Leto VIR, št. 184 Ljubljana, sobota 6. avgusta 1927 Cena 3 Din mm l«>»ja ob 4. »jntraj. a Stane mesečno Din 25-—, za inozemstvo Din 40"— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo s Ljubljana, Knaflova ulica štev. s/L Telefon št. «079 in 2804, ponoči tudi St. 3034. Rokopisi se ne vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko UpnvnBtve: Ljubljana, Prdernova ulica 5l 54. — Telefon St. 20361 inseratnl oddelek; Ljubljana, Prešernova ulica št. 4. — Telefon št. 14CI Podružnici: Maribor, Aleksandrov: št. 13 — Celie, Aleksandrova cest« Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-iana št. 11.841 - Praha čislo 78.180. Wlen, Nr. 105.241. Ljubljana, 5. avgusta. Kakor je bilo od vsega začetka pričakovati in kakor smo tudi dejansko ves čas slutili, je končala pomorska razorožitvena konferenca v Ženevi s popolnim, eklatantnim neuspehom. Zbo-rovalci so se razšli, ne da bi ugotovili kakršenkoli pozitiven rezultat. Res je sicer prišlo do pogojnega sporazuma glede podmornic in torpednih rušilcev, toda cela Coolidgeova stavba je padla v vprašanju križark izpod 10.000 ton in z njim vred je postal tudi sporazum glede ostalih pomožnih bojnih brodov brezpredmeten. Cela stvar se je morala odgoditi ad calendas graecas. Resolucija, ki jo je sprejela konferenca, ugotavlja sicer te provizorne rezultate in podčrtava napore vseh treh strank, da se doseže splošno sprejemljiva rešitev. Toda govori vseh treh glavnih delegatov, zlasti ameriškega in britanskega, na zaključni javni seji v hotelu des Bergues so bili tako odkriti, celo tako ostri, kakor jih zgodovina diplomatskih pogajanj le malo beleži. Prvi angleški delegat Bridgeman je odkrito valil vso krivdo za izjalovljenje razorožitvene konference na trdovrat-nost Zedinjenih držav, vodja ameriške delegacije Gibson pa mu tudi ni ostal dolžan in je zavrnil s kričeče jasnimi izrazi odgovornost za polom na Veliko Britanijo. Zastopnik Amerike je obdolžil angleško vlado, da ni hotela priznati Zedinjentm državam svete pravice do zgradbe onih bojnih ladij, ki jih rabijo, marveč je rajši razbila konferenco. Angleški lord Bridgeman pa je naglasil, da ne more razumeti, zakaj zahteva Amerika zase številno bojno brodovje z izrazito napadalnim značajem. S prav malo prikritimi besedami je očital washingtonski vladi imperijali-zem, težnjo za svetovno pomorsko hegemonijo. Ženevska konferenca torej ni končala na idiličen način, marveč s kopico medsebojnih trpkih, bridkih očitkov, čeprav izraža resolucija nado, da bodo našle prizadete vlade tekom na* daljnih diplomatskih pogajanj bazo za sporazum. Zunanja stran spora se je sukala okoli vprašanja tonaže, oborožitve in razdelitve na kategorije pomožnih bojnih ladij. Velika Britanija je sicer pristala na načelo izza washingtonske konference leta 1921. glede enakosti celokupne tonaže vseh bojnih ladij za Anglijo in Ameriko, zahtevala pa je, naj se natančno določi, koliko rasnih tipov sme imeti v tem okviru posamezna pogodbenica. Angležem je šlo predvsem za to, da onemogočijo Ameriki gradbo večjega števila križark po 10.000 ton, ki so najmodernejši tip lažjih bojnih brodov in imajo veliko, ne samo obrambno, marveč tudi napadalno vrednost. Ker smatrajo — po pravici — da rabijo zase celo vrsto lajših križark z manjšimi topovi za obrambo svojih svetovnih trgovskih potov jn komunikacij z orjaškim kolonijskim imperijem, so insistirali na vse načine, da se število večjih križark temeljito omeji, dočim naj se dovoli gradba čim večjega števila manjših pomožnih brodov. Amerika se je temu predlogu odločno uprla, smatrajoč, da pridejo zanjo v poštev samo križarke z najmanj 10.000 tonami, ki predstavljajo realno bojno vrednost. Ker nimajo Zedinjene države obširnih kolonij in njihova mornarica nima braniti dolgih prekomor-skih obal, jim ni prav nič do manjših ladij čisto obrambnega pomena. Tako sta obe anglosaški pomorski velesili uporno vztrajali vsaka pri svojem stališču. Tak je zunanji razlog poloma ženevske konference za omejitev oboroževanja na morju. Notranji, dejanski vzrok je mnogo manj kompliciran. Amerika, opirajoč se na svoje bogastvo, na svojo ogromno gospodarsko silo, zahteva popolno enakost na morju z Veliko Britanijo. Ta enakost pa bi pomenila z ozirom na zemljepisni položaj Zedinjenih držav dejansko prevlast na morju. Dosedanja morska cesarica Velika Britanija ne mara te ambicije na noben način pripustiti, ker bi si sicer izkopala svoj lastni grob. Polom v Ženevi kaže z vso resnostjo, kako daleč je še svet od resnične razorožitve in razkrinkuje lažni pacifizem anglosaškega sveta, ki pač zahteva razorožitev evropskega kontinenta, sam pa se pripravlja na največjo oboroževalno tekmo, kar jih pozna svetovna zgodovina. čičerin o odnosa jih z Anglijo Berlin, 5. avgusa. d- Po poročilih iz Mo« skve je izjavil čičerin, da je sovjetska vla= da pripravljena razpravljati o vsakem pred« logu. ki služi utrditvi miru. Vesti, da jc Anglija stavila oficijelne predloge za ob. novo diplomatskih odnošajev z Rusijo, Či« čerin odločno zanika. Moti pa se, Cham« berlain. naglaša čičerin v svoji izjavi, ako misli, da se bodo trgovinski odnošaji med Anglijo in sovjetsko Rusijo tudi po prelo. mu diplomatskih odnošajev nadaljevali. Preden je sploh možno misliti na obnovo rednih odnošajev, mora nuditi Anglija za* nesljive garancije, da se ne bodo več po» novili slični napadi na sovjetska zastopstva, kakor je bil slučaj Arcos. Politične posledice sklepa fin. odbora Porazen vtis na Vukičevičeve prijatelje. — Desinteresman demokratov na Vukičevičevi usodi. — Priprava nove politične kombinacije za novo Narodno skupščino Beograd, 5. avgusta p. V političnih krogih se danes živahno komentira potek včerajšnje seje finančnega odbora. Splošno se naglaša, da je solidaren nastop fin. odbora v obsodbi vlade nov dokaz, da so vse resne parlamentarne stranke odločno proti vladi in da je že danes jasno, da vlada g. Vukičeviča ne more preživeti 11. septembra. Četudi korak fin. odbora trenotno ne bo imel nikakih resnejših političnih posledic, je vendar v veliki meri razjasnil položaj. Vladni krogi si prizadevajo, da bi zabrisali porazen vtis, ki ga je napravila včerajšnja seja v politični javnosti in naglašajo, da so oni radikali, ki so na včerajšnji seji glasovali proti vladi, sami »nezadovoljneži«. Posebno pa so vladni krogi ogorčeni na predsednika fin. odbora dr. Radonjiča, ki da se je hotel maščevati, ker mu je vlada v osebi ministra Subotiča postavila protikandidata. G. Vukičevič se skuša izmotati iz skrajno mučnega položaja s tem, da ignorira včerajšnje dogodke in izjavlja, da se pozivu fin. odbora ne misli odzvati. Zato se z velikim zanimanjem pričakuje, kako bo odgovoril na današnje pismo dr. Radonjiča in kaj bo fin. odbor potem ukrenil, da prisili g. Vukičeviča, da poda zahtevani eks-poze o reševanju gospodarsice krize. Današnja »»Reč« piše: Glasovanje v fin. odboru je pokazalo, da vlada ne uživa zaupanja nobene parlamentarne skupine. Ogromna večina odbora je obtožila volilno politiko g. Vukičeviča in njegovih ministrov. Finančni odbor, ki tvori sestavni del Narodne skupščine, je včeraj soglasno ugotovil, da tira taka politika državo in narod v gospodarsko in moralno katastrofo. »Reč« naglaša, da bi moral minister pravde dr. Subotič radi svojih gorostasnih iz- jav na shodih v Subotici in Kragujevcu nemudoma podati ostavko. Včerajšnji dogodki potrjujejo, da se oficijelna radikalna stranka, predstavljena po glavnem odboru NRS. pripravlja na definitivni prelom z g. Vukičevičem in njegovimi prijatelji. Za nedeljo je sklican ožji glavni odbor, da definitivno proglasi oficijelne kan-didatne liste NRS. Kakor se nocoj za trjuje, je glavni odbor sedaj odločen, da pri tej priliki izključi g. Vukičeviča, njegove radikalske ministre in vse nje. gove neredovitim potom postavljene kandidate iz stranke. Vukičevičevi prijatelji so pričeli resno računati z volilnim neuspehom. Kot zadnje sredstvo pa uporabljajo sedaj grožnjo, da bo Narodna skupščina, ako Vukičevič ne dobi večine, znova raz-puščena. Ta grožnja je v demokratskem delu vlade izzvala živahno reakcijo. Eden od prvakov DZ Je izjavil danes vašemu dopisniku: To, kar govorijo nekateri gospodje o zopetnem razpustu Narodne skupščine, Je otročje in smešno. flVSi demokrati popolnoma hladnokrvno presojamo posledice včerajšnjega sklepa fin. odbora. Nezaupnica se ne tiče nas, temveč g. Vukičeviča. Ona je izraz razpoloženja in splošne presoje volilnega položaja. Reči moram, da nas usoda g. Vukičeviča po volitvah ni malo ne intereslra. Naša koalicija neha z volilnim dnem in naša politika računa s povsem drugačnimi kombinacijami, nego je današnja. Radikali so v popolnem razsulu in ta stranka je kot voditeljica države do-gospodarila. Po volitvah bo treba zbrati vse, res napredne elemente ter ustvariti novo enoto, ki bo mogla s sigurno roko prevzeti krmilo države. Poziv fin. odbora min. predsedniku Pismo dr. Radonjiča g. Vukičeviču, katerega opozarja na njegove slovesne izjave glede nujnosti odredb za sanacijo gospodarske krize. — G. Vukičevič bo odgovoril danes Beograd, 5. avgusta p. Predsednik finančnega odbora dr. Jovan Radonjič je podal nocoj min. predsedniku Vukičeviču sledeče pismo: Finančni odbor je na svoji 52. seji dne 4. avgusta t. 1., sklicani na zahtevo gg. ministrov pravde, trgovine in prosvete na osnovi čl. 10. fin. zakona za leto 1927-28, sprejel sledeči sklep: Finančni odbor odstavlja z dnevnega reda predložene uredbe o nagradah sodnim eksekutorjem novosadskega sodišča itd. itd. in na osnovi čl. 314 fin. zakona postavlja na dnevni red razpravo o težki gospodarski krizi ter poziva šefa vlade, da na prihodnji seji pojasni korake, ki jih je ukrenil in ki jih še namerava ukreniti, da ublaži in odpravi katastrofalne posledice te krize za poljedelstvo in ostale gospodarske panoge. Znano mi je. da je g. ministrski predsednik posvečal delu finančnega odbora posebno skrb, ko je hilo treba sprejeti uredbo o državnem odboru, o zgradbi novih železnic, o uporabi 15 milijonskega dolarskega posojila in drugih gospodarskih zadevah. Zato sem prepričan, da bo Vaše zanimanje za delo fin. odbora tudi sedaj ostalo nezmanjšano, ker Je v smislu čl. 10. fin. zakona finančni odbor tudi Novi prepiri med obema kriloma vladne koalicije Beograd, 5. avgusta, p. Komaj je prene« hala kampanja demokratskih prvakov zla« sti g. Davidoviča proti radikalskemu delu vlade, je začela ofenziva vladnih radikalov proti demokratskim ministrom in prvakom, kar izziva nove mučne potrese v vladni ko* aliciji. Na snočnem volilnem zboru v Beo« gradu je nosilec vladne radikalske liste g. Maksimovič, bivši notranji minister sil. no ostro napadel demokrate. «Zavedati se moramo, da se med našimi nasprotniki na« hajajo tudi naši zavezniki v vladi. Gg. Da* vidovič in Marinkovič smatrata za svojo dolžnost, da složno napadata radikalno stranko. Njihova borba je nelojalna. Mas ksimovič ugotavlja, da je glavni del svoje* časne demokratske obtožnice proti njemu sestavil eden od sedanjih ministrov. A ne* kaj tednov na to je demokratska gospoda bila brez vsega pripravljena, da ž njim se« di za isto ministrsko mizo. To je nemoral. no.» Obširno je končno Maksimovič govo« ril o demokratski upravi mestne občine Beograd ter ji je očital korupcijo. Maksi« movičev govor so spremljali zborovalci z neprestanimi klici: Dolje Davidovič, dolje demokrati, dolje Spaho in fesi. Avstrijska deca ob Jadranu Sušak, 5. avgusta, n. Danes je dospelo semkaj pod vodstvom župana 40 otrok iz Wiener Neustadta. ki ostanejo na enomesečnem odmoru v Senju. sedaj, ko je Narodna skupščina razpu-ščena, obdržal vse svoje pravice, ki jih je imel takrat ko je bila Narodna skupščina še zbrana. G. ministrski predsednik ste v svojem pismu Nj. Vel. kralju dne 14. junija t. 1. posebno na-glasili potrebo nujnih ukrepov, »da se odpravi gospodarska kriza in zasigura intenzivni gospodarski razvoj države.« Posebno danes, ko je gospodarska kriza postala še mnogo hujša vsled suše in slabih izgledov za izvoz in ko ves narod pričakuje hitrih odredb, je nujno potrebno, da fin. odbor v sporazumu s kraljevsko vlado čim prej stori primerne korake, da se to zgodi. Niti najmanj ne dvomim, da boste g. predsednik temu vprašanju pred vsemi drugimi posvetili svojo pozornost. Zato ml je čast prositi Vas, da me blagovolite obvestiti, kdaj se lahko udeležite seje fin. odbora in podaste poročilo v smislu včerajšnjega sklepa, da lahko pravočasno obvestim o tem vse člane odbora in skličem prihodnjo sejo. Sprejmite, gospod min. predsednik itd. Dr. Radonjič. Vašemu dopisniku je min. predsednik g. Vukičevič nocoj izjavil, da bo poslal predsedniku fin. odbora jutri pismen odgovor. Lista SDS za mesto Zagreb Zagreb, 5. avgusta, r. Danes je bila lcra« ljevemu sodbenemu stolu izročena lista SDS za skupščinske volitve za mesto Zagreb. Nosilec liste je dr. Ivan Juriša, advokat in kr. javni bilježnik. Lista SDS v Zagrebu je druga po vrsti. Osem kandidatnih list v Šibeniku Šibenik, 5. avgusta, n. V Sibeniku je vio« ženih dosedaj osem kandidatnih list za skupščinske volitve v severnodalmatinskem okrožju, in sicer SDS, HSS, nikičevci, kr. vatski blok, HPS, dve NRS in JSS. Aretacije radičevskih agitatorjev Skoplje, 5. avgusta, p. Tukaj se še vedno nadaljujejo aretacije radičevskih agitator, jev. Danes je policija aretirala enega glav« nih voditeljev radidevskega gibanja v Juž» ni Srbiji, učitelja Jovana MaTkovica. O nje« govi aretaciji noče dati policija nikakih po« jasnil in le izjavlja, da je osumljen zveze z bolgarskimi komitaši. Naša gospodarska razstava na ladji Split, 5. avgusta, n. Na inicijativo beo« grajske trgovske zbornice bodo priredile Jadranska straža. Narodna odbrana in dru« ga nacionalna udruženja prihodnje leto na posebnem parniku gospodarsko razstavo. Ta potujoča razstava bo posetila vse večje kraje ob Sredozemskem morju in naj bi postala stalna institucija, ki bi se vsaki let« ni dobi primerno izpopolnjevala. Zadnji poskusi za rešitev Sacca in Vanzettija Ves kulturni svet na strani dveh sicer brezpomembnih, toda po nedolžnem na smrt obsojenih delavcev. — Obsežne varnostne odredbe v ameriških, evropskih in azijskih centrih Newyork, 5. avgusta, be. Na smrt obsojena Sacco in Vanzetti sta danes poslala iz «celice grešnikov», kamor sta bila odvedena po včerajnjj odklonitvi prošnje za pomilostitev, novo pismo guvernerju, v katerem ponovno povdarjata svojo nedolžnost. Pred guvernerjevim stanovanjem je bila danes straža ojačena, ker se je bati nemirov. VVashington, 6. avgusta, s. Urad državnega tajnika Kelloga čuvajo posebni tajni policisti, da se preprečijo even-tuelni napadi fanatikov, ki bi se mogoče hoteli maščevati ker vlada ni hotela intervenirati pri guvernerju Fullerju za pomilostitev Sacca in Vanzettija. Tudi v bančni del Newyorka je bilo odposlanih mnogo tajnih agentov. Paijiz, 5. avgusta (be.) Svetovni delavski kongres je sklenil prirediti v nedeljo po vsem svetu delavske demonstracije v korist obsojenega Sacca in Vanzettija. V mnogih prestolnicah evropskih držav stražijo ameriško poslaništvo močne policijske čete policije. Francosko delavstvo priredi v nedeljo na pariškem bulvarju ogromno protestno manifestacijo. Vlada je demonstracijo dovolila, akoravno so bile dosedaj manifestacije na bulvarjih prepovedane. V' vseh delavskih krogih vlada veliko razburjenje in tudi zmerni elementi ostro obsojajo izvršitev eksekucije Sacca in Vanzettija, ki čakata že celih sedem let na rešitev njihovega procesa. Splošno se povdarja, da bi že to dejstvo moralo privesti ameriške kroge do tega, da bi se milejše postopalo z obsojencema, ki sta v tako dolgi dobi pretrpela dovolj duševnih muk. Minister Herriot je izdal poročilo, v katerem pravi, da ga njegovo stališče ovira, da bi popolnoma dal izraza svojim čustvom, da pa zatrdno upa, da Sacco in Vanzetti ne bosta ju-stificirana. Za nedeljo je vlada pripravila obširne varnostne ukrepe, ker se boji, da bo množica napadla ameriško poslaništvo. Občinska straža na Dunaju se mora razpustiti na zahtevo medzavezniške vojaške kontrolne komisije Dunaj, 6. avgusta, s. Zvezni kancelar dr. Seipel je 30. julija poslal dunajskemu županu dr. Seitzu pismo, v katerem mu sporoča, da je dobil od likvi-dirajočega organa medzavezniške vojaške kontrolne komisije noto z datumom od 29. julija, v kateri se z ozirom na člen 123 saintgermainske mirovne pogodbe protestira proti ustanovitvi občinske obrambne straže na Dunaju in se zahteva, na se ta straža razpusti. Zvezni kancelar je temu sporočilu dodal prošnjo, naj se ukrene vse, da bi se v zvezi s tem vprašanjem pre- Po polomu ženevske konference Angleški vladni krogi upajo, da ostane položaj na morju kljub neuspehu v Ženevi nespremenjen London, 5. avgusta (lo)- Časopisi in uradni krogi zelo obžalujejo, da ni ženevska pomorska razorožitvena konferenca dosegla večjih uspehov. Obžalovanje je nekoliko umiljeno po upanju, da se bo svoječasno konferenca obnovila in srečnejše končala. Splošno se meni, da bo prihodnja razorožitvena konferenca, ki naj bi služila za revizijo washing-tonske pogodbe, sklicana čimpreje in da bo uporabila delne rezultate ravnokar minule konference. Pariz, 5. avgusta (pa.) *Humanite» naznanja, da izbruhne v pondeljek stavka, ako ne bosta Sacco in Vanzetti pomiloščena. Predsednik obrambnega odbora za Sacca in Vanzettija je objavil poziv na ves kulturni svet, naj pomaga rešiti obsojenca gotove smrti. Rim, 5. avgusta (be.) V vsej Italiji se pripravljajo velike demonstracije v korist Sacca in Vanzettija. Vladni krogi se boje, da izbruhnejo v Rimu in Milanu veliki nemiri. Oblasti so ukrenile vse potrebno za vzdrževanje reda. London, 6. avgusta, s. Z ozirom. da je bila prošnja za pomilostitev Sacca in Vanzettija odklonjena, so angleški komunisti izdali proglas na ameriško delavstvo, v katerem se izjavljajo za splošno protestno stavko proti justifi-kaciji obeh italijanskih komunistov. Berlin, 6. avgusta, s. Svobodne strokovne organizacije so poslale ameriškemu poslaniku v Berlinu brzojavko, v kateri protestirajo v imenu 400.000 organiziranih delavcev in nameščencev Berlina proti justifikaciji Sacca in Vanzettija ter obenem v zadnjem trenutku prosijo ameriško vlado, naj prepreči justični umor. Buenos Aires, 5. avgusta (be.) Zaradi usode Sacca in Vanzettija vlada v vseli krogih veliko razburjenje. Grozi splošna stavka. Vlada je odredila v varstvo ameriškega poslaništva obširne varnostne odredbe. Rosario (Argentina). V slučaju, da Sacco in Vanzetti ne bosta pomiloščena, se proglasi v Argentini splošna sim-patijska stavka. Rio de Janeiro (pa.) Mestni svet je sklenil resolucijo, v kateri protestira proti obsodbi Sacca in Vanzettija. Delavstvo grozi z velikimi nemiri. Tokio, 5. avgusta (pa.) Ker je razburjenje proti Ameriki silno narastlo in se agitacija v korist Sacca in Vanzettija razširja, je dav-i vojaštvo zasedlo poslaništvo ameriških Zedinjenih držav. prečile zunanjepolitične komplikacije. Z ozirom na to se je vršilo več razgovorov med zveznim kancelar jem in dunajskim županom. Na današnjem razgovoru je župan sporočil zveznemu kancelarju, da se bo občinska straža, ustanovljena na podlagi sklepa občinskega sveta z dne 29. julija, razpustila do 18. avgusta in da bodo še danes izdana tozadevna navodila. Obenem bo na podlagi drugega deia sklepa občinskega sveta izdal navodila za normiranje varnostne službe v mestnih uradih in obratih. Konferenca je tekom svojega zasedanja rešila celo vrsto razoroži t venih problemov in pripravila ogromen materijal za bodoče konference. Listi posebno poudarjajo izjavo državnega tajnika Zedinjenih držav Kellogga, ki meni, da neuspeh ženevske konference ni delinitiven. Kellogg upa, da bo potom direktnih razgovorov med interesiranimi vladami vendar prišlo do sporazuma glede pomožnih vojnih ladij. Splošno se smatra, da polom konference ne bo vplival na mirovno razpoloženje držav in da ne bo podnetil agresivnih stremljenj. Z vladne strani se poudarja, da konec konference ne bo pospešil gradnje novih vojnih ladij. Upanje na izdatnejšo razorožitev se je 6icer izjalovilo, vendar to vprašanje ne stoji slabše kot pred konferenco. Države, ki so se udeležile konference, se prejkoslej zavedajo, da je vsako tekmovanje na morju v sedanjih razmerah škodljivo in nepotrebno, ker se pomorski interesi teh držav ne križajo bistveno in vojnega spora med temi državami tudi ni pričakovati, pač pa bi tekmovanje privedlo do še večjega razvoja vojnega brodovja drugih držav, kar bi stavilo Anglijo. Ameriko in Japonsko pred veliko težavnejše probleme in še večje izdatke. Merodaini krogi menijo, da je konferenci veliko škodila protiangleška propaganda v Ameriki, pri kateri so bili gotovo udeleženi zastopniki ameriške veleindustrije, ki bi gotovo mnogo izgubila, ako bi prišlo na ženevski konferenci do stvarnega uspeha. Časopisje enodušno odobrava stališče angleške delegacije. Izjemo ne tvorijo niti glasila liberalne in delavske stranke, ki so si sicer pridržala podrobnejšo kritiko. \Vashingtou, 5. avgusta (be). Ne glede na neuspeh ženevske razorožitvene konference namerava predsednik Coolidge še pred potekom 6voje predsedniške dobe sklicali v Washigton novo konferenco, ki pa ne bi bila zasnovana na široki osnovi. -3SS- Dr. Beneš o položaju v Avstriji Pariz, 5. avgusta, d. «Echo de Paris» ob« javlja izjave češkoslovaškega zunanjega mi« nistra o avstrijskih notranjepolitičnih do« godkih. V svoji izjavi naglaša, da krvavi dunajski dogodki, ki jih je smatrati le za spontano manifestacijo, ne bodo rodili ni« kakih zunanjepolitičnih posledic in niso_ v zvezi z nobenim zunanjepolitičnim vpraša« njem. Naglasil pa je, da so dogodki velike važnosti za nadaljni razvoj notranjepolitič« nega položaja v Avstriji. Nasprotja med krščanskimi socijalisti in socialdemokrati so se sedaj le še povečala. Po njegovem mnenju bi bilo za Avstrijo zelo koristno, ako bi prišlo do koalicije med obema stran« kama. Stavka na Madžarskem se siri Budimpešta, 6. avgusta, s. Na deželi se stavkovno gibanje vedno bolj razširja. Stav. ka v pečujskih premogovnih revirjih traja dalje. V Kraljevskem Beogradu stavkajo delavci v kamenolomih že 14 dni. V Sege« dinu so gradbeni delavci za jutri najavili stavko. Razkritje nameravanega komunističnega prevrata v Rumuniji Bukarešta, 5. avgusta, d. Policija je sino« či udrla v tajni komunistični lokal in zaple. nila mnogo dokumentov, med katerimi je tudi načrt za državni udar in poziv k pre. vratni akciji. Preiskava se z vso naglico na. daljuje. Pričakujejo se številne aretacije. Naša lista za okrožje Ljubljana- mesto vložena Enoten nastop SDS, samostojnih kmetov in NSS tudi na Kranjskem. — Skrinjica naše liste bo tretja Včeraj dopoldne je bila pri ljubljanskem deželnem sodišču vložena kandidatska lista naprednega bloka na Kranjskem. Poleg kandidatov SDS sta na listi, ki nosi ime »Združena slovenska gospodarska listaš, tudi odlična predstavnika skupine SKS: ustanovitelj in prvi predsednik te stranke g. Jakob Košar, posestnik in bivši narodni poslanec SKS iz Notranjih goric ter župan in posestnik g. Janez Smuk iz Podzemlja. Skupina « Samostojnih kmetova, ki hočejo ostati zvesti prvotnim idealom samostojnega kmečkega gibanja v Sloveniji ter v nasprotstvu s škodljivo ra-dičevščino žele skupne fronte z ostalimi naprednimi Slovenci, v svrho treznega dela za gospodarski napredek Slovenije, je zadobila s temi kandidaturami znova svojo politično afirmacijo. Na skupni listi naprednega bloka kandidirata nadalje predsednik NSS g. Rudolf Juvan ter Franjo Rupnik, železničar v pokoju, kar daje enotnemu nastopu naprednih Slovencev še jačjo silo. Lista je sestavljena po sklepih okrajnih organizacij SDS ter vsebuje kot kandidate može splošnega zaupanja. Nosilec liste je dosedanji narodni poslanec dr, Gregor Žerjav ki stoji že nad 20 let na čelu političnega boja za svobodo in napredek Slovencev. Kakor granitna skala stoji v slovenski javnosti, vedno neomadeže-van, vedno dosleden, vedno neumoren. S političnim talentom, ki mu ga niti najzagrizenejši politični nasprotniki ne upajo odrekati, pojačuje od volitev do volitev konsolidirano napredno slovenstvo. Od leta 1920. naprej je dvignil število podeželskih glasov od 9000 na 23.000. Za sedanje volitve mu je uspe- -ŠSJ lo realizirati že dolgo zaželjeno napred. no fronto (SDS, SKS in NSS), četudi še ne v celotni popolnosti. Njemu ot> strani so srezki kandidati: za sreza Črnomelj in Novo mesto: Klement BELOVSKY, posestnik, Sv. Helena št. 1, občina Mirna. Njegov namestnik: Janez SMUK, župan in posestnik, Mlaka št. 11, občina Podzemelj. Za sreza Kamnik in ljubljanska okolica Jakob KUŠAR, posestnik, Notranje gorice pri Ljubljani. Njegov namestnik: Kajetan PO. GAČNIK, posestnik in uradnik v p, Kamnik 18. Za sreza Kočevje in Krško: Prof. Anton JUG, gimnazijski rav natelj, Ljubljana, Aleksandrova c. št. 10. Njegov namestnik: Josip OBER-STAR, posestnik in trgovec, v Sodra-židL Za srez Kranj: Ivan LONČAR, župan in posestnik v Tržiču. Njegov namestnik, Anton KRIŽ-NAR, posestnik, gostilničar in trgovec v Stražišču pri Kranju. Za sreza Litija in Logatec: Rudolf JUVAN, zastavljalni urad nik, Ljubljana. Gledališka ul. 7. Njegov namestnik: Karel KOVAČ, trgovec, posestnik in gostilničar, Stari trg pri Rakeku. Za srez Radovljica: Josip AMBROŽIČ. posestnik1, Ljubno na Gorenjskem. Njegov namestnik: Franjo RUPNIK, vpokojeni železničar, Ljubljana, Beethovnova ul. št. 9. Poziv volilcem SDS __ Tajnik Slovenske ljudske stranke g. Gabrovšek je vložil za občinske volitve, ki se imajo vršiti v Ljubljani 2. oktobra 1927, številne reklamacije za izbris volilcev, ki bivajo nepretrgoma v Ljubljani. Ker je tajništvo SLS take zahteve stavilo na podlagi uradnih potrdil policijske direkcije v Ljubljani, pozivamo vse one naše pristaše, katerim se je, oziroma se bo dostavil sklep sodišča, da so izbrisani iz volilnega imenika, da se nemudoma zglase v tajništvu Samostojne demokratske stranke, Kazina, II. nadstr., da se takoj napravijo potrebni koraki v zavarovanje njihove volilne pravice. Tudi oni, ki ne dobe obvestila od sodišča, da se jih hoče brisati iz imenika, a se boje, da se to namerava, naj se zanimajo, ali ni morda nabita taka rešitev glede njih na deski mestnega magistrata. Kdor je namreč menjal zadnja leta stanovanje v Ljubljani, se mu lahko zgodi, da ga hoče kdo izreklamirati in se mu poizkusi dostaviti sklep sodišča na njegovo prejšnje stanovanje, in ko ga tam ne najdejo, se nabije sklep sodišča na uradno desko na magistratu. Rok za pritožbo znaša samo tri dni. Kdor torej hoče, da ne bo ob volilno pravico vsled zahteve g. kaplana Gabrovška, tajnika SLS, naj se pobriga takoj! Odpor proti zlorabi cerkvenih prireditev Ponesrečeni klerikalni shodi v Mežiški dolini Daleč po slovenskem ie znana božia pot pri Sv. Križu nad Dravogradom. Posebno je zaslovela ta lepa romarska cerkev na priiaznem griču ob meji med bivšo Koroško in Štajersko, ko so tam shranili kip Marije Device na Višarjih. 2e vsa zadnja leta, ie SLS izrabljala mnogobrojen poset Tomarjev za svoje stran karsko-politične namene in je prirejala na tem posvečenem in od narave z lepotami oblagodarjenem griču svoje shode. Tudi letos na dan Porcijunkule 2. t. m. ie bil napovedan shod SLS in naiavliena sta bila dva kandidata — govornika, med njima tudi srezki kandidat g. Bed.ianič iz Središča. Romarjev je bilo mnogo, toda komaj je v cerkvi minila zadnja služba božia so romarji z nekako nervozno naglico silili iz cerkve, pa ne an shod. S še večjo naglico so jo popihali tri-zdol po griču in se porazgubili v gozdu, ki obdata vznožje griča. Vse letanje in vabljenje posvečenih gospodov in g. poslanca n. r. ni Domagalo nič, ljudi, dobrega slovenskega ljudstva ni brlo več nikjer in gg. govornika sta ostala pri mizi sama s še Par duhovnimi gospodi. Shod se seveda ni vršil. Ob tej priliki se spominjamo shoda SLS, ki se je vršil predlani na Urški. Tudi tu so klerikalci izrabili božjo pot in Praznik v svoje strankarske namene. Takrat pa je nenadoma prišla nevihta in strela je udarila tudi v cerkev. Prestrašeni so se romarji razkropili na vse strani in šepetali o božji kazni___ Tudi shod SLS v Guštaniu predzadnjo nedeljo »po sv. maši« je bil klavrno obiskan. Bilo je od začetka le kakih 10—12 ljudi kljub dvakratnemu oznanilu. osebni agitaciji in številnim lepakom. Najzagrizenejši klerikalci so morali na tre m so tam le še lovili ljudi za svoj shod, da g. Bed-jauič nf ostal sam — koj sam... Klerikalcem v Mežiški dolini torej ne kaže dobro. Tudi socijalisti so radi razkola zelo poparjeni in malodušni. Volilcem na Viču Jutri, v nedeljo, boste zopet odločili o usodi viške občine in ji za prihodnja tri leta izvolili občinski odbor. Izbirati imate med štirimi listami, o katerih smo že parkrat govorili. Zato danes nočemo več ponavljati kritike, ampak se omejiti na to, da Vas tik pred volitvami še enkrat opozorimo na važnost napredne gospodarske stranke. Ta skupina je postavila svojo kandidatno listo v sporazumu z volilci: zastopani so na njej vsi stanovi, izbrani kandidati pa jamčijo za uspešno delo v prid občine. Nosilec liste je g. Andrej Knez, ki je znan kot dober gospodar in ki ima kot bivši župan tudi dovolj izkustev, da bo v splošno zadovoljstvo vodil občinski klub Napredne gospodarske stranke in občinske posle. Močna opora klubu bo g. T r i ;b u č kot veščak v gospodarskih vprašanjih, dočim imajo obrtniki odličnega zastopnika v g. Krapežu, ki deluje že dolgo vrsto let v obrtnih zadrugah in bo tudi v občinskem zastopu lahko storil za obrtništvo mnogo koristnega. Tudi vsi ostali kandidati Napredne gospodarske stranke bodo svoie, dosedaj pridobljene izkušnje s Pridom uveljavili na korist cele občine. Na novo se je pojavila letos »Nepolitična gospodarska delavna stranka«, za katero tiče naši radikali. Komaj pičel tucat jih ie, špekulirajo pa na nasprotja v naprednih vrstah in upajo, da bodo lahko v kalnem ribarili in vendarle zbrali nekai glasov Ce bi bilo radikalom res do stvarnega dela v občini, bi se odzvali vabilu in kandidirali na skupni napredni listi. Niim pa je le za to, da zanesejo v napredne vrste zmedo Vendar pa se iim to ne bo posrečilo, ker bodo narodn; napredni volilci preprečili rad Tkalsko volilno špekulacijo s tem, da bodo vsi volili prvo skrinjico Napredne gospodarske stranke. Županske volitve v Kranju m lrzicu Župana Pire in Lončar zopet izvoljena. Novi občinski svet v Kranju se je ta teden konstituiral. Volitve so dale častno zmago SDS. konstituiranje občinskega sveta pa častno zadoščenje zaslužnemu županu Pircu. Opozicija proti njemu ni imela postaviti nobenega protikandidata, oddala je prazne listke, da nekoliko markira svoje stališče kot manjšina, a ni dvoma, da je tudi ona, ako so ji interesi mesta pri srcu, z zadovoljstvom pozdravila, ko je večina SDS poverila vodstvo mestne uprave zopet preizkušenim rokam g. Cirila Pirca. En glas je dobil obč. svet. g. Fran Holc-haker (SDS). V pravem demokratičnem razumevanju pomembnosti pozitivne kritike in kontrole opozicije je večina pri volitvi svetovalcev kreirala dve novi mesti ter jih odstopila manjšini. Tako so bili v mestni sveti izvoljeni gg. Fran Holchaker, Ivan Savn& Maks Fock in dr. B. Sabothy (SOS), za Gospodarsko stranko g. Fran Šavnik za SLS g. Ivan Kummer. Med iskrenimi ovacijami se je župan Pire, potem ko je položil zaobljubo, zahvalil za zaupanje ter je razvil v markantnih potezah svoj delovni program za nadaljno povzdigo in Procvit mesta Kranja. Enako zaupanje je izkazal novi občinski isvet mesta Tržiča svojemu dosedanjemu županu g. Ivanu Lončarju. Obnovljena koalicija SDS In socijalistov ga je znova postavila na .čelo mestne uprave. V mestni Svet so bMi izvoljeni 4 demokrati in 3 socijalisti. Kranju in Tržiču, tema dvema, pod vestnim vodstvom in v zdravi komunalni politiki procvitajočima mestoma, želimo, da K bila poslovna doba novih občinskih uprav kar najplodonosnejša. Politične beležke Napad g. Trifkoviča na dr. Ravniharja Beograjska »Politika« objavlja govor M. Trifkoviča, ki ostro kritizira metode današnje vlade ter posebej še ministra Subotiča. M. dr. slika tudi te žave. pod katerimi se je ustvarjala državna organizacija. Kot najbolj karakterističen primer, kako težko je bilo premagati gotove avstrijanske tradicije, navaja Trifkovič slučaj dr. Vladi, mirja Ravniharja, ki je bil 1. 1919 po. verjenik za pravosodje v Ljubljani. Ko je takratni minister pravde (bil je to g. Trifkovič sam. Op. ur.) odredil, da se morajo sodbe razglašati v imenu kralja, mu je dr. Ravnihar odgovoril: Kot naslednik avstrijskega justičnega ministra sem odredil, da se sodbe izrekajo v imenu zakona. Zato Vaše nared-be ne morem izvršiti. V drugi brzojavki odgovarja dr. Ravnihar ministru, da je kot naslednik avstrijskega justičnega ministra odredil, da se sodniki zaprisežejo na vernost narodu in zato ne more izvršiti naredbe. naj se zapri, sežejo kfalju. Trifkovič pripoveduje nato, kako je moral dr. Ravniharju poslati brzojavni ultimatum, da ali v 24, urah izvrši obe odredbi ali pa da bo kot poverjenik takoj odpuščen. Intere. santna reminiscenca predsednika Narodne skupščine je v glavnem točna, Dr. Ravniharja, ki takrat seveda še dolgo ni bil radikal, je, kolikor se spominjamo, rešila intervencija ministra dr. Kramerja, ki je, videč, da je g. po verjeniku »nasledstvo« po dunajskem justičnem ministru stopilo v glavo, prepričevalnimi razlogi uveril dr. Ravniharja, da je državnopravni naslednik avstrijskega cesarja jugoslovenski kralj, na drugi strani pa je odvrnil ministra pravde od prenagljenega koraka, ki hi v takratni situaciji politično ne bil opoTtun. Kaj bi bil rekel svet, ko bi se bilo izvedelo, da je odpuščen poverjenik, ker da noče priznati kralja za zakonitega vrhovnega nositelja pravice? Klerikalna politična morala ali SLS v Ljubljani in SLS v Beogradu Četrtkova seja fin. odbora je »Slovencu« precej zmešala štrene. Hudo le povedati, kako slabo se godi »velikemu zavezniku«, g. Vukičeviču. Zato je »Slovenčevo« poročilo o seji finančnega odbora pravi monstrum netočnosti in lažnjivosti. Posebej skuša »Slovenec« predstaviti velik stvarni govor Svetozarja Pribičeviča kot »obstruk-cijo«, proti kateri postavlja »stvarne« predloge gg. Smodeja in Pušenjaka. O "g. Smc-deju poroča »Slovenec«, da je označil Pri-bičevičev predlog za »nezadosten« ter očita Pribičeviču. da je »skušal za sebe kovati političen kapital, mesto da bi se posvetil stvarnemu delu,« Tako gg. klerikalci v Ljubljani. In v Beogradu? Tam je glasom beograjskih listov (»Politike« i. dr.) v seji fin. odbora o Pribičevičevih Izvajanjih govoril g. Smodej tako-le: Predlogi gg. Pribičeviča in J. Jovanoviča so dobri, treba pa jih je še spoipolniti. Pravilno je stališče g. Pribičeviča v zadevi gospodarskega sveta, ki bi res moral bit; parlament za ekonomska vprašanja. Kakor g. Pribičevič smatra tudi on, da je najnujnejše sedaj vprašanje gospodarske krize . . . Nbj opozorimo še na poseben maler, ki se je v brzini zadrege dogodil glasilu SLS: v isti sapi poroča namreč »Slovenec« najprej, da so radikali in demokrati glasovali proti klerikalnemu predlogu (ki je torej propadel), .nato pa da radi PribičevtCeve »ob-strukcije« predlogi (bil je samo eden!) gg. Smodeja in Pušenjaka sploh »niso prišli v razpravo« . . . Kakor je videti, je šla bla-maža g. Vukičeviča klerikalcem hudo na živce. Najprvo podirat, potem intervenirat! Nekako po tem geslu čitamo v »Slovencu« poročilo o intervenciji posl. Vesenjaka pri pomočniku ministra prosvete radi gimnazije v Murski Soboti. Pomočnik je baje dal posl. Vesenjaku zagotovilo, da se bo prošnja občine v Murski Soboti ugodno rešila in da bo torej celotna gimnazija zasi-gurana »Rešitev se bo pravočasno dostavila.« Kaj ne, ti klerikalni poslanci so zanimivi. Ko so februarja in marca meseca sedeli na vladi, je z njihovim privoljenjem tedanji minister prosvete pričel reducirati gimnazije. Ogroženi sta tudi dve slovenski gimnaziji, in sicer gimnazija v Murski Soboti in gimnazija v Kočevju — oba zavoda na eminentno nacijonalnem terenu. Torej na vladi so klerikalni poslanci šli demontirat srednješolske zavode širom države. Sklep o gimnazijah ni bil storjen na način, da bi pozneje izključeval samovoljo ministerijainih tajnikov in ministrskih pomočnikov. Kar tako splošno se je sklenilo. Ministru se je dalo pooblastilo in bianco. Na ta način je večje število srednješolskih zavodov prišlo koncem šolskega leta v neprijeten položaj. Direktorji niso vedeli, ali bo ali ne bo prihodnjo jesen. Vsled navedene klerikalne »skrbi« za naše srednješolske zavode so morale naše občine organizirati primerno protiakcijo. pisale so se vloge, romali so akti do Beograda in tudi sicer je ta akcija naše občine stala mnogo denarja in truda. Po storjeni krivici in po tizdanem pooblastilu za reduciranje gimnazij pa prihajajo sedaj klerikalni .poslanci in intervenirajo v Beogradu . . . Ce se temu ne pravi, briti norce iz naše javnosti! Zasluge dr. Kotošea Med velikimi zaslugami SLS ie »Slovenec« pozabil omeniti čl. 164 finančnega zakona, ki se glasi: »Rešenie Ministrskega Saveta DR br. 107.201-24 dragirfjski dodatki državnih upokojencev ne velja, i za žan-darme penzionirane po zakonu o žand. penzijskem fondu od "1. aprila 1922« Z drugimi besedami, ko so naši noslanoi in organizacije orožniških upokojencev že izvo-jevaJi podreditev po 1. apr. 1932 upokojenih orožnikov pod naredbo DR br 107.201-24, je SLS hitela s posebnim členom fm. zakona jim to pravico šiloma odvzeti. ce. Torej po mnenju »Slovenskega Gospo--darja« s Koroščevim vstopom v vlado po volitvah ne bo nic. Radikalna' stranka je razcepljena na štiri frakcije. Korošec pa je povrh še mnenja, naj SLS potegne z najmanjšo radikalno frakcijo, to ie s petoričo ministrov Vukičevičeve baže ... Počasi v SLS vendarle spoznavajo, da ie dr. Korošec zagrešil novo pogreško. da se je še! vezat z g. Vukičevičem ter da ie ž njim popival na medvedovo kožo povoliftie vlade. Zločinska agitacija organa SLS »Slovenec« je že začel prestopati meje dostojne polemike in to s pomočjo laži. Dokler pripisuje SLS zaslugo za bodočo železnico Koževje - Vrbovako in oprostitev carine na katran, mu tak dovtip lahko privoščimo. Napisal pa je, da so vpokojitve nekih uradnikov in oficirjev bile v zvezi s SDS, da je SDS denuncirala precanske oficirje in povzročila vpokojitev gg. Majstra, Raktelja, Skabra, Svetiča, Cvirna itd. Na to laž katoliškega obrekovalca se obračamo na škofa in na predsednika SLS z zahtevo, da javno v »Slovencu« imenujeta tako osebo ali nave-deta take dokaze, da bo dotičnik lahko težil »Slovenca«. Neka lopovska klika Skupno s SLS je to neumno laž širila že pred leti, a vsakdo, ko so ga prijeli za jezik, je zbeži! in preklical. »SDS denuncijants+vo ni prizaneslo niti vzvišeni osebi našega diunega g. Majstra,« tako završuje organ katoliške cerkve svojo laž. Ali ne čuti, kako mučna more biti taka debata prizadetim? Mi jo ne bomo nadaljevali, konstatiramo samo, da tako nesramne laži, kakor jo s tem širi katoliški, od duhovnikov urejevanj list, že dolgo nismo doživeli. Z imeni na dan, maziljeni lažniki, da Vas poženemo pred sodnike! Slovaki proti Rothermereovi akciji Odločne izjave predsednika bratislavske trgovinske zbornice, senatorja Stodole Praga, 5. avgusta, d. Senator .Kornel Sto-dola, predsednik trgovske zbornice v Bratislavi, objavlja v t>A Reggeln« dal^o razpravo o akciji lorda Rothermerea in naglasa med dragim: Po dolgoletnem prizadevanju se je po premostitvi ogromnih težav končno posrečilo postaviti z Madžarsko prijateljski modus vi-vendi. Sklenjena je bila celo trgovinska pogodba, ki stopi baš sedaj v veljavo. Ze je izgledalo, da bo prišlo med obema državama do tesnega gospodarskega sodelovanja, ko se je pojavil na obzorju dosedaj neznani lord Rothermere s svojimi halucinacijami i ti začel ponovno razburjati komaj potolažene duhove. Moti se, ako misli, da služi s tem utrditvi miru. Razburjenje, ki ga je povzročila njegova akcija v vsej Srednji Evropi, izvzemši morda ozki krog madžarskih mag-natov, je za to najboljši dokaz. Če bi se njegovi načrti izvedli, bi se konsolidacija in gospodarska obnova Evrope v cilju podunav-ske konfederacije zavlekla za celo dolgo do- bo let. Njegova naziranja slone na popolnoma napačnih informacijah. Ce bi se g. Rothermere osebno potrudil na Slovaško." bi se lahko kmalu prepričal, da so vsi njegovi očitki na račun Češkoslovaške popolnoma neosnovani. Madžarska, manjšina na Slovaškem nima vzroka za pritožbe. Godi se Madžarom na Češkoslovaškem mnogo bolje kakor pa Madžarom v domovini. Slovaška se je tekom zadnjih let gosoodarsko konsolirtirala in beleži vedno večji napredek. Znano pa je tudi. da odpade na Slovaškem na madžarsko manjšino večje število šol, kakor pa na Slovake. Stodola končuje «vojo razpravo z ugotovitvijo, da družijo Slovake s Cehi nerazdruž-ljive vezi ter odkritosrčne simpatije in zavest solidarnosti ter za osvobojenje skupno s češkimi brati prelita kri, da pa vsakega s<>-delavca brez razlike na jezik in vero vselej radi sprejmejo v svojo sredo. Odločno -psi obsojajo in odklanjajo nesrečno akcijo lor.la Robtermerea. Boj med vecmo m opozicijo v Rusiji Dne 16. oktobra 1. 1926. je vodstvo opozicie v holjševiški stranki podpisalo svojo kapitulacijo pred vodstvom stranke in njega taktiko Opozicija pa od takrat ni mirovala, marveč je celo ojačila svoje delovanje, dasi na nekoliko drugačen način, nego se je vršilo dotlej. Skušala je porabiti vsako priliko, da pokaže svoje naziranje v nasprotju z večino. Seveda tudi večina ni mirovala; potisnila je voditelje opozicije iz politbiroja ter iz kominter-na, ali pa jih je poslala na oddaljena mesta, Laševiča n. pr. v Harbin. a Ka-menjeva v Rim. Znano je, da obstoja opozicija iz zelo različnih elementov, iz takih, ki spadajo po svojih naziranjih k skrajni desnici in takih, ki sodijo na ekstremno levico. Tekom zadnjega leta, odkar vodi težavno borbo zoper večino stranke in hkrati državni režim, so se razlike med opozicijonalci zmanjšale, zakaj druži ln zbližuje jih skupno nasprotstvo zoper vlado. Iz tega že izhaja, da sestoji poglavitno delo opozicije iz kritike vladne, to je večinske politike. Za tako vlogo je kakor nalašč mož, kot je Trockij, zato je prirodno, da je on postal, oziroma ostal vodja opozicije: Zinovjev igra poleg njega manj eksponirano vlogo. Trockij gre v svoji kritiki vladne politike zelo daleč. Brezobzirno razkriva napake sovjetske vlade v vnanii politiki. Napetost, ki je nastala med Anglijo in sovjetsko Rusijo in ki jo je porabila moskovska vlada, da je prebivalstvu v najbolj kričečih barvah slikala nevarnost vojne, je vzel Trocki za povod, da je silovito napadel vlado ter pri tem izrekel stavek: «Ako poženete našega delavca danes v vojno, tedaj si bo prav temeljito postavil vprašanje, zakai in za koga naj se prav za prav bojuje.® To so prav gotovo skrajno ostre besede. Ni čuda, da je stavila eksekutiva kominterna zahtevo na rusko komunistično stranko, naj radi tega in sličnih ekstravaganc obračuna s Trockrm. Komunistična stranka je vzela stvar nemudoma v pretres in izročila zadevo strankini centralni kontrolni komisiji, ki jo vodi Stalinov osebni prijatelj Ordio-nikidze, ki je prav tako Gruzin. Ta čas, ko je kontrolna komisija razpravljala o zadržanju opozicije, ie Trocki še nadalje ob javnih prireditvah napadal vlado; razumljivo tedaj, da je izšel komunike centralne kontrolne komisije, s katerim se predlaga plenumu centralnega odbora stranke, naj Trockega in Zinovieva de-finitivno izklučita iz svoje sredine. Ta sklep je bil izrečen in publiciran še začetkom maja. Do sedaj pa se še ni vršila plenarna seja centralnega odbora stranke, da odloči o tem sklepu: seje so se odlagale nenavadno dolgo. Večina si je dajala od lokalnih organizacij ter celic stranke pošiljati resohi- -6S9- cije, v katerih se zahteva siruga kazen za voditelje opozicije, opozicija pa nadaljuje svojo kampanjo proti Stalinu in njegovemu režimu. Izdala je obširno brošuro, ki sta jo spisala opozicijonalna člana Sapranov in Smirnov in v kateri se ostro kritizira delo večine v vseh področjih sovjetskega režima, od vnanje politike do armade in kominterna. Vzbudila je v stranki silno ogorčenje in izdatno povečala napetost med obema strujama. Pred nedavnim se je že poročalo, da se vendarle sestane plenum centralnega odbora komunistične stranke k odločilni seji. v kateri nai se sklepa o izključitvi Trockega in Zinovjeva, ali to se očividno doslej vendarle -še ni zgodil«. Zdi se pa. da opozicija ipak precenjuje svoje moči. zakaj nikakih znamenj ni, iz katerih bi se moglo sklepati, da večina ne obvlada situacije popolnoma. Vse vesti o notranjih nemirih v sovjetski Rusiji pa so seveda izmišljotine inozemstva. Leon Daudet in tov. v Belgiji Pariz, 6. avgusta, s. Bruseljski poročeva« lec lista Sinja ptica« poizkusni polet z obtežiivijo 5600 kg. Polet se je posrečil. Givon izjavlja, da bo torek starta] k prekooceanskemu poletu. Tudi »Miss Columbia^ se je danes dvignil« z obtežitvijo 10(K) kg. Drouhan sporoča, da namerava, če bo le mogoče, v nedeljo poletel Newyork. Tut'i v Newvorku in v drugih mestih Amerike se vrše priprave za preko-oceanske polete in sicer za proge Newyork-Rim, Nevvvork - Pariz in Newvork - London. Smrt irskega patriota London, 5. avgusta, (be.) 7 i amen it i borec za avtonomijo Irske John Dillon je umri v •76. letu svoje starosti. dostovale petrolejske bakli e. Tako viharne noči z bliskom in gromom že dolgo ni doživela dolenjska metropola. Kot pa je naliv na ctii strani napravil obilo škode, je na drugi strani neizmerno mnogo koristil, ker so bila vsa polja že izsušena in kmetijski pridelki napol uničeni. Kmetje imajo zopet upanje na razmeroma dobro letino. Na love za dvema pustolovskima vlomilcema Novo mesto, 5. avgusta K včerajšnjemu poročilu o vlomih in tatvinah v novomeški okolici poročamo dodatno, da je bilo vlomljeno tudi v Šmarje-ti v restavracijske prostore tamošnjega kopališča in odneseno 400 Din gotovine. Iz neznanega vzroka so vlomilci pustili večjo množino cigaret boljše kvalitete nedotaknjeno. Poročila o drznih činih prihajajo zdaj iz vseh strani. Prebivalstvo ve povedati, da jih imata na vesti zloglasna, že predkaz-novana Rataj in Znidaršič, oba zelo opasala vlomilca. Oborožena sta z repetirnimi pištolami, opremljena z električno svetilko in vlomilskimi pripravami. Eden od obeh ima celo kolo. s katerim se vozi na poizvedovanje in ga oba uporabljata v potrebi za beg. Ljudje se ju silno boje, ker nastopata ponekod čisto odkrito in napovedujeta, da ju živa ne bodo dobili, drugič da se bosta krvavo maščevala, če ju bodo izdali. Oba sta precej čedno oblečena. Eden izmed njiju je zaznamovan z brazgotino na čelu. Za njuno predrznost je značilno, da se podajata tudi v Novo mesto, ker so enega izmed njiju spoznali te dni v hotelu Unionu. Kljub grožnjam obeh pustolovcev se poizvedovanja za obema marljivo nadaljujejo in je upati, da bosta v najkrajšem Sašu v rokah pravice. Prebivalstvu se priporoča, da postane bolj pogumno in izda njuna skrivališča, ker je jasno, da bi drugače bila že davno pod ključem. Utopljenec z rano na glavi Litija, 5. avgusta Petdesetletni kmetovalec iz Kresnic pri Litiji Janez Jelnikar je odšel sam k Savi, da se v soparni vročini ohladi in okoplje v vodi. Poiskal si je v grmovju skrit prostor, kjer se je popolnoma slekel. Podal se je v valove, ki so na dotičnem kraju precej deroči. Ker ni bilo Jelnikarja dolgo domov, so šli domači za njim na breg. da ga poiščejo. Iskali so ga, a brez uspeha; našli so le njegovo obleko, zvito pod grmom. Iskalcev se je polotila zla slutnja, da se je kopajo-čemu primerila nesreča. Gotovo je zašel Jelnikar predaleč v vodo, ki ga je potegnila s seboj. Domnevali so, da se je prestrašil globoke vode, ki ga je vlekla dalje s seboj in mu izkopala prezgodnji grob. Nesrečen dogodek, da je Jelnikar izginil pri kopanju, se je raznesel po okolici in ljudstvo je postalo pri kopanju opreznejše. Včeraj dopoldne pa je javil nekdo, da je opazil na ovinku, ki ga zavije Sava nad prehodom železnice izpod poganiškega tunela in železniškega mosta, kako so valovi igraje nosili neko truplo. Opozorjeni iskalci so takoj raziskali teren nižje ovinka pri Pogariku. Ob vrbovju, ki raste nad obrežjem, so res našli utopljenca in spoznali v njem pogrešanega Jelnikarja iz Kresnic. Potegnili so ga na suho, pri tem pa so opazili, da ima na glavi veliko rano. Pr- Danes ob 4, pol 8. in 9. uri. Lauri la Plaote |e " velef 1 im ..Mz-vous Anice" sijajna, nepiekosljiva, lepa, pikantna, z: bavna itd. td Ne zamudite danes zadnjikrat! Kino Dvor. Telefon 2730. Pozoi na naš jutrišn i veliki dvojni program 1 votno je bilo soditi, da se je zgodilo nad nesrečnikom nasilje. Da se govorice o nasilni smrti utopljenčevi uradno doženejo, so javili zadevo varnostni oblasti v Litiji. Ko-misijonalni ogled na kraju najdbe trupla in na mrtvecu samem je dognal, da je nastala poškodba na utopljenčevi glavi radi sunka v ostro skaio. v katero ga je zanesel močan savski val. Komisija je odredila, da se prepelje truplo v mrtvašnico na Vače. odkoder se bo vršil jutri pogreb na tamkajšnje pokopališče. V letošnji izredno razviti kopalni sezoni jc to v našem okraju prva žrtev grabežljive Save. Nesrečna smrt Jelnikarjeva pa naj bo ljudem v svarilo, naj se ne podajajo na opasnili krajih sami v Savo, ker zahteva samotno kopanje največ človeških žrtev. Beg defravdanta Blagajnik rudnika TPD v Laškem poneve-ril 97.000 Din in izginil, Ljubljana. 5 avgusta Uradništvo rudnika TPD v Laškem ic 28. julija pogrešilo v službi blagajnika Ev-gena K u s s a. Ker se Kuss tudi naslednji dan ni javil v službi, so pričeli z poizvedovanjem. A za Kussom ni bilo sledu. Odpotoval je v deveto deželo . . . Zadeva je postajala zagonetna in izročena je bila prijava varnostnim oblastim. Pregled blagajne je sumnjo opravičil, kajti izkazalo se je, da ie Kuss pobegnil radi poneverbe: blagajna je izkazovala primanjkljaj 97.000 Din. Uvedena preiskava je dognala, da si je deiravdant poskrbel več potnih" listov, s katerimi je lahko odpotoval v Italijo, Nemčijo in še drugam. Štreno .ie sicer Jobro zamotal, a vsa znamenja kažejo, da je Kuss pobegnil bržkone v Nemčijo, kjer ima sorodstvo. Od tam bo menda skušal »poleteti« v Ameriko. Rodil se je Kuss 1. 1891. v Gor. Radgoni, pristojen pa je v Celje. Nosi se navadno zelo elegantno in nos ima seveda obložen z očali. Iz Kranja r— Domače gasilno in reševalno društvo naproša vse hišne posestnike, da razobesijo zastave pri nedeljski proslavi. t— Gasilsko slavje se vrši jutri z nasled« njim sporedom: Dopoldne promenadni kon= cert. Popoldne ob 14. zbirališče vsega un.< formiranega članstva na veseličnem prosto« ru. Ob 14.45 gasilska povorka na Glavni trg kjer bo g. dekan Koblar blagoslovil motor« no brizgalno in rešilni avto. Po cerkvenem obredu pozdravi in nagovori, nato defilaci« ja. Ob 16. velika ljudska veselica pred in v Narodnem domu. V spodnjih prostorih Narodnega doma bo keglanje na dobitke, ki se zvečer zaključi. Glede na visoke iz« , datke, ki jih ima društvo z nabavo moder« nega gasilskega in reševalnega orodja, pri« čakujemo, da se te wosIave udeleži vse meščanstvo in vsa ožja in širša okolica. Kopalno življenje v dolenjski metropoli Kulturni pregled Letošnje Vagnerjeve svečanosti v Bav-reuthu se vrše v znamenju praznovanja 50-letnice bavreuthskega gledališča. Predstave vodi Siegfried Wangner, sin velikega komponista — kakor je posneti iz kritik nemških listov, s precej efemernitn uspehom. Zasedbe so dobre in edino to dejstvo rešuje reputacijo bavreuthske ustanove. Doslej je nbsolviral ciklus >Prstan Nibelungovr. 650. predstavo >OrloTa< so imeli dne 2. avgusta v dunajskem gledališču Theater an der \Vien. Dirigiral ie komponist Granicfcstad-ten. Toliko število predstav tega plitkega operetnega dela je res značilno za nivo dunajskega zabave željnega gledališkega občinstva ! Ljeningrajska opera proslavi deseto obletnico oktoberske revolucije letos v jeseni z novovrstnim produktom, veliko sceno Naskok na Pereskop«. Stvar predstavlja epizodo iz meščanske vojne 1. 1920. Sodelovalo bo nad 1500 oseb. Med osebnostmi, ki nastopajo na odru, bodo posebno predvsem prikazani Frunze. Budjeni in \Vrangel. Ida Rolandova v Reinhardtorem ansamblu. Igralka Ida Rolandova. ki ne more dobiti stalnega angažmana v dunajskih gledališčih, se je sedaj trenutno pridružila Reinhardto-vemu ansamblu v Josefstadtskem gledališču. Podpisala je pogodbo, ki ji zagotavlja gostovanje v Maughamovi drami »The ooostant ■wife<. Delo se bo igralo na Dunaju prvič koncem letošnjega oktobra. Baritonist Žiga Zalewski v Poznanju. Operno gledališče v Poznanju, ki zelo uspešno tekmuje z varšavskim »Teatrom Wiel-kimc, je angažiralo za nastopno gledališko sezono 1927/28. kot prvega baritonista in režiserja znanega pevca milanske Scale, bari-tonista Žigo Zalevskega. Z Zalevskim se vrača v domovino eSlovensky Vychodc z dne 2. avgusta t. 1. informativen podlistek o Ivanu Cankarju. »Ojdipus,« nova opera Štravinskega v latinskem jeziku. Skladatelj Igor Stravinskij je dal glasbenemu kritiku ruskega >Slova< v Rigi zanimiva pojasnila o svojem najnovejšem delu, operi »Ojdipust. Komponist je izjavil : »Že del j časa sem želel napisati opero v mrtvem jeziku. Prvotno sem mislil na besedilo v starogrščini, pozneje sem se odločil za latinščino. Latinski jezik je melodičen, precizen in harmoničen. Dejanje in oblika opere spominja na oratorij. Krstna predstava bo bržčas v Parizu; režija se je odločila za vprizoritev brez dekoracij in brez kostumov.« Stvar bo torej tudi s te strani novotarska. PRIZANAŠAJTE PLANINSKI FLORI! Naši Kraji in ljudje Letos zaznamuje Novo mesto precejšen dotok tujcev. Ta pojav jc v skladu s tra* dicijo, kajti Novo mesto ima nenavadno lepo, romantično lego. Tudi njegova okoli« ca z neštetimi starimi, zgodovinskimi gra« dovi je močno prikupna. Nedaleč odtod proti Straži so Dolenjske Toplice in proti Smarjeti šmarjetske Toplice. Po prizadeva« nju SPD v Novem mestu raste zanimanje tudi za naše gore. Nizke cene in udobna stanovanja so pri« vlačna sila za tujce. Zelo živahno družab« no življenje se osredotočuje na mestnem kopališču na Loki pod železniškim mostom, ki veže postajo Novo mesto s Kandijo. Ob vročih dneh mrgoli najrazličnejšega sveta od bliz-j in daleč. Zastopani so vsi sloji, stari in mladi. Oživel je tudi promet s čol« ni po Krki. Vrše se razne tekme in za veli« ke sokolske slavnosti 13. in 14. t. m. se na« poveduje N:neška noč na vodi. Naši dve sliki prikazujeta mestno kopa« lišče na Loki in železni most iz Novega mesta v predmestje Kandijo, katerega se poslužuje mladina z veliko vnemo za višin« ske skoke v Krko. Zdaj ko gre kopalna se« zona polagoma h koncu, se življenje na KrKi naravnost stopnjuje. Do poznega ve« čera vozijo čolni, s katerih se razlega ubra« no petje in igranje na r»čnc inštrumente. Pa naj reče kdo, da ni naše Novo mesto dolenjski Bled! Ob zaključku učiteljskega tečaja za ročna dela Danes se oficijelno zaključi učiteljski tečaj za ročna dela, ki ga ie organiziral Podmladek Rdečega križa. «Jutro» je posvetilo že ob otvoritvi idealnemu pokretu P. R. K. članek, ki je izzvenel med tečajniki z zadovoljstvom. Današnji popoldan je namenjen občinstvu, da si ogleda uspehe enomesečnega dela. Pozna se na številu in kakovosti razstavljenih predmetov, da so morali gojenci napeti vse sile, da so izdelali ono, kar nam kaže današnja razstava. Prepričani smo, da bo znanje, ki si ga je pridobilo naše učiteljstvo tekom tečaja, šlo v korist našega naroda. In s tem bo namenu tečaja popolnoma ustreženo. Poleg praktičnih znanosti so imeli udeleženci tečaja tudi več predavanj o idejah P. R. K. Tečaj je obiskal delegat centrale iz Beograda g. inšpektor Jovanovič, ki je očrtaval vse borbe za novo delovno šolo tako pri naših sosedih, kakor tudi v predvojni Srbiji in sedaj pri nas. Teoretične nasvete so nudili tudi gg. Mafnerič in Gabršek. Duša praktičnih tečajev pa je bil g. mešč. šol. ravnatelj Lojze Novak, ki ima tudi največ zaslug, da nam nudi razstava toliko izdelkov. Pletarstvo je poučeval g. strokovni učitelj Uršič, mizarsko delo pa vodja g. Mrcina. Razstava pa nam nudi še več izdelkov iz drugih strok. Kartonažna, knjigoveška, izrezo-valna dela in dela iz ilovice je poučeval sam šef tečaja ravnatelj Novak. Zanimivi in za današnjo modo so predvsem praktični izdelki iz svile. Barvanje na svilo, s posebnimi domačimi izumi je razkazal tečajnikom zastopnik tvrdke «Papirol». Posebno zanimanje vzbujajo krasilne tehnike: vžigavanje v les ter barvanje in slikanje na steklo, kar se bo med narodom jako priljubilo. Dosedaj je bil ta način izdelkov v tajnosti držan patent nemških tvrdk. Pa vsako nadaljno naštevanje pravih Jntarzij, pisalnih map, in nebroj drugih praktičnih, popolnoma samostojnih izdelkov tečajnikov je odveč, ker si jih ogleda lahko danes vsakdo na razstavi v obrtni šoli, pritličje, levo. Ogled je brezplačen od 14. do 17. Poletje v banatskem kopališču Melenci, početkom avgusta Sredi brezkrajne banatske ravnine mal trg_ s širokimi ravnimi ulicami in poleg jezero, iz katerega nabirajo čudotvorno blato. To je kopališče Melenci. Po svoji silni lekovitosti bi ga morali poznati vsi revma-tičarji naše države, akoravno radi svoje skrajne neurejenosti ne more sprejeti več, nego do 600 bolnikov. Letošnja suša, ki povzroča na poljskih pridelkih toliko škode je popolnoma posušal globoko jezero, a ravno zato ie še pojačana lekovitost blata, ki dejstvuje tako silno, da skoro nihče ne vzdrži obligatnih 3 tednov, temveč že prej pobegne domov. Učinek lečenja pa se vidi često že v kopališču, kjer se proti kraju lečenja marsikateri bolnik, ki je hodil prej le s pomočjo palic, začne svobodno gibati. Melanholične naselbine v pusti ravnini so polne bogastva, ki se najbolj predočuje v ogromnih čredah, ki jih zvečer ženejo s paše. Po 300 do 400 glav goveda iz enega sela in ovc, da jih prešteti ne moreš, cele dolge procesije pokazujejo najbolj, da se v na videz mrtvih vaseh giblje življenje, enostavno, a polno dela in uspeha. Tu je bil Bog posebno miiostljiv; blagoslovil je to ravnino in jo pretvoril v žitnico. Tudi letos ie pšenica sijajno rodila, kakor z zadovoljstvom pripovedujejo kmetje, pač pa koruzni storži, ki suhi in prazni štrle k nebu, ne obetajo plačila za trud. Vse je željno dežja, od solnca ožgani travniki, polja, živina, ljudje. Največji dogodek je sedaj. če se pokaže oblak na nebu, ki obeta malo moče žejni zemlji. Najstrastnejše gledajo v nebo goske, ki tu edine prirejajo »korzo«. Otsale pa so brez toalete, zakaj ravnokar so jim gospodinje oskubile mehko perje. Gosje družbe nudijo smešno žalostno sliko, ko v gručah po 50 in 100 glasno gagajo svoje nezadovoljstvo nad strašno sušo. Saj Foto Guido Dolenc. Po vsej Sloveniji gre glas, le »Domovina" je za nas! je pa tudi res neznosno! Nikjer najmanjše luže, da bi se malo ohladile, povsod sam prah . . . Goske so tukajšnjim gospodinjam neizčrpen vir postranskega dohodka. Goske se dvakrat v letu oskubijo in to donese lep dobiček, a da niti ne računaš mesa, ki ie tudi preccj na ceni. Perje se prodaja po 100 do 120 Din kg, kakršna mu je pač kakovost. Ker ima vsaka majhna kmetija najmanj po 50 komadov te koristne perjadi, večje pa kar po 200 do 300, si lahko izračunamo, da je že tu na leto lep »pridelek«. Najlažje pa se oceni bogastvo vsake domačija v nedeljo, ko se pokažejo dekleta z doto na vratu. One, ki so iz bogatejših hiš, imajo kar po 3 ali 4 nize velikih zlatnikov obešenih okoli vratu, manj bogate pa po 2 ali enega. Fantje imajo na ta način komodno izbiro nevest, seveda pa tudi marsikaterega zmoti lepo Iičece, da pozabi šte- ti dukate okoli vratu. Lesketajoča se »dota« je edino. kar se -očituje na popolnoma enostavnih temnili oblačilih, dolgočasnih, kakor banatske ravnine. Samo »Vlahinje« (Rumunke) so v narodnih nošah, »Srbkinje« so se za čudo v tem pogledu »civilizirale« in hodijo enostavno črno oblečene kakor »Švabice« (iNemke). Tu v »preku« Je namreč precejšnja mešanica in poleg srbskega jezika, ki prevladuje, čuješ na vsakem koraku tudi nemško, madžarsko in vlaško govorico. In. Bog pravični, seveda tudi nekaj židovske mešanice ... V splošnem se vsefl ureditvi še danes pozna »stari« režim, ki je vtisnil tudi prebivalstvu svoj pečat, kakor ■njihovim vasem — in njihovim dušam. Vsem, brez razlike narodnosti. Zato se tudi precej razlikujejo »Srbi prečani« od Srbov iz Srbije, in mora se reči: ti poslednji so mnogo simpatičnejši. Izis. Udeleženke higijenskega in gospodinjskega tečaja v Ljubljani, ki je trajal od 4. julija do 3. avgusta in med našimi učiteljicami vzgojil dve novi četi vnetih pobornic za socijalno higijeno in praktično gospodinjstvo. Udeleženke higijenskega tečaja v Domu kraljice Marije pod vodstvom šefa dr. Dragaša. Udeleženke gospodinjskega tečaja v Mladiki pod vodstvom gospodične Vere Mohorčičeve. Ss Požari radi strele na Dolenjskem Gorelo ie v Klevevžu. Potovem vrhu. Cerovem logu pri Orehovici, Zdin i vasi in ori Škoci anu. — Požarni hrambi iz Noveea mesta in Kandiie vso noč v orioravlienosti. Novo mesto. 5. avgusta V sredo zvečer, okoli 22., so se pripo-dili nad Dolenjsko ogromni črni oblaki in je nenadoma kobnila nevihta. Vsul se je močan dež, ki je v presledkih ponehaval. Zato pa se je tem bolj bliskalo, da je jemalo vid, a obenem so na gosto treskale strele. Požarni brambi iz Novega mesta in iz Kandije sta uvideli obupni položaj in sta alarmirali svoje moštvo na Glavni trg. V največji plohi sta se odpeljala na poizvedovanje Pavčičev in Kržišnikov avtomobil z orožniško asistenco. Pavčičev se je odpeljal proti Ratežu, Kržišnikov proti Št. Petru. Ko je Pavčičev avtomobil privozil do Ra-teža, je zvedel, da gori na Potovem vrhu in v Cerovem logu pri Orehovici. Požar da je večinama že opravil svoje delo in da je vsaka pomoč odveč. Kržišnikov avtomobil pa se jc moral vrniti, ker ga je zajel strahovit naliv in je bilo poizvedovanje popolnoma onemogočeno. Obe požarni brambi sta vztrajali v dežju im viharju do Zjutraj na Glavnem trgu in čakali na morebitne pozive. Zjutraj se je zvedelo, da je gorelo še v Klevevžu, kjer je treščilo v tri kozolce graščaka Ul-ma, do vrha napolnjene s senom, ki so do tal zgoreli, nadalje v Zdinji vasi in pri Škocjanu. Pod-uobnosti, kaj je zgorelo in koliko je škode, se še niso dale ugotoviti. K alarmiranju obeh požarnih bramb je omeniti, da je odpovedala gasilska sirena na stolpu mestne hiše, ker je bil prekinjen električni tok iz centrale v PreOni. Gasilce je bilo treba alarmirati s trobentanjem. Poleg tega ni bilo nikjer dobiti konj na razpolago in so gasilci sami morali pripeljati brizgalni in prikolnice na Glavni trg. Vse to govori za takojšnje montiranje transformatorja na rotovžu, da bo prihodnjič mogla funkcijonirati sirena, in za nabavo vsaj enega prepotrebnega gasilskega avtomobila, ker je Novo mesto središče Dolenjske in ga kličejo v najoddaljenejše kraje na pomoč. V Novem mestu samem so ugasnile okoli pol 23. vse luči in so si morali ljudje pomagati s svečami, zlasti v javnih lokalih. Za orijentacijo gasilcev na Glavnem frgu so gorele sveče na oknih, ker niso za- Domače vesti * Imenovanja v naši voini mornarici. V naši vojni mornarici so imenovani: Anton Vekarič za poročnika bojnega broda 1. raz reda; Mirko Retman za poročnika bojnega broda 2. razreda; Radivoj Fink za ekonom skega kapetana 2. razreda; Miroslav OgKč za ekonomskega poročnika; Valentin Kum-pan za administrativnega kapetana 2. razreda Fran Ptbernik in Viktor Petrič pa za tehnična poslovodji 3. razreda. * Izpremembe v državni službi. V carin-ski službi so napredovali: pri glavni carinarnici v Mariboru glavni revizor Ljubo-nriT Dabinovič in blagajnik Andrej Peternel, oba v 1. skupino II. kategorije; pri glavni carinarnici v Ljubljani glavna revizorja Kari Grgič in Ivan Brešoak, oba v 1. skupino II. kategorije; glavni revizor Fr. Mikuš pa v 2. skupino H. kategorije. Pri monopolskem skladišču soli v Ljubljani je pomočnik skladiščnik Henrik Zal-esjak imenovan za arhivskega uradnika v i. skupini III. kategorije. * Napredovanja v sodni službi. Imenovani so: za deželnosodna svet. pri okrožnem sodišču v Mariboru dr. Davorin Se-njor in dr. Alojzij Lešnik, okraina sodnika pri istem sodišču; za predstojnika okrajnega sodišča v Ljutomeru Ivan Trimkavs, okr. sodnik pri okrožnem sodišču v Mariboru; za okrajnega sodnika in predstvnika okraj, sodišča v Mokronogu Ivan Groznik, sodnik v Višnji gori — vsi v dosedanji skupini in kategoriji. Nadalje so imenovani: za okrajenga sodnika pri deželnem sodišču v Ljubljani Vinko Strasser. svetniški tajnik v oddelku B stola sedmorice v Zagrebu; za okrajnega sodnika Pri deželnem sodišču v Ljubljani Ferdo Merala, sodnik nri istem sodišču; za sodnika v Ormožu Stanko Svetek, sodni tajnik pri okrajnem sodišču v Tešnju; za okrajnega sodnika in predstojnika okrajnega sodišča v Sevnici .Rudolf Roenik, sodnik pri okrainem sodišču v Šoštanju; za okrajne sodnike pri okrožnem sodišču v Mariboru dr. Boris Mihalič Ivan Mikluš in dr. Rudolf Adamič — vsi sodniki pri istem sodišču. Premeščena sta sodnika Anton Radej od okrajnega sodišča na Vranskem k okrajnemu sodišču v Šoštanj in dr. Lovto Lipič od okrajnega sodišča v Ormožu k okrajnemu sodišču v Ptuj * Sprejem zdravnikov v vojno mornarico, Vojna mornarica potrebuje večje število zdravnikov, ki bi se imenovali" za aktivne sanitetne oficirje. Prednost imaio specialisti, med njimi tudi en zobozdravnik. Prošnje naj se pošljejo odeleniu za mornarico v Zemunu. Reflektante opozarjamo na razpis v 172. številki »Službenih Novin«. * Povečanje naše trgovske mornarice. »Dubrovačka plovitba« in parobrodarska družba Topič nameravata nabaviti še nekoliko tovornih parobrodov. Naročen je en parobrod z 12.000 tonami ter dva po 5000 ton. Velika ladja bo krščena z imenom Marija Glavič. * Poroke. Poročil se je gospod Julij Zupan, trgovec, z gospico Justi Osetovo iz Ljubljane. — Poročil se je g. Joško Ogrin, uradnik OUZD v Ljubljani z gdč. Leo Martinčičevo. učiteljico iz Most _ Danes se poroči v Vinkovcih strokovni učitelj tia meščanski šoli v Šiški g. Ferdo Wigele ml. z gdč. Agico Ižankoviče vo, strok, učiteljico v Erdeviku (Srem) Nov oporočen cem obilo sreče! * Smrtna kosa. V čestiti starosti 72 let je v četrtek zvečer umrl ugledni posestnik ln gostilničar v Leskovcu pri Krškem, g. Franc L a vr in še k. Bil je kot poštenjak in dober gospodar znan po vsem Posavju in je vobče užival ugled. Pokopljejo ga danes ob 16. na domačem pokopališču. Pokojnemu blag spomin, žalujočim naše so-žalie! * Smrt Maksa Kučere. ki k uravnal Drino. Na Dunaju je predvčerajšnjim umrl bivši generalni konzul in fregatni kapetan izven službe Maks baron Kučera v starosti 76 let. Služil je svoiedobno v avstrijski vojni mornarici, pozneje pa ie prestopil v civilno službo v Bosni, kjer je izvršil regulacijo Drine. Kučera ie bil končno avstrijski konzul v Beogradu, v zadnjih letih svojega službovatnja pa generalni konzul na Japonskem. * Zanimiva reminiscenca iz dobe klerikalnega terorja nad učiteljstvom. K včeraj šnjemu opisu delovanja Kristine Demšar-jeve na prosvetnem in organizatoričnem polju nam pošilja prijatelj nekoliko zanimivih izpopolnitev: Prvo službeno mesto Kri stine Demšarjeve je bilo v Zireh. kjer je ostala več let. Ze tu je pokazala kot mlada učiteljica odločno napredno mišljenje, kar za tedanjo dobo ni hilo enostavno, marveč celo opasua stvar. A seme napredka, ki ga je tu vsejala, je klrlo, počasi sicer, vendar je doraslo po dolgih letih v bogato žetev. Kakor v Zareh ie Kristina delovala neustrašeno v naprednem duhu na vseh poznejših službenih mestih. Njena naprednost in neuklonjenost napram tedanjemu klerikalnemu terorju, ki se ie posebno znašal nad učiteljstvo, je Kristini nakopala hude sovražnike in preganjanje od strani klerikalcev. To predvsem radi tega, ker ie biLa naročena na napredne liste predvsem na »Slov. Narod«, kar je bilo za tedanjo dobo pod smrtnim grehom prepovedano! Ravna radi Kristine Demšarjeve je prišlo v tedanjem deželnem šolskem svetu med pokojnim Klofutarjem in pokornim dr. Tavčarjem do siftio hudega besednega boja. Na neko klerikalno ovadbo ie namreč pričel KIofutaT vehementao napadati Kristino Derašarjevo. Tedanji deželni Dredsednik baron Hein ga vpraša, čemu ima vendar ost tako naperjeno proti tej učiteljici. In Klofutar se je odrezal: »Prosim ona bere »Slov. Narod«... Tedaj pa se je dvignil dr. Tavčar ter prošta Klofutark neusmiljeno zavrnil in zdelal, tako da ga ni bilo več k noben; seji, češ: »Dokler bo ta človek sedel v deželnem šolskem svetu, ne grem več k sejam!« Naj bi le prišli ljudje Kloru tarjevega kova zopet do moči. prav nič drugače bi ss ne godilo zavednim in delavnim učiteljem, kakor v tisti žalostni dobi, ki je — upamo — za vekomaj za nami. * Nova podružnica SPD. V Konjicah se je ustanovila Dravinjska podružnica SiP!D, ki si je nadela nalogo seznanjati planince in letoviščarje z južnoistočnim delom Pohorja, ki je bilo do sedaj še dosti nepoznano, čeprav ima mnogo prirodnih krasot. * Posebni vlak za povratek udeležencev slavnostne razsvetljave na Bledu. To nedeljo zvečer se bo vršila na Bledu slavnostna razsvetljava. Železniška uprava je dovolila 50% popusta voznih cen in sicer na ta način, da si udeleženci kupijo »Izletniške karte« do postaj Lesce-Bled ali Bled-Jezero in nazaj do izhodne postaje. Te izletniške karte veljajo dne 7. avgusta izjemoma tudi pri vlaku 914, ki odhaja iz Ljub Ijane glavni kolodvor ob 11.40 in uri vlaku 914, ki odhaja iz Ljubljane gl. k. ob 14.40. Da se omogoči udeležencem te odreditve povratek domov, bo vozil v noči na progi Bledr-Ljubljana gl. k. posebni vlak z odhodom z Bleda ob 0.30 in prihodom v Ljubljano gl. k. ob 3. zjutraj. * Trgovsko dobrodelno društvo »Pomoč« za ljubljansko oblast sporoča, da je odbor v svoji seji dne 2. t. m. sklenil, da se bodo v bodoče sprejemali v to društvo tudi vsi trgovski nastavljenci industrijskih, bančnih in drugih podjetij. Mnogo prigla-šencev zlasti z dežele je potom uoložnise poslalo predpisane zneske, ni pa poslalo prijavnice. Ker se brez prijavnice ne more nikogar sprejeti, prosimo da vpošljejo prijavnice čimpreje. Prijavnice imaio načelniki gremijev v zadostnem številu na razpolago. Prijavni rok je sicer na prošnjo interesentov podaljšali, želeti pa je, da se vsak prijavi takoj, da bo moglo društvo Čimpreje pričeti svoje človekoljubno delovanje. — Odbor. * Naši avijatiki na mednarodni tekmi. Sredi avgusta se bodo vršile v Currhu velike mednarodne avijatične tekme, katerih se udeleže vse vojaške avijaciie evropskih držav. Na teh tekmah bo zastopana tudi naša mlada avijatika, ki je v kratkih letih svojega obstoja dosegla že prav lepe uspehe. Skupina naših avijatikov se pridno vežba za svoj nastop v veliki tekmi. Iz Novega Sada odlete dne 10. avgusta. Komandant avijatične skupine bo podpolkovnik Petrovič, sodelovali pa bodo med drugimi Turko, Cenčič. Vidale in drugi najboljši naši avijatiki. Ena glavnih točk programa bo velika tekma okoli Alo. Lovski aparati bodo izvajali akrobacije, med katerimi je najznamenitejše spuščanje v navpični liniji ter dviganje v ravni smeri. Dviganje v ravni smeri ie ena najtežjih točk, ki jo bodo izvajali naši lovci-piloti. * Preurejanje starega Splita. Iz Splita poročajo, da se v najkrajšem času prične s preurejanjem okolice Dioklecijanovega mavzoleja in Peristfla. Delo se vrši PO iniciativi konservatorskega urada. Postavljajo se marmornati stebri, kakor so bili nekdaj v dobi Dioklecijanove palače. Ko se je Mešt-rovič zadnjič mudil v Solitu, je bil določen tudi prostor, kjer nai bi se postavil spomenik Gregoriju Ninskemu. Spomenik bo stal na Poljani kraljice Jelene. Pe-ristil se bo uredil na ta način, da se zapre neka stranska ulica, da se bo fasada Peri-stila videla čim veličastneiša. * Iz uradnega lista. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 82 letošnji številki razpored predsednikov volilnih odborov za volitev narodnih poslancev. * Nov odvetnik v Mariboru. Odvetniška zbornica razglaša, da je g. dr. Filip Kum-batovič dne 27. julija 1927 bil vpisan v imenik odvetnikov s sedežem v Mariboru. * Razpis službe glasbenega učitelja. Odbor Glasbene Matice v Ljubljani razpisuje za podružnično glasbeno Šoto v Novem me stu službo glasbenega učitelja (»cel 24 klavir in glasbeno teorijo. Učno Obveznost tedensko 24 ur, mesečna plača 1500 Din. Event. nadure se honoriraio posebej. Mesto je pogodbeno. Nastop službe 1. sept. Prednost imajo oni, kj so sposobni prevzeti tudi pevovodstvo. Natančnega pojasnila daje pisarna Glasbene Matice v Ljubljani, kamor se vlagajo tudi prošnie do 20. avgusta 1927. KUŠAKOVIČA KALODONT najboljša pasta za zobe. 4 Na državni trgovski akademiji v Ljubljani se za šolsko leto 1927—1928 razpisuje mesto profesorja za slovenski in sr-bohrvatski jezik. V poštev pridejo samo profesorski kandidati z usposobljenostnim (diplomskim) izpitom iz dotičnih predmetov. Prošnje, opremljene po čl. 12 zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih naj se naslovijo na ministrstvo trgovine in industrije, vložijo pa do 25. avgusta 1927 pri ravnateljstvu državne trgovske akademije v Ljubljani + Študentje iz Vojvodine v Sloveniji. Iz Ade v Bački so prispeli te dni v Slovenijo gojenci tamošnje kmetijske šole. da si ogle dajo sorodne zavode pri nas. Najprej so posetili mariborsko vinarsko in sadjarsko šolo, včeraj pa so prispeli v LiuMiano, odkoder so se podali na Grm na Dolenjsko. * Kopalcem v Sori. Podpisano županstvo naznanja kopalcem v Sori v bližini postajališča Gorenja vas-Reteče. da ie strogo prepovedano v kopalni obleki hoditi v javne kraje, kakor na vas, v gostilno na postajališče itd. V interesu zaščite kmetijstva in po zakonu o varstvu poljščine je pod kaznijo prepovedano oaipravliati nova pota in dohode k vodi, delati škodo na imetju z ruvanjem krompirja, obiranjem sadja, sekanjem vej in nabiranjem drv za kurjavo ob vodi Tudi vodopravm zakon dovoljuje kopanje le v toliko, v koKkor se ne dela s tem komu škoda, zato se n. or. ne sme brv poškodovati z guganjem na njej. Proti vsakemu, ki bo pri navedenih dejanjih za sačen, se bo v smislu obstoječih predpisov strogo postopalo. — Županstvo Stara Loka 1167 * Strašna toča v Savinjski dolini. Iz Zal ca nam poročajo: Komaj nas je še-le prestrašila vest o veliki škodi ki io je povzročila toča na Bizeljskem že je le-ta obiskala tudi nas v sTedo zvečer med 23. in 24. uro. Razsajala je jugozapadno in se. verozapadno žalskega trga ter uničila hmeljišča. Padala so kakor jajca debela zrna in v četrtek zjutraj so bile vse brazde polne poldozorelih hmeljevih kobul. Hmeljarji ki imajo okoli Vrbja in proti Gotovljam hmeljišča, trpijo ogromno škodo. Ista usoda je prizadela tudi občino Št. Peter v Sav. dolini. Nepoškodovana pa so ostala hmeljišča vzhodno žalskega trga. * Velika nesreča radi strele. V Netretiču pri Karlovcu je v sredo ponoči udarila stre la v hišo posestnika Antona Babiča. V tre-notku je bila vsa hiša v plamenu. Žena Babičeva je skušala rešiti dvoie otrok. S smrtno nevarnostjo je spravila otroka iz hiše, potem pa je hitela pogledat, kaj je z možem, ki ni prišel na varno. V goreči hiši je našla moža mrtvega na tleh — ubila ga je strela. Na srečo so sosedi še pravočasno našli nezavestno ženo ter .io odnesli iz hiše. Hiša je pogorela do tal z gospodarskimi poslopji vred. * Dve človeški žrtvi za eno kokoš. V Vi-dovcu pri Varaždinu sta se v torek ponoči seljak Franio Hrženiak in njegov tovariš Josip Cafuk splazila v sosedov kurnik, zadavila eno kokoš ter jo ravno hotela odnesti, ko je zbujen po kurjem kriku, prihi-tel iz hiše lastnik z nabasano mrško: streljal je na tatova ter smrtno zadel Hrženja-ka v hrbet, njegovega tovariša Cafuka pa v pleča. Hfženjak je podlegel težki poškodbi, dočim se Cafuk bori s smrtjo. * Žrtev strele. Kakor drugod \ SteVCttiši je v isreSe S večer t v Šaleški dol«« jala nevihta. Btek&te te m grffl%io. Pri Trobitiovih v Družmirju je udarila stre la, ko je bila družina zbrana v kuhinji. Luč je ugasnila. Ko so se domači zonet zavedli in prižgali luč, se jim je nudil grozen prizor: gospodinja Helena Trobinova je ležala mrtva na tleh — ubila jo je strela. Kie Vas is£e ^ Le no Bietfu u nedeljo f 7. avgusta V 50 avgusta sreča pri SoKolskl Moli ¥ Zdraviliškem domu * Grozna avtomobilska nesreča se " je v sredo popoldne pripetila na cesti Mostar-Imotski. PToti Imotskemu ie vozil poštni avtomobil, s katerim so se delavci vračali z dela — vseh skupaj 16 oseb. Na neki strmini je mahoma odpovedala zavora in avto je z veliko naglico vozil navzdol. Dva delavca sta -skočila z avta ter sta bila smrt no poškodovana. Avto jc zdrknil potem 8 nretrov globoko v prepad in se popolnoma razbil. Policija v Mostaru je poslala na kraj nesreče pet avtomobilov in več zdrav nikov. Ponesrečence so prepeljali v bolnico, kjer je na nekaterih takoi bila izvršena operacija. Dva ranjenca sta kmalu nato umrla; več drugih ie še v smrtni nevarnosti. * Ljudje, ki trpe na zaprtiu in jih poleg tega muči obolenje debelega črevesa kakor tud; preobilica krvi v spodnjem delu telesa valovanje proti možganom, glavobol in utri panje srca, naj jemljejo zjutraj in zvečer četrtinko čaše naravne »Franz-Josef« gren čice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da z najboljšim uspehom uporabljajo »Franz-Josef« vodo pred in po ope raciji v trebuhu. Dobiva se v vseh lekarnah drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Posojila Državne hipotekarne banke. Opozarjamo interesente na naš današnji oglas, v katerem bodo našli vsei podrobnosti o direktnem zahtevanju posojil pri tem zavodu. * Sto nagrad po 1008 Din. Kdor pošlje 20 Din prejme 1 fini parfum. 1 zobno pasto in žrebno številko, poštnine prosto. Kozmetični laboratorij, Vrhnika. 1147 '— Stenicol najboljše sredstvo-proti stenicam v zalogi drbgerije A. Kane, Židovska ulica. 1006 Danes! Danes! Elitni Kino matica Tele,on 2124 DAME, ki uporabljajo TAKY, so sigurne svojih čarov. Vsaka dama, ako hoče, da bo privlačna, ve, da ne sme imeti na rokah, nogah in zatilniku niti dlačice. Britev pa pušča črne točke, i^zivije izpuščaje in dela, da dlaka br^o raste, tako da je skoro potrebno dnevno britje Ostala siedstva brez ozira na to, da so komplicirana in neugodno diše, povzročajo čes o idečo kožo. S Takyjem parfimirano kiemo, ki se jo uporablja tako kakor pride iz tube, morete se v 5 minutah, ne da se moiae prej pripraviti v toaletni sobi ali v kabini za kopanje teliti vseh odvisnih dlak, kjer bi bile. Taky uničuje dlako do korena in napravi, da raste vrlo počasi tako, da poleti čes to docela izgine. l aky je vsaki elegantni dami, osobito poleti, neobhodno potreben. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. Glavna zaloga HENRY H. NEUMANN, Zagreb, PoŠt. pretinac 310. Iz Ljubljane u— Kopanje v novo regulirani strugi Oradaščlce. Glavni odbor za obdelovanje močvirja je ugotovil, da so kopalci lansko leto napravili s hojo in nedopustnim zaje-zenjem vode v novi strugi Gradaščdce veliko škode. Rad; tega prepoveduje mestni magistrat na osnovi par. 2 zakona z dne 17. januarja 1875. dež. zak. št. 8 vsako hojo, kopanje ki zajezenie v novi reguliram 6trugi Gradaščice. Prestopke te prepo« ved} bo kaznoval mestn? magistrat po določilih omenjenega zakona z globo do 400 Din oziroma z zaporom 8 dni. u— Društvo »Soča« poziva fcvoje člane, da se polnoštevilno udeležijo pogreba pok. tovariša Franca Jakila, ki se vrši danes ob 16. iz drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. — Odbor. u— Zveza slovenskih vojakov podružnica Moste pri Ljubljani vabi vse svoje člane, da se udeleže fese 4eje, ki se bo Vršila v stffto pravil ■t&ffim&Mfo* fatfl db lo. v 80 šiifii pri Ratoetu na Sfek. — Odbor u— »Hera« r. z. z o. z. v Ljubljani vabi člane na izredni občni zbor, ki se bo vršil nocoj ob 19. v salonu 'pri »Levu«. Gosposvetska cesta. u— Družabni večer s koncertom se vrši v soboto 6. t. m. na Taboru. Vstop nine ni. cene dnevne. Vabimo članstvo, so-kolske rodbine in v obče prijatelje Tabora. — Odbor. u— Vodmatsko napredno poBtično in go spodarsko društvo priredi v nedeljo dne 7. t. m. veliko vrtno veselico v gostilni Flegar na Zaloški cesti s prvovrstnim spo redom. Sodeluje godba Sokola I. K mnoga-brojni udeležbi vabi cenjene somišljenike in prijatelje — Odbor. u_ Prostovoljno gasilno društvo v Mostah priredi v nedeljo, dne 7. t. m. blagoslovitev nove motorne biizgafae ob pol 11. dop. in popoldne ob 16. veliko vrtno veselico pri g. MagistTu (Zakotnik) v Mostah. Za mnogobrojno udeležbo vabi — Odbor. 1164 u— Drzna tatvina v kopališču na Ljubljanici. Ko sta se predvčeraišniim kopala v mestnem kopališču na Ljubljanici g. dr. Zbašnik in njegova soproga, je £. doktor opazil pred svojo nezaprto kabino neznanega mladega človeka ki se ie tamkaj vle-gel v dozdevnem namenu, da se solnči Neznanec pa je imel popolnoma druge namene, kar je šele pozneje uvidela gospa Zbašnikova, opazivši, da ii ie zmanjkala iz kabine zlata členasta zaponka. n— Kdo je lastnik svetilke? Meseca apri la ali maja letos je neznan uzmovič ukrade1 s kolesa neznanega lastnika pred trgovino Bogataj na Kongresnem trgu lepo, ponikljano karbidno svetilko. Lastnik naj se z glasi" na policijskem ravnateljstvu pri g. nadzorniku Josipu Grudnu, kjer dobi svetilko vrnjeno. u— Drobna policijska kronika. Vročina, ki je prevladovala m ki še vedno pari glave, je nevarna tudi zakonskim možem. Predsnočnjim se je nova bolezen, ki sili k pretepavanju lastne žene polotila nekega Jožeta S. ki je moral, ker je bil preveč nasilen, prespati noč v luknji. Policiji so bili prijavljeni naslednji dogodki: I tatvina suk njiča 1 tatvina toaletnih potrebščin, 1 tatvina premoga, 1 popadljiv pes ter 19 prestopkov cestnega policijskega Teda. Radi beračenja je bilo včeraj prijetih 10 oseb. u— Povožen pes, ki grize. Predvčerajšnjim neznan avtomobilist povozil v Šiški na Celovški cesti psa dT. L. Kolesa avtomobila so šla psu čez zadnji del telesa. Žalostno cvilečega psa je zapazila na cesti 19 letna Anica Tankova, stanujoča na Aljaževi cesti. Smilil se ji je in mu ie hotela po moči pomagati, ga dvigniti na voz ter odpeljati domov. Ranjeni pes pa v bolečinah dekletovega namena ni razumel in je hlastnil z zobmi po njeni desni roki. Ugriz je bil tako nevaren, da so ranjc»o Samari-tanko morali odpraviti v bolnico, dočim so že napol mrtvega psa oddali konjaču. u— Tatinski drobiž. Zidariu Vrncencu Kukovcu, stanujočem na Glincah na Tržaški cesti 15., je tat ukradel v sredo zvečer iz skupnega prenočišča 250 Din vreden suknjič, v katerem so se nahaiale še razne druge vrednosti, tako da trpi Kukovec čez 300 Din škode. Tatvine sumljiv je neki Kukovčev znanec, ki je bil prej zaposlen pri istem stavbnem podjetju. — Skontist Anton Jereb je med preselitvijo v drugo stanovanje zapazil, da mu ie nekdo odnesel toaletno šatulo, v kateri so se nahajale razne toaletne potrebščine in drugi predmeti v vrednosti 250 Din. i— Prevejan slepar. V trgovini optika Josipa Goldsteina Pod Trančo se ie zglasil predvčerajšnjim okrog 12.30 neznan mlad človek in zahteval očala, ki mu jih je Gold stein ponudil v nakup z etuijem vred. Kupec je očala nataknil na nos. se izrazil, da skozi steklo dobro vidi ter zahteval račun. Optik je očala zaTačunil 50 Din. nakar mu je kupec pomolil bankovec za 100 Din. De-naT pa je vzel takoj nato zopet nazaj, ker Goklstem ni imel drobiža. Kupec se je nato z izgovorom, da gre stotak meniat, vsedel na kolo. Vendar se je takoj vrnil ter izročil etui zopet Goldsteinu, rekoč, da mora denar zamenjati v glavni trafiki. Prebrisa-nec se je nato zopet brzo odpeljal s kolesom proti Mestnemu trgu na veliko razočaranje ogoljufanega trgovca, ki pozneje v etuiju ni našel očal. Kam v nedeljo popoldne? Vsi kot en mož gremo na GRAD, kjer priredi .Napredno kulturno in politično društvo Ljubljanski grad' veliko grajsko veselico Vstop je prost, sodeluje prtznana godba .Gradašca*. Poskrbljeno bo za jedačo, pijačo in vsestransko dobro zabavo. — Kdor želi pre .i veti par brezskrbnih uric, naj pride, ne bo mu žal! Odbor. u— Malinovec, pristni dobite v drogeriji Kane, Židovska ulica 10."y u— Navodila za fotografiranje s katerimi se na enostaven način hitro ln zanesljivo priučiš fotografiranja ter »Fotoincr« za pravilno osvetljevanje plošč dobiš v drogeriji Kane, Židovska ulica. 1124 u— Vrtni koncert v hotelu Llovd v soboto ob 20. zvečer. 1156 u— Mestna zastavljalnica naznanja. ožn fa Novo mesto^Brežice. Poštna uprava je dala v promet zastarele avtoomnibuse brez zračnih pnevmatik, ta« ko da je vožnja ž njimi prava muka za pot« nike. Ni čuda, da se množe pritožbe! Cene tudi niso zmerne, ker stane do Brežic za eno osebo 66 Din. Nekaj obratnega je na progi Stična«Zužemberk, kjer je vožnja v zasebnih rokah in je poskrbljeno za komo« diteto potnikov. Poleg tega so tudi cene zmerne, ker stane vožnja do Žužemberka le 25 Din. Želeti je, da se promet na progi Novo mesto«Brežice prilagodi potrebam in zahtevam časa. n— Zgradba uradniških hiš. V teku so vse priprave za zgradbo uradniških stano« vanjskih hiš. Pričeli so že z razstreljeva« njem skal in niveliranjem terena. Članstvo uradniške stanovanjske zadruge se lepo množi. Iz Trbovelj t— Krajevna organizacija SDS Trbovlje ima danes ob 8. zvečer pri Forteju na Vo« dah širši članski sestanek. Na dnevnem re« du so važna poročila. Udeležba za vse čla« ne obvezna. t— Uradni dnevi politične oblasti v Hrast niku se letos še ne bodo uvedli radi po« manjkanja denarnih sredstev. Toliko na znane povpraševalcem. Šport Razpis kolesarskih dirk V nedeljo dne 7. t. m. se vrše sledeče kolesarske dirke: 1. III. termin prvenstvenih dirk «Podod« bora Ljubljana mesto» na 100 km. Start v Zg. Šiški pri km 3. Obrati v Žirovnici pri km 54.200, cilj v Št. Vidu pri km 5.400. — Start ob 13. uri brez prijavnine. — 2. Din ka za klubovo prvenstvo koles, društva «Soras> na km 38 za člane «Sore». Start v št. Vidu pri km 5.4, obrat v Kranju. — Start točno ob 14. uri. Brez prijavnine. 3. Dirka na km 20, otvorjena za vse dir« kače klubov, včlanjenih v koturaškem sa« vezu. Start in cilj v Št. Vidu pri km 5.4. Brez prijavnine. 5 častnih kolajn. Za to točko se je prijaviti do nedelje 7. t. m. ob 12. pri tajniku kolesarskega društva «Sora», Št. Vid 19. 4. Dirka seniorjev kluba «Sora» na km 10 Start in cilj v Št. Vidu pri km 5.4. Prvo darilo diploma, drugi in tretji diploma. Splošna določila: Dirke so otvorjene za vse dirkače klubov, ki so včlanjeni v Kotu« raškem savezu SHS — Pri vseh dirkah se je ravnati točno po »Splošnem tehničnem pravilniku Kot. Saveza SHS». — Pododbor Ljubljana mesto — kol. društvo «Sora». Juniorske tekme za pokal SK Ilirije Leta 1925. je razpisal SK Ilirija pokalne tekme za juniorska moštva in daroval za« nje lično prehodno darilo, srebrn pokal, ki bo razstavljen te dni v izložbenem oknu tvrdke J. Goreč na Dunajski cesti. Namen Ilirije je bil, nuditi juniorskim moštvom vsako leto v poletnih mesecih priliko za resno tekmovanje za posebno trofejo ter pripomoči na ta način vsem klubom k vzgo ji dobrega nogometnega naraščaja in do« brih športnikov sploh. Vodstvo tekem po« verja Ilirija vsako leto posebnemu med« klubskemu odboru, v katerem morejo so« odločevati vsi sodelujoči klubi. Letošnje tekmovanje je posebno važno, ker postane prehodni pokal letos, ako zo« pet zmagafo juniorji SK Ilirije, definitivno last Ilirije. Leta 1925. in 1926. je zmagalo namreč juniorsko moštvo Ilirije in po pro« pozicijah postane pokal definitivno last kluba, ki zmaga tri leta zaporedoma ali petkrat v presledkih. Ilirija ima braniti letos ookal proti klubom ISSK Maribor, SK Jadran, SK Krakovo in SK Mais. Prvi dve izžrebani tekmi se vršita jutri, v ne« deljo na igrišču Ilirije in sicer ob 16. uri Ilirija : M-rs in ob 1730 Jadran : Krakovo. Peti sodelujoči klub SSK Maribor ostane iz financijelnih razlogov prost do finala. Naj« brže se bodo vršile letošnje tekme z ozi« rom na manjše število sodelujočih klubov vsaj med ljubljanskimi udeleženci po siste« mu na točke (vsak z vsakim po eno tek« moj, dočim bi SSK Maribor igral samo z zmagovalcem med ljubljanskimi klubi. ASK Primorje, nogpm. sekcija. Danes v soboto, ob 18.30 trening z Jadranom na našem igrišču. Ob 18. naj bodo sledeči igralci v garderobi: Anžlovar, Pečnik, Tur« kovič, Pečar, Pišek II, Sočan, Jug II, Dra« mičanin, Birsa, Slapar, Šenica, Terček, Za« lar, Bervar. — Načelnik. SK Slovan, nogom. sekcija. Danes ob 18.30 na igrišču Primorja trening tekma z rezervnim moštvom Primorja. V l^ubovo garderobo ob Linhartovi ulici je treba pri« ti igralcem: Premeri, Globelnik, Bogel, Ho« čevar. Korošec, Jamnik, Kune, Burger, Ska« lar, PoschI, Seimig, Bučar, Gun, Čehovin, Žcleznik in Wagger. — Imenovani morajo Vremensko ooročilo Meteorološki tavod t Ljubljani 5. avgusta 1927. Višina barometra 308.8 m Kraj Cas | opazovanju w ca Ljubljan« (dvorec) < • . Maribor , , , Zagreb • • t • Beograd m i Sarajevo ><> i Skoplje . • • • Dubrovnik . • Split . . * . i Praha . . , ■ ; 762-4 760 6 760-7 763-0 760-4 761-0 760-6 7590 764-6 Temper. s ot a 1* Smer vetra Ie brzina v metrih Oblačno 0-10 18-0 96 NE 2 10 221 85 NE 5 10 20-1 85 NE 4 5 180 100 NW 6 10 25-0 75 W 4 5 220 — SW 2 — 26-0 43 mirno 0 27-0 52 NNE 2 9 18-0 — ENE 2 7 Padavine Vrsta * nun do t. an meda dež 34 Solnce vzhaja ob 4.48, zahaja ob 19.22, luna vzhaja ob 12.30, zahaja ob 22.58. Najvišja temperatura danes * Ljubljani 36.2 C, najnižja 17.2 C. Dunajska vremenska napoved za soboto: različno, oblačno, nevihte niso izključene. Tržaška vremenska napoved m soboto: Lahni vetrovi z raznih strani, nebo izpremen-ljivo, pozneje oblačno, mitlitn fa dež, temperatura od 22 do 28 stopinj, morje nekoliko rggčrokano. biti 15 min. pred ^ričetkom na igrišču Pri« morja. Kapetan moštva Skalar, za red in točnost skrbita Cimperman in Skalar. — Načelnik. SK Jadran. Danes ob 18. trening tek« ma na igrišču Primorja. Na igrišče morajo priti sledeči igralci: Slapničar, Steiner, Ivčk Rogač, Kos, Žnidarič, Zorner, Logar, Rape, Brcar, Sandi, Banovec, Jerina, Gartner, Markič. Ob 20. sestanek mladinskega mo« štva v garderobi. — Tajnik. ASK Primorje (kolesarska sekcija). Člane sekcije vabim danes ob 20. na sesta« nek v restavracijo «Zvezda» radi dogovora o nedeljski dirki v Št. Vidu. Posebno so vabljeni gg. Šenica, Picelj, Klobčar, Šefic, Zaje, Cihlar, ker bodo startali na 20 km. Tehn. referent. Kotureiški Savez SHS, Pododbor Ljub« Ijana mesto. V nedeljo 7. t. m. se vozi III. termin na km 100. Start ob 13. pri km 3. Obrat v Žirovnici, cilj v t. Vidu nad L$ub« ljano. Istočasno klubsko prvenstvo Sore na 40 km, dirka seniorjev na 10 km in skupi« na na 20 km za dirkače klubov včlanjenih v Savezu. Danes ob pol 20. sestanek dirka« čev in funkcijonarjev na vrtu «Novi svet». Pododbor. Juniorske tekme za prehodni pokal SK Ilirije. (Službeno iz medklubskega odbora.) Medklubski odbor je odobril na seji dne 4. t. m. prijave klubov Jadran, Mars, Kra« kovo, Maribor in Ilirija. Prijavi klubov Hermes in Slavija sta bili zavrnjeni, ker kluba nista plačala prijavnine. — Medklub« ski odbor tvorijo: preds. g. Logar, namest« nik preds. g. Betetto, g. Boštjančič (Ja« dran), g. Koser (Krakovo), g. Gašperšič (Mars) in g. Mahkovec (Ilirija). — Za I. kolo dne 7. t. m. so izžrebani ob 16. uri: Ilirija : Mars, ob 17.30: Jadran : Krakovo. Semifinale igrata zmagovalca iz I. kola, SSK Maribor nastopi samo v finalu. — SIuž ba 7. t. m. blagajna g. Mahkovec, reditelj« stvo g. Boštjančič. Vsak klub za obe tek« mi po dva reditelja in za svojo tekmo stranskega sodnika (starejšo osebo). « MO. «Motoklub Ljubljanss» vabi za nede« Ijo 7. t. m. člane na skupni izlet preko Be« ričeva, Litije in Trebnja v Žužemberk. Tu je postanek in ev. kopanje v Krki. Povra« tek preko Zagradca in Krke. Odhod ob 7. uri izpred kavarne Evropa. Prihodnjo ne« deljo skupni izlet k ljubeljskim dirkam. Vsak član naj si oskrbi društveno zastavi« co, ki se dobi pri blagajniku g. Čamerniku tv. Jugoavto. DvaI včerajšnja rezultata. V Pragi je porazila Slavia starega rivala Sparto z 2:1 (1:1). Obe moštvi sta nastopili s komplet« no prvo garnituro. V Oslu je zmagala du« najska Austria nad mestno reprezentanco z 8 : 0. Na Sušak je odpotovala razen plava« čev SK Ilirije tudi delegacija ASK Primor« ja, sestavljena iz 4 plavačic (Prekuhovih, Treove in Ogrinove) ter 2 ozir. 3 plavačev (Junteza, Gaberška ter Iva Medveda), Upa« mo, da bodo naši najboljši častno zastopali Ljubljano. Epilog k tekmi Češkoslovaška : Jugf» slavija. Beograjski listi so v ocenah našega moštva precej ostro «oklestili» zagrebškem splitske igralce, češ da so bili najslabši deli moštva. Zagrebški listi so dvignili nato afe« ro in konec je sedaj ta, da je dal JNS pri« zadetim igralcem oficijelno zadoščenje. Tu« di zagrebški podsavez je že storil slično. Sedaj je volk sit...! Občni zbor ZN&a se vrši 7. t. m. v Za« grebu. Na dnevnem redu zbora naših sod« nikov je mnogo važnih predlogov, radi ka« terih se bodo razvile zanimive razprave. O poteku bomo poročali. DaviSscup. V ameriškem pasu je v se« mifinalu zmagala Japonska nad Mehiko 4 : 1. V finalu, ki se odigra koncem avgu« sta, se srečata torej Japonska m Kanada. Tekmovanje narodnih noš Slovensko ženstvo priredi v času jesen« ske razstave 15.—26. septembra 1927 na Ljubljanskem velesejmu razstavo, oziroma tekmovanje narodnih noš. Pokroviteljstvo je prevzela dvorna dama Nj. VeL kraljice Marije ga. Franja dr. Tavčarjeva. Da bo ta prireditev, k! mora biti ponos naših žena šiTom Slovenije in dokaz lepote in umetnin naših narodnih noš, čim lepše uspela, pozi« vamo vse slovenske žene in dekleta vseh slojev, da pridejo na ta dan tekmovanja, t. j. 16. septembra v narodnih nošah same ali pa pošljejo v njih svoje znanke. Skrbite za to, da tudi moška narodna noša ne iz« ostane. Zastopana naj bodo tudi vsa dru« štva po možnosti v skupinah. Ker je ta dan namenjen manifestaciji narodnih noš, je dolžnost vsake Slovenke in vsakega Slo« venca, da se osebno udeleži te prireditve in bi bil narodni greh, če bi kdo pustil le po« samezni komad te dragocenosti zaprt do« ma v skrinji ali omari, ker bi s tem zmanj« šal sloves in veličastnost manifestacije. Narodne noše: štajerska, koroška, prek« murska, tržaška okoličanska, beneška — ta dan je Vaš, zastopajte ga častno! Na programu prireditve je tudi kmetska soba, v kateri bo razstava vsakovrstnih na« rodnih vezenin, slikanih, vloženih in reza« nih skrinj, kolovratov, preslic, čelnic, skle« pank, peč, zavijač, svilenih rut, kožuhov itd.; kdor bi bil v posesti kateregakoli teh predmetov, naj javi to velesejmskemu ura« du, ki prevzame za vse vposlane predmete polno jamstvo in povrne pošiljatvene stro« ške. Našemu klicu naj se odzovejo vsi, ki z narodno nošo ali katerimkoli predmetom morejo obogateti in izpopolniti razstavo in tudi oni, ki morejo dati informacije ali naslove, da se odbor obrne na dotične pi« smenim potom. Vse prijave in dopise sprejema prire« ditveni odbor pod naslovom: »Ljubljanski velesejmski urad, Ljubljana.« Napisi na ploščah prevlečeni z radio«tinkturo, morejo se citati tudi ponoči. — En primer. Gospodarstvo Potreba valutne reforme »Frankfurter Zeitung«, ki je eden najuglednejših dnevnikov v Nemčiji, je pred kratkim objavila daljši članek o balkanskih valutah, ki je posebno zanimiv glede na stališče k vprašanju zakonske stabilizacije dinarja. Iz tega članka povzemamo naslednje odstavke: Na Balkanu prihajajo valute polagoma v redne razmere. Da je stabilna valuta tudi pri utrditvi na nižjem nivoju za gospodarstvo boljša kakor revalorizacija in deflacija zaradi pestiža, in da je stabilna valuta poleg tega važen predpogoj za pridobitev inozemskih tržišč kapitala — to spoznanje se je tudi na Balkanu razširilo. Toda celo tam, kjer obstoja že dolgo časo stabilna papirnata valuta (Bolgarija, Jugoslavija) se opažal, da stabilnost valute sama na sebi ne zadostuje, če se hoče inozemski kapital v večji meri zainteresirati, in da je v ta namen po današnjih nazorih o bistvu emisijskih bank potrebno izvesti stabilizacijo z zakonom in omejiti posle emisijskega zavoda. V primerih, kjer obstojajo neurejeni dolgovi napram finančnim silam, je seveda ureditev teh dolgov predpogoj za stabilizacijo. Za gospodarsko restavracijo balkanskih držav je zelo potrebno financiranje 6 strani inozemstva. Bodoči razvoj teh dežel bo odvisen od možnosti, da se tem deželam preskrbi potreben kapital. Možno je seveda, da tesno medsebojno gospodarsko sodelovanje poveča gospodarsko moč in kredit teh dežel. Za nas je predvsem važna ugotovitev, da je za pridobitev inozemskega kapitala potrebna stabilizacija valute z zakonom. Dotok kapitala iz inozemstva nam je neobhodno potreben. Sicer tudi danes prihaja k nam inozemski kapital, toda le v obliki državnih posojil ali pa v obliki privatnega kapitala, ki ustanavlja v naši državi svoja lastna podjetja. Toda mi smo predvsem interesirani, da se odpro inozemska tržišča za potrebe naše domače industrije, za potrebe naše trgovine in našega kmetijstva. Tem panogam našega gospodarstva pa so inozemska finančna Tržišča zaprta. Tudi če se izda že tolikokrat obljubljeni pravilnik o industrijskih obligacij, naši industriji s tem ne bo mnogo pomagano. Inozemstvo vidi v naši valuti še vedno neurejen denarni sistem, zato mora računati tudi z možnostjo, da se tečaj naše valute izpremeni, kar pa vedno povzroča perturbacijo v gospodarskem in ograža sigurnost v naši državi investiranega inozemskega kapitala. Generalni ravnatelj Narodne banke dr. Novakovič je pred dobrim pol letom izjavil, da je treba preizkusiti stabilnost našega dinarja najmanj dve leti, predno se izvede valutna reforma. To pa nikakor ni potrebno. Stabilizacija naše valute je tako trdna, da moremo takoj, ko ee uredijo naši dolgovi v Angliji, izvesti valutno reformo in urediti vsa valutna vprašanja z zakonom. Saj gre samo za zakonsko fiksiranje sedanje relacije med dinarjem in zlatom in za ureditev vprašanj, ki so v zvezi z zakonskim fiksiranjem te relacije. = Poročila o stanju hmeljskih nasadov. Društvo trgovcev s hmeljem v Vojvodini poroča, da je stanje starejših hmeljskih nasadov v Vojvodini ugodno, dočim so dvoletni, pred vsem pa enoletni nasadi zaradi suše znatno zaostali. Zadnji dež je ugodno vplival na razvoj hmeljske rastline. Zanimivo je, da se nasadi, ki so lani trpeli zaradi peronospore, letos ugodno razvijajo. V nasadih se je pojavil rdeči pajek, vendar pa do sedaj še ni povzročil večje škode v številnih nasadih se je pojavila tudi peronospora, vendar pa se zaradi suše ni mogla razširiti. Če bo padlo še nekaj dežja, bo letošnji pridelek v splošnem boljši kakor lani. — Po najnovejšem poročilu srednjeevropskega hmeljarskega urada je nadvse ugodno vreme zadnjih dni povzročilo lep razvoj hmeljske rastline v Nemčiji. Če bo to vreme še trajalo nekaj časa, je računati z dobro srednjo letino. To velja predvsem za halertauske, hersbruške in špaltske nasade. Najugodnejši je razvoj hmeljske rastline v višjih legah. = Izredna glavna skupščina Hmeljarskega društva za Slovenijo se bo vršila v nedeljo 7. t. m. ob pol 9. predpoldne v Roblekovi dvorani v Žalcu. Dnevni red: 1.) Kdaj se bo pričel obirati hmelj in koliko se bo pla. čevalo obiralcem. 2.) Stanje hmeljskih nasadov doma in drugod. 3.) Zavarovanje hmelja. 4.) Hmeljska razstava. 5.) Selekcija hmelja 6.) Slučajnosti. = Skorajšnja ustanovitev prekooceanske paroplovne družbe e sodelovanjem angleške družbe »Cunard Linet. Iz Beograda poročajo, da je vprašanje naše prekooceanske zveze z Južno Ameriko rešeno v sporazumu z družbo »Cunard Line*. V kratkem se bo s sodelovanjem domačega kapitala ustanovila posebna paroplovna družba, ki bo protokoli-rana na Sušaku. Imenovana angleška družba, ki bo vložila precejšen del glavnice, je popustila od svojih dosedanjih pretiranih zahtev, predvsem glede jamstva za obresti in amortizacijo vloženega kapitala, kakor tudi glede kritja eventualnega deficita. Redna zveza bo otvorjena najbrže meseca oktobra. Promet bodo v početku vzdrževali dve ladji z 8 do 9000 brutotonami in hitrostjo 14 milj na uro. Otvoritev te zveze je važna tudi zaradi tega, ker nam bo nudila možnost, da neposredno uvažamo kavo iz Južne Amerike. Na ta način bomo baje letno prištedili preko 100 milijonov dinarjev, ki so se do sedaj stekali v žepe tržaških veletrgovcev s kavo. (Višina dobička tržaških trgovcev je gotovo zelo pretirana, če pomislimo, da znaša vrednost v letu 1926. uvožene kave po carinski statistiki 235.9 milijona dinarjev. Op. ur.) Po tem poročilu izgleda, da je naša vlada pripravljena dati novoustanovljeni družbi pod vodstvom »Cunard Line« poleg koncesije za prevoz izseljencev tudi posebno subvencijo. — Po informacijah iJugoslovenskega Lloy-da< bosta z družbo »Cunard Line« sodelovali dve znani domači paroplovni družbi in to Jadranska Plovidba (Sušak) in Paroplovna družba >Boka< (Kotor). = Izgledi ameriške letine. Znani ameriški statistik Snow ceni letošnjo letino turščice v Zedinjenih državah na 2411 milijonov bušlov napram 2645 milijonom v preteklem letu. Letošnja letina turščice bo torej tudi v Zedinjenih državah slabša od lanske in sicer za nekaj manj kakor 10%. Pridelek ozimne pšenice se po tej stati^iki ceni na 555 milijonov bušlov (lani e27), pridelek ja-re pšenice pa na 309 milijonov bušlov (lani 206). Pridelek ozimne pšenice bo torej slabši, kridelek jare pšenice pa boljši od lan- katerem bo madžarskim bankam, ki eo bile že pred preobratom etablirane na Reki, dovoljeno ponovno otvoriti stoje podružnice. = Velika belgijska tovarna za damske in moške klobuke išče zastopnika. Naslov je na vpogled v uradu velesejma v Ljubljani. = Konkurz je razglašen o zapuščini Janeza Podbregarja, posestnika in trgovca z lesom v Stegnah št. 24, umrlega 2. junija 1927. (Prvi zbor upnikov 11. avgusta, oglasitveni rok do 7. septembra in ugotovitveni narok. 21. septembra). = Nove carinske zahteve avstrijskih ag-rarcev. V seji carinskega odbora, ki se je vršila v Četrtek, so avstrijski agrarci predložili nove zahteve. Pred vsem naj 6e znatno povišajo carine na svinje (pri pitanih svinjah od 10 na 20 zlatih kron), na jajca (od 0, odnosno 3 zlate krone na 8 zlatih kron), na smetano, sirovo mašilo (od 40 na 80 zlatih kron) in svinjsko mast (od 10 na 20 zlatih kron). a. — Otvoritev podružnic madžarskih bank na Reki V zvezi z ureditvijo macBžarefe svobodne cone na Reki je bil med madžarsko in ifegjan&o viado dosežen spotaam, po 5. avgusta. Na deviznem tržišču ni bilo izprememb. Promet na ljubljanski borzi je bil tudi danes slab. Narodna banka je intervenirala le v devizah Curih in Praga. Tečaj devize na Italijo je ostal neizpremenjen. Na zagrebškem efektnem tržišču je tudi danes vladalo večje zanimanje za državne papirje. Investicijsko posojilo se je trgovalo po 84 — 84.75. Tendenca v Vojni škodi je bila čvrsta: na aranžma se je trgovala po 345.5 — 345, kasa pa po 346 — 345.5. Med bančnimi papirji je bila slabejša Hipotekar-na, ki je bila zaključena po 55.5. V industrijskih papirjih je bila tendenca prijaznejša. Nihag je bil zaključen po 10, Gutman po 240, Danica pa je nazadovala na 150 — 151-Čvrstejša je bila tendenca za Vevče, dočim je Slavonija malo oslabela. Devize in valute. Ljubljana. Berlin 13.515 — ia545 (13.53), Budimpešta 9.90 — 0, Curih 100.5 — 1096.5 (1095), Dunaj 7.9925 — 8.0225 (8.0075), London 275.8 — 276.6 (276.2), Newyork 56.7 _ 56.9 (56.8), Praga 168.2 — 169 (168.6), Trst 308.125 — 310.125 (309.125). Zagreb. Dunaj 7.9925 — 8.0225, Berlin 13.52 — 13.55, Budimpešta 9.915 — 9.945, Italiia 308.39 - 310.39, London 275.8 — 276.6, Ne\v-vork 56.68 — 56.88, Pariz 223.25 — 224.25, Praga 168.2 _ 169. Curih 1093.5 — 1096.5; italijanske lire 308.5 — 310.5. Beograd. Pariz 222 — 224, Newyork 56.7 — 56.9, Italija 308.25 — 310.25, Dunaj 7.99 — 8.02, Budimpešta 9.925 — 9.955, Berlin 13.515 — 13.545, Bruselj 7.92 — 7.95, Bukarešta 34.25 — 34.75, Atene 76.25 — 76.75, Sofija 40.75 — 41.25. Trst. Beograd 32.10 — 32.60, Dunaj 254 — 264, Praga 54.15 — 54.65, Pariz 71.70 — 72.20, London 89.1250 — 89.4250, Newyork 18.30 — 18.40, Curih 352 — 356, Budimpešta 315 — 325, Bukarešta 10.95 — 11.45; dinarji 31.85 — 32.85. Dunaj. Beograd 12.4775 — 12.5175, Berlin 168.63 — 169.13, Budimpešta 123.73 — 124.03, Bukarešta 4.3725 — 4.3925, London 34.45 — 34.55, Milan 38.58 — 38.66, Newyork 708.75 — 711.25, Pariz 27.7650 _ 27.8650, Praga 20.9975 — 21.0775, Curih 136.61 — 137.11. Curih. Beograd 9.13, Berlin 123.45, Newyork 518.875, London 25.2125, Pariz 20.325, Milan 28.2425, Praga 15.39, Budimpešta 90.50, Bukarešta 3.185, Dunaj 73.06. Efekti. Ljubljana. Celjska 197 — 199, Ljubljanska Kreditna 144 — 0, Merkantilna 0 — 90, Praštediona 850 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, šešir 104 — 0. Zagreb. Državne vrednote: S4.25 — 85. Vojna škoda 345 _ 345.5, 345 — 345.5, za september 347.5 — 0, sa oktober 350 — 0, bančne vrednote: Eskonrpt-na 92 — 93, Hrvatska 27.5 — 32.5, Kreditna Zagreb 92 _ 92.5, Hi po 55.5 — 56.5, Jugo 91 — 92. Ljubljanska Kreditna 144 — 155, Obrtna 39 _ 40, Praštediona 850 — 855, Etno 175 — 185, Srbska 130 — 131; industrijske vrednote: Nihag 10 — 12, Gutman 240 — 245, Slaveks 101 — 125, Slavonija 14 — 17, Danica 150 _ 151, Drava 515 — 560, Šečerana Osijek 480 — 485, Vagon 30 — 40. Union Osijek 300 _ 305, Vevče 135 — 145, Dubrovačka 390 — 395, Trbovelj 55 — 485, Štamparski zavod 20 — 0. Blagovna tržišča Ljubljanska blagovna borza. (5. t. m.) Les: Tendenca mlačna, zaključen 1 vagon desk (smreka, jelka), paralelnih, monte, 5 m, 18, 24 in 30 mm, od 16 cm naprej, media 23 cm, fco vag. meja po 600. — Dežel n i pridelki: Tendenca mirnejša; zaključkov ni bilo. Nudi se nova baška pšenica, 78 kg, 2%, brez doplačila, slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni, promptna po 3475 — 350, za avgust, september pa po 355 — 357.5; nova slavonska pšenica, 78-80 kg, 2%. slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni po 345 — 347.5; turščica baška slov. post., plač. 30 dni, tarifa po 350, mlevska tarifa pa po 245; turščica banatska, slov. post., plač. 30 dni, mlevska tarifa po 240.5; moka sOi, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 515. Svinjski sejem v Mariboru. Dogon 202 komada. Povprečne cene: prašički 5 do 6 tednov stari 100 do 120, 7 do 9 tednov 150 do 200, 3 do 4 mesece 360 do 420, 5 do 7 mesecev 450 do 480, 8 do 10 mesecev 550 do 650, eno leto stari 1000 do 1100; za kg žive teže 9.50 do 11, mrtve teže 15 do 17.50. — Prodanih je bilo 128 komadov. Kupčija srednja. Kovosadska blagovna borza. (5. t. m.) Pšenica: baška, 77-78 kg, 300 — 305; baška, 79-80 kg, 305 — 307.5; banatska, 77-78 kg, 297.5 — 302.5; promet 7 vagonov. _ Oves: baški, 196 — 200; baški. pariteta St. Pazova. relacija Beograd 2(6 _ 207.5; promet 2 vagona. — Turščica: baška, vagon Sisak 217.5 — 222.5; sremska 212.5 — 215; banatska 207.5 — 222.5; sremska 212.5 _ 215; banatska 207.5 — 210; baška 210 — 212.5; promet 28 vagonov. _ Moka: banatska ,Qg< 445 — 450; baška >0g< 450 — 455: baška »2< 425 — 430; baška >5« 395 — 400. Dunajska borza za kmetijske proizvodi', (4. t. m.) Zaradi čvrstejše tendence na inozemskih borzah je bik) na dunajskem tržišču večje zanimanje za pšenico in iž, vendar pa se je promet gibal v ozkih mejah Ponudba v rži je minimalna. Cene so ostale v glavnem neizpremenjene. Tendenca v turščici je dalje zelo čvrsta. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39.5 — 40.5, madžarska Tisa <8032 kg) 43 — 435; r ž : marhfeMsak 36.5 — 37, madžarska 8635 — 36.75; turšči-c a 27.25 — 28.25; oves: domači 31 — 315, ruHMoski 29 — 305. Iz življenja in sveta Nemške priprave za prekooceanski polet Ko je «Miss Columbia» pristala na nemških tleh, se je Nemcev takoj lotila misel o tekmovanju za čezoceanski polet iz Evrope v Ameriko. Zadevo so sprožili industrijski krogi — kakor se kaže sedaj, po dobro premišljenem načrtu; kajtj nemška avijatika hoče vsekakor dokazati, da ni zadnja na svetu med velikimi državami in da se lahko meri z Anglijo in Francijo, z Italijo in tudi z Ameriko. Junkerjeva tvornica v Dessauu je otvorila tekmo za čezoceanski polet s tekmovanjem za vztrajnostni rekord. Pred dobrimi desetimi dnevi sta se dvignila v zrak pilota Loose in Ri-sticz. Imela sta smolo in sta morala kmalu pristati na zemlji. Neuspeh pa ni niti oddaleč oplašil vodstva Junkersove tvornice, ki je šlo takoj na delo in pripravilo vnovič dva aparata, ki sta star-tala v sredo, dne 3. avgusta ob 4. uri zjutraj. Tudi topot je bil med piloti Loose. Določeno je bilo, da bo vodil prvo letalo, J. 33. Drugo letalo je tvrdka poverila veščim rokam Ristieza in Edgar-da. Loose je vzletel prvi. Zopet ni imel sreče. Ze ko sc je dvignil s tal, je bilo videti, da se polet ne bo končal srečno in po začrtanem programu. J. 33. je odnesel s sabo neko 40 kg težko pripravo, ki je služila za start in ki je dovolj obremenila aeroplan, da je začel pešati in padati navzdol. Napravil je sicer pot od Dessaua do Lipskega iti nazaj, toda iz aparata so začeli izpuh-tevati strupeni plini, ki • so omamili Loosejevega spremljevalca, da je bil priinoran pristati, če je hotel rešiti letalo, svoje življenje in tovariša. Tako se je zgodilo, da se je limuzina J. 33. spustila na zemljo in da se je pri sunkovitem pristajanju tudi precej poškodovala. Večjo srečo je imel drugi aeroplan, ki je startal kmalu po J. 33. in katerega vodita Risticz in Edgard. Letalo je bilo v petek zjutraj še vedno v zraku in je beležilo nad 60 ur poleta. Ge se ta polet srečno konča, pripade prvenstvo v vztrajnostnem ietanju nemškim aparatom Junkerjevega tipa. * Nemški polet čez Atlantski ocean iz Evrope v Ameriko organizirata dve družbi: nemška Lufthansa, združenje celokupnega nemškega zračnega prometa in Severonemški Lloyd. Priprave za polet so poverjene Junkersovim tvornicam, ki jih smatrajo za najboljše izdelovalnice nemških aeroplanov. Za čezoceanski polet grade dve letali; prvo bodo krstili na ime «Evropa», drugo na ime «Bremen». Finančno stran podjetja podpira tudi znani nemški denarni zavod «Darmstadter Bank». Komu bosta letali izročeni v vodstvo, danes še ni jasno. Tudi termin poleta še ni določen. Robert de Flers, poznani francoski književnik in član pari« ške Akademije, je 30. julija umrl. Kam je izginila bogata Madžarka v Pragi? Novinar Michalko in dr. Klepetar v zaporu. — Michalko osumljen umora J svoje žene. Praga ima v teh dneh svojo senzacijo. Trije člani boljše praške družbe Slovaka Sikorski in novinar Michalko ter Ceh doktor medicine Klepetar so zapleteni v zagonetno afero z neko slovaško Madžarko, ki je brez sledu izginila. Zadeva še vedno ni pojasnjena in je pričakovati novih senzacij. To, kar se je doslej izvedelo, priča, da tudi v Pragi nastaja tista tipična velemestna atmosfera, v kateri so nekateri ljudje čez dan ugledne osebnosti, ponoči pa apaši. Slovaška Madžarka Marketa Voros-martyova se je vrnila pred leti iz Amerike v Košice. S sabo je prinesla precej denarja, s katerim je upala dobiti dobro partijo. Marketa je imela sorodnika Nikolaja Sikorskega, mladega, inteligentnega Slovaka, ki pa je eden izmed onih pustolovcev, ki na prelomu dveh reži- mov skušajo «igrati vlogo» m prestopajo iz stranke v stranko. Sikorski je upeljal v Markietino hišo svojega tovariša Jana Michalka, absolviranega protestantskega bogoslovca in do< bro znanega slovaškega novinarja. Marketka je v Michalku kmalu odkrila svoj ženitbeni ideal, Michalko pa v nji žensko, ki se malo spozna v živ-Ijenske razmere, a je dobro založena z denarjem. Med obema so nastali zaupni odnosi, Michalko je obetal poroko in izvabil iz nje najprej 25.000 čeških kron, nato pa še več manjših zneskov, skupaj menda okrog 45.000 Kč. Zdi se, da sta Sikorski in Michalko delala sporazumno in si denar delila. Zvabila sta Marketo v Prago, kjer naj bi počakala na poroko. Vse do napovedanega poročnega dne sta jo vodila za nos, češ da so že vse formalnosti opravljene in da bo civilna poroka na magistratu. Ko pa je določenega dne nevesta na magistratu vprašala glede poroke, so ji rekli, da nič ne vedo. Ogorčena je stopila k svaku Sikorskemu, ki pa jo je potolažil, češ da se bo poročni obred izvršil drugje, ne pa na magistratu. Sikorski in «ženin» Michalko sta jo povedla v redakcijo nekega beletristič-nega lista. Po dosedanjih razkritjih je bila to redakcija revije «Apolo», ki jo je urejeval nadarjeni češki književnik, 25 leten doktor medicine Klepeta?. Kakor se je dognalo, je ta kot zvest tovariš Sikorskega in Michalka izvršil »poročni obred«. Naivna Madžarka-Ameri-čanka je vzela stvar resno in se preselila k Michalku kot žena. Michalko je izvabil od njenih sorodnikov še večje denarne vsote, med 30. julijem in 2. avgustom lanskega leta pa je Voros-martyova nenadoma izginila. Michalko in dr. Klepetar sta odpotovala v Pariz. Marketkini sorodniki v Košicah so prejeli iz Pariza dopisnico, pisano dozdevno z Marketkino roko, da je na poti v Ameriko in da se nikdar več ne vrne. Oblasti so poizvedovale, ali je Voros-inartyova dopotovala v Pariz, oziroma v Ameriko. Vsi odgovori potrjujejo, da je ondi ni bilo. Te dni so bili aretirani vsi trije komplici: Sikorski, Michalko in dr. Klepetar. Michalko je priznal komedijo z poroko in to, da je dobival od Markete denar, ne pove pa, kje je Marketa. Vsi znaki kažejo, da je bila umorjena. Kdo je zakrivil umor, se bo naj-brže še razkrilo. Najbolj sumijo Michalka. Aretacija Michalka in dr. KlepetaFa, ki sta bila znani osebi v praških literarnih, novinarskih in političnih krogih, je vzbudila ogromno senzacijo. Vse pričakuje nadaljnega poteka preiskave. Michalko je napravil lepo novinarsko karijero, bil v raznih redakcijah in si pridobil lepo družabno pozicijo. Prenagli uspehi pa so šli mlademu človeku v glavo kakor močno vino; postal je preobjesten, se izpridil in zašel na slaba pota. Dr. Jan Bab t i sta Klepetar je nedavno promoviral. V družbi je veljal kot precej častihlepen, a nadarjen mladenič. Deloval je literarno. Njegove denarne manipulacije pa niso bile vedno korektne. Vse se vprašuje: Kje je Marketka Vorosmartyova? Je-li živa ali pa je postala žrtev umora, ki bi nas utegnil spomniti Landruia ali zloglasnega mar- Telefon Elitni Kino matica 1% Danes se Vam pred- A/o k stavi „0n" Danes smeh! Danes smeh! Danes smeh! najboljši burki IMEHA „Kot topničar" Prvovrstni umetniški orkester pri vseh predstavah. Moderna vent - lacija. Telefon 2124. ELITNI* KINO »MATICA. Predstave se vrše točno ob: 4.y pol 8., in 9. seillskega doktorja? Nadejati se je, da bodo aretiranci že danes ali jutri priznali vse, kar vedo o tej zadevi. Najnovejši praški listi poročajo, da je Michalko tik pred priznanjem. Vest, da so že našli truplo Vorosmartyeve, se je izkazala kot izmišljotina. Policija pa z vso vnemo poizveduje in išče sledov za zločinom. Pes mu je rešil življenje V donavskem kopališču Godu na Madžarskem se je te dni odigrala drama z nenavadnim koncem. Bankir Adolf Bermann je priredil zabavno vožnjo po Donavi. Povabil je v čolne svoja dva sinova, inženierja Ernesta iri medicinca Karla ter sedem članov prijateljske obitelji bankirja Erdosa. Izletniki so sedli v tri čolne, ki so bili med sabo zvezani ter oddaljeni drug od drugega po deset metrov. Čolne je vlekel spredaj motorni čoln, katerega je vodil inženjer Bermann. Na povratni vožnji, kakih 100 metrov od brega, se je prevrnil zadnji čoln, v katerem so sedeli trije ljudje, bankir Bermann, gospa Erdoseva in še neka druga dama. Nastala je panika; od trojice, ki je padla v vodo, ni znal nihae plavati. Takoj so poskakali pla-vači iz ostalih člonov v valove, da pomagajo nesrečnikom. Boriti so se morali z velikimi neprilikami. Sinova bankirja sta skušala rešiti očeta, ki so ga gnali valovi vedno bolj proti vrtincem. Zena bankirja Erdosa je utonila. Bankirju Bermannu je takisto grozila smrt; tok vode je bil tako močan, da je onemogočil vsako reševanje. Bankir je grozno vpil, videč kakšna pogibelj pretj njegovemu življenju. V tem trenutku se je zgodilo nekaj nepričakovanega. Bermannov volčji pes, inteligentna žival, ki je bila z iz- Iz zgodovine razvoja papirja Zgoraj na levi: Indijanci vrezujeio znake v bizonovo kožo (po sliki v draždanskem elnoloSkem muzeju.) — Spodaj: Delavnica za papir leta 1767. — Na desni: Papirnica leta 1660. Tatvina dragocene preproge Pretekli petek so neznani tatovi o belem dnevu odnesli iz cerkve v Saumurju (Fran« cija) dragoceno preprogo, ki je visela na steni, in so ž njo izginili. Slika predstavlja Marijino smrt. V. Sejalec: Prvi honorar Ko sem bil v največji stiski, sem ubral tisto pot. ki jo je hodilo že sto in sto pred menoj. Zapisal sem žalostno zgodbo svoicga življenja in sem ž njo napol v nadi. napol v bojazni potrkal na urednikove duri; zak'aj uredniki so navadno vsi trdi in osorni ljudje. »Nu, kaj bo z vami, človek?« me je vprašal zadirčno. »Potrkal sem, gospod ... Tako in tako je z menoj. Plavam, plavam, voda mi gre v grlo — in tako se oprijemljem suhe veje. ki mi je poslednje upanje.« »Razumem,« je zamrmral in je med tem površno preletel z očmi moje papirje. Pisava je bila okorna in kakor starčevska, ker sem pisal s premraženo in od gladu onemoglo roko. Zato je bila tudi urednikova nejevolja tem večja, ker ponekod ni mogel hitro naprej. Končno me resno in nezaupno pogleda ter pravi: »Žalostna reč je to in ne vem, če jo bo kdo maral brati.« »Žalostna zgodba je res. a resnična je, moja, doživljena.« »Verjamem. Ali ljudje hočejo veselega čtiva. Kaj veselega, prijatelj, potem bova govorila.« Ves obupan sem napol proseče, po! obupno govoril še naprej, čeprav sem videl, da je med nama pogovor že končan in da se me hoče gospod iznebiti. »Veselega?! — Kako naj dam. česar nimam? Vi ste samoglavi ljudje, gospodje uredniki. — Povejte mi, ali se bo berač čudil, da smrdi skorja, če jo je pobral na gnojišču? Smrdi, a kruh je vendarle, si bo mislil.« »Razumem,« je dejal malomarno in nemo gledal v mizo, kakor da mu prihaja nekaj na um, kar je že davno pozabil. »Počasi razumevate, gospod urednik. Stari ste že. In če človek vidi, da je na ravni poti proti cilju in mu je že prav blizu, ga kmalu mine idealnost in polagoma, ne da bi se zavedel tega, postane filister. Morda ste tudi vi kdaj pisali žalostne zgodbe in ste verovali, da je v njih življenje in da je v njih — resnica. Morda ste tudi vi v moji dobi hodili isto pot — za kruhom, in ste se sramovali, Če ste videli v zrcalu svoj obraz vesel.« Urednik je še vedno nemo gledal predse in mislil. Nazadnje se je vzdra-mil. »Res je, prijatelj mladi. Tudi jaz sem bil nekoč izmed tistih... Trkal sem na duri urednikov s svojimi, žalostnimi prvenci, pa nisem našel gostoljubja. Klel sem jih tedaj, urednike-filistre — sedaj sem sam tak. A ne čudite se temu, mo-ralo^se je tako zgoditi. Upiral sem se, končno sem se naveličal. Prinašali so mi in kričali že med vrati. .Gospod urednik, prinesel sem velezanimiv članek, vesel, zabaven, senzacijonalen, razkošen; natisnite ga in čitali bodo vaš list! In jaz sem jim plačal nagrado in vseh globokih uredniških pogovorov je bilo konec. Tako je. vidite. — Nu, pa tudi midva bova napravila. Slog je sicer dober, jezik gladek, tudi ni nezanimivo, le — veselo ni.« »Povedal sem. gospod. Sicer pa je lažje kritikovati kakor pisati.« Prijazno mi je dal desnico in mi naročil, naj le še prinesem, da bo rad sprejel. Honorar sem dobil, spet sem imel denarje v žepu, a nisem jih bil vesel. Pri-beračil sem si jih, sem mislil. Ne. še slabše! Sebe sem prodal ljudem v zabavo, svojo zgodbo, da bom ljudem v posmeh, ko bodo čitali. Kakor da sem se postavil na sramotni oder in rekel lnidem: »Dajte, plačajte mi — in pljuvajte vame. dia vam bom v zabavo.« Kaj sem hotel z denarjem? Naj si kupim kruha? Zdelo bi se, kakor da jem svoje lastno meso. — Ljubice nisem Jmel, da bi ji kupil prstan v zavezo najine ljubezni... Tako sem premišljal, kaj bi ukrenil z denarjem, ki mi je bil zdaj dobrodošel, zdaj v nadlego. Naposled sem sklenil: materi kupim nek>aj lepega za god, naj bo vsaj ona kdaj vesela, naj bo obdarovana njena gorka ljubezen do mene — a kje sem dobil denar, ji ne povem. Sklep je bil storjen. Tedajci pa potrka nekdo na vrata. »Noter!« Stopil je v sobo berač. Ves vesel in srečen sem skočil proti njemu: »Oj. dobrodošel, človek božji! Rešil si me težke nadloge. Vzemi in pojdi z Bogom in bodi vesel, da bom tudi jaz. Kar je priberačenega, naj ostane beračem.« Napol presenečeno, napol nezaupno je pogledal denar, če ni morda ponarejen, nato pa jo ie, menda v strahu, da mu ga ne bi vzel nazaj, brž pobral, ne da bi se zahvalil ali poslovil. Niti vrat ni zaprl za seboj. Tako se je zgodilo z mojim prvim honorarjem in še danes mi ni žal, da se je tako zgodilo. Včasi z veselimi, včasi z žalostnimi zgodbami še danes beračim okoli uredniških vrat, a skoro da me ni več sram tega. Človek se nazadnje vsakemu poslu privadii in sčasoma zamre v njem glas, ki mu govori, da ni takšen, kakršni so drugi ljudje. letniki na šetnji, je planila napadoma v vodo. Veslal je do gospodarja, zasadil zobe v obleko in privlekel bankirja na breg. Bermann ni vedel, če je res. ali če sanja; a bilo je res, da mu je pes rešil življenje in da je nesrečo plačai inesto z življenjem samo z živčnim šokom. Šoferjeva omedlevica Nezgoda angleškega vojaškega atašeja v Budimpešti Vojaški ataše pri angleškem poslaništvu v Budimpešti, major Jones Par-ry se je v torek popoldne peljal v družbi dveh madžarskih častnikov na izlet. V bližini Rimskega kopališča pa je avtomobil odskočil v stran in se zvrnil v obcestni jarek. Madžarska častnika in šofer so bili pri tem neznatno opraskani, major Parry pa je bil težko ranjen. Natrl si je lobanjo in si pretresel možgane. Prepeljali so ga takoi v bolnišnico, kjer je bil operiran. Operacija se je očividno posrečila, kajti vojaški predstavnik se je v sredo popoldne zavedel. Zdravniki upajo, da bo okreval. Nezgoda se je pripetila radi šoferjeve omedlevice; vročina je tako pritisnila na njegove možgane, da se je zgrudi! predse, izgubil oblast nad volanom, nakar je vozilo odskočilo v stran, zadelo v neko drevo in vrgle častnike v jarek. SOLON KLOBUKOV Ivan BartuSek (Zagreb) se j« preselil v ILICU bro j 7. Razpis. Mestni magistrat ljubljanski raip suje oJdajo kleparskih d« na vseh objektih mestne pehotne v jašnice na trgu Taboru. Oferlni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu Šolski drevo ed štev. 2 II. Ponudbe je vložiti v imenovanem uradu do 8. avgusta 1927 do 11. ure dopoldne. Mestni magistrat ljubljanski, dne 3 avgusta 1927. 8Č4:; trgovci, pozor! »Minerva namizno olje v priznano neprekosljivi predvojni kvaliteti se zopet dobi pri fc072 veletrgovcih v Ljubljani. laozod 'oaoDai Novo! Prepričajte se! Novo! Znižane cene! Kdor hoče kupiti modem, in solidno izdelano raznovrstno P O H I i T V O naj si ogleda novo zalogo pri EGIDIJU ln KARLU ERJAVEC — BRO P (poleg tacenskega mostu). Sent Vid nad Ljubljano. Ogled tudi ob nedeljah. — Za delo jamčim Dajem tudi na obroke. Dopisi VIČ. Ker po dosedanjih ooiemifiaH o razmerah v krajevni organizaciji SDS naučil vadimo, da vilada ocDOlaa zmotnost v razvoju dogodkov io o stanju stvaH v or-sanizacijd, jx)dadajno kot absolutno stvarni poznavalci razmer naslednjo sKko j>o-ložaja: Do sestave sedanje napredne 20-Npodarske liste je priflo po kompromisu med organizacijama SDS io SRS. kar vsi napredni občan! pozdravljamo. Obžalujemo samo da ni na napredni Bsti g. Vik. Je-ločnika in nekaterih dragih uglednih črnite tj ev SDS v Vtški občini. BiH so žrtvovan ni za ceno kompromisa. Težka je ta Žrtev. A navzlic temu, da je g. JeločnSč odložil vse funkcije, ii mu jilfi Je zaupalo članstvo javnega življenja na Viču, ostane slej ko prej meomaMJiv pristaš SDS. Vsi volilci, ki poznamo raarvoj dogodkov pri sestavljanju liste, vzdržujemo popolno zaupanje napram njemu, ker znamo ceniti njegovo discipliniranost, M jo pri nekaterfE drnglK, žal, pogreSamo. Po sestavitvi napredne go* spodarske liste se je to najbolje pokazalo: gotovim gospodam niso bila nekatera imena po volji in so iz gole maščevalnosti, ča-stMepnosti in nediscipliniranosti ustvarili radikalno Lojkovo disidentsko listo. In to ie bil glavni oa tudi dovolj upravičeni razlog, da je g. Jeločnik prostovoljno odložil nrnkcfie. ZgoSa fz Istih razfogov Se £. Thaler izstopil iz krajevne organizacije SDS na Viču: pridmži ipa se po naših ariorma-^i-iah organizaciji SDS v Ljubljasa. Tako ie, gospodje spletkarji! lotrige, ki jffi Ha* jejo klerikalci in jih Izrabljalo proti mapred-niakom, se bodo razbile ob samem tispefiu napredne gospodarske liste. Kajti končni rezultat bo vendarle tak, da zaradi osebnih razmer ne bo trpela skupna stvar. JEŽICA, -Neverjetno zlobni klerikalci so včeraj raztrobili meil volilce, da 5e »Na* predna gospodarska lista« razveljavljena. Ahlina tudi ta grdi manever ce bo spravil v kredit ,mi ipa smo naravnost zadovoljni, da so starini že sedaj pričeli z intrigami proti gospodarski listi. Naša lista, ki jo je ljudstvo vsevprek simpatično sprejelo in jI vsi klerikalni preganjane; želijo najboljšega nspeha. ni in ne bo razveljavljena, ker ni zato nobenega zakonskega povoda, na želje SLS pa se sresko glavarstvo ni moglo ozirati. Tudi niso klerikalci mogli, umi-ati kandidature g. vodje Oermeka, ki bo seveda izvoljen! Kdor bi še nadalje slepa-ril volilce s klerikalnimi lažmi, bo ovaden sodišču. — »Slovenec« je pričel umivati v vodovodnih »dobrotah« umazane grešnike in očita »Domovini« laž! Mesto da bi se zavzel za ljudstvo, ki je po krivici plačevalo neutemeljene takse in vodovodna nadpla-čila. se zavzema za tiste klerikalne voditelje, ki so nam te krivične takse »priborili«! Volilci naj pomislijo, da je vodovod-' na pogodba sicer izvrstna, da pa so se v teku 18. let spremenile davčne valutne in druge razmere, katerih' škodljivost klerikalni možje niso znali zadržati. V tem je jedro zadeve! Vodovod ni prost prldobni-ne. odkar daje vodo razen domaS tudi drugim občinam. Klerikalci naj odpro vo-lilcem občinske blagajnike knjige in zapisnike občinskih sej, pa bodo hitro ugotovili, da ima »Domovina« prav in ne »Slovenec«! Sicer pa se že še pomenimo! Sploh je zakrivila SLS toliko gospodarskih grehov nad Ježico, da je nemogoče, vse popisati in. žal, tudi odpraviti! Vemo, 'da se ne da popolnoma zatreti klerikalcev in da nekateri še pridejo v odbor, a bodo za volitev župana vezani na podporo naprednih skupin. Ootovo bodo volilci zadovoljni če jim sporočimo resno namero klerikalcev mladino v, da se Ahlinova skupina potisne v brezpomembnost in do nadalj-nih volitev tudi popolnoma iztrebi. V tajnem so še vsi. načrti, kako to pojde, a to že danes lahko sporočimo, da Ahlinova skupina in Severjevi pristaši ne napravijo skupnega kluba in da se »mladini« pri vo-litvi župana pridružijo taktiki naprednih skupin. To edino je v korist lepe bodočnosti občine. Prijatelji, pridite vsi jutri k prvi skrinjici, podprite nas v težavnem boju! TOMAČEVO. »Slovenec« je za nas določil za občinske volitve tretjo skrinjico, češ. da je ta za nas in Jaršane. 'Mi pa -Slovenčeve« komande ne bomo poslušali in zato v tretjo in četrto skrinjico večina iz Tomačevega in Jarš ne bo spustila kroglice. Videli smo. da tak; ptiči, ki so do sedaj vladah' v občini niso za naši dve vasi storili prav nič dobrega in koristnega. Kakor po drugih" občinah vidimo, so kmetje in delavci začeli zapuščati klerikalno stranko, ker so spoznali, da jih je ves čas za nos vlekla. Tudi v Jaršah in Toma-čevem smo spregledali in zato sicer ne govorimo, ampak imamo v srcu to misel, 'da ie treba občinske gospodarje izmenjati. Naj pokažejo drugi, kaj znajo, od klerikalcev ne pričakujemo, nič dobrega! Volimo napredno gospodarsko listo in spustimo kroglice v prvo skrinjico! CERKNICA. Naš Sokol ima v nedeljo svojo letno društveno prireditev na vrtu br. Iv. Žutnra. Na sporedu so telovadne točke in prosta zabava. Pričetek ob 16. Ker ie čisti dohodek' prireditve namenjen fondu za zgradbo Sokolskega doma, se priporočamo za obilno udeležbo. Pri tej priliki opozarjamo vse ljubitelje narave in njenih' tajinstvenih pojavov, na naše jezero, katerega pa danes prav za prav_ nikjer ni. Že nekai let.ni tako hitro in tako dodobra usahnilo, kakor letos. Mnogo_ jffi je, ki so že stali ob njegovih bregovih, ali se vozili po njem. gotovo pa jih' je med temi tu'di mnogo, ki še niso videli njegovega dna, ki še niso zrli v odprta žrela, v požiralnike, kamor ie izginila voda. Kjer so se pred par meseci še zibali čolni, kjer_so se spre-letavale jate galebov in se kopale divje race ondi vifrti danes kmetič koso. ondi prepeva škrjanček svoj slavospev žgočemu solncu. Jezersko ugodna. — IV noči od srede na četrteS Je vladala v naši dolini hu3a nevihta z nalivom. Treščilo je v kozolec, noln sena in žita, posestnika Janeza Obreze. Pogorel je do tal. Zavarovan 'je bil za neznatno vsoto. Sokol 401etnica Sokolskega društva v Novem mestu 13. in 14. t. m. Zletni odbor objavlja vsem udeležencem našega župnega zleta SPORED SOKOLSKIH SVEČANOSTI o priliki 401etnice novomeškega sokolskega društva dne 13. in 14. avgnsta t. 1.: V soboto, 13. avgusta: ob 20. zvečer slavnostni občni zbor; ob 21. zvečer povorka z bakljado. V nedeljo, 14. avgusta: ob 5. zjutraj budnica- ob 6. zjutraj tekma članov in članic na te-lovadiSču; ob 7.30 zjutraj sprejem društev iz južnih krajev na kandijskem kolodvoru; ob 8.30 zjutraj zbirališče na Loki in odhod k sprejemu društev in gostov iz Slovenije na novomeškem kolodvoru; nato povorka v mesto, pred mestno hišo pozdrav br. župana sokolstvu; ob 11. dopoldne skušnja prostih vaj; ob 13. popoldne obed in banket. Pri banketu godba; ob 15.30 popoldne zbirališče v Kandiji in obhod na Loko; ob 16. popoldne telovadba, nato govor župnega staroste br. dr. V a š i S a; ob 18. popoldne velika veselica; ob 20.30 zvečer akademija na telovadišču in slavnostna razsvetljava na Krki. Sodelujejo: Popolna godba Narodnega žeL droštva »Sloge« iz Ljubljane pod osebnim vodstvom dirigenta br. Bučarja, Novomeško godbeno društvo in sokolska ran-fara iz Karlovca. Nastopi 50 vojakov - Sokolov 37. pp. iz Karlovca z dvema vajama. Ker bo udeležba članstva in občinstva velita in da bomo mogli željam vseh bratov gostoljubno ustreči, prosi zletni odbor, naj vsak udeleženec, ki misli naročiti hrano ali prenočišče, čim prej prijavi svoje ime potom prijave tamošnjega društva. Naj nam v bratski ljubavi poteče oni dan proslave naše ^letnice! Zdravo! Zletni odbor. Sokol v Šiški. Jutri se bo vršil v društveni telovadnici ob 10. dopoldne slavnostni občni zbor. Članstvo se naproša, da se ga polnostevilno udeleži v kroju.. Popoldne ob 14. je zbirališče članstva šišenskega Sokola v društveni telovadnici, odkoder odkoraka do pivovarne Union, kjer bo sprejem gostov. Narodno ženstvo se naproša za udeležbo pri sprejemu in naj dame. prineso cvetje. Sku- gine narodnih noš se tudi zbirajo ob 14. pred italnico v Šiški. Zdravo! —r. Sokolsko društvo v Cerknici pri Rakeku ima v nedeljo dne 7. avgusta t. 1. na vrtu brata Žumra svoj vsakoletni javni nastop s telovadbo vseh oddelkov, srečolovom in vrtno veselico. Začetek prireditve bo ob 3. popoldne. K udeležbi vabimo vsa bratska sosedna društva. 1162 Hosl onstran granit p— J etika. V Pazinu so zborovali občin* ski načelniki iz okoliša. Dopovedovalo se jim je, da se jetika vedno bolj širi baš okoli Pazina in da treba energičnega boja proti tej morilki podeželske mladine. Vsi slučaji jetike se morajo naznaniti oblasti. Po vseh delih Julijske Kmajine je potrebna velika, akcija za pobijanje jetike. V tako svrho pa treba tudi izdatnih denarnih sred* stev. Posvetovanja, ki se vršijo, so dobra ali odpomoči ne bo, če se vlada in deželna uprava ne odločita za točno, velikopotezno delovanje proti razširjenju jetike. In jetis ka ne pobira samo «drugorodcev» ... p_ v Ilirski Bistrici je dobila kmetijska zadruga nov mlatilni stroj. Izročitev ije bi* la slovesna in navzoči so bili številni kme* tovalci. Stroj je blagoslovil domači župnik Dolenc. p— Trnovski gozd z vsem okolišem bi Italijani radi izkoristili v turistične svrhe. Svet je krasen in vreden velikega poseča* nja. Pred vsem treba poskrbeti za primer* na stanovanja turistom. Najprvo bi se mo* ral zgraditi velik hotel in sicer na Lokvah. Italijanski listi razpravljajo obširno o tem, kako bi se morala trnovska planota uve* ljaviti kot klimatično bivališče za številne domačine in tujce. Načrti zvenijo lepo, ali v take svrhe treba mnogo denarja. Tega pa ni v deželi niti za najnujnejše stvari. p— Tatovi v kanalu. Tržaška policija je zasledila delovanje neznanih tatov v kana* lu pod ulico Carducci. Tam so vrtali in si pripravljali iz podzemlja pot v tri proda* jalne in eno banko. Sedaj so ti tatinski načrti preprečeni. Leta 1925. so tatovi iz omenjenega kanala ukradli iz Carisove tr* govine etiko vsoto denarja. p— Goriško sadje in zelenjava. Lani je bi lo na goriškem trgu 28.749 kvintalov čre* šenj v vrednosti 4,337.000 lir. Predlanskim •je bilo črešenj 24.985 kvintalov v vredno* sti 4,898.876 lir. Torej je bilo lani več čre* šenj na goriškem trgu, vrednost pa je bila manjša od 1926. Špargljev je bilo lani na trgu 1741 kvintalov za vrednost 464.835 lir, predlanskim 1550 za vrednost 611.342 lir. Graha je bilo lani na trgu 4152 kvintalov za 509.080 lir, predlanskim 3681 za 564.853 lir. Značilno za prodajne razmere goriških pridelkov ie dejstvo, da se v Vidmu in Trstu dobi goriško sadje in zelenjava ce* nejše kakor v goriškem mestu. Tudi kako* vost je boljša. p— Na trgu v Sežani je bilo 257 glav go* veje živine, cena 300 — 325 lir stot žive te* že, teleta 500 lir. Cena konjem boljše pas* me 4000 lir glava. Prašički 100 — 220 lir. Kupčija srednje dobra. p— Svojega očeta je v prepiru ranil Da* ni jel Štekar v Gorici, kakor smo že poro* čali. Sodišče je obsodilo besnega sina Da* nijela na en mesec in pet dni zapora, ka* zen pa se mu podari za dobo petih let in se tudi ne vpiše. p— Toča je napravila v Kojskem, Nji* ■vicah in Podsabotinu v Brdih veliko škodo. Uničila je tri četrtine vinskega pridelka. p__ Nezgode. Goriški kavarnar D' Altri se je vozil iz Ločnika v Gorico na motor* ju. Pri Stračicah je zadel v motociklista, bilo je zvečer, s katerim sta trčila skupaj. Kavarnar je nevarno ranjen. — V Orleku pri Sežani je padel s stiehe kmet Vinko Ukmar in se nevarno poškodoval. Preje* Ijali so g-a v tržaško bolnico. — Avto Je podri v Trstu v ulici Bramanti 151etnega kovaškega vajenca Josipa Cerkvenika, k sreči pa dečko ni nevarno poškodovan. p— Planinska koča na Krnu, spomenik v vojni padlim italijanskim vojakom, je po* stavljen«, pod zaščito kralja V&tarja Ema* »uete QI. Naročila, in* txre> dopisa-, ličočosjt, molih, oglasov, iv padati' na*OgLasn*/odr daUk 'Jalrt^,jMMfatuu. PrtJiriiova,+.Td> st. ztfT. Mali oglasi Vsv pristojbin,« jt, vpcAa* 11 cktnsun, z naročilom*, m*• otrn, oglasi*a* priobčijo. Čtkovoi, račun, po/Ud. kra,-nilnic* fjdbljana, s t. 11.84 2. I JLalL oglasi, his jluzijo v posrtsLooahv' in, soctjaL I tu, kostuma, občinstva^ vsaka, b*s*sia* f manjši ZMsakVin* Pristojbina* za* JifroDia,^-. ImUUm,, 1 raklamsi^gcu zna^ajan vsaka. b tstda/ Din, — Naj- 1 manjši ziustk. Vin* tO'-. "Pristojbina* za, šifro Vi** 5 ~ 1 Kam kotni Na domačo veselico v nedeljo 7. t. m. popoldne vljudno vabi gostilna Ku-har-Slokar, Domžale. 22748 Avto starejšega tipa, moderniziran, v dobrem stanju, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra». 22590 Auto «Peugeot» dvosedežen, prodam. — Na ogled pri tvrdki Nardin in drug, Poljanska cesta 31. 22664 Iščem avto proti ugodni odškodnini za 1 mesec na razpolago, 8 šoferjem ali pa tudi brez. Rabi se samo za 30 km velik okoliš v ravnini z lepimi cestami, zato se ni bati, da, bi voz trpel. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »Zanesljiv avto*. 22722 Lahko motorno kolo proda Anton Mihevc, Vič-Glince, cesta XI. 2277S r+tnp mm Trgovsko vajenko idravo in pošteno" sprejme takoj trgovina z mešanim blagom v Ljubljani. Naslov pove oglasni odddek Jutra. 22395 Delavko za šivanje vreč, z oskrbo v hiši sprejmem takoj za Gorenjsko. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 22577 Tapet, vajenca e takojšnjo plažo 6] Rudolf Radovan, trg 7. 22805 Dekle zmožno vseh hišnih del, iščem za Zemun. Plača dobra. Naslov; Dr. A. Puljo, Rogaška Slatina, Aleksandrov dom 23. 22790 Krojaške pomočnike dobro izvežbane za velika dela, sprejmem v konfekcijsko delavnico. Stanovanje na razpolago. Cenj. ponudbe je poslati na ogL oddelek »Jutra* pod šifro •Konfekcijsko delo*. Službo in stanovanje dam stranki brez otrok, ki razpolaga s 15—20.000 Din. Ponudbe aa, oglas, oddelek »JniX3.y pod »Služba 96=. 22796 Strojno vezenje odda trgovina na dom ve-ziljam, tudi izven mesta. Delo stalno. Ponudbe na od 151 flasni oddelek »Jutra»i ezenje*. 22 Prodajalko špecerijsko stroke, dobro izvežbano, sprejmem v mestu na Gorenjcem. — Ponudbe z zahtevki plače in navedbo dosedanjega službovanja na oglasni oddelelk »Jutra* pod »Zanesljiva«. 22650 Trg. pomočnica ki se čuti sposobna za vodstvo podružne trgovine z mešanim blagom in usnjem, s predpisano najmanj petletno prakso, kavcije zmožno, resno in pošteno, sprejmem za vodstvo podružnice na deželi. Izključujem tiste, kojih učno in službeno razmerje je obstojalo v kon-6umnih zadrugah in tem podobnih podjetjih. Takojšnje ponudbe z navedbo razpoložljive kavcije, prepisi spri" čeval in zahtevkom mesečne plače je poslati na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Agilna 100». 22658 Vajenca krepkega, poštenih staršev, z enim ali dvema razredoma meščanske šole ali srednje šole, sprejme takoj trgovina z mešanim blagom Stanka Lenarčiča v Novi vasi pri Rakeku. 22709 Vajenca z dežele, poštenega, s primerno šolsko izobrazbo, kateri ima res veselje za trgovino, sprejme v trgovino z mešanim blagom Josip Rojnik, Polzela. 2 prvovrstna kolar-ska preddelavca išče tvornica vagonov. — Pismene ponudbe pod šifro »Kolar* na oglasni oddelek »Jutra*. 22752 Stenotipista perfektnega srbohrvat. in nemškega, išče veliko podjetje v Beogradu. Prednost gospodje z daljšo prakso. Ponudbe na: Jugomosse, Zagreb, Zrinjevac 20, pod šifro »Perfektan*. Učenca za špecerij. trgovino sprejmem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Učenec 1913». 22756 Retušerko dobro neg. in poz. iščem za takoj. Naslov v oglat, oddelku »Jutra*. 22700 Perfektno kufiarico sprejme takoj majhna družina v bližini Ljubljane. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. -- Učenko sprejme trgovina z mešanim blagom na periferiji Ljubljane. Pogoji: predpisana predizobrazba, hrana in stanovanje prosto, ohle-ko, perilo in obutev preskrbi roditelj. Štiriletna učna doba. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Učenka 1111». 22764 Natakar, vajenca sprejme vinska klet na Sv. Petra cesti 43. 22753 Učenca iz boljše hiše, s primerno šolsko naobrazbo sprejme tvrdka Meinl, d. d., Vodnikov trg. 22778 Deklica v 6tarosti od 12—14 let dobi za čas počitnic popolno oskrbo pri dobri obitelji na Bledu, kjer bi samo morala paziti na dvoje otrok, v starosti 2 let in 2 mesecev. Ponudbe na naslov: Brivec Mekinc Bled .1, Vidovdan-«fea 28. 22799 Moško perilo sprejemam v pranje in likanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 22804 Potnik (ca) za brezkonknrenčni predmet se išče. Mesečni zaslužek 4—5000 Din. Ponudbe pod »Potrebno 500 Din* na oglasni oddelek »Jutra*. 22745 C' t »,/ • fc* Smžbf iste Gospodična trgovsko naobražana, zmotna samostojnega . vodstva trgovine — želi premeniti služho. Gre v pisarno ali kot blagajničarka ali prodajalka. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Marljiva 21». 22617 Prodajalka zanesljiva, mešane stroke, želi službe za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Takoj*. 22724 Pleskar veeč v stavbni in pohištveni stroki, išče službe. Najraje bi sel v kajko župnišiSe ali v kako stavbno podjetje Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra> ipod «Stalno 20». 22793 V^ociam Srečke U. razreda dobite še pri L. Pevalek, Židovska ulica. Bukovih in gabrovih drv 20 vagonov suhih, nudi za takojšnjo dobavo Drago H a d 1, Novo mesto. 22481 2 qfeandra rdeče cvetoča, naprodaj v Novem Vodmatu štev. 18. Trg. pomočnik vojaičine prost, išče primerne službe kjerkoli, najraje v treovini z mešanim blagom. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 22684 Prodajalka mlajša moč z dobrim spričevalom, išče službe, najraje v mestu. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 22673 Kontoristinja z absolvirano drž. dvoraz-redno trg. šolo in pisarniško prakso, izučena tudi v trgovini, išče primerne službe. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »10.000/1927». 22743 Mehaništva bi se rad izučil močan, priden in pošten fant z dobro dovršenimi 5 razredi osnovne šole, kjer naj bi imel tudi vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 22734 Natakarica želi premeniti službo — najraje na deželo. Poizve se v oglasnem oddelku »Jutra*. 22721 Odgojiteljica išče mesta za dopoldne, popoldne ali ves dan. Pogoj: dober postopek. Go- sposvetska cesta št. 12/1, 22758 Za hišnico ali kaj podobnega gre vdova s pokojnino, kjer bi imela stanovanje. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Hišnica S3». 22733 Trg. pomočnica išče službe za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Trgovska pomočnica 24*. 22724 Gospodična vešča stenografije, strojepisja in nemščine, s prakso, išče službo v pisarni ali trgovini. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Vestna 10*. 22779 Gospodična muzikalično naobražena in z znanjem nemščine, išče mesta družabnice ali i. otrokom v boljšo hišo. — Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Iskrena*. 22780 Šivalni stroj Singer (Ringschiff), dobro ohranjen, prodam za 1000 Din. Naslov pove oslasni oddelek »Jutra*. 22583 Pozor, trgovci! Konkurzna razprodaja. Iz konkurzne mase Franc Renier se bodo v ponedeljek, dne 8. avgusta 1927 ob 8. dopoldan prodajali na trgu v Podčetrtku naslednji predmeti: 2 konja, lahki in težki vozovi, večja množina vina, kisa, vinske posode, velika zaloga gtacunskega blaga. Interesenti se opozarjajo, da se predmeti prodajajo tudi za tretjino cenilne vrednosti. 22491 Enonadstr. hiša obstoječa trgovskega 3 stanovanj, lokala in dvo- rišča, naprodaj. Nahaja 6e tik farne cerkve v večjem kraju na Dolenjskem. Hiš; je pripravna za trgovino, katera se je izvrševala več let, in za vsako obrt. V slučaju, da želi kupec, lahko dobi zraven za 7 mernikov posetve prvovrstnih njiv in 1 večji travnik. — Cena po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 22755 Hišo s sadnim in zelenjadnim vrtom, v predmestju takoj prodam za 18.000 Din. — Poizve 6e v Dravljah pri Kovaču. 22746 Trgovsko hišo z elegantnima trgovskima lokaloma, 6 posebno leipo urejeno restavracijo-ka-varno v najživahnejšem trg. središču Ljubljane prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Bodočnost se smehlja*. 22795 Gostiln, prostori le za vinotoč in mrzla jedila takoj na razpolago v hotelu Tratnik. 22715 Premog, drva in eploh kurivo najceneje pri tvrdki' Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. Jer-204 Sokolski kroj čisto nov, še neponošen, prodam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 22763 Pletilni stroj švicarski, za vzorčni aparat (Buntmuster), 8/60, (poceni prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra». 21943 Klavir in nekaj starega pohištva se bo prodalo na javni dražbi danes ob 15. uri popoldan na Sv. Petra C. št. 43, na dvorišču. 22754 Kolesa najceneje pri tvrdki Nardin in drug, Poljanska cesta SI 22665 Šestletna kobila (fuksa) z vprego in vozičkom (zapravljivčkom) naprodaj za 4000 Din. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 22784 %ufxim Lisičje in r a e druge kože od divjačin kupuje in zanesljivo dobro plača D. Zdra-vič, Ljubljana. Florijanska ulica št. 9. 47 Sobna vrata z okvirji vred in okna kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Rabljeno*. 22606 Hmeljskih drogov veliko množino kupim. Po-nudbe na poštni predal 2, Žalec. 22723 Hrastove prage 250 X 15 X 25 po meri, škart, ter samo 7—8 cm podlagne širokosti, kupi franko obmejne postaje Jesenice, Drolz, Graz, Elisa-bethstr. 24. 22788 Lepotična drevesca oleandre itd. kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Lepotična drevesca in grmovje*. 22797 Žagar in delovodja išče me6ta. Je izurjen Žagar na venecijanki z več listi, in zna žagati vseh vrst lesa. pa tudi na pol-nojaremnik. Prevzame mesto Žagarja na venecijanki, na dobri parni ali turbinski žagi, tudi aa štabi vodi. Zmožen sam vaeh popravil in tudi znam nanovo montirati. Prva moč. — Prevzamem tudi mesto delovodje, kar se tiče lesne industrije. Popolnoma sem zmožen gozdne manipulacije, lesne kubikatnre. prejemanja in oddajanja lesa, rezanega ali tesanega. Tudi v gozdu nadzorujem tesače in druge delavce. Stopim tudi v složbo na poizkušnjo kot žagar ali delovodja, ker sem zanesljiv in popolnoma zmožen ter sem te posle več let zadovoljivo opravljal. Službo nastopim lahko s 15. t. m. Pismene ponudbe pod »Žagar in delovodja* na oglasni oddelek »Jutra* v Ljubljani. 23753 Poprsje kralja Aleksandra in kraljice Marije, iz mavca, v velikosti od ca K cm kupim. Ponudbe z opisom in ceno na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Kralj*. 22750 Prenovljeno hišo T vrtom — Rožna dolina A.VlI/12, poceni prodam. — Dvoje stanovanj prostih. 23729 Hiša z vrtom v Ljubljani, blizu glavnega kolodvora, pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. 2 stanovanji prosti 1. novembra. — Kupne ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Hiša 77». 22777 Enodružinska hiša 4 sobe, kuhinja, klet, fiko-raj nova, v najboljšem stanju, takoj vsa na razpolago, z lepim velikim vrtom, vpelzano elektriko, vodovodom, posebej velika delavnica, radi odpotovanja ugodno naprodaj.— Ogled: Zg. SiSka, Kosova ul. 96, med 9.—11. in 19.—20. uro £2768 Lokal za trgovino z mešanim blagom, obstoječo že nad 30 let, na zelo prometnem kraju v -fcjub-Ijani oddam moškemu ali ženski, event. posodim tudi ime za firmo, ali nekoliko časa tudi sodelujem. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra» pod »Lopal takoj 6863». 22740 V tt&jent Posestvo v najem igčem v okolici Ljubljane, event. tudi gostilno. Naslov pove oglasni oddelek cJutra*. 22688 Gostilno ali restavracijo vzamem takoj v najem ali na račun v prometnem kraju Slovenije. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod cPromet 28». 22728 Mesarijo takoj oddam v najem na prav prometnem prostoru v Sloveniji. Zraven pripadajoči inventar in led na razpolago. Naslov v ogl.is. oddelku cJutra*. 22785 Hotelski kuharici perfektni, z nekaj kavcije dam v popolno njeno režijo restavracijsko kuhinjo v najem. Vprašanja pod šifro «Šef-kuharica» na oglasni oddelek «Jutra». 22794 Oddam hišo z dobro vpeljano trgovino mešanega blaga, za daljšo dobo v najem. — Potreben kapital 60.000 Din. — M. Brezovar, Zelena jama 141. 22072 Stanovanje v Mariboru za stanovanje v Ljubljani menja Karel Žerjav, Kolodvorska št. IS. 22462 Sobo in kuhinjo išče starejša oseba. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod 83». 22US3 Trisobno stanovanje v Ljubljani, 13 minut od centra oddam s 1. septembrom, event. zamenjam za stanovanje sredi mesta. — Istotam oddam separirano sobo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra» po,j »R. M. 100». 22619 Stanovanje 2 sob, kuhinje in pritiklin, ne predaleč od sredine mesta, išče državna uradnica z materjo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra» pod šifro »Mirna stranka 71». 22771 Sobo opremljeno ali prazno — v sredini mesta iščeta s 1. septembrom novoporočenca. Ponudbe z navedbo cene na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Centrum 71». 22671 2 opremljeni sobi takoj oddam. Naelov v ogl. oddelku »Jutra>. 22747 3 dijakinje nižjih razredov srednje šole sprejmem na stanovanje s popolno oskrbo v STedini mesta. Naslov pove oglas, oddelek «Jutra». 22499 Opremljeno sobo mesečno, z električno razsvetljavo takoj oddam v hližini Tabora. Naslov i oglasnem oddelku »Jutra». 22687 Zračno sobo s posebnim vhodom iščem. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra, pod Šifro »Prazna soba 75». ,22775 Lepo, prijazno sobo opremljeno ali prazno, elektriko in posebnim vhodom, najraje iz stopnišča, iščem za takoj. Prijazne ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro »F. P.-* 22789 Prazno sobo in kuhinjo, ali souporabo iščem za takoj. Dopise na oglasni oddelek cjutra» pod »Snažna 51». 22792 V-rehrana, Katera samostojna dama vzame starejšega gospoda v dosmrtno oskrbo. Dopise pod »Preskrba* na oglasni oddelek »Jutra«. 22549 Več abonentov sprojme na domačo hrano Roškar, Florijanska ul. IS. 22739 Za llletno deklico zapuščeno od staršev, katera je dovršila 6 razredov, iščem družino brez otrok, v kraju, kjer je osemrazr. šola. katera bi jo vzela proti plačilu k sebi. Deklica . je pridna in mirna ter bi pomagala v gospodinjstvu. Ponudbe na oglasni oddelek .Jutra* pod šifro »Pridna deklica 800*. 22800 Gospodična S. D. Prosim, dvignite pismo v upravi. Marivoj. 22720 KaptUrt Kdor posodi 15.000 Din dobi hišo z vTtom v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 22675 Kot družabnika iščem dobro izvežbanega trgovca, kateri bi imel idejo za kako rentabilno podjetje. Lokal in kapital na razpolago. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek »Jutra, pod značko »Agilen 1927,. 2239U Do 200.000 Din posojila iščem za izplačilo družabnika in povečanje zelo dobro uspevajočega podjetja, za dobo enega 1»-». od serioznega privatnika. 10 % obresti plačam ta celo leto naprej in nudim za pasivno sodelovanje mesečno 2000 Din plače. Trikratno jamstvo v zalogi in inventarju. Ceaj. ponudbe pod »Helvetia* na oglasni oddelek »Jutra*. 22731 Delniški plašč (Aktienmantel) kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Garantirane brez pasiv*. 2276C 5000 Din posojila iščem proti dobremu jamstvu. Naslov v oglaMiem oddelku »Jutra*. 227»b Turške in italijanske srečke kupuje Efektna banka v Ljubljani. Specijalno podjetje serijozno in visoko rentabilno išče privatni kapital v znesku od 50—500.000 Diu proti najboljšemu obratovanju. Ponudbe na naslov: Ljubljana L poštni predal št. 199. ŽU^ctfi Fazani Vsled pomanjkanja prosturu prodam samca in dve samici dveletnih fazanov po zelo ugodni ceni. Kriievniška ulica 11/1. 223J2 Rjavo ročno torbico z železniško legitimacijo in denarjem sem izgubila v vlaku iz Ljubljane v Zalog — v torek v dopoldanskem vlaku. Najditelja prosim, da mi pošlje kgitiaueijo, denar si lahko obdrži kot nagrado, na naslov: Marija Keržan, Litija. 22770 SLAVA ZANOŠKAR GORAZD HVALA zas. iradnik sta se vzela V Ljubljani, dne 3. avgusta 1927. ŠIVILJE popolnoma izvežbane v šivanju vseh vrst moškega perila sprejmem. Ponudbe pod „ Perilo" na oglasni oddelek »Jutra". 8891 Preprost moški se sprejme na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 22776 Sprejmemo v Delo spretne "m mm iai za šteperijo čevljarske tovarne. Povprašajte 8 88 pri „PETOVUl", Ptuj. JdJti Sostanovalca sprejmem e hrano in vso oskrbo za 650 Din na Sv. Jakoba trgu št. o. Prazno sobo strogo separirano, po možnosti v sredini mesta iščem najkesneje s 15. avgustom. Leuraire, Frančiškanska ul. št. 6. 22602 Sobo na Mirju prazno ali opremljeno oddam. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Komfort*. 22603 Iščem takoj I. zobotehnico. Reflektira se samo na prvovrstno moč ter je ponudbe staviti pismeno z navedbo piače na zobni atelje Pavla Marija Kocjančič, Ljubljana. 88(39 učenke 1 za šivalnico čevljarske tovarne j Povprašati pri »Petotriji \Ptui. ! Sobo, ev. s kuhinjo oddam v bližini obrtne Iom Prednos-t onemu, ki posotfi nekaj denarja. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Posojilo 04». 22004 Veliko sobo lepo opremljeno, s' posebnim vhodom takoj oddam 1 ali 2 osebama na vi cesti 23/1, levo. Potnika žitne stroke pri slovenskih odjemalcih dobro uvedenega, sprejme velika žitna iirma iz produkcijskega okoliša, ki že več let dela v Sloveniji in je dobro uvedena, proti proviziji in fiksumu za takoj. Natančne ponudbe z navedbo dosedanjega -poslovanja in zahtevo nrejemkov na ogl. oddelek »Jutra« ood »Potnik 10K J. O. Curwood: 31 preganjana žena Roman. XIII. Še kakih dvajset sekund po tem, ko se je Aldous oglasil, ni bilo opaziti ne na Ouadovem ne na Rannovem obrazu vidnega znaka življenja. Rann je sedel kakor omamljen. Niti utrip s prstom ni prekinil kamenite otrplosti njegove postave. Njegove oči so nalik dvema črnima ogloma z gadjo srepoto zrle preko Ouadovih ohlapnih ramen in sklonjene glave. Ouade se je zdel, kakor da ie zmrznil v tistem trenutku, ko je govoril z Rannom. Ena njegovih rok je molela za črevelj nad mizo. On je bil tisti, ki je zmotil neživo napetost te slike. Počasi, skoro tako počasi, kakor je Aldous odpiral vrata, je Ouade obrnil glavo in uprl oči v hladno se smehljajoči obraz moža, katerega je hotel zavratno umoriti. Zagledal je svetlikajočo se pištolo v njegovi roki. Čuden izraz se je razširil po njegovem zabuhlem obličju — ne baš izraz strahu, ampak krč. Vedel je, da je Aldous prisluškoval. Pomen pištole v njegovi roki mu je bil spričo tega docela jasen. Culver Rann je sedel kakor kamen. Njegov obraz ni izražal ničesar. Niti za najmanjši drobec sekunde ni izdal občutka ali nemira, ki se je morda oglašal v njem. Aldous je vzlic svojemu razburjenju občudoval njegov neomajni pogum. »Dober večer, gospoda!« je ponovil. V tem se je Rann počasi sklonil nad mizo. Ena njegovih rok se je iztegnila k brkom. Druga je bila nevidna. Ouade se je polagoma umaknil in ie obstal na koncu mize; obe njegovi roki je prazni iz- j teza! naprej. Aldous, še vedno z nasmeškom na ustnicah, je pogle-I dal Rannu v iskreče se oči ter pomeril nanj s svojo avtomatsko pištolo. Culver Rann si je zavihal konec brka in je ponovil njegov nasmeh. »Dobro!« je rekel. »Ali je to šah mat?« »Da,« je odgovoril Aldous. »Daroval sem vama, propalici, še minuto življenja. Mislim, da je prešla.< Komaj so mu pale te besede iz ust, je udarila v sobo tema — tako globoka in nenadna, da mu je roka trenutno omahnila. Obenem pa je že slišal, kako se je prevrnil naslanjač in kako je palo nekaj na tla. Dvakrat je šinil blisk iz njegove avtomatske pištole tja, kjer je sedel Culver Rann, dvakrat je bruhnila svojo žarečo nit proti mestu, kjer je stal Ouade. Videl je, kaj se je zgodilo, in kaj ga čaka, ako zdajle podleže. V čudno oblikovani železni svetiljki je bila električna žarnica in Rann je pod mizo obrnil stikalo. Ni mu ostalo časa, da bi premišljeval. Nekakšen predmet je priletel \ globoki temi in mu je s strašno silo pal na iztegnjeno roko s pištolo. Avtomatska pištola mu je zletela iz roke ter je udarila ob steno. Raz-orožen je odskočil proti odprtim vratom naravnost v Ouadovo naročje. Aldous je vedel, da je to Ouade, in je usekal z vso silo, ki jo more imeti udarec s kratkim razmahom. Njegova pest je pala na Ouadov volovski tilnik. Udaril je še in še in Quadov prijem je odnehal. V naslednjem trenutku bi bil dosegel vrata, da ga ni od zadaj pograbil Rann. Nikoli še ni bil Aldous stisnjen v takih kleščah, kakor so bile ženske roke Culver Ranna. Bilo je, kakor da se mu čeljusti jeklenega primaža zarivajo v me«). Preden pa so našle njegovo grlo, se je vrgel z vso težo nazaj in se je z nadčloveškim naporom iztrgal. Obadva, Ouade in Culver Rann, sta zdaj stala med njim in med vrati. Slišal je Ouadovo naglo, sigajoče sopenje. Rann je bil slej ko prej tih kakor smrt In zdajci je čul, da nekdo zakleplje vrata. Ključ je zaškripal v ključavnici. Bil je ujet! »Posveti, Billy,« je izpregovoril Rann s pokojnim, prav nič ne razburjenim glasom. »Zdaj imava tega lopova v škripcih. Pištola mu je izbita. Posveti — en strel in stvar bo v redu!« Aldous je slišal Ouadove kretnje, toda propalica se ni pomikal proti mizi. Nekje v izbi je moralo biti drugo stikalo, spojeno z železno svetiljko, in Aldous je čutil, kako ga obliva po hrbtu nekam poseben mraz. čeprav ni mogel videti v črni temi, ki je polnila sobo, je vendar slutil, da sloni Culver Rann s hrbtom na zaklenjenih vratih in drži v roki revolver, Ouade pa se takisto z revolverjem v roki plazi ob steni. Ljudje, kakršna sta bila ta dva, ne hodijo brez orožja. Vedel je, da opravita svoje delo tisti mah, ko se zasveti luč. Ko je tako stal na svojem mestu, tiho in negibno kakor Culver Rann, si je živo predstavljal, kako se je igra obrnila. V trenutku blaznosti, ki jo je Ouade še podpalil s svojim lokavim zatrjevanjem, da bo Jana njegova, se je bil izdal kakor najneumnejši bedak in zdaj -je bilo treba požeti, kar je sejal. Premišljeno se je bil dal neprija-teljema v roke. Pač blazna bi bila, ako bi mu dala, da živ odnese pete! Cul je, kako je Ouade obstal. Njegova neokretna roka je tipala po zidu. Aldous je uganil, da išče stikala. Bilo mu ie, kakor da vidi Rannov revolver, ki meri nanj v temi. V tem strašnem trenutju so delovali njegova čuti z bliskovito brzino. Ena njegovih rok se je dotaknila roba mize, o kateri je vedel, da stoji tik pred zastrtim oknom. Ako bi skočil skozi okno, bi mu zastor pomagal, da ga ne bi steklo razrezalo na kose. Tisti mah, ko ga je prešinila misel na beg, jo je že izvršil. Poplava luči je napolnila prostor, ko je njegovo telo udarilo skoz: steklo. Še en vzkrik se je čul — še strel za seboj — in je priletel na zemljo. Pobral se je in stekel, kar so ga nesle noge. čez petdeset yardov se je ustavil in pogledal nazaj. Ouade in Rann sta bila pri oknu. Nato sta izginla;še trenutek in v sobi je bila spet tema. Kinematografske lilme, najlepše i po mine na svojce, prijatelje, potovanja in doživljaje lahko snemate in nato pro-jecirate Vi sami z amatersko pripravo Pathč Baby- Snemal.ii aparat stane samo Din 1250'—, projekcijski pa Din 1300-—. Projekcijski apaiat se lahko kupi in rabi tudi sam, ker se dobe že dogotovljeni filmi po Din 5'— vselej na posodo. Velika izbira filmov, poučni, humoristični, naravoslovni, drame itd. Zaloga drogerija SANITAS, Prešernova 5 Cenik na zahtevo franko. 8184 (unovči z zim m mm iz Dne 16. avgusta 1927 ob 10 uri se vrši v Škofji Loki, kolodvor prostovol na prodaja elektrovaljčnega mlina. Isti lahko mesečno proizvaja 15 vagonov mlinskih izdelkov. Mlin se nahaja na zelo prometnem kraju tik postaje. Pojasnila se dobe istotam- Ogled vedno prost. TOVARNIŠKO ZALOGO POHIŠTVA priporoča za nakup in vabi na ogled ANDREJKREGAR ŠT. VID n. Ljubljano nasproti kolodvora Vižmarje. Zahtevajte ceniki l! i" »Rekord napetosti! „Eden najzanimivejših romanov! »,Vsak bi moral poznati to knjigo! Take sodbe se slišijo o pravkar tzišlem 16. zvezku knjižnice »Jutra": MICHEL ZEVACO »Papežinja Favsta" Grandiozna slika Iz viharnih dni! (t t* Cena: veian Izvod Din 55, broširan Din 45 Dobi se pri uprav* Jutra1. Ljubljana, Prešernova uL 54 In po vseh knjigarnah. Naklada je majhna — naročite takoj! Knjigama Tiskovne Zadruge v Ljubljani priporoča Or. Ivana Tavčarja zbrani spisi Urejuj« dr. Ivan Prijatelj. IV. zvezek: Grajski pisar. 4000. V Zali. Izgubljeni Bog. Broširano Din 84-—-, v platno vez. Din 100-—, polfranc. Din 106—. zvezek: Izza kongresa. Broš. Din 84—. platno Din 100*—, polfranc Din 106—. VI. zvezek: Cvetje v jeseni. Vtsoška kronika. Broš. Din 72*-, platno Din 86--, polfr. Din 92-- Posojila Državne hipotekarne banke. Državna hipotekama banka poziva vse. ki žele oosoiila na teritoriju Hrvatske. Slavonije ter Slovenije, da svoje prijave za posojila dokler ne bodo otvoriene podružnice v Zagrebu in Ljubljani) oredlože Centrali Državne hipotekarne banke v Beogradu. Prijave so tiskane na obrazcu in stanejo 2 Din. Dobite iih v podružnicah Narodne banke v Zagrebu. Ljubljani, Mariboru. Osiieku in Va-raždinu. Izpolnjeni prijavi s takso in stroški za proceno je priključiti še sledeče izkaze: a) ako nosoiila želite na k metliško posestvo: 1. situacijski načrt, 2. posestno polo. 3. izkaz o vkniiženih dolgovih. 4. uverenje o plačanih davkih: b) ako posojilo želite v mestu ali trgu: 1. načrt. Ako ie zaloga trg — gradilišče — samo situacijski načrt, ako so zgradbe situacijski načrt, fasade, preseki (profili) in osnove temelja, prizemlja in nadstrooii. 2. posestno polo. 3. izkaz o vkniiženih dolgovih. 4. uverenje da ie zgradba postavljena na odobreni črti regulacijskega načrta dotičnega mesta. 5. uverenje o nlačanih davkih za posledice četveromesečje, 6. polica zavarovalnine s poslednjo plačano premijo. Na cerkve, šole, gledališča, društvene dvorane, industrijska podjetja in kinematografe ne dajemo posojil. Skala stroškov za proceno ie tiskana na oriiavi. Prijavo s dokumenti pošljite v priporočenem pismu, a stroške s nakaznico ali čekom Državni hipotekami banki Beograd. KLIŠARNA JUGOGRAFIKA" TISKOVNA IN ZALOZNA DRUŽBA Z. O. Z. Vse vrste klišejev, črtne in avtotipije, izdeluje po predloženih risbah, peropisih ali slikah za navaden tisk ali za finejšo izvedbo v eni ali več barvah, točno po naročilu, v najkrajšem času in po konkurenčno nizkih cenah. LJUBLJANA. SV. PETRA NASIP 23- Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, brat, tast in svak, gospod Franc Lavrinšek posestnik in gostilničar danes, dne 4. avgusta 1927 ob 8 uri zvečer, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v 72. letu svojega življenja mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega pokojnika bo v soboto, 6. avgusta 1927 ob 4. pop. iz h>še žalosti na pokopališče v Leskovcu pri Krškem. Leskovec pri Krikom, dne 4. avgusta 1927. 8876 Žalujoči ostali. Fly-Tox Flaj -Tox Čuvajte se imitaciji Katere čuvajte «vojo ■ nasipu. Ofertalni pripomočki se dobe v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored št. 2/11. med uradnimi urami. Ponudbe je vložiti v imenovanem uradu do dne 12. avgusta 1927 do 11. ure dopoldne. mestni magistrat Hubljaashl, dne 5. avgusta 1927. Ut^ije dr. Joaig BkM. bchja za Kosnorcij cJntn» Adolf Ribnik«, Zrn. Ntzodno tiskamo dd. fcot tialumarja Fna Jcsctfefc. Z« iaecntiri jo odgovoren Alojzij Norak, V<4 * Lfobijaai,