Letnik 1916.
Državni zakonik
za
/
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos CXVT. — Izdan in razposlan 13. dne avgusta 1916.
Vsebina: Št. 250. Ukaz, s katerim se ustanavljajo najvišje cene in prevzemne cene za krompir.
i
35«.
Ukaz ministra za notranje stvari v porazumu z udeleženimi ministri z dne 12. avgusta 1916. L,
s katerim se ustanavljajo najvišje cene in prevzemne cene za krompir.
i
Na podstavi cesarskega ukaza z dne 10. oktobra 1914. 1. (drž. zak. Št. 274) se ukazuje tako:
'8 1.
Kadar prodaja pridelovalec krompir avstrijskega pridelka leta 1916., ki se ne prodaja porabniku na. drobno, to je v množinah izpod 1 metrskega stota, se ne smejo presegati nastopne najvišje cene:
Cene v kronah za 1 metrski stot zdravega, primerno suhega krompirja brez prsti in kali (cim), izvzemih rogljače		
V času	prebran, snažen in vsaj kakor kokošje jajce velik	ne prebran
od i. dne septembra 1916.1. do 15. dne septembra 1916. 1		12-	10-
od 16. dne septembra 1916. 1. do 28. dne februarja 1917. 1		9 —	7 •—
od 1. dne marca 1917. 1. .	11 —	9 — %
V najvišjih cenah je zapopaden dovoz do najbližnje železniške ali plovstvene postaje ali do drugega namembnega kraja, ako ni dalje oddaljen nego najbližnja železniška ali plovstvena postaja, in nakladanje na železniški voz ali ladjo (čoln) ali v skladiški prostor.
Najvišje cene sr* umevajo brez vreče za plačilo v gotovini, pri ne prebranem krompirju s pretežo 5 odstotkov.
Ako vreče ne pripravi kupec, ima prodajalec pravico na kupčeve stroške preskrbeti tudi slamo za omotavanje, potrebno za prevoz (da obloži in
153
(Sloveuiih’)i. )
pokrije krompir). Ako dobavlja vojnemu prometnemu zavodu za žito, je prodajalec dolžen na zahtevanje vojnega prometnega zavoda za žito ali tistega, ki mu zavod to naroči, za plačilo dobaviti potrebno slamo.
§ 2.
Najvišje cene po § 1 veljajo pri kupih vojnega prometnega zavoda za žito v zmislu § 9 ministrstvenega ukaza z dne 4. avgusta 1916. 1. (drž. zak. št. 244) brez izjeme, torej tudi pri kupih v množinah izpod 1 metrskega stota, za prevzemne cene.
Za krompir, ki gledé kakovosti ne ustreza v § 1 obseženim pogojem, je odbiti primeren znesek od prevzemne cene.
Ako se ne doseže sporazumljenje o višini odbitka, odloči v sporih med prodajalcem in prevzemnimi organi, ki jih je postavil vojni prometni zavod za žito, okrajno sodišče, v čigar okolišu je blago, v nespornem postopanju, za-slišavši izvedence.
V	tem primeru mora vojni prometni zavod za žito ob prevzetju po običajnih pogojih začasno plačati kupnino, ki jo je ponudil njegov prevzemni organ.
Odločba okrajnega sodišča se more v 8 dneh izpodbijati z rekurzom. Zoper odločbo druge stopnje ni dopusten nadaljen pravni pomoček.
V	koliko mora ena stranka povrniti stroške postopanja ali jih je deliti med stranki, odloči sodišče po svobodnem preudarku.
I
Dolžnost dobave se ne odlaga s sodnim postopanjem.
Pri sporih o višini odbitka med prevzemnimi organi, ki jih je postavil vojni prometni zavod za žito, in prevzemnikom blaga odloči komisija izvedencev borze za kmetijske pridelke tistega upravnega ozemlja, v čigar okolišu se je izročilo blago. Ako v dotičnem upravnem ozemlju ni take komisije izvedencev, odloči komisija izvedencev borze za kmetijske pridelke na Dunaju. Zoper odločbo komisije izvedencev ni dopusten pravni pomoček.
§ 3.
Ako se odvzame krompir prisilno v zmislu § 11 ministrstvenega ukaza z dne 4. avgusta 1916. 1. (drž. zak. št. 244), dobi posestnik krompirja le 80 odstotkov prevzemne cene (§ 2), od-bivši stroške odvzetja.
&4.
Najvišje cene za prodajanje krompirja na drobno iz avstrijskega pridelka leta 1916. ustanovi politično deželno oblastvo.
§ 5.
Najvišje cene, ki so ustanovljene za prodajanje krompirja na drobno, se ne smejo presegati tudi pri vseh drugih kupih krompirja avstrijskega pridelka.
§ 0.
V Avstrijo uvažani krompir se sme v prodaji na drobno prodajati le po najvišjih cenah, ustanovljenih za tuzemski krompir.
Minister za notranje stvari ima pravico dovoljevati izjeme od tega določila.
§ 7-
Prestopke tega ukaza in na njegovi podstavi izdanih predpisov ter vsako sodelovanje ob pre-prečenju v tem ukazu ustanovljenih dolžnosti kaznuje politično okrajno oblastvo z denarno kaznijo do 5000 kron ali z zaporno kaznijo do šest mescev, ako ne spadajo pod strožjo kazen.
Ako je storil prestopek obrtnik, se more razen tega odrediti, da se odvzame obrtna pravica, ako so dani pogoji § 133 6, odst. 1, lit. o, obrtnega reda.
8 8-
Ta ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Hohenlohe s. r. llochenburger s. r. Zenker s. r.	Leti» s. r.
Npitzinüller s. r.
U c. kr. dvome tu državue tiskarne.