Če se dela brez vednosti organov delavskega samoupravljanja Sredi maja je občinski Ijudski odbor Saoskega Venca v Beogradu odstaoil direktorja podjetja za dekoratinna dela t> gradbeništDu >DeIo<. V obrazloii-toi tega odloka naoaja kot vzrok neredno poslooanje, slabo delovno organiza-cijo, nepopolno dokumentacijo za porabljena sredstva itd., kar je je povzročilo tudi materialno škodo, Revizijska komtiija mestnega Ijudskega odbora je med drugim ugotooila, da so v zadnjih doeh letih opraoljene usluge v skupnem znesku 645.955 din napačno knjižili na >breme malcrialnih stroškon, namesto na breme plačnega tklada. tSamo 13 delaocep in usluibenceo dolguje podjefju od akontacij za sluibena potooanja 955.816 din. Blagajniku, podjetja so dali kot rmaterialno pornoč< za graditen zasebne hiče materiala v orednosti skoraj 550.000 din. Prao tako navajajo, da y'e podjetje x> 1.1955 prikrilo realizacijo d oišini 51,192.962 din, medtem ko je lani izkazalo za nad 15,5 milijona din manjšo realizacijo. Ob tej priložnosti ne nameraTamo raz-pravljati o storjenili prestopkih v pod-jetju >Delo«, to toliko bolj, ker se je začel kazenski postopek in bo končno oceno izreklo sodišče. Primer >Dela« pa je zanimiv in poučen tudi z drugega sta-lišča: služi Jahko za oeiten zgled, kaj po-lneni, če organi $amoupravljanja niso pravilno obveščeni o poslih in sklepih. ki 6« sprejemajo r imenu podjetja. Zgled je toliko bolj pončen, ker je mogoče neka-tere sicer pretnalo pojas-njene stvari bra-niti s tem, da so o njih razpravljali in sklepali sainoupTaviii org-ani. Navedli bomo o tem ne0. zelo povečalo šievilo deiavoev in uslu^benceT, osnovna sre-dstva so več-kratao pomnožili, vrednost bruto proiz-voda pa se je povečala skoraj za deset-krat. Tak ra^voj podjetja. čeprav je tudi debo posledica ug-odnih razmer na grad-benem tržišču, je nedvomno rezultat de-lovaoja delavskega sveta in uprav-nega orfbora. Uspeh bi bil gotovo še večji, če bi bila metocla dela samoupravnih orga-nov boljša, če bi bili člani se»nanjeni s tokom osnovnih nalog in problemov in čc bi bi-1 kolektiv v cel-oti pravočasno o vsem tem obveščen in vprašan za mnenje. Med pojavi, ki so jih ugotoviili, nava-jajo neodgovorno poslovanje, lci ga je pogosto spremljalo kršcnje predipisov, kar je v mnagill primerih imelo za smo-ter osebno korist posameznikov. Navajajo na primer, da je šef nekega gradbišča leto dni prejemal dnevnice namesto te-renskega dodatka. Tudi drugaoe se je prakticiralo. da so izplačevali posamez-Jiim članom kolektiva, ki so se dalj časa mudili na terenu, dnevnice namesto te-renskega dodaika, ki je izdatno nižji. Prav tako je bila praksa, da niso evideii-tirali parabe materiala, ki so g& izdali iz skladišfa. Čc pustimo ob sfrani potnanjkahje red-ne in zadostno učinkovite službene kon-trole {tn mislimo predvsem na notranjo službeno kontrolo), tedaj je treba vzroke 7a. te pojave iskati v familiarnih odnosih med nslužbcnci podjetja. s čimeT se je zmanjšala odgovornost tako do deloTTiega kolektiva kakor do skupnosti. Tako sta-nje samo zase vodi v napake in nepia-vilnosti. ¦ Mnoge-stvari, ki jih je ugotovila komi-sija, zagovarjajo s tcm, da so zanje ve-d«ii in o njih odločali organi samouprav-ljanja. To pa ni res, ker je dolžnost ad-ministracije v potljetju, d^a zagotovi or-ganom saiiioupravljanja točne podatke in obrazložitve, saj lahko le na njthovi osnovi vodijo politiko podjetja in spreje-majo pravilne sklepe. Kako pa se je tu delalo? Sklepe so navadno sprfjemali v naglici, suov, o kateri so otlločali organi samoupravljanja, ni bila dovolj pojas-njena, ali pa je bila pojasnjena tako, da je očitno, da se je hotelo tako priikriti pravo namero. Sklep o tem, da blagaj-niku dodelijo materialno pomoč za zgra-ditev hiše (kot posojilo, dokler ne dobi kredita od banke) je na primer sprejel upTavni oclbor. Izvršhev takega sklepa, čeprav je njegova nepravilnost očitna, nista onemogočila niti dtrektor niti vodja gospodarsko računovodskega seklorja, prav ta.ko pa nista tudi pojasnila, da bi moral končni sklep o tem sprejeti delav-ski svet, kar je bila njnna dolžnost. Dogajalo se je tudi to, da so posamez-ni odgovorni uslužbenci zavzemali podce-njevalno stališče Ne morem vam pojasniti... Kajti ka-korkoli bi vam pojasnil, ne morete razu-meti. To je popolnoma strokovna snov, ki se ne da pojasniti.f Ko je govora o sklepih organov samo-upravljanja, je mogoče omeniti še drug značileu pojav. Sklepi upravnega odl>ora in delavskega sveta niso bili ve-dno jasno formulirani (ali vsaj uiso bile ugotovlje-De osnovne prvine) in zapisni-ško ugotov-ljeni. Tako je zapisnik seje; upravnega odbora, na kateri je bilo sklanjeno, da se da blagajni'ku posojilo, pisal sam blagaj-nik. Kasneje so ugotovili, da je bil sklep premalo nataučno formuliran in da je blagajnik izkoristil večji znesek sredsteT, kakor je bil tisti, v katerega je privolil upravni odbor. ' Tudi zapisniki s sej delavskih svetov so prav takp pioli in ne dajo jasne slike o iem, o čemer se je razpravljalo na se-stanku in kakšno je bilo končno stališ6e v posamez-nili vprašanjih, o ka>terih so razpravljali. Po zapisnikih je mogoče ugotoviti, da je izostala tu-di kontrola sprejetih sklopov. Večinoma se je omeje-vala na branje zapisrrika na prihodnjein sestanku, k zapisoikora pa navadno niso imeli nobonih pripomb. Taki nejasni sklepi organov samo-apravljanja niso niti mogl« imeti potreb-ne avtoritete, ka-r je mogoče podkrepki z dejstvom, da ni bilo primerov, ko bi bili koga klicali na odgovornost, ker »klopi niso bili izvršeni. V >Delu« tudi ni bilo seznanjamja ko-lektiva s - sklopi »'lavskega sveta in upravnega odbora. s*Jimer je bila zmanj-šana demokratičnost v delu podjetja. Ob-veščanje kolektiva o teh sklepih je toliko bolj nujno in potrebno, ker ima podjetje gradbišča skoraj po vsej državi. številne te stvari je ugotovil tudi novi delavski svet in jih bo pri prihodnjem delu upošteval. B. Štimac