Leto Xn„ štev. t» Lpravnuštvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon št 3122. 3123, 3124. 3125. 3126. bisera mi oddelek: Ljubljana. Selen« burgova ul. 3. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Mar^-er: Aleksandrova cesta it 13. — Telefon št 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica št 2. — Telefon št 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11.842. Praha čisio 7S ISO W*en 5t 105 241 LJubljana, sreda 7. oktobra 1931 Cena 2 Din ■ 1 Naročnina znaša mesečno 25— Dia ta inozemstvo 40— Din. Uredništvo; Ljubljana: Knafljeva ulica 5 Telefon St 3122 3123 3124 3125 » 3126. Maribor: Aleksandrova cesta 13 Telefon 5t 2440 (ponoč- 2582) CeJie* Kocenova al S Telet 4» 100. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pa tarif u Drv Curtius odstopi! Hindenfrarg sprejel ostavko dr. Curtiusa — Dr. Bruning pripravlja rekonstrukcijo celotne vlade — Osnovanje nacijonalnega opozicijskega bloka Berlin, <5. oktobra n. Kar so listi že dalje časa izpovedovali, se je danes uresničilo. Zunanji minister dr. Curtius je podal ©stavko. O tem se je že govorilo pred njegovim odhodom v ženevo na zasedanje Društva narodov. Zaradii važnih razgovorov, ki so se vršili pri tej priliki med zbranimi državniki v ženevi in zaradi poznejšega poseta francoskih državnikov v Berlinu, je bila ostavka zunanjega ministra od-godema. Sedaj se je dr. Curtius, ki so ga zaradi njegove zunanje politike hudo napadali z leve in desne, odločil, da se umakne. že v soboto je poslal državnemu kance-larju dr. Bruningu pismo, v katerem pravi med drugim: »že v razgovoru, ki sem ga imel z vami dan po svojem povratku iz že neve, sem Izjavil, da brez ozira na parlamentarni položaj odlagam mesto zunanjega ministra Formalno ostavko sva takrat pustila še nerešeno, sedaj pa mislim, da je prišel čas, da se zadeva razčisti. Zato vas prosim, da blagovolite predsedniku republike predložiti mojo ostavko«. Danes dopoldne je predsednik Hinden-btirg sprejel zunanjega ministra dr. Curti-n?.a v dolgi avddjenci. V tej avdijesnei je dr. Curtius najprej podal predsedniku obširno poročilo o celotnem zonanjepolitičnem položaju Nemčije, na koncu pa je izročil svojo ostavko, ki jo je .predsednik republike tudi sprejel. Kakor zatrjujejo v dobro poučenih .političnih krogih, bo dr. Bruning sedaj izvedel širšo preosnovo vlade. Zasedena bodo poleg zunanjega ministra tudi nekatera doslej nezasedena ministrstva, kakor ministrstvo za gospodarstvo in prometno ministrstvo. Obenem bi se imele izvršiti tudi še druge osebne izpremembe, zlasti na položaju notranjega ministra. Za naslednika dr. Curtiusa ee omenja kot najresnejši kandidat sedamji nemški poslanik v Lordonu N e u r a t h, glede ostalih raprememb v vladi pa še ni jasnosti. Nemšk: nacijonalei se hudo potegujejo da bi dobili v vladi čim več zastopnikov Podpirajo jih narodni socialisti, ki zahtevajo, da se izvede preosnova vlade na desno. Njihov organ »Lokal-Anzeiger« piše, da bodo nacijonalrui krogi podpirali samo on« vlado, v kateri ne bo marksistov in v kateri bodo imeli nacijonalni elementi glavno besedo. Socialnodemokratski »Vor-warts« nastopa proti tem tendencam in poudarja, da bi morali socialni demokrati odreči podporo Briiningovi vladi, ako bi se izvedla preosnova samo na desno in ne v enaki meri tudi ua levo. Spričo takega položaja bo imel dr. Bruning dokaj težaven položaj in v političnih krogih ne izključujejo, da lahko pride do ostavke celotne vlade. V tem primeru pride lahko do težke politične krize, katere rešitev lahko iz temelja izpremeni ne samo notranjo, marveč tudi zunanjo politiko Nemčije, ki je bila po zaslugi dr. Curtiusa in dr. Briininga usmerjena na sporazum m sodelovanje s sosednimi narodi in državami, ziasti s Francijo, od česar je v največji mera odvisen mir v Evropi. V treznih političnih krogih ®e zaradi vseh teh razlogov zavzemajo za to, da bS se dr. Bruning izognil tekmovanju političnih strank in pritegnil v vlado več nestran-karjev kot strokovnjake, zlasti iz gospodarskih krogov Glede dr. Curtiusa, čigar odhod obžalujejo vsi trezni in zmerni politični krogi, zatrjujejo, da mu bo poverje« na posebna misija Kot dober poznavalec razorožitvenega problema bo najbrže imenovan za predsednika nemške delegacije za svetovno razorožitveno konferenco. Berlin, 6. oktobra, g. V zvezi z načrti dr. Briininga, da bo preosnoval svojo vlado, opozarja Hugeabergov tisk na to, da se bo prihodnjo nedeljo vršilo v Harzbrunnu zborovanje nacijona'ne opozicije. V akcijskem odboru so zastopniki nemških naci-jonalcev, narodnih socijaJistov in Stahl-helma. Na tem man'festacijskem zborovanju naicijonalne opozicije bodo govorili Hugenberg, Adolf Hitler. gToi Kaickreuth, zastopniki Stahlhelma in udruženja patri-jotskih zvez ter razni gospodarski voditelji. med njimi tudi bivši predsednik državne banke dr Schaoht Ustanovila se bo politična zveza v svrho ustvaritve nacijo-nalne fronte. Sodelovanje s preosnovano vlado dr. Briininga se označuje kot nemogoče. Sanacija nemškega gospodarstva Zasilna odredba državnega predsednika Hindenburga za zaščito gospodarstva in financ Berlin. 6. oktobra, d. Danes ie bila objavljena vsebina nove zasilne odredbe, ki se imenuje »Tretja odredba državnega predsednika za zaščito eosDodarstva in financ«. Prvi del odredbe določa Dolee drueeea. da se moraio 1. decembra znižati tudi Dla-če uradnikov iavnonravnih korooracii in zavodov, kakor tudi onih. nri katerih so udeležene iavne ustanove z več kot oolo-vico kapitala. Dežele in občine moraio od 1. oktobra dalje izenačiti ooložai svoiih uradnikov in nameščencev s noložaiem državnih nastavliencev. Fond za olaišanie so-ciaino-skrbstvenih bremen občin se zviša od 60 na 230 miliionov mark. Druei del pooblašča državni zavod za zavarovanje brezDOselnih. da izolačuie tretii-no oodnor brezDOselnim v stvarnih dajatvah. Tretii del določa znižanje kišno-naiem-ninskeea davka. Za Dosoiila in iamstva dežel in občin ie potrebno odobrenie državne unrave. Nove unravne zeradbe se ne smeio eraditi do 31. marca 1934. Odredba vsebuie tudi določbe o naselie-vaniu. kakor tudi celo vrsto odredb o oo-enostavlieniu ooslovania v oravnem področju. Posebno važen ie šesti del. ki se tiče ocbiiania političnih izgredov. Zasilna odredba pooblašča državno vlado, da ustanovi nosebna sodišča za nasilna deiania. eosnodarske prestopke itd. Razširianie ne- zakonitih spisov kakor tudi onustitev niiho-ve Driiave se more kaznovati z iečo do eneea leta. Omeiitev tiskovne svobode se poostri v toliko, da se moreio oreoovedati tudi nadomestne tiskovine Razen tesa se moreio v bodoče prepovedati sDiošno škod-liivi filmi. Nedovolieno nošenie orožia more imeti za posledico takoišnio ooliciisko aretacijo. Sedmi del vsebuie reformo hranilnične-ea ooslovania. Posoiila hranilnic občinam in občinskim zvezam ne smeio oreseeati 25 odstotkov vseh vlo? (doslei 50 odstotkov). 30 odstotkov hranilnih vlog in 50 odstotkov drueih vloe mora biti tekoče naloženih. V hinotekah sme biti naloženih nai-več 40 odstotkov hranilnih vloe. Posamezniku ne smeio hranilnice nakazati Dosoiila več kakor en odstotek vloe in ne več kakor 20.000 mark osebneea kredita. Ta del zasilne odredbe vsebuie tudi določbe o znižanju službenih oreiemkov v zasebnem eosnodarstvu. Plače nad 15.000 mark na leto kakor tudi ookoinine v tei višini, se moreio znižati s trimesečno od-oovedio. ako delodaialec ne more več zma-eati nadalinieea Dlačevania. Državni finančni minister se končno pooblašča. da naiame za finančne namene kredit 300 miliionov mark. Državneea iamstva za zavarovanje kreditov sme orevze-ti do 30 miliionov mark ter pripraviti 3 miliione za subvencioniranje delniške družbe Mansfeld. Vzroki razkola nemških socialistov Borba za svobodo naziranja v socialno-demokratski strank?'— Vodstvo nove stranke računa s priključitvijo levičarskih elementov BeHin, «. oktobra d. O programu to organizaciji novoustanovljene socij ali stične delavske stranke v Nemčiji je izjavil dr-žavnozborski poslanec dr. Rosenfeld zastopnikom tiska, da je vzrok razkola med socijalnimi demokrati že dolga leta v stranki obstoječi boj za svobodno mnenje. Izključitev dr. Rosenfelda in Seydewitza iz stranke je bila Izvršena zaradi dozdevnega talnega rovarjenja. Notranji razkol se je zlasti očividno pokazal že takrat, ko je šest socijalno-demokratskih poslancev glasovalo proti zgraditvi nove oklopne križar-ke. Sedaj so se pridružile še obveznosti napram Briiningovi vladi. Ustanovitelji nove stranke pričakujejo, da bo imela njihova akcija znaten uspeh in da se jim bodo zlasti pridružile levičarske skupine. Od komunistov loči novo socialistično stranko dejstvo, da postavlja komunistična stranka nad razredne Intere se strankarske, kakor tudi centralistična birokracija, odvisnost od Moskve in raz-krojevalna strokovna politika. Od socialne demokracije loči novo stranko njeno stali-6če napram buržuaziji, birokratizacija nemške socialistične stranke ter njene mi-Btaristdčne in naoijonalistične tendence. Končni delovni program nove stranke bo v kratkem določen na njenem splošnem kongresu. Začasni program izjavlja, da zagotavlja nova stranka Sovjetski uniji svo- jo podporo proti vojnim napadom in da smatra kot neposredno nalogo boj za socializem. Kot protiutež proti organizaciji »Reichsbannerja« namerava socialistična delavska stranka osnovati svoi »Schutz-bund« po avstrijskem vzgledu. Senator Morrow umrl Englowood (New Jersey), 6. oktobra, d. Senator Morrow je po povratku s političnih posvetovanj v Beli hiši domov nenadoma umrl. Zadela ga je kap. Senator Dwight Whitney Morrow je bil star 58 let. Najprej je bil odvetnik ter je bil od 1914 soudeležnik banke L P. Morgan & Co. L. 1927. je bil imenovan za poslanika v Mehiki in je spretno omilil tedanjo napetost med Mehiko in Zedinjenimi državami. Lani je bil izvoli en na republikanskem programu za senatorja in se je udeležil kot delegat tudi pomorske konference v Londonu. Smatrali so ga kot enega najbolj sposobnih diplomatov Amerike in za njegov vpliv je značilno, da ga je prav zadnje dn! predsednik Hoover pozval k važnim posvetovanjem v Beli hiši, kjer so razpravljali o rešitvi splošne gospodarske krize. Njegova edina hči je soproga prekooceanskega letalca, polkovnika Lindbergha. RAZPIS VOLITEV V ANGLIJI Zbornica bo razpuscena danes, volitve pa bodo 28. oktobra — Vlada ne bo nastopila s skupno listo, pač pa se bodo vladne skupine medsebojno podpirale London, 6. oktobra, r. Po dolgotrajnih pogajanjih in razgovorih je prišlo naposled v vladi do sporazuma glede razpusta zbornice in razpisa volitev. Na sinočnji seji vlade, ki se je vršila po Macdonaldo-vi konferenci z voditelji liberalne stranke, je bilo soglasno skleftjeno, da se zbornica takoj razpusti in razpišejo volitve za najkrajši termin. Maodonaldu je pustila vlada v tem pogledu proste roke, obenem pa sprejela sklep, da nastopi vlada pri volitvah enotno Vendar pa se to ne bo zgodilo s skupno listo, kakor jp bilo prvot» no nameravano, marveč bodo vse tri stranke, to je konzervativna, liberalna in Mac-donaldov del delavske stranke šle samostojno v volitve. Skupni nastop se bo izražal le v tem. da se bodo vse tri stranke nazivale narodne, tako da bodo nastopih" posamezni kandidati kot narodni konzerva tivci. narodni liberalci in narodni delavci. Medsebojno se bodo vse tri »stranke podpirale na ta način, da v okrajih, kjer ima kandidat te ali one stranke naiveč izgledov na izvolitev, ostali dve stranke ne bosta postavili svojih kandidatov. Danes dopoldne je bil Macdonald v dolgi avdijenci pri kralju. Kralj je pri tej priliki podpisal dekret o razpustu zbornice in razpisu novih volitev. Na seji spodnje zbornce je Macdonald napovedal, da bo zbornica razpuščena v četrtek, nove vos litve pa se bodo vršile 28. oktobra. Kljub vsemu temu pa položaj ni popolnoma jasen. Liberalci se še vedno niso odločili. Del liberalcev pod vodstvom sira Johna Simona je osnoval svojo posebno frakcijo, ki šteje 22 poslancev Ta frakcija bo podpirala Maodonalda. Kako stališče bo zavzela skupina Lk>yda Georgea, še ni znano. Verjetno pa je. da bo nastopila samostojno s parolo za svobodno trgovino. Že se ne bo morda celo pridružila opoziciji delavske stranke. Jutri bo imel Macdonald ▼ londonskem radiju govor, v katerem bo orisal politični položaj in se predstavil volilcem kot kandidat delavske stranke. Volilni proglas bo izdal Macdonald v 6voiem lastnem imenu, ne da bi se skliceval na stranko. Vsekakor bo volilna borba tokrat v Angliji zelo napeta London, 6. oktobra AA_ Malo pred polnočjo se je snoči izvedelo, da je ministrski svet sklenil po dveurni seji razpustiti parlament. Volilno borbo bo vodila narodna vlada. Volilni proglas bo izdai Macdonald sam kot predsednik narodne vlade. Naprosil bo volilce za pooblastilo vladi, da po-dvzame lahko potrebne korake za rešitev sedanjega položaja. Volilni manifest bo splošnega značaja in ne bo navajal nikakih posebnih načrtov za rešitev sedanje krize. Maodonald bo pozval politične stranke, naj ga podpirajo toliko časa, dokler ne bi bile premagane sedanje finančne in gospodarske težkoče. Apeliral bo na konservativce, liberalce in pristaše delavske stranke, naj se združijo k skupnemu delu za rešitev sedanje krize. Macdonald bo nadalje poudaril, da mora vlada imeti svobodne roke pri izvedbi gospodarskih reform London, 6. oktobra AA. Zaenkrat se še ne ve, kje bo Maodonald kandidiral. Davi je prejel od svojih volilcev v Seahamu prošnjo z mnogimi podpisi, naj ponovno kandidira v tem okraju. Prošnjo je podpisalo mnogo volilcev iz vseh krajev tega volilnega okrožja. Rudarja so na prošnji polnoštevllno zastopani. Prihod lorda Readinga v Pariz Na sestanku angleškega zunanjega ministra s francoskimi državniki bodo razpravljali tudi o vojnih dolgovih in reparacijah Pariz, 6. oktobra, n. Danes ob 5. popoldne je prispel semkaj angleški zunanji minister lord Reading s svojim spremstvom. Med drugimi ga spremlja tudi angleški strokovnjak za reparacije in vojne dolgove sir Williams Roth, iz česar sklepajo, da bo glavni predmet razgovorov med Lavalom in Readingom vprašanje revizije vojnih dolgov in nemških reparacij. V tem smislu pišejo tudi vsi današnji listi, ki obenem sva-re Lavala, naj bo previden in se v vprašanju reparacij in vojnih dolgov ne pusti speljati na led. Oficijelni razgovori se bodo pričeli jutri > dopoldne. Danes sta lord Reading in Briand izmenjala posete. Francoski tisk pripisuje jutrišnjim razgovorom veliko važnost ter poudarja, da ; bo razvoj teh razgovorov pokazal, v kaki smeri se bodo vršili razgovori med Lava- j lom in Hoovrom. Pariz, 6. oktobra. AA. Današnji listi posvečajo veliko pozornost posetu lorda Readinga pri predsedniku francoske vlade La-valu, zunanjem ministru Briandu ter finančnem ministru Flandinu. Pri tem posebno naglašajo dejstvo, da je to prvo potovanje novega angleškega zunanjega ministra v Francijo. Listi doznavajo, da ni za ta poset dogovorjen nikak program in da ni izdelan noben načrt za razgovore, vendar pa n&glaša »Matin«, da so v spremstvu lorda Readinga visoke osebnosti, predvsem pomočnik britanskega finančnega ministra, kar jasno kaže, da bodo razgovori finančnega značaja. Pričakovati smemo, pravi list, da se bo na teh sestankih govorilo o finančni in gospodarski krizi v Veliki Britaniji, prav tako pa bo govora o reparacijah, vojnih dolgovih in denarnih vprašanjih. V 42 urah preko Pacifika Ameriška letalca Pangborn Jn Herndon sta preletela Tihi ocean te Japonske v Severno Ameriko v 41 urah 40 minutah Seattle (Washington), 6. oktobra d. Ameriška letalca Pangborn in Herndon, ki sta imela v početku svojega poleta mnogo neprilik ter sta bila tudi dalje časa zadržana v Tokiju zaradi suma vohunstva, sta srečno preletela Tihi ocean iz Japonske v Severno Ameriko. Letela sta v severni smeri preko Aleutskih otokov. Pristala sta srečno v Wenatcheeju. Najprej sta preletela mesto v vzhodni smeri in že so mislili, da hočeta doseči nov svetovni rekord v dolžinskem poletu brez pristanka, nato pa sta se vrnila in pristala. Preletela sta približno 4.565 milj brez pristanka v 41 urah 40 minutah. Kakih 300 ljudi, med njimi tudi Pangbornova mati, so čakali vso noč na letališču na prihod obeh letalcev, ki sta pristala včeraj ob 10.10 zjutraj. Vest o prihodu pogumnih letalcev se je kmalu razširila po vsem mestu. Takoj nato se je zbrala na letališču velika množica ki jima je prirejala viharne ovacije Pangborn in Herndon »ta s svojim poletom preko Pacifika v vzhodni smeri pridobila pravico do nagrade 25.000 dolarjev, ki jo je razpisal list »Asahic v Tokiju za izvršitev takega poleta. Volitve bodo manifestacija sloge in dela Ministra Maksimovič in Kumanudi na volilnem shodu v Novem Sadu - Izjave zastopnikov Nemcev in Madžarov Novi Sad, 6. oktobra r. Včeraj se je vršil tu velik volilni sestanek, na katerega je prišle več sto zastopnikov iz vseh krajev Vojvodine in Srema. Sestanka so se udeležili ministra dr. Kumanudi, Boža Maksimovič, bivši ministri dr. Nikič, dr. SI. šečerov in dr. Svetislav Popovič ter mnogo drugih odličnih zastopnikov prebivalstva iz vseh srezov. Po otvoritvi skupščine je prvi povzel besedo prosvetni minister g. Boža Maksimovič, ki je med drugim dejal: Na začetku nove politične akcije, v katero prehajamo sedaj pred volitvami, je treba odkrito povedati, da je politika sedanjega režima v prvi vrsti zasnovana na jugoslovenski misli. Nad vse grupacije, nad vse težnje, plemenske, pokrajinske in verske se postavlja za vse jugoslovenske državljane skupni ideal nedeljivega jugo-slovenstva. Ta ideal Je povzdignjen na stopnjo državne politike, ki ne dopušča nikakih strankarskih računov in medsebojnih strankarskih kompromisov. Okrog te politike se mora v narodni slogi zbrati ves naš narod, ki mora dokazati, da je tudi sedaj sposoben za velike in močne pokrete in dostojen velike dobe, v kateri živimo.« Nato ie soreeovoril minister za treovino dr Komanad! o notranil ureditvi države. ki le dobila svoie temelie v ustavi od 3. septembra. Ideia narodnega In državneea edinstva vsebuie vse druee. Odtod izviralo vse osnovne ustavne instituciie ki bodo oozneie v nosameznih zakonih dobile svoio končno obliko. V sedaniem ooložain le ootrebno sodelovanfe vseh narodnih sil. da se omili In olafša eosnodarska kriza, ki obstoia oo vsem svetu. Oosnodarska kriza ie zaiela drueo za drusro vse naimočnetše države in tudi nam ni prizanesla. Vsekakor oa smo v neprimerno bolišem ooložain kakor katerakoli druga država, ker v svoii orodukciiski sili nismo trneli nikake ob-čutneiše škode. Razen teza ie naš finančni ooložai tak. da nam z nobene strani ne samo ne erozi nobena nevarnost, neeo tudi nimamo nikakih težkoč. ki bi ne bile ore-mazfiive. Vlada le znižala proračun za oreko ene miliiarde dinariev in s tem Dokazala rešilno oot štednie. oo kateri mora iti celokuono naše zosoodarstvo. Bivši minister dr. Svetislav Popovie je v svoiem govoru med drueim opozarjal na dejstvo, kako veliko odobravanje je vzbudilo med vsem prebivalstvom zedinjevalno, jugoslovenske misli prežeto delo od 6. januarja 1929 dalje. Zastopnik Nemcev, bivsj narodni poslanec dr. Kraft je očrtal stališče nemške narodne manjšine. Izvajal je med drugim: »Mi smo to državo takoj vzliuhili in ndimo svojo bodočnost ie v njej. Politično in gospodarsko se solidariiiramo ■ države in narodom; sodelovati hočemo i njima na konsoli-diranju in izboljšanj« življenjskih razmer. V nas boste vedno imeli iskrene in zveste državljane, ki ie srca žele dobro kralju vn narodu.< V enakem smislu je končno^ govoril tudi predstavnik večine naših madžarskih sodržavljanov dr. Gabor Ssanto. Izjavil je, da st žele pripadniki madžarske narod, manjšine tudi v bodoče iskrenega sodelovanja s kraljevsko vlado in prijateljskega sožitja z jugo-slovenskimi sodržavljani. Tzprememba v državnem svetu Beograd, 6. oktobra AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja in na predlog predsednika ministrskega sveta je Ignjat B. Stefanovič, član državnega sveta, na podlagi zakona o uredništvu upokojen. Predsedniške volitve v Avstriji Dunaj, 0. okt. g. V petek bodo volitve zveznega predsednika, in sicer v Narodni skupščini in ne, kakor je bilo do sedaj na. meravano, potom splošnega glasovanja. K tej Izpremembi ustave so se odločili zaradi težkega gospodarskega položaja. Francoski in italijanski letalski minister posetita Beograd Zagreb, 6. oktobra, n. lonanda tukajšnjega zrakoplovnega do!'-, je bila obveščena, da bosta prihodnje dni pi "spela na zagrebško letališče italijanski letalski minister Balbo, ki se vrača s svojega poseta v Budimpešti in francoski letalski minister Dumesnil, ki potuje - Beograd. Letalo, s katerim se bo vozil francoski letalski minister, bo pilotiral znani francoski preko-oceanski letalec Costes. Rim, 6. oktobra. M. Prihodnje dni, in sicer najbrže 8. t m. prispe italijanski minister general Balbo z letalom v Beograd, kjer ostane en dan in nadaljuje nato polet v Bukarešto. Z ministrom Balbom prispejo tudi šef njegovega kabineta general Pote-scini, general Libertini in kapetan Scagna, s katerim je Balbo preletel Atlantski ocean. Italijanski gostje pristanejo pa zagrebškem aerodromu in se takoj nato odpeljejo proti Beogradu. Potovali bodo v avijonu tipa »Caproni«. Odhod zavez niških dobrovolicev Beograd, 6. oktobra, p. Češkoslovaška, rumunska in francoska delegacija, ki so se udeležile svečane proslave jugoslovenskih dobrovoljcev, so odpotovale iz Beograda na daljšo turnejo po naši državi. Slovo inozemskih gostov je bilo na beograjskem kolodvoru zelo prisrčno. V spremstvu je bila med mnogobrojnim občinstvom tudi celotna uprava Saveza jugoslovenskih dobrovoljcev z načelnikom podpolkovnikom Lovričem. Pred odhodom je podal ugledni češkoslovaški legijonar podpolkovnik Freva novinarjem izjavo, polno ljubezni in iskrenosti do našega naroda in z najlepšimi željami za našo kraljevino. Cene drv v Zagrebu Zagreb, 6. oktobra, n. Zagrebški trgovci s kurivom so danes predložili mestni občini v potrditev nov ceni! za drva. Za prvovrstna bukova drva predlagajo ceno 460 dinarjev, za drugovrstna pa 410 Din za se-ženj. V maloprodaji bi se prodajala drva po 34 par za kg. Kakor znano, je zaorebška občina zagrozila trgovcem, da bo sama začela prodajati drva, ako ne bodo primerno znižali cen. Razveljavljene volitve na Poljskem Varšava, 6. oktobra AA. Vrhovno sodišče je razveljavilo parlamentarne volitve v przemiselskem okrožju, zaradi česar je izgubilo mandate šest narodnih poslancev, štirje izmed njih pripadajo vladnemu bloku, eden ukrajinski stranki, eden pa narodni kmečki stranki. Nadaljevanje manevrov angleške mornarice London, 6. oktobra n. Atlantska flota angleške vojne mornarice je danes zapustila svoje matične luke in odšla na odprto morje, da nadaljuje pred štirimi tedni zaradi upora mornarjev, ki so se proti vili nameravanemu znižanju svojih plač, prekinjene manevre. Krvave predsedniške volitve v Chihi Santiago de Chile, 6 oktobra d. Pri nedeljskih predsedniških volitvah je prišlo v Chilu do krvavih izgredov, pri katerih je bilo 14 oseb ubitih, mnogo pa ranjenih. Volitve so prinesle zmago konservativcev, katerih kandidat Juan Esteban Montero je bil izvoljen z ogromno večino za novega predsednika. Njegov protikandidat je bil liberalec Jose Alessandri. Drugačna volilna borba Z govori, ki so jih v soboto, nedeljo in ponedeljek imeli aktivni ministri na številnih shodih in sestankih v raznih krajih države, je bila neKako oficielno otvorjena glavna raza priprav za veliko narodno manifestacijo dne 8. novembra. Res so se vršili razgovori večjega ali manjšega števila voiilcev že poprej, odkar so bili taki sestanki omogočeni po novem društvenem in zboro-vainem zakonu. Vendar pa so imeli večinoma vsi le značaj prvih priprav iu posvetovanj, dočim se je z zadnjimi nastopi ministrov volilna borba zanesla in razširila na ves narod. Volilna borba? Kako čudno se sliši danes ta izraz, kakor da ni več sodoben. In skoro nekam neprijeten zvok •ima. Saj nočemo, da se ponovijo stari časi. Nočemo več volilnih borb, ka-koršne smo imeli pred vojno in potem po vojni ob vsakih volitvah vse do 6. januarja. Nočemo, da bi se hujskaii ljudje drug na drugega, da bi se medsebojno oblivali z gnojnico in v imenu politike in stranke po mili volji škodovali svojemu namišljenemu sovražniku na Časti, imetju in celo na življenju. Da, nekdanja volilna borba je bila doba nesloge, ko je bilo nekako dobro delo hujskati sloj proti sloju, pokrajino proti pokrajini, pleme proti plemenu, a ■tudi soseda proti sosedu. Kaj so se demagogi menili za to, da so s svojim strupom begali ljudi in v njih, zlasti v manj poučenih in manj samostojnih, uničevali državljansko zavest! Premnogi volilci so v takih mračnih dneh pozabili, da sami tvorijo državo, ter so pod vodstvom nekaterih zagrizeno ozkosrčnih politikov z največjim veseljem ovirali konsolidacijo in razvoj države. Smatrali so v svoji nepoučenosti in lahkovernosti, da je res njihova življenjska potreba to, kar so si izmislili nekateri voditelji, ki pa so imeli pred očmi docela drugačne cilje kakor korist države in svojih volicev. Res, take volilne borbe nočemo več. In take volilne borbe ne bo več, ne sedaj in tudi ne nikdar kasneje. Volilna borba, v katero smo stopili te dni, je drugačna, je boljša, je plemenitejša. Ona je to, kar bi morala biti volilna borba pri vsakem za demokracijo zrelem narodu: doba premisleka iti preudarka, doba izpraševanja državljanske, narodne in človeške vesti. Za vsa- ko važno in odločilno delo je treba zbranega duha, miru, poštene misli in pred vsem sloge ter pametne uvidevnosti. Vsake volitve so tak važen in odločilen posel, trikrat važne in odločilne pa bodo volitve, na katere se pripravljamo sedaj. Tem več notranje, duševne priprave, tem več odločnosti in uvidevnosti je zato treba za nje. Zavedati se moramo, da si krojimo svojo usodo. Zavedati se moramo, da je naša odgovornost neprimerno večja kakor pri običajnih volitvah. In naš narod se tega tudi zaveda. Sedanja volilna borba zato ni hrupna, n: sejemska, temveč mirna in tiha, a zato tem bolj vztrajna in odločna. Komaj mesec dni nas še loči od 8. novembra, dneva zgodovinske odločitve, ko bo Jugoslavija sebi in vsemu svetu pokazala. da hoče živeti vedno lepše in boljše, da hoče miru doma in na zunaj. Ta velika manifestacija po svojem pomenu ne bo zaostajala za velikima dobama majske deklaracije in prevrata. In vendar se vrše priprave za njo brez hrušča in trušča, z neumornim podrobnim delom vseh onih, ki razumejo pomen velikega časa. Drugačna je to pot volilna borba. V mogočen narodni pokret se oblikuje, ki bo odprl oči tudi množicam zapeljanih in zaslepljenih. Ob strani stoje le oni, ki se ne morejo sprijazniti z mislijo, da je res konec strankarskih diktatur, konec samovolje, terorizma in pristra-nosti strank in njihovih šefov. V borbene vrste pa se uvrščajo vsi, ki vidijo napredek države le v složnem delu in medsebojnem razumevanju. Na plan stopajo vsi oni, ki nočejo več politično-strankarskih pobijanj, marveč hočejo Jugoslavijo enakopravnih državljanov, državo pravičnosti in ustvarjajoče svobode. V taki volilni borbi se bo rodila naša nova Narodna skupščina, v resnici narodna, ne diktirana od samovolje političnih voditeljev. Ta Narodna skupščina ne bo izgubljala časa z brezplodnimi ustavnimi in političnimi borbami in spletkami za strankarske prestiže. Posvetila bo vse sile le cilju, da omili našo gospodarsko krizo in nas nato v sodelovanju s senatom in vlado ter roko v roki z drugimi avtonomnimi zastopstvi popelje v lepšo bodočnost. Demonstracije Heinmrehra v Gradcu Heimwehrovd skušali osvoboditi zaprte pristaše — Demonstracije proti vladi — Krvavi sr nadi demonstrantov s socialisti novno nastopti ter so razgnali množice z gumijevkami. Prišlo je tudi do spopada med heimweh.rovcj in socialnimi demokra- Gradec, 6. oktobra, d. Včeraj ie govoril zvezni vodja Heim\vehra Starhemberg na shodu svoiih pristašev v industrijski dvorani. Po zborovanju je odšla množica 500 do 600 oseb pred poslopje deželnega sodišča, kjer je po ponesrečenem prevratnem poizikusu zaprtih še večje število heim\vehrovcev. Množica je pričela kričati in žvižgati ter je skušala vdreti v sodišče. Posredovala je policija, ki je izgredraike potisnila skoz.i Jakominigasse na Jakomi-niplatz. Demonstranti so pri tem psovali vlado, zlasti pa ministra \Vinklerja in policijo. Policijski stražniki so morali po» ti, v katerem je bilo več oseb ranjenih, ki so jih morali prepeljati v deželno bolnico. Policija je več izgrednikov aretirala. Demonstracije so trajale do polnoči, vendar pa so se še kasneje zbirale po posameznih ulicah manjše skupine demonstrantov, ki jih je policija razganjala. Vhod v ulico, kjer je hotel »Erzherzog Johann« in kjer stanuje minister W'nkler, je policija močno zastražila, da niso demonstranti vdrli naprej. Krvavi izgredi v Cadizu Po proglasitvi splošne stavke je prišlo do velikega spopada med delavci in policijo, na katero so streljali s streh Uporna množica je pretrgala električne tramvajske žice. Madrid 6. oktobra. AA. Iz Seville poročajo, da je prišlo tamkaj na sodišču ob priliki razprave proti osebam, obtoženim telesne poškodbe, do neredov. Prisotno občinstvo ni bilo zadovoljno z razsodlbo in je hotelo napasti predsednika sodišča, ki je v samoobrambi potegnil revolver in ga nameril na publiko. Ko je bil vzpostavljen red, se je razprava nadaljevala. Cadiz, 6. oktobra, d. V prote6t proti podražitvi živil in stanovanjskih najemnin so delavski sindikati proglasili včeraj splošno stavko. Kmalu nato je prišlo do velikih 'izgredov. Skupine demonstrantov so pričele s streh obmetavati orožnike s kamenjem. Prišlo je tudi do streljanja na obeh straneh, šele zvečer se je posrečilo oblastem vzpostaviti mir. Pariz, 6. oktobra. AA. Iz Cadiza poročaio, da je tamkajšnji civilni guverner zapečatil prostore sindikata generalne k on* federacije za delo in tamkajšnji komunistični krožek. Uporniki so se zabarikadarali r,a strehah in streljali iz revolverjev na polici io. Nato je veliko število stražnikov oWko1ilo vse h;še. iz katerih 6o streljali. umet- Po znamenitem istoimenskem romanu Claude Anita Občinstvo je navdušeno! Dopolnilo: Paramountov zvočni tednik Predstave ob 4., 7% in 9% Abonma predstava 2 ELITNI KINO MATICA Telefon 2124. Pomirljiva izjava Zaleskega Varšava, 6. oktobra. AA. Poljski zunanji minister Zaleski je po povratku v Varšavo izjavil da je bojazen, ki se je pokazala v poljskih listih ob posetu Lavala in Brianda v Berlinu, popolnoma neutemeljena. Paudar-jal je, da je konferiral z Lavalom in Bri-andom pred njunim odhodom v Berlin in po povratku ter se pri tej pri^ki prepričal, da so njegovi nazori o položaju v popolnem skladu z nazori obeh francoskih državnikov. Omenjajoč izjavo predsednika francoske vlade ob priliki svojega prihoda na kolonijalno razstavo v Parizu je Zaleski kategorično izjavil, da ne bo ukrenjeno ničesar, kar bi bilo na«nrotno poljskim interesom. in da zato ni razloga za nobeno vznemirjenje. Češki književnik Stažek na smrtni postelji Praga, 6. oktobra h. Eden najstarejših čeških romanopiscev Anta.1 Stažek je že več dni v agoniji in se vsak čas pričakuje njegova smrt. Madžarska železniška atentatorja prijeta? Bukarešta, 6. oktobra M. V pristanišču Burgasu na Črnem morju so aretirali dvp moža, ki sta osumljena, da sta izvršila atentat na brzi vlak pri Torbagyju na Madžarskem. Neznanca sta priveslala s čolnom po Dunavu do morja, kjer sta izgubila orientacijo ter se po daljšem blodenju vrnila v Burgas. Pri njih niso našli nikakih dokumentov. Oblastva vodijo intenzivno preiskavo. Skrivnostno letalo nad Rimom Niča, 6. oktobra AA. Dognali so, da je letalo, ki je preteklo soboto metalo protifašistične letake na Rim. neki nemški aparat iz Monakovega, ki ga je kupil Anglež sir Morris. Letalo je v soboto zjutraj odletelo iz Marigna pri Maraeilleu in ea. od takrat niso več videli. Polna razburjanj. Polna romantike! Polna skrivnosti. Polna prigod. Naša nova zgodba s slikami TAHZAN začne kmalu izhajati v „ JUTRU" na običajnem mestu med »Malimi oglasi« Krediti za pogozdovanje Beograd, 6. oktobra. AA. S sklepom ministra za šume in rudnike je izvršena razdelitev kreditov za pogozdovanje krasa in goličav v sezoni 1931-1932. Kredite dobe: direkcija gozdov in rudnikov v Vinkovcih 400.000 Din, direkcija gozdov v Ljubljani 200.000 Din, direkcija gozdov v Apatinu 300.000 Din, direkcija gozdov na Sužaku 200.000 Din, direkcija gozdov v Zagrebu 220.000 Din. gozdni odsek kr. banske uprave v Zagrebu za ureditev hudournikov 100 tisoč dinarjev, gozdni odsek kr. banske uprave v Splitu 500.000 Din. gozdni odsek kr. banske uprave v Zagrebu 500.000 Din. Imenovanja v upravni službi Beograd. 6. oktobra, p. Današnje »Službene novine« objavljajo ukaz ministra notranjih poslov, po katerem so med drugimi imenovani: za »reškega načelnika v IV-I sreza Ljubiiane Josip Žnidaršič, doslej sreski načelnik sreza kranjskega, po potrebi službe; za sreskega načelnika IV-2 sreza kranjskega dr. Fran Ogrin, sreski načelnik sreza kamniškega; zr sreskega načelnika sreza kamniškega Fran jo Vovšek, politično-upravni sekretar sreskega načelstva Maribor - levi breg. po potre' i službe: za sreskega načelnika V. sreza prevaljskega ur. Leo Hacin, doslej sreski načelnik sreza Maribor - desni breg; za sreskega načelnika Maribor - desni breg Milan Makar, podna-čelnik sreza Maribor levi breg; za sreskega podnačelmika kočevskega sreza Ivan Bav-dek, sreski podmačelnik logaškega sreza; za sreskega podnačelnika logaškega sreza dr. Janko Vidic politično-imravni sekretar sreskega načelstva radovljiškega. Uveljavijenje novih zakonov in uredb Beograd, 6. oktobra, p. »Službene novine« objavljajo zakon o volitvah senatorjev, ki stopa s tem v veljavo, zakon o iz-premembah in dopolnitvah zakona o volitvah narodnih poslancev glede spajanja srezov, med drugim v dravski banovini sreza črnomeljskega !n metliškega, uredbo k zakonu o ureditvi cen sladfconja in sladkorne pese, ki smo jo že objavili, zakon o državnem jamstvu za posojila agrarnih za« jednic, po katerem je minister financ pooblaščen, da da Priv. agrarni banki v Beogradu državno jamstvo za posojila 3.5 milijona Din, ki jih bodo sklenile pri PAB agrarne zajednice, nadalje zakon o proda-jii državnega poslopja direkcije državnih železnic v Beogradu za 10 milijonov Din, s katerimi bodo zgradili novo poslopje za eno ali dve oblastni železniški direkciji, izpremembo uredbe filozofske fakultete v Beogradu, uredbo o sestavi vrhovnega zdravniško disciplinskega sveta v smislu čl. 109 zakona o zdravnikih; na čelu tega sveta je državni svetnik dr. Stevan Saga-din, njegov namestnik pa je državni svetnik Anton Vildovic. Končno prinašajo današnje »Službene novine« ratifikacijo in protokol o pristopu Estonske in Iraka h konvenciji o zabra-ni uporabljanja dušljivih plinov, pristop Portugalske k haaškemu sporazumu o reparacijah Bolgarske, Madžarske, Avstrije in Nemčije, pristop Portugalske k obveznostim iz trianonske mirovne pogodbe, ra= tifikaicijo poštne konvencije v Budimpešti s strani Poljske ter končno pristop republike Kolumbije h KeMoggovemu paktu. Izvajanje avtorskega prava Beograd, 6. oktobra p. Zaradi pravilnega uporabljanja zakona o zaščiti avtorske pravice je izdal minister za prosveto Boža Maksimovič naredbo, po kateri morajo vsa društva in vsi poedinci, ki se bavi jo z zaščito avtorske pravice, poslati minisrtu prosvete najkasneje do 1. decembra verodostojna dokazila, katere domače in inozemske avtorje, oziroma katera udruženja zastopajo in na podlagi kakšnih pooblastil jih zastopajo. O vsem tem se bo vodila v bodoče stroga evidenca. Oprostitve davščin Beograd, 6. oktobra p. S sklepom ministra za finance so popolnoma oproščene davščin in samoupravnih doklad na dohodke iz podjetij, obratov in samostojnih poklicev (pridobnine): Ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja v Ljubljani, sanatorij »Leoninum« sv. Vincencija Pavlanskega v Ljubljani in konzorcij za izdajo zdravstvenega poučnega lista »Zdravje« v Ljubljani. Oprostitev velja od 1. januarja 1930. Novi komandant pomorske akademije v Gružu Rotor, 6. oktobra n. S kraljevim ukazom je Imenovan za komandanta pomorske akademije v Gružu' kapetan vojnega broda Janko Kršnjavi. Kapetan Kršnjavi je ob prevratu rešil za našo vojno mornarico več podmornic bivSega avstrijskega vojnega brodovia, sicer bi jih bili dobili Italijani in ostale zavezniške mornarice. Smrt načelnika fin. ministrstva Beograd. 6. oktobra p. Nocoj je umrl po kratki bolezni načelnik splošnega oddelka ministrstva financ Pavle Krstič. Delegacija Gdanska v Beogradu Beograd. 6. oktobra p. Semkaj je prispel šef ekonomskega oddelka gdanskega pristanišča Viškovsky v spremstvu več uglednih Članov sveta gdanskega pristanišča. Odposlanstvo svobodnega mesta Gdanska bo razpravljalo z našimi gospodarstveniki o g^Tpodarskih zvezah, ki bi se dale skleniti med našo državo in Gdan-sklm ln ki bi prinašale obema strankama znatne koristi. Tragična smrt šolarke pod vozom Konj jo je pobil in sprava pod kolesa težko naloženega voza — Še ena prometna nesreča Nesreča se je pripetila zgolj po naključ- Guštanj, 6. oktrbra. Na cesti Prevalje-Mežica se je pripetila nenavadna nesreča, katere žrtev je postala 91etna Krsnikova, po domače Sarnikova hčerka Posebno v zadmem času je na tei cesti izredno velik promet; stotine težko obloženih vozov lesa se pomikajo na postajo in žago v Preval je. Tako so v ponedeljek vozili trije vozniki drug za drugim. Malo nižje od gostilne na Poljanah sta voznike srečali dve Krsnikovi sestrici, namenjeni v šolo v Mežico Prvemu vozniku »ta se ognili s tem. da sta stopili k tiru železnice svinčenega rudnika. Drugi voznik Martin, v službi pri g. Latov-niku v Prevaliah, se js isti čas moral ogniti nekemu dečku, ki je z vozičkom peljal mleko. Plašljiva konja sta tedaj krenila s smeri k tiru. kjer sta stali deklici. Konj fe stopil šolarki na nogo in jo podrl, da je padla na kup gramoza in prišla pod voz. Padec je bil usodepoln: dekletce je dobilo strahovite, smrtno nevarne poškodbe na ju Ker je cesta na tem mestu zelo ozka, b; se morali dekietc4 umakni voznikom še dalje, pa bi se tragični dogodek ne bil pripetil Orožništvo in uradna komisija sta zaslišali voznika ter uvedi- preiskavo, ven dar je bilo težko ugotoviti sled voza na kraju nesreče, ker so ljudje, ki sQ prišli kraj ogledovat, zabrisali sledi Nesreča je vzbudila med prebivalstvom mnogo sočustvovanja. Druga huda prometna nesreča se je primerila pri Landhausu kraj Dravograda Po .cesti je privozil neki motociklist z brzino okoli 60 km. Pri viaduktu pa se je zaletel v prednje kolo pes nekega železniškega delavca. Vozač je psa povozil v polnem diru, pri tem pa je prehitro in s tako silo zavrl motor, da je sunek vrgel gospo, ki je sedela zadaj, v velikem loku v obcestni jarek. Gospa se je občutno poškodovala na glavi in na obeh nogah, ki sta ji takoi zatekli. Le z veliko težavo sta se počasi od- glavi, iz nosu in ust ji je udarila kri. V par minutah je izdihnila revica svoio ne- | peljala k najbližjemu zdravniku, dolžno dušo. Priznanje Stanka Zajca Nehote in nevede je brata zadavil Ljubljaria, 6. oktobra. Žalostni dogodek v Obrijah. ki je zahteval mlado človeško življenje, je dal ljubljanski policiji povod za energične ukrepe. Policijska uprava obvešča vse «ostilničar)e na periferiji Ljubljane, da bo za trgatve, veselice in slične prireditve v bodoče poslala na račun gostilničarjev vedno po dva stražnika, če se pa bodo taki dogodki ponavljali, bo sploh prepovedala slične nrire-ditve. Pri obdukciji Valentina Zajca so bili na desni strani v notranjosti goltanoa vidni jasni znaki davljenja. Obdukcijo je izvršil sodni zdravnik dr. Suher, sodeloval je tudi dr. Rohinjc in navzoč je bil za sodišče preiskovalni sodnik g. Baričevič ter za policijo nadzornik fj. Močnik. V hiši posestnika Zajca so policijski agenti v ponedeljek zjutraj izvršili preiskavo in so našli okrvavljene ter zaprašene hlače Valentinovega brata Stanka, kar Je bil pač jasen doka jo kookordatske dobe. V Devici Mariji ▼ Polju prebiva že blizu 50 let in oživa, ko je vzgojil med svojo dolgotrajno vzorno učiteljsko službo par generacij, zasitižen pokoj v skromni lični hišici z lepim vrtt-čem. Se sedaj v svoja visoki starosti se živo zanima za vse važnejše dogodke svojega kraja in širše domovine. Med službovanjem in tudi še pozneje je g. Kavčič mnogo prestal prenašal je pa vse težave s stoičnim mirom in vedno se je izkazal s svojo požrtvovalno in neomahljivo naprednostjo. Blagi starček se je pred nekaj dnevi ponesrečil padel je po stopnicah, upamo pa, da bo v kratkem popolnoma okreval od te nezgode in da mu bo usoda naklonila še dokaj let mirnega ia srečnega počitka. VABIMO VAS; nblecite se pri nas? Po svojem okusu si Izberite oblačilnih potrebščin ZA MAL DENAR. Nudimo olaJSana plačila. A. Presker Ljubljana, Sv. Petra c« 14 KULTURNI PREGLED »Takšna Je prava« (Premiera ▼ ljubljanski drami.) Malo težko je pisati o takih stvareh. Ca bi blagajna dokazala, da bo obilno poplačan trud za igro, inscenacijo in prevod, potem bi Človek v dobi gospodarske krize samo mislil da je bilo »Pritličje in prvo nadstropje« za začetek sezone pač zadostna »komedija*. In ie je pereče vprašanje, če je takšna koncesija prava? Sicer pa se zdi, da je o katerem si bodi trudu, razen pri toaletah, mogoče tudi odveč govoriti 0 veseloigri ni kaj povedati. Malce sentimentalna, še manj duhovita in zanimiva besedna igra, ki poizkuša izzveneti v rahlem poduku, kakšna naj bi bila prava žena. Pisatelju pa se zatakne, ko bi rad definiral in je človek naposled ogoljufan še za tisto skrivnost, ki bi mu v današnjih dmeh prav pogodila. Ce moderna dekleta ne protestirajo, da so taka in da je takšna prava, ki hoče biti le vdana žena, bo tudi moškim prav. Naposled je tudi vseeno, če je veseloigra povsod po svetu priljubljena in mnogo igrana. Nam ne bo hasnila. Celo režiser im igralci si niso bog znaj belili glave. Medvedova im Daneš sta reševala, kolikor se je dalo. Nablocka je 06taia diskretno pasivna ob prizadevni Kuk-čevi. Slavčeva je karikirala, kar Zelezniku ni bilo treba. Obilo cvetic, obilo aiplavza je pričalo, da so se ljudje vendarle zabavali. Kakšna je prava je naposled pač važno vprašanje. J. K. P»vel Sirle pri Suka. Minule dni Je bil sprejet v mojstrsko kompozitorsko šolo prof. Josefa Suka na praškem konzervatoriju mladi komponist Pavel Šivic, absolvent ljubljanskega konservatorija in prvi absolvent kom-pozitorske šole prof. Slavka Osterca. Na podlagi predloženih del je prof. Šuk Šivica prav ljubeznivo sprejel in se o njegovih kompozicijah pohvalno izraziL Pavel Šivie je pri nas znan kot izvrsten pianist in po svojih manjših kompozicijah, ki so se večinoma Izvajale na prireditvah kluba konservatorl-stov. Širšemu občinstvu pa je znan po svoji opereti »Prešmentana ljubezen«, ki je bila minulo sezono večkrat izvajana v ljubljanski operi. 0 Janu Hndeu, čigar 75-letnice so se včeraj spominjali praški listi, smo izvedeli še nekatere zanimivosti, ki jih objavljamo v zvezi z našim jubilejnim člankom v >Jutnu z dne 3. t m. Jan Hudec je bil dolga leta najiprej oficial, nato pa ravnatelj dekanata na filozofski fakulteti Karlove univerze v Pragi in je na tem mestu mnogftn Jugoslo-venom izkazoval dragocene usluge. Poleg teh praktičnih stikov z Jugosloveni je veliko prevajal in pisal o jugoslovenskih literaturah. Prevajal je tudi iz Slovenščine (Prešern, Cankar) in bolgarščine, predvsem pa iz srbohrvaške književnosti. Iz slednje je preložil skoraj vse pomembnejše pesniške, pripovedne in dramatske spise. Hudec pa niti v visoki starosti ne mara počivati, marveč še vedno zastavlja svoje vešče pero za Jugoelovene. Tako izvemo, da pripravlja vrsto novih pre- vodov; poleg Ogrizovičeve »Hasanaginiee« in Vojnovičevih dram o ženi in materi je pre-vel »Golijevo igro »Pastirček in princeska« in slovenske pravljice, ki izidejo za njegovim prevodom srbohrvaških in bolgarskih pravljic. — Božo Lovrič piše v zagrebški »Rije-či«, kako je Hudec prevajal Golijevo igro. »Užival je pri delu, navduševal se je za usodo plemenite deklice, ki s svojim čistim, nedolžnim srcem umeva ono, česar odrasli ne razumejo. Očarala ga j« nedotaknjena lepota. Ogreva ga njeno eolnee. Kako se pač ne bi vdajal njenim čarom, ko so v nji — nalik barvam v mavrici — skrite vse mladostne iluzije.« Prešernov »Povodni mol« r srbohrvaščini. Znani prevajalec Prešerna v srbohrvaščino T. Gjukovid je objavil v beograjski »Misli« (št. 281—282) novi prevod, znano balado o povodnem možu. Navajamo prvo kitico: »Ljubljanke na glasu zbog lepote behu, _ al Uriška lepa beše iznad svije': — Lepotice takve, kuda sunce grije, — žene ni devojke nigde bilo nije. — K'o što izmedj zvezda izdvaja Danica, — tako i Uriška izmedj lepotica« — G. Gjukič je doslej preložil »Krst pri Savici«, »Sonete nesreče«, »Sonetni venec« in mnoge manjše pesmi. Po njegovem prizadevanju bo kmalu ves Prešeren v srbohrvaški prepesnitvi Nova revija o socialnih vprašanjih, V Si- beniku ie začela izhajati »Socijalna revija«, mesečnik za kulturo, gospodarstvo in socialno politiko. Usmerjena je katoliško. Basni dr. Nikola Vučetida. Po Lafontineu, KrJiovu in drugih genialnih mojstrih basni se je ta vrsta poezije poplitvičila in postala del mladinsko-didaktične književnosti. Srbsko - hrvaška književnost ima dva pisatelja, ki gojita basen: Milana Vukasoviča, ki piše basni ▼ prozi in dr. Nikola Vučetiča, ki je pravkar izdal ▼ samozaložbi tretjo knjigo svojih basni v vezani besedi. Tretji zvezek šteje 276 strani in obsega 139 krajših ln daljših basni Skupno jih je Vučetič spisal 520. Zal da jih vsaj v tretjem zvezku ni veliko, ki bi bile tako čistega kova kot so Lafontaineove. Mnoge je pisec nameni! »javnim trudbenicima« in jih zaostril ▼ bolj ali manj učinkovito satiro. Skladatelj dr. Josip Handid je pravkar zaključil svojo najnovejšo skladbo za godalni kvartet »Pet pjes« in sedaj .pripravlja ciklus pesmi za šolo - glas in mali orkester. Nova slovniea slovenskega jezika ▼ italijanščini. Poleg Trinkove slovenske slovnice je pravkar izšla v italijanščini še ena slovenska slovnica našega jezika. Izdala jo je založba Lodovico Lucchesi v Gorici Nje avtor je dr. Giuseppe Nemi. »Grammatiea della lingua slovena« obsega 240 strani velike 8* in vsebuje poleg slovniškega dela tudi berila in ž njimi v zvezd italijansko-slovenski in slovensko - italijanski slovarček. V isti založbi je izšla tudi Budalova »Antologia slovena ad uso delle scuole medie«. Forekrro znamenito delo »Di« seiselle Prage« je dr. Tetscher temeljito predelal postavil na osnovo najmodernejših dognanj in izsledkov in opremil z daljšim člankom o nedavno umrlem Avgustu Foretu. Gogoljeve »Mrtve duše« na odru. Mm&ot-gki Hudožestvenj teater, čigar bleščečo umetnost smo lahko spoznali tudi v Ljubljani ima letos na repertoarju Gogoljeve »Mrtve duše« v dramatizaciji Bulgakova in režiji Stanaslav-skega. Vrhu tega napoveduje Moliereovega »Tartuffa« in »Smešne precioze« ter Goldo-ndjevo »Lastnico gostilne«. MAL0KRVNIM dajte • v • ;ac«n;e V lekarnah 1, Mivcev tra te Ga steklenica pol litra Din 40-— F Domače vesti ♦ Nj. Vel. kraljica Marija je včeraj do-jKJldae okrog 11. ure posetila Ljubljano z avtom, ki ga je šofirala sama. V njenem spremstvu je Mla dvorna dama gospa Šverljugova Dvorski avto, ki je na ljubljanskih ulicah zopet vzbudil pozornost, je že pred poldnem zavil zopet proti Bledu. ♦ Odlikovanje generala Nediča. češkoslovaški poslanik v Beogradu je predvčerajšnjim izročil red Belega orla 3. stopnje bri-gadnemu generalu Milutinu Nediču. komandantu našega zrakoplovstva, s katerim ga je odlikoval predsednik češkoslovaške republike za vojaške zasluge. ♦ Iz konzularne službe. Agencija Avala objavlja: Z ukazom Nj. Vel. kralja z dne 1 septembra je bil podeljen eksevatur g. dr Feliksu Orsinidu Rosenbergu, avstrijskemu generalnemu konzulu s sedežem v Ljubljani za področje dravske banovine ter Andreju Rainaldiju generalnemu konzulu kraljevine Italije s sedežem v Ljubljani za področje dravske banovine. Obenem je bil podeljen eksevatur g. Marcelu Zuggolinu, konzulu kraljevine Italije s sedežem v Sarajevu za področje drinske in vrbaske banovine. ♦ Diplomski izpit sta opravila na filozofski fakulteti ljubljanske univerze iz klasične filogije kandidata Božidar Bajuk in Tone KiasLnc. Čestitamo! ♦ Smrt kanonika žlogarja. V Novem mestu je v ponedeljek popoldne umrl kanonik tamkajšnjega kapitlja g. Anton Žlogar v visoki starosti 81 let Kaplanoval je svoje-dobno v Mokronogu in Ljubljani in bil ku-rat tudi v ljubljanski kaznilnici; osem let je bil župnik v Kranjski gori, pozneje dekan v šmartnem pri Litiji, leta 1906. pa je bil imenovan za kanonika v Novem mestu. V mlajših letih je vneto sodeloval pri družbi sv Cirila in Metoda in se je vobče pridno udejstvoval v javnem življenju, politično in gospodarsko. Bil je tudi agilen cerkveni pisatelj, dolgoletni urednik »Dolenjskih novic« in tajnik CMD. Med znanci in posebno še v Novem mestu je bil splošno spoštovan. Pogreb blagega kanonika-zlato-mašnika bo danes ob 15. Naj mu bo ohranjen časten spomin! ♦ Blagoslovitev prenovljenega šolskega poslopja in proslava 10 letnice obstoja šole v šenkovem turnu bo v nedeljo 11. t. m. Slovesnost priredi podmladek Rdečega križa domače šole. Spored; ob 1414. cerkvena slovesnost in blagoslovitev šolskega poslopja z govori predstavnikov oblastev, ob 15. pa slavnostna akademija z govorom šolskega upravitelja o zgodovini šole in šolskega poslopja, pevskimi točkami, telovadnim nastopom učencev in učenk, god-benimi točkami in igrico »šolar v nebesih«. Vstopnina je malenkostna, zato pričakujejo pridni Podmladkarji obilnega obiska. + Službo državnega cestarja razpisuje sresko načelstvo v Novem mestu na progi km 561 do km 566.5 državne ceste št. 2 s sedežem v Ponikvah. Prošnje do 24. t m. ♦ Seja poslovnega odbora Zveze jugoslovenskih mest bo 17. t. m. v Ljubljani. Povabljeni so zastopniki mest, zastopanih v poslovnem odboru, ter člani nadzorstvenega odbora in obrambnega razsodišča. Seveda pa lahko pošljejo svoje delegate tudi vsa druga mesta Vršila se bo razprava o budžetiranju mest glede na varčevanje ter o prejemkih mestnih uslužbencev, želja mest in Zveze je, da se uvede čim večja varčnost in da se po možnosti sprejme enotno načelo budžetiranja. ♦ Sestanek vojnih tovarišev. Predeli smo Vabim vojne tovariše, ki so obiskovali tečaj za praporščake v Gradcu 1. 1917, da se snidemo na prijateljskem večeru v hotelu Bellevue v Ljubljani še ta mesec. Prosim sporočila po dopisnici, katera sobota je željena. Operni pevec Svetozar Banovec je obljubil sodelovanje. Avgust Korbar, šolski upravitelj, Ljubljana VII, Podlimbar-skega ulica 31. ♦ Narodna knjižnica In čitalnica v Zagrebu otvori na današnjem rednem tedenskem sestanku v društvenih prostorih (Gunduličeva 29) sezono predavanj s pred-našanjem filma »Rešitev male Dorice« 'n nekoliko prizorov iz drugih filmov. Predaval bo dr. Fedor Nikič o vplivu alkohola. Pristop za članstvo brezplačen. Začetek ob pol 21. ♦ Novi grobovi. V Trbovljah je po daljši bolezni umrl v ponedeljek g. Ivan Rozin a n, strelski mojster pri podjetju inž. Dukiča, star šele 46 let. Pokojnik je stal vedno v vrstah narodnega delavstva in je bil ves čas član NSZ, ki je izgubila z njim svojega najzvestejšega člana. Zapustil je ženo in 3 nepreskrbljene otroke. Njegov pogreb bo danes ob 16. in se pozivajo vsi člani NSZ, da mu izkažejo zadnjo čast. — V Hrastniku je umrla v starosti 65 let ga. M a r c i u s, soproga bivšega, že pokojnega rudniškega zdravnika dr. Josipa Marci-u s a. V nedeljo je bila položena v družin- Kino Liiublf anski dvor _Telefon 2730_ Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., pol 8. in 9. url Greta Garbo v ljuba vnem filmu POLJUB Cene 4 in 5 Din. Vremensko poročilo MeteorotoSkeea zavoda v LtabRan! številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5. smer kn brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. vrsta padavin, 8. padavine v mm — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo. 6. oktobra. Ljubljana 7, 770.9, 6.0, 92, tiho, megla, —, —; Maribor 7, 770.3, 6.8, 88, SW1, 0, —, —; Zagreb 7, 770.7, 6.9, 94, ESB1, 0, —, —; Beograd 7, 771.6, 6.6, 57, tiho, 0, —, Sarajevo 7, 765.8, 4.2, 74, El, 0, —, —; Skoplje 7, 765.8, 5.4, 92, tiho, 0, —, —; Kumbor 7, 768.8, 13.0, 82, tiho, 0, —, —; Split 7, 769.9, 13.4, 36. NE4, 0, —, —; Rab 7, 770.7. 14.7, 38, tiho, 0, —, —. Temperatura: Ljubljana 20.4, 5.0; Maribor 14.3, 4.7; Zagreb 17.4, 5.7; Beograd 16.3 6.3; Sarajevo 17.2, 1.2; Skoplje 20.6, 0.2; Kumbor —, —; Split 21.8, —. Solnce vzhaja ob 6.3, zahaja ob 17.33. Luna vzhaja ob 23.31, zahaja ob 15.32. ako grobnico na dolskem pokopališču k večnemu počitku. ♦ Zvišanje nakazniškega zneska. Po odloku prometnega ministrstva znaša največji nakazniški znesek v prometu s češkoslovaško in Bolgarsko 5000 Din, oziroma 3000 Kč ali odgovarjajoči znesek levov V prometu s češkoslovaško velja to tudi za odkupne pošiljke. ♦ Mariborčan zadel v razredni loteriji 400.000 Din. Kakor javlja mariborski »Ve-černik«, je pri predvčerajšnjem žrebanju državne razredne loterije na srečko štev. 68.187 žadel neki Mariborčan 400.000 Din. ♦ Regulacijski načrt Zagreba. V Zagreb sta prispela profesorja inženjer Wolf iz Draždan in arhitekt Gočar iz Prage, ki sta oba člana razsodišča za oceno natečaj-nih načrtov za generalni regulacijski načrt Zagreba Inozemska strokovnjaka sta pregledala vse glavne točke Zagreba, da čim bolje spoznata teren. Tekom tedna se se stane plenum razsodišča, da proglasi oceno predloženih načrtov ♦ Nesreče na Dolenjskem. V kandijsko bolnico pri Novem mestu so pripeljali v ponedeljek več poškodovancev. V nedeljo zvečer se je vračal 20 letni pekovski pomočnik Stanko Sintler v družbi svojega dekleta iz Dobruške vasi proti škoejanu. Spotoma je srečal par fantov, ki so pričeli izzivati in je Sintler reagiral. Dobil je močan udarec po desni roki, ki mu je poškodoval prste Posestnik Franc Turk iz Sel pri Zajčjem vrhu je v svoji sušilnici izgubil ravnotežje, strmoglavil v par metrov globoko votlino in se močno potolkel po obrazu. Užitkarja Janeza Hočevarja iz Gr movelj pri Raki je v noči od nedelje na ponedeljek zdramil iz spanja malenkosten šum. Mož se je tako odpravil pred hišo pogledat. Tisti hip pa je zagrmel strel iz neposredne bližine in Hočevarja zadel v roko. Kante Ivan. železničar v p. v Hrastih pri Mirni peči, je obiral v stiškem sadovnjaku jabolka. Pa se mu je zlomila slabotna veja in si je mož zlomil desno ključnico. ♦ Kako se rešimo žuljev In kurjih očes. Ljudem je treba odsvetovati odstranjeva nje žuljev radikalno potom operacije, ker to ni tako nenevarna stvar in se često po takih operacijah pojavljajo novi žulji, ki zelo bole. Predno se človek zateče k operaciji, naj poskuša z najenostavnejšim sredstvom, o katerem je znano, da deluje uspešno in brez bolečin. Že 20 let se uporabljajo obliži. Samo ne z nožem! »Burgit« je boljši! -c ♦ Obleke in klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. VAŠE PLOŠČE IN FILME Vam razvijemo in kopiramo v 12 urah. Drogerija Kane, Ljubljana — Maribor. 1 Iz Ljubljane a— Montblanc v grandijoznem velealpin skem filmu. Ljubitelje planin opozarjamo na prekrasni velealpinski zvočni film, ki ga bo predvajala ZKD od petka dalje v prostorih Elitnega kina Matice Predstavlja nam D-2.j večje alpinske senzacije kako: vzpon na Montblanc, življenje v observatoriju visoko gori nad ledeniki, start in pristanek z letalom na montblanškem ledeniku. skratka zanimivosti, ki bodo mikale vsakega človeka. Film se bo predvajal ob najnižjih cenah. Na ta spored opozarjamo že danes. u— Vsi Belokrajinci, ki žive v LJubljani, se vabijo na prijateljski razgovor drevi ob pol 21. v mali dvorani restavracije Zvezde. Predmet: Kako pomagati Beli Krajini, kii je letos zaradi suše težko prizadeta Pripravljalni odbor. u— I. simfonični koncert letošnje sezone bo v ponedeljek 12. t m. v veliki dvorani Uniona. Dirigent L. M. škrjanc. Operni orkester, ki je pomnožen s člani orkestralne ga društva Glasbene Matice in konservato-risti, bo izvajal naslednje skladbe: Brahms »Simfonija«, Lajovic: »C^price«, L. M. škrjanc »Lirična uvertura«, Čajkovski: »Klavirski koncert«. Predprodaja v Matični knjigarni po običajnih koncertnih cenah Kot pianist-solist sodeluje g. Ivan Noč. u— V dvorani Delavske zbornice bo drevi ob 20 IV. delavski prosvetni večer z bogatim sporedom. Opozarjamo zlasti na solo točke gdč. Milene Verbičeve. Vstop svoboden. u— žrtev neprevidnega motociklista. Včeraj so morali v bolnišnico prepeljati 15-letno posestnikovo hčer Heleno Lenček iz Preloga pri Ihanu, ki jo je neznan mo-tociklist podrl in povozil. Mladenka je dobila notranje poškodbe. Za brezobzirnim motociklistom poizvedujejo oblastva. u— Nesreče. Karlo Ocepek, 32 letni zidar iz Sv. Križa pri Kamniku se je zvečer peljal z dela proti domu, med potjo pa se je zaletel v drugega kolesarja in oba sta padla na tla Ocepek se je resno poškodoval na glavi in desni nogi. — S kropom se je poparila po nogah 25 letna služkinja Katra štrencelj, stanujoča na Prulah. Oba poškodovanca sta v bolnici. u— Zidarski oder se je podrl. Včeraj okrog poi 1. se je ptred opernim gledališčem podrl zidarski oder, na katerem je bilo 6 delavcev in zidarjev. Vsi so padli na tla, pri padcu se je zidarski pomočnik Anton Rozman nekoliko poškodoval na desni nogi, delavec Andrej Kerševan iz Stožic št 28 pa na desni nogi in po telesu. | Zvočni kino Ideal Olga čehova Trude Berliner H. Ad. Schlettow v filmu življenja hamburške luke Ena od tistih Nove popevke! — Krasna igra! — Prvič v Ljubljani! Ob 4., pol 8. in 914 zvečer. u— Zopet dve kolesi ukradeni. Orožni-ški kaplar France Tavčar iz Ljubljane je imel v ponedeljek opravek v Pokopališki ulici št. 13 Pustil je v veži svoje kolo znamke »Ayglon« in je po povratku presenečen opazil, da mu je kolo odpeljal podjeten tat. Kolo je bilo vredno 1200 Dia. — Druga žo-tev kolesarskih tatov je oil mlinar Ivan Sešek, ki mu je nekdo v gostilni pri Urbančku iz veže odpeljal kolo znamke »Goreč«, vredno 1000 Din. — V noči od ponedeljka na torek je bila na glavnem kolodvoru zasačena v trenutku, ko je hotela odpeljati tuje kolo, brezposelna Marija O. Policija jo je izročila sodišču. u— Tvrdka klavirjev in glasbil Alfonz Breznik je sedaj na Aleksandrovi cesti 7. Iz Maribora a— Krajevni odbor Rdečega Križa v Mariboru za pasivne kraje. Tukajšnji krajevni odbor Rdečega Križa se je pridružil akciji centralnega odbora RK za nabiranje prispevkov za nesrečne brate v zetski, vr-baski, primorski in deloma savski banovini, katerim je izredno huda suša uničila vse poljske pridelke, tako da narod nima ne hrane zase it ne klaje za živino in je brez tuje pomoči izročen stradanju. Krajevni odbor RK v Mariboru se obrača na vse posameznike v Mariboru in okolici z apelom, naj čimprej dado vsak svoji nabiralni skupini (podjetja, trgovine, obrti, uradi, šole, vojaške komande itd.) svoj prispevek. Vsaka nabiralna skupina naj pošlje sprejete prispevke banovinski hranilnici v Mariboru, ki jih bo odposlala centralnemu odboru RK. a— Svetovni mojster v telovadbi g. Leon Štukelj je pozvan v Basel na telovadno produkcijo in odpotuje že koncem tega me- 50c3» a— Koncert tenorista Banovca. Za svoj koncert, ki bo v petek, 9. t m. v veliki ka-zinski dvorani, si je izbral umetnik naslednji program: 1. del Bajde: Ponočni pozdrav; Zorman: Pesem starca; Lajovic: Serenada; Dvorak: Ciganska pesem; Flajš-man-Kozina: Metuljček; Massenet: Arija iz »Manon«; Puccini: Arija iz »Tosce«. 2. del White: Zamorska duhovna pesem; Lieuranu. Indijanska ljubavna pesem; Lieuranu: Cvetka na indijanskem grobu; Ednards: Na ovinku reke; Guhl: Za te samo. — Pri klavirju Marijan Llpovšek Predprodaja vstopnic pri Brišnikovi in H5-ferju. a— Sestanek trgovskih in privatnih nameščencev bo danes ob 20. v hotelu »Pri zamorcu«. Na dnevnem redu je pokolnin-sko zavarovanje za trgovske nameščence, vprašanje odpiranja in zapiranja trgovin in delovnega časa najemniškega osobja. a— Koroški Slovenci imajo danes sestanek v klubu. Predsednik prosi za polno-številno udeležbo. a— iz gledališča: V četrtek 9. t. m. bo prva ponovitev Anzengruberjeve kmečke komedije s petjem ».Slaba vest«, ki je pri svoji sobotni premijeri dosegla izredno močan uspeh, četrtkova predstava velja za red C. V soboto, 10. t m. se bo ponovila Ben Jonsonova klasična komedija »Volpo-ne Late me« se dobijo torej v drami danes in jutri od 10. do pol 13. in od 15. do 17. ure. agrarne reforme in pokazal rezultate dela na tem vprašanju. Zborovanje je vodil *u» kajšnji župan in notai g. Jereb Rado. ki je pred predavanjem opisal položaj v državi in pokazal pota. p>> katerih nam je hoditi, da bi se huda gospodarska kriza kolikor mogoče omilila Po zborovanju se je vršil ožji sestanek zastopnikov iz posameznih občin v srezu na katerem 6e je razpravljalo o političnem položaju v državi Popoldne istega dne je g Mravlje Milan imel polr.ošteviilno obiskano zborovanje v Vitanju. Iz Maretsberga mb— Iz tukajšnje šole sta bili premeščeni na lastno prošnjo učiteljici Frasova Pavla v pisarno sreskega šolskega nadzornika v Maribor in Lidija Grošljeva v Ma-kole. Za šolskega upravitelja je prišel v Vuhred g. Kodrič, učitelj v Mariboru, na Muto pa g. Kogelnik iz črne. mb— Učiteljsko društvo za marenberški okraj je imelo občni zbor 26. septembra na Prevaljah Na sporedu sta bili tudi likvidacija društva in ustanovitev novega sreskega društva JUD za dravograjski srez na Prevaljah Istega dne je imelo zbor tudi mežiško učiteljsko društvo, ki je prav tako likvidiralo in sta ob tej priliki obe društvi osnovali novo sresko učiteljsko društvo V odbor so bili izvoljeni gg. Gallob, Terčak, Doberšek, Volmaier, Stanič, Gačni-kova in Vobovnikova. Iz Ptuja j— Oddaja poštnih voženj za Ptuj, Sv. Vid pri Ptuju, Dravci, Sv. Andraž in Sv. Barbara v Halozah, Bukovci. Ptuj po enkrat na dan se odda za dobo enega leta v zakup počenši s 1. novembrom. Dražba bo 10. t m. ob 11. pri mestnem načelstvu Izklicna cena 25.600 Din, začasna kavcija 1280 Din. j— Družba sv. Cirila in Metoda priredi običajno letno tombolo 11. t m. na Florjan-skem trgu. Ker bo družba uporabila čisti dobiček za nakup potrebne obleke in obuvala za ubožno deco v Halozah, ki hodi napol gola in bosa, smo prepričani, da bodo prijatelji družbe marljivo segali po tablicah. Sporf Balkanska olimpifada V nedeljo so se v Atenah igrale finalne teniške tekme na balkanski olimpijadi. Jugoslovenski igralci so si osvojili tri prva mesta, in sioer: v doublu gospodov, v doub-lu dam in v mešanem doublu. Doseženi so bili ti-le rezultati; Rumun Puljev je premagal Rumuna Mi» su z 8 : 1, 2 : 6, 7 : 5 io 6 : 2- Grkinja Lenos je porazila Rumunko Go-lescu s 6 : 2 in 8 : 6. Jugoslovenski par Kukuljevič-Sohafer je premagal rumunsko dvojico Puljev-Misu e 6 : J in 8 : 6. Jugoslovenski damski par Gostiša-šre-ger je premagal rumunski par Zisovič-Go-lescu 6 6 : 3 in 6 : 3. V mešanem doublu je par Gostiša-Ku-kuljevič premagal dvojico Sreger-SchafeT s 6 : 5 m 6 : 4. Na podlagi teh izidov so se plasirali ju-goslovensk; igralci na prvo mesto pred Runi uni in Grki. Definitivni rezultati balkanijade y Sofiji so: _ V sabljanju je zavzela prvo mesto Grčija, drugo me9to ima Turčija in tretje Bolgarija. V konjskih športih ima prvo mesto Bolgarija, drugo pa Turčija. V kolesarskih tekmah je zasedla prvo mesto Bolgarija, drugo Jugoslavija in tretje Grčija. V tekmah z motornimi kolesi je zavzela prvo mesto Grčija, drugo pa Bolgarija. Vrstni red nogometnega tekmovanja je-prva Bolgarija. dTUga Turčija, tretja Jugoslavija. Po točkah se je plasirala na prvo mesto Grčija s 26, sled' Bolgarija z 22, Turčija z 9 in Jugoslavija s 4 točkami. Po končanih tekmah je princ Ciril razdelil zmagovalcem nagrade. Zvečer je bil banket za 300 povabljencev. Službeno iz LNP. Danes seja kazenskega odbora ob 18 v palači Delavske zbornice. Na isto se vabijo ob 18.15 igralci Trobevšek Lado. Stupica Leon, Stupica Milan (vsi SK Grafika) ter Galič A'ojzij (SK Reka) Po sej' k. o., ob 19. seja poslovnega odbora, ob 90. pa seja upr. odbora. — Tajnik T. in II SK Tiirija (bazenska sekcija). Danes od 17 dalje trening na ioriš~u Redni treningi vsako sredo in petek, obvezni za vse igralke. V težkih trenutkih življenja, ko nas od v6eh strani tepejo udarci, je treba predvsem imeti vero v samega sebe. Treba se je ustaviti in upreti, ne pa bežati fc» misliti najprej na tujo pomoč. Napnimo ^se svoje sile, in se trdno odločimo, da bomo vztrajali v nevarnostih, ki nam prete. Če ee. zanesemo najprej nase m na svojo moč, kadar se branimo pred nesrečo, se nam vzbudita samozavest in pogum ter bomo vedno bolje opravili, kakor pa če preplašeno zbežimo z bojišča in pričakujemo tuje pomoči. Po tem 6tarem in preizkušenem življen-skem pravilu se moramo ravnati tudi zdaj. Naše gospodarske in finančne razmere so se nekoliko omajale. Prišle so razne težave, ki so se pojavile po vsej Evropi in oelo v Ameriki. Tem težavam se moramo upreti in sicer zlasti tako, da zbiramo svoje lastne moči in vzbujamo samozavest, bna sama velika misel nas mora prevzemati: ne vdajmo se! Pretrpeli smo že večje težave, toda premagali smo jih vedno, kadar smo napeli in zbrali vse svoje narodne sile. Danes, ko se je nekakšna kolektivna blaznost strahu polastila slaibotnejših delov našega naroda, morajo stopiti na plan vse naše narodne organizacije, da se aktivno borijo zoper razburjenost in paniko, ki jo razširjajo v naših vrstah. Kje ste, Sokoli, Narodna odbrana. Jadranska straža, vi humanitarna in patrijotična društva, moška kakor ženska! Sklicujte seje in konference ter navajajte vse svoje člane, da dvignejo svoj glas za pomirjenje tistih, ki so se preplašili Zato hrabrite in bodrite srca! Nismo še propadli od propasti smo Se daleč, to> da moramo biti hrabri, verovati moramo v samega sebe," v svoj narod, y svojo domovino. Ne zapuščajmo jih, ne izdajmo svoje zastave: ne bežimo od naše valute, od naših državnih papirjev, od naših denarnih zavodov I Kam pa naj bežimo! V tujino? Ali je tam morda bolje? Ali bomo mogli rešiti samega sebe, če prestrašeno pričnemo rušiti V6e tisto, kar je naša skupna trdnjava. Evo predlog, kako naj začnemo zbirati naše vrste: vsa naša nacionalna društva, korporacije, občine, učitelji, duhovniki, javni delavci naj začnejo s propagando, da ..upi vsakdo, kdor le more, te dni vsaj po en državni vrednostni papir. Sokolska, športna, pevska društva, šole, cerkve, bolnice, čitalnice in druga udruženja naj kupijo po eno obveznico vojne škode, ki 6e prodaja zdaj po 300 dinarjev, toda je zelo verjetno, da bo kaj kmalu poskočila na svoj normalni tečaj 400 do 500 dinarjev, obveznico 7 in 8 odstotnih dolarskih emisij ali delnico Narodne banke. Vsi ti papirji se prodajajo danes pod svojo pravo ceno, in kdor jih zdaj kupuje, napravi dobro kupčijo. Poleg tega, m to je najvažnejše, se bo na naših borzah vrnilo zaupanje v te papirje, ker ee bo videlo, da je ves narod vzel te papirje za svojo nacionalno dragocenost. Pri tem torej niso potrebne nobene žrtve, niti veliki zneski. Ni društva niti udruženja, ki bi ne moglo žrtvovati v ta namen vsaj 300 do 400 dinarjev, če ni v blagajni toliko denarja, naj člani odbora na prvi seji zberejo med seboj teh nekoliko dinarjev. Vsako udruženje naj najin-tenzivneje stremi za tem, da bo vsak član daroval v ta namen kakšen 6totak, ter z nakupom državnega papirja hkrati znatno moralno, koristil svojemu narotlu. Da bi pospešila to akcijo, daje Poštna hranilnica našemu občiostvu 6voje usluge popolnoma brezplačno na razpolago. Da se onemogočijo dragi posredovalci m razne sleparije, naj vsakdo, ki žeK kupiti kakšno državno obveznico, pošlje denar Poštni hranilnici preko svoje najbližje pošte (s položnico 127 Š, ki se dobi na vsaki pošti; na zadnjo stran naj napiše, zakaj denar pošilja. Položnico naj naslovi na čekovni račun štev. 50.011). Poštna hranilnica bo vsa ta naročila zbirala ra izvršila nakup še isti dan na bora. Prav ta dan bo poslala vsakemu naročniku kupljene obveznice po izvirnem borznem tečaju, ne da bi si zaračunala kakršnokoli provizijo ali takso. (Poštna hranilnica je državni zavod, in bo to delo izvršila ne zaradti zaslužka, temveč radi splošne koristi.) Prav tako bo dajala brezplačno tudi V6a potrebna obvestila in navodila, ki bi jih kdo od nje zahtevaL Tako se bo lahko izvedla velika akcija z dalekosežnimi posledicami za naš javni kredit in naše narodno življenje. Dr. Milorad Nedeljkovič, generalni direktor Poštne hranilnice. Poostreni protekcijo-nisticni ukrepi Navzlic sDoznaniu. da so pretirani oro-tekciionistični ukreni posameznih držav v odločilni meri novzročili sedanio svetovno eosoodarsko krizo, opažamo, da ie soričo SDiošnih finančnih težkoč v teku nov oo-ostren orotekcijonistični val. Francija ie nedavno uvedla kontingente za uvoz lesa in vina. ki so večino izvoznih držav težko orizadeli. ker oomeniio za mnoee države nrenoved izvoza v Francijo do konca tekočeea leta. Kontineentiraniu uvoza lesa in vina oa ie nedavno sledilo še kontjneen-tiranie uvoza mesa živine in mlečnih proizvodov. Še mnoeo dalie oa ie šla Italija, ki ie uvedla za blaeo vseh carinskih oostavk. ki niso v treovinskih noeodbah vezane, dodatno carino v višini 15% fakturne vrednosti. Ponovno ooozariamo. da ne ere tu morda za 15 odstotno novišanie carin, kar še ne bi bilo tako hudo. temveč za ooseb-no dotatno carino v višini 15% vrednosti kar praktično lahko pomeni tudi 100 in več odstotno oovišanie carine. Ce ie na orimer blaeo vredno 1000 lir za stot in znaša carina 150 lir za stot tedai rnaša dodatna carina (15% od vrednosti) tudi 150 lir. tako da se carinska obremenitev podvoji »Neue Ziircher Zeitungc imenuje ta ukreD višek nomanikania mednarodne solidarnosti in se vprašuje, kam nai to vodi. če bodo tudi druee države oričele uoorabliati taka nasilna sredstva. Čeprav ta ukren ne taneira treovinskih ooeodb. vendar občutno ruši ves sistem italiianskih ooeodbenih in avtonomnih carin. Omenie-ni list ne veriame. da bi uvedbo dodatnih carin narekovale finančne ootrebe. kaiti če hoče Italiia povišati dohodke od carin, oo-tem ne smeio carine biti orohibitivne. Zadnie dni na ie nrišla s sličnim nasilnim ukrenom tudi Madžarska, ki ie oreoovedala uvoz nremoea in ie odslei za vsako količino oremoea. ki se uvaža, potrebno posebno dovolienie treovinskeea ministra. Kam nai Dride Evropa, če se bodo taki treovinsko-Dolitični ukreni nadaljevali. Sai ie iasno da prizadete države ne bodo ostale nrekrižanih rok. Na kontineentiranie uvoza vina v Francijo ie Španija že odeo-vorila s novišaniem carin na specifične francoske izdelke. Protiukreoe oa pripravljajo tudi Zediniene države in Kanada. — Kupujte grozdje za mošt. Od obsega vnovčesnja grozdja je brez dvoma v znatni meri odvisen bodoči razvoj cen za novo vino. Za kmetovalce in zasebnike, ki potrebujejo vino za domačo porabo, Je važno opozoriti da je nakup in promet grozdja povsem prost. Kupljeno grozdje lahko vsakdo sam izpreša, tako dobljen mošt (vino) pa je za lastno porabo zasebnika (ne pa v-inskega trgovca) oproščen prijave pri finančni kontroli zaradi plačanja trošarine Ako tak zasebnik mirna priprave za prešanje, lahko kupljeno grozdje preša tudi pri prodajalcu, vendar pa si mora za transport takega mošta pri oddelku finančne kontrole preskrbeti spremnico, na kateri pa nark 510, Bruselj 71.5 Milan 25.8. Madrid 46, Amsterdam 205, lerl>n 115.25, Stokholm 117, Oslo 114, Kobenhavn 114, Sofija 3.70, Praga 15.12, Varšava 57.25, Budimpešta 90.0250, Dnnaj. London 27.10 — 27.50, Milan 36.25 do 36.35, Newyork 709.95 — 712.45, Pariz 28.05 — 28.15, Praga 21.035 — 21.115, Curih 139.35 — 139.85; dinarji 12.61 — 12.67. Efekti. Ljubljana. 8 odst. Blair 58 bi, 7 odst BTair 53 bi, Celjska 150 den., Ljubli. kreditna 115 zaklj., Kreditni zavod 195 den., Vevče 110 den., Ruše 125 den. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 301 — 306, kasa 303 bi, za december 312 — 315, agrarne 38 bi, 6°/o begluške 42.5 — 45, 8°/o Blair 56 — 57, 7% Blair 51.5 do 52.5, 7°/« Drž. hipotek, banka 56 den., kasa 57 — 62; bančne vrednote: Praštediona 957.5 — 960, Srpska 187 — 188, Union 120 bi, Jugo 67 — 68, Ljubljanska kreditna 115 do 116, Poljo 46 — 47, Zemaljska 110 bi; industrijske vrednote: Našička 6S0 bi, Gut-mann 110 bL, Slaveks 20 — 25, Slavonija 200 bi, Drava 185 den., Šečerana 160 — 170, Vevče 110 — 115, Trbovlje 190 — 200, Oceanija 190 bi, Jadranska 450 bi Beograd. Vojna škoda 305, 303 zaklj., investicijsko 56.50, 65 zaklj., 4 odst. agrarne :J8 bi, 6 odst. begluške 46 zaklj., 8 odst Blair 56.62 7 odst. Bhri 52 zaklj., 7 odst Drž lop. banka 59. 58.50 zaklj., Narodna 5000—5500. Blagovna tržišča HMELJ 4- Žalec, 6. oktobra. Tišini na našem tržišču se je pridružila tudi zelo mirna tendenca na žateškem tržišču. LES + Ljubljanska borza (6. t m.) Tendenca slaba. Zaključen je bil 1 vagon rezane jelo-vine. Povpraševanje je za bukova metlišča (neobdelana, 1.10 m dolžine), za orehovino (I., II.) in za rezan javor (32 mm, od 18 cm širine navzgor). Zaradi pomanjkanja denarja se je nakup sirovega lesa precej zavlekei Cene, ki se nudijo za okrogel les, so zelo nizke in ne dosežejo nakupnih cen lanske jesenske in zimske sezone. Produkcija drv ni dosegla lanske višine, ker še niso prodane lanske zaloge. Cena za drva pa se je nekoliko popravila. V oglju je veliko ponudb. Suha bukovina se išče v določenih dimenzijah, vendar pa tega blaga zaradi slabih cen in zmanjšane produkcije ni mnogo po zalogah. Zato ni izključeno, da se bo v zimski sezoni kupčija v bukovini nekoliko zbolj-šala. ŽITO + Novosadska blagovna borza (6. t. m.). Tendenca nespremenjena; promet 32 vagonov. Pšenica: srem. 225 zaklj. Oves: baški, sremski, slav. 132.50—135. Ječmen: baški in sremski novi, 63/64 kg 110—115. Koruza: baška 100—103; okolica Sombor 100—103; gomjebanatska 95—97.50; banatska 92.50 do 95; sremska, okolica Indjija 100—103; okolica Šid 102—105; baška nova, umetno sušena 78—82, banaška, nova, umetno sušena 74—76. Moka: baška, banatska >0« in >00« 355—375; >2« 335—355: >5« 300—310- »6« 250—260; »7« 190—200; s>8Egypt« in francoski tovorni brod »La Seine«. Angleška ladja, ki jo je francoski parnik z veliko silo pritisnil od zadaj, je utrpela tako hudo poškodbo, da se je potopila v pičlih dvajsetih minutah. Morje je na tistem mestu 120 metrov globoko. Ta pomorska nesreča bi se morda, kakor nešteto drugih, brž pozabila v vrvežu Izborno potapljaško odelo, v katerem so se potapljači z lahkoto spuščali v globo-čino, kjer leži »Egypt«. Delovna ladja italijanske ekspedicije »Artiglio« se je vsi-drala nad njim in potapliači so začeli nemudoma navrtavati vseh petero krovov, da bi prišli do blagajne v podladju. Toda 7. decembra lani jih je iznenada doletela nesreča: :Blizu »Egypta« potopljena ladja »Florence«, ki je nekoč prevažala strelivo, je iznenada eksplodirala in potegnila v mokri grob »Artiglio« z vso »Artiglio H« zž vsakdanjega življenja, da nI z »Egyptom« vred Vr-giniift v globočinl tudi oklopna blagajna, v kateri je bilo shranjenega 42 ton srebra, 6 ton zlata v palicah in za 80 tisoč funtov šterlingov zlatega denarja. Ta bajni zaklad je seveda naglo zama-mll posamezna podjetja, zlasti pa inženjer-Je, ki so si začeli beliti glave, kako bi dvignili bogastvo. Švedski, francoski in nemški inženjerji so si po vrsti prizadevali dvigniti zlato ladjo s prostornega pokopališča brodov, ki jih na stotine počiva na dnu tega vodovja. Toda navzlic vztrajnosti ln požrtvovalnosti potapljačev, ki so se mesece ln mesece trudili s krpanjem potopljenega »Egypta«, ladje le ni uspelo spraviti na površje. Poleti 1929 pa se Je lotila tega posla, ki je doslej še vsem izpodletel, tudi neka italijanska rekuperacijska družba, ki ji je načeloval Alberto Gianni iz Viareggia, izumitelj mnogoterih priprav ln aparatov za delo pod vodo. Ta mož je konstruiral tudi (Irana v Brestu posadko vred. Toda podjetrd reševalci se niso dali ugnati. Poslali so na delo drugo ladjo: »Artiglio n«, ki je bila še bolje opremljena in reševanje je po nekaterih prekinitvah zaradi razburkanega morja, ki je tamkaj še posebno nemirno, naglo napredovalo. Potapljači so skozi vse krove »Egypa« vrezali nekakšen kamin, po katerem se Je vodji potapljačev RafaeUJ-ju pred kratkim posrečilo prodreti do najnižjega predela, v katerem je shranjena oklopna blagajna. Spravljanje zaklada Je tedaj že ▼ poslednji fazi. Treba bo samo še razstreliti nekatere železne stene in blagajno bodo lahko potegnili iz ladjinega trupa. To se bo zgodilo takoj, čim se bo morje toliko umirilo, da se bo »Artiglio IL«, ki se Je morala zaradi viharjev začasno umakniti v luko v Brestu, lahko iznova zasidrala nad »Egyptom«. Zaklad bodo prepeljali na Angleško, kjer bo podjetju izplačana dogovorjena nagrada. Resnicoljubni serum Marsikaj bi bilo drugače v življenju, če bi rekel ženin očetu petične neveste: »Kaj, to strašilo je vaša hči?!« Takoj bi bilo jasno, da hrepeni samo po doti, in ne bi prišlo do nesrečnega zakona. Kdo bi usli-šal prijatelja, ki bi prosil za en teden malega posojila ter bi takoj odkritosrčno dodal, da nikoli ne bo povrnil denarja? Upnik bi odklonil prošnjo in si prihranil mnogo jeze. Varana žena bi takoj razkrinkala nezvestega moža, če bi odkrito priznal: »Oprosti, draga, da prepozno prihajam k večerji, bil sem namreč v družbi lepega dekleta.« Ameriški listi zatrjujejo, da se bo naše življenje popolnoma predrugačilo, ko bo prišel na trg, v laboratoriju Severnozapad-ne univerze odkrit čudežni serum: človek, ki ga bodo z nJim cepili, se ne bo mogel več lagati, še več, listi predvidevajo obvezno cepljenje za vse javne ali za občinstvo pomembne poklice. V tem primeru bo odsvetovala branjevka na trgu mladi gospe, da bi kupila n. pr. ribo: »Nikar, prosim vas, saj je pokvarjena!« Hišna ne bo zavrnila obrtnika z računom, temveč mu bo vedno po pravici odgovorila: »Le noter, prosim, gospod Je doma.« Vlomilec bo ponoči iskreno povedal stražniku, ki ga bo vprašal, kaj išče v bližini banke: »Oprostite, a rad bi navrtal blagajno!« Res bi utegnil čudežni serum popolnoma izpremeniti človeško življenje. Ameriški novinar, ki je pn* oddal to poročilo, z njim vsekakor ni bil cepljen, ker bi sicer nedvomno manj lagal o velikem izumu! Drobne zanimivosti Nov polet na severni tečaj Prof. Molčanov, znani ruski učenjak, ki se Je udeležil prvega poleta »Grofa Zep-pelina« v Arktido, je izjavil, da se pripravlja za naslednje leto nov polet, ki ga ta čas Arktična družba proučuje, dočim ga Je odbor učenjakov pri osrednjem izvršilnem odboru sovjetske unije že sklenil. Neprijetna vožnja Mlada gospa je vodila na Saksonskem Izletniški avtomobil, v katerem je potovalo več njenih prijateljic. Gospa je zavozila v voz lipske mestne uprave, ki je peljal dva velika kotla s tekočo smolo za cestno popravilo. Kotla sta se zvrnila naravnost v avtomobil' Nesrečne dame so bile polite od nog do glave in si zaman poskušale z bencinom pomagati do človeške vnanjosti. Naposled jih je rešilni voz odpeljal v bolnišnico, kjer so se poslužili zdravniki kemikalij, da bi potovalke izvlekli iz obleke in poslali ▼ kopališče. Ljubezenskega tragedija bivšega meniha V nekem hotelu v Veliki Kaniži so nagli mrtvega 23-letnega Ivana Gaborja Ko-vacsa, njegovo zaročenko Ireno Trencse-nijevo pa umirajočo. Zastrupila sta se z morfijem. Mlada ženska, ki so jo prepeljali v bolnišnico, Je povedala, da je Ko-vacs malo dni prej stopil iz meniškega stanu, da bi se z njo poročil. Ker pa oba nista mogla dobiti nobenega dela, sta sklenila lz strahu pred bedo, da izvršita samomor. Junaški Harold Uor«! Harold Lloyd s svojo ženo in najmlajšim detetom Te dni je izbruhnil v vili filmskega zvezdnika Harolda Lloyda v Santi Monici blizu Hollywooda iznenada požar, ki je spravil v nevarnost igralčeve otroke. Harold Lloyd je bil v spalnici, ko je začul obupne klice na pomoč. Hitro je skočil v kopalnico, kjer se je bila vnela zavesa ob peči in kjer sta se kopali njegovi hčerki Gloria in Peggy. Z vso hladnokrvnostjo je pograbil hčerki iz plamenov in ju rešil Iz uredniškega koša Rovt. Trije lačni potovalci so prišli v vas. Gostilničarka je bila s pijačo še nekako preskrbljena, jedilni list pa je bil dokaj reven. No, nekoliko domačih klobas je bilo še v hiši, a trajalo je precej dolgo in niso prišle na mizo. Končno stopi eden izmed gostov v kuhinjo pogledat, kaj je s klobasami. Gostilničarka odkrije na ognjišču lonec, v katerem so se klobase kuhale med otroškim — perilom, in pravi: »Druge vode nisem imela pri roki in sem si mislila da bodo gospodje itak sneli kožo s klobas!« Vsak dan ena »No, ali nisva šik?« »Saj sem ti zmerom pravil, da pridejo najine hlače v modo!« Mladi Japonci se navdušujejo za vojno: admiral Togo, poveljnik japonskega brodovja y rusko-japonski vojni, med bojaželjno mladino A z vsemi evropskimi pridobitvami — in tu bi prej nego drugje lahko govorili o ameriških pridobitvah — je prispel na Japonsko tudi šport. (Prava telesna kultura je na Japonskem preveč ukoreninjena, da bi lahko vplivala prevratno, kakor tu vse »naravno« v svojih izrazih v nasprotju z Evropo sploh ne more v nobenem pomenu učinkovati novotarsko.) Šport je v velikem delu izvedel to, česar prilagoditev na vnanji napredek ni zmogla: potreba otroka pa uveljavljenju samega sebe se v dobi dozorevanja ne da več nasilno zadrževati. In po neki neumljivi logiki je baš ženska, mlado dekle, ki se vede bolj nevezano in prevratno nego mlad mož. »Modern girl« — moga — se upira strogosti; »mobu« to morda ni tako potrebno, ker njegov položaj je bil vsekdar svobodnejši in neodvisnejši nego položaj dekleta. Delno imajo pri tem razvoju svojo vlogo tudi socialni pojavi. Porast poklicno delujoče ženske tudi izven gospodinjske stroke, to je eden najvažnejših činiteljev, ki vodi »mogonevne vesti. — 13: Napoved časa, plošče, borza. — 17.30: Salonski kvintet — 18.30: Gimnastične vaje. — 19: Italijanščina. — 19.30: Srbohrvaščina. — 20: O ustroju materi j-e. — 20.30: Orgelski koncert g. Stanka Premrla. — 21.30: Samospevi g. Janka. — 22.15: Magistrov >Šramek kvartet — 22 45: Napoved časa in poročila BEOGRAD 12.05: Radio-orkester. — 16: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos ta Ljubljane. — 22.30: Poročila. — 22.50: Lahka glasba. _ ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Prenos lz Ljubljane. — PRAGA 19.40: Vojaška godba. — 20: Švedske pesmi. — 20.20: Dramski večer. — 22.15: Koncert na orgle. — BRNO 20: Največja izraba kuriva • popolno izrabo celotne kurilne ploskve. Peč za velike m največje prostore RAPID je patentirana DO 50°/ prihranka na kateremkoli k tiri vb TEHNlCNt dIRO UUBUANtt, GRAOISCfc tč Tele i 479« Izpadanje las, prhljaj, srbečica _ lasne nadloge vseh vrst, cepljenje las uničujejo lepoto las. V vsakem posameznem slučaju dovede MOČNI BALZAM ZA LASE, triumf biologičnega postopanja, do preporoda las. Pri uporabi mojega močnega balzama za lase se pokažejo lasje v svoji čudoviti lepoti, postanejo kodravi, gosti in vonjavi in zadobe svilnat blesk in mehkobo. Močni balzam za lase pospešuje rast las in je najboljše sredstvo za nego las. Proti izpadanju las po hripi itd. je močni balzam. Cena Din 35.—. Originalne preparate Schroder — Schenke razpošilja po povzetju ali vnaprej vposlanem znesku samo depo za Jugoslavijo »Omnia«, oddelek 1/14, Zagreb, Draškovičeva 27. (P oceni m dobro kupite ure, zlatnino to srebrnino pri svetovno znani tvrdki H.Suttner LJubljana, Prešernova uiica 4 RazpoSilja se na vse kraja Evrope. Amerike, Afrike, Avstralije to Azije. Velika zaloga ur znamk, Glas-htitte, J. W. C. Schaffhauaen Sol vil Ornega, Longlnea, Doxa, Omiko, tko Axo, itd. Lastna protokolirana tovarna ur v Švici Zahtevajte veliki Uustrovani cenik od H. SUTTNER, LJUBLJANA 4, zastonj to poštnine prosto. •btaiholfši našeupza z!mo NOGAVIC in ROKAVIC za moške, ženske in otroške, PLETENIN, maj, jumperjev in puloverjev, žepnih robcev, kravat, srajc, gumbov, ČIPK in VEZENIN, volne in bombaža, ročnih torbic, AKTOVK, dežnikov, vseh potrebščin za ŠIVILJE, KROJAČE, ČEVLJARJE, SEDLARJE in TAPET-NIKE samo pri {fosip (Peteline Ljubljana, za vodo. si že obnovil članarino Vo*lnUmve dlriižHe za letos Poročiti se nameravata: hotelski direktor Bogomir Alojz Petrlč stanujoč na Bledu v Jugoslaviji Charlota Luiza Grittner brez poklica, stanujoča v Breslau, Salzstrasse 37. Breslau, 1. oktobra 1931 Standesamt m. Der Standesbeamte. 12575 •Vagrolmt a spomeniki zelo poceni naprodaj. Jos« CiMar, Vodovodna c. 1 OBVESTILO. Gospod ADOLF OSOLIN ni več pri meni v službi, torej ne sme zame več sprejemati naročil, seveda tudi ne sme zame denarja sprejemati, za kar pa itak ni bil nikdar pooblaščen. 12572 FRAN POGAČNIK Ljubljana, Dunajska cesta St. 67. Več vagonov lepega belega ŠTAJERSKEGA KROMPIRJA nudim za takoj in za ves oktober franko vsaka postaja. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12565 gate, ^ etia*ot0® fceva >EJ eS. vs® ,'tfTJ^- WAHLCa CHlCAGO PERESA — POLNILNI PERESNIKI Lepite na pisma znamke protituberhulozne lige! i dobitek je zadela 5. oktobra srečka št. 68.187, kupljena v kolekturi ANTONA GOLEŽA v Mariboru, Aleksandrova cesta štev. 42, - ^ Din Srečni lastnik te srečke je Mariborčan. ->' -"Wt v - Sv"I v Sloveniji, rentabilno podjetje se odda za daljšo dobo v zakup. Potreben kapital Din 300.000.—. Pojasnila daje dr. Ivan Černe v Ljubljani, Dvorni trg štev. 1. .'>•?: -'"-'i > ' R.MIKLAUC LJUBLJANA 1 Občina Ljubljana Mestni pogrebni tavod V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni stric, gospod OMAHNA ANTON nadrevident Južne železnice v pokoju dne 5. t. m. po kratki mukepolni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega nam pokojnika bo v sredo, dne 7. oktobra 1931 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Zrinj-skega cesta štev. 7, na pokopališče k Sv Križu. V Ljubljani, dne 6. oktobra 1931. 12590 Globoko Žalujoča rodbina 8AFEC INSERIRAJTE V ,.JUTRU" 1AZGLA! V najem dajemo gostilno »Na žagi« v Kočevju, sestoječo iz točilnice, dveh gostilniških sob, kuhinje, shrambe, verande, kleti in drugih pritiklin z inventarjem, obenem stanovanje, obstoječe iz ene sobe in kuhinje. Ponudbe pod Din 2500»— mesečno za celotni najem se ne bodo upoštevale. Pismene ponudbe je vložiti v zaprtih kuvertah do 20. oktobra 1931 do 12. ure na spodnji naslov. Najemnik prevzame gostilno s 1. novembrom 1931. Premoženjska uprava mesta Kočevje v Kočevju 12573 e——BMBBasaiiiirfjMHaHiiiii ■■■ii iim imHummBammaBmm 100-a boste na bencinu in olju, ako boste po vsakih 15.000 km izmenjali svečice. Nove Champion-svečice zmanjšujejo stroške pogona. Glavno zastopstvo in skladišče za Jugoslavijo: ROBERT VVEINBERGER, d. d., Zagreb, Gajeva ul. 10. j Motvoz Grosuplje domač slovenski izdelek Tovarna motvoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubljani. 156 Zahtevajte vzorce in cenike brezplačno f f malim oglasom s ženitve, dopisovanja, naznanila ter oglasi trgovskega, reklamnega ali posredovalnega značaja: vsaka beseda 2.— Din. Pristojbina za Ufro S.— Din. Najmanjši znesek 10.— Din Ostali oglasi: vsaka beseda 50 para. Pristojbina za iifro 3.— Din. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati ie pristojbino 2.— Din Prit stoibine ie vposlati obenem z naročilom. Čekovni račun pri Poštni hranilnici v Liubljani 11J84Z — Telefon itevilka 2492. 3492 Za od£coo*> 2 DIR * mnamteah SSCasIove tnalih oglasov dobite takoj po izidu lista v podružnicah ,Jutra' v itfafjfccfii, v Ce/ju, v SMocettt mestu, 9 tSfbovljah in na Jesenicah, tu sprejemajo tudi naročila na male oglase in inserate. Potnika za Jesenice in bližnjo okolico tako, »prejmem za obisk privatnih strank. Služba stalna in dober zaslužek. Cenjene ponudbe pod »3000« na podružnico »Jntra« na Jesenicah. 44320-5 dilhifMffirtd Zastopnike aa brezkonkurenčen rvred-Be: i i 6 e Franc Marinič, Celje, Kocenova ulica 10. 44425-3 Šivilja ^njne konfekcijsko delo aa dom. Ponudbe na ogl. od-delek »Jutra« pod Šifro »Dobro delam«. 44446-3 Zastopstvo za Beograd •prejmeta 2 inteligentna in trgov«ko naobražena gospoda. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Bosna«. 44523-3 Provizij, zastopnike sa v&e kraje dravske te-novin« išče dobro vpeljana zavarovalna družba. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Zaslužek«. 44562-3 Mvrt^RlVM 5 pleskarskih pomočnikov nno prvovrstne sprejme takoj Ivan Brunčič, pleskarstvo, Ljubljana, Kolodvorska ulica štev. 23. 44353-1 Trg. učenca (ko) prejme boljša špecerijska in delikatesna trgovina v Ljubljani. Vsa oskrba pri starših. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44122-1 Vajenca • predpisano Sol. izobrazbo sprejmem v špecerijsko trgovko v Ljnbljani. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44450-1 ' Hišnico •prejmem. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Hišnica«. 44386-1 Kuharico •amoetojno, perfektno, proti dobi plači sprejmem. — Of«rte na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dobro nameSičenje«. 44454-1 2 čevljarska pomočnika dobro Irvežbana v zbitem delu, v stalno službo takoj »prejme Ignac Grašič, Kranj, Savsko' predmestje. 44485-1 Navijalko spretno sprejme takoj Joga Gliha, Šiška, Kavškova it. 26. 44472-1 Čevljar, pomočnike ia zbita in šivana dela ter prirezovalca dobro izvežbanega sprejmem takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44510-1 Pletiljo popolnoma izvežbano sprejmem taioj na Celovški e. it. 95. x*l>14-1 Mlajšo služkinjo rteno ia pridno, iščem otroku in za vsa hišna dela. Naslov v oglasnem oddeuku »Jutra«. 44502-1 Medičar. in slaščičarskega pomočnika ki lahko dobi obrtni list, iščem. Nudi se mu dobra in »talna eksistenca. Ponudba na oglasni oddelek »Jutra« pod »Priložnost«. 44507-1 Kroj. pomočnika dobrega delavca sprejmem Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44520-1 Kroj. pomočnike in pomočnice tavežbane v konfekciji damskih plaščev, sprej me Jerin, Rožna dolina eesta VI/33. 44534-1 Spretno kuharico snažno in vsestransko za nesljivo, ki opravlja tudi hišna dela, sprejmem. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44535-1 Izurjeno pletiljo Sprejmem takoj. Naslov v Oglas, nem oddelku »Jutra« 44543-1 Mesar, pomočnika sprejme Josip Musar, Ljub Ijana. Sv. Petra cesta 61 44526-1 Brivskega vajenca zdravega in poštenega sprejme brivnica Koman Niio, Poljanska cesta 13. 44552 ' Tonkino-operaterja za Licht in Nadeitonapa-rat, Lzučenega elektrotehnika (ključavničarja), ne-oženjenega. vojaščine prostega sprejmem takoj v stalno službo proti 800 Din mesečne plače, hrani in stanovanju. — Ponudbe na naslov: Tonkino Central, Zemun. 44541-1 Točaja (pipničarja) ki se razume v konserviranju vina, ne-oženjenega, vojaščine prostega sprejmem v stalno 3lužbo proti mesečni plači 500 »Din ter hrani in stanovanju. Ponudbe na naslov: Hotel »Central«, Zemun. 44542-1 Hotelsko kuharico fino, i S č e posredovalnica Mrak v Ljubljani. 44533-1 Mesar, vajenca sprejme takoj Leopold Jesih, mesar v Medvodah. 44559-1 Pekovski pomočnik mlad in dober delavec dobi takoj službo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 44549-1 Čamernikova šoferska šola Ljubljana, Dunajska c. 36 (Jugo - Auto) telefon 2236. Prva oblast, koocesijonirana Prospekt 15 zastonj — pišite ponj! 251 Francoščino nemščino pravilno gramatiko in kon-verzacijo nudim. Prevzamem tudi trg. koTespon denco. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro Učiteljica jezikov z večletno prakso«. 44464-4 Akademik poučuje proti hrani aH po 8—10 Din na uro. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »8—10«. 44497 4 V nemščini dajem Instrnkcij« po zmer ni ceni. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44528-4 Mayer Eonv. lesikon 7. Izdaja kompleten poce ni prodam. Naslov se izve v podružnici »Jutra« v Ce lju. 44294-8 Tri kolesa dobro ohranjena, radi od-pot-ovanja proda Rebolj, Vodovodna 68. — Ogledati med 12. in 3. uro. 44556-11 Trgovski pomočnik verziran v vseh strokah mešane trgovine, ž»li premeniti službo. Gre tudi kot skladiščnik, potnik ali eks-pedijent. Cenj. dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod »Brezpogojna poštenost«. 43852-2 Mesarski pomočnik in izdelovatelj vsakovrstnih mesnih izdelkov, išče službo za takoj ali pozneje. Naslov pov« oglasni oddelek »Jntra«. 44361-2 Mesto služkinje najraje v kakem mestu išče 211etn«, pridno in pošteno dekle, ki zna tudi kuhati in šivati. Nastopi laik« takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44355-2 Zobotehnik popolnoma perfekten r kavčuku in zlatu, išče zaposleni«. Ponndbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Lahko nastopi takoj«. 44447-2 Tkalka-naviialka dobro izvežbana. išče službo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44444-2 Perica gre prat po bišah. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 44483-2 Službo sluge skladiščnika ali kaj primernega iščem. Ponudbe oa ogiasni oddelek Jutra pod »Hvaležen«. 44509-2 Orožn. narednik v pokoju, večletni komandir, inteligenten in vešč nemščine, slov. in deloma tudi srbohrvaščine — želi primerne namestitve, najraje v Ljubljani. Ponudbe s pogoji na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Vesten 11«. 44511-2 1000 Din takoj plača pošten mladenič tistemu, ki mu preskrbi stalno službo pomočnika v skladišču, sluge ali kaj s ličnega. — Sprejme tudi vsako drugo primerno službo. Pismene ponudbe pod šifro »Stalna in 1000 Din« na oglasni oddelek Jutra. 44513-2 Motorno kolo D. K. V., popolnoma v brezhibnem stanju poceni •> r o d a Lovro Sebenik, Knezova 28. 44547-10 Avto Rugbi štirisedežen, v dobrem stanju radi selitve ugodno naprodaj za 15.000 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44428-10 7 Frizer za dame in gospode, ki bi opravljal tudi druga dela, išče službo proti majhni plači. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Dober frizer«. 44490-2 Gospodična zmožna knjigovodstva, korespondence, stenografije, strojepisja in vseh pisarniških del, vljudno prosi namestitve. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Vestna koresponden-tinja«. 44496-2 Natakarica pridna in poštena, ki zna tudi dobro šivati, išče kjerkoli službo. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Trbovljah pod »Poštena« 44538-2 500 Din nagrade dob! tisti, ki mi preskrb' «'.užbo poslovodinje, bla sajničarke ali v pisarni Imam dva letnika učite Ijišča in spričevala samo stojne poislnvodinje. Zmož na 5000 Din kavcije. Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Za lesliiva 28«. 41928-2 Puhasto perje čisto, čohano, kg po 48 Din, druga vrsta kg po 38 Din, čisto belo gosje kg po 130 Din in čisti puh kg po 250 Din raz pošilja po pošt. povzetju L. BROZOVIč, ZAGREB. Iiiea 82. 22-6 Železno blagajno fabrikat VViese in drug na Dunaju prodam v brezhibnem stanju. Vprašanja pod »Blagajna« na oglasni oddelek Jutra v Mariboru. 43925-6 Sode za namakanje sadja, mošt in vino, kislo zelje in re po, kakor druge pridelke, ii trdega lesa, ca 200 I vsebine, kupite v vsaki množini tn najugodneje pri tvrdki Julij Zupan, Ljubljana, Sv. Petra cesta 35. Vinske sode proda Dobrajc, Maribor, Tattenbachova 21. 44429-6 Čoln (Flachboot) 6 sedežen, z 2 pari vesel, prodam za 600 Din. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra«. 44258-6 Posteljo s peresno žimnic-o in mofonsk« plošče prodam Pred Škofijo 2l/HI, l«vo. 44458-6 Mlajša frizerka dobro izurjena, išče stalno mesto — najraje v okolici Ljubljane. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Frizerka«. 44449-2 Fotograf, pomočnik zmožen vseh fotografskih del, išče službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Retušer«. 44475-2 Kot sobarica ali za vsa b i S n a. dela išče službo Anica Kranjec, Loka pri Zidanem mostu. Račica št. 28. Ima dobra spričevala. 44465-2 Absolventinja meščanske šole. želi službo v pisarni ali v kaki večji trgovini v mestu. Nastopi takoj. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pridna in poštena«. 44492-2 Otroško posteljico in košaro s stojalom pro dam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44456-6 2 železni postelji prodam radi pomanjkanja prostora. Naslov v oglas, oddelkn »Jutra«. 44525-6 Moško obleko površnikj čevlje štev. 42 in nikeljnasto posteljo prodam. Naslov v oglas, oddelkn »Jutra«. 44569-6 Sobno peč glinasto, rjavo, dobro ohranjeno poceni prodam v RiharjevI ulici št. 2 — Kolezija-Mirje. 44563-6 Velika izbera gramofonskih plošč, tovarniško novih po 20 Din. Tudi druge smešno cenene priložnostne šlagerje od 4 Din dalj«. Ogled nič ne stane. »Omnia«, Dunajska eesta 86. 44564-6 JlelertM* »Ford« avto (limuzina) skoraj nov, Tožen 14.000 km, radi bolezni za polovično ceno na prodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44537-10 Tricevni radio z zvočnikom za 800 Din proda Jezeršek, brivec, Moste pri Ljubljani. 44531-9 Na obroke Lahko kupite kar potrebu jete skoraj v vseb večjih ljubljanskih trgovinah s po sredovanjem Kreditne zadruge detaljnib trgovcev v Ljubljani, Cigaletova 1 (pri sodniji). 39917-7 Opremo za trg. lokal pnlt (pudel), steklene nastavke za izložbeno okno, pisalno mizo, register za spise in nekaj stolov, vse v dobrem stanju kupimo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44397-7 Krompir kupujem na vagone. Ponudbe z najnižjo ceno prosim na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Krompir«. 44412-7 Bukova drva suhe cepanice in leseno oglje kupujem na vagom«. Ponudbe z najnižjo ceno prosim na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod Jifro »Gorivo«. 44413-7 Zephir peč malo rabljeno, dobro ohranjeno kupim. Naslov pove i-glasni oddelek »Jutra«. 44467-7 Star kotel še uporaben kot vodni re-zervar, t vsebino 5—8 m' takoj kuip. »Semperit« tovarna gumija Kranj. 44279-7 Hrano dobro in okusno po 12 Din dnevno nudim v centru mesta. Naslov v oglasnem vldelkn »Jutra« 44459-14 Ia suhe slive zaboj od 10 kg za 84 Din zaboj od 5 kg za 44 Din, suhe hruške in jabolka omot od 10 kg za 60 Din, omot od 5 kg za 32 Din franko razpošilja G. Drechsler, Tuzla, Bosna. 44539-34 RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX RO-LEX KNJIGOVODSTVO »Kartoteka« Ljubljana Šelenburgova ul. 6. Amerikanci lastniki hranilnih vlog! — Nudi se Vam zelo ugodna prilika, da varno vložite svoj denar v dobro idočo industrijo — s takojšnjim pristopom kot družabnik in solastnik. Mesto prazno vsled smrti družabnika. — Industriji je zasiguran obstoj. ker se prndncira blago, ki je neobhodno potrebno za življenje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštenje in delo«. 44424-16 Parcelo v okolici LJubljane, primerno za 2 stavbe, elektrika, vodovod že vpeljano, prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra« 43995-20 Hišo v Liubljani ali okolici kupim. V po-štev pridejo samo boljše večst3novanjske. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Več stanovanjska«. 43760-20 Mlin naprodaj na najbolj prometnem kraju pri železn. postaji v meetu. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Prometni mlin« 43507-20 35 hiš v Daruvaru in nekoliko stotin pose stev, gospodarstev, mlinov in trgovin v Jugoslaviji — brez provizije prodaja časopis »Daruvarčan«, Daru-var. 44228-20 Lepe stavb, parcele pod Rožnikom ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44121-20 Vilo ali hišo z 2—3 stanovanji, oziroma manjšo parcelo v bližini centra kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »JutTa« pod šifro »Resen refleitanU. 44477-20 Velik prostor v izmeri ca 9000 m*, s hišo, primerno za tesarja, lesno trgovino ali večjega obrtnika, v Mostah ob Zaloški cesti proda Snoj Franja. Ljubljana, Prešernova ulica 30. 44399-20 Enonadstrop. hiša v Ljubljani naprodaj za 150.000 Din. Ponudbe pod značko »150.000« na. »srlas. oddelek »Jutra«. 44530-20 Diiaka v popolno oskrbo sprejmem v Gorupovi ulici 3/II levo. 44548-22 fUmttcmja iščejo Stanovanje 2 sob in vseh pritiklin išče s 1. novembrom stranka 3 idraslih' oseb. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Primerna cena«. 43999-2l/a Mlin v prometnem kraju na deželi vzamem v najem, ali na polovico. Naslov pove podružnica »Jutra« v Celju. 44568-20 Iščem posojilo 10—15.000 Din za dobo 3 mesecev, proti dobri garanciji in visokim obre-stim. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Jamstvo«. 44370-16 Kdo posodi do 1. marca 1932 drž. na-meščenki 1000 Din proti 8 % obresti. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 44445-16 IX Lepo posestvo 40 oralov njiv, polja ln travnikov ln 40 oralov gozda vse v enem kompleksu pri postaji Kozarec prodam. Vprašati pri Mlču Brkoviču. Bosanski Prijedor. 42031-20 1/777* ' i rt} r; Srebrne krone staro *!ato in srebro kupuje Rafinerija dragih kovin, Ljubljana, Ilirska ulica 36. vhod iz Vidovdanske ceste, pri gostilni Možlna. 70 Mesarji, pozor! V lepem trgu Slovenije, z veliko okolico, se nudi zelo ugodna prilika pričeti mesarsko obrt, ki je krajevno potrebna in od ljudstva zaželjena. Najboljši uspeh zasiguran. Neposredno pri farni cerkvi in ob glavni cesti se dobi v hiši z gostilno primeren prostor za ureditev mesnice, klavnice in ledenice z malimi stroški. kateri se poračunajo pri najemnini po dogovoru Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« v Ljubljani pod šifro »Obogatiš«. 43767-19 Poslovni lokali na Dunajski cesti St. 29/1 so s 1. septembrom na raz polago. Poizve se istotam. 43374-19 Trgovski lokal s skladiščem in stanova njem, v zelo prometnem kraju bližnje okolice ljub Ijanske takoj oddam. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44322-19 Lep trgovski lokal na prometnem prostoru v novi hiši takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »JutTa«. 44476-19 Delavnico veliko 9 X 5 m. svetlo in suho odda v podnajem tiskarna Grafika. Resi jeva cesta 4. 44521-19 Trgovino z galanterijo, drobnino in modo. dobro idočo, na najbolj pvnuretni cesti v Mariboru ugodno prodam. — Dopise pod »Sigurna eksistenca« na podruž. Jutra v Mariboru. 44566-19 X)na*em Parno pekarno na prometnem kraju oddam v najem oženjenemu peku, ki položi 10.000 Din kavcije. Oferte n« naslov: Šiftar Štefana. Murska Sobota. 43503-17 VtUUUU Vino zelo dobro, lastnega pridelka, liter po 10 Di« v zaprtih steklenicah — in jabolka po 2 Din kilogram dobite v prodajalnah mlekarn« Adolf Bernhard, Maribor, Aleksandrova eesta SI ia Koroška eesta štev. 10, 44289-33 Mrve In detelje ca 20.000 Kg proda Teodor Jefimov, Stična, Dolenjsko 44054-33 Laneno seme kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Seme«. 44451-33 Namizna jabolka prvovrstna po najnižji ceni razpošilja — kupuj« pa lepe suhe gobe po najvišji ceni Peter 5e-tina. Radeče pri Zidanem mostu. 231-33 tfanvvanju Dijakinjo ali dijaka nižješolsko sprejme boljša družina v popolno oskrbo. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 44165-22 Dijaka na stanovanje in hrano sprejme takoj Pukelstein na Šv. Petra cesti St. 46. 44501-22 Mirna obitelj 3 članov, išče za takoj ali s 15. stanovanje 2 »ob, kuhinj« in pritiklin. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Mirna obitelj«. 44365-21/a Majhno stanovanje komfortno, v mestu išče stranka brez otrok sa november ali december. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Solnčno«. 44515-21/a Stanovanje 2 »ob, kuhinje in pritiklin v bližini Resljeve c. išče boljši, ves dan odsoten zakonski par. Ponudbe pod »Za 1. december« na ogl. oddelek »Jutra«. 44503-21/a Sobo in kuhinjo iščem i 15. oktobrom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Dve osebi«. 44545-21/a Stanovanje celo prvo nadstropje takoj po nizki ceni oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44487-21 Stanovanje 3 sob, predsobe, kuhinje in pritiklin oddam v vili pod Tivolijem — Cesta v Rožno dolino Stev. 24. 44505-21 Enosob. stanovanje v suterenu oddam odraslim ljudem. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 44506-21 Stanovanje 3 sob, kuhinj« in vseh pritiklin oddam v novi hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44522-21 Enosob. stanovanje (Bežigrad) s 1. novembrom oddam 2 boljšima osebama Naslov r oglasnem oddelku »Jutra«. 44524-21 Stanovanje 3 so4> in kuhinje tako] oddam za 650 Din. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 44554-21 oddajo Sostanovalca x vso oskrbo sprejmem blizu kavarn« Prešeren. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 44405-23 Gospodično pa nizki ceni sprejmem takoj ali pozneje kot sostanovalko. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 41533-23 Prazno sobo v katero se lahko postavi štedilnik, oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 44550-23 Opremljeno sobo s hrano ali brez odda K., Povšetova cesta štev. 7. 44551-23 Opremljeno sobo takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 44560-23 Opremljeno sobico prijazno, s posebnim vho dom takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 44517-23 Lepo sobo soločno, oddam stalnemu gospodu na Gruberjevem naorežjn St. 16. 44189-23 Opremljeno sobo mesečno, v sredini mesta oddam boljšemu gospodu. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. 44111-23 2 opremljeni sobi s 15. oktobrom oddam boljšim oeebam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra« 44555-i S Opremljeno sobo za 2 osebi, event. z uporabo kuhinje oddam v bližini Tabora in kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 44461-23 Mirna stranka treh odraslih oseb — mati, hčerka in »in — išče s 1. novembrom stanovanje 2 sob in pritiklin — najraj« v neposredni bližini mesta. Stranka j« zelo mirna, čista in redoljubna. Pismene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Redoljubna«. 44571-21/a fttHHVMtfa oddajo Štiri sob. stanovanje v centru Ljubljane oddam s 1. novembrom 1931. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 43865-21 Solnčno stanovanje 2 »ob. kohtnje in pritiklin oddam t novembrom. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra«. 43435-21 Stanovanje komfortno, s 3 sobami to obširnimi pritiklinami oddam z novembrom. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 44310-21 Kletno stanovanje lepo, »obe, knhinje tn pritiklin oddam s 1. novembrom čedni stranki odraslih oseb — brez otrok v Zeleni jami, Tovarniška nl. St. 21. 44463-21 Sobo in kuhinjo oddam takoj v Marmonto-vi ulici St. 19. 44442-21 Stanovanje 3 »ob, kuhinje, predsobe ia nritiklin, v najlepšem stanju x novembrom oddam za 800 Din. Naslopiti Ženitve in poroke posreduj« najbolj vestno u diskretno ko>ncesij«m-rani Zavod za sklepanje zakonov »R e z o r« Zagreb, pošta 3. — Informacije in prospekte pošilja proti vposlani poštni znamki za 10 Din. 213-24 Tomo! Prejela 500 Din. Prisrčna hvala — in svidenj«? Poljub Vokoslava. 44448-24 »Rjo« Sem v skrbeh — si bolna? Pridi na promenado. — Poljub. 44443-24 Avto Prejela. Določeni dan. — Broz operacije. — Poljub. 44453-24 2 mladi turistki želita znanja z boljšimi gospodi, ▼ »vrbo dopisovanja in po možnosti skupnih Motov. Cenjen« ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »V planinskem »otnea in snegn«. 44493-24 Veselim se srečanja a težko mi je, ko vidim otožni pogled — trpim. 44544-24 Dve veseli dami želita prijateljstva z boljšima gospodoma srednjih let.— Skupn« ali deljene cenj«n« dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Črnka in Brlnetka«. 44558-24 3 mladi gospodje v Ljubljani, žele radi slabega poznanstva, poznanje s tremi damami v starosti 18—24 let, kater« »i želijo imeti družbo za »kupne izprehode, zabave ter ples. šolo. Hitro — poznejše ženitve niso Izključene. — Cenjene ponudbe po motnosti s sliko na oglasni oddelek »Jutra« . pod šifro »Vesela družba«. 44657-24 Samec 45 !«t star, ki ima 2 hiSi t Ljubljani m kapital — želi poročiti pod 40 let staro gospodično, ki ima posestvo ali gostiln« na aežeM. Resne ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod Šifro »Sigurna sreča«. 44470-35 t ** tj ! f f * o Pianino ali kratek klavir dobro ohranjen kupim. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek Jutra pod »Dober pianino«. 44469-26 Gosi krasu« Emdenske, za rejo proda farma perutnine na Viču. 44441-27 Jazbečarje prvovrstne, 10 tednov stare proda okrajni gozdar H. Zuljan, Kočevje. 44480-27 Moška čepica je bila izgubljena na Šmarni gori. Najditelj naj jo odda v oglasnem oddelku »Jutra« v Prešernovi ulici. 44342-28 Šivalne in pletilne stroje popravlja in renovira Emil Klobčaver, speci jal ni mehanik, Ljubljana, Sv. Petra eesta 47. 302-29 Stroji! Radi preureditve obrata prodam stroje, popolnoma uporabne, brezhibne, po najnižji eeni, in sieer: 8-40 po Din 650.—. 8-50 po Din 1300.—, 8-60 po Din 1500.—. Izvolite »i osebno ogledati, gotovo boste našli stroj, ki bo za vašo porabo tako za izdelovanje noga vic, kakor vseh drugih pletenih predmetov. Pišite na naslov: Kati Vaj t, Ce lj«. 305-29 Strop: kovinostiskalnic«, stružnice po izredno nizki ceoi naprodaj radi opustitve obrata. Ljubljana, Aškerčeva št 3, pritličje. 44546-29 Slike za legitimacije dobiš v 10 minutah pri foto Joško Smuc, Marijin trg 8 — vogal Wolfove 1. 304-30 Čevlji! Moški templajici Din 94.— ženski templanei Din 18.— Tobias, Kolodvorska ul. 27 44561-30 Svarilo! Iijavljam, da nisem plačnik za dolgove v zasebne svrh«, povzročene od kogarkoli, pa bodisi tudi od družinskega člana, na moje ime brez moje vednosti in moje odobritve. — Fran Medica, Ljubljana, Tržaška eesta 4. 44455-31 Mirko Jordan Prosim, d» javiš naelov Peternelu, Ljubljana, Flo-rijanska ulica 13. 44529-31 Sladko štajersko Portugalko po 12 Din dobite v vinski kleti T. Mencinger, Ljubljana, Sv. Petra eesta 43. 44203-18 Telefon 2059 5? Premog suha drva foga&nft, Bohoričev« K. 6 vi^EČ^ nove Id rabljen« vseh vrst ter luto za embalažo Ima redo« * saJogf ■ Mirko Mlakar i Ljubljana Slomškova ulica H, Telet. »-«7 Pletenine, mode ta šport najnovejše vrste izdeluje mehan. ind, plet. AttfCtt ^ Satmtft Skofja Loka Zahtevajte vzorce na ogled. hiacint, tulipanov itd. v 130 vrstah po imo-nih nudi SEVER Ss KOMP., LJUBLJANA Gosposvetska cesta. 5. 12447 Srnid ____ N»»noveia sfafiaska pa« tetsa železna zelo praktična slofljiva postelja • tapeciran im oadraccm — EraCtična za viaks bižt-Ifrra postela s tapecira-nrm nadracom. — Stan« Di* PcRefca patentna poste!* •ločljiva praktična wm touriste, vojak« ia zm ieriialtM kolonij«. Stan« DU JSS___ LiegestaM pr*kU«aa Mi letanje ia ledeni«. St«-« »• Oh IML-. h »no perje ki po Di« 48— čisto belo gosi« ke po DU {36— ia Cisti pob ktf po Di« »».■ » U BROZOVIČ. TMgB ~ o. m. V vinski kleti T. Mencinger Ljubljana, Sv. Petra cesta 43 se toči sladka štajerska Portugalka po 12 Din. 44203-13 ■1 Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij >Jutra< Adolf Ribaikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani