Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Letnik II.
52.
LJUBLJANA, dne 4. septembra 1931.
VSEBINA:
333. Zakon o izkoriščanju vodnih sil.
334. Odločba o. izpreinembi pravilnika o banovinskih davščinah.
335. Razglas glede pobiranja občinskih davščin v mestni občini celjski.
336. Objava glede pobiranja občinskih trošarin v letu 1931. v občini Kaniža.
337. Razne objave iz »Službenih novin«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
333.
Mi
Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za gradbe in po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
zakon o izkoriščanju vodnih sil.*
I.	POGLAVJE.
Splošne odredbe.
§ 1.
(') Z vodnimi silami na javnih vodah razpolaga država.
U) Gradnja naprav za izkoriščanje vodnih sil na vseh vodah in nadzorstvo nad njimi se vršita po predpisih tega zakona.
§ 2.
(1) Za gradnjo naprav za izkoriščanje vodnih sil na javnih vodah se dajejo državnim ustanovam odobritve za nedoločen čas, vsem ostalim pa dovoljenja za določeno dobo.
(2) Za gradnjo naprav za izkoriščanje vodnih sil na zasebnih vodah se dajejo odobritve za nedoločen času
§ 3.
(*) Državne ustanove imajo prvenstvo na izkoriščanje vodnih sil na javnih vodah. Kolikor država ne izkoristi teh srl, jih daje z dovoljenji drugim v izkoriščanje.
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne ha julija 1931-1 štev. 154/LI/333,
(2) Kadar prosi več oseb dovoljenja za izkoriščanje izvestne vodne sile, se da dovoljenje onemu, čigar naprava bo umneje izkoriščala to silo, če pa bi izkoriščale naprave več prosilcev vodno silo enako umno, se da dovoljenje onemu, čigar naprava bo večje in splošnejše javne koristi.
(3) Ce je ta korist enaka, se daje dovoljenje glede na prvenstvo v tem-le redu: banovinskim** ustanovam, občinam, vodnim in drugim pridobitnim zadrugam, nato pa zasebnim podjetjem ali poadincem.
(*) Banovinske** ustanove, občine, vodne in druge pridobitne zadruge imajo prvenstvo le tedaj, če potrebujejo večji del vodne sile za svoje javne namene, odnosno za potrebe svojih zadružnikov.
(5)	Med več zasebnimi podjetji in poedinci ima prvenstvo lastnik zemljišča, na katerem se namerava zgraditi jez z napravami, dalje lastniki zemljišč nad jezom, nato lastniki zemljišč pod jezom vzdolž zavzetega dela vodnega toka, nazadnje pa ostali.
§ 4.
Srednja brutto jakost naprave je produkt iz količine srednje devetmesečne delovne vode t. j. količine vode, ki traja najmanj devet mesecev in ustreznega brutto padca, t. j. višinske razlike v gladini vode v dotočnem in odtočnem jarku posredno pri vodni napravi (hidrocentrali) pri devetmesečni delovni vodi.
§ 5.
Naprave za izkoriščanje vodnih sil moraio biti projektirane in zgrajene tako:
1. da ne ogrožajo javne varnosti;
2. da umno izkoriščajo najmanj silo devetmesečno vode na zavzetem delu;
3. da ne ovirajo pretoka količine vode, potrebne za pitje in za druge domače potrebe okoliškega prebivalstva;
4. da ne ovirajo pretoka količine vode, potrebne za namakanje zemljišča poleg zavzetega dela vodnega toka, kolikor je za to potreba in stvarna možnost uporabe;
5. da ne ovirajo odtoka visoke vode in ledu in da ne povzročajo škodljivih poplav obrežnega zemljišča;
** izvirniku gomotno ^.. banskim...« (Op. ur.).
6. da ne povzročajo z zastajanjem in zvišanjem vodne gladine zamočvirjenja zemljišč vzdolž zavzetega dela vodnega toka, kakor tudi ne vzdolž dotočnega in odtočnega žleba projektirane naprave;
7. da na plovnih in splavnih rekah ne ovirajo plovbe in plavljenja;
8. da ne ovirajo prehoda rib. kjer je ta potreben;
9. da ne bodo ovirale gradnje drugih tehničnih zgradb in del splošnega pomena na zavzetem delu vodnega toka ali poleg njega;
10. da ne poslabšajo zdravstvenih razmer okolice in da ne uničujejo naravnih lepot;
11. da ne povzročajo trajne škode ali škode, ki bi se ponavljala pri visoki vodi;
12. da ne kršijo zasebnih pravic.
§ 6.
(l)	Pri podelitvi predhodnega dovoljenja za gradnjo naprave v jakosti nad 100 brutto konjskih sil za proizvajanje električne energije sme pristojno oblastvo na zahtevo državnih, banovinskih, sreskih, občinskih in dobrodelnih ustanov, vodnih in drugih pridobitnih zadrug, naložiti imetniku dovoljenja, če je to v javno korist, da daje tem ustanovam na stikalni deski svoje naprave po ceni proizvajalnih stroškov energijo, ki jim je dejanski potrebna, toda skupaj največ do 5% proizvedene pri nizkem stanju vode.
(a) Pri podelitvi predhodnega dovoljenja za gradnjo naprave v jakosti nad 100 brutto konjskih sil za proizvajanje električne energije v krajih, v kojih okolišu primanjkuje ljudstvu mlinov za mletev moke, naloži pristojno oblastvo imetniku dovoljena na zahtevo zainteresiranih oseb, če se pri ogledu na mestu samem uveri. da je to stvarno potrebno, ali da sam uporabi do 5°/o pri nizkem stanju vode proizvedene energije, merjene na stikalni deski svoje naprave, ali pa da jo da po oeni proizvajalnih Stroškov drugemu za pogon potrebnih mlinov za mletev moke za potrebe ljudstva dotičnega kraja. V tem primeru dotoči pristojno oblastvo in navede v dovoljenju: kdo, kje in kake mline bo zgradil.
(a) Ceno proizvajalnih stroškov za oddani del energije po prvem in drugem odstavku tega paragrafa določita sporazumno imetnik dovoljenja in tisti, kateremu se oddaje energija; če se ne sporazumeta, jo določi redno sodišče za izvestna časovna razdobja na podstavi mnenja veščakov.	,
§ 7
(l)	Pri regulaciji ali kanalizaciji rek, izsuševanju ali namakanju zemljišč, umnem izkoriščanju vodnih sil (§ 8), y—območju mvostna—naprave. -država; katera bi izvršila v območju izvestne naprave država, banovina, občina, vodne in druge pridobitne zadruge, mora lastnik dotične naprave prilagoditi svojo napravo na lastne stroške novo-ustvarjenemu položaju.
(a)	Če bi bili stroški za tako prilagoditev tolikšni, da preti podjetju nevarnost nerentabilnosti, prevzame ustanova, radi katere se mora izvršiti prilagoditev obstoječe naprave, del teh stroškov do višine, da je omogočen nadaljni obstoj podjetja.
(*) Če se glede tega ne more doseči sporazum ali p® prilagoditev vobče ni izvedljiva, ima zadevna ustanova pravico, zahtevati razlastitev (ekspropriacijo) dotične naprave po zakonu o razlastitvi (ekspropriaci ji); nasprotno pa lastniku naprave ni treba na lastne stroške prilagoditi svoje naprave novouatvarjeneunu položaju
§ 8.
O Če kdo predloži prošnjo za podelitev predhodnega dovoljenja za gradnjo naprave bistveno večjega splošnega pridobitnega značaja na delu reke, zavzetem z dovoljenimi napravami kojih skupna sila je manjša in ki bi bila uničena z gradnjo večje naprave, pošlje pristojno oblastvo prepis prošnje lastniku rbstoječe, odnosno lastnikom obstoječih manjših naprav ter jih pozove, da predlože tekom 3 mesecev prošnjo s predpisanimi prilogami (§ 25.) radi podelitve predhodnega dovoljenja za gradnjo zaprošene večje naprave. Če lastniki obstoječih manjših naprav ne predlože prošnje za predhodno dovoljenje ali če po dobljenem predhodnem dovoljenju v predpisanem roku ne predlože prošnje za dovoljenje s podrobnimi načrti ali če končno v danem roku ne prično graditi odobrene večje naprave, vzame oblastvo v pretres prošnjo prvega prosilca.
(2)	Če se podeli dovoljenje za večjo napravo, s katero se odvzame voda manjšim napravam, mora imetnik dovoljenja za gradnjo večje naprave dati lastnikom obstoječih manjših naprav na istem kraju isto količino efektivne sile z napravami, ki so za to potrebne, in sicer za čas, dokler trajajo njih dovoljenja; če bi pa lastniki obstoječih naprav na to ne pristali ali se vobče ne bi sporazumeli, ima lastnik dovoljenja večje naprave pravico, zahtevati razlastitev (ekspropriacijo) manjših naprav po zakonu o razlastitvi (ekspropriaciji).
(8) Če se razlastitev (ekspropriacija) izvrši in če se odstranijo mlini, mora imetnik dovoljenja za gradnjo večje naprave najkesneje dotlej, ko se prične obratovanje njegove naprave, zgraditi na primernih mestih mline, ki bodo mogli mleti za potrebe okoliškega prebivalstva isto količino moke kakor odstranjeni mlini.
(*) Lastniki naprav, zgrajenih brez dovoljenja potem, ko dobi ta zakon moč, nimajo pravice do nikakršne odškodnine, če se odstranijo njih jezovi in odvzamejo vodne sile po tem paragrafu in § 7.
§ 9-
(l)	Za prezidave (izpremembe) vodnogradbenega dela naprave, s katerimi se izpremeni sila naprave, ali s katerimi se izpremenijo dovoljena količina, smer toka, višina zajezbe ali velikost izkoriščenega vodnega padca, je treba prositi novega dovoljenja.
(s) Za popravila, s katerimi se ne izpreminja jakost naprave, odnosno dovoljena količina vode ter izkoriščeni padec, niti se ne vpliva na smer toka ali na višino zajezbe vode, kakor tudi za popravila ali zamenjavo mehaničnih priprav in strojev iste vrste, zadošča predhodna prijava pristojnemu oblastvu.
§ 10.
C1) Lastniki zemljišč morajo dopustiti dostop in izvršitev vseh predhodnih del na terenu osebam, ki zbirajo podatke po § 25. in imetnikom predhodnega dovoljenja, le-ti pa morajo povrniti lastnikom zemljišč najkesneje do dovršitve del po sporazumu ali po mnenju veščakov vso dejansko škodo, katero bi jim napravili pri tem delu.
(’) Radi zavarovanja povračila škode mora podjetnik predhodnih del na zahtevo zemljiškega lastnika in po odločbi občepravnega oblastva prve stopnje, položiti pri tem fthlaatv.u pred pričetkom dež varščino _y danarju,
II.	POGLAVJE.
Razlastitev (ekspropriacija) in povračilo Škode.
§ 11.
(*) Imetnikom dovoljenj za gradnjo naprav s turbinami z jakostjo nad 25 brutto konjskih sil se daje pravica do razlastitve (ekspropriacije) tuje imovine (zemljišč ali služnostnih pravic), kolikor je to neobhodno potrebno za gradnjo naprave in za dostop k napravam, če se morejo pričakovati od naprav bistveno večje splošne koristi, kakor je škoda, povzročena po njih gradnji.
(-) Oblastvo, ki izda odlok o podelitvi dovoljenja, izda tudi odlok o potrebi in obsegu služnostnih pravic (§ 38.) in razlastitve (ekspropriacije), razlastitev (ekspropriacija) sama se pa izvrši po zakonu o razlastitvi (eks-propriaciji).
§ 12.
Imetniki dovoljenj za gradnjo naprav s turbinami do 25 brutto konjskih sil in vseh naprav brez turbin s primitivnimi pripravami za pogon morajo priložiti prošnji za dovoljenje dokazilo, da so lastniki ali da so dobili za čas, za katerega prosijo dovoljenja, pravico, da smejo razpolagati z zemljiščem, na katerem želijo zgraditi napravo z vsemi njenimi sestavnimi deli za proizvajanje energije.
§ 13.
Imetnik dovoljenja mora povrniti škodo, ki bi jo komu povzročila njegova naprava.
§ 14.
(*) Če povzročajo dovoljene naprave v jakosti nad 15 brutto konjskih sil in naprave v jakosti do 15 brutto konjskih sil na plovnih in splavuili rekah in kanalih trajno ali ob priliki vsake visoke vode komu škodo in če se to na zahtevo oškodovanega in po odredbi bana ugotovi s strokovnim ogledom na mestu samem, mora imetnik dovoljenja po svoji izberi ali trajno plačevati odškodnino, določeno z vzajemnim sporazumom, odnosno z odločbo rednega sodišča na podstavi mnenja veščakov, ali pa predložiti načrte za prezidavo banski upravi v določenem roku, kateri rok pa ne sme biti krajši od treh in ne daljši 6 mesecev, in mora izvršiti po odobritvi teh načrtov prezidavo, odnosno dozidavo na lastne stroške tako, da se odstrani vzrok škodljivega vpliva vode.
(2)	Če povzročajo naprave v jakosti do 15 brutto konjskih sil na neplovnih rekah, rečicah ali potokih, komu škodo, in če se to ugotovi na zahtevo oškodovanega ali po odredbi upravnega oblaslva prve stopnje, s strokovnim ogledom na mestu samem, morajo lastniki naprav izvršiti po načrtih in tehničnih navodilih občeupravnegn oblastva prve stopnje na lastne stroške njih prezidavo tako, da ne povzročajo več škodljivih vplivov vode.
(8) Če imetnik dovoljenja ne predloži načrtov ali če ne izvrši odrejene mu prezidave po odobrenih načrtih, odnosno po načrtih, ki jih je izdalo oblastvo, v določenem roku, mu zabrani pristojno oblastvo obratovanje naprave, prekliče podeljeno dovoljenje in odredi, da poruši in odstrani iz rečne struge jez in druge naprave, kolikor je to potrebno za zaščito javnih koristi in zasebnih pravic; če pa bi on tudi tega ue hotel izvršiti, izvrši to oblastvo ob njegovih stroških.
III.	POGLAVJE.
Pristojnost oblastev.
§ 15.
Dovoljenja za zbiranje podatkov za predhodna dovoljenja (§ 25.) daje za določen čas občeupravno oblastvo prve stopnje in obvešča o tem vsaj 15 dni pred po-četkom zainteresirane občinske uprave, le-te pa najmanj pet dni pred početkom, pismeno, zainteresirane lastnike zemljišč.
§ ia
Za podeljevanje predhodnih dovoljenj (§ 24.) za izvršitev predhodnih del in za izdelavo projektov naprav za izkoriščanje vodnih sil je pristojno tisto oblastvo, ki je pristojno tudi za podeljevanje dovoljenj, (g 17.).
§ 17.
(‘) Dovoljenja za izkoriščanje vodnih sil v jakosti nad 30.000 brutto konjskih sil se podeljujejo s posebnim zakonom za vsako posamezno napravo.
(-) Za podeljevanje dovoljenj (§§ 31. do 39.) za gradnjo naprav za izkoriščanje vodnih sil v jakosti do 30.000 brutto konjskih sil so pristojni:
a) za naprave v jakosti nad 15 do 30.000 brutto konjskih sil, kakor tudi za naprave v jakosti pod 15 konjskimi silami na plovnih in splavnih rekah ter kanalih, ban tiste banovine, kjer je del vodnega toka, čigar vodna sila se namerava izkoriščati, odnosno ban, ki ga določi minister za gradbe, če je del v območju več banovin (§ 26.), tako, da pribavi za vsak posamezni primer predhodno: za naprave v jakosti nad 10.000 brutto konjskih sil soglasje predsednika ministrskega sveta na predlog ministra za gradbe, za naprave v jakosti nad 200 do 10.000 konjskih sil pa soglasje ministra za gradbe.
b) za naprave v jakosti pod 15 brutto konjskimi silami na neplovnih rekah, rečicah in potokih, občepravno oblastvo prve stopnje (§ 51.), v čigar območju je naprava, odnosno upravno oblastvo, ki ga določi ban, če je naprava v območju več srezov.
(3) Prošnje za dovoljenja za gradnjo vseh naprav se predložijo pristojni banski upravi, le-ta pa pošlje prošnje za naprave, za katere je pristojno občeupravno oblastvo prve stopnje, temu tekom 7 dni z obvestilom, da-li obstoji kaka ovira za gradnjo zaprošene naprave.
(4) Za podeljevanje dovoljenj za prezidavo naprav (§ 9-) je pristojno tisto oblastvo, ki je pristojno tudi za podeljevanje dovoljenj za gradnjo naprav.
§ 18.
Razpravljanje glede vseh vprašanj, ki nastanejo zbog nerednega vzdrževanja ali nepravilnega oskrbovanja naprav za iskoriščanje vodnih sil, razen glede onih iz § 19., spada v pristojnost občeupravnega oblastva prve stopnje.
§ 19.
Razpravljanje o sporih zaseonopravne narave spada v pristojnost rednih sodišč.
§ 20.
(') Imetnik dovoljenja mora pismeno obvestiti pristojno upravno oblastvo najkesueje 10 dni poprej o dnevu
pričetka in dovršitve gradnje, nove ali prezidave obstoječe naprave, kakor tudi o dnevu nameravane prekinitve in zopetnega nadaljevanja obratovanja.
(“) Občasni pregled del pri gradnji In nadzorstvo nad delom dovoljene naprave vrši pristojno upravno ob-lastvo po svojih strokovnih organih.
(•'') Imetnik dovoljenja mora pustiti državnim organom, ki so določeni za voditev nadzorstva, dostop do svoje naprave tako med gradnjo kakor med obratovanjem dovoljene naprave in jim mora predložiti na vpogled tehnične in statistične podatke o uporabi vode in proizvajanju energije ter jim mora dati na razpolago tudi pomožno delovno moč za primer kontrolnih meritev.
§ 21.
Krajevna občinska in občeupravna oblastva prve stopnje morajo paziti, da nikdo ne zgradi na vodi niti ne prezida (preuredi) stare gradnje brez dovoljenja pristojnega oblastva in da vzdržujejo imetniki dovoljenj odobrene naprave v rednem stanju ter da povsem postopajo po zakonu in podeljenih dovoljenjih.
§ 22.
p) Pri ministrstvu za gradbe, banskih upravah in občeupravnih oblastvih prve stopnje se vodijo knjige dovoljenj izkoriščenih vodnih sil, v katere se vpisujejo v izvlečku dovoljenja, izdana po tem zakorih, in sicer: pri ministrstvu za gradbe za vse naprave v državi v jakosti nad 200 konjskih sil, pri banskih upravah in pri občeupravnih oblastvih prve stopnje pa za vse naprave, ki so na njih ozemlju.
(2) Te knjige se morajo osnovati in urediti najkes-neje tekom enega leta po razglasitvi tega zakona in morajo vsebovati vse bistvene podatke, tehnične in pravne pogoje, ki so navedeni v izdanih dovoljenjih (§ 40.).
(3) Podatki dosedanjih vodnih knjig glede obstoječih naprav se morajo vpisati v novo osnovane knjige dovo-
(4) Vsakdo ima pravico vpogleda v knjige dovoljenj.
(6)	Kopije načrtov in ostalih listin dovoljenj se smejo
izdajati samo proti plačilu predpisane takse.
IV.	POGLAVJE.
Postopek pri podeljevanju odobritev, predhodnih dovoljenj in dovoljenj.
A.	Odobritve državnim ustanovam.
§ 23.
(>) Državne ustanove, ki imajo dejansko in nujno potrebo za izkoriščanje vodne sile, predložijo o tem svojemu ministru utemeljen predlog z osnonimi tehničnimi podatki, navedenimi v § 25., s celokupnim proračunom stroškov in računom rentabilnosti izkoriščanja vodne sile, iz katerih naj se jasno vidi umestnost in upravičenost predloga. O napravljenem predlogu obveste hkratu bana, ki je pristojen za podelitev odobritve za to vodno silo.
(2)	Ce minister usvoji ta predlog, predloži ustanova, ki je napravila predlog, podrobne načrte in druge tehnične listine (§§ 31. do 34.) banu, ki je pristojen za izvedbo postopka, predpisanega s tem zakonom za podelitev odobritve za gradnjo naprave.
(3) Predlog za izkoriščanje vodne sile po državni ustanovi zadrži podelitev te vodne sile drugim osebam.
(4) Če dotični minister ne usvoji najdalj tekom treh mesecev, od dne ko je bil predlog predložen, tega in v tem roku ne obvesti bana, ki je pristojen za podelitev odobritve ali pa če ustanova najkesneje v poldrugem letu od dne, ko je bil predlog usvojen, ne predloži predpisanih projektov odobritve ne prične z gradnjo naprave, se smatra, da ne obstoji predlog državne ustanove za izko-ričanje vodne sile, odnosno da se odobritev ni podelila in se sme izkoriščanje te vodne sile podeliti drugemu.
B. Predhodno dovoljenje.
§ 24.
Za izvršitev predhodnih del za izdelavo projektov za izkoriščanje vodnih sil nad 200 konjskih sil se dajejo predhodna dovoljenja z določenim rokom trajanja (§ 31.).
§ 25.
Prošnji za predhodno dovoljenje je treba priložiti; sledeče splošne podatke, zbrane in podpisane po pooblaščenem strokovnem, državnem, banovinskem ali občinskem inženjerju:
1. tehniško poročilo, v katerem bodi obrazloženo: obstoječe stanje vodne uporabe na delu vodnega toka; opis mesta in opis naprave, kako se namerava zgraditi; količino vode, katero se namerava izkoriščati; namen, za katerega se zgradi naprava z označbo, da-li bo za to potrebna razlastitev (ekspropriacija) tujih zemljišč, kakšnih in približno v kateri celokupni površini;
2. povečano in z ročno skico dopolnjeno generalko (v razmerju 1 :2000 do 1 :10.000) tistega dela vodnega toka, na katerem se namerava izkoriščati vodna sila, z označbo mesta za jez, odnosno za gradbo za zajetje vode ter vodno napravo (hidrocentralo), mesta vseh naprav, ki so že na tem delu reke, kakor tudi mesti prve naprave nad in pod zavzetim delom vodnega toka, če sta le-ti v razdaljih, navedenih v naslednji točki;
3. nivelacija reke najmanj 200 metrov izpod mesta, kjer naj se vrne uporabljena voda v reko, pa do 300 metrov ob vodi navzgor od mesta, kjer bi višina vpliva zajezbe znašala največ 2 cm pri devetmesečni delovni vodi;
4. podatke o višini padavin od najbližjih obstoječih postaj za merjenje padavin in vodomerske podatke tega dela vodnega toka, ki so potrebni za preračunjanje približne količine vode na kraju jeza, odnosno kaptaže zgradbe;
5. predhodni proračun celokupne količine vode, ki preteče v vodnem toku na kraju jeza, odnosno kaptaže zgradbe pri nizkem, srednjem in visokem vodnem stanju, in
6. predhodni proračun vodnega padca in srednjo jakost naprave v brutto konjskih silah po vodni količini, ki se more dati za novo napravo ob upoštevanju vodnih potreb za druge namene.
§26.
(’) Prošnje za predhodna dovoljenja se predložijo banu tiste banovine, v kateri je del vodnega toka, čigar sila se namerava izkoriščati.
(2)	Ce je del vodnega toka za izkoriščanje sile v. območju več banovin, se predloži prošnja za predhodno
dovoljenje, kakor tudi za dovoljenje v primeru § 30., ministru z,a gradbe, da odloči, kateri od banov je pristojen za postopek.
(3)	Prošnje za predhodna dovoljenja za gradnjo na prav vseh vrst na vodah, ki so na meji krajevine ali kojih deli za izkoriščanje niso izključno na ozemlju kraljevine, predloži ban, preden jih vzame v postopek, ministru za gradbe na vpogled. Pri podelitvi predhodnih dovoljenj in dovoljenj za take naprave se postopa po tem zakonu, po mednarodnih pogodbah in sporazumih s pristojnimi oblastvi obmejnih držav ter po navodilih ministra za gradbe v soglasju z zainteresiranimi ministrstvi.
§ 27.
(*) Če vodna sita, za katero se prosi predhodno dovoljenje, ni pridržana za državne potrebe (§ 23 ), razglasi ban, ko je prejel prošnjo za predhodno dovoljenje s prilogami, predpisanimi v § 25., v občinah na običajni način in z objavami v občinah in srezih, na ko j ih območju se razteza del, določen po projektu za izkoriščanje vodne sile, kakor tudi trikrat zaporedoma z razglasom v službenem listu banovine, za naprave nad 1000 konjskih sil pa tudi z razglasom v »Službenih novinah«, kratek opis naprave, v katerem naj bodo obrazloženi vsi bistveni podatki glede vodne sile, za katero se prosi dovoljenje.
(2) Z istim razglasom in objavo pozove ban državne in banovinske ustanove, občine, vodne in druge pridobitne zadruge, kakor tudi zasebnike, da mu predlože tekom 2 mesecev po razglasitvi prošnje za podelitev predhodnega dovoljenja za to vodno silo s podatki, predpisanimi v § 25., ali pa da stavijo svoje zahteve in pripombe glede uporabe te vode.
§ 28.
Po poteku roka za predložitev prošenj za predhodna dovoljenja (§ 27.) oceni ban vse predložene prošnje in priložene generalne načrte (konkurenčne generalne projekte), kakor tudi prijavljene zahteve in pripombe in ugotovi za vsak predloženi projekt, v koliko izpolnjuje predpise § 5. in kakšne koristi in škode je pričakovati od nameravanega podjetja za narodno gospodarstvo in druge javne interese ter za zasebne pravice.
'	§	29.
(*) Po končani oceni vseh predloženih predlogov izdela ban glede na odredbe §§ 3. in 5. osnutek odločbe z izčrpno obrazloženimi razlogi in predlaga, da-li se zaprošeno predhodno dovoljenje podeli, komu in s kakimi splošnimi pogoji ali da-li se dovoljenje vobče ne more dati, ter predloži ta osnutek z vsemi prošnjami in vsemi zadevnimi spisi in prilogami vred ministru za gradbe radi soglasnosti odnosno izposlovanja soglasnosti predsednika ministrskega sveta (§§ 16. in 17.).
(3) Dan vročitve predhodnega dovoljenja prosilcu je treba izrečno navesti na predhodnem dovoljenju samem.
(3)	V posebnih primerih, kjer se na osnovi predloženih podatkov in morebitnih pripomb zainteresiranih ne bi mogla izdati odločba o zaprošenem predhodnem dovoljenju, sme pristojno oblastvo rešiti, da naj se izvršita na mestu samem predhodni ogled in razprava v smislu §§ 87. in 38., ki pa ne izključuje glavne razprave, predpisane s tem paragrafom. V tem primeru se dopolni na glavni razpravi samo delo predhodne razprave.
§ 30.
Zainteresirani sme prositi, da se mu namesto predhodnega dovoljenja izda dovoljenje, če priloži prošnji priloge in podatke po §§ 31. do 34.
B.	Dovoljenja za naprave po § 17 a.
§ 31.
Radi podelitve dovoljenja za izkoriščanje vodne sile in gradnje naprav, ki so za to potrebne, mora imetnik predhodnega dovoljenja predložiti pristojnemu banu (§ 17.) prošnjo s situacijskim načrtom zemljišča, na katerem želi zgraditi napravo, s podrobnim projektom naprave, s projekti tudi vseh onih objektov, kojih gradnjo povzroči gradnja naprave (§ 34.), z izčrpnim t 'miškini poročilom in generalnim proračunom stroškov, in sicer:
1. za naprave v jakosti nad 10.000 do 30.000 brutto konjskih sil najdalj tekom 18 mesecev in
2. za naprave v jakosti nad 200 do 10 000 konjskih sil najdalj tekom 12 mesecev, in sicer od dne, ko se mu je vročilo predhodno dovoljenje.
§ 32.
(‘) Projekt mora "biti izdelan in podpisan po strokovnem, poblaščenem, dsžavnem, banovinskem ali občinskem iuženjerju, in sicer na podlagi stvarnih podatkov, ki morajo biti navedeni ter obrazloženi v tekniškem poročilu.
(2) Za naprave državnih, banovinskih, sreskih in občinskih ustanov ter ustanov splošnega pomena (n. pr. vodne in druge pridobitne zadruge), se mora izdelati poleg podrobno izdelanega projekta tudi podrobni izkaz izmer, proračun, podrobna obrazložitev cen, tehnični in pogodbeni pogoji in rentabilitetni račun.
(3) V prošnji za podelitev dovoljenja je treba navesti namen, za katerega se gradi naprava, količino vode, ki je potrebna pri srednjem in nizkem vodnem stanju, imena in bivališča oseb, ki imajo pravico do uporabe vode na onem delu, čigar vodna sila se namerava izkoriščati, imena lastnikov in hipotekarnih upnikov zemljišč, katera bi bilo treba kupiti, odnosno razlastiti (ekspro-priirati) in imena obrežnih lastnikov vzdolž zavzetega dela in drugi zainteresiranih, v kojih pravice bi posesala gradnja nove naprave.
(*) Predložitev projektov ni obvezna za naprave, za katere daje dovoljenja občeupravno oblastvo prve stopnje, razen primera po § 52.
§ 33.
Prosilec dovoljenja mora predložiti hkratu s projekti za gradnjo naprave izvleček iz zemljiških knjig, odnosno imenik lastnikov ter parcelačne ali katastrske načrte zemljišč, ki jih ne poseduje, in ki so mu ueobhodno potrebna za gradnjo naprave, s prošnjo, da se pri razpravi na mestu samem izvrši tudi ogled teh zemljišč in da se hkratu s podelitvijo dovoljenja za izkoriščanje vodne sile izda odločba o potrebi'razlastitve (ekspropriacije) teh zemljišč (§§ 11., 12. in 38.).
§34.
(*) Hkratu s projektiranjem in gradnjo naprave z* izkoriščanje vodne sile mora prosilec — imetnik do-
voljenja projektirati in zgraditi: zatvornice za ladje, odprtine za splave in prehode za ribe, propuste, mostove in vodovode (akvadukte), zavarovanja dna in rečnih obrežij, zavarovanja cest in železnic, kakor tudi vse druge zgradbe in zavarovanja, kolikor povzroča potrebo njih gradnje po krajevnih razmerah gradnja dotične naprave.
(2)	Projekt za zavarovanje železničnih prog poleg vodnega jarka in projekt za napeljavo vodnega jarka pod ali nad železniško progo, je treba, preden se predloži banu, predložiti v pristanek pristojni železniški direkciji.
§ 35.
(*) Če imetnik predhodnega dovoljenja ne predloži v določenem roku prošnje za dovoljenje s spredaj predpisanimi podatki in prilogami (§§ 31. do 34.), izgubi njegovo predhodno dovoljenje veljavo s samim iztekom tega roka, o čemer obvesti ban takoj imetnika predhodnega dovoljenja in ministrstvo za gradbe radi znanja.
(*) Prejšnji imetnik predhodnega dovoljenja nima pravice do novega predhodnega dovoljenja v dobi dveh let od dne, ko je izgubilo veljavo njegovo predhodno dovoljenje.
§ 36.
(*) Projekte za gradnjo naprav v jakosti nad 200 brutto konjskih sil predloži ban potem, Ko je ugotovil, da so vsi predpisani podatki in priloge predloženi (§§ 31. do 34.), ministru za gradbe v pregled in oceno.
(2)	Predloženi projekt, ki ne bi vseboval najumnej-šega izkoriščanja vodne sile na izvestnem delu in projekt, ki bi bil nepopolen in nejasen, vrne ban predlagatelju s pripombami in zahteva, da ga najdalj tekom 2 mesecev, računši od poteka roka po § 31. tega zakona, dopolni odnosno popravi; če tega vobče ne napravi ali če vnovič predloži neustrezen projekt, izda pristojno obla-stvo odločbo, s katero se projekt zavrne in prekliče izdano predhodno dovoljenje.
§37.
(*) Najkesneje v enem mesecu po prejemu prošnje za gradnjo ali prezidavo naprave v jakosti do 200 konjskih sil razglasi ban na način, predpisan v § 27., razpravo in ogled na mestu samem.
(2)	Razglas mora vsebovati predmet razprave, kraj in čas, kdaj se razprava vrši, kakor tudi kraj in čas, kdaj so načrti na vpogled.
(s) Poleg tega pozove ban s posebnim pozivom na razpravo prosilca in predstavnike zainteresiranih državnih, banovinskih, sreskih in občinskih ustanov ter ustanove javnega pomena, o katerih ve, da so zainteresirani na tej vodni sili, kakor tudi vse poznane osebe, ki so neposredno zainteresirane, zlasti: lastnike in hipotekarne upnike zemljišč, ki jih je treba kupiti, odnosno razlastiti (ekspropriirati) ali obremeniti s služnostjo; služnostne upravičence na zgoraj omenjenih zemljiščih; lastnike obstoječih naprav na zavzetem delu, lastnike obrežnih zemljišč vzdolž zavzetega dela vodnega toka, kakor tudi lastnike prve naprave-ob vodi navzgor in ob vodi navzdol, če so le-te najdalj 200 metrov od mesta, kjer se izliva spodnja voda v reko in 300 metrov zgoraj od mesta, kjer znaša višina vpliva zajezbe največ 2 cm pri devetmesečni delovni vodi.
(4)	Poročilo o vročitvi pozivov k razpravi in o izvršenem razglasu, kakor tudi pismene pripombe zaintere-
siranih oseb se morajo predložiti pristojnemu oblastvu najkesneje tri dni pred dnem, ki je določen za razpravo.
(5)	Od dne prvega razglasa v službenem listu banovine pa do dne razprave, katero razdobje ne sme biti krajše od 15 dni in ne daljše od 30 dni, morajo biti načrti naprave s prilogami radi zbiranja podatkov razgrnjeni na javni vpogled v tehničnem razdelku, odnosno razdelkih, v kojih območju je zavzeti del za izkoriščanje vodne sile.
§ 38.
(*) Ogled in razpravo na mestu samem vršijo politično upravni uradnik in inženjer, katera odredi ban, za naprave v jakosti preko 200 konjskih sil pa tudi še inženjer, ki ga odredi minister za gradbe, po potrebi pa tudi kmetijski in zdravstveni strokovnjak, katera odredi ban.
(*) Ogled in razprava se vršita hkratu v navzočnosti zastopnika vsake zainteresirane občine, zainteresirane vasi in vseh nepusredno zainteresiranih oseb.
(3)	Posamezni zainteresiranci smejo biti zastopani na razpravi po svojih pooblaščenih zastopnikih, ki jih zastopajo na mestu samem in ki smejo iznesti opozorila, prošnje in pritožbe.
(*) Na dan razprave objasni določeni inženjer navzočim ob pričetku razprave na mestu samem: kje in kako naj se zgradi naprava in kake posledice bodo zbog tega nastale.
(®) Na razpravi se morajo zaslišati vsi navzoči zainteresiranci in se mora razpravljati o vseh predmetnih vprašanjih. Pismene pripombe, predložene pristojnemu oblastvu najkesneje tri dni pred razpravo ali vodji razprave do pričetka razprave, se jemljejo istotako v pretres.
(8) Na razpravi naj si komisija prizadeva, da se doseže med zainteresiranimi sporazum glede vseh njihovih ugovorov in zahtev, zlasti glede vprašanja odškodnin. Ce je za gradnjo naprave prosilcu potrebna tuja nepremičnina in če se med lastnikom iste in prosilcem ne doseže sporazum glede odškodnine, naj oceni komisija ta-kd potrebo, kakor tudi obseg razlastitve (ekspropriaci-je) te nepremičnine in naj vnese o tem konkreten predlog v komisijski zapisnik.
(7)	O razpravi, kakor tudi o doseženih sporazumih med strankami sestavi upravni uradnik na mestu samem razpravni zapisnik. V zapisnik se vpišejo pripombe in izjave vseh zainteresiranih, kakor tudi doseženi sporazumi. <
(") Inženjer pregleda načrte, jih primerja s terenom in zbere vse potrebne tehnične podatke, ki ne bi bili obrazloženi v projektu in v tehniškem poročilu in jih na koncu razprave vpiše v razpravni zapisnik s svojim mnenjem glede projekta in z vsemi pripombami tehnične narave obenem s predlogom za rešitev.
(*) Zapisnik podpišejo vsi navzoči zainteresiranci in inženjer (odnosno jnženjerji in strokovnjaki) pod svojimi izjavami.
(**) Upravni uradnik overovi kot vodja razprave razpravni zapisnik in zapisnik o ogledu in ga predloži banu skupno z vsemi zadevnimi listinami in prilogami.
§39.
(*) Po izvršenem ogledu in razpravi na mestu samem se izda obrazložena odločba o podelitvi dovoljenja ali o zavrnitvi prošnje.
(2) Za naprave do 200 konjskih sil izda odločbo ban v svoji pristojnosti, za naprave nad 200 konjskih sil pa izdela osnutek odločbe in ga z vsemi načrti in zadevnimi spisi predloži ministru za gradbe radi soglasnosti, odnosno izposlovanja soglasnosti ustrezno predpisu § 17.
(3) V razlogih odločbe se navedejo vse stvarne pripombe, ki so se napravile na razpravi, in razlogi tehnične in pravne narave, zakaj se katera od teh pripomb usvaja ali zavrača.
Na koncu odločbe se morajo označiti vsi tehnični in pravni pogoji dovoljenja, kakor tudi sporazumi zaintere-sirancev, ki so se dosegli na razpravi, za primer potrebe pa tudi določba o potrebi in obsegu razlastitve (ekspro-priacije;) če se pa dovoljenje ne more izdati, tedaj se morajo navesti razlogi, zakaj se prošnja zavrača.
(*) Odločba o podelitvi dovoljenja ali zavrnitvi prošnje se vroči prosilcu in tistim osebam, ki so ugovarjale, ostalim zair\teresirancem pa se priobči z obvestilom.
§ 40.
Odločbe o podelitvi dovoljenj za izkoriščanje vodnih sil za naprave po § 17. vsebujejo sledeče podatke, odnosno tehnične in splošne pogoje:
1. priimek, ime in bivališče imetnika dovoljenja;
2. naziv vodnega toka, parcelo, kraj, srez in banovino, kjer se zgradi naprava;
3. namen, za katerega se naprdva zgradi;
4. kratek opis naprave (jeza, odnosno zgradbe za zajetje vode, dotočnega in odtočnega vodnega jarka, vodne naprave-hidrocentrale, priprave za pogon in vseh propustov in zatvornic);
5. določbo, da so odobreni načrti naprave sestavni del dpvoljenja in da so vse višinske kote in dimenzije, navedene v dovoljenju, istovetne s kotami in dimenzijami, vpisanimi v načrtih;
6. označene količine vode, ki se dovoljuje za napravo pri karakterističnem vodnem stanju, kakor tudi najmanjše količine vode, ki se pušča svobodno teči po rečni strugi za domače in druge potrebe sosednega prebivalstva;
7. koto dovoljene maksimalne višine gladine zajezene vode v reki neposredno nad jezom ali zgradbo za zajetje vode pri karakterističnih vodnih stanjih, kakor tudi koto višine vodne gladine v pričetku določenega vodnega jarka, v dotočnem in odtočnem vodnem jarku neposredno pri vodni napravi (hidrocentrali) sami, kakor tudi koto višine vodne gladine pri karakterističnih vodnih stanjih na izlivu vodnega jarka v reko;
8. višino izkoriščenega brutto padca neposredno pri vodni napravi (hidrocentrali) ob karakterističnem vodnem stanju;
9. jakost naprave, označeno v brutto konjskih silah pri srednji — devetmesečni — delovni vodi; efektivno silo naprave na osi turbine v netto konjskih silah ob karakterističnem vodnem stanju; efektivno silo naprave na stikalni deski, izraženo v kilovatih, ter celokupno količino energije, katero more proizvajati naprava v enem letu, izraženo v konjskih silah — v urah ali v
kilovatnih urah;
10. določbo, katere in kakšne stranske zgradbe in zavarovanja (§ 34.), kojih gradnjo povzroča gradnja same naprave, mora zgraditi imetnik dovoljenja in jih vzdrževati v uporabnem stanju (§ 69.);
11. Določbo glede postavljanja in vzdrževanja stalnih znakov dovoljenih višin vodne gladine po točki 7. tega paragrafa (§ 48.)*
12. višinske kote in opis stalnih točk, na katere se nanašajo višinske kote, ki so vpisane v načrtih projekta in navedene v dovoljenju;
13. določbe, katere urejajo način vodne uporabe vobče in ukrepe za zavarovanje potrebnega vodnega minimuma za preskrbo vode za pitje in za ostale domače potrebe obrežnega prebivalstva; za namakanje obrežnega zemljišča; za zavarovanje plovbe in plavljenja; za zaščito pred poplavo in za zavarovanje življenja in svobodnega gibanja rib;
14. posebne določbe, s katerimi se ugotove dogovori strank glede zasebnopravnih odnošajev ali posebni pogoji, s katerimi se daje dovoljenje, kakor so: določbe glede obveze lastnika naprave za gradnjo mlinov za prebivalstvo, če je to potrebno, določbe glede gradnje in vzdrževanja \nostov za prehod preko vodnega jarka in drugo (§§ 6., 34. in 38., odst. 6.);
15. rok za pričetek in dovršitev gradnje naprave (§§ 43. in 44.);
16. dobo veljavnosti dovoljenja (§ 45.);
17. določbo glede kolavdacije in pričetka obratovanja novozgrajene ali prezidane naprave (§ 49.);
18. določbo glede potrebe in obsega razlastitve (eks-propriacije) tujega zemljišča, potrebnega za gradnjo naprave in za dovozne ceste (§§ 11. in 38., točka 6);
19. določbo glede prehoda naprave v državno last po poteku dovoljenja (§ 55.);
20. določbo, da mora lastnik naprave povrniti škodo, katero bi morebiti povzročala njegova naprava (§ 13.);
21. obvezo, da mora lastnik po odredbi pristojnih oblastev predložiti potrebne načrte in da mora po odobrenih načrtih izvršiti prezidavo svoje naprave radi odstranitve vzroka škode, katero bi povzročala ta naprava trajno ali ob vsaki visoki vodi (§ 14.);
22. določbo, da ne sme lastnik naprave brez odobritve pristojnega oblastva vršiti na vodogradbenem delu svoje naprave nikakršnih prezidav (na jezu, na dotočnem in odtočnem vodnem jarku, na zatvornicah, propustih in prelivih) (§§ 9. in 71.);
23. določbo, da imetnik dovoljenja ne sme prenesti podeljenega dovoljenja na drugo osebo brez odobritve oblastva, ki je dovoljenje izdalo, niti da ne sme izpre-meniti namena naprave (§§ 61. in 62.);
24. določbo, da mora lastnik naprave proizvajanje električne energije, namenjene za javne namene, na svoje stroške prilagoditi zakonitim predpisom, ki bodo v tem pogledu veljali (§ 66.);
25. določbo, da mora imetnik dovoljenja prijaviti pristojnemu obastvu vsako obremenitev naprave v času veljavnosti dovoljenja radi zabeležbe v knjigo dovoljenj (§ 58);
26. določbo, da ne sme imetnik dovoljenja obremeniti naprave preko poteka veljavnosti dovoljenja (§ 57.);
27. določbo glede zabeležbe obremenilne prepovedi v zemljiških knjigah preko poteka veljavnosti dovoljenja (§ 57);
28. določbo da velja podeljeno dovoljenje samo za tisti kraj in za tisto zgradbo, za katero je izdano, in da neha veljati, čim se naprava prenese ali prezida brez dovoljenja pristojnega oblastva;
29. določbo glede višine takse za dovoljenje in glede plačila stroškov (§§ 67. in 68.).
§ 41.
(‘) Ko postane odločba o podelitvi dovoljenja dokončna — pravnomočna, zabeleži ban to na njej in jo vroči imetniku dovoljenja z označbo dneva vročitve.
(-’) V roku največ štirih mesecev od dneva prejema dovoljenja mora imetnik dovoljenja ali odkupiti s prosto pogodbo ali pa zahtevati razlastitev (ekspropriacijo) vseh onih zemljišč, ki niso njegova last, ki so mu pa potrebna za gradnjo naprave, in mora predložiti banu parcelačni načrt celega zemljišča, na katerem naj se zgradi naprava in ki naj bo njegov sestavni del, obenem z listinami, ki pričajo o lastnini celega tega zemljišča.
(3)	Nato izda ban prosilcu dovoljenje, da sme pričeti z gradnjo odnosno prezidavo naprave in označi na tem dovoljenju dan vročitve.
(') Ko je izdal dovoljenje za gradnjo, pošlje ban overjene prepise izdanega dovoljenja krajevnemu občinskemu, upravnemu in finančnemu oblastvu, glede naprav v jakosti nad 200 konjskih sil pa jih predloži ministrstvu za gradbe.
(5)	Preden dobi prosilec dovoljenje za gradnjo po tem paragrafu, ne sme na mestu samem pričeti z nobenim delom za gradnjo naprave.
(8) Če prosilec dovoljenja ne ravna po tem predpisu v določenem roku, preneha dovoljenje veljati s samim potekom tega roka, ban pa ugotovi to s posebno rešitvijo in prekliče rešitev o podelitvi dovoljenja.
§ 42.
Za izdajo odločb o podelitvi dovoljenj .za gradnjo naprav na plovnih rekah in kanalih je potreben pristanek ministra za promet.
§ 43.
Imetnik dovoljenja mora pričeti z gradnjo, in sicer za naprave v jakosti.
1. nad 1000 do 30.000 konjskih sil tekom 2 let;
2. nad 100 do 1000 konjskih sil tekom 1 Vi leta;
3. nad 25 do 100 konjskih sil tekom 1 leta;
4. do 25 konjskih sil tekom pol	leta — računši	od
dneva prejema dovoljenja za gradnjo	po	§ 41.
§ 44.
p) Imetnik dovoljenja mora zgraditi napravo in pričeti z obratovanjem, in sicer pri napravi v jakosti:
1. nad 1000 do 30.000 konjskih sil tekom 4 let;
2. nad 100 do 1000 konjskih sil tekom 3 let;
3. nad 25 do 100 konjskih sil tekom	1 leta;
4. do 25 konjskih sil tekom 1 leta	—	računši	od	dne-
va prejema dovoljenja za gradnjo po § 41.
(2) Ti roki se smejo podaljšati le, če ovira gradnjo višja sila in to le za toliko časa, dokler je gradnja dejanski ovirana, največ pa, kolikor je neobhodno potrebno za dovršitev gradnje, kar se mora ugotoviti na prošnjo imetnika dovoljenja s strokovnim komisijskim pregledom.
(3) Odločbo o podaljšanju roka izda tisto oblastvo, ki je izdalo dovoljenje.
§ 45.
(‘) Dovoljenje za naprave na javnih vodaH se izdaja v jakosti:
1. nad 10.000 do 30.000 konjskih sil za dobo 60 let;
2. nad 500 do 10.000 konjskih sil za doho 50 let;
3. nad 50 do 500 konjskih sil za dobo 40 let; in
4. za naprave s turbinami do 50 konjskih sil ter za vse naprave s primitivnimi pogonskimi pripravami za dobo 30 let — računši od dneva prejema dovoljenja za gradnjo go § 41,
(2) Če se naprava bistveno prezida (§ 9.), se izda novo dovoljenje, ako ostane naprava v isti skupini, in to za čas, ki preteče od dne izdaje novega dovoljenja pa do poteka za veljavnost starega dovoljenja določene dobe; če pa preide naprava radi zvišanja svoje jakosti v višjo skupino, se zviša ta doba za razliko dobe, ki velja za dovoljenje zadevnih skupin — določenih s tem paragrafom.
§ 46.
Č) Doba veljavnosti dovoljenja za naprave s turbinami pod § 17a se podaljša za toliko časa, kolikor se je moral dejanski prekinit obrat, in to samo v primeru, če se ugotovi na prošnjo imetnika dovoljenja s strokovno komisijo, da je naprava porušena ali onesposobljena zbog sile, ki se ni mogla pričakovati niti odstraniti in če je trajala prekinitev nad 6 mesecev.
(2) Prošnja za podaljšanje se vzame v pretres, če se predloži najkesneje tekom treh mesecev, ko se je naprava porušila ali onesposobila. Imetnik dovoljenja mora predložiti poleg prošnje za obnovo porušene naprave in za podaljšanje veljavnosti dovoljenja še načrte, izkaz izmer in proračun.
(3) Odločbo o obnovi in podaljšanju roka izda tisto oblastvo, ki je izdalo dovoljenje.
§ 47.
(1) Dovoljenja za postavitev gibljivih vodnih naprav (ladijskih mlinov) se daje' za nedoločen čas tako, da jih sme ban preklicati vsak čas brez odškodnine in odrediti, da odstranijo lastniki svoje vodne naprave, če se ugotovi s strokovnim ogledom tia kraju samem, da ovirajo plovbo ali plavljenje, da povzročajo škodljive izpremem-be rečne struge ali pa da povzročajo rušenje rečnega obrežja.
(2) Lastnikom takih naprav se ne dovoljuje nobena gradnja v rečni strugi.
§ 48.
Imetniki dovoljenj za naprave po § 17a. morajo postaviti v času gradnje naprave, najkesneje pa v času ko-lavdacije pri jezu in pri vodni napravi (hidrocentrali) na vidnem mestu stalne znake najvišje in najnižje dovoljene vodne višine in jih morajo kar najbolj zavarovati pred slučajnim ali namembnim kvarjenjem. Pravilnost postavitve stalnih višinskih znakov se ugotovi komisijski pri kolavdaciji dograjene naprave ter se sestavi o tem poseben zapisnik, katerega vroči ban v prepisih imetniku dovoljenja, pristojnemu občeupravnemu oblastvu in občinski upravi v kraju, kjer je naprava.
§ 49.
(*) Po dovršeni gradnji naprave po § 17a., najkesneje pa 30 dni pred potekom roka za dovršitev gradnje, mora imetnik dovoljenja predložiti banu prošnjo za dovoljenje, da sme pričeti obratovati.
(2) Ban odredi takoj po prejemu prošnje strokovno komisijo, ki naj na mestu samem izvrši pregled naprave (kolavdacijo) in sestavi o stanju, ki ga je našla, zapisnik, katerega predloži banu z obrazloženim predlogom, da-li se naj izda dovoljenje za obratovanje ali ne.
(8)	V komisiji za pregled zgrajene naprave v jakosti nad 200 konjskih sil je tudi inženjer, katerega odredi minister za gradbe.
(4)	Ce .je naprava povsem zgrajena po danem dovoljenju, izda ban dovoljenje za obratovanje; če pa ni in če se odstopki ne morejo odobriti, odredi, da mora imetnik dovoljenja popraviti v določene n; roku vse nepravilnosti; ko se je prepričal, da se je njegova odredba upoštevala, izda dovoljenje za obratovanje.
( ) Kolavdacija naprave se mora izvršiti in odlok izdati tekom 30 dni od dne, ko je bila predložena prošnja, in sicer za naprave v jakosti do 200 konjskih sil; tekom 45 dni pa za naprave v jakosti nad 200 konjskih sil.
(") Dovoljenje za obratovanje se izda tudi, če ne bi bile postavljene vse turbine,-pa je v hidrocentrali določeno mesto za njih naknadno postavitev.
(7)	Imetnik dovoljenja ne sme pričeti obratovati, dokler ne dobi dovoljenja.
(s) Odločbo o izdaji dovoljenja za pričetek obratovanja pošlje ban prosilcu, krajevnemu občinskemu, obče-upravnemu in finančnemu oblastvu, za naprave v jakosti nad 200 konjskih sil pa tudi ministrstvu za gradbe.
§ 50.
(>) Imetniki dovoljenj za naprave morajo v času gradnje oznamenovati meje zemljišča, katero je sestavni del naprave, s stalnimi znaki iz kamena ali betona, ter morajo izpopolniti parcelačni načrt tega zemljišča na ta način, da začrtajo mejnike in napravo v dveh, odnosno pri napravi v jakosti nad 200 konjskih sil v treh izvodih, katere morajo predložiti banu (§ 41.).
(2) Te načrte primerja kolavdacijska komisija s ie-renom in jih overovi. En izvod se shrani pri banski upravi, drugi se izroči imetniku dovoljenja, za naprave v jakosti nad 200 konjskih sil se pa predloži tretji izvod ministrstvu za gradbe.
C.	Dovoljenja za naprave po § 17 b.
§ 51.
(4)	Dovoljenja za naprave po § 17 b. se dajejo na podstavi prošnje, ogleda in zaslišanja zainteresiranih na mestu samem, tehniškega poročila in črtežev zemljišča in naprave, katere črteže izdela po službeni dolžnosti inže-njer, ki je izvršil tehniški ogled, po podatkih, zbranih pri ogledu.
(2) V dovoljenju se mora točno določiti mesto, količina dovoljene vode, višina jeza, višina zajezene vode, velikost odprtine zatvornice na pričetku dotočnega vodnega jarka kakor tudi način vodne rabe.
(;!) Občeupravno oblastvo prve stopnje mora predložiti svoje izvršne odločbe glede podelitve dovoljenj za gradnjo novih naprav in glede porušenja obstoječih škod ljivih naprav banu, da jih vpiše v knjigo dovoljenj.
D.	Presta n ek dovoljenja.
(4)	Izdano dovoljenje ugasne:
1.	ko poteče rok veljavnosti dovoljenja:
•2. če imetnik dovoljenja izrečno izjavi pristojnemu oblastvu, da se odreka podeljenemu dovoljenju.
(2)	Pristojno oblastvo razglasi izdano dovoljenje za neveljavno ter ga odvzame imetniku tudi pred potekom roka veljavnosti, in sicer:
1. če se gradnja naprave ne prične ali ne dovrši v roku, ki je določen v dovoljenju;
2. če prekine imetnik dovoljenja obratovanje za več kot tri leta;
3. če imetnik dovoljenja ne postopa po poslednjem odstavku § 14.;
4. če premesti imetnik dovoljenja brez odobritve pristojnega oblastva celo napravo ali nje del ali če izvrši na napravi prezidavo vodnogradbenega dela naprave, s katero se izpreminja jakost naprave ali ki vpliva na dovoljeno količino, smer toka, višino zajezbe ali na velikost izkoriščenega vodnega padca in če po kaznovanju po § 71. na zahtevo pristojnega oblastva v določenem roku ne vzpostavi zopet stanja, ki je določeno v dovoljenju;
5. če izpremeni imetnik dovoljenja brez odobritve pristojnega oblastva namen naprave in če jo na zahtevo oblastva ne prilagodi pogojem dovoljenja.
(') Odločbe glede prestanka, odnosno glede razveljavljenja dovoljenja izda ono oblastvo, ki je izdalo dovoljenje.
(4)	Če se imetnik dovoljenja odreče dovoljenju ali,če mu odvzame pristojno oblastvo dovoljenje pred potekom njega veljavnosti, nadaljuje pristojno oblastvo redno delo s pomočjo drugih imetnikov dovoljenj ali pa odredi hkratu z razglasitvijo, da je dovoljenje prestalo veljati, katera dela in v katerem času mora dotedanji imetnik dovoljenja izvršiti in da se mora omogočiti odtekanje vode brez škode za javne interese in zasebne pravice, kakor tudi za režim dotičnega vodnega toka. če odrejenih del v danem roku ne bi izvršil, jih izvrši oblastvo na njegove stroške.
(5)	V tem primeru preide pri napravah v jakosti nad 25 konjskih sil vodnogradbeni del naprave z vsemi* pripadajočimi pripravami in pritiklinami, ki so potrebne za pravilno obratovanje naprave, hkratu z vsemi pravicami imetnika dovoljenja glede zemljišča, na katerem Je zgrajena naprava, brez vsake odškodnine v državno last.
(») Pri napravah v jakosti do 25 konjskih sil preide del naprave, ki je v strugi vodnega toka, v last države, ostali del naprave pa ostane last dotedanjega imetnika dovoljenja.
§ 54.
i
Če zgubi dovoljenje za napravo v jakosti nad 201 konjskih sil, koje dohodki so zastavljeni, veljavnost pred potekam dobe trajanja (§ 58.), smejo pristojna oblastva po prostem preudarku prenesti dovoljenje z neizpreme-njenimi pogoji na imetnika, odnosno imetnike zastavnih pravic, če to zahtevajo in če se to ne protivi javnemu interesu in sicer po redu, v katerem so vpisane njih terjatve k zemljiških knjigah.
§ 52.
(4)	Če se z ogledom ugotovi, da se more na dotičnem kraju izkoriščati vodna sila samo na podstavi strokovno izdelanega projekta, odredi ban, ko hkratu razveljavi odločbo oblastva prve stopnje o podelitvi dovoljenja za gradnjo nove, odnosno za prezidavo obstoječe naprave, prosilcu za dovolitev gradnje nove naprave, odnosno lastniku obstoječe naprave, da predloži v roku, ki ne sme biti krajši od troh in ne daljši od šestih mesecev, banski upravi predpisane načrte naprave s prošnjo za podelitev dovoljenja. Če postopa prosilec, odnosno lastnik po tem nalogu, odredi ban po pregledu in odobritvi načrtov uvedbo postopanja za podelitev dovoljenja (§§ 31. do 39.).
(2) Če lastnik obstoječe naprave ne predloži načrtov za prezidavo ali ne izvrši odrejene mu prezidave v določenem roku, postopa pristojno oblastvo po zadnjem odstavku § 14»
§ 55.
(‘) Po poteku veljavnosti dovoljenja za napravo na javnih vodah v jakosti nad 25 brutto konjskih sil preide naprava z vsemi svojimi bistvenimi deli in pritiklinami, ki so potrebni za delo in proizvajanje energije z vodno silo, v dobrem stanju in prosta vseh bremen, brez kake odškodnine v državno last.
(2) Dovoljenja za naprave v jakosti do 25 konjskih sil, kakor tudi za naprave, ki oddajajo večji del energije svojemu lastnemu industrijskemu podjetju, se podeljujejo po poteku veljavnosti dovoljenja istim imetnikom s pogoji, ki se za to določijo (§ 69.).
(3) Leto dni pred potekom veljavnosti dovoljenja razpiše pristojno oblastvo javno dražbo za podelitev dovoljenja za nadaljnje izkoriščanje naprave z določenimi pogoji (§ 69.).
§ 56.
(>) Tri leta pred potekom veljavnosti dovoljenja odredi ban strokovno komisijo, koje član je za naprave v jakosti nad 200 konjskih sil inženjer, ki ga določi minister za gradbe, katera izvrši ob navzočnosti imetnika dovoljenja pregled dotične naprave.
(2) Če ugotovi komisija, da je naprava v slabem stanju, ker se ni vzdrževala, odredi ban, katera dela in popravila in v katerem času mora imetnik dovoljenja izvršiti pri napravi, da je po poteku veljavnosti* dovoljenja sposobna za pravilno obratovanje.
(a) Če bi imetnik dovoljenja ne hotel izvršiti odrejenih del v določenem roku, najkesneje pa v letu dni pred potekom veljavnosti dovoljenja, jih izvrši oblastvo na njegove stroške.
§57.
Dovoljene naprave ne smejo biti obremenjene v zemljiških knjigah preko poteka časa veljavnosti dovoljenja. Take prepovedi se morajo zabeležiti v zemljiških knjigah.
§ 58.
(‘) Če se naprava razlasti (ekspropriira) pred potekom veljavnosti dovoljenja, preidejo vse pogodbene obveznosti imetnika dovoljenja glede dajanja proizvajane energije za čas, dokler velja dovoljenje, na tistega, v čigar korist se izvrši razlastitev (ekspropriacija). Radi tega morajo bodisi imetniki dovoljenj, bodisi druge pogodbene stranke, vse pogodbe tekom 15 dni po njih sklenitvi registrirati pri pristojni banski upravi radi zabeležbe v knjigo dovoljenj.
(2) Pogodbe, ki bi se v tem roku ne predložile pristojnemu oblastvu, se ne upoštevajo pri razlastitvi (eks-propriaciji) dotične naprave, zainteresiranci pa imajo pravico do odškodnine od dotičnega lastnika podjetja, če so s tem oškodovani.
!V. POGLAVJE. Posebne odredbe.
§ 50.
(i)	Imetnik dovoljenja mera vzdrževati celokupno napravo v dobrem stanju in mora, čim opazi, da se voda dviga, toliko odpreti gibljivi jez, zatvornice pri odprtinah za propuščanje naplavin in druge zapornice, da tako omogoči prosto odtekanje vode^ da se vodna gladina
ne dvigne nad dovoljeno višino in da voda ne poplavi okoliških zemljišč.
(2) Imetnik dovoljenja mora vzdrževati v dobrem stanju tudi vse stranske zgradbe, katero je moral zgraditi po § 34.
(8)	Ravnotako mora imetnik dovoljenja puščati skozi odprtine svojega jeza v rečno strugo minimalno količino vode, ki je po dovoljenju določena za druge namene.
(4)	Če se ne more ugotoviti, kdo je imetnik dovoljenja, ali če ga ni mogoče najti, morajo skrbeti za redno vzdrževanje naprave in pravilno ravnanje z njenimi pripravami, za reguliranje viširte vodne gladine in pravilnega odtekanja vode tiste osebe, ki dejanski uporabljajo napravo.
§60.
Dva ali več imetnikov dovoljenj, ki izkoriščajo vodo s pomočjo skupnega jeza ali skupnega dotočnega vodne ga jarka s postopnimi padci, morajo skupaj trpeti stroške za gradnjo in vzdrževanje jeza, propustne zatvornice in naplavišča ob pričetku vodnega jarka sorazmerno , z jakostjo njiju naprav, če bi to ne bilo drugače določeno ob izdaji dovoljenja, ali če bi se imetniki dovoljenj ne dogovorili drugače.
§ 61.
C) Imetnik dovoljenja ne sme brez odobritve obla-stva, ki je izdalo dovoljenje, izpremeniti pridobitnega namena naprave.
(2)	Izprememba namena naprave se odobri, če to ne nasprotuje javnim interesom in če se s tem ne krši pravica drugih.
§ 62.
(*) Dovoljenje za izkoriščanje vodne sile se ne sme prenesti na drugega brez odobritve oblastva, ki je dovoljenje izdalo.
(2)	Za novega lastnika dovoljenja veljajo vsi pogoji prenesenega dovoljenja.
(s) Če preide dovoljenje zbog nasledstva na drugo osebo, mora novi lastnik obvestiti o tem najkesneje v roku treh mesecev, ko je naprava prešla v njegovo last, pristojnega bana radi zabeležbe v knjigi dovoljenj.
§ 63.
Imetniki dovoljenj za naprave v jakosti nad 100 konjskih sil morajo najkesneje tekom enega leta, ko dobi ta zakon moč, odnosno po pričetku obratovanja naprave, postaviti pri svojih napravah na lastne stroške vodomere in priprave za merjenje padavin in na njih redno vršiti opazovanja in vpisovati dobljene podatke v predpisane obrazce ter jih predlagati pristojnemu oblastvu, vse to po splošnih predpisih in po pravilniku, katere bodo v ta namen izdala pristojna oblastva.
§ 64.
O Imetnik dovoljenja mora dodeljeno vodo po uporabi odvajati v neizpremenjeni kakovosti v reko.
(*) Pri vodni rabi strugarjev in pri drugih napravah ne sme imetnik dovoljenja puščati v jarek ali reko ostružkov, lesnih odpadkov ter drugih snovi, ki zajezujejo vodo,
§ 65-	j
Ob požaru mora imetnik dovoljenja dopustiti brez , vsake odškodnine, da se vzame od dodeljene vode količina, potrebna za gašenje požara.
§ 66.
(*) Imetniki dovoljenj za naprave za izkoriščanje vod nih sil morajo prilagoditi proizvajanje in prenašanje električne energije za javne namene zakonitim predpisom, ki bodo veljali v tem pogledu.
(’-) Prosilec trpi stroške za ogled in razpravo na mestu samem radi podelitve dovoljenj za gradnjo novili ali za prezidavo obstoječih naprav, kakor tudi radi podelitve dovoljenja za obratovanje naprav.
§ 68.
(') Dovoljenja za gradnjo naprav po § 17a. se morajo razglasiti v službenem listu dotične banovine, dovoljenja za naprave v jakosti nad 200 konjskih sil pa tudi še v >Službenih novinah«. Odločbe glede odvzema ali ugasnitve teh dovoljenj se razglašajo na isti način. Razglašanje vrši ban
(-) Stroške za tiskanje dovoljenj, kakor tudi stroške za razglašanje objav po §§ 27. in 37., trpi imetnik dovo ljenja, odnosno prosilec.
§ 69.
(>) Naprave v jakosti nad 25 brutto konjskih sil se dajejo po poteku veljavnosti v nadaljnje izkoriščanje na javni dražbi najkesneje eno leto pred potekom veljavnosti dovoljenja.
(2) Najkesneje dva meseca pred dnem, ko je določena dražba, predpišeta minister za zgradbe in minister za finance ter razglasita v skladu s prvim odstavkom § 27. pogoje, s katerimi se daje dotična naprava v izkoriščanje.
(3) Ko se oddaja naprava v izkoriščanje, ima dote danji imetnik dovoljenja prvenstvo ob enakih ponudbah.
VI.	POGLAVJE.
Kazni.
§ 70.
Kdor se pregreši zoper odredbe po §§ 41. (odstavku
5.), 47., 48., 49. (odstavku 7.), 50., 59., 61., 62., 63., 64. in
66.,	se kaznuje, če naslednji paragrafi ne določajo kaj drugega, radi prestopka s 50 do 1500 dinarjev, če se pa globa ne plača v določenem roku, z zaporom enega dneva do tridesetih dni. Postopek se izvrši po veljavnih predpisih za prestopke.
§ 71.
(i)	Občeupravna oblastva prve stopnje morajo preprečiti vsako samovoljno delo v strugi vodnega toka takoj na mestu samem, izvršitelja dela pa kaznovati v korist vodnega sklada s 100 do 10.000 dinarjev in mu naložiti, da napravi vse, kar je neobhodno pptrebno v interesu javne varnosti ali za odstranitev škode (§ 59.).
(*) Tistega pa, ki zgradi brez dovoljenja pristojnega oblastva po tem zakonu novo ali prezida obstoječo napravo, kaznuje oblastvo z globo v korist vodnega sklada v znesku od 1000 do 30.000 dinarjev in mu prepove takoj
obratovanje z neupravičeno napravo ter mu naloži, da poruši v določenem roku zgrajeno napravo v korist vodnega toka na lastne stroške in da jo odstrani iz struge, če je to dejanski potrebno za svobodno odtekanje vode.
(s) Ako izvršitelj ne napravi dela, ki mu je naloženo, ga izvrši oblastvo na njegove stroške.
(4)	Če se globa ne plača v določenem roku, se kazen premeni v zapor.
VII. POGLAVJE.
Prehodne in končne odredbe.
§ 72.
Vse pravice, pridobljene po prejšnjih zakonih ali po običajnem pravu, kakor tudi obveznosti, ki so biie prevzete v času njih veljavnosti, veljajo naprej.
§ 73.
Dolžnosti po §§ 61. in 62. obremenjajo tudi naprava, ki so bile zgrajene, preden dobi ta zakon moč.
§ 74.
(1) Lastniki naprav, zgrajenih pred izdajo tega zakona v nasprotju z dosedanjimi zakoni ali z običajnim pravom, morajo tekom 3 let po razglasitvi tega zakona predložiti pristojnemu oblastvu prošnjo s predpisanimi načrti za podelitev dovoljenja po tem zakonu, če imajo za to pogoje.
(2) Proti onemu, ki ne bi ravnal po tem predpisu, -e postopa po poteku prednjega roka v smislu § 71.
§ 75.
(‘) Plovne in splavne reke s svojimi rokavi, kakor tudi njih obrežja so javno dobro.
(2) Javno dobro so tudi vse ostale reke, potoki, je zera in druge tekoče ali stoječe vode in njih obrežja, če nima do njih kdo pravice, priznane po kateremkoli zakonu.
(3) Istotako so javno dobro tudi vode, ki se odvajajo iz javne vode in po uporabi vanjo vračajo ali pa odva ajo v kako drugo vodo.
(4) Na javnih vodah se ne morejo pridobiti na zasebnopravni način niti lastninska pravica niti kake druge zasebne pravice.
(5) Meja med strugo kake vode in obrežnim zemljiščem (obrežjem), se določi po normalnem vodnem stanju, to je, po stanju vode, ki traja najdalj v letu.
§ 76.
Sledeče vode so last zemljiškega lastnika, če temu ne nasprotujejo pridobljene pravice drugih:
a) talna voda, ki je v njegovem zemljišču in voda, ki izvira iz njegovega zemljišča, razen slanih in mineralnih vod, ki so last države;
b) padavinska voda, ki se zbira na njegovem zemljišču;
c) voda v vodnjakih, ribnikih, cisternah in drugih vodnih shrambah na njegovem zemljišču, kakor tudi voda, ki se za njegove uporabne namene odvaja v jarkih, oeveh itd., in
č) odtoki zgoraj navedenih vod do meje njegovega zemljišča ali dokler se ne izlijejo v javno vodo, če teče preko tega zemljišča.
§ 77.
(*) Tiste osebe, ki dobijo dovoljenje za gradnjo novih naprav na javnih vodah potem, ko dobi ta zakon moč, uživajo samoobsebi olajšave pri plačevanju pridobnine, odnosno družbenega davka glede dohodkov od take naprave same, kakor sledi:
1. če ima naprava jakost nad 30.000 konjskih sil, se zniža zakonito določena davčna podlaga:
v davčnih letih: 1932., 1933., 1934., 1935., 1936.,
1937.,	1938., 1939., 1940. in 1941. . . . . za 80% za nadaljnjih pet davčnih let ....... za 60%
za nadaljnjih pet davčnih let....... za 25%
2. če ima naprava jakost nad 10.000 do 30.000 konjskih sil, se zniža zakonito določena davčna podlaga:
v davčnih letih: 1932., 1933., 1934., 1935., in 1936. za 75% za nadaljnjih	deset davčnih let	.	.	.	.	.	.	za	50%
za nadaljnjih	pet davčnih let .	.	.	.	.	.	.	za	25%
3. če ima naprava jakost nad 1000 do 10.000 konjskih sil, se zniža zakonito določena davčna podlaga:
v davčnih letih: 1932., 1933., 1934., 1935. in 1936. za 60% za nadaljnjih deset davčnih let.	.	.	.	.	.	.	za	40%
za nadaljnjih	pet davčnih let .	.	.	.	.	za	25%
4. če ima naprava jakost nad 25 do 1000 konjskih, sil, se zniža zakonito določena davčna .podlaga:
v davčnih letih: 1932., 1933., 1934., 1935. in 1936. za 50% za nadaljnjih deset davčnih let . . . . ' za 25%
5. če ima naprava jakost do 25 konjskih sil, se zniža zakonito določena davčna podlaga:
v davčnih letih: 1932., 1933., 1934., 1935., 1936.,
. 1937., 1938., 1939., 1940. in 1941. . ... . za 25%
(2) Družbe, ki so zavezane javnemu polaganju računov, ne plačujejo, če ni tekom navedenih davčnih let v odstavku (‘1 podlage za odmero družbenega davka, zakonitega minimalnega davka po členu 86/2. zakona o neposrednih davkih.
(3) O davčnih olajšavah po prednjem odstavku vodi strogo razvidnost organ ministrstva za gradbe pri kra Ijevski banski upravi in mora vsako izpremembo sporočiti finančni direkciji.
§ 78.
Gradnja cest in železnic poleg vodnih tokov se mora izvršiti v skladu z umnim izkoriščanjem vodnih sil do-tičnih tokov.
§ 79.
Da se zavaruje kar umnejše izkoriščanje vodnih sil na posameznih vodah ali posameznih delih vodnih tokov in da se zavaruje tudi umna izvedba drugih del in zgradb občega pomena na teh delih (n. pr.: regulacije in kanalizacije rek, gradnja plovnih kanalov, plavljenje, namakanje, izsuševanje), kakor tudi da se spravijo vsa ta dela v soglasje z umnim izvajanjem vodnega gospodarstva, se pooblašča minister za gradbe, da sme po potrebi predpisati posebne pogoje, ki se morajo upoštevati pri gradnji zgradb na teh vodah ali vodnih tokih.
§ 80.
Minister za gradbe predpiše skupno a pristojnimi ministri v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta uredbe, pravilnike in navodila, ki so potrebne za izvrševanje tega zakona.
§ 81.
Ta zakon stopi v veljavo, ko se razglasi v »Službenih novinah«, tri mesece po tem pa dobi obvezno moč in tedaj nehajo veljati vsi predpisi drugih zakonov in uredb, ki mu nasprotujejo.
Beograd, dne 30. junija 1931., štev. 74.700.
Aleksander s. r.
Minister za gradbe	Predsednik
Dušan Sernee, s. r.	ministrskega	sveta,
Videl	minister	za	notranje	posle,
in pritisnil državni pečat	častni adjutant
čuvar državnega pečata,	Nj. Vel kralja,
minister pravde:	armijski general
Dimitrije V. Ljotič, s. r.	P. Živkovie s. r.
Banove uredbe.
334.
VII.	No. 17600/1.
Odločba.
Na podstavi § 60. zakona o banski upravi in člena 6. uredbe o ugotovitvi imovine, načinu uprave in budgetira-nju banovin
odločam,
da se pravilnik o banovinskih davščinah za kritje izdat-? kov banovinskega proračuna Dravske banovine za leto 1931./32. (»Službeni list kraljevske bapske uprave Dravske banovine« štev. 130/23 z dne 1. aprila 1931.), izpre-meni v naslednjem:
a) §§ 44., 45., 46., 47. in 49. se Črtajo popolnoma.
b) § 15. se spremeni in se glasi:
Ob izdaji živinskih potnih listov se pobira banovinska taksa, in sicer za posamezno žival:
a) za drobnico Din 3-—,
b) za velik/o žival Din 3-—.
Kljub temu se sme vpisati na en živinski potni list proti plačilu le enkratne takse Din 3-— poljubno število drobnice.
Odredba pod točko a) ima veljavnost od 1. aprila
1931.,	pod b) pa od 1. septembra 1931. dalje.
Kraljevska banska uprava Dravske banovino v Ljubljani,
dne 31. avgusta 1931.
Ban: Marušič s. r,
335.
II.	No. 15526/8.
Razglas
Mestna občina celjska je upravičena na podlagi odlokov ministrstva za finance z dne 3. aprila 1931., br. 16694, in 19. maja 1931., br. 34110, odnosno kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 17. julija 1931., II. No. 15526/6, v upravnem letu 1931. pobirati naslednje občinske davščine in pristojbine:
1.	50%	obč.	doklado	na	drž.	zemljarino,
2.	50%	obč.	doklado	na	drž.	zgradarino,
3.	50%	obč.	doklado	na	drž	pridobnino,
4.	50%	obč.	doklado	na	drž.	družbeni davek,
5.	50%	obč.	doklado	na	drž.	rentnino,
6. 50% obč. doklado na drž. uslužbenski davek.
I
7. 8°/o najemninski vinar (gostaščino) od uradno ugotovljene čiste najemnine brez 25% odbitka za vzdrževanje stavbe,
8. 2% kanalsko pristojbino od uradno ugotovljene čiste najemnine brez 25% odbitka za vzdrževanje stavbe,
9. občinske trošarine, in sicer:
a) od	vina po Din 1-50 od	litra,
b) od	piva po Din !•'— od	litra,
c) od	šampanjca, finih vin	po Din	25'—	od ste-
klenice po 7/io litra,
č) na žganje, rum, konjak špirit, likerje, posla-jeno žganje in jajčji konjak po Din 13'— od hektoliterske stopnje alkohola,
d) od mesa:
za konja Din 12'—,
za govedo Din 12'—,
za tele Din 7'—,
za prašiče Din 15-—,
za 1 komad drobnice Din 2'—.
10. Vodarina za mesto Celje v iznosu 10°/o čiste najemnine, brez odbitka 25% za vzdrževanje poslopij.
11. Vodarino za okolico v iznosu 15% od čiste najemnine, brez odbitka 25% za vzdrževanje poslopij.
12. Tržne pristojbine kakor v letu 1930. (na podlagi razpisa oddelka ministrstva za trgovino in industrijo v Ljubljani od 12. marca 1925., štev. 1615/1925.).
13. Samostojne občinske davščine:
a)	občinsko cestno naklado na isti način in v isti višini, kakor je bila dovoljena z naredbo velikega župana mariborske oblasti o pobiranju občinske cestne naklade v Celju v prid mestnemu zakladu celjskemu z dne 31. maja 1924., štev. 2016/1, »Uradni list« od 5. junija
1924.,	štev. 168/50, in z naredbo velikega župana mariborske oblasti o pobiranju občinske cestne naklade v mestu Celju v letu 1926. z dne 5. januarja 1926., U. br. 17678/3—1925, >Uradni list« od 12. januarja 1925., štev. 18/3, vendar pa s sledečimi izpremembami v nakladnem redu, ki so bile odobrene od ministrstva za finance z odlokom z dne 12. februarja 1930., br. 3259:
V členu 2. se točka 3. glasi:
»Pošiljatve soli in umetnega gnojila.j
Člen 6. se glasi:
Kazenska 'določila.
Kdor se kakorkoli odtegne plačilu te naklade, temu sme mestno načelstvo^ ne da bi uvedlo zoger njega kazen-
sko postopanje, predpisati največ do 20-kratni iznos nri-krajšane davščine.
Zvišek v smislu te določbe je izterljiv z izvršbo šele po pravnomočnosti predpisa.
b) kanalske pristojbine na isti način in v isti višini kakor v 1930., to je po razglasu velikega župana mariborske oblasti o pobiranju kanalske pristojbine v mestni' občini celjski v letu 1929. z dne 25. januarja 1929., U. br. 11917/2—8, »Uradni list« od 31. januarja 1929., štev. 10. in naredbi velikega župana mariborske oblasti o pobiranju kanalske pristojbine v Celju z dn# 4. januarja 1926., U. br. 17610/3—1925. »Uradni list« od 9. januarja 1926., štev. 11/2. Višina kanalske pristojbine, navedene od T. v naredbi velikega župana mariborske oblasti z dne 22. januarja 1924., »Uradni list« štev. 29/5, je izpre-menjena s točko 8. tega razglasa. Druge kanalske pristojbine ostanejo še nadalje v veljavi.
c) Davščino na kvartanje na isti način in v isti višini kakor v letu 1930., to je po razglasu velikega župana mariborske oblasti o pobiranju davščine na kvantanjo v celjski mestni občini v letu 1929. od 25. januarja 1929., U. br. 11920/2, »Uradni list« od 6. februarja 1929., štev. 12, in po naredbi velikega župana mariborske oblasti o pobiranju občinske davščine na ponočni obisk gostiln, kavarn in barov in na igranje s kvartarni v Celju z dne
3.	januarja 1926., U. br. 17657/3—1925., »Uradni list« od
9.	januarja 1926., štev. 14/2 (recte 13/2).
č) Davščino na veselice na isti način in v isti višini kakor v letu 1930., to je po razglasu velikega župana mariborske oblasti o pobiranju davščine na kvartanje mestni občini celjski v letu 1929. z dne 25. januarja 1929., U. br. 11919/2—28, »Uradni list« od 31. januarja 1929., štev. 10. in po naredbi velikega župana mariborske oblasti o pobiranju občinske davščine na veselice v Celju z dne
3.	januarja 1926., U. br. 17674/3—1925., »Uradni list« od
9.	januarja 1926., štev. 15/2 (recte 12/2).
14.	Občinske takse, kakor jih je odobrila kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani s svojim odlokom z dne 17. julija 1931., II. No. 15525/6, in kakor so bile objavljene z razglasom mestnega načelstva celjskega z dne 25. junija 1931., štev. 6948/1930 na uradni deski mestnega načelstva celjskega.
Glede pobiranja zamudnih obresti velja še nadalje naredba pokrajinske uprave za Slovenijo o pobiranju zamudnih obresti pri zapadlih občinskih davščinah v mestni občini celjski z dne 27. aprila 1923., »Uradni list« od 3. maja 1923., štev. 182/42.
Za pobiranje izvršilnih pristojbin velja naredba velikega župana mariborske oblasti o pobiranju izvršilnih (eksekucijskih) pristojbin za mestno občino celjsko z dne
13.	maja 1925., U. br. 7793/2, »Uradni list« od 23. maja
1925.,	štev. 163/46.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 31. avgusta 1931.
Za bana — pomočnik: Dr. Pirkmajer s. r.
836.
Objava glede pobiranja občinske trošarine v letu 1931.
Objava.
Občina Kaniža, srez mariborski, bo pobirala v smislu odloka kraljevske banske uprave II. No. 1979/2 v letu 1931. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina in vinskega mošta Din 75—,
**) od 100 1 piva Din 50-—,
e)	od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6—,
č) od 100 1 sadnega mošta Din 50’—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. avgusta 1931.
II.	No. 1979/2.
Za bana — pomočnik: Dr. Pirkmajer s. r.
337.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 108 z dne 15. maja 1931.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 25. aprila 1931., štev. 27.166, sta postavljena: za veterinarskega višjega pristava pri sreskem načelstvu v Konjicah v VII. položajni skupini Kulterer _■ i 1 i p, veterinarski višji pristav pri sreskem načelstvu v Pregradi iste položajne skupine po službeni potrebi in za veterinarskega svetnika pri sreskem načelstvu v Ptuju v VI. položajni skupini d r. J e d 1 i č k a Viljem, veterinarski svetnik pri sreskem načelstvu v Ljubljani iste položajne skupine na prošnjo.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministra za notranje posle z dne 7. maja 1931, I. štev. 13.191, je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej list »Makedonija«, ki izhaja v Sofiji, ker piše proti interesom naše države.
Odobritev prakse. Z odlokom g. ministra za gradbe z dne 8. maja 1931, štev. 17.801, je odobreno Dedeku Josipu, inženjerju iz Ljubljane, izvrševanje javne prakse na ozemlju kraljevine, specialno iz gradbene stroke.
Z odlokom g. ministra za gradbe z dne 8. maja 1931, štev. 17.777, je odobreno Faturju Dragotinu, inženjerju iz I jubljane, izvrševanje javne prakse na ozemlju kraljevine, specialno iz arhitektonske stroke.
Z odlokom g. ministra za gradbe z dne 9. maja 1931., štev. 17.790, je odobreno Husu Karlu, arhitektu iz Ljubljane, izvrševanje javne prakse na ozemlju kraljevine, specialno iz arhitektonske stroke.
Številka 109 z dne 16. maja 1931.
Sprejem v državljanstvo. Z odlokom g. ministra za notranje posle z dne 9. junija 1931., U. Br. 25445, je na podlagi § 30. občega državljanskega zakonika sprejet v državljanstvo kraljevine Jugoslavije Bartl Henrik, absolvent višje realke iz Ljubljane. Prisego je opravil dne 18. junija 1928.
III.	štev. 2436. — Iz pisarne ministrstva za notranje posle z dne 25. aprila 1931 v Beogradu.
Številka 110 od 18. maja 1931.
Z odlokom ministra za gradbe z dne 12. maja 1931., štev. 18.399, je bil postavljen za tehničnega pristava v
VIII.	položajni skupini pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Mariboru, levi breg, B i 1 j i č S. Milenko, uradniški pripravnik istega razdelka.
Z odlokom ministra pravde z dne 11. maja 1931., štev. 53.881, sta premeščena po službeni potrebi Hebar Josip, kanclist X. skupine pri okrajnem sodišču v Kočevju, k okrožnemu sodišču v Novem mestu in Čerček Anka, pisarniški oficial VIII. skupine pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani, k deželnemu sodišču v Ljubljani, postavljena pa je S t a r 6 Terezija, pisarniška pripravnica pri deželnem sodišču v Ljubljani, za kancli-sta X. skupine pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani.
Številka 111 z dne 19. maja 1931.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 11. maja 1931., O. štev. 8619 je bil postavljen dr. Ahčin Marjan, sekundarni zdravnik banovinske splošne bolnice v Ljubljani IX. skupine I. kategorije z osnovno plačo 1. stopnje, za sekundarnega zdravnika obče državne bolnice v Ljubljani z mesečno plačo Din 18C0-—.
Z odlokom ministrstva za socialno politiko in narodno zdTavje z dne 11. maja 1931., O. štev. 8.621, je bil postavljen dr. Arko Venčeslav, sekundarni zdravnik banovinske splošne bolnice v Ljubljani IX. skupine I. kategorije z osnovno plačo 1. stopnje, za sekundarnega zdravnika obče državne bolnice v Ljubljani, z mesečno plačo Din 1800-—.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 11. maja 1931., O. štev. 8620, je bil postavljen d r. Š a r e c Janez, sekundarni zdravnik banovinske splošne bolnice v Ljubljani IX. skupine I- kategorije z osnovno plačo 1. stopnje, za sekundarnega zdravnika obče državne bolnice v Ljubljani z mesečno plačo 1800— dinarjev.
Številka 112 z dne 20. maja 1931.
Prepoved pvažanja in razširjanja. Z odlokom ministra za notranje posle I. štev. 13.698 z dne 12. maja 1931, je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej knjigo »La situation juridiquedes Macedoniens en Yougo-slavie«, izdano v francoskem jeziku od Karla Strupa.
Številka 113 z dne 22. maja 1931.
Z ukazom z dne 10. maja 1931., O. štev. 8715, je bil postavljen za primarnega zdravnika obče državne bolnice v Ljubljani v VI. položajni skupini s plačo mesečnih Din 1150 in položajno doklado Din 650 mesečno d r. M e r š o 1 j Valentin, primarni zdravnik bolnišničnega oddelka higienskega zavoda v Zagrebu z istimi službenimi prejemki po potrebi službe.
štev. 114 z dne 23. maja 1931.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 11. maja 1931., so postavljeni za poštno-hranilnične uradnike v VII. položajni skupini pri podružnici poštne hranilnice
v Ljubljani: Potokar Josip, Lavrič Josip in T reven Viktor, dosedanji šefi odsekov iste podružnice v isti položajni skupini.
Z odlokom ministra pravde z dne 11. januarja 1930., štev. 100.245/29, je potrjen sodniški pripravnik pri deželnem sodišču v Ljubljani Mas lov Evgenij za stalnega z dnem 13. decembra 1929.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 11. maja 1931., 0. štev. 8634, je bil postavljen P oš Josip, ekonomski uradnik banovinske splošne bolnice v Ljubljani v IV. skupini II. kategorije, za pomočnika ekonoma državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani v IX. položajni skupini z mesečno plačo Din 575'— in položajno doklado Din 300'— mesečno.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 11. maja 1931., O. štev. 8626, je bil postavljen za sekundarnega zdravnika obče državne bolnice v Ljubljani z mesečno plačo Din 1800 d r. Bajec Oton, sekundarni zdravnik banovinske splošne bolnice v Ljubljani v IX. skupini I. kategorije z osnovno plačo 1. stopnje.
Z odlokom ministra za socialno politiko in parodno zdravje z dne 11. maja 1931., O. štev. 8625, je bila postavljena za sekundarnega zdravnika obče državne bolnice v Ljubljani z mesečno plačo Din 1800-— dr. Grosman Božena, sekundarni zdravnik banovinske splošne bolnice v Ljubljani v IX. skupini I. kategorije.
Številka 115 z dne 25. maja 1931.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 13. maja 1931., štev. 57.246, je bil premeščen po službeni potrebi dr. Lininger Ivan, tajnik upravnega sodišča v Celju IV. skupine 1. stopnje, k upravnemu sodišču v Zagrebu.
Z odlokom ministra za promet z dne 9. maja 1931., so napredovali pri podružnici poštne hranilnice v Ljubljani: za računovodjo v VIII. položajni skupini Borštnik Pavel, računovodja v IX. položajni skupini; za ekonoma v VIII. položajni skuipini Florjančič Josip, ekonom v IX. položajni skupini; za računovodje v IX. položajni skupini Porekar Zmagoslav, Muc Berta, Brajc Albina, Žlajpah Josipina, Zilič Olga, Apih Karolina, Bičič Marija, Zupančič Sla/v a, Prelesnik Pavla, Leskovic Emilija in Engelman Lea.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle I. štev. 14.090 z dne 13. maja 1931. je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej revijo >La Jeune Macčdonie«, ki izhaja v Parizu.
Številka 116 z dne 26. muja 1931.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 11. maja 1931., O. štev. 8.623, je bila postavljena dr. Geršelinan Elizabeta, sekundarni zdravnik banovinske splošne bolnice v Ljubljani v IX. skupini I. kategorije z osnovno plačo 1. stopnje za sekundarnega zdravnika obče državne bolnice v Ljubljani z mesečno plačo Din 1800.—.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 11. maja 1931., O. štev. 8622, je bil postavljen dr. Milavec Vladimir, (sekundarni zdravnik banovinske splošne bolnice v Ljubljani v IX. skupini I. kategorije z osnovno plačo 1. stopnje, za sekundarnega zdravnika obče državne bolnice v Ljubljani z mesečno plačo Din 1800—.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno adra,vje z dne 11, maja 1931^ 0, štev, @£24, je bil gosta v,-
ljen za sekundarnega zdravnika državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani z mesečno plačo Din 1800'— d r. Marinčič Ivan, sekundarni zdravnik banovinske splošne bolnice v Ljubljani v IX. skupini I. kategorije z osnovno plačo 1. stopnje.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 11. maja 1931., O. štev. 8628, je bil postavljen za sekundarnega zdravnika državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani z mesečno plačo Din 1800-— d r. Puc Franc, sekundarni zdravnik banovinske splošne bolnice v Ljubljani v IX. skupini I. kategorije.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 11. maja 1931., O. štev. 8629, j® bil postavljen d r. P r e m r o u Vladimir, sekundarni zdravnik banovinske splošne bolnice v Ljubljani v IX. skupini I. kategorije, za sekundarnega zdravnika državne bolnice za ženske bole' u v Ljubljani, z mesečno plačo 1800-— dinarjev.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 11. maja 1931., O. štev. 8630, je bil postavljen dr. Petrič Josip, sekundarni zdravnik banovinske splošne bolnice v Ljubljani v IX. skupini z osnovno plačo 1. stopnje, za sekundarnega zdravnika obče državne bolnice v Ljubljani, z mesečno plačo Din 1800'—.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 11. maja 1931., O. štev. 8632, je bil postavljen d r. R a k o v e c Slavko, sekundarni zdravnik banovinske bolnice za duševne bolezni na Studencu v IX. skupini I. kategorije, za sekundarnega zdravnika državne bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec, z mesečno plačo Din 1800'—.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 11. maja 1931., O. štev. 8633, je bil postavljen dr. Schwelz Alfred, sekundami zdravnik banovinske bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec, za sekundarnega zdravnika državne bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec, z mesečno' plačo Din 1800-—.
Številka 117 z dne 27. maja 1931.
Z odlokom ministra za promet z dne 9. maja 1931. so bili postavljeni pri podružnici poštne hranilnice v Ljubljani za poštno-liranilnične uradnike v X. položajni skupini: Borštner Stana, Grošelj Marija, Sajovic Ljudmila, Pirnat Antonija, Štrajher Silva, uradniški pripravniki iste podružnice z mesečno plačo Din 1400*—.
Knjigi, ki ju jo prepoveduno uvažati in razširjati. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 16. maja
1931.,	I. štev. 14.436, je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej knjigo »Aus dem Kampfe um de« selbstiindigen Staat Kroatien«,- pisano v nemškem jeziku na Dunaju od dr. Antona Paveliča.
Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 16. maja 1931., I. štev. 14.435, je prepovedano uvažati v našo državo In razširjati v njej knjigo »Apls und Este« od Bruna Brehma izdani v nemškem jeziku v Miinchenu,
Številka 118 z dne 28. maja 1931.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 11. maja 1931., O. štev. 8627, je bil postavljen za sekundarnega zdravnika državne bolnice za ženske bolezni v Ljubljani z mesečno plačo Din 1800’— d r. Bitenc Maks, sekundarni zdravnik banovinske splošne bolnice v Ljubljapi v 9. skupini I. kategorije.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 11. maja 1931., O. štev. 8640, je bil postav-ljen za avl,n ii.n is LruU.vn.Qga. uradnika .obče državne bolnice
v Ljubljani v VIII. položajni skupini s plačo Din 730’— mesečno in položajno doklado Din 400’— mesečno Kržan Pavel, arhivski uradnik banovinske splošne bolnice v Ljubljani v 1. skupini III. kategorije z osnovno plačo 6. stopnje.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 11. maja 1931., O. štev. 8639, je bil postavljen P uš Gustav, arhivski uradnik v 1. skupini III. kategorije z osnovno plačo 10. stopnje, za administrativnega uradnika obče državne bolnice v Ljubljani v VIII. položajni skupini z mesečno plačo Din 730-— in položajno doklado Din 400-— mesečno.
Številka 120 z dne 30. maja 1931.:
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
18.	maja 1931. so napredovali pri podružnici poštne hranilnice v Ljubljani: za direktorja v IV. položajni skupini,
2.	stopnje, dr. Vidmar Vladimir, direktor iste podružnice v V. položajni skupini; za upravnika prometa v V. položajni skupini Bregar Leopold, upravnik prometa v VI. položajni skupini; za glavnega blagajnika v VI. položajni skupini Mogolič Josip, poštno-hranilnični uradnik v VIL položajni skupini; za poštno-hranilnične uradnike v VI. položajni skupini Potokar Josip, Lavrič Josip, T reven Viktor in Lavrič Frančiška, poštno-hranilničm uradniki v VII. položajni skupini; za poštno-hranilniče uradnike v
VII.	položajni skupini Komar Maks, Kramar Franc, Burger Marija, Klinc Vitoslava, Černič Frančiška in Zor Marija, poštno-branilnični uradniki v VIII. položajni skupini.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 11. maja 1931., 0. štev. 8638, je bil postavljen Verbič Dragotin, tehnični uradnik banovinske splošne bolnice v Ljubljani v 1. skupini III. kategorije z osnovno plačo 10. stopnje, zvišano za 15%, za tehničnega uradnika obče državne bolnice v Ljubljani v VIII. položajpi skupini z drugim periodskim poviškom mesečnih Din 850’— ter položajno doklado Din 400' mesečno.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 11. maja 1931., O. štev. 8635, je bila postavljena Orehek Ljudmila, uradnica banovinske bobrice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v
2.	skupini III. kategorije z osnovno plačo 5. stopnje, za administrativno uradnico državne bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v IX. položajni skupini z mesečno plačo Din 575'— in položajno doklado Din 300'— mesečno.
Z odlokom ministra za socialno politiko in narodno zdravje z dne 11. maja 1931., O. štev. 8641, je bil postavljen Jelnikar Viktor, računski uradnik banovin-
ske splošne bolnice v Ljubljani v 2. skupini III. kategorije z osnovno plačo 5. stopnje, za administrativnega uradnika obče državne bolnice v Ljubljani v IX. položajni skupini z mesečno plačo Din 575‘— in položajno doklado Din 3004— mesečno.
Številka 121 z dne 2. junija 1931.:
Z ukazom z dne 13. maja 1931., O. štev. 9052. so bili postavljeni: za šefa oddelka državne bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v III. položajni skupini 2. stopnje s plačo Din 3000'— mesečno in položajno doklado Din 1720'— mesečno dr. Gosti Franc, šef oddelka banovinske bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec, z istimi službenimi prejemki; za šefa oddelka državne bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v III. položajni skupini 2. stopnje, s plačo Din 3000-— mesečno in položajno doklado Din 1720'— mesečno, dr. Divjak Štefan, šef oddelka banovinske bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec z istimi službenimi prejemki; za šefa oddelka za notranje bolezni obče državne bolnice v Ljubljani v III. položajni skupini 2. stopnje, s plačo mesečnih Din 3000’— in položajno doklado mesečnih Din 1720-—, dr. Jenko Ivan, šef oddelka za notranje bolezni banovinske splošne bolnice v Ljubljani, z istimi službenimi prejemki; za šefa oddelka za živčne bolezni obče državne bolnice v Ljubljani v III. položajni skupini 2. stopnje, s plačo Din 3000-— mesečno in položajno doklado Din 1720-— mesečno, dr. Robida J. Ivan, šef oddelka za živčne bolezni banovinske splošne bolnice v Ljubljani, z istimi službenimi prejemki; za šefa kirurgičnega oddelka obče državne bolnice v Ljubljani v IV. položajni skupini 1. stopnje, s plačo Din 2350-— mesečno in položajno doklado Din 1320-— mesečno, d r. Derganc Franc, šef kirurgičnega oddelka banovinske splošne bolnice v Ljubljani, z istimi službenimi prejemki; za šefa oddelka za vratne, ušesne in nosne bolezni obče državne bolnice v Ljubljani v IV. položajni skupini 1. stopnje, s plačo Din 2350*— mesečno in položajno' doklado Din 1320'— mesečno, dr. Pogačnik Josip, šef oddelka za vratne, ušesne in nosne bolezni banovinske splošne bolnice v Ljubljani, z istimi službenimi prejemki; za šefa oddelka za očesne bolezni obče državne bolnice v Ljubljani v TV. položanji skupini 2. stopnje, s plačo dinarjev 1750'— mesečno in položajno doklado Din 920-— mesečno, dr. J e š e Leopold, šef oddelka za očesne bolezni banovinske splošne bolnice v Ljubljani, z istimi službenimi prejemki; za šefa lekarne obče državne bolnice v Ljubljani v V. položajni skupini s plačo prvega periodskega poviška mesečnih Din 1550'— in položajno doklado Din 800*— mesečno, mag. farm. Gartus Ciril, šef lekarne banovinske splošne bolnice z istimi službenimi prejemki.
/
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in odgovorni nrednik: Pohar Robert y Ljubljani. Tiska in zalagaj; Tiskarna j-Merkn** x Ljubljani; njen predstavnik; filma* MiMlek s Ljubljani,