URN_NBN_SI_DOC-UL2UDEWO

B i b l i o g r a f i j a DOKTORSKE DISERTACIJE OBRANJENE V SLOVENIJI 1920—1965 Jože Kokole Popisane so vse doktorske disertacije, ki so bile uspešno ohranjene na visokošolskih in zn anstvenih u stanovah v Sloveniji od leta 1920 do konca leta 1965. Zdaleč največ disertacij (612 od skupno 653) je bilo o h ran jen ih n a U niverzi v L jubljani. Vse do leta 1949 je bila univerza tu d i edina ustanova, ki je lahko v Sloveniji podelila naslov doktorja znanosti. Konec leta 1949 se je od univerze odcepila teh n išk a fak u lteta in postala sam ostojna ustanova. T ehniška visoka šola, kot se je poslej im enovala, je o b stajala sam o štiri leta, potem p a se je spet pripojila univerzi kot n je n a teh n išk a fak u lteta. V času svojega obstoja 1950—1954 je seveda T ehniška visoka šola im ela tudi pravico, da podeli doktorski naslov. L eta 1952 se je od univerze ločila še teološka fak u lteta in postala sam ostojna u stanova s pravico, da podeli naslov doktorja teoloških znanosti; to pravico im a še sedaj. Ža krajše obdobje, od 1953 do 1956, je lahko podelila doktorski naslov tudi Slovenska akadem ija znanosti in um etnosti v L jubljani. L eta 1965 je dobila to pravico še en a visokošolska u stanova zunaj okvira univerze v L ju b ljan i: Visoka šola za politične vede v L jubljani. Vsega skupaj je bilo torej doslej v Sloveniji pet ustanov, ki so lahko podelile doktorski naslov, tren u tn o p a im ajo to pravico tri: Univerza v L jubljani, Teološka fak u lteta in Visoka šola za politične vede. Ta popis disertacij je pravzaprav sam o pomožni pregled iz obsežnejšega dela pod naslovom »Bibliografija doktorskih disertacij Univerze v L jubljani in drugih visokošolskih in znanstvenih ustanov v Sloveniji 1920—1965«. Celot­ n a bibliografija je sestavljena iz tre h pregledov: pregleda po strokah, krono­ loškega pregleda in pregleda avtorjev disertacij po u stanovah in fak u ltetah . Jedro bibliografije je pregled po stro k ah ; urejen je po UDK in so v njem podrobno opisani vsi originali disertacij, v bibliografski opombi pa še m ore­ b itn i sam ostojni ali nesam ostojni n atisi disertacije v kakršnikoli obliki (tj. bodisi v celoti bodisi v odlom kih, v povzetku, v razširjeni ali predelani obliki ipd.). Kronološki pregled te r pregled avtorjev po u stanovah in fak u ltetah ta glavni in najobsežnejši pregled sam o dopolnjujeta. P ri vseh originalih je vselej navedena ustanova, organizacija, knjižnica ali oseba, ki ta original h ran i. Največ originalov h ran ijo dek an ati fak u ltet Univerze v L jubljani, precej jih im a tu d i N arodna in univ erzitetn a knjižnica v L jubljani, druge pa najdem o v knjižnicah fak u ltet ali znanstvenih ustanov. M nogi so se oh ran ili sam o v enem izvodu, ki ga h ra n i bodisi sam av to r ali njegov m entor, m nogi so se p a žal tu d i izgubili. Izguba je nenadom estljiva posebno p ri sta­ rejših d isertacijah, ki so bile oddane v rokopisu sam o v enem izvodu in niso bile n a tisn jen e ; od te h izgubljenih disertacij se je o h ran il sam o naslov. H ranilišče je navedeno tudi za vse tiste natise disertacij, ki so izšli do konca leta 1945, za natise po letu 1945 pa sam o v izjem nih prim erih. Skoraj vse n atise h ra n i N arodna in u niverzitetna knjižnica.