List 30. Tečaj XXXIII. ospodarske, obrtniške m narodn A é Třt ' ^ ^ ■ i >V4> m V Izbaj aj o vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. ¥ Ljubljani v sredo 28. julija 1875. O b S e g 2 Opomin živinozdravnikom in gospodarjem o ozdravljanji antraksa po novejših skušnjah Dzierzonovi osnovi. (Dalje Gospodarska novica. Beseda o različni pisavi slovenski Novi Kranjski panj po Slovensko slovstvo. Upor v Ercegovini. — Tirolska in Tirolci. (Konec.) Policijski komisar Naši dopis Novicar Gospodarske stvari a Jaria prav lahko zbolij od zdravnikov imenovan, sopejo ljudj in živina Opomin živinozdravnikom in gospodarjem o ozdravljanji antraksa po novejših skušnjali. Dalj učijo novejše skušnj 7 da je crm lik bolj nalezljiv, kakor se je dozdaj mislilo V 7 in cr- Cr m kateremu znanstveno ime ie „antraks , mi mova k drži hl Ljudj se po vec mesecev m leto in dan ) Je bol ki od bol r. V-/ A tu , ivaicicuiu ůuaiioivcuu ÍUJC J c jjauuaao , jjjx JUJUUJO, IVI UUL UUlUt Slovenci pa ga večidel „vrančni prisadu ali „vrančni krat zanesó to kugo živine 7 živina bila do zdrave hodij dj itd ; najvec sajevic" (Milzbrand) imenujemo ; ena jnevarniših Kar se tiče bolezin živinskih, za katero je že na milijone živinčet skušnje enogl poginilo vsak čas, zlasti pa polet antraks grozna bolezen Tudi za lo vek 7 da dr a vi j anj te bolezni 7 ucijo g JeJ P V ko duje živini, če se Pušanje je dozdaj navadno bilo, če tudi Ker je črm pri živini večidel zeló bolezen so zdravniki prilike dokaj imeli videti ; živino včasih tako hitro umori kakor da bi bila střela v njo vdarila, so zdravniki tej naglosti pripiso- vkljub pušanju crkala i da Al je živina in vi da vali nezmožnost zdravil. Deloma jeto resnica. Al umni bi se v tej bolezni živini vaši pušalo! Živino, katera ljano ajt ežko več! je enkrat kopito vpe se pusti. Sedaj pa, zdravniki n e gospodarji, ne dovolit zdravniki dandanes zakrivati nočejo tudi tega, da prej-šnje čase bistvo te bolezni ni bilo znano. Dobro so sicer vedeli, da ima sedež svoj v krvi, ki postane pridene krvi že tako silno slabot 7 je zav lomi popolnoma, če se jej še krvi vzame. Ce bi môgl crna kot oglje (od tod gosta kot kolomaz (šrnir) ; imé ,,črm" in pri bolni živini vso i z v • 1 z ï 1 antraks") in mesti okužene zd kaj naredi tako pre- pomagalo pušanj prazniti in na- v t 7 7 membo krví, to jim je bilo neznano do novejših časov. to ni mogoče tedaj bi Zato ne slabimo živine s pušanjem še bolj, ampak Po večletnih natančnih preiskavah so Francoski, skušajmo jej kri zboljšati 3 takimi vnanjimi in no- 1 t • W V • I • 1 • 1 • v i • % • I % • é \ • I t % • 1 * P ^ • Švicarski in nemški živinozdravniki našli v krvi neka posebna 7 Z drobnogledom telesica, ki jih bakteride vidljiva, svetla, okrogla tranjimi zdravili, ki kisleca prinesó v život imenujejo, ki po krvi v ogromnem številu sèm ter tjè plavajo, v ravne vrste^se združijo in v ravne palčiće se zlépijo (zamažejo). Zato priporočaj ozdravniki 7 naj po novejših preiskavah izkušeni se za črmom bolna živina cela Ce- J v juh ? ki so bile v m d pomo čene in izžete, in katere, kedar se ravno so neizmerno drobné te črm ove gl ivice (Spalt- čini živine segrejej po večidel hudi vro- t lem t pilze), ki ne spadajo niti v vrsto rastlin niti živali, ožete se potem ampak delajo za-se posebno organsko vrsto, imajo vendar grozno pogubivno moč do živinskega življenja zato, živina, ne pa ker so tako silno lačne po kislecu (SauerstofF) pet v mrzlo vodo pomočijo, in zopet c Tako v JeJ mi o k juh živine mora t ce-biti dé ta s takimi 7 da stranéh doli visele: to ne bi koristilo juhami, ki bi na obeh flagloma požró ves stane polna ogeljne kisleckrvi; kri, oropana kislice, po- P 7 k isl i n e tako, da je po nj ej vsa ki so ostrupljena, da živino zadusí. Iz ogeljne kisline izvira tudi kolomazu (šmiru) po rjuh pridjala tretj s perečim ognjem tudi naj se ovijejo v bile pomocer avadneg v mrzlo vodo, kateri se jesiha podobna crna kri, katera, tudi iz žile izpuščena, dotiki z vnaniim zrakom ne dobi več rdece barve. Ce J ziku m i , Jmenováni možganni črm, kamor spada tudi „pereci tem odeti. Ti ovitki se ponavljajo, dokler se vrocina života ne zmanjsa. Tudi večkratno polivanje celega života z mrzlo vodo je dobro, al po vsacem polivanji se mora v ritniku , na koži itd. nakopiči, nastane tako živina s slamo do suhega dobro otreti (zribati) in po- se več tacih bakterid v vranići, v možganih, na je- °genj< t pri prešičih itd. Srna To, kar je dozdaj za vzroke veljalo, da naredijo nudi Mrzle čiste vode naj se živini piti večkrat po- bolje pa je, da se pitna voda malo okisa z v se > je po teh novih skušnjah v se tej bolezni, med katerimi v pripravljanje jesihom ali s solno kislino (kaka . • - f § j t .f I \ lota na škaf prvi vrsti stoji tišti ne- ^dravizrak, ki se napravlja v stojećih močvirjih vode). kjer y gnjijó rastlinske stvari. Ce tak škodljiv zrak, ,,ma- Med no tranjimi zdravili se najbolj solitar in pa kafra; zato vzemi solitarja priporoča lota 9 248 kafre pa 1 kvintelc (solitar razstopi poprej v neko- Taki zakrivljeni nožicki so tuđi za vzdigovanî liko vode), potem solitar in kafro zmešaj z moko v satov prav pripravni, ker včasih člověk satnika z rok vsake dve uri daj tak osvalek bolni ži- ne prime prav lahko tako, da bi tudi nobene čebele osvake vini y goveji živioi, ovcam in kozám ga v vodi raztop lj enega vlij noter. Clovek, ki se s tako živino vkvarja, naj skrbno pritisnil, katera bi Tako ga potem gotovo pičila. e o ne začni posamesne satove, druzega za drugenj s čebelami vred, katere na njem visé, da se od njene sape ali krvi sam ne okuži, govati, preglej vsaki sat na oběh stranéh iz panja vzdi i kuge dalje ne zanese. •i prav ravna i V ce .'"Kdor tako ravná, » * r najnevarniše bolezni spada antraks. tudi naj vé > da na njem Tište ro prav dob da vidiš, če ni morebiti matice na katerih matice ne zapaziš, pokladaj s čebelami v pražen panj na desno stran, in sicer ravno tako no I__I _ i • » 1 • VT i v* i * satove, vred Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji. (Dalje.) Kèr mislim, da sem zdaj novi Kranjski panj zadosti obširno popisal, se mi zdi potrebno, da še na to dvoje vprašanje odgovorim : vrsti, kakor so v starem panju stali. Na ta način boš pred ali pozneje tudi na tišti sat naletel, na katerem boš matico dobil. Ta sat z matico in čebelami vred po, loži v drugi panj na levo stran. Zdaj nimaš več druzega opraviti, kakor da v panj, v katerem sat z matico 9 imaš, še kacih 5 satov, bodi si iz starega panja iz onega, v katerega si satove, dobil, pokladal, s čebelami vred prideneš, in tako ali pa na katerih matice nisi imaš prvi roj narejen. Temu narejenemu prvemu roju dodaj Kakošne prednosti ima novi Krenjski panj v primeri s starim Kranjskim panjem? in more Čebelar z novim Kranjskim panjem tudi vse tište koristi in dobičke doseći, kateri se sploh Dzierzonovim panjem prilastujejo? Imenitne so prednosti, katere ima dzierzoni-ziran Kra nj ski panj v primeri s starim Kranjskim panjem, in kdor nove Kranjske panjove ima, lab ko ž njimi vse tište dobičke doseže, katere oče Dzierzon svojim lastnim izvirnim panjem pripisuje. Najimenitniše prednosti novega Kranjskega panja so naslednje: 9 kateri, kakor se ze samo Še kacih 5 praznih satnikov po sebi razume, vsaj s satovnimi zacetki zaznamovani biti morajo, Če nimajo povoščenih robčekov, da bo na- prej delati mogel, in prenesi ga v kak drug ulnjak kateri je vsaj pičle pol ure o i tvojega oddaljen za kake 14 dni, zakaj ako bi ga koj v domaćem ulnjaku na kako drugo mesto přestavil, bi ti pre več čebel nazaj v stari panj všlo, in tako bi narejeni roj prevec opešal LA. JJMIIJJ ▼ VJXV J Ili ttvivv K* M. HM)! VJ Vili «J Jvl U » W JL 7 se pa še popolnoma spridel, posebno ko bi imel veliko zalege, katera bi se lahko prehladila in gnjiti za- Le ako bi dal narejemu roju prav veliko čebel čela. m nič al Ie kaj malega že godne zalege, bi ga znal koj v domaćem ulnjaku na drugo mesto prestaviti, ker prav vse čebele ne gredo nazaj v stari panj ; vendar je Novi Kranjski panj ravno tako sam od sebe roji, zmiraj bolje in bolj varno, da se narejen roj če ga čebelar rojiti pusti, kakor stari Kranjski panj; ulnjak prenese v drug zraven tega pa čebelar, ki nove Kranjske panjove ima ? ; Ko si tako plemenjaku prvi roj vzel, položi zopet tudi sam, brez posebnih težav in brez tistega zopernega vse satove, katerih nisi roju dal, nazaj v stari panj, pa da bo eden zraven druzega stal, ne pa tako, da prekajanja, lahko roje delà, in sicer al prve roje, I «-VJ J.VUUAAV 1 V/| V \A. VjICi y 11X U 1\JU1 U A J7I T U A VJ Uj til P ci UW1XV y VAVW MV V/VLV** « ^a* wcv^ik ^ 7 J^ ^ » kakor mu drago. Oboje sorte roji se pa dajo bi, na pr., če si iz srede starega panja kacih tako drujce 9 na več načinov delati. Ako hočeš prvi roj narediti, delaj tako-le: Potegni panj , kateri je mu zamoreš roj vzeti, na večer skrije, že močan HBPB _BH^M^BBHMPBBBBB H^H^^^B satov za prvi roj vzel, tamkaj prazen prostor pustil, dodaj tudi starému panju nekaj praznih satnikov, in po-zadosti, da tem ga postavi zopet nazaj v ulnjak na tisto mesto, kjer UKD JL KSJ \ ZJ\j LA « JLJ CA) Y UV^Ul y X\UUai pa zjutraj zgodaj, dokler čebele ulnjaka, položi ga pred-se na kako mizo kedar se solnce V ze še ne U.1ULJ C*XVC* , ^J\JL\J£Ji lJCt AVCIJVU ILI L/J KJ CKÍ klop , iAOi U U. DDH/C VA i J • ^ 1 J i 1*1 • i •• TT 1 • . i • 1 1 1 • 1 • I"! • • prve roje vzamem, naj večkrat * ; in 9 sèm ter tjè k stropu nekoliko prilepijo. Ko pokrov na- mi tako sami od sebe drujce dajo. Primeri se mi pa eni strani popolnoma vzdigneš, pometi Čebele, katere se tudi včasih, da mi nekateri že 15. ali 16. dan drujca ga Vaxíikj , o xvaiviui jpwCOUJ-U dl o ivatvu uicnxvv/ uuctnv^u u.«/, iicrs-cit^x i jja» luux ou aw aw. an ai/ nazaj v polni panj, in položi pokrov na stran. Potem kako slabo vřeme v rojenji zadrževalo. vzemi v roke kak pripraven oster nož, da boš ž njim satove od stranic odřezoval, zakaj navadno čebele sa- držé s kakim peresom s kako mehko metlico dá, nekateri pa tudi se 18. ali 19. dan, če ga je (Dalje prihodojič.) tove, če so na satnike, ne pa v romčeke delani, tudi na stranice prilepijo. — Jaz sem si za to delo poseben nožek omislil, kateri je blizo enega čevlja dolg, 9 , na m na Gospodarske novice. PoduČevanje o bistvu in zatiranji trtne usi v spodnjem konci v podobi srpa malo zakrivljen tej krivini na obeh stranèh oster, da lahko sat od stranice odrežem, naj že nož med stranico in satom navzdol sterneuburgu se je začelo, kakor so „Novice* že pove dale 26. dne t. m. in traja do 31. Namen tega od potisnem, al pa na kviško vzdignem. *) # Tudi take nožičke si lahko vsaki čebelar pii g. Mihaelu smislu postave od 3. aprila t. 1. (drž. zak. št. 61). Pakiču v Ljubljani naroei. uka je, da se vinorejci popolnoma seznanijo s tem škod ljivim mrčesom, ki ga je naš 26. list v jasni podobi pokazal, in se pridobijo na tej poti tudi izvedenci v ur» poduk razjasnuje: o natori in življenji te uši 249 ur Meni gí profesor dr. Rosier); 2) drobnogledne vadbe (6 ur, Meoi, želečemu, da bi po Matici sprejeta pisava uči profesor Rathay); 3) kako se po mrčesu sledí in bila edina, stalna, vzorita, zdi se to velik nedostatek. ^ I ^ x Sapere ande! Prvi nasvet moj ide na to, da bi Matice slovenske zatira ur, vodja baron Babo). Znanstvene stvari. odbor sv. Mohorja ponuenivsi se y ako kaže , z odborom društva trdno odločil se za slovnico, katera bi Beseda različni pisavi slovenski. ----^---J- -----------—----- po vseh njenih knjigab edino gospodovala. Pisateljem Naglo, prenaglo se razvija in spreminja jezik slo- v enski vzlasti od 1848. Oblike letos nove so drugo leto že ostaréle. Da to prenaglo spreminjevanje béga , to je gotovo ; bi to bilo sploh znano in kjer bi biio treba poprave, ne bi znatno podražila ni tiskovne korekture, ako se ž njo združi. Ako pa člověk obžaluje že to šareno ali mešano m a ladino katera se slovenščine še V f UC1 žali rnnogokrat tudi starejše čitatelje. Vendar z ozirom na to , da celó v mrtvih ali za- --- -------«V, • —.........."" mrlib jezicih ne vlada enoterost in železná doslednost, da do k a j se jezik naš še čisti in olikuje y da smo Slovenci pisavo, koliko more še le boleti v srce beročega knjige neslovniŠko in nevkusno spisane. Temu veljá moj drugi nasvèt. Hane veniam damus petimusque vicissim. vidi in Vsi ljudje vse znajo. Više v • • očiju više se ze prepirali o oblikah; poprijeli so se mnogi ravila, naj se pusti v pisavi vse, karkoli ni očitno in utrdi, kar bode napacno, Češ, polagoma se pokaže dobro in stanovitno. Razloček je v tem se vé v časnik i h in knjigab. gar se tam lahko dopustí gledé na naglico, v kateri se Nobeno delo, bodi izvirno, bodi prestavljeno pridi na světlo izpod založništva slovenske Matice kler ni y ne do- «w^u.^,« AlltVvlvv , z ozirom na slovniško pravilnost in sloven- sko obliko sploh od kraja do konca sposoben za to pišejo in tis kaj o 7 ne more se dopuščati tudi v knjigah. Vendar se je poslednji čas prikazala prevelika razlika in neka brezpravilnost celó v knjigah slovenske „Matice". To je dalo povod, da je velecenjeni je- BiiO » XU |C pu V UU , U > Nauk" res hvale vreden. Sèm ter tjè bili bi nekatere tehnične izraze želeli drugače , a ni nic kakor , na priliko , ne „razlomek" za „bruch" (ker v tem „bruch-u ampak primerniši izraz „drobec" , ki tudi Rusom navaden izraz; al j // ' razlomi j eno) je že davno Slovencem pa to so malenkosti, ki ne jemljejo knjigi vrednosti. Knjigo prodajajo Giontini, Kier in Bamberg v Mariboru, T. Drexel v Oelji, Liegel v Ljubljani, J. Pajk v Celovci, Filiak v Gorici, Schimpf v Trstu in pa pisatelj sam na Prem u (pošta Št. Peter na Kranjskem). Cena jej je 60 kr. Véstnik Vídensky, dennik Česko slov ansky a se zove politiški c » r* sník » ki šestkrát na teden na Dunaji izhaja v velikem formatu in za cetrt leta stal gold. Rodoljubi, ki so se lotili tega podvzetja in katerimi na čelu stojí grof Jan Horrath pišejo v pozivu na naročbo tega časnika, da so za silno potrebo spoznali , na Du naji, kjer biva veliko število Cehov, ustanoviti češki časopis ? ki brani vero in narodnost českoslovanskega naroda. Dobro srećo ! vanske Zad nj čas je, da jim doide rešitev mlj slo Saya in Drava Kam tak hitro tečeš Ti zelena Sava? Kam tak hitro dereš Ti bobneča Drava? ) > „Doli na Hrvaško, Tje do turske meje Koder iz Balkana Hladna sapa veje, } u „Vzdignil se je bud vihár, Grozne vojske strašni žar ! Tursko žejo grem gasit, Tursko kri jaz pojdera pit! \ u Pod Siskom. Pod Siskom se piše Prelepa mi pesem j 7 krvavo pa tinto jeklenim peresom Ko tresel bi hruške Jeseni z drevesa, Tak padale turške So glave s telesa. Politične stvari. Upor Ercegoviiii. 7 ,Mi smo Jugoslovani" — tako se Čuje danes mnogo u naglašati; mnogo se piše o „jugoslavenski celokupnosti po časnikih, mnogo se govori — a nič ne stori! Raja v Ercegovini se je vzdignila zoper krutega Turka bi bil čas, jugoslavensko 7 sedaj mišljenje in čutenje dejansko da pokazati ! Ali ne bi pristovalo sedaj Srbom, gajo bratom svojim? Srbi se mnogo širokoustijo v Be- poma- ligradu in Novem Sadu, a novejši čas obraćaj o vso jezo SVOJO proti Hrvatom; svoje brate pod Turškim jarmom ,,Hic^Rhodus, hic salta!" Hrvatje, Slovenci Tam skupaj so zbrani In sučejo meče Nad Turkov glavámi. j Ko peta zabliska Se mohamedanska, Veselja zavriska Vsa zemlja slovanska! Ozii svetu. Tirolsko ia Tirolci. (Konec.) Da preidem na družbinsko življenje, povem najprvo, da je žena možu popolnoma ravnopravna, kakor pri Nemcih sploh. Pri slovanskih narodih je mož nad ženo kot nekaj sami vzvišen, zato se vidijo Slovanu nemški možje pantofeljni". Meni vsaj se je tako vidělo so menda srecno pozabili! bi se moralo sedaj Srbom reči. Ce knez Milan ni za ženske pa postopajo tako moško, samosvestno in ne-druzega, ko da po svoji deželici potuje, in po Evropi, in svojo světlost razkazuje, naj gré v Pariz ustrašeno, da so se mi zdele same Amazone", in mislil nazaj od sem si včasih > v ko bi te jaz v pest dobil, jaz bi ti že koder je přišel! Jugoslovani potrebujejo sedaj knezov, pokazal, kdo je gospodar". Pa najbrže bi nič ne opra- kajti te ženske so preveč prepričane svoje enako- znajo braniti bolj trdno, nego Slovenci ki so možje, ne pa tacih, ki mislijo, da je njihova edina vil naloga, sprejemati poklone in počivati na lavorjih svojih pradedov! — In kaj misli Nikica Crnogorski, vedno spoštovani knez? koga se boji da si ne upa prijeti za orožje? Vemo, da mu poguma ne manjka ; a tega naj ne kaže samo nasproti Turkom; pokaže naj ga tudi na- pravnosti, in jo svoj paragraf 19., ki tudi o enakopravnosti govori. Čeravno nisem slišal nikoli o zakonskih prepirih vendar bi se mi to družbinsko življenje ne dopadlo ; t kajti moz — —---------—- —---' JT ~ ~ """ —---— -- J —----— ^ ^ " "V1J \JM. 4X4 v« J 6 lu tJ\At IV y V4.VV viviiwyi wr* y mvum JJMi KJ A J/* • sproti Evropski diplomaciji! Naj se ne bojí diplomacije; svoji kmalu gospodarstvo čez vso hišo, in po svoji glaví za to . da denar služi , zena pa si pn- ovirati 7 a „fait accompli" jej imponuje; naj ona zna dovršijo Jugoslovani, kar mora biti enkrat dovršeno, in samovlastno gospodari. Jaz mislim, da je lepše ce je diplomacija bo k vsemu prikimala! Slovani v Bosni in Ercegovini se morajo resiti Tur- škega jarma, naj jih potem vzame v last bodi Peter bodi Pavel! Mi Slovenci, Hrvatje in Dalmatinci pa se obrnimo saj že 7 žena svojemu možu v glavnih stvaréh pokorna, sveto pismo tako ukazuje; in da vse bolje gre, Če vlada ena glava, nego dve. Nemci nas zovejo barbare, ker ne delimo vladařstva s svojimi ženami, in morda jim bodo tudi nekatere Slovanke pritrjevale ; pa jaz zamoreffi Slovenke zagotoviti, da so desetkrát bolj ljube, naše nemudoma do našega presvitlega cesarja, in pro- nježne in prikupljive, nego Nemke. simo ga, naj pomaga sirotici raji, prosimo ga, naj dovoli, Ako si mislim ideal nesrečne brate podpirati vsaj z denarjem in orožjem ! misliti, nego če mislim nazaj žene, si ga ne morem drugače na naše Slovenke. Ko je presvitli naš cesar Franc Josip nedavno ta možatost, samosvest in gospodoželjnost, ki se pri potoval po Dalmaciji, čuli so oni nesrečni narodi iz naj- Nemkah v obče najde, je zoperna in za žensko nespo- 251 aobna; naše Slovenke pa ao krotke, ljubeznjive, in vi- svojem možu svojega branitelja, one so ženskam v kremo vodijo. Na Slovenskem je navada, da fantje svoja dekleta podobne , poštovati ia Slovan zamore Slovanské zene naj Tukaj bi bilo kaj tacega pa nespo- tako žensko ljubiti in dobno. Sploh se ljubezen neporoČenih nikjer v javnosti ne sme prikazati. Le enkrat sem videl na kmečkem bodo toraj hvaležne, da ciovan breme vladařstva in odgovornosti na svoje rame plesu, da je fant imel svoje dekle pri sebi; držal se je in svojo ženo pusti — ženo ostati. je pa tako trdo, da niti on z nobeno drugo ni plesal zeno ostati. Kakor mož ín žena, tako so na Tirolskem tudi vsi niti ona ni smela z drugim plesati, ko otr0ci enakopravni. Po ocetovi smrti razdrobijo otroci venskem bi se takému vsi smejali. njim Na Slo- posestvo ^ na drobne kose > tako da nobeden nič nima, in Noša Tirolcev je v raznih dolinah različna, da ni da so flkem, vsi berači. Po slovenskih gorah, vsaj na Koro- skupnega, občnega pravila. Po zunajnosti so ^moški , da prepusti oče gospodarstvo najsta- krepke, čvrste postave, bolj majhni, nasajeni. Ženske e navada rišemu ali najsposobnejšemu sinu, drugi otroci dobijo niso tako lepe, kakor na Slovenskem, tudi imajo preveč BP 1 * Ï • • • \ m m m m m w Y \ m % mm tr^w m. ^ denarjlh , im âj O p cl p rsi V1C0 ^ uunj v^ y ^im a aivoau^^ ne* o^uij ua ui uuu i j u. vu & il j 1YU. tjouc? na bratu «a dom, da jih redi. Tako ostanejo posestva cela, rolskem so zeló rodovitne : po deset in več otrok kmet vsaj nekaj premore. Tudi na Tirolskem je v nič nenavadnega, toda otroci pomrjejo večinoma že v "nekaterih krajih tako, posebno na vzhodnem koncu zbolijo priti moškega na sebi da bile ljubeznjive. ene na Ti- ni 1D mladosti. fcaterem nekateri trdijo, da je bil nekdaj slovensk. Na Prijetno je v Tirolih za Tirolca. Slovenec se zapadnem Tirolskem pa raztrgajo otroci vse posestvo ; strašno dolgocasi ; on zdihuje po svojih prijetnih vinskih \m m • • 1 • «1 I 1 ^ ê * v • a m m I * é i i ^ • f « « ~ ta vzame to njivo ? drugi ono itd., vsak se skuša ože- niti, ce le kolickaj premore. in tako nastane iz ene kme- gričih ) po pisanem polji, po bistrih domaćih rekah; naj ti je jvua«»« . «« fcrwcv^Y. UID.U.1JUI OTV/- I,V>1JI1J, JJV/ Oiuuavui OiU 'WUOI ieffa mnenja vsiliti, pa meni se bolje zdi, če ima vsaj in po prijaznih Slovenkah. J 1 # 1 I T # 11 1 • y i • • • i * v? !# I 1 rn • i t kmalu cela vas beracev. Nečem nikomur svo- bolj pa po veselih družbah slovenskih, po srčnih prija-teljih, po sladkém slovenskem petji, po dolenskem vinu eden nekaj, kakor če nima nobeden nič. Ko bi mi imeli po- ^ v» p- i y w tudi po Dolenskem in Stajarskem tište premožne Velikanske Tirolske gore in med njimi ozke do- IUU1 P v v » v. m w ». »jji kjiajai oeluijj uoic jjicuju/juti j pv line, v katerih je clovek zaprt, kakor v ječi, nosne kmete, kakor se nahajajo po Gorenskem in Ko- vedno motne reke, se Slovencu ne dopadajo. Tirolci divje roškern, mislim, da bi bolj trdno stali! > niso veseli, ne odkriti, ne prisrčni; redko petje Tirolsko družbi so Tirolci mirni, tudi med mladimi fanti ni vstvarjeno po slovenskem čutenji, ga ne more na-nikoli nisem videl tepežev ali prepirov. Pa veselemu vdušiti in razvedriti; vino je popačeno in drago, dekleta Slovencu je med Tirolci dolg čas, kajti mrzli in dolgo- neprij časni ni v njih. Dragina je velika: navadno kosilo brez vina, ki se Slišal sem večkrat poprej o lepem petji Ti- dobi v Ljubljani za 25 kr., stane v Tirolski vasi 40 sedijo okoli mize, kakor štori, nobenega življenja rolcev; pa tudi to se je čisto pozgubilo. Skoraj celo ieto nisem slišal petja; in če so peli, ni bilo nič posebnega soglasja. Samo enega starega moža sem videl, ki Čeravno že več ko kraj vse GoVejo lucou j flbi\j uiagv; j ujuiva , ni tu , viuv, draže, ko pri nas. Drva so na vasi bolj draga meso je zeló drag moka žito vino ) jodlati je izvrstno znal peti ali 60 let star, je imel vendar tako čist glas, kakor dvaj-setleten mládenec. Ta je Še Tirolec stare korenine. Tudi sem videl mladenča z dva in sedemdesetimi leti bil je rdeč in vesel ko v Ljublj Povsod je dobro, domá ■jbolj ; imel Je vse zobe f i in se vse crne Zabavno berilo. lase, lice tudi ni kazalo posebne starosti ? dal sem mu kaki h štirdeset let, in sem izvedel od da njega in dva in sedemdeset; temu sem rad verjel drugih ) da UW J V^ -Ji ▼ c* 1U ^ ItUiU O \j UUL ÍUU v vljgi ^ vA Cm Ul koli ni imel z nobeno žensko nic opraviti; „oženiti se bii prereven" je pravil, „drugače sodnijskega življenja. Po spominu skušenega starega pravnika nisem mogel, ker sem bilo pa nepošteno in pregrešno." Iz teh dveh eksem-plarov sodim, da so bili Tirolci za časa Andreja Hoferja zares nravni ; zdaj pa niso vec tako. Najveće veselje Tirolcev je lov in pa streljanje na desko. Spisuje Jakob Alesovec. IV. Policijski komisar. Po lastni prošnji sem bil premeščen v mesto kakih 14 dni. Skoro z mano 1 sem bil v se Zverine je zmirom še dovolj, čeravno je skoraj je bil imenovan eden mojih sošolcev za policijskeg red ko- vsak moški lovec. div jih koz pa Ck KJ Srne so, se vé da, še zmirom dosti. precej iztrebili, misaria v istem mestu, pa je přišel nekoliko za mano Skalnaté gore in Bil dasiravno še mlad, vendar-le znan težko pristopni vrhovi se raztegujejo po tako Širokém svoje bistroumnosti in prekanjenosti ; vsled teh lastnosti prostoru, da živali vedno še naj dej o zavetja. Postřeli se se mu je bilo posrećilo, že marsikateremu hudodelniku 1 - v-vví VAI^V M. » un f VIVAUV KJKJ UWJ \J T VlHUll JL UO v L Vil U U UJ U J V-/ WA1U VUl VV11U J "V ^aja^ «w* w v», vw ^ jih toliko, da je jeseni mesó od divjih kóz boljši kup, na sled priti in ga zasačiti, katerega nihče drug ni ko goveje mesó. Tudi nad divje peteline, velike in male (Auerhahn und Spielbahn) hodijo lovci radi. desko streljajo za dobitke. Vsak nekaj vplača, kazal mogel zaslediti glasoviteg Se tatu ? dnj 2a ta denar se kupijo cekini, tolarji in sreberni goldi- stal policijsk komisar v napi, in najboljši střelci potegnejo te dobitke. Kdor ni dober střelec pred krátkém je bil přijel nekega ki je dolgo časa vsem sodnijam osle jbrže vzrok, da je pose je marsikdaj kaj delo Je bilo mruiec , ga stre i jan je mnogo stane, Ker mora i« íuem je ono zcio vseu, ua je uu som pu»i<*u. , ucjvoj, vplačevati, ne potegne pa nič. Napravljajo ta streljanja ker sem mu zavoljo njegove marljivosti in bistroumnosti ^poredoma vas za vasjo; pri vsakem streíjanji sme vsto- privoščil to za njegova leta visoko službo, več pa še ~ ker mi je bil z njegovo osebo dan vrl po- ker ugodilo, ne da bi bili prišli hudodelniki pravici v pest Meni je bilo zeló všeč, da je bil sem poslan, nekaj P>ti vsak Tirolec kolikor i vjív^u y CQ prav Ul iz t6 VâSl J oau xu v ^ía^a^ ZiOf v uxjKj Lggcij jj-ii ju Kjxx dj iiju^v f v \j Izvrstni střelci hodijo tako iz kraja v kraj, močnik na stran, ako bi ga potřeboval ako vplača oljo teô„, .1® se vdeležujejo streljanj , ter se z dobitki preživijo Radi i takih se vé da nikjer ne vidijo, ker domaćinom e**ar odnašajo, pa ker je že tako vpeljano *°beden nič glasno. Meni se ta zabava lepša zdi, nego sem Moj prednik je bil še dosti delaven mož, kajti ko nastopil svojo službo, je bil kup zaostalih aktov j ne reče v pnmen silnimi opravki, katere je imel, zeló majhen Jaz sem ga toraj kmalu pregledal in jel nadaljevati nje I f ^ A v# ^ m ^m ^ m—jL v • «.IA W » WV W V* 4JI MÉ V% T Vf A V/ M U lAt *** VA A y U» V ^ V/ ^ tV M-JL V/ m m m ^ V\y A J A 11 * * A. £ — ^ P^nčevanje, razsajanje in pretepanje naših slovenskih gove preiskave. Ravno sedim zamišlj aûtov' prie, kar prinese sluga telegram do v nek zapisnik kar prinese sluga telegram do sodnije. Hitro ga 252 odprem in berem. Bil je od sodnije na D. in glasil se rodnega življenja, igranja itd. Denar za vse to blizo tako-le: •H „Rihard Kravs, iz očetove blagajnice in na skrivnem pro daj al ko računski vodja pri trgovcu M. na iz očetove tržnice. Oče ie to sicer zapazil m qsl ^ D., je sumljiv, da je okradel svojega gospodarja in z krat hudo prijel; tudi je gledal na to vkradenim denarjem zginil. Najbrže se je obrnil proti bilo prilike do takega ravnanja mestu T. ^ - — « — - —---" --1 -11 — i™ -- i da bi sinu Ce se zasači, naj se posije sem. 5 pa sin Jie to zapazi^,- Telegramu je bil pridjan popis njegove osebe. Jaz rado posojevalo in upalo, storim , kar se v takih slučajih more storiti, in pošljem telegram svojemu prijatelju komisarju, do katerega bi bil moral prav za prav adresiran biti. Ta razpošlje vse svoje podložne organe ogledovat po mestu, dva pa sta bi s jel je delati dolgove, ker je sinu bogatega trgovca (Dal. prih.) > VSft bila postavljena na kolodvor, da bi ga prijela kakim vlakom přišel. V ce Naši dopisi. Spod Sněžníka na Notranjskem 21. julija. ojiuu oui/AuiAd jua iiuuttu(ji)auii ui, ju uja. —.— Irrft , tekli teden je po naših krajih popotoval za povzdig0 Drugo jutro sedim zopet v pisarnici. Da bi bili kje mlekarstva v domaći deželi ves vneti g. župnik esar. po telegramu popisanega tujca přijeli, o tem ni bilo nič Prva skrb mu je bila, se prepričati o stanu tukajsnjeg* še slišati, moj prijatelj komisar, s katerem sem bil v sirarstva, in ko je to nekoliko pri ovčjerejcu Ovčanu kavarni zajutrkoval, je bil te misli, da se je begun irnovem izpraševaje in zraven podućevaje storil, se drugam obrnil ali vsaj se memo našega mesta naprej nepomudno še koj tišti dan podal y Gozd pod Sne'ž« peljal V se , če je že hotel do morja priti5 oe ul pa- uicgim oiwu»iiji luiouuvma >?ť11 vu« priti, ne bo ušel. Ko sem mu bil jaz opomnil, da harjevem vrhom", da vidi vse planšarstvo in opazuje za rekel: „Na to se čas sirjenja dotično ravnanje ondotnega stanarja. Močn / / « 1«% m- m «. ^ - -m « . .. bi pa utegnil nikom in sicer stanarijî imenovani pri mrzli za Vil- telegram gre hitreje od železnice, „ „ ni ozirati. Telegram je bil oddaný ko se je'zapazilo, je veselilo gosp. Mesarja, ko mu je bilo pred odhodom Je da - ga — ... UU y r— —---------- iiv . 1 1 , 7 1 . V 0 4 Zarad tega je morda že Bog vé kje, ker je gotovo za da hoće skrbeti, da se bo drugi večer zastran poduka to skrbel, da se hudedelstvo njegovo in beg par dni 0 umnišem sirarstvu več poslušalcev zbralo v čitalnici pri gosp. Domicelj-u, kar se je tudi vresničilo in zvečer vec ni ali marvec, ko se je to policiji naznanilo. v Gozd od Zagorskega gosp. župnika zagotovljeno ne zve. Da so besede mojega prijatelja ^ ocm r - « ---}—----«------ vedel tudi že iz lastne skušnje, kajti policija in sodnija iz okolice in tudi druzih častitih poslušalcev. imate preveč potov, predno vse natanko izveste. resnične to sem po opravljenem poljskem delu zbralo mnogo ovčjerejcev M/v/l^îi^ 17. rki7 niir>a in fnrlî nrnr?ili Anofíříli r^AolnSn Îaat? TT Zato svojem po tukajšnjih okoliščinah prav dobro vmerjenem sem se zopet zamaknîl v zapisnik, pri katerem sem bil govoru je gosp. Mesar zastran planinskega gospo-prejšnji dan ostal. darstva posebno obžaloval pomanjkanje hlevov za ovce v mrzlih nočéh in slabém vremenu ter neskrbnost ■■■■■■■■■■mbhhi Kmalu na to pa vstopi trgovec M. bledega obraza in me prosi, da bi smel z mano spregovoriti besedo ne za umno porabo gnoja in treb ljenje planine, kot s sodnikom ali uradno osebo, marveč kot z juri- nepristojnosti je prav resnično pred vsem připisoval ža stom, ki pozná vse postave. lostnim tukajšnjim razmeram, ker ovcjerejci vselej Če vam morem kaj pojasniti," rečem jaz in mu za eno samo leto gotove kosove paše (letos tukaj, yyKJU Y CiJLLl UJ.UXV>JLLl JJ VJ <*OAJLA Ul y X J mignem, da se vsede, ,,z veseljem bom to storil. govorite, prosim Le Jaz sem nalašč povdarjal", prične trgovec sedel, z nekoliko treseČim se glasom ? )> da 7 vas ko Je prosil drugo leto tukaj, ali pa nikjer) v Snežniškem gozdu v nájem dobé, in tako ni za nje spodbude zboljševati paše in postavljati hlevov, pač pa bi lahko vsaki nájemník za sirarstvo potrebnega orodja več vec in bolj ker ne želim, šega si napravil, ker ga prinese in spet lahko odnese. pojasnila, ne da bi zlorabili moje zaupanje, da bi bila moja izpovedba predmet sodnijski preiskavi, Z vednim ozirom na mrogotere tukajšnje pomanjklji- dasiravno me je ta reč hudo zadela. Če bi mi ne hoteli vosti pri prostorijah, orodji in izdelovanji sira je bolje _ — # ^ • a i obljubiti, da obdržíte, kar bi vam povedal rajše molčim in bom čakal, kar pride." za-se, potem umniše sirarstvo priporočal ter prav umevno in prepri ^ V 1 i i • 1 1 i 1 »t«*#* čavno lastnosti mleka ter vse delo pri sirjenji in ' -WV.1.V.1.4JJ. » A. KT\J XII. VMIIVUIIJ «M/X # - ------------t---~ J--J Jaz moža nekoliko pomirim, vendar pa povdarjam, «jega vzroke v kotlu in naprej, da pride sir iz primerne da, če gre za kako hudodelstvo, bi ne mogel stvari tiskalnice na čedno palico za solenje, kjer spet potre- za-se obdržati, ker mi prisega in dolžnost nasprotno ve- buje prav skrbnega daljnega ravnanja, da se dobro ob- levate. nese. Korist in vredbo sirarskih družeb je prav Trgovec se na to malo premišljuje, petem pa zopet jasno razlagal in dokazal ter priporočal JWUUV A WMJW^Ml AAA Vi \J A* C* Là C* A tVl J^l I VUUI y II Si ] KJ 1 družbo v Zagorji že kar v vasi, kjer precej živine bi tako pncne : „Se vé da, vi ste c. kr. sodnijski uradnik ; nik dar privatna oseba, kakor smo mi drugi. tedaj imajo, pravilno ustanovili sploh U5K.UVY.U, v vsem govoru je govornik, da je mojster v tej stroki kmetijstva ter kaz u à „O pač, v kavarni ali gostilni smo tudi mi privatne osebe in nikakor ne mislite, da vse porabimo za sod-nijske 9 mnogo domačiji naši koristiti zamore. še Bog daj 7 da preiskave, kar tam zvemo. *) Tudi sicer smo z vedeli iz več krajev, da je nas gosp. „Dobro! Reciva toraj, da sva v gostilni in da vam Mesar na svojem popotovanji, kakor je prilika nanesla, tudi jaz pripovedujem nekaj, kar sem nekje bral, ki mi pa posamezne ovčjerejee skrbno podučeval in šel v dotični razni po vsem jasno, toraj bi vas prašal, kaj bi bilo po govor celó v Jabianico k znanému pridelovalcu obilega sira vaših jurističnih mislih storiti meni, če bi přišel v tak gš Fischer-ju, pa tudi obiskal na Ravnem grof Hohen- slučaj, o kakoršnem se bere v--nekem časopisu." wartovo mlekarijo, kjer je našei ondotnega oskrbnika gosp. Stuhli-a jako vnetega za boljše sirarstvo. Nadjamo se, da bo „Zanesite se na to, da bi vam jaz reč pojasnil, kolikor bi bilo v moji duševni moči." uuu v xiiujA uuourm gosp. župnik sam kaj vec poročal o svojem popotovanji, Hvala ! Tedaj prosim, da bi me par minut poslu- stvar je za našo deželo velike važnosti, da to , kar ona ker šali. 77 Mislite si očeta precej bogatega, ki ima sina, ka- obrne na veči dobiček kakor dosihmal, ko so domaćini »aSl terega je dal izučiti v vseh trgovcu potrebnih vedih, delali in ravnali, kakor so sami znali brez znanosti, kako veliko većim dobičkom ravnajo v druzih deželah. Rodoljubni Mesar zdaj po takem se le ledino orje; če pa njegovl potem pa, da bi se trgovstva tudi praktično navadil, dal mu v svoji trgovini službo blagajnika ter mu odmeril dosti lepo plačo za ta posel. Vkljub visoke plače pa je nauki padejo na rodovitna tla? přerodila se bode ledina v ve naš g sin porabil več, kakor zaslužil, ker se je navadil ne- selo plodno polje. Vred. 253 mnogohvaljeni poduk tudi tukaj na podnožji ir^ika prav obilen sad obrodil. ozir na prihodnje volitve v deželni zbor Kranjski, v katerem bi radi videli ve čin o Kranjske gore 20. julija. i___„ i, d r u- Nekdo od tukaj je gačno od sedanje: večino liberalcev nemčurskih da so se cerk- in mladoslovenskih. v i) vene Laibacherico" poročal v 158. listu slovesnosti po ranjkem cesarju Ferdinandu tudi v „mir" teh listov ski gori To m f ki ga 77 arm in arm granja ^V vrste vdelezili vsi c. k. uradniki, žandarji in druge osebe nié druzega pomeni priporočajo in i samo se s zapovedujejo novemu škofu! „Bodices, kralj, škof!" župan Robič ne. Soditi kričijo eni; „zapoveduj duhovšcini kakor oficir zapove- u ukazujejo drugi, potem je zbo- melo iz teh besedi, da tukajšnji župan mora duje gmajnarju Ut neizr da j bilo resnično to, rova veéina staroslověnská, za katero stoji duhov- e e ečeno slab kristijan biti, če ne on dopisniku „Laibaeherčnemu" oseben sovražnik, ščina Kranjska, . - ^, t «. sedaj priliko vlovil, svoj žolc razliti nad županom košne uméne imajo ta revšeta o razmeri med katoliškim vnicena m Bosna bo mirna! Ka- io si tako svoj srd ohladiti. Da pa svet izve ) „tvar siuji, w ťuJa^ululy «*<*«». vi jo MU«, ^«oi bcini se je posrećilo, pri zadnji volitvi v občinski od- Shylokov stoji naj to reč pojasnim kakor bila. kako Naši škofom in duhovščino?" In oni Časnik „na vpraša „Danica" po pravici UOlCUliUj ZlttUUjl VUlltVl V UUOIlidM U U. - kjn J iv IVU V „Šajn , VžOO , VAt» JO „tlitci j da bode přišel v dež. zbor. da prisego stori cesarju; ali bode zadnje dni pri- (Stiri casniske pravde) bodo pri pribodnji sesiji hodnjega meseca slovesná vmestitev v Gorici ali Ljub- pred porotniki. Toženi so listi: „Slovenec" po pošt-Ijani, to še ni gotovo Brž pa ko je 77 Wien. Zeitg." přinesla imenovanje ûovega škofa, začeli so vsi pisuni, ki jih imajo beralni" Dunajski in Graški casniki: „stara" Presse" f) li- 7 77 ,„Morgenpo8t t # * . * Tagespresse", stari in novi a ) 77 Tagespost in „nova „Fremdenblatt", nem vodstvu zarad znanih dogodeb s pismi na Gorenskem, — „Slov. Narod" zavoljo nekega dopisa s Koroškega, v katerem je bil nek krčmar dolčén umořil in oropal kramarja, kar pa ni res 7 7 da je in Tagblatt", katerega tožita gosp. Kreč in gospá Sol- u svoji službi, pisariti o novem Ljubljanskem škofu bova svojat Ljubljanskih časnikov pa: Laibacherica" in dru^i v Ljubljani v majerjeva zavoljo obrekovanja. Pribodnja porotniška 7 »J1 ( „Tagblatť , doba bo tedaj bolj mikavna, ko dosedanje. (Dramatično društvo) je imelo přetekli Četrtek vsi in „Slovenski Narod" sojim pritrkovali, svoj letošnji občni zbor, pri katerem se je volil nov iz enega roga oiuvtîijsjii «lmcUuu so jim prurigo van, ovv.j w^ul wkj*. , trobeči, le z majhnimi varijacijami. odbor tako-le: Za predsednika Gospod dr. Pogačar je tako bistrega uma in gotovo tako dobro pozná časnikarstvo zadnjih 5 let, da vé, da nika weis prof, vsem tem pisarjem je za škofa afi, po jeziku „Naro- Pleteršnik," Fr. Škofic, dr. Starè, prof. Wiesthaler in V. Drag. Zagar, za odbornike Josip Nolli, Fr. Drenik, Jurčič Murnik, za blagaj- dr. Karol Blei- Krsnik. dovce kak v rečeno, za „višega popa" tako malo mar Valenta. «lanki or za lanski sneg, in da za njihovimi vvodnimi Gospodičina Helena Pesjakova, pevka prve ne tiči druzega,' kakor — sebičnost strankarska vrste pri kralj. Hanoveranskem gledališči, je přetekli . pa kruhoborstvo. Jedro vseh njihovih bolečin, vseh teden prišla za mesec dni na obisk svoje rodovine v £jinovih predpÍ80v, kakošen naj bode novi škof in Ljubljano. naj počne, da z „železno šibo kroti duhovščino m našo", ki noče (Na korist pevovodje gosp. Antona Stockl-a) na-brez vere ustavoverska in liberalna biti, pravi čitalnica v nedeljo 1. avgusta na čitalničnem, ta Pa tudi ne podpirati pruskega „kulturkampfa a 7 J0 večer « »Slovencu44. Grosp. dopisnik je ob enem prav ta dopis poslal tndi množeni orkester. Program pevski : 1. S toc kl zato Ker pa „Novice44 le enkrat na teden izhajajo, min pride še le danes na svitlo. To v razjasnilo enega in lstega dopisa v dveh časnikih. Vred. posebno okinčanemin razsvitljenem vrtu „besedo", pri kateri sodelujeta moški pevski zbor in domači po- Opo-zbor. Rih. A. petji moški zbor. Veit Praga a B. Ipavic Genèe )9 Tikajo Zapuščena", čveterospev se y 1 •• • šaljivi moški zbor. 251 Wagner — „Andante", glasovira, poje gosp. Josip Nolli. vaška", moški zbor a Čveterospevom „Mladost", gosp baritonsolo 3 spremljevanjem ne bila tu ali tam toča vec ali manj polj in Vogel 77 Ko- n°grad S t o c k 1 baritonsolo s spremljevanjem orkestra í A. Pucihar. Se bora poje Templářský pohod' c Iz Ljutoinerskih goric pa se vrh tega še s!:>? lašniih nosrradih pikec škodo delà. iSl> Skof Dobřila pride 15. dne zmlatiia da po ondašnjih nogradih pikec škodo delà Iz Trsta. — uííui vuurna pnutí une av^noi na svoje novo škofijsko mesto v Trst in bode b iz opere „Templáři na Moravě", zbor s tenor in bariton- svojo škofijsko funkcijo opravljal solo in spremljevanjem orkestra in glasovira. Program cesarjev rojstn 18 godbeni: 1. Stegnar mah". 2. Kreutzer lager von Granada". Duo za gosli in glasovir, opere „Zigeunerin". )) )) dan Popotnica po slovenskih pes- Moravsko. Iz Brna. Ouvertura" iz opere „Nacht- delavcev tkalcev h koncu Beethoven Prvo avgusta ^ Adelaida' gr Podoba je, da upor (strifc\ í, vsaj se pripoveduje, Balfe Mozart se je že mnogo tkalcev zopet povrnilo v fabrike na de| Ouvertura iz ki ne zahtevajo previsoke dnine. Preštela se je zgub« Symphonia G-moll. Kvintet za gosli, flavto, cello in glasovir za 4 roke. —- „Slovenska ouvertura". 7. Singelèe — Fantazija" Mašek ki štej fabrike zadela s tem, da so se delavci se 900.000 gold, zgube zarad neizdelaneg upr í y z varijacijami za gosli s spremljevanjem gla- delavcem pa je odšlo 120.000 gold, zaslužka bla > iu |g* ? Se h a n te l )) Potpouri po slovanskih na- Novem Tičinu in Vstop za osebo 30 krajc. brez omejenja po- zastavami, med temi je bila le ena v soríra. pevih". sebne radodarnosti. Začetek ob Ako je vreme ta večer neugodno, se bode dan besede pozneje po časnikih in plakatih razglasil. Citai ni čin odbor. Deželni namestnik Moravski je přišel v šolo okinčano z kimi i a m v un zvecer. mš kim Avstrijska a še ta prav majhna in siromaška ter v kotu skřit Na to poklice brz vodjo k sebi ter ga praša, če vé, kdo ? a. 1 - J t---O l------7--' daje on (namrec dež. namestnik Possinger)? Vodjí vedé, kaj da ima to t ne vprašanje. pomeniti, se preraišljuje Novicar iz domaćih in ptujih dežel. al predno zamore kaj odgovoriti, dobi odgovor Veličanstva cesarja Avstrijskega ) sem v službi na Moravském njegov namestnik 7) 7 Jaz AJ«. i!XVl»»OiVOUJ AJJ ^ 5 ^ * "«"itOlUilVj VI pa, gu»jj. V (J Iz Dunaj a. — VErcegovini se punt čedalje bolj ste uradnik Avstrijskega cesarstva, zato boste ta hip Razprostrl se je tudi čez Bosno, kjer so Turki nemško-narodne zastave iz šole odpravili." Dobro' gosp siri. odj 7 _ naj umorili časti vrednega starca brata Karaula. Zdaj je bi ga pri enakih prilikah vsi c. kr. deželni narnestniki « sno — , da se punta vdeležuje katoliško in pravoslavno posnemali in dobro bi bilo za Avstrij Hrvaš ko ljudstvo ter da se uporniki zanašajo in opirajo na našo monarhijo , ker njene čete že nosijo deloma Avstrijske k zastave. Dozdaj so se že na več krajih sprijeli s Tur- je činskimi četami, zlasti Nevesinjci so jih že natolkli. dobil 177 gl Volitve se vršijo prav viharno 'jà c je propal v svojem volilnem okraj protni kandidat Turk, Karlovški trgo Mak 7 124 olj ki v«uot»iui» ; rnaou ov^ jm "^vví«». uuun & I I giaouv, iaaaoucv iC j.^**. Zdaj Ste S6 Deki Hrvaški listi prinašajo važno novico, da Avstrijska vlada Mankanóeva in Starčevičeva stranka združili, da posto 7 brani Turkom pri Kleku na suho spravljati pripeljane pate zoper zmerno narodno. Sad tega razpora bod vojake in vojno orodje. Iz tega je sklepati, da Avstrija hoče ohraniti jim dobrovoljno neutralnost. Pri tem le Magjari. Izgled bi bili lahko vzeli Hrvatje od želi nas ako ne naravnost podpirati upornike — vendar nezedinjenih in v dva tabora v^j-MUib« yA.\j\ji.\j*xjt.jMjKj v^j-u pise — lu y muii O au, ucfc »1 llilllJ ieu V i cl UL1< takem mora pa razkačiti surovost, s katero nemški stranka roke menca, kedar so si narodnjaki v laséh časniki pišejo o upornikih. Videti je, da jim je Ijubši Ko je Makanec 17. dne t. m. v Karlovcu propal Glas" in viděli sad pljenih Slo da si namreč vladna raz- Turek ko Slovan 7 zato naravnost drzé s Turčini. izbrani surovosti se posebno odlikuje „N. fr. Presse u rušila se je mahoma potem ondašnja p straža 7 katera je odločno zoper združenje Bosnije z Avstrijo. so posledice razpora Ta list ne mara za take ljudi, ,,ki nosijo srajco vrh 1 UOI1C9 OO J V AUUUV/LUW J/V/l/VUJ vuuc^ouja u /i a i li > IZ Vojsk0 5% metaliki 71 fl. Narodno posojilo 74 kr. Ažijo srebra 101 fl. 75 kr. Napoleondori 8 fl. 88 kr. Odgovorni vrednik: Alojzi Majei Tisk in založba : Joief BlaznikoYih dedicev v Ljublj