Dopisi. Iz Celja. (Naše pokopalis5e). nCillierAnzeiger" ima naznanilo, da je naš mestni zastop se že veSkrat posvetoval zavoljo prestavila tukajšnjega pokopališ5a, ktero je pri cerkvi sv. Duba in sv. Maksimilijana. V eni seji se je že neki izvolil poseben odbor, kteri naj pripravni prostor pois5e in se je tudi sklenilo, da si mesto svoje lastno pokopališce napravi. Celjski okolici pa se je naznanilo, naj tudi ona za novo pokopališče skrbi. Tudi zastop tukajšnib luteranov mora na prestavilo svojega pokopališča misliti. V zdravniškem oziru je želeti, da se to kmalu dožeiie iu se vse težave, ki se ternu sklepa naspioti stavijo, posebno mokra zemlja — preraagajo. Tako misli naš listič. Drugi pa zopet drugače. — Do leta 1784 bilo je pokopališce našega mesta okolj farne cerkve, kakor skoraj povsod. Celjska kronika poroSa, da je 7. junija bil poslednji pokop na po kopališ5u pri farni cerkvi in sicer Katarine Schreiber, 4 tedne stare hčerke Jana Schr., kuharja v službi pri grofu Brumanu. — 1785 so okrog cerkve sv. Maksimilijana novo pokopališče naredili. Blagoslovil ga je opat Martin Bartbolotti. Pokopališče pri sv. Dubu je gotovo starejše od uuega pri sv. Maksimilijanu. Ker pa celjska kionika o njem ne poroča, je verjetno, da, odkar nasa fara obstoji, so se mrliči iz kmetov pri sv. Dubu pokopavali, iz mcsta pa pri farni cerkvi. V soglasji s tem še zdaj kmetje svojim mrli5em skoraj nikdar pri fari zvoniti ue pustijo. Čudno se mora vsakemu zdeti, kako da bi se le zdaj naša pokopališča blizo mesta zdiavju škodljiva bila in kako da se prej to ni spoznalo posebno v tistib letib, ko so kužne bolezni bile n. p. 1647, kedar je kuga 2krat ondi morila in je 400 oseb usmitila; 1814 je legar 230 vojakov v tukajšni vojaški bolnišnici usmrtil; od mesca septembra 1849 do maja 1850 je legar 130 vojakov v tukajšni vojaški bolnišnici pomoril. Tudi okolj 1. 1860 je parkrat kužna bolezen v Cclji razsajala, pa ker so se mrliči piavilno pokopavali, ni nikomur na misel prišlo, da bi pokopališča zdravju škodljiva bila. Trije poglavitni uzroki gotovo govorijo zoper prestavilo našib zdajšnih pokopališč: 1) Je zetnlja tukaj v ta namen tako pripravna, kakor bo težko kje drugod najti, človeško telo že v 7 letih popolnoma strobni 2) se je po prizadevanji rajnega opata Vodušek-a in cerkvenega ključarja g. K. Gorišek-a deloma s ceikvenim, deloma z opatijskim denarjem, ki se je dobil za družbinske rake, postavil okolj obeb pokopališč lep zid, ki velja gotovo nad 2000 fl. okolj kterega imajo skoraj izključljivo le mestjani svoje rake in kterim gotovo po večini prestavilo ne bi vstrezalo. 3) ima vsako pokopališce zdaj svojo cerkev, kjer se žlabta pri pokopu rajnib zbira in tam daritev za nje opravlja. — Ako se nova pokopališča napravijo, bo težko stalo naše farmane, si na novem zemljišči še novo cerkev staviti, kakor je vendar treba, dokler se Kristjani ostanemo! — V tej zadevi uimajo samo mestni očetje govoriti, temu5 tudi okoličani, potem okrajni zdravnik g. dr. Kočevar. Zato menda tega od nekterih zaželjenega prestavila ne bomo tako bitro včakali, ker imajo za olepsanje mesta nasi očetje veliko potrebnišib reči dokončati, n. pr. zvonik nemške cerkve, kteri že 16 let izdelanja 5aka, ali zvonik farne cerkve, kterega bi zdajšni 5. g. opat radi čisto prenaredili, po lepem nacitu, kterega je izdelal viši inženir v Giadci g. Bucber. Že 18 aprila bili so pogovori v opatiji z g. Bucher-jeni, 2 tukajšnima inženirjeraa, 2 zidarskima mojstroma in 1 kamnosekom. Ako bodo mestjani hoteli, se bo s tem načrtom nase mesto zdatno polepšalo. Konečno bi še dobro in zdravo bilo, ako bi se usnarije blizo zdajšnib pokopališ5 odstranile. One v resnici veliko smiadu razširjajo in kaj nam še nova cink-tovarna, ki se marljivo dodeljuje, zdravega ali nezdravega prinesla bode, bomo še le v prihodnosti videli! Iz Vuzenic. Vuzeniška dekanija je obbajala ravnokar blagonosne in vesele dni. Dne 9. maja so naš mil. knez in škof tukaj v Vuzenici zakrament sv. firme 354 otrokom delili. Na pvedve5er so se po vlaku iz Celovca semkaj pripeljali. Nebo je bilo z oblaki prevlečeno in bati se je bilo deževnega vremena. Vendar ostalo je prav lepo. Velika množica je sprejela svojega višega pastirja z o5itnimi znaiaenji veselja, spoštovanja in navdušenja. Bil je skozi celi čas lep mir in red — najlepši dokaz, da jc verno ljudstvo živo čutilo, da ima med seboj višega duhovnega pastirja. Razun zbranib sosednib g. dubovnov poklonili so se na odlo5enem mestu Marenberški c. kr. notar, okrajni sodnik in grajščak F. Scbmid. — Ker še farna cerkva sv. Antona na Pohorji vsled Bilovitega požara ni popravljena, ni bilo tamkej sv. iirme, kakor je bilo iz piva odločeno, temuc pri sv. Primoži v veliko veselje ondešnjih farmanov. Od sv. Tomaža nad Veliko nedeljo. (0 d g o v o r dopisniku od sv. Petra v 20. št. ,,S1. Gosp." — Poroka.) Marija Prigl ne Pregl, je res pri sv. Toinaži v Savcih doma. Ima očeta in mačeho, 2 brata in sestro. Noben brat ni duhovnik. Tedaj laže, kedar pravi, da je sestra duhovnika. Eva Hren in Jobana Iigoli5, kakor je v molitvenih bukvicab imela, tukaj niste znani. Marija Prigl je že od otročjih let potepinstva vajena. Marsikoga je že opeharila; najveSkrat s tem, da je kako obleko izciganila in potegnola. Enkrat je celo otroka iz neke žene izvabila. Rekla je, da hna posestvo in si bode otroka za svojega redila. Žena je poznej otroka z velikim tiudom nazaj dobila. Kedar se je tukaj potepala, bilo je vedno kaj novega slišati o ujej. Sedaj že dolgo ni bilo ne duba ne sluba. Vendar naposled smo zopet izvedeli, kako skrbi za dobro ime našej fari. Tukaj sta bila 10. t. m. 2 poročena; ženin je bil 68 let star, nevesta pa 18. Tedaj 50 let je on starejši od nje, kar se redko kedaj zgodi. Ljudje so mnogo govorili; pa Bog njima daj sre5nejši zakon, kakor sta bila sojeua! Iz Cresnovc pri Slov. Bistrici. (Umor. — Bolan župuik.) Binkoštno soboto so hodili Makolski in Čiešnovski fantje v Bistrico na vojaško odbiro. Spremljal je svojega sina tudi Lovrenc Motaln, po domače Grilec iz Makol, kateri je za- rad tepežev in drugib nepostavnih dejanj že večkrat s^ sodnijo imel opraviti. Že gredoč v Bistrico so novinci grozne surovosti uganjali. Domov grede pa je nastal mcd njimi v neki krčmi v Novi vasi prepir iu potem hud tepež, pri katerem so bili Črešnovski fantje do dobrega našeškani, krčmar pa, ki je botel braniti, celo ranjen. Po zgubljeni bitki se osramo5eni CrešuovIjani naglo proti domu pomaknejo, si novih moči poišeejo ter počakajo zmagoiiosne Makolane v Črešnovcih. Nek človek videvši pretečo nevarnost gre Makolanom nasproti rekoč: Ognite se — ne  bo dobro. — Pa Lovrenc Motaln zabruši: nPjebje. le koražo! — Kmalo se zgrabijo ter neusmiljeno kolejo. Potem pa zopet nastaue tihota. Kajti eden Makolskib fantov je budo ranjen in vojvoda L. Motaln smrtno zadet. V kratkih minutab sklene svoje nesrečno življenje. Ludje pa pravijo: Kar je iskal, to je našel. č. g. naš župnik so budo zboleii! Iz Lembaha nad Mariborom. (Ubojstvo.) S žalostnim srcem naznanjamo, da je po no5i velikega binkoštnega praznika na Bistrici Ferdinand Šimek svojega tovarša Mihaela Dvoršaka, z nožem v srce in v zgornjo strau prs zbodel tako, da je k priči^ dušo izdihnil. Rekel je samo še te besede: ,,če mora tako biti, pa naj bo!" Pretepa ni bilo nobcnega, in tudi se ne ve, kaj je bilo uzrok temu peklenskeniu 5inu. Slisi se, da je razbojnik velik razuzdanec in hudobnež. Da se mladina tako spridi, so mnogo krivi stariši, ki fantom puŠ5ajo ves zaslužek tedna, za kterega potem v nedeljo in ob praznikib po krčmab rogovilijo in razsajajo. Priložnost pa tudi dajajo krčmarji, ki čiez  5as po no5i krčme odprte imajo. Kdor se do dcsetih ne napije, pa naj gre žejen spat! No5 ima svojo sovražno mo5. —