Političen list za slovenski narod.
Po polti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta i gld., za en mesec 1 gld. 40 kr.
T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 fld.. za en meaee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
?
Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedieija v »Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Bokopiai se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V',6. uri popoludne.
Štev. Sl«.
V Ljubljani, v soboto 23. septembra 1893.
Letnik; XXI.
Vpliv elankov »Gorenjske planine v nevarnosti44.
Iz Tržiča, 20. septembra.
Odkar je preminol razposajeni »Brencelj", kateri je posebno v Tržič red pribrenčal in ondi pikal vročekrvna bitja, čitalo se je menda malo dopisov s tako pozornostjo, kaker gori omenjeni; seveda ima to svoj nzrok tudi v tem, da na šembrano redke čase kak dopis od nas zagleda beli dan. Imenovani članek je še v toliko na boljem, da je bil od celega okraja navdušeno pozdravljen, le baron Bom in »njegovi" so 6e za ušesi praskali in jezili.
Bilo bi pač umestno, da bi se bila vsa stvar že mnogo poprej objavila; toda mi Tržičani smo že taki junaki, da radi le po gostilnah ugibamo, ali je na Dunaju ali v Trstu boljša ta ali ona jed in pijača; pa tudi politikujemo in kako drugo .pametno" uganemo; toda v boj za občni blagor spuščati se, tega pa ne radi. Častno izjemo v tem delajo člani konference sv. Vincencija. Zato smo pa s toliko večjim veseljem pozdravili članke: »Gorenjske planine v nevarnosti".
Priznati moram, da se je dopisnik mnogo trudil, ker pisal je temeljito, nič izmišljenega in pretiranega, ampak g o 1 o r e s n i c o. Da, še več! Zdi se mi, daje mnogo pikantnih stvarij izpustil, ker jim ali ni mogel popolnoma do dna priti, ali pa ni hotel listu delati kakih s i t n o s t i j.
Mi, ki smo Borna in „njegove" že od prvega početka po strani gledali in jib pri vsaki priliki obirali, zaklicali smo na povelje našega komandanta v proslavo ^Slovenca" trikrat »Živio!" in
„ H o c h ! ". Na to grmelo je iz pušek, — seveda steklenih, — da se je ograja okoli Bornovega živalskega vrta majala, da so jeleni plahi semtertja po goščavi begali, in da je Mallner v Ročevnici mislil, da se vsi njegovi sovražniki, katerih nima malo, drve nanj. Prisegli smo tudi, kontra-klubu zvesti ostati.
A tudi malomarneže je probudil in navdušil i "Slovenec" i naše junaško obnašanje.
Kmetje po okolici, kateri se od zvitosti tujčevih planinarjev niso dali zapeljati, ukali so in še veselja ukajo, ker vidijo, da ima Slovenec prav in ne Bornovci. Zapeljani pa obžalujejo svojo nepremišljenost, ajo bodo še bolj.
Le nekaj ni bilo nobenemu povšeči, da je »Slovenec" namreč premalo, ali le med vrsticami, se dotaknil glavnega Bornovca g. G., kateri je skoro največ zla učinil za naš okraj.
Pa saj vemo, da se o vsem tudi najčistejša resnica ne sme pisali. Vzlasti za gospode, kot je G., ki so jako natančni.
In skoro gotovo bi bili dobili namesto opisanega g. G. v »Slovencu samo suho poročilo, da je bil list zaplenjen.
Sicer se pa imenovani gospod zelo prizadetega čuti, in dobro ve, kaj nanj meri. Saj smo slišali, kako je rentačil in jezil se, ko je zvedel vsebino. Znano nam je, kako rad bi bil izvedel ime dopisovalčevo, ker mislil si je, da je morda njegova roka čezenj.
Tudi gospod baron, kateri slučajno na Bledu biva, izvedel je precej, kaj se o njem piše. Dva dni po zadnjem članku pozval je k sebi nekega ljubljanskega odvetnika in mu po v z g 1 e d u M u h-r o v e m razodel svoje najsrčnejše želje. Ker pa je odvetnik izvedel, da je v članku gola resnica, ee ni dalje pečal s stvarjo. Sicer bi bil že gotovo
poiskala sta si od jeze za »Slovenec" res-oči kolje.
kak popravek, ali kaka še daljša priloga prišla v dežel.
Pri nas nam tudi noben popravek ne spremeni prepričanja. Mi ostanemo zvesti udje kontrakluba, osnovanega proti Bornovcem.
Tudi Mallner in »zlata glava" urno »Slovenca" in se potem ušesi praskala, ker jima je nico v obraz povedal; resnica pa v
Najbolj imenitno pa se je godilo z A. Ko je ta bral prvi del „Planine za kmeta", je pohvalil članek. Drugi dan pride v znano gostilno, in ondi mu urno nekdo pokaže, da je tudi on napaden. On bere, a vsi navzoči se mu iz znanega uzroka silno krohotajo. To ga še bolj razljuti, zato zbeži iz gostilne z besedami: »D as ist ein Bubeu-Stuck!"
Zaradi teh člankov je imel tudi posebno opravilo tržiški čuvaj javne varnosti. Kdo mu je je naložil, ni treba praviti.
Po našem okraju je hodil in prav previdno iz-praševal glede nekoga, kateri je na sumu strašnega hudodelstva, da je Borna in same »njegove" svetu odkril. Poizvedoval ie tudi, če je res ta in ta »Slovence" po okraju brezplačno širil, ali jih ni morda mastno prodajal itd.?
Ce je to res, kaznovali ga bodo zaradi k o 1 -portaže, to je, ker je brez vsake pravi c e" časopise prodajal prav tihotapsko, kakor naši očetje tabak in Ciči kavo.
Tak odmev našli so članki »G. pl. v. n." pri nas. A upam, da tudi po širni domovini niso ostali brezvspešni. Ce druzega ne, vsaj p o m i 1 o -vati nas morate, ker si je že tretjino celega okraja, namreč nad 10.000 oralov, prilastil B. tujec.
LISTEK.
Pantheon.
Arabeske. Napisal Josip Jaklič.
XVII. Gloria.
Dobil sem pri starinarju v roke slučajno Iatinsk rokopis, vezan v trdno svinjsko usnje. Meneč, da je ovekovečil v njem kak srednjevešk črnogled mod-rak globoke ali plitve svoje misli, kupil sem ga in vzradoščen odnesel na svoj dom. Vesel sem bil, in to po pravici!
Od nekdaj uže rad iščem in nabiram stare rokopise ter slične literarne paberke, hoteč proslaviti se kot slovstven zgodovinar ali uže kakor koli. Kot modern človek ravnam se namreč vsekdar in povsodi točno po modi. Ravno to paberkovanje pa je dandanes pri nas moderno.
Domov prišedši sesvalkal sem si cigareto, za-palil jo s pristnimi švedskimi Siikerhets Tundstikker utan svafvel ocb fosfor, položil knjigo na koleni in zvedavo pričel listati : Toda kedo popiše moje presenečenje in moj srd. Mvjvtv a:i3e Sea UsAsiaStu *A/iX-Xeu?! Jaz — izborni poznavalec starin, prevaril sem se. Kupil sem v makaronski latinščini napisano knjigo neznanega pisatelja s čisto moderno vsebino. Zal mi je bilo denarja, še bolj pa žal, da mi je odšla uže skoro gotova, davnozaslužena slava. Srdit pričel sem čitati. In glej!
Lice se mi je polagoma zvedrilo in razjasnilo.
»Misli niso ravno napačne, to je res", dejal sem sam seboj. Cital sem dalje in naposled sem se prepričal, da bi ne škodovalo, če bi kak odlomek izluščil iz okorne lupine in osnažil nepotrebne starinske navlake, ter ga podal slovenskemu občinstvu. Vzel sem tedaj pero in pričel prelagati. Kasneje kedaj izdam morebiti eelo knjigo s prepotrebnim tolmačem vred, saj tudi to je dandanes v Slovencih moderno. Prevod ne rečem, da bi se mi bil posebno posrečil, vsaj veste kaj pravi Montesquieu (in njemu smete že verjeti) v svojih »Lettres Persanes": »Les traductions sont comme ces monnaies de cuivre, qui ont bien la meme valeur qu' une piece d' or, et meme sont d' un plus grand usage pour le peuple; mais elles sont toujours foibles et d' un mauvais aloi (LXXVIII.)"
Osemnajsto poglavje ima naslov »Gloria" in slove — seveda precej okrajšano — tako-le:
»Mej modernimi bogovi in božicami, ki napolnjujejo dandanašnji 01ymp, zavzema skoro najod-ličnejše mesto boginja Gloria. Ni ga skoro smrtnika, ki bi se vsaj nekaj časa v svojem življenju ne klanjal temu prejasnemu božanstvu. Neprenehoma dviga se Gloriji kadilo v ažurne višave; no hvala Bogu, da jej prinašajo večinome le nekrvave daritve Izjeme so seveda povsodi in kakor nekdaj, tako velja še tudi dandanes, da
Wer seine Faust in Blut getaucht, Der wird von Thoren angeraucht, Wenn — wie des Meteores Pracht — Er auch nur leuchtet eine Nacht....
Pred vsem povišuje seveda vsak samega sebe le-tej boginji na čast. Pisar naziva se zasebni ali pomožni uradnik, črevljar izdelovalec obuval, beznica hotel, učenec prvega razreda normalke studiosus litterarum, delarnica krojačeva tovarna. Vsak potepuh je plemenit, vsak mazač ali zakotni pisač doktor. Slepar, ki starim baburam za dober denar razlaga, katere številke naj stavijo v loterijo, imenuje se »največji matematik devetnajstega veka." Vsaka šivilja je milostiva, vsaka kravarica »ein feineres Extramiidchen". Štirileten paglavec je gospod, triletno dekletce gospica, in sicer po vrhu še ljubka, dražestna .... Devetdesetleten starec je še v najboljših letih, sedemdesetletna zaljubljena zarjavela devica pa jih ima komaj nekaj nad dvajset. Lov na redove, naslove in dtuga odlikovanja je večji nego prej kedaj. Ljudje imajo v tem čisto prav. »La mo-destie sevroit etre la vertu de ceux, a qui les autres manquent", dejal je prognani poljski kralj Stanislav Leszczynski v prošlem stoletju.
V svojej mladosti smatra vsakdo za svojo sveto dolžnost, delati polomljene verze in snovati dolgočasne drame, nadejajoč se lovorjevih vencev in mra-mornih ter bronastih spomenikov. Kedor pa uže ne vč na drug način dospeti do slave, oblači se po najnovejšem pariškem kroju, daje okusne pojedine, dobi si kakorkoli naslov mecenata, usmrti se even-tuelno na kak posebno senzacijonelen način ali pa zapusti iz samega častihlepja svoje premoženje temu ali onemu potrebnemu ali nepotrebnemu društvu.
Mi naj bodemo vsem rojakom po lepi slovenski domovini svarilen vzgled, kam pelje ne-marnost in brezbrižnost. Pokažimo Židom in privržencem njihovim, da paijmo na vsak njihov korak, da jih ne mtramo u sosede, da hočemo daleč od njih živeti, a nikakor ne ž njimi. Njihove mešetarje pa ignorirajmo popolno in izključimo jih iz svoje druščine.
Jaz mislim, da bodo naša glasila vsako poročilo o tej stvari rada sprejemala; z a t o n a j s i vsakdostavi vdolžnost, da vse, kar se tiče kranjskih Židov, njim sporoči, da se ves slovenski svet na to opozori. Poleg tega pa je tudi treba narod poučevati o preteči nevarnosti.
H koncu še jedno povestico!
Neki siromak ima svojo borno kočo blizu Bor-novega stanovanja pri sv. Ani nad Tržičem. Ker ta uborna koča gospoda barona menda preživo u b o -štva in bede človeškega rodu spominja, hoče jo na vsak način odkupiti in potem brez dvojbe odstraniti. Toda naš ubogi kočar bolj 1 j u b i s v o j o s 1 a b o k o č o , nego bogati-nove novce; zato je bilo zastonj vse pregovarjanje! In kaj se zgodi ? Kočar s svojo družino služi svoj vsakdanji kruh pri rudokopu, koder je Bom glavni akcijonar. In tam pri rudokopu se mu je reklo: „Ce ne prodaste koče, zgubite pri nas svoj kruh!" — Ali je to tudi krščansko-socijalno?
V srce se mi je smilil siromak, ko sem ga videl v Tržiču na trgu s solznimi očmi bridko tožiti svojo žalostno osodo. Sel je vprašat notarja za svet, in kaj druzega mu je mogel ta svetovati, kot naj prodd svojo kočo.
Podobnih slučajev je še več. Vse kaže, da je poleg glavne smeri Bornove tudi osobje njegovo potrebno temeljite preosnove. Hvala »Slovencu", da je opozoril ljudi, pa tudi Borna in n j e -govo osobje!	Kontraklub.
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. septembra.
Izjemno stanje v Pragi. Srednješolskim učencem se je prepovedalo, v septembru, oktobru, novembru, marcu in aprilu ..zvečer izostajati na ulici čez osmo uro. V deeembru, januvariju in februva-riju morajo biti doma že ob sedmih in v poletnih mesecih pa ob devetih zvečer, da ne pridejo kje vmes, ko hi se začeli ljudje zbirati. Izjeme dovoljene so le, kadar gredo v gledališče in pa v posebno nujnih slučajih. Če dijak opazi, da se zbirajo ljudje, ima se precej umakniti v kake stranske ulice in naravnost po najkrajši poti iti domu.— „Narodni Listy" vedo povedati, da je najvišje sodišče še le v dan pred razglašenjem izjemnega stanja se posvetovalo o odpravi porotnih sodišč za praški okoliš in
Ce ga potem uže tudi ne slave kot veleuma, naslov velicega, odločnega, požrtvovalnega rodoljuba, Mae-cena, odličnega narodnjaka itd. mu nikakor ne odide. .... Seveda na izrek :
„Fu vera gloriaV . . . Ai posteri L'ardua senteiua . . ne ozira se že zdavnej nihče več.
Jako hvalevredno in koristno delo je tudi paberkovanje in pa prodajanje tujih mislij pod lastno etiketo . . . Tudi napadanje duhovitih mož, vele-umov ni brez prida: na tak način pridobi si človek najložje ime sicer čmernega, a vendar globoko-mislečega, duhovitega človeka. Z jedno besedo: vsi brez izjeme se ga bojš in ga zato imenujejo veleuma.
Sploh veljd pravilo, da nikakor ni potrebno, da bi kdo kaj velicega storil, če hoče biti po smrti slaven. Treba je le, da ima nekaj prijateljev-kritikov in pa, da umrje še o pravem času. Saj toliko je gotovo, da bi marsikateri naših nesmrtnikov ne bil postal nesmrten, da ni še o praven času umrl . . . Kar se pa tiče kritikov, tudi ni tako težko dobiti mej njimi prijateljev. Treba samo hvaliti one mož4, koji so monupolizovali pravico delati javno me-nenje . . ."
Tako nekako glasi se v glavnih potezah prevod osemnajstega poglavja latinskega rokopisa, katerega sem zadnjič kupil pri starinarju. — Z nadaljnim prevajanjem nočem mučiti za sedaj ni blago- ni slabovoljnega čitatelja. pa tudi samega sebe ne . ..
v vlado« želje privolilo, ne da bi bila imelo čas, •t»ar dobro psemisliti.
Mladočehi in iupan praški. 30 mlado-čeških praških mestnih odbornikov se je bilo obr-nilo na župana, da skliče izredno sejo mestnega zbora, v kateri bi govorili o izjemnem stanju. Zupan je pa to njih prošnjo vrnil, ker ni dovolj jasno se> stavljena, zlasti ni v njej nobenega predloga, o katerem se naj bi posvetovalo. Mestni red pa zahteva, da se mora v tacih prošnjah navesti konkreten predlog. Sicer se pa tudi dfl domnevati, da prošnjikom ni za kako stvar, ki spada v področje mestnega zastopa, temveč le za politične in državno-pravne stvari, katere rešiti pa imajo postavodajni zastopi. — Mladočehi so hoteli mestni zbor zaplesti v to stvar, ali kakor se vidi, se jim ni posrečilo. Sami so zakrivili izjemno stanje, naj se tudi sami iz njega pomagajo. Razprava v mestnem zboru bi tudi druzega ne dosegla, da bi se zbor razpustil in imenoval vladni komisar.
Mirko Hrvat. Predvčeraj je v Djakovu umrl predsednik hrvaškemu saboru, Mirko Hrvat, v 65. letu. Pokojnik je bil sin nekega mesarja v Zagrebu. Po dovršeni gimnaziji je vstopil v bogoslovje, ali je kmalu prestopil k pravoznanstvu. Leta 1848 je pripadal k naprednejšim hrvaškim radikal-cem. Nekaj časa je bil odvetnik, potem ravnatelj Strossmayrjevih škofijskih posestev. Leta 1873 je bil še v opoziciji v vereškem župan<jskem zastopu in s svojim govorom preprečil, da se ni poslala de-putacija k kraljevemu kronanju v Budimpešto. Od 1773. leta pripada Mirko Hrvat vladni stranki in od 1886. leta je predsednik hrvaškemu saboru. Leta 1887 je bil odlikovan s komturnim križem Franca Jožefa reda. Pokojnik je bil v hrvaškem saboru od 1861, leta. Bil je jako strog predsednik saboru in je opoziciji jako rad kratil svobodo govora.
Protisemitje v Nemčiji se močno gibljejo. Sedaj imajo shod za shodom, na katerih se posvetujejo o programu in organizaciji svoje stranke. Opaža se pa nekaj jako sumljivega. Kakor so židje znali socijalne demokrate porabiti v svoje namene, ravno tako že sedaj gledajo po svojih prijateljih mej protisemiti. Marsikomu se bode čudno zdelo, da bi židovski vpliv segal tudi v vrste protisemitov, ali je vendar tako. Najeli so nekatere ljudij, da so na protisemitskih shodih začeli agitacijo proti plemstvu. Drugi protisemitje so jim šli na led in sedaj se po protisemitskih shodih v Nemčiji že pridno zabavlja proti plemenitašem in pa zahteva, da se odpravijo vsi plemenitaški naslovi. Vse to pa ima le namen, pozornost ljudstva odvrniti od židovstva in ga nahujskati proti plemstvu. Vidi se torej, kako znajo židje vse izkoristiti v svoje namene in kako si znajo povsod svoj vpliv pridobiti.
Bavarski deželni zbor se snide dne 28. t. m. Liberalci nič prav ne zaupajo kmetski stranki. Mnogo so pripomogli tej stranki, da je spravila nekaj svojih mož v zbor, ali zdaj se pa kaže, da bodo v vseh glavnih, zlasti gospodarskih vprašanjih hodila s katoliško stranko. To je tudi čisto naravno. Z liberalci kmetska stranka hoditi ne more, ker so nasprotniki kmetskega stanu. Liberalne težnje v gospodarskem oziru merijo na to, da uničijo kmetski stan. Take stranke pa seveda kmetski zastopniki podpirati ne morejo, če nočejo zgubiti vsega zaupanja pri svojih volilcih. Ker je kmetska stranka preslaba, da bi mogla sama kaj opraviti, je pač čisto naravno, da se bode morala opreti na katoliško stranko, če tudi jej je nasprotovala pri volitvah.
Porusenje Finske. Busija vedno bolj iz-ožuje samoupravo Finske in vedno bolj v tej deželi pospešuje porusenje. Sedaj misli finsko vojsko tesneje spojiti z rusko. Vpeljal se bode pred vsem ruski poveljstveni jezik, postavilo se bode več ruskih častnikov k finskim polkom, finski častniki pa pridejo k ruskim polkom. Fincem seveda to ne bode povsem po godu, ali kaj hočejo, proti močnejšemu se ne morejo braniti. Dolgo ne bode, pa bode od finske samouprave ostal le še prijeten spomin. Pod vlado sedanjega carja se zmatra za glavno nalogo porusenje vse države. V tem smislu se deluje proti Poljakom, Nemcem in Fincem. O kaki jednako-pravnosti torej tudi v Rusiji ni več govora.
Italijanske finance so silno slabe. Za mi-nolo leto se je vkupe pokazalo 66 milijonov lir pri-manjkljeja. Nezaloženih državnih dolgov je 600 milijonov lir. Da se naredi red v državnem gospodarstvu, bi se morali letni dohodki prihodnjih deset let povekšati za kakih 100 milijonov, ali pa pri-
merno privarovati pri državn h troških. Poslednje je silno težavno. Vojni in pomorski budget sta se znatno znižala, in sedaj se troški za vojaštvo ne morejo znižati drugače, da se odpravita dva voja, kar bi pa škodovalo brambeni moči države. Dohodki bi se pa drugače ne dali povekšati, če se vpelje progresivni davek. Vlada in zbornici bodo imeli še dovolj težavnega dela, da naredi red v državnem gospodarstvu.
Socijalne stvari. Vzajemno podporno društvo v Ljubljani.
Prvi slovenski katoliški shod se je pečal tudi s socijalnim vprašanjem in sklenil o tem veliko koristnega. Tako je vzbudil mej drugim tudi denarni zavod, ki se imenuje „V zajemno podporno društvo v Ljubljani, registro-vana zadruga z omejenim jamstvom."
—	Temu društvu je namen vspodbujati varčnost; člani njegovi vlagajo namreč v kratkih obrokih male svote denarja in si s tem polagoma prihranijo glavnico, ki se jim jako dobro obrestuje. Zraven ima pa društvo tudi namen i z p o s o j ev a t i svojim članom denar za zelo majhne obresti. Društvo s tem pospešuje trgovino, obrte in sploh zasebno gospodarstvo. Kako je urejeno, kaže to-le pojasnilo.
1. Kako je razdeljeno vzajemno podporno društvo ?
Ta denarni zavod razdeljen je v odseke, katerih vsak traje 71/, leta. Prvi odsek se je začel dnd 1. svečana letošnjega leta in k njemu se ne more več pristopiti. Drugi odsek se pa prične dn3 1. prosinca 1894 in oglasi se sprejemajo že od 1. oktobra 1893 naprej. Vsako leto se prične nov odsek, tako, da bo po preteku prvih 7'/, let naprej — vedno sedem odsekov. Ko preteče za tak odsek sedem let in pol, preneha za tisti odsek vplačevanje in vsak udeležnik dobi nazaj vplačano svoto z obrestmi vred, kakor jih izkaže vsakokrat čisti dobiček. Tisti pa, ki si je denar izposodil, je v teku teh 7VS let popolnoma poplačal svoj dolg, in dobi ravno tako svoj delež čistega dobička, kakor upnik; tako sta si oba
—	dolžnik in upnik popolnoma jednaka, ko se razdeljuje čisti dobiček. Ko se dobiček razdeli, je dotični odsek popolnoma končan.
2. Kaj mora storiti, kedor ho5e postati član društva?
Kedor hoče postati član društva, mora se vpisati vsaj z jednim deležem. Ko vstopi, mora plačati 1 gold. vstopnine. Delež znaša 390 kron ali 195 gold. Tega pa ne plača na enkrat, marveč vsak teden le po jedno krono ali 50 kr., tako, da vplača vso svoto v 390 tednih ali 7'/» letih. Seveda med tem časom ne sme prenehati z vplačevanjem, kajti red mora povsod biti, posebno pa pri denarnem zavodu.
3. Koliko si more vsak član izposoditi pri društvu ?
Pravico pa ima deležnik na vsak delež dobiti posojilo 400 kron, ali 200 gld.; ako ima 5 deležev 2000 kron ali 1000 gld. itd. Za vsako tako posojilo mora dati prositelj varnost, katera more biti sledeča:
1.	jeden dober porok, ali če previdi ravnateljstvo, več porokov;
2.	zastava vrednostnih papirjev ali premičnine, predznamba na plačo in penzijo in če se spozna za potrebno, z a s t a v a p o 1 i c e kacega avstrijskega zavarovalnega društva;
3.	zastava zemljišč ali vknjiženih t i r j a t e v.
Vsa z dolžnim pismom spojena dela kakor: prepisovanja, intabulacija itd. se pa izvrše na kolikor mogoče varčen način v pisarni sami; notarju se d& le to, kar je po postavi neobhodno potrebno. Na ta način ima tisti, ki išče pri tem društvu denarja, jako malo stroškov, ker pisarna dela vse to brezplačno in zaračuni same kolke.
4. Koliko se mora plačati obrestij za posojilo ?
Deležnik, ki dobi pri društvu posojilo (predujem), plačuje za vsakih 100 gld. ali 200 kron po 14 kr. obresti na teden, za 200 gold. 28 kr. itd. Zraven pa plačuje, kakor poprej po 50 kr. ali jedno krono na teden, torej plačuje vsega skupaj 7.a posojenih 100 gld. 64 kr. na teden, za posojenih 200 gld., 78 kr. itd.
5. Ali so obresti ugodne?
Član »vzajemnega podpornega društva", ki dobi posojilo, plačuje tedaj od vsakih posojenih lOOgld. po 14 kr. na teden. To znaša ravno 7 od sto. Na prvi pogled se vidijo te obresti jako velike, toda v resnici so jako ugodne. Omenili smo že, da imata upnik in dolžnik oba isto pravico do čistega dobička po preteku 7 1/i let, to je po preteku odsekove dobe. Pri konečnem računu pa smemo za trdno upati, da pride na vsacega deležnika, (upnika ali dolžnika to je vse jedno) čistega dobička od vplačanih 200 gld. to je od deleža, 5 od sto; dolžnik plača toraj prav za prav le 2 1ji °/0 ker dobi od 7 '///o °/o nazaj. Tako ceno ne posojuje noben drug denarni zavod. Ne le da je dolžnik tako rekoč igraje povračeval dolg, dobi še po preteku odsekove dobe obresti od tistega denarja nazaj, s katerim je poplačeval svoj dolg. Kedor je bral resolucije I. slov. katol. shoda, izprevidi, da ta zavod deluje v tem smislu, in hoče v resnici pomagati srednjemu stanu, kakor obrtniku, kmetu ali malemu uradniku, in rešiti ga prvič iz rok brezsrčnih oderuhov, drugič pa mu pri izposojevanju denarja staviti najbolj ugodne pogoje z najmanšimi stroški; z jedno besedo: zavod hoče v resnično narodnem smislu za slovenski narod izvrševati pravo narodno delo.
6. Kako posluje vzajemno podporno društvo?
Poglejmo si v vzgledu, kako posluje vzajemno podporno društvo.
Za 1 delež se plača po 50 kr. ali po 1 krono na teden za 2 deleža po 1 gld. — „ „ 2	» „
za 3» » 1 » 50 » » 3 » „ 4 „ „ 2 „ — » » 4 » »
Pravico ima dobiti za vsak delež posojila 200 gld. ali 400 kron, torej:
za jeden delež 200 gld. ali 400 kr. za 2 deleža 400 „ » 800 „ za 3 „ 600 » „ 1200 „ za 4 „ 800 » „ 1600 »
i. t. d.
Plača pa za to: Ako vzame posojilo
200 gl. (400 kron) plača na teden kan. gl. — 50, obresti
gl. —'28 = gl. —'78 400 „ 800 „ „ „ „	gl. 1ofcresti
gl. —-56 =-gl. 1-56 600 „ 1200 „ „ » „	gl. 1-50, obresti
gl. ---84 = gl. 2-34 800 „ 1600 „ „ „ „ „ gl. 2 —, obresti
gl. 1-12 = gl. 3-12
i. t. d.
Na ta način preračuni si lahko vsak, ki ima kak delež, koliko mora plačevati na teden, in ako hoče posojilo, koliko znašajo obresti. Seveda si lahko izposodi vsakdo katero svoto koli si hoče, da le ne presega deleža; toraj vzame lahko na posodo tudi n. pr. 50 gld. Za to plača glavnice 50 kr. in dotične obresti.
Za pokritje pisarniških stroškov mora vsak deležnik pri vstopu plačati enkrat za vselej za vsak delež 1 gld. ali dve kroni; tisti pa, ki si izposodi denar, za 100 gld. 50 kr., ali za 200 kron eno krono, člane sprejema ravnateljstvo, kateremu je treba naznaniti pristop.
7. Kako se plačuje?
Plačuje se v uradnih dnevih v društveni pisarni vsak pondeljek in torek od 9—12, in o d 3—5. Ako je ta dan praznik, pa dan pozneje. Plača se lahko tudi za več tednov ali mesecev naprej. Vsako vplačilo zaznamuje se v posebni knjižici, katero dobi stranka v roke. Ta knjižica se tudi lahko po želji stranke shrani v društveni pisarni.
Ker je pa mnogim pretežavno prihajati vsak pondeljek v Ljubljano in plačevati dotične krajcarje, odredilo je ravnateljstvo, da se lahko po pošti pošilja denar. Da je to ceneje, dobi vsak član, kateri želi, takozvane „poštne čeke", katerih jeden stane 3 krajcarje. Tam se zapiše samo svota, katera se želi poslati in ime pošiljavčevo. Pošlje se pa na jeden ček denarja, kolikor hoče in ni treba nobene marke pritisniti. Zato je najbolje, če se v jednem kraju vsi združijo in da jeden za vse pošilja denar v Ljubljano. Sploh pa daje društvena pisarna (Kongresni trg št. 17) vsakomur, ki bi se želel o kaki reči poučiti, drage volje pojasnila.
8. Kedaj se lahko pristopi sa II. odsek?
Prvi odsek pričel se je letos 1. svečana in bo trajal 7'/( leta. Drugi odsek prične se s 1. januvarjem 1894 leta in bo trajal tudi 71/, leta. Da se poslovanje olajšuje, prične se pa sprejemanje članov za drugi
odsek že s 1. oktobrom letošnjega leta in traja 3 mesece do 31. decembra 1893, Tisti, ki žele k društvu pristopiti, naj blagovoli to naznaniti pismeno ravnateljstvu, ali pa osebno v pisarni ob uradnih urah, v pondeljek in v torek od 9—12, in od 3—5. Vsak mora takoj plačati 1 gld. vpisnine, ki se mu pa vrne, ako se ne sprejme.
Tisti, ki zamudo ta obrok, ne morejo več pristopiti, ker s 1. januvarjem 1894 neha sprejemanje članov za II. odsek. Izjemno sme dovoliti ravnateljstvo kesnejši pristop. Dne 1. januvarja 1895. leta prične se III. odsek, itd. do VII. Potem pride zopet I. na vrsto, ker njegova doba 7*/a let bo že ta čas pretekla itd.
Vloženi denar izplačuje se, kakor je bilo že omenjeno, po preteku dobe odseka, to je po 7'/, letih, in sicer kapital in obresti.
Iz dosedaj navedenega se tedaj razvidi, da je ta na podlagi resolucij I. slovenskega katoliškega shoda ustanovljeni denarni zavod v resnici zato ustanovljen, da pomaga ljudstvu, da ga napeljuje k varčnosti, in s tem varuje gmotnega propada, z jedno besedo, da skrbi, kakor mora skrbeti vsak pravi narodnjak za svoj narod, dejanjsko ne samo s praznimi besedami. To dokazuje tudi, da člani ravnateljstva in vodja pisarne g. J. Prosenc delujejo brezplačno.
Podpisano ravnateljstvo vabi s tem k obilnemu pristopu.
Ljubljana, dne 15. septembra 1893.
Vzajemno podporno društvo v Ljubljani,
registrovana zadruga z omejenim jamstvom. Kongresni trg štev. 17.
Ravnateljstvo:
Simon Pogačar, vojaški oskrbnik v pok. in hišni posestnik v Ljubljani, načelnik.
Andrej Zamejic, Dr. Vinko Gregorič, stolni kanonik itd., načelnika primarij deželne bolnice, načel-namestnik.	nika namestnik.
Feliks Stegnar, Franc Petrič, c. kr. učitelj in dež. poslanec, trgovec, zapisnikar, zapisnikar.
Ivan Fabian, trgovec iu posestnik; Dr. Ivan J anežič, profesor bogoslovja in izdajatelj Slovenca; An dr. Kalan, stolni vikar, urednik in hišni posestnik; Karol Klun, stolni kanonik, deželni in državni poslanec; Ferdo Kozak, mesar in posestnik; Martin Malenšek, mestni župnik, Ivan Mathian ml. prokurist tvrdke »Ivan Mathian"; Janez Oblak, mestni kapelan ; Franc Peterca st., trgovec iu posestnik; Ivan Peterca, posestnik in trgovec; Fran Povše, vodja kmetijske šole, veleposestnik, državni in deželni poslanec; Dr. Fran Papež, odvetnik in dež. glavarja namestnik; Fran Rojnik, trgovec; Josip Šiška, kn. šk. tajnik in posestnik; Dr.
Ivan Šušteršič, odvetniški kandidat.
Uradni vodja: Josip Prosenc.
Razgled po slovanskem svetu.
Iz Prage.
Zadnjič sem že pisal, kakšen narodnjak je Mladočeh B f e i n o v s k y. V Pfibramu je razvijal svoj program kot kandidat za poslaniški mandat v ti okolici. (Staročehi se volitve ne bodo vdeležili). Po končanem govoru mu je pokazal dr. pl. Aleman številko »Hlasu N/ir.", v koji je njegova narodnost popisana. Gospod ni mogel tajiti tega, je tedaj rekel po kratkem premisleku: »to se odstranil" Za tem je bil razglašen za kandidata. — Mnogo čeških in moravskih učiteljic je imelo v Pragi duhovne vaje. Po sklepu so se peljale na sv. Hostyn, Velehrad in sv. Kopeček pri Olomucu. Kaj porečejo temu njih liberalne tovarišice, za to se menda ne bodo dosti menile. Bog jih krepčajl — Na Vinohradih so posvetili v cerkvi, ki bode kmalu dozidana, nove zvonove. Najmanjšemu so dali ime Marije Device, štirim drugim pa imena čeških patronov: sv. Vaclava, sv. Ljudmile, sv. Pro-kopa in sv. Vojteha. Češko ljudstvo imenuje slavnost posvečenja zvonov krst. — V Plznu je nekdo za-vratno umoril Žida Weissa, misleč, da bode pri njem dobil mnogo denarja, ker je hotel isti t Ameriko za svojo družino, a denarja ni našel pri njem nobenega. Radi svojih praznikov je peljal svojo kravo k znanemu kmetu, da bi te dni za njo skrbel, ker se nobeden iid ne sme ob praznikih in sobotah kakega dela lotiti. — Dne 24. oktobra bodo vo-
litve v mestni zbor v Starem mestu, Novem mestu, Mali strani, Hradčinu in Jožefovu. — V Pošto-lop rtih si Nemci na vso moč prizadevajo prisiliti češke stariše, da bi pošiljali svoje otroke v nemške šole. Posebno goreča sta župan Kraus in Hoffenthal, oskrbnik kneza Schwar-zenberga. Zadnji deluje vzlic odločni prepovedi kne-ževi. — Karol grof Coudenhove, ki je bil zadnje dni v Libercah kot deželni komisar, je imenovan namestnikom deželnega predsednika. — Manevrov pri Pfibranu seje vdeležil tudi nadvojvoda Albrecht. Deputaciji duhovnikov je rekel, da obžaluje, da ne more to pot obiskati slavne Božje poti na sv. Gori. Vojaki so pa po jednem končanem manevru šli na sv. Goro ter se jih je kakih 3000 v p i sal o v br a to všči n o brezmadežnega srea Device Marije; med njimi seje nahajalo tudi več častnikov. Lepo je govoril svojim vojakom neki dragonski ritmojster, ko so ga prosili za dovoljenje podati se na sv. Goro: »vsi poj-dete in jaz z vami I" In šli so. Pred cerkvijo so stopili raz konje, polovica je šla notri, molila jedno uro, med tem ko so drugi zunaj konje držali, potem so se zvrstili. Vsa okolica je imela na tem spodbuden vzgled. — Sedaj pa še nekaj o izrednem stanu v Pragi. Naredbe in ukazi so že gotovo znani, vsaj se je kakor blisk po svetu razširilo. Sedaj bi se lahko Mladočehi med saboj pozdravljali: Kam smo prišli? Ščuvanje, razsajanje, uničevanje orlov itd. je moralo tako posledico imeti. Policija ima vedno dosti dela. Nikjer ne sme stati več ljudij skupaj, koj jih razženejo. Dobre priprave so bile tudi ob odhodu 28. polka v Linec. Na Smichovu se je zopet dogodil izgred. Osoda onih, ki so bili dosedaj prijeti, ne bode prijetna. I na Češkem se sploh pazi na ptičke, ki bi hoteli pomazati cesarske orle. Tako so na pr. prijeli v Taboru dva akademika, ker na nje sum leti radi pomazanja cesarskega orla na poslopju okrajnega sodišča. Seveda se hočejo posebno »Nar. L." očistiti, imajo se za mučence. Njih domoljubje se je pa tudi v najboljši luči pokazalo. Eo je bil prepovedan shod in banket v proslavo re-skripta, sta se g Gregr in Sokol ustavljala. Prvi je hotel po vsej sili govoriti, drugi pa ostati. Ko je rekel Grdgru komisar, da govoriti ne smč, mu od-i govori: hočem I Ne smete! In gospod Gr^gr se je I kot modrejši udal. Iz Zofinskega otoka se je podala ■ cela truma k Choderi, kjer se je pela »prekrasna", ! in gotovo domoljubna (!) pesem, ki je vredna, da ive tudi slovenski narod! „ Ja mam trakar (samo-kolnica) novej, — vozim na nem volej, — od me-stečka ko vsi, — devč&tka kupte si — brabancovej volej!" To je vendar kaj?! In Gregrovo glasilo se še drzne pisati: ljudstvo je pelo domovinske pesmi !! Daleč je prišlo, daleč. Vest, da hoče J. Gregr prestaviti svoj časopis v Bruo se potrjuje, zakaj tele-grafično se sem naznanja, da je iskal že prostora. Začel bi ondi z 11. c&t. Srečno pot!
Dalmatinske novice.
Iz „Glasnika", glasila nezjedinjenih Grkov, prijavljamo te-le vrste: »Siromak-papež, on bi želel, da reši .razkolne jutrovce" in da jih uvede v bla-ženstvo Vatikana, a tu mu »razkolniki" delajo samo sitnosti in se še norčujejo iz njegovih okrožnic in njegovih zborov." Te grde besede označujejo, kako nizko mislijo Srbi o cerkvi in kako malo jim je mar najvzvišenejša misel — zjedinjenje zapadne in vzhodne cerkve. — Od 9. do 14. t. m. je bila zanimiva sodnijska razprava pred porotnim saderskim sodiščem. Na zatožni klopi je sedel A. Belamarič, težak iz Sibenika. Obtožba ga je dolžila, da je s kamenom napadel dr. Zlatka Zlataroviča z namenom, ga usmrtiti. Zadel ga je v glavo s kamnom nad dve kile težkim in ranjenec je moral do dva meseca se zdraviti. Vzrok temu napadu je bil političen in zato je ta razprava tem znamenitejši. Dr. Zlatarevie je iskren pravaš čiste boje; Belamarič je pa pristaš bivšega šibeniškega župana vit. pl. Šu-puka, ki je pravaštvu hud nasprotnik. — Porotniki so obtožbi ugodili in Belamarič ie bil obsojen na 11 let težke jfče. Branil ga je dr. P. Klaic. — Čudne stanje mora biti v Dalmaciji. Dne 11. t. m. 1 je pel novo mašo č. g. M. Corič v Vodiču. Kakor je umevno, bilo je več napisov ob tej priliki na slavolokih in drugod. Zandarji so pa, brzojavno obveščeni, šest takih napisov novomašniku t čast zaplenili. V obče se tam zaplenjuje marsikaj, kar bi drugod nikakor se ne štelo nevarno. Leta 1891 je pel ua Dunaju novo mašo Hrvat a Krka. It Zadra mu je brzojavil prijatelj te-le besede: »Najsretnijem
danu života, vriednom sinu crkve, učitelju, br%-nivcu zapuštenog i potlačeuog naroda" in ta brzo-jav je bil — zaplenjeu.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 23. septembra.
(Z Dunaja) se nam piše: Ministersvo notra-ujih zadev še vedno ni rešilo rekurza vloženega po osnovalnem odboru „Dauičinem" proti odloku nižje-avstrijskega namestništva zaradi prepovedi osnovanja „Katoliško-slovenskega akaderaičnega društva ua Dunaju". Ker se torej še ni moglo najeti primemo društveno stanovauie, kjer bi se oglašali akademiki slovenski nameravajoči pristopiti društvu, naznanja osnovalni odbor tem potom, da ima vsako soboto ob '1,8. uri sestanek v Eigenseder-jevi restavraciji I. Volksgartenstrassešt. 3, nasproti justični palači. Osnovalni odbor je rado-voljno pripravljen podati somišljenikom vsa poias-nila glede vpisovanja, podpornih zavodov za veliko-šolce itd. Pisma sprejema Viktor Zupane na Dunaju, I. Bauhensteingasse št. 3, III. nadstropje. Pri tem členu osnovalnega odbora oglasi se radi pojasnil lehko vsakdo popoldne od 3. do 6. ure.
(Notranjska deželnozborska volitev.) Prejeli smo nastopno vabilo: Gg. volilce notranjskih kmetskih občin uljuduo vabim k volilnemu sbodu, kateri bode v nedeljo dne 1. oktobra t. 1., ob 4. uri popoludne v gostilni g. M. Vičiča v Postojini, da določuje o kandidaturi za deželnozborsko volitev.
Dr. J. Vošnjak, dež. poslanec.
(Pred otvorjenjem državnega zbora) zbero se načelniki Hohenwartovega kluba na Dunaju v posvetovanje o svojem prihodnjem delovanju.
(Otvoritev železniške proge Ljubljaua-Kočevje) naznanja se občinstvu ravnokar po lepakih; javnemu prometu izroči se proga due 28. septembra.
(Iz Metlike,) 22. septembra t. I.: V deputa-cijo, ki se bo poklonila trgovinskemu ministru 27. t. m. v Kočevju, izvoljeni so: France Dovgan, prošt, vitez dr. Jožef Zavinšek, graščak, in Anton Prosenik, trgovec. Ta deputacija ima v prvi vrsti namen, ministru iaraziti želje po podaljšanju železnice iz Novega Mesta v Belo Krajino. Dal Bog, da bi dosegla kaj; ne dal Bog, da bi sosedje Crnomalj-čani hodili svoja pota iu kaj nasprotovali, sicer se nam bodo sme|ali Kočevarji in oni imeli dobiček.
(Koledar kat. tiskovnega društva) za 1. 1894 je razposlan. Ako bi kateremu gospodov društvenikov ue bil došel, blagovoli to naznaniti odboru.
(Volitve za delavsko zavarovalnico proti nezgodam.) Dne 16. t. m. je bila v Trstu volitev na-čelstva in razsodišča delavske zavarovalnice proti nezgodam za Trst, Primorje, Kranjsko in Dalmacijo. V načelstvo so voljeui kot zastopniki podjetnikov za
1.	kategorijo državni poslanec Jožef Kušar iz Ljubljane, za 3. kategorijo Henrik vitez Ziihony, tovarnar v Trstu, za 5. kategorijo Leopold Brunner, ravnatelj predilnice v Ajdovščini. Kot zastopniki zavarovancev voljeni so v 1. kategoriji Sokrat Cufo-donti, mlinski vršbeni uradnik v Trstu, za 3. kategorijo inžener Feliks Darmiaui v Trstu in za 5. kategorijo tehnični kemik Valter Braida v Trsta. V razsodišče voljen je za zastopnika podjetnikov pivar-niški ravnatelj v Trstu, Gustav Pach, za zastopnik« zavarovancev pa lloydov uradnik Marko Franceschetti. Za namestuika v načelstvo je voljen od podjetnikov v 1. kategoriji posestnik mlina v Trstu, Demeter Economo, v 3. kategoriji tovarnar v Ljubljani, Janez Baumgartner, in v 5. kategoriji Edvard vitez Strudt-boff, prokurist v Trstu. Kot zastopnik zavarovancev je voljen v 1. kategoriji direktor parnega mlina v Ljubljani, Friderik Biirger, v 3. kategoriji delovodja tobačne tovarne v Liubljani, Franc Škof, ia v peti kategoriji Avgust Hynek, klepar v svilni predilnici v Gradežu. Kot namestnik v razsodišče je voljen kot zastopnik podjetnikov posestnik tiskarne v Ljubljani, Otomar Bamberg, in kot zastopnik zavarovancev papirniški ravnatelj v Medvodah, Gustav Dietrich.
(Javna tombola) Eminentno dobrodelno „prvo ljubljansko društvo za podporo in oskrbljevanje bolnih in obnemoglih društvenikov" dobilo je od pristojnega obiastva dovoljenje, da priredi v nedeljo dne 1. oktobra t. 1. v proslavo imendana Njega Veličanstva cesarja Franc Jožefa I. ob 3. uri popoludne na Kongresuem trgu javno tombolo, na katero opozarjamo čitatelje našega lista. Predno se začne tombola, igrala bode na Kongresnem trgu od
2.	do 3. ure vojaška godba pešpolka št. 27. kralj
belgijski. Društvo je določilo jako lepe dobitke v vkupni vrednosti 550 kron. Prva tombola znaša 200 kron v zlatu, druga 100 kron, potem 5 tern po 10, 4 kvaterne po 20 iu 3 kvinterne po 40 kron v srebru. — Tablice po 40 vinarjev ali po 20 kr. za tombolo se dobivajo v vseh trafikah, v dan tombole pa je bodo od 8. ure zjutraj do 3. ure popoludne prodajali ambulantni prodajalci in na odru na Kougresnem trgu. Nadejamo se, da se dobrosrčno ljubljansko prebivalstvo mnogoštevilno odzove pozivu društva, čegar dobri namen pospeševati bi se moral vsakdo šteti v dolžnost.
(Brzojavna postaja) Otvorila se je na Razdrtem nova brzojavna postaja. 8 tem je ustreženo prizadetim krogom.
(Iz Gorice.) Osarica Elizabeta pripeljala se* je v sredo zvečer z vlakom ob 6. uri 46 minut in en četrt ure zamude na goriški kolodvor „iucognito". Po en četrt urnem prestanku odpeljala se je proti Dunaju.
(Nove maše) Č. gosp. Alf. Blažko imel bo novo mašo v Lokavcu pri Ajdovščini dne 1. oktobra. C. g. Ivan Koršič dne 1. oktobra v Solkanu. — C. g. Ivan Drmastija imenovan je pre-fektom v malem semenišču v Gorici.
(Na sv. Gori) pri Gorici obhajala se bode prihodnjo sredo, četrtek in petek slovesno tridnevna pobožnost v spomin stoletnice ohnovljenja bc.žje poti dne 29. septembra 1793. V sredo zvečer in v četrtek zjutraj bode slovenski govor. V četrtek bodo jmeli pont fikalno sv. mašo prevzvišeni gospod nadškof.
(Prihod c. in kr. pehotnega pešpolka kralj belgijski) št. 27, ki ostane v Ljubljani za posadko, naznanjen je od mestnega vojaškega poveljuištva na danes zvečer okoli 10. ure.
(V podporo plovbe na jadra na Jadranskem morju) predložil bo trgovinski minister državnemu zboru takoj po njega otvorjeniu dotične predloge.
(Na javni risarski šoli) tukajšnje c. kt. obrtne strokovne šole za lesno industrijo se pričue pouk v nedeljo, dne 24. septembra. — Javna risarska šola je namenjena samostojnim obrtnikom, njih pomočnikom in sploh vsakemu odraslemu, kdor se zanima za risanje. Začetniki v risanju prično z elementarnimi vajami, bolj izurjenim pa je na razpolago bogata zbirka predlog in modelov iz šolskega inventara. — Pouk je brezplačen. Oglasila sprejema ravnateljstvo.
(Nova okrožnica.) „Corriere di Gorizia" javi, da bo izdal sveti oče papež Leon XIII. 1. oktobra novo okrožnico o socijalnem vprašanju in sklepa: „ Okrožnica papeževa imela bo nekako važnost, ker bo narodom v korist vzdržavala brezpogojno nujnost splošnega razoroženja." Kako spoštovaluo piše „Cornere" o slavnem Leonu, čegar učenost strme občuduje in slavi vesoljni svet!
(Katoliška hierarhija.) Zanimivo statistiko o cerkvenih knezih vsega sveta obseza uradni cerkveni almauah „La Gerarchia Cattolica" v Rimu za cerkveno leto 1893, ki je bil ravnokar izdan na svetlo. Glede na odličnost in dostojanstvo so na vrsti takoj za kardinali patrijarhi"; zdaj se nahajajo v upravi kardinalov patrijarhati v Benetkah, Lizaboni in Za-padni Indiji. Vsled sklenenega konkordata s Portugalskim razdelil je papež Leon XIII. indijski patri- j jarhat na dva, in za iztočno-indijski patnjarhat usta- j novil je sedež v Goi. Vkupe je dandanes 13 patri- j jarbatov, 8 latinskega in 5 iztočno-katoliških obredov, j V Antijohiji so štiri patrijarhi, in sieer melhitskega, | maronitskega, sirskega iu latinskega obreda. Tem patrijarhom je podrejeno devet mest. V zapadni Evropi so patrijarhi samo latinskega obreda, in si- j i cer dva, v Benetkah in Lizaboni. Drugi patrijarhi j I nahajajo se na iztoku, največje število je v turški i ; oblasti. Patrijarha v Carigradu in Aleksandriji sta I i oba laške narodnosti; v Carigradu stoluje tudi ar- j ' menski patrijarh; kaldejski patrijarh babilonski sto- j | luje v Mosulu, Najvažnejši patrijarh je j e r u z a - i 1 e m s k i. Nadškofij latinskega obreda je 171. nad- j škofij iztočnih obredov: armenskega, grško-rumun- i i skega, rusinskega, grško-melbitskega. sirskega, kal-! dejskega in maronitskega, je vKupe 18. Vseb Rimu i podrejenih nadškofij na vsem svetu je 189. Škofij ! latinskega obreda vkupe 708, iztočnega 53. Vseh j kardinalov, patrijarhov, nadškofov in škofov na svetu ! je — 1054!	j
(Nesreča) Danes zjutraj padel je iz četrtega i nadstropja petletni sinček hišnega oskrbnika št. 4 j na Starem trgu. Smrtno ranjenega so prinesli v bolnico.
(C in kr. pehotni polk Leopold II., kralj belgijski št. 27) dospe nocoj ob 7*11- uri s posebnim vojaškim vlakom južne železnice v Ljubljano, kjer ostane kot posadka mestu Kuhnovcev. Polk bo nastanjen v novi vojašnici, jeden batalijon domačega '■■ kranjskega polka pa pride v šentpetersko vojašnico. — Polk obstoji že 211 let in je imel v tej dolgi dAbi 11 imeteljev in 52 polkovnikov. V teh 211 letih bili so nastopni imetelji polku: Ottavio conte Ni-gielli, fm. (1682—1703); Jeronim baron zum Jun-gen Johann, fm. (1703 — 1732); Maksimil. princ HesBen-Kasselški, fm. (1732—1753); Krištof princ Baden - Durlach, tm. (1753 — 1789); Leopold grof Strassoldo, fml. (1791—1809); Ivan Gabrijel markiz Chasteler de Courcelles, fcm. (1809—1825); Jakob vitez pl. Luxem, fml. (1826—1841); Ljudevit baron Piret de Bihain, fml., od 1841. leta (drugi imetelj od leta 1853) do leta 1862; Leopold I.. kralj belgijski (prvi imetelj) od 14. maja 1953.1. do 10. decembra leta 1865; Adolf baron Schiller pl. Her-dern, fml. (drugi imetelj) od 30. aprila leta 1862 do 22. maja leta 1874; Leopold II., kralj belgijski (prvi imetelj) od decembra leta 1865 do dauašnjega dne. — Od leta 1891 do leta 1892 bil je polku polkovnik Aleksauder grof Hartenau (bivši bolgarski knez Aleksauder), sedanji se imenuje gospod Karol Benoist de Limon et in je postal polkovnik leta 1892. — Jzzp svojega obstoja stal je polk 264krat proti sovražniku in se je udeležil 100 večjih bojev. V tej dobi je zgubil polk 104 častnike in 3002 moža. B3ril se je polk, v kojem je častno zastopana slovenska narodnost, na Laškem in Ogerskem, v Schleswig-Holsteinu, v Bosni in Hercegovini leta 1878. Slavne dneve v svoji povestnici beleži polk bitvo pri Magenti (4. junija 1859), ko je polk ustavil 22 batalijonov Francozov pred umikanjem armade naše; ostalo je tadaj na bojnem polju 10 častnikov in 240 mož; 13 častnikov in 309 mož je bilo ranjenih. Polkovnik vojvoda Warttemberški prejel je tedaj za svoj junaški čin red Marije Terezije in železne krone 2. razreda, 8. častnikov red železne krone 3. razreda in 30 častnikov vojaški zaslužni križec; moštvo je pa prejelo 124 srebrnih svetinj za hrabrost, in šest zlatih. Dalje se je polk sijajno odlikoval v bitki pri Oeversee v Schleswig-Holsteinu due 6. februvarija leta 1864, kjer je mnogo štirskih rojakov pustilo življenje in kri za domovino in cesarja po geslu: „Dulce et decorum est, pro patria mori!" — Junaškemu polku iz sosednega zelenega Štajerja kličemo torej ob njega dohodu v belo Ljubljano odkritosrčno: „Dabro došli 1"_
Narodno gospodarstvo. Govedarstvo na Kranjskem.
Ministerstvo za kmetijstvo je pričelo izdajati popis avstrijskih govejih pasem („Die osterreichi-schen Rinder Racen") Celo delo bode izšlo v petih knjigab. V prvi knjigi, ki ima več snopičev, je popihana tirolska in solnograška goved, v drugi pa goved na Dolenjem in na Gorenjem Avstrijskem. V tretji in četrti kujigi, ki pa še niste prišli na svitlo, bode govor o češki, muravski, šlezijski, gališki in bukovinski govedi. Peta knjiga bode obravnavala goveje pasme na Kraniskem, Primorskem in v Dalmaciji.
Prvi snopič o Kranjskem je spisal neumorno delavni strokovnjak v kmetijstvu, gospod držasni in deželni poslanec Franc Povše, kakor smo že orne-n]»li. Spis nikakor ni suhopireu, marveč silno zanimiv. G. pisatelj ui podal kacega pouka, kako je treba govejo živino oskrbovati, ampak opisuje samo govedarstvo, kakoršno je, ta pa tako obširno in temeljito, da si večje temeljitosti želeti ue moremo. V prvem oddelku kar mrgoli samih številk. Povedano je natančno, koliko hektarov travnikov, nj v, gozdov itd. je v vsakem sodnijskem okraju. Gosp. pisatelj našteva natančno za vsak sodnijski okraj posebej vole, krave, bike, teleta; primerja število goved k številu posestev, k množici pridelane krme itd.
Gospod pisatelj je, kakor se lahko iz spisa spozna, prehod.l vso Kranjsko, obiskal vse večje graščine in meril živino, na vse strani poizvedoval po množini mleka, povpraševal, s čim in kako živino krmijo in sploh opazoval vse, kar se le opazovati more. Precej obširno govori o sirarstvu v Bohinjski dolini. Omenja pohvalno g. župnika Mesarja, ki si je z osnovanjem sirarnic pridobil nevenljivih zaslug za povzdigo blagostanja Bohinjcev.
Natančno našteva, koliko litrov mleka se je v vsako sirarnico prineslo, koliko kilogramov surovega masla, sira itd. se je iz njega uaredilo, za koliko se je prodalo itd. Tudi važnejših sejmov g. pisatelj ni prezrl. Povedal je ceI6 dan sejma in kakšna živina da se navadno goni na dotični sejem. Čuditi
se skoraj moramo, kako da je biip mogoče, ua 108 straui toliko spraviti. Akoravno pa je knjiga pisana živahpp, da ee lahko pere, k»kor kaka povest, >«(»-dar mi ni r*&?esel|ev*la. Ta kmiga n»m kaže, kako na nizki stopinji je govedarstvo še v marsikaterem kraju.
Tega tudi g. pisatelj pri v^j ljubezni za domačo deželo ne zakriva, ki je razodeva povsod v spisu. Odkritosrčno Kraja, kar |e graje vredno, hvali zopet, kar je hvale vredno. Govedarstvo bi imelo biti razven sadjarstva za Kranisko najvažneiša stroka kmetijstva. Jedino v umnem govedarstvu za« more dobiti ubožauj kmet še pomoči. Gorenjska im« lepo, dobro oskrbovano živino, zato so pa Gorenici tudi veliko boli trdni, nego Dolenjci iu Notranjci, ki imajo večjidel le bolj slabotno goved. Pomanj-kanjkanja dobrih plemenskih bikov, slabo oskrbovanje, prezgodnja poraba juuic in junčkov so poglavitni viroki, da nimata dolenjski iu uotranski kmet od svoje goveje živine toliko koristi, kakor Gorenjec.
Polagoma se bode že obrnilo ua bolje, zlasti sedaj, ki se je začel izvrševati zakou o povzdigi go-vedarstva. Dosedaj se je trudila uujveč kmetijska družba za zholjšanje živinoreie. Od leta 1869 do leta 1892 ju prepustila kmetovalcem po nizki ceui 607 plemenskih bikov ia 453 plemenskih junic. Razven kmetiiske družbe so storili tudi mnogo nekateri graščaki, ki so kupili dobrih bikov in jih prepuščali tudi kmečkim posestnikom. V drugem oziru je pa bilo to slabo. Vsak graš^ak je vpeljal drugačno pleme, zato je pa goveja živina zlasti po Dolenjskem tako pomešana, da niti najboljši poznavalec ne more vselej povedati, katere pasme da je.
Knjigo g. Povšeta naj bi si kupil vsak omikan gospodar, ki ume nemški. Velja sicer 1 gld. 80 kr., kar je gotovo previsoko, zlasti za knjigo, katero izda ministerstvo, vendar bode brez dvojbe mnogo koristila. Zlasti predsedniki kmetijskih podružnic bi jo lahko rabili ter pri zborovanjih marsikaj iz n|e povedali pouka željnim udom.	Liga -j- 62.
Društva.
(Sezona 1893/94 slovenskega gledališča v Ljubljani) se prične dne 1. oktobra t. 1. »Dramatično društvo" kot podjetnik slovenskega gledališča v Ljubljani, je ukrenilo vse potrebno, da se bode vršila druga sezona slovenskega gledališča častno za slovensko dramatiko in da bode vsestranski ugajala slavnemu občinstvu. V to svrho pripravljalo se je celo poletje, preskrbel se je obširen nov in zanimiv dramatični, kakor operni repertoir, ter se je popolnilo lansko izkušeno igralno osobje z novimi močmi. — »Dramatično društvo" je skrbelo, da se bo zlasti dostojno gojila drama. Vprizorile se bodo izvirne slovenske nove igre, potem igre slovanskega r e -pertoirja sploh in odličui dramatični proizvodi drugih narodov. Izmej premijer posebno omenjamo: Dr. Štolbovo lokalizovano igro »Dolenjska železnica", Biluckjjevo »Občinski svetovalec", Simačekovo »Brez boja", Nevskega »Daiiiševlji rod", Pailleronovo »Miška*, Bozdeabovo »Iz dobe kotiljouov", Meilhacovo »Mammsell Nitouche" itd. Na repertoiru so nadalie tudi »Knjižničar" i.d Moseria, »Dama s kameljami" od A. Dumasa, „Razkolnikov" od Zabeba, »Adrienne Leeouvrer" od Scribeja. »Keau" od Dumasa. »Skopuh" od Moliera itd. Vodstvo drame bo v izkuše nih rokah društvenega stalnega režišerja in našega prvega igralca gospoda Borštnika. Angažovani so nadalje: prva slovenska dramatična igralka gospa Borštuik-Zvonarjeva, gospe, oziroma go-spodičine: Danilova, Nigrinova, Pola-kova, Slavčeva itd., Dotem gg.: Danilo, Verovšek itd., in vrhu tega se je popolnilo osobje z najboljšimi gojenci društvena dramatične šole. — »Dramatišno društvo" bo odkazalo v tej sezoni odlično mesto tudi operi, in to zlasti slovanski. Peli se bodeta slavuoznani Smetanovi operi »Prodana nevesta" in »Poljub", Blode-kova krasna opera »V vodnjaku", Baudelnova mična opera »Stari ženin", veliua in sloveča poljska opera »Halka". nadalje iz ptujega repertoiria »Cavalleriaiusti-cana", „Orožar iz Wormsa", »Marija Rohanska" itd. Vodstvo opere sta prevzela gosp. kapelnik profesor Gerbič ter operni pevec in režiser gosp. J. Nolli. Izmei angažovanega opernega osohja omenjamo prvo dramatično pevko gospodičino Leščinsko, kolora turno pevko gospodičino Rihovo, dalje gospa Ger-bičeva, gospice Nigrinovo, Polakovo itd., prvega tenorista gosp. Beueša, liričnega tenorista gospoda Pavšeka, prvega basista Vašičeka, drugega basista gosp. Perdana itd. — Konečno javlja »Dramatično društvo", da otvori za to sezono predplačo na sedeže in sicer s sledečimi pogoji: 1. Predplača se vzprejrae za 40 predstav. 2. Pred-plača znaša: za parlerne sedeže I. vrste 30 gld., za parterne sedeže od II. do III vrste 28 gld., za parterne sedeže od IV. do VIII vrste 24 gld., za parterne sedeže od IX. do XI. vrste 18. ^Id., za balkonske sedeže v I. vrsti 121 gld., za balkonske sedeže v II. vrsti 18 gld , za balkonske sedeže v III. vrsti 15 gl., za galerijske sedeže 9 gl. 3. Predplačilo je poravnati v treh dvomesečnih obrokih naprej. 4. Predlača velja za prvih 40 predstav brez izjeme. Naznanila za predplače se spreiemajo v stari čitalniški trafiki Selenburgove ulice, kjer je na ogled načrt sedežev. — Odbor »Dramatičnega društva."
(Hrvatsko pevsko društvo »Kolo" v Zagrebu). Hrvatsko pevsko društvo »Kolo" je
že opredelilo v svojih poslednjih sednicah program delovania svojega za bodočo saisouo. Mnogovrstne bodo zabave, katere priredi društvo svojim članom. Že 17. novembra bode prvi koucert, a 15. decembra se priredi »Lisinskega večer", katerega program se bode sestajal zajedno z ouverturo izkliučljivo iz Li-sinskega skladeb, ki so nabavlieue po darežljivosti društvenega pokrovitelja škoia Strossmajera za društveni arhiv. To bode krasen večer vsem prijateliem glasbe, ko se bodo iznovič slišale produkcije neumr-lega glasbenika iz dobe narodnega pokreta hrvatskega. Bil je pa tudi že skrajui čas, da se spravijo na dan ti krasni glasbeui umotvori. Potem bode društvo dalo še dva koucerta v bodočem letu, oba v zvezi s plesnim venčičem Posebno pa se zagrebško občinstvo zauima za obliubljene nedeljne glas-beue jour-lixe, ki se začno za društveue članove 12. novembra t. I. Te glasbeue zabave stoje pod upravo posebnega odbora od »Kola" ter se tako mnogobroino pohajajo, da je velika dvorana v dru-štvenej zgradi že skoraj premala. Ti koncerti trajajo ua uedelje popoldne od 5—7 ure ter so pravi duševni užitek za naobražeuo občinstvo. Ne bi li se mogli taki glasbeni jour fixi osnovati tudi v Ljubljani, saj imate dovelj pevskih društev. Razun tega pa se bode izvaiala v postnem času novo izvirno glasbeno delo, katero ie kot oratorij navlaš za »Kolo" zložil poznati pesnik S Ivi i Str. Kranjčevič. Le to prekrasno in vrlo dramatično delo, prvo te vrsti v hrvatskem pesništvu pod naslovom »Prvi greh", uglasbuje zaslužni hrvatski maestro Ivan pl. Zaje. Bodi li tudi glasba na onej višini, na katerej stoji to pesniško delo, kar se more pa z izvestnostjo pričakovati, nadjati se je posebnega užitka. — Uprava »Kola" pa s tem še ni izerpila svojega delovanja. Ona ne smatra, da njena naloga obstoji samo v tem, da svojim članom priredi čim več koncertov in zabav, nego da stori kaj na kulturno-političnem polju. Pred vsem je uvidela potrebo, da ima pevec vedno pri roki zbirko pesem, s katero bi se mogel zgodno poslužiti. Zttegadel bode izdalo društvo na svoje stroške tako zbirko, sestoječo od 150 hrvatskih in slovenskih zborov in čveterospevov, v prikladnej obliki in v obsegu kakih 25 tiskanih pol. Potrebuo gradivo je že zbrano in vrejeno ter se te dni preda v tisek. — Društvo »Kolo" je prevzelo tudi na se prenos mrtvih ostankov žrtev iz 1. 1845 s pokopališča sv. Jurja, ki se zdaj uapušča, na centralno groblje. Ta čin se bode obavil prihodnje leto ter ob enem postavil nov spomenik na omenjeni grob Načrt spomenika je izdelal arhitekt F. Kondrat. Vrh tega pa misli društvo postaviti še tega leta dva spomenika, enega svojemu artističnemu ravnatelju in hrvatskemu skladateliu Giuri Eisenhuthu in hrvatskemu guslarju, umetuiku ob enem počastnemu članu »Kola" Franji Krežmi. Omeuimo li še, da je uprava „Kola" kupila za društveni arhiv zapuščino Lisin-skega; da je priposlala hrvatskemu pevskemu društvu »Slavulj" v Trebiuju pripomoč in da je za arhiv samostana frančiškanskega v Dubrovniku in reda dominikanskega na Lakrumu podarila vsakemu 53 hrvatskih zborov po 212 glasov: moramo priznati, da uprava »Kola" požrtvovno in vestno vrši prevzete dolžnosti in da lepo ter vsestransko pospešuje svrho hrvatskega pevskega društva.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je v včerajšnji seji sklenila, poročati deželni vladi, da kleparji smejo le izdelke svoje stroke prodajati in da jim je treba prodajo železnih ponev, bakrenih korcev in kuhinjske posode iz porcelana posebej oglasiti pri obrtuem oblastvu. O naredbi, ki zadeva izpite iu spričevala za one, ki žele dobiti koncesijo za stavbene obrte, zaslišali so se mojstri-stavitelji, zidarji, kamenarji, tesarji in kladezarji in na podlagi teh izjav se je izrekla zbornica, da je nameravana miuisterska naredba primerna. Visoko c. kr. naučno ministerstvo je naznanilo deželni vladi, da se bode leta 1894 na državni obrtni šoli v Gradcu vršil petmesečni tečaj, v katerem bi se učili učitelii risanje za obrtne nadaljevalne šole. V ta tečaj namerava se poslati 7 do 15 učiteljev s Kranjskega. Zbornica se je izrekla, da so ti tečaji zelo potrebni in se bode dovolilo, kakor leta 1890, uekoliko podpore naučni upravi v ta namen. Zbornica se je izrekla, da se premeni paragraf 4. pravil zadruge črevljarjev v Ljubliani tako, da bo vsorejemnina se povišala od 1 gld. na 3 gld., in § 14., da je »adružni zbor ukrepčen, ako je navzoča tretjina članov. V volilno komisijo je na-svetovala gospode: Baumgartner, Klein, Krenuer, Perdan, Skaberne in Supančič in se izrekla, da z ozirom na še zdaj obstoječe gubernijalne in dvorne pisarne naredbe brauievci niso upravičeni prodaiati piva v zaprtih steklenicah. Na prošnjo nekaterih prebivalcev iz Gorenie Straže za dovolitev peterih semnjev in občinskega zastopa na Muliavi za dovolitev treh semujev se zbornica z ozirom na druge v bližini obstoječe semnje ui mogla oz;rati in ie sklenila priporočati, da bi se Bemuji ne dovolili. Za znižanje maksimalne tarife za govoje meso v Kamniku se ni mogla izreči, sklenila pa priporočati dež. vladi, da se kavarnarji izločijo iz zadruge gostilničarjev v Ljubljani in ustanove svojo zagrugo. Zbornica je sklenila dalje priporočati prošnjo tržaške zbornice, da bi visoka vlada pospeševala trgovinsko pomorstvo. Na vabilo društva za razširjenje- kmetij-
skih ved, katero priredi spomladi 1. 1894 na Du-naju mej narodno razstave), izvoli se za zastopnika v razstavni odbor g. ces. svetnik Murnik. O načrtu zakona, po katerem bi bil trgovinam minister pooblaščen za nekatere vrste domačega in tujega, za domači promet odmenienega blaga, ki se ali v zavojčkih, ali sicer zavito na drobno prodaja, in glede katerega bi taka odredba v varstvo proti prikrajšanju množine potrebna bila, zaslišavši trgovske in obrtniške zbornice naredbenim potom propisati, da se to blago, če se kupcu ne uavaga, nameri ali naštele, le pod izrecuim zazuamovanjem množine — teže, mere, števila — sme prodajati, ali sicer ž njim tržiti, — je zbornica zaslišala iuteresovane kroge in na podlagi njih izjav se izrekla za splošno zaznamovanje množine na blagu, katero se kupcu na-vaga, nameri ali uašteje. To poročilo predložiti je z došlimi izjavami vis. trg. ministerstvu. O. kr. dež. vladi se bode naznauilo. da bode zbornica, kakor za druge obrtne nadaljevalne šole, tudi za to v Št. Vidu nad Ljubljano dovolila podpore 50 gld. Konečno se je skleuilo prošnio goriške zbornice pri vis. c. kr. trgovinskem ministerstvu priporočati, da bi to pri vis. c. kr. finančnem ministerstvu ua to delalo, da bi se najprej državni bankovci po 50 gld. iz prometa vzeli in to z ozirom na to, ker je mnogo ponarejenih petdesetakov v prometu.
KATOLIŠKI SKLAD.
Za „katoliški sklad" prejeli smo nadalje od p. n.
domoljubne gospode nastopne darove: Valentin Krašovec, posestnik in trgovec v Šent-Petru na Notranjskem ..........gld. 5-—
Jožef P i c h I e r , c. kr. okr tajnik, v pokoju v Ljubliani, mesečnioo za julij, avgust in september po 1 krono „ 150 Ant. Nemec, kapelan v Šenčurju
pri Kraniu........ „ 5-—
M i h a e 1 K o ž e I j, kurat v Podkraju » 5-— Janez Molj, župnik v Stranjah pri
Kamniku.......... 10'—
Dr. Martin Matek, profesor bogoslovja v Mariboru, mesečnino za
september......... » 5'—
Josip Zidanšek, profesor bogoslovja v Mariboru, mesečnino za
avgust in september......10'—
AvtruštinŠinkovec, kapelan v
Žužemberku, mesečnino za julij . » 5-— Dr. Andrej Karlin, nam. profesor veronauka ua c. kr. nižji gimnaziji
v Ljubljani, letnino......80-—
JanezBrence, župnik pri sv. Gregorju, mesečnino za september . „ 1 — Janez Adamič, posestnik pri
sv. Gregorju, letnino 1 krono . . » —"50 Andrej Malnar, posestnik pri
j sv. Gregorm, letnino..... „ —"36
j J o ž e t Adamič od sv. Gregorja
do novega leta...... „ —"20
| Več posestnikov od sv. Gregorja mesečnino za september . . „ —"40 Andrej Plečnik, mestni kapelan
v Trnovem v Ljubljani.....20'—
Srebrnomašniki, obhajajoči dne i 13. septembra 1893 v Št. Vidu nad Liubljano petindvijsetletnico svojega dušnopastirskega delovanja, 100 kron » 50 — France Kregar, novovmeščeni župnik v Javorju nad Loko, 10 fr.
v zlatu ......... „ 4 95
Frančišek Marešič, župnik na
Lipoglavem, letnino .....20-—
Josip Meglič, kurat v Barbsni v
Istri .......... „ 1'—
Anton Dolinar, župui upravitelj
v Lučinah......... 612
Josip Klemenčič, profesor veronauka v pokoju v Ljubljani, meseč-i nino za september in oktober . . » 10'— Fr. L—r z Notranjskega . . . „ 5-— ; Srebrnomašuik iz Istre 5 kron „ 250
Mili Bog povrni vsem velikodušnim darovalcem i tisočero ter jim obudi mnogo posnemalcev!
V Ljubljani, dne 21. septembra 1893.
Josip Šiška,
tajnik „izvršujočega odseka".
Darovi za »katoliški sklad," naj se blagovolijo pošiljati pod naslovom: Josip Šiška, knezoškofijski taj~ nik v Ljubljani.
Telegrami.
Dunaj, 22. septembra. V Galiciji jih je poslednjih 24 ur 14 zbolelo in 14 umrlo za kolero, na Ogerskem 20 zbolelo in 7 umrlo, mej temi so 4 zboleli in 1 umrl v Budimpešti, v Hamburgu jih je 17 zbolelo, 2 umrla in v Berolinu so 3 zboleli.
Dunaj, 23. septembra. Cesar je imenoval vojvodo Connaughta polkovnim ime-teljem husarskega polka št. 4.
Kisek, 22. septembra. Vrhovno vodstvo manevrov se je razšlo. Nadvojvode Albrecht, Rainer, Viljem in Evgen, generali in častniki maneverskega vrhovnega vodstva in razsodniki, ter vojaški atašeji odšli so na Dunaj.
Mohač, 22. septembra. Nemški cesar, kralj saksonski in princ Leopold bavarski in nadvojvoda Leopold odpeljali so se odtod s parnikoin „0rient" v Bogfok. Visoki gostje odšli so od tam v določene lovske okoliše. Vreme je lepo. Visoke goste je spremljal le jeden lovec in jeden nosilec pušk,
Mohač, 23. septembra. V včerajšnjem jutranjem in večernem lovu so ustrelili štiri jelene. Jednega je ustrelil nemški cesar, jednega bavarski princ in dva nadvojvoda Friderik. Nemški cesar je cesarici brzojavno poročil o vspehu lova in da je ustrelil jelena. Saksonski kralj Albert odpotuje v ponedeljek v Višehrad na lov. Potem pa pojde na grad Keszthely kot gost grofa Tasilla Festicsa. Bavarski princ pojde v ponedeljek v Višegrad in v torek obišče cesarico v Godole.
London, 22. septembra. Iz Kingsboryja v Indijani se poroča: Dne 22. septembra sta pri Wabortu vkup« trčila tovorni in osobni vlak. 11 ljudij je mrtvih in 15 ranjenih.
Buenos-Ayres, 21. septembra. Po do-šlih poročilih iz Brazilije so pri Santosu bile vstaške ladije odbite,
Buenos Aires, 23. septembra. Vstaši blokujejo Santos in so baje vzeli Desterro. Tucumanski vstaši so vdrli v pokrajino Sant Jago in se bojujejo z guvernerjevimi četami.
Umrli »o:
22. septembra. Alojzija Ganoni, sodarjeva hči, 2 leti, Opekarska cesta 54, kronični katar v črevih.
V bolnišnici:
20. septembra. Marija Starina, delavka, 41 let, naduha.
Tuj c I.
21. septembra.
Pri Maliču: Vitez Raja, dvorni svetnik, s soprogo, in Pamer, trgovec, iz Trsta. — Netto, Werner, profesorja; Bichler, zasebnik ', Nissel, Neuhut, gledališka igralca; Odenthal, Heller, Muller, Polz, Kiihnel, Geiringer, Quapil, Roesler, Kerschbaumer, Glas, trgovci; Kramar, Rom, potovalca, z Dunaja. — Beer iz Celovca. — Htinigman iz Kočevja. — Kren, pek, iz Zagreba.
—	Pogačnik, sod. pristav, iz Črnomlja. — Jonke iz Ribnice.
—	Riebolli, potovalec, iz Kranja. — Mihelčič, zasebnik, iz Maribora.
Pri Slonu: Weidner, nadzornik; Weiss, tajnik; Gut-man ; Goldhamer; Krauss, Biichler, gledališki igralki, z Dunaja. — Ipavec, Just, Salosa, Ferluga iz Trsta. — Sposel, trgovec, iz Piirth-a. — Bettlheim iz Vel. Kaniže. — Paul in Ivan pl. Rippititsch, zasebnika, iz Gorice. — Berce, župnik, iz Št. Lamberta, — Weizer iz Gradca. — Bolz iz Delnic. — Medved iz Zagorja. — Verne, učiteljica, iz Kamnika. — Hackl, gledališki igralec, iz Kočevja. — Spitz iz Pečuha. — Bertach, asesor, iz Trauenstein-a.
Pri Juinem kolodvoru: Končar iz Žalca. — Albach iz Temešvara. — Tauboret, trgovec, in Rauber iz Gorice.
Pri avstrijskem, caru: Cukjati iz Št, Gotarda. — Hribar, učitelj, iz Postojine.
Vremensko sporočilo.
Dani	Cas	Stanje		Veter	Vreme	> S L* •9 3 • t: -x e
opazovanja		zraltomera v mm	toplomera po Celziju			-g S S sg
22	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč.	732-6 732 0 732-8	14-2 21-4 17 6	si. vzh. si. jzap. si. vzh.	jasno del. jasno del. oblač.	0-30 dež
Srednja temperatura 17-7°. za 391 nad normalom
Tržne cene v Ljubljani
dne 23. septembra.
--	gl.|ki.			gT	kEl
Pženi"». m. st. . . .	7	70	Speh povojen, kgr. .		66
Rež, „ . . .	6	—	Surovo masio, „	—	84
Ječmen, „ ...	6	—	Jajce, jedno „	—	26
Oves, „ ...	6	40	Mleko, liter ....	—	10
Ajda. „ . . . i	8	40	Goveje meso, kgr. .	—	«41
Proso, „ . . . 1	6	—	Telečje „ „	—	58
Koruza, n ...	5	90	Svinjsko „ „ .	—	64
Krompir, „ ...	3	20	Koštrunovo „ „	—	36
Leča, hktl. . . .	12	—	Pišanee.....	—	4b
Grah, „ . . .	12	—	Golob .....	—	18|
Fižol.....	9	—	Seno. 100 kgr. . .	2	35
Maslo, kgr. .	1	08	Slama, . .	2	
Ma«t, . .	—	70	Drva trda. 4 kub. mtr.	6	
Speh »vet. „	—	64	„ mehka, .	4	80j
Zahvala. 473 (1)
Za mnoge dokaze srčnega sočutja in za udeležbo pri pogrebnem sprevodu dni 20. septembra naše ljubo matere, stare matere in tete
Helene Berdavs
izrekamo posebno gg. administratorju, kapelanu in bogoslovcem, dalje vsem sorodnikov, znancem in prijateljem svojo odkritosrčno in iskreno zahvalo.
V Dobrepoljah, dne 22. septembra 1893.
Žalujoča rodbina Berdavs.
Katoliška Bukvama v Ljubljani
sprejme
ki je poštenih, krščanskih starišev ter dovršil nekoliko razredov gimnazije.
J. Hafnerjeva pivarna
v Ljubljani, sv. Fetra cesta št. 47.
Zaloga priznano izvrstnega vrhniškega piva. — Naročila na pivo v sodčkih in zabojih po 25 steklenic. Dostavljenje na dom brezplačno. 275 (20-19)
Znana restavracija s prostorno dvorano in najlepšim velikim, zračnim vrtom.
Novourejeno krito kegljišče, pripravno prav posebno za družblnsko kegljanje.
JW Uhod tudi iz Poljske ulico. "ilA
Krasen
IVa pi*o<laj je
hiša in posestvo
v Žu&evnberku.
( Hiša je jednonadstropna, stoji ob deželni cesti v Rudolfovo prav blizu nove zgradbe za okrajno sodišče. Zraven sta dva vrta, gospodarska poslopja; tudi zemljišče (njive, travniki, gozd in pašniki) je vkup v izmeri nad 10 oralov. Vse vkup proda se za primerna nizko ceno.	v
Ponudbe dr. Hapertu Bežku, c. kr. notarju v Žužemberka.	461 3—3
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici (Gorz), ulica Morelli št. 17,
se priporoča prečast. duhovščini za napravo	oerkvenlh posod in orodij "•8 ri čistega srebra, alpaka in medenine po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare reči popravim ter jih v ognju posrebrim in pozlatim. — Da si morejo tudi manj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se bodo po želji prečastitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine prosto. 3 36-27
harmonij
s 13 spremeni, eno leto rabljen in za izvrstnega spoznan, je na prodaj za 200 gld.
Kje, pove vredništvo „Slovenca".	466 3—1
Olasovita
radi svojega učinka, odlikovana radi svojih zdravilnih lastnosti z častno diplomo in zlato svetinjo na razstavi v Londonu in Parizu, z zlato svetinjo v Brlielju in Tunlsu.	324 13
6. Piccoli-ja, lekarja v Ljubljani
je vspešno dietetično sredstvo, katero krepča in zdravi želodeo, kakor tudi opravila prebavnih organov izborno
Izdelovatelj razpošilja jo proti povzetju zneska v zabojih po 12 steklenic za 1 gl. 36 nove., po 55 steklenic
- P°
(zaboj tehta 5 kn) za 5 gl. 26 nove. Poštnino plača vedno naročnik. Cena eni steklenici 10 novoev.
OdaA se	469 8—2
v J$t. Jurju pri Šmariji na Dolenjskem.
Župnijski urad v Št. Jurju pri Šmariji.
; Z a solidno blago C SE X)
N M N
u
fi s
m
oi
V k
i fc
f« N N N *č
-a
ffiiiarski obrt
v Ljubljani, na Dunajski cesti štev. 15
(v Medjatovi hiši)
priporoča svojo dobro vrejeno zalogo
raznovrstnega politiranega in likanega pohištva.
Garniture, divane, madraoe od 16 gld. do 40 gld., madraoe na peresih 10 gld., dratene madraoe 8 gld. 50 kr., pulte za maine knjige itd.
Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik z podobami zastonj in franko.	36 (30—20)
;a Najnižjo cene C!
Veliki krak!
New-York in London nista prizanašala i niti evropski celini ter je bila velika tovarna srebr-Inine prisiljena, oddati vso svojo zalogo zgolj proti ■majhnemu plačilu delavnih močij. Pooblaščen sem "izvršiti ta nalog. Pošiljam torej vsakomur sledeče predmete le proti temu, da se mi povrne gl. 6'60 in sicer:
6 komadov najfinejših namiznih nožev s
pristno angleško ostrico; 6 komadov amer. patent -srebrtiih vilic
iz jednega komada; 6 kom. arner. patent-srebrn. jedilnih žlic 12 „ r	„ „ kavinih „
1 komad amer. patent-srebrna z&Jemal -nloa za juho;
1	komad amer. patent - srebrna zajemal-nloa za mleko;
2	kom. amer. patent-srebr. kuplo za jajoa 6 kom. angl. Vlktorla čašlo za podklado, 2 komada efektnih namiznih svečnikov; 1 komad cedilnik za čaj ; 1 komad najfinejša sipalnloa za sladkor
f IE8H 44 komadov vkupe samo gl. 6*60.
Vseh teh 44 predmetov je poprej stalo gl. 40— ter je je moči sedaj dobiti po tej minimalni ceni gl. 6'60. Američansko patent-srebro je ven in ven bela kovina, ki obdrži bojo srebra 25 let, za kar se garantuje. V najboljši dokaz, da le-ta inzerat ne temelji na	56 (3-3)
nikakšni slepariji
zavezujem se s tem javno, vsakemu, kateremu ne bi bilo blago povšeč, povrniti brez zadržka zneska, in naj nikdo ne zamudi ugodne prilike, da si omisli to krasno garnituro, ki je posebno prikladna kot
prekrasno ženitno darilo kakor tudi za vsako boljše gospodarstvo. Dobiva se edino le v glavni agenturi zjedinjenih ameriških tovarn patent-srebra
A. Hirscliberga
naDunaji, II , Rembrandtstr. 19.—Telefon št. 7114.
Pošilja se v provincijo proti povzetju ali če se pošlje svota naprej.
Čistilni prašek 10 krajearjev. Pristen le z zraven natisneno varstveno znamko
(zdrava kovina).
Izleček iz pohvalnih pisem.
Texing, Gor. Avstrijsko, 21. svečana 1892.
Slučajno sem videl pri Njega svetlosti grofu Wurm-brandu Vaše garniture ter se prepričal o nje lepoti in cenosti.
Jožef Forst, župnik. V Olomucu, 1. maja 1892. S pošiljatvijo izredno zadovoljen, nadkrilila zratno moje dričakovanje.	Stotnik Cz., plackomanda.
Sargove slyceii"skc
specijalitete.
Od kar jih je izumil in uvel F. A. Sarg, rabijo jih Nje velečastva cesarica in drugi člani Najvišje cesarske hiše in mnoge tuje knežje rodbine. Priporočajo je prof. baron Liebig, prof. pl. Hebra, pl. Zeissl," dvomi svetnik pl. Scherzer itd. itd., dvorna zdravnika za zobe Thomas na Dunaju, Meister v Gothi itd.
Glycerinovo milo v papirji, kapicah, blanjicah in škatljicah. — Medno glycerinsko milo v lepenki. — Tekoče glycerinsko milo v flakonih. — Toilolno karbolno glycerinsk6 milo. — Eucalyptus glycerinsko milo. — Glycoblastol (sredstvo za pospeševanje rasti las). — Chininsko-glycerinska pomada. - Glycorinska crSme. -Toiletni glycerin — Lysol-milo in toaletno Lysol-gllcerin milo. Mlečno milo itd. itd.	(539) 11-10
II !i I IIIUIKIT zdravstvenooblastveno pre-Hi«.Ll"!J"i!l J skušena zobna creme.
F. A. Sarg-a »in & comp.,
c. in kr. dvorni zalagatelji na Dunaju.
535330303002530102323023
Licitacija lož.
467 3-2
V svrho zakupne oddaje lož v deželnem gledališču za sezono 1893/94 vršila se bo
v torek dne 26. septembra 1893. 1. v gledališču, in sicer dopoldne ob 10. uri za nemške, popoldne ob 7*3. uri pa za slovenske predstave.
Dražbeni pogoji so razgrnjeni na vpogled v deželni pomočni pisarni med 11. in 12. uro dopoldne.
Deželni odbor kranjski.
V Ljubljani, dne 19. septembra 1898.

Št. 1025.
—-i Vi
459 3—2
Potom minuendne dražbe oddd se
zgradba novega zidanega mostu čez Bistrico
v Kamniku.
Stroški proraeunjeni so na 17*500 gld.
Pismene ponudbe, katerim je priložiti jamčevine 1750 gld., vložiti je
do 14. oktobra 1893 do 11. ure dopoldne
pri mestnem županstvu v Kamuiku, kjer leže na razgled tudi dotični načrti, proračuni in stavbeni pogoji.
Mestno županstvo Kamnik,
dne 12. septembra 1893.
Močnih s. r.,
župan.
JP&t

5) X
338 26-12 izdelovatelja napisov. *f* Pleskarska obrt za stavbe iu inebelje. Ljubljana, Frančiškanske ulice št. 4.
«1. Prevzameta vsa v njih stroko spadajoča dela v mestu .i, T	in na deželi. Dobra, fina dela, najnižje cene. «...
goldinarjev
stane pri meni eden modroe na peresih (Federmatratze). Ti niodroei so solidno iz najboljše tvarine narejeni, imajo po 30 dobro vezanih, močnih peres iz najboljšega bakrenega drata, so s finim afrikom tapecirani in močnim platnenim ovilhom preoblečeni ter pri najtežji rabi do 15 let nobenih poprav ne zahtevajo. jpF" Pri naročilih z dežele naznani naj se vselej natančna mera postelje v notranji luči.	— Ako se torej dobi za 10 gld. dober tapeciran modroe na peresih,
je pač neumestno kupovati malo vredne nadomestke (kakor žičaste žimnice, slam-niee itd.), kateri pravemu namenu, imeti dobro posteljo, ne ustrezajo.
•f ANTON OBREZA, tapecirar v Ljubljani, Selenburgove ulice 1. 4*
Ta domača, narodna tvrdka bodi prečast. duhovščini in slavnemu občinstvu najboljše priporočena za nakupovanje žimnio, garnitur, dlvanov, atolov, preprog, zagrlnjal in vsega v tapetniško obrt spadajočega dela.
•< k nizke cene.
padajočega
Ceniki s podobami zastonj in franko. — Hitra in poštena postrežba,
~	536 50—46

^Najprimernejša darila za vsako priliko so"P
švicarske žepne ure M
katere ima v največji izberi v zalogi

■if-Veliki trg 25.
France Čuden, M
urar v T <jiil»ljiiiii,	fj
t
Po najnižji ceni dobe se tudi naj-	■■ raznovrstnejše
stenske ure, ure za dvo-	JI
rane in s stojalom, ure-	U
budilnice itd.	fU
Največja zaloga prstanov, nhanov,
verižic, srebrnih in zlatih, vse po to-	lHi
varniški ceni.	185 26	II
'Mi Popravile, izvršuje točno pod jamstvom. - Ilustrovanl oenikl so	U,
L A franko na razpolago. — Poštna naročila izvršuje obratno.	Cd
Sknsena redilna štupa za živino,
za konje, rogato živino, ovce in prašiče itd.
Rabi se skoro 40 let z najboljšim vspe-hom večinoma po hlevih, ako žlvinče ne more jesti, slabo prebav-lja; zboljšuje mleko in nareja, da krave dajo več mleka.
Zamotek z rabilnim navodom vred velja le 50 kr , 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
i Cvet za konje.
jj?	Najboljše mazilo za
f-3-._konje, pomaga pri pre-
tegu žil, otekanju kolčn, otrpnenju v v boku, v križu, otekanju nog, mehurjih na nogah itd.
Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gld., 5 steklenic samo gld.
Ta zdravila za živino se dobijo v 203 24
v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan s pošto razpošiljajo.

,m . ...
gfflgflggjP ..<.š.T,I ■-...- s*


Najboljše in najceneje
kupuje se
železo, raznovrstna železnina, cement, okove itd. pri
Najnižje cene
in
najboljše blago.
v ^Ljubljani Mestni trg lO. 272	ZJLJUOG-J^.	21
nagrobnih križev. štedilnikov in njih posameznih delov, ledenic,
finih žag itd. po najnižjih cenah.
Zaloga.
železniških
š i n
po najnižjih cenah.
T'it
"s®
!Pf|Hpf
Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je
mm	33 52—39
K.athreiner-jeva Kneipp-a sladna kava
z okusom navadne kave. Ta kava daje to nedosežno prednost, da sc škodljivemu vživanju namešane ali s surogati pomešane navadne kave lalikn odrečemo in dobimo okusnejšo, pri teiu pa šo zdravejšo in redllnejšo kavo. — Neprekosljiva kot dodaja navadni kavi. — Pona
redeb se skrbno Izogibaj. — 7» kilo 25 kr. — Dobiva se povsod.
Pristno samo v *»«-■ a ■■ zavitkih s podobo župnika Kneippa kot varstveno znamko
"V letu 1838, v Trstu osnovana
c. k. privileg.
zavarovalna družba
RIUNIONE ADRIATICA DI SiCURTA,
katere
generalnega zastopa pisarne
80
11 a 13 u n a j ii 53 155-4
v družbini hiši, mesto, Weihburggassse št. 4,
in katero v vseh deželnih glavnih mestih in znamenitejših krajih
avstro-ogerske države
zastopajo generalni, glavni in okrajni zastopi,
zavaruje po najnižjih cenah proti
požaru poškodbam pri prevaževanju in po toči, dalje človeško življenje v raznih kombinacijah in proti zgubam pri najemnini vsled požara ali razpoka.
toni zastopnik v Ljubljani: IVAN PERDAN.
Otročji vozički
jako lini, močni in lepi dobivajo se pri meni skozi leto in dan in sieer v vseli barvah, kakor rudeee modro, sivo in olivno, po gld. 5'50, 6-—, 7"— 8'—, 9'—, 10"— in višje po vsaki ^eni do 20 gld
Anton Obreza,
tapeoivnr,
v Ljubljani, Šelenburgove ulice I.
'jjGT Najcenejši kraj za nakupovanje otročjih vozičkov.	537 50—46
Solidne, zložne
močne in čudovito cenene
stole
vsake vrste ponuja
prva kranjska tvornica
za upogneno pohištvo samo iz napojenega masivnega lesa.
k Mf-a
v Bistri,
pošta Borovnica.
(230 52-22)
Vozni red železnice Ljubljana j. k. — Kočevje
0.2211/2311	0.2213/2313j0.2215/2315				Postaje			0.2312/221^0.2314/2214			0.2316/2216	
1. 2. 3.	1. 2. 3.	1. 2. 3.						1. 2. 3.		1. 2. 3.	3. 2. 3.	
625	12oo	(jio		iz Ljubljane j. k. .		v		810		loi	846	
6'6	12n	621			. Ljubljane Dol. žel.			800		1251	836	
648	1223	633		v Lavrice p. . . .		i	k	748		1239	824	
6»5	1231	640			Skolijiee ....			741		1232	81'	
708	1244	653			Šmarja — Sapa			728		1218	804	
718	1253	702			Grosuplja . .			713		1209	755	
734	103	71*			Predola p. . . .			702		1153	738	
743	118	728			čušperka . . .			653		1144	729	
802	137	747			Dobrepolja . . .			638		1129	713	
814	149	759			Velikih LaSič . .			622		1113	(157	
831	206	816			Ortneka . . . .			605		1050	64»	
848	223	833			Ribnice . . . .	i	*	548		1039	623	
915	250	900			r Stare Cerkve p. .			521		1012	556	
923	258	908		v Kočevje . . .		iz		512		1003	547	
Pojasnilo znamenj, p. Postajališče. — O. Osebni vlak. - - Nočna doba od 6. ure zvečer do 5. ure 59 minut zjutraj označena je z navpičnimi črtami (600| — 58s|).
Radi preselitve kamnoseške obrti
razprodam svojo veliko, izborno zalogo
;robnih spomenikov
(467) a^r 5O°/0 eeneje~W ko vsak drogi kamnosek, t3-1)
IIJ\i W1 I |V< i lltfllVIl* sedaj poleg mesarskega mostu v Ljubljani, lUilitlltl til Tirillilin potem Poljske ulice 49 nasproti učiteljišču.
,SLAVIJA'
vzajemno zavarovalna banka v Pragi
zavaruje
človeško življenje
po vseh kombinacijah
mnogo ugodneje, ko vsaka druga zavarovalnica.
Členi banke „SIavije'- imajo brez posebnega priplačila pravico do dividende. katera ie doslej iznašala po IO°/0, 20°/0, 25% in jedno leto celo 48%.
Za škode izplačala je doslej banka „Slavija" čez dvajset milijonov goldinarjev. — Po svojih rezervnih in poroštvenih fondih more se meriti z vsako drugo zavarovalnico.
Kako koristno in potrebno je zavarovanje življenja, dokazujejo naslednje
pri 111 ere:
1.	Helena Avbeljnova, kramarica v Ljubljani, zavarovala se je dne 5. maja 1884. Do svoje smrti dne 15. februvarija 1885 splačala je 32 gld. 54 kr. zavarovalnine; banka „SlavijaLl pa je izplačala njenim dedičem 1000 gld.
2.	Dr. Fran Ambrožič, mestni zdravnik v Ljubljani, zavaroval se je dne 30. januvarija 1875. Do svoje smrti dne 11. februvarija 1891 uplačal je 1352 gld. 52 kr.; banka „ Slavij a" pa je rodbini njegovej izplačala 3000 gld.
3.	Ivan Zor, c. kr. brzojavni kontrolor v Ljubljani, zavaroval se je dne 10. decembra 1871. Do svoje smrti dne 8. febr. 1885 uplačal je 1393 gld. 92 kr.; banka v Slavij a" pa je izplačala njegovej rodbini 3000 gld.
4.	Miha Serdič, uradnik v Trstu, zavaroval se je dne 30. novembra 1S78. Dasi je do svoje smrti dni 14. julija 1880 uplačal le 80 gld. 16 kr., prejeli so dediči njegovi od banke „Slavijeu 1200 gld.
5.	Marija Lenčkova, posestnica na Blanici ob Savi, zavarovala se je dne 5. maja 1870. Ko je umrla dne 24. maja 1882, izplačala je banka „Slavija" dedičem njenim 5000 gld., dasi je bilo uplačane zavarovalnine le 2292 gld. 16 kr.
6.	Ivan Vlah, posestnik v Jušičih, zavaroval se je dnč 25. novembra 1S88 za 1000 gld. in dne 30. aprila 1890 zopet za 1000 gld. Na obe zavarovanji splačal je do svoje smrti dne 13. januvarija 1892 vsega vkup 192 gld. 16 kr.-, dediči njegovi pa so prejeli od banke .,Slavije" 2000 gld.
7.	Ivan Železnikar, urednik „Slov. Naroda" v Ljubljani, zavaroval se je dne 30. junija 1SS2 za 1000 gld. Do svoje smrti dne 26. januvarija 1891 uplačal je 381 gld. 60 kr.; banka „Slavijau pa je izplačala dedičem 1000 gld.
8.	Peter Budnar, c. kr. poštni oficijal v Ljubljani, zavaroval se je dne 10. maja 1876, ter je do svoje smrti dne 10. aprila 1892 uplačal 597 gld. 12 kr. Banka „Slavija" izplačala je pa rodbini njegovej 1500 gld.
9.	Andrej Velikanje, gostilničar v Ilirskej Bistrici, bil je zavarovan od 15. dne maja 1880 do 3. dne junija 1887 in je v tej dobi uplačal 364 gld. 80 kr.; banka „Slavija" pa je po smrti njegovej izplačala vdovi 1000 gld.
10.	Beza Kernova, kramarica v Cerkljah pri Kranju, zavarovala se je dne 20. aprila 1884 za 1000 gld. in banka „Slavijau izplačala je njenim dedičem ta znesek, dasi je do svoje smrti dne 21. septembra 1892 uplačald le 241 gld. 20 kr.
11.	Ernesta Jeliišičeva, soproga občinskega blagajnika v Kastvu, bila je zavarovana od 5. februvarija 1884 do 19. avgusta 1S88 ter je v tem času uplačala 187 gld. 60 kr.; banka „Slavija" pa je izplačala njenemu soprogu 1000 gld.
Vsa pojasnila o zavarovalnih zadevah daje radovoljno
generalni zastop banke »Slavije"
v Ljubljani 130 25-16
v lastni hiši, Gospodske ulice št. 12.
I) u 11 a j s lt a borza.
Dnč 23. septembra.
Papirna renta 5 %, 16% davka . . .
Brebrna renta 5%, 16% davka ....	97
Zlata renta 4%, davka prosta.....119
4% avstrijska kronina renta, 2JO kron . .	96
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	983
Kreditne akcije, 160 gld........337
London, 10 funtov stri........125
Napoleondor (20 fr.)................9
•sarski cekini ..........
97 gld. 45 10 50
kr.
70
85 98
Dnč 22. septembra.
Ogerska zlata renta 4%.......116 gld. 40
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4% Zastavna pisma „ „ „ „ „ 41/, % Kreditne srečke, 100 gld.......
116 gld. 40	kr.
94 „ 10	t)
146 „ 50	n
162 „ -	n
195 „ -	ti
98 „ 70	n
101 „ 10	r>
195 „ -	n
67 „ 75	♦i
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	137 gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18 ,
Rudolfove srečke, 10 gld.......23 .
Salmove srečke, 40 gld........69 ,
Windisehgraezove srečke, 20 gld..........65
Ljubljanske srečke.........24
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	151
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2877
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	104
50 50
75 10
25
		
JtJT Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najinanjšeza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.	Menjarnična delniška družba „M E B C V B" lllfolizeile it. 10 Dunaj, Mariahilterstrasse 74 B.	Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, 1 potem 0 kursnih vrednostih vseh Špekulacijskih vrednostnih 1 papirjev in vestni sviti za dosego koiikor je mogoče visocega 1 obrestovanja pri popolni varnosti E pf naloženih glavnic. "VB 1