Poštnina plačana T gotovini. Leto XIX., št 269 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št_ 3122 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje Kocanova ulica 2. — Telefon št. 190. Računi prt pošt. ček. zahodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čdslo 78.180. Wien št 105.24L Ljubljana, sobota 19« novembra 1958 Cena 2 Din Izhaja rsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—s Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. telefon 3122, 3123.3124 3125. 3126 Maribor, Grajski trg št. 7. telefon St. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon SL 65. Rokopisi se ne vračajo mike kolonialne zahteve Obrambni minister Južnoafriške unije je na svojem evropskem potovanju končno dospel tudi v Berlin. Gospod P:.row je to, oni isti južnoafriški politik, ki je od nekdaj veljal za zagovornika nemških kolonialnih zahtev. Mož je sam blizu Nemcem po svojem rodu, saj so mu starši doma iz srednje Nemčije. More se tedaj reči, da je južnoafriški dominion posla] pripravnega odposlanca na razgovor v Berlin. Kolonialni problem je stopil v zadnjih tednih odločno v ospredje mednarodne politike. Ne obravnava se samo v časopisju, marveč se izjavljajo o niem že tudi vodilni in odgovorni državniki držav, ki so neposredno zainteresirane v njem. Te izjave so kaj raznovrstne, dostikrat presenetljive ali celo paradoksne; medsebojnih nasprotij je v njih več ko obilo. Nihče od kompetentnih dosedaj še ni izjavil, določno, da Nemčiji ne gre dajati kolonij, nihče Berlinu ni odrekel pravic do njih, toda hkrati moramo reči, da tudi nihče še ni izrekel, da je pripravljen le majhen del nekdanjih nemških kolonij v kakršnikoli obliki vrniti Nemčiji. Pač po so se že ponovno cule želje, naj se Nemčija saturira na račun — soseda. Pikre pripombe, ki so se že zapisale na ta račun, nikakor niso neutemeljene, pri čemer je samo še pripomniti, da na srečo ni vselej jasno, v koliko gre za enunciacije neodgovornih faktorjev in v koliko za resna razmotrivanja ali pa za poskusne balone. V tej zvezi se podčrtava kot posebno značilno stališče Pirovva samega. Istočasno ko zagovarja dodelitev kolonij Nemčiji, se energično izreka zoper možnost, da bi Južnoafriška unija vrnila nekdanjo nemško kolonijo, ki jo ima po vojni v svoji upravi. Pač pa priporoča, da bi se berlinske zahteve saturirale kje tam v srednji Afriki, na kameninskem področju, pa na račun Belgije in Portugalske. Sicer je res, da je rezerviranost umestna, dokler se ne pokažejo oficialne izjave. Toda vesti se ponavljajo trdovratno v isti obliki in Pirow sam je svoje evropsko potovanje usmeril skozi Lizbono,' Bruselj in London. Tudi v drugih pogledih se razkriva ob premotrivanju kolonialnega problema dovolj komplicirana situacija, ki jo izjave Chamberlaina in Daladi-eTa še bolj zapletajo. Zelo je v tem položaju koristno, napraviti si pregled, kako so sploh bivše nemške kolonije razdeljene. Tem bolj je to važno spričo dejstva, da stoji Nemčija na stališču, da je upravičena zahtevati ne morda kako dodelitev kolonialne posesti. marveč kratko malo vrnitev vseh nekdanjih kolonij. Le v enem pogledu je dosedaj že narejena izjema. Nemčija je izjavila, da nima namena zahtevati vrnitve onih otokov, ležečih v Tihem oceanu, ki so prešlli po vojni v japonsko upravo in last. To so Marijan-ski, Karolinški in Maršalski otoki, ki merijo skupno le 2149 kv. km in štejejo okrog 100.000 prebivalcev. Da so ostala ta otočja v japonski lasti, ni bližnjim holandskim, avstralskim ter novozelandskim političnim faktorjem prav nič povšeči, ker se jim zdijo Japonci preblizu in premočni. V Tihem oceanu je še majhno otočje Samoa, ki je bilo nekdaj tudi povečini v nemški posesti. Že v avgustu 1. 1914. so otoke zavzele angleške čete, a po mirovni pogodbi so prešli v upravo dominiona Nove Zelandije. Otočje meri le 2934 kv. km in na njem biva samo okrog 50.000 ljudi. Največja nemška kolonija v Tihem oceanu je bila Nova Gvineja z 241.000 kv. km površine in nad pol milijona prebivalcev. To deželo so osvojile avstralske čete še v septembru 1. 1914 in Avstralija jo upravlja še danes. Drugi del nemških kolonij je ležal v Afriki. Tu je predvsem nekdanja Nemška jugozapadna Afrika, ki jo je Nemčija kultivirala s posebno vnemo. Oborožene sile Južnoafriškega dominiona so si osvojile deželo do kraja v juliju leta 1915. in Južnoafriška unija jo upravlja še danes. Površina dežele meri 835.000 kv. km, a kljub tako ogromni razsežnosti biva v njej le okrog 353 tisoč prebivalcev. Evropskih doseljencev je dobrih 30.000, med njimi 9600 Nemcev, kar ima v nemških zahtevah do kolonije poseben pomen in posebno vlogo, o kateri je bilo in nedvomno tudi bo še ob lo govora. Nekdanja Nemška vzhodna Afrika je podlegla zavezniškim četam šele v letu 1918., potem pa so dobili Angleži v upravo domala vso deželo, le neznaten delež je odpadel na Belgijo, namreč majhen pas ob belgijskem Kongu. Nekdanja Nemška vzhodna Afrika, ki ima sedaj ime Tanganjika, meri 942.000 kv. km in ima prebivalcev 5,150.000. Belgiji v upravo izročeni del nekdanje nemške kolonije meri 54.000 kv. km in USTAVA PODKARPATSKE UKRAJINE Ustavni zakon je bil včeraj predložen čsl. parlamentu in je enak slovaškemu - Slovaški veto proti takojšnjemu sprejemu poobla- stilnega zakona Praga, 18. nov. h. Poslanska zbornica je imela danes dve kratki seji. Na dopoldanski seji je bil predložen iniciativni predlog zakona glede avtonomije Podkarpatske Rusije. Poslanska zbornica je zakon takoj odkazala ustavno-pravnemu odboru z nalogo, da ga nemudoma prouči in do 14. ure predloži svoje poročilo. Seja je biJa nato prekinjena. Zakon o avtonomiji Podkarpatske Rusije je docela enak zakonu o avtonomiji Slovaške. Naziv Podkarpatska Rusija se s tem zakonom spremin ja v naziv »Pod-karpatska Ukrajina«. Obenem določa zakon ukrajinski jezik za državni jezik, poleg katerega pa se morejo priznane narodnosti v občevanju z oblastmi posluževati tudi svojega mater!nskega jezika. Po določbah zakona bc Podkarpatska Ukrajina imela avtonomno vlado, ki bo štela tri člane, ter avtonomni pokrajinski parlament z docela enakim delokrogom kakor slovaški pokrajinski parlament. Volitve v avtonomni parlament Podkarpatske Ukrajine se morajo izvesti naidalje v roku 18 mesecev po uveljavlienju tega zakona. Med tem pa je bilo že sklenjeno, da bodo te volitve meseca maja 1939. Vlada Podkarpatske Ukrajine bo določila novo prestolnico. Popoldanska seja poslanske zbornice je bila zgolj formalna. Na seji je vlada predložila zbornici pooblastilni zakon, ki daje prezidentu republike in vladi zelo daleko-sožna pooblastila. Vlada utemeljuje potrebo tega zakona z izrednimi okončinami, v katerih se nahaja država. Položaj je takšen, da se po normalni zakonodajni poti ne dajo sprejeti vsi potrebni ukrepi in reforme in bi to zelo oviralo delo nacionalne obnove. Zakon pooblašča vlado, da more vse zadeve rešiti z zasilnimi uredbami. Prezident republike bo dobil s tem zakonom pooblastilo, da lahko z uredbo spremeni tudi ustavne zakone, dočim lahko vlada z uredbami ukinja ali izpo- , polnjuje stare ln proglaža nove zakone. ; Prezident republike mora izdati svoje od-j ločitve v soglasju z vlado, vladne uredbe pa so pravnoveljavne, če so sprejete na seji ministrskega sveta soglasno. Poslanska zbornica je ta zakon takoj odkazala ustavnopravnemu odboru, da o njem nemudoma razpravlja. Odbor se je sestal takoj po seji zbornice. Slovaki so v odboru priglasili svoj veto in so utemeljili svoje stališče s tem, da se lahko razpravlja o tako dalekosež-nem zakonu šele po izvolitvi novega pre-zidenta republike. S tem je odpadla vsaka nadaljnja razprava o tem zakonu in se bo o njem sklepalo šele po izvolitvi novega prezidenta. Slovaki se protivijo zlasti temu, da ta pooblastilni zakon časovno sploh ni omejen in izražajo bojazen, da bi se na ta način utegnila izcimiti v republiki diktatura osrednje vlade. Chvalkovsky odgodil pot v Berlin Praga, 18 novembra h Zunanji minister dr Chvalkovsky. ki je nameraval danes odpotovati v Berlin je to svoje potovanj" odgodil V Berlin odpotuje parno prometni minister seneral Husarek Volitve novega prezidenta bodo najbrže že prihodnji torek Za prezidenta bo izvoljen dr Chvalkovskv. Kot naslednika v zunanjem ministrstvu se imenujeta sedanji šef kabineta zunanjega ministra dr. Masa-rik in pa Slovak dr. Krno. Osuske?a poročilo slovaškim poslancem Praga, 18. novembra. AA. (Havas). Češkoslovaški po-lanik v Parizu Osuski je j podal pred parlamentarnim klubom slo- | vaške ljudske stranke poročilo o češko- I slovaški politiki, zlasti pa o dogodkih, ki so se odigrali v zadnjih mesecih ter privedli do narodne katastrofe. Pogajanja za strnitev strank in klubov Praga, 18 novembra, h. Danes se je konstituiral klub slovaške ljudske stranke. Za predsednika je bil izvoljen predsednik slovaške vlade dr Tiso Klub šteje 35 poslancev in je drugi najmočnejši klub poslanske zbornice Temu klubu so se pridružili tudi slovaški socialni iemokrati. Danes so se nadaljevala tudi pogajanja s Sramkovim krilom češke ljudske stranke in je zvečer prišlo do načelnega sporazuma, take da se bo tudi ta del češke ljudske stranke priključil enotni češki narodni stranki Prav tako se pogajajo tudi s skupino Gajde. ki je tudi že načelno pristala na to, da se s svojimi šestimi po-^anci Drtkliuč* enotni češki stranki Obnova direktnega prometa z inozemstvom Praga, 18. novembra, b. V ponedeljek bodo začeli voziti zopet redni brzovlaki med Prago ter Jugoslavijo, Poljsko. Nemčijo. Italijo in Rumunijo. Nemška svarila čevalcev, ki so se na licu mesta prepričali, da vlada v vsej deželi popoln red in da je tudi preskrba z živili povsem normalna. Prebivalstvo mirno opravlja svoje delo. Danes opozarjajo nemški listi zlasti na akcijo tako zvanih »poljskih mladokon-servativcev«, ki prirejajo po poljskih mestih zborovanja in zahtevajo skupno mejo z Madžarsko. Nemški listi odklanjajo vsako tako akcijo in opozarjajo na to, da pomeni dunajska razsodba končnoveljav-no ureditev češkoslovaških mej. Glasilo generala Goringa »Essener Nazional Zeitung« izrecno piše, da bi bilo za Poljsko skrajno nevarno, ako bi se skušala zateči k politiki izvršenih dejstev, slično kakor je to storila v Vilni. Poljska naj upošteva, da je zdaj v Evropi zavladala atmosfera reda. Akcija poljskih teroristov Praga, 18. nov. o. Položaj na meji med Karpatsko Ukrajino in Poljsko se je v zadnjih dneh znatno poslabšal. Poljski teroristi so znova pričeli vpadati čez mejo ter napadati razne vojaške postojanke in druge obmejne naprave. Včeraj je 60 poljskih teroristov pri Nižjem Beretskem napadlo obmejno vojaško stražnico in jo pognalo v zrak. Več obmejnih straž so odpeljali čez mejo. Poljaki skušajo tem incidentom dati povsem drug značaj. Pravijo, da se upirajo ukrajinski nacionalisti. Ujeti poljski teroristi, ki so jih prepeljali v Hust, pa so izpovedali, da so bili z vojaškimi avtomobili pripeljani na mejo. Cianov obisk v Varšavi Poljski Berlin, 18. nov. h. Nemški tisk z veliko pozornostjo zasleduje kampanjo Poljske in Madžarske za skupno mejo na račun Podkarpatske Ukrajine. Nemški listi pri tem odločno zavračajo poročila madžarskega ln poljskega tiska o neredih in ne- ; mirih v Podkarpatski Ukrajini in objavljajo obširna poročila svojih posebnih poro- 1 Varšava, 18. nov. h. Iz Rima poročajo, da je zunanji minister grof Ciano včeraj sprejel poljskega poslanika v Rimu Dlu-goszevskega, ter mu sporočil, da bo meseca decembra oficielno obiskal poljsko prestolnico. V uradnih krogih sicer naglaša-jo, da bo obisk samo uljudnostnega značaja ter da bo grof Ciano vrnil Beckov obisk meseca marca v Rimu, vendar pa so vsi politični krogi naziranja, da bo ta obisk daleč preko okvira običajne kurtoa-zije. Zatrjujejo, da bo poljski zunanji minister Beck skušal pri tej priliki prepričati grofa Ciana o nujni potrebi skupne meje Poljske z Madžarsko. ralj Karol odpotoval iz Londona v Bruselj Na povratku v Bukarešto bo obiskal tudi predsednika francoske republike London, 18. nov. Včeraj popoldne sta kralj Karol in prestolonaslednik Mihael obiskala vojaško letališče v Alberchotu. Zvečer sta bila na večerji v zunanjem ministrstvu, ki jima jo je priredil zunanji minister lord Halifax. Polej spremstva kralja Karola in osebja rumunskega po-' slaništva so bili na večerji člani vlade, vrhovni komisarji dominionov, višji uradniki vojnega ministrstva in zunanjega ministrstva. Na večerji ni bilo nobene ženske in tudi ni bila izrečena nobena zdravica. Oficielni obisk rumunskega kralja je bil zaključen opoldne, ko je kralj s svojim spremstvom zapustil London. Na kolodvor so ga spremili kralj Jurij. min. predsednik Chamberlain, zunanji minister lord Halifax, osebje rumunskega poslaništva in mnogi drugi odličniki. Kakor pri prihodu so mu tudi pri odhodu izkazali vojaške časti. Velika množica občinstva je priredila vladarju Rumunije navdušene ovacije. Proti večeru je kralj Karol s svojim spremstvom prispel v Calais, odkoder je odpotoval v Bruselj na obisk k belgijskemu kralju. V Bruslju bo ostal dva dni, na- to pa se bo najbrž podal v Pariz, kjer bo ostal tri dni. Predsednik francoske republike bo njemu na čast priredil velik lov. Po vesteh iz Londona se je v okviru sedanjih državniških razgovorov med ru-munskim vladarjem in zunanjim ministrom Petrescom Comnenom ter kraljem Jurijem Chamberlainom in Halifaxom dosegel sporazum, po katerem bosta sedanji poslaništvi obeh držav v Londonu odnosno v Bukarešti spremenjeni v veleposlaništvi. Bruselj, 18. nov. AA. (DNB). V političnih krogih so prepričani, da bo imel rumunski kralj Karol v Bruslju tudi razgovore o rumunsko-belgijskih gospodarskih odnošajih. Dejstvo, da bo kralj Karol jutri opoldne obiskal belgijsko državno tovarno orožja v Liegeu, tolmačijo kot možnost, da bi Rumunija naročila v Belgiji industrijske proizvode. V teh krogih tudi izjavljajo, da se bo kralj Karol z belgijskim kraljem Leopoldom razgovarjal o stališču obeh držav glede raznih mednarodnih vprašanj. Predmet razgovorov med obema vladarjema bo slednjič še vprašanje belgijske politike neodvisnosti ln stališča do Društva narodov. Italija se je pridružila londonskemu sporazumu Brzojavke med Mussolinijem in Chamberlainom Rim. 18. nov. br. Italijanska vlada je danes uradno obvestila angleško vlado, da pristopa k pogodbi iz 1. 1936 o kvalitativni omejitvi oboroževanja na morju. Ob uveljavljenju sporazuma med Italijo in Veliko Britanijo je Mussolini poslal Chamberlainu naslednjo brzojavko: V trenutku, ko stopa v veljavo sporazum z dne 16. aprila o prijateljskih odnošajih in sodelovanju med našima dvema državama, katere postavlja na trdno in trajno podlago, ponavljam izraze svojega zadovoljstva in zadovoljstva fašistične vlade ter vam sporočam čustva prijateljstva in prisrčnih simpatij. Na brzojavko je Chamberlain odgovoril: Globoko sem hvaležen za brzojavko, s katero ste mi izvolili izraziti vaše zado- voljstvo in zadovoljstvo italijanske vlade v trenutku, ko je bil uveljavljen sporazum z dne 16. aprila. Kakor vi, sem tudi jaz prepričan, da so bili odnošaji med našima državama zopet postavljeni na podlago, ki naj omogoči skupno delo in prijateljstvo med obema narodoma. Zahvaljujem se vam za izraze osebnih simpatij, ki ste mi jih sporočili in ki vam jih z vso prisrčnostjo vračam. Avstralija priznala italijanski imperij Rim, 19. nov. AA. Avstralska vlada je uradno obvestila italijanskega konzula v Sidneyu, da je »de iure« priznala italijansko cesarstva Kjuseivanov o bolgarski zunanji politiki Sofija, 18. nov. AA. Glede splošne politike sedanje vlade je min. predsednik dr. Kjuseivanov izjavil na včerajšnji seji sobranja: Bolgarska vlada bo nadaljevala dosedanjo konstruktivno politiko ter bo tudi v bodoče vodila politiko sodelovanja in spo i azumevan j a, da se ohrani mir na Balkanu. Bolgarija se bo tudi v bodoče prizadevala, da okrepi prijateljske zveze z Jugoslavijo in Turčijo v duhu paktov o večnem prijateljstvu, ki vežejo Bolgarijo, Jugoslavijo in Turčijo. Vlada bo nadaljevala svoja dosedanja prizadevanja, da uredi še ostala neurejena vprašanja z Rumunijo in Grčijo z željo, da bi bili odnošaji z vsemi sosednimi državami čim prisrčnejši. Zatem je Kjuseivanov govoril o odnošajih z ostalimi državami ter poudaril, da se bo bolgarska vlada tudi v bodoče prizadevala, da obdrži prijateljske stike z vsemi. Kar se tiče gospodarske politike, bo vlada posvečala posebno pozornost kmetijstvu. Stremela bo za tem. da poveča dohodke ter poišče nove trge v inozemstvu. V finančnem pogledu bo izvajala politiko stvarnega proračunskega ravnotežja in stabilnosti denarja. Kjuseivanov je tudi poudaril, da bo bolgarska vlada najmoderneje oborožila bolgarsko vojsko ,ki je čuvar miru in narodnih interesov. šteje 3,500.000 prebivalcev; sestoji iz predelov Ruanda in Urundi, a upravlja se skupno s Kongom. Tudi nekdanja nemška kolonija Ka-merun se je razdelila in sicer med Angleže in Francoze. Zavezniške čete so dokončale njeno osvojitev v februarju leta 1916. Večji del je dobila v upravo Francija, tako da meri francoski Kamerun 418.000 kv. km z 2,300.000 prebivalci, a britanski Kamerun 90.000 kv. km z 826.000 ljudmi. Na podoben način se je delila nekdanja nemška kolonija Togo. ki so jo zavzele oborožene zavezniške sile že v avgustu leta 1914. Franciji je pripada-del v upravo delež s 56.200 kv. km ter j 736.000 prebivalci, a britansko ozemlje meri 33.800 kv. km ter šteje 339.000 ljudi. Nastaja tedaj interesantno vprašanje, kako razvozlati probleme, ki so nanizani okrog aktualnega mednarodnega vozla, nekdanjih nemških kolonij. Kakor je iz tega razvidno, imajo glavni del njihov v upravi britanski dominio-ni, one kolonije, ki jih upravlja Velika Britanija neposredno, pa so razdeljene tako, da na njih participirata še Francija in Belgija. Toda ni nam treba prehitevati dogodkov, že bližnja bodočnost bo nedvomno postavila na dnevni red podrobnejše razgovore o tem. Pirow s svojim potovanjem po Evropi, je otvoril kampanjo, ki najbrž še dolgo ne bo zaključena. Daladierove težkoče Vedno hujši odpor proti novim zasilnim uredbam sedanje francoske vlade Pariz, 18. nov. o. Včerajšnje izjave prezidenta republike Lebruna, predsednika vlade Daladiera in finančnega ministra Reynauda francoske javnosti niso pomirile. Politični krogi so slej ko prej ostali nezaupljivi in Daladieru še vedno pripisujejo diktatorske namere. Blum je danes objavil v »Populairu« članek, v katerem odklanja podaljšanje zakon, dobe sedanje poslan, zbornice, ker bi se s tem ničesar ne doseglo. Vlada zaman obljubuje tri leta miru. Blok radikalov bi razpadel že v prvih treh mesecih, ker bi velik njegov del ne mogel pristati na to, da bi nastala na podlagi pooblastil nova orientacija francoske notranje in zunanje politike. »Ordre« pravi, da Daladier vsekakor res ne namerava popustiti v kolonialnem vprašanju, toda po vsem razvoju njegove politike je treba v vsakem primeru pričakovati, da bo pristal na nove koncesije v prilog Nemčiji. Danes se je sestal parlamentarni finančni odbor, ki je pričel razpravljati o odlokih, izdanih na podlagi finančnih pooblastil. Seje bi se bil moral udeležiti tudi finančni minister Reynaud, ki pa je bil zaradi seje vlade zadržan. V Elizejski palači je bila pod vodstvom prezidenta Lebruna seja ministrskega sveta, na kateri so predvsem razpravljali o zunanjepolitičnih problemih, posebno v zvezi s prihodom angleškega zunanjega ministra v Pariz. Zaupnica radikalov Daladierovl vladi Pariz, 18. nov. w. Min. predsednik Daladier je danes v rsdikalno-socialističnem poslanskem klubu obrazložil gospodarske načrte vlade, ki so bili določeni z novimi zasilnimi uredbami. Radikalno-socialistični klub je na seji, na kateri se je zbralo okoli 100 članov, odobril Daladierova izvajanja, le nekaj poslancev se je vzdržalo gla- sovanja. Po seji je bil izdan komunike, ki pravi: Po odobritvi poročila predsednika vlade, poziva radikalno-socialistična skupina v zavesti nevarnosti, ki bi nastale za državo in javno svobodo vsled finančnih neredov in gospodarske ter denarne krize, kakor tudi zaradi socialnih nemirov, vso Francijo in njene sile k prostovoljni disciplini. V interesu dela neobhodno potrebne narodne obnove izreka svoje popolno zaupanje vladi. Radikalna stranka potrjuje svojo absolutno voljo, da Francija v celoti ohrani in obvaruje francosko posest, ki jo otvorijo kolonije, protektorati in ozemlja pod mandatom ter zavrača vsak odstop ozemlja, na katerem se vije francoska trobojnica. Protestna stavka v Franciji Pariz, 18. nov. br. Splošna delavska zveza je za 21. november proglasila 24-umo protestno stavko proti najnovejšim ukrepom francoske vlade. Istega dne bodo po vsej državi prirejeni veliki protestni shodi. Pirow v Berlinu Berlin, 18. nov. br. Južno-afriški vojni minister Pirow, ki je včeraj prispel v Berlin, je imel dopoldne dolg razgovor z zunanjim ministrom Ribbentropom, popoldne pa se je sestal z maršalom Goringom. Razgovori se bodo nadaljevali tudi jutri in v nedeljo, vmes pa si Pirow ogleduje razne nemške vojaške ustanove. V torek bo odpotoval v Berchtesgaden. kjer bo sprejet pri kancelarju Hitlerju. PRISTOPAJTE K Jč UGl! Ob smrti dr. Trumblča Bolezen In smrt velikega pokojnika — Truplo bodo v nedeljo prepeljali v Split — Narodno žalovanje na Hrvatskem (Glej tudi članek na 3. stran!) Zagreb, 18. nov. o. Davi ob 8.20 je po dolgi bolezni • umrl vodilni hrvatski politik in prvi jugoslovenski zunanji minister dr. Ante Trumbič. Izdihnil je na svojem stanovanju v Martičevi ulici, obdan od svoje rodbine. Obolel je v avgustu, nakar se je njegovo zdravstveno stanje trajno slabšalo. Zdravniki so si na vso moč prizadevali, da bi ga ohranili pri življenju, a po treh mesecih je bolezen vendarle premagalanje-gov sicer močni organizem. Najprej mu je ohromela leva stran telesa, nato pa so se pojavile še razne komplikacije, predvsem v dihalnih organih, v Katerih je pred štirimi tedni nastalo močno vnetje, ki ni več v celoti izginilo. V noči od srede na četrtek je padel v nezavest, iz katere se je včeraj le še za kratek čas prebudil, potem pa je nastopila agonija. Zdravnika prof. dr. Botteri in dr. Benson sta mu skušala še v zadnjem hipu ojačiti organizem, a bilo je zaman. Preteklo noč je bil dr. Benson ves čas pri bolniku. Davi pa je bolnikovo težko dihanje že kazalo, da odhaja s tega sveta. Vest o smrti dr. Trumbiča se je z bliskovito naglico razširila po Zagrebu. Čeprav že ni bilo več upanja, da se bo rešil strašne bolezni, je vest o njegovi smrti vendarle vse mesto silno pretresla Uro pozneje so bile že na vseh hišah izvešene črne zastave in tudi na državmh poslopjih so se tTobojnice dvignile na pol droga. Tudi v Splitu, rojstnem mestu pokojnega Trumbiča, so že v dopoldanskih urah zvedeli za smrt svojega ožjega rojaka. Tudi Split je bil kmalu ves v črnih zastavah. Zemski ostanki dr. Trumbiča bodo nocoj prepeljani v dom bivšega Hrvatskega Sokola ter tam v veliki dvorani položeni na mrtvaški oder. V nedeljo zjutraj bodo prepeljani v Split. Spremljala jih bo dolga vr sta avtomobilov z zastopniki vseh hrvatskih ustanov in organizacij. Spremljala jih bo tudi posebna delegacija iz Splita, ki pride jutri v Zagreb. Sprevod avtomobilov bo šel skozi Karlovac, Otočac, Gospič, Gra-čac, Knin in Sinj, kjer bodo povsod kratke žalne svečanosti. Pogrebni sprevod v Zagrebu se bo razvil izpred doma bivšega Hrvatskega Sokola in bo šel skozi mesto do Savske ceste. Vodil ga bo zagrebški nadškof dr. Stepi-nac. V Splitu se je sestavil poseben odbor, ki bo uredil vse potrebno za dr. Trumbičev pogreb v domačem kraju. Njegove zemske ostanke bodo v ponedeljek postavili na mrtvaški oder v cerkvi sv. Petia, v katere župniji se je dr. Trumbič rodil. Pokopali i bodo bržkone v kripti cerkve sv. Franje na splitski obali. Vsa Dalmacija pripravlja svojemu velikemu sinu veličasten pogreb, ki bo v Splitu v sredo popoldne. ' Davi ob 11. je bil dr Maček v spremstvu senatorja inž. Avgusta Košutiča in večjega števila poslancev HSS na dr Trumbiče-vem stanovanju. Izrazil je svoje sožalje vdovi gospej Anki in se poklonil pred zem-skimi ostanki velikega pokojnika. Dr. Maček je odredil, da se v znamenje žalosti opuste vsa javna zborovanja in vse prireditve, ki so bile napovedane za danes, jutri in nedeljo. Zastave na državnih uradih Beograd, 18 nov. AA Ob smrti dr. Ante Trumbiča, bivšega zunanjega ministra, so bile danes izobešene na pol droga državne zastave na vseh državnih uradih v Beogradu in v državi. Sožalje predsednika vlade Beograd, 18 nov. AA. O priliki smrti dr. Ante Trumbiča je dr. Stojadinovič poslal pokojnikovi vdovi sledečo brzojavko: Ob smrti velikega narodnega delavca in bivšega zunanjega ministra dr. Ante Trumbiča prosim, da sprejmete v Imenu kr. vlade in v mojem imenu izraze globokega sožalja. Oboroževalna razprava v angleški zbornici Spodnja zbornica je odklonila predlog o ustanovitvi ministrstva za preskrbovanje vojnih potrebščin London, 18. novembra. AA Na snočnji seji spodnje zbornice so razpravljali o predlogu liberalne stranke, ki zahteva ustanovitev ministrstva za preskrbovanje vojnih potrebščin. Govorniki opozicije so poudarjali, da brez take ustanove ni mogoče učinkovito organizirati obrambe države, za kar obstoje zgledi v drugih državah, minister za koordinacijo Thomas In-skip pa je branil stališče vlade, da zadostuje, če se tako ministrstvo ustanovi šele v primeru vojne Zanj bi pomenilo ministrstvo za preskrbovanje nekakšno zmanjšanje dela po mnenju vlade pa bi to ne imelo nobenega praktičnega smisla in praktične vrednosti. Poleg tega sedaj ni nobenih težav pri izdelavi granat in razstreliva, ki bi tako organizacijo zahtevale. Tudi industrijski krogi ki so skupaj z vlado že zagotovili preskrbovanje materiala za izvedbo obrambnega programa ,ne bi pozdravili ustanovitve ministrstva za preskrbo brez prisilnih pooblastil Čeprav bi se program izpopolnitve državne obrambe izvajal z večjo naglico nihče ne more pričakovati, da bi se ta program izvršil že do septembra 1. 1939 Kar je bilo storjeno za oborožitev v zadnjih dveh mesecih, ne bi moglo nobeno ministrstvo za preskrbo hitre1'" izvršiti Kljub razočaranju v nedavni preteklosti, razpolagamo danes s hrabro in učinkovito obrambno silo. ki je morda sicer šp nepopolna, vendar pa je sposobna, da odgovori na vsak napad, katerega bi se sovražnik kaj kmalu potem kesal. Nato sta govorila konservativca Winston Churchill in Duff Cooper, ki sta obsojala tnonakovsko politiko Chamberlaina. Končno je predsednik vlade Chamber-1:: izjavil, da vlada ne more sprejeti liberalnega predloga, ker ne misli, da bi se z ustanovitvijo ministrstva za preskrbo dosegli boljši ali pa drueačni rezultati, kakor jih dosegajo z današnjim načinom. Pc.daril je: Mi, ki smo odsovorni za varnost države, moramo predvsem skrbeti, da izvršimo vse ukrepe, ki jih smatramo za umestne. Ne smatramo, da bi ministrstvo za preskrbo pospešilo brzino, s katero izvajamo načrt o oiačeniu državne obrambe. Zlasti ne bi ničesar koristili načrtu za izoopolni+ev letalske sile. Od leta 1935 so se stroški za letalstvo dvignili od 27 milijonov funtov na 200 milijonov v letošnjem letu. Proizvodnje v maiu prihodnjega leta bo dvakrat ali trikrat večja od letošnje oroi7vodnie. v maiu 1940 t>a bo štirikrat večia. Kliub nekaterim zakasnitvam. nezeoriam in zaprekam je naš seri? sistem ugoden in se ie pokazal kot uspešen, vendar Da ga ne bomo nikoli nehali izpooolnievati Nato je snodnia -"borniea s 3*"? pr~ti 130 Slasovi odklonila liberalni Dredlos S tem je b;la raznrava o odgovoru na prestolni govor končana. Priprave za pogreb Ataturka v Ankari Ankara, 18. nov. p. Posebni vlak s truplom predsednika Kemala Ataturka bo prispel v nedeljo ob 10. dopoldne v Ankaro Na železniški postaji bodo sprejemu prisostvovali predsednik republike Ismet Ine-ni, člani vlade, narodni poslanci, generali in oficirski zbor. Krsto bodo prenesli na •dvorišče velike narodne skupščine, kjer jo bodo položili na katafalk. Kemala Ataturka bodo pokopali v ponedeljek. V pogrebnem sprevodu bodo konjenica, bataljon artiljerije, republikanska garda, polk gojencev vojne akademije, vojaška zastopstva Anglije, Francije Nemčije, Rusije, Jugoslavije, Rumunije, Bolgarije, Grčije in Irana, predsednik republike, tuji zastopniki, narodni predstavniki in drugi. Na koncu sprevoda bo korakal polk pehote. Godba republikanske garde in tujih vojaških oddelkov bodo menjaje se igrale žalne koračnice. Vsakih pet minut bo oddan po en topovski strel. Lafeto s krsto bo spremljalo 12 generalov z golimi sabljami. Beograd, 18. nov. p. Davi je potovalo skozi Beograd več tujih delegacij, ki se bodo udeležile pogreba Kemala Ataturka. Predvčerajšnjim se je odpravila v Ankaro četa naših planincev iz škofje Loke, snoči pa je krenila na pot delegacija pod vodstvom vojnega ministra generala Ne-diča. Preimenovanje Ankare Carigrad, 18. nov. w. Turška vlada je predložila veliki narodni skupščini predlog, naj se Ankara v počastitev pokojnega prvega predsednika turške republike imenuje odslej Atatiirk. Rojstvo hčerke egiptskega kralja Kairo, 18. nov. AA. Kralju Faruku se Je rodila hčerka, ki je dobila une Ferial. Na čast novorojeni princesi so bila snoči vsa mesta v Egiptu slovesno razsvetljena. Rojstvo nove princese so oznanili 8 topovskimi streli. zvan iz Washingtona Washington, 18 nov. br V odgovor na odpoklic ameriškega poslanika v Berlinu in trgovinskega atašeja ameriškega poslaništva je danes tudi nemška vlada brzojavno pozvala svojega poslanika v \Vashingtonu Dickhofa. da naj se takoi vrne v Berlin ter poroča zunanjemu ministru o razpoloženju v Ameriki in o stališču ameriške vlade glede notranjepolitičnih dogodkov v Nemčiji, ki je le delno znano iz izjav Roosevel-ta. Hulla in drugih ameriških d-žavnikov V berlinskih diplomatskih krogih prevladuje mnenje, da pomeni to neoficielno prekinitev diplomatskih odnošajev med Nemčijo in Zedinjenimi državami. Nov trgovinski sporazum z Italijo Rim, 18. nov. AA. Včeraj je bilo končano zasedanje stalnega italijansko-jugo-slovenskega gospodarskega odbora, ki se sestaja vsako leto enkrat, da na podlagi obstoječih trgoivniskih sporazumov uredi za prihodnje leto novo trgovinsko zamenjavo blaga z Italijo in določa razpored posameznih izvornih kontingentov. Tokrat je odbor začel svoje delo 3. novembra ter ga je končal s podpisom novega sporazuma, s katerim se določa medsebojni izvoz in uvoz za 1. 1939 in razporeditev kontingentov za izvoz lesa, žita, živine ter znatno povečanje količine našega izjvoza. Sporazum sta podpisala za Italijo Gianini, za Jugoslavijo pa pomočnik zunanjega ministra Pilja ob navzočnosti jugoslovanske in italijanske delegacije. Kakor se je zvedelo, so pogajanja potekla v prijateljskem duhu in obstoji želja, da bi na obeh straneh sporazumno delali za razširjenje medisebojiuh trgovinskih zvez in se na ta način čim prej ustvaril prejšnji obseg zamenjave blaga med Italijo in Jugoslavijo. Beležke Minister Magaraševič o programu JRZ Prosvetni minister Magaraševič je imel v četrtek in petek več shodov v srezu Rumi. kjer kandidira na listi JRZ. Med drugim je govoril na shodu v Budjanovcih Razprav ljal je o politiki sedanje vlade in rekel, da so Sremci bili vedno prvoboritelji za državno in narodno edinstvo in da bodo to dokazali tudi to pot pri volitvah 11. decembra. »Naš glavni kandidat«, je nadaljeval g. minister, »je državno in narodno edinstvo in za tega kandidata bo glasovala ogromna večina jugoslovenskega ljudstva. Vlada dr. Stojadinoviča služi in se bori za tega našega glavnega kandidata.« Slovenske gledališke igre na Koroškem »Koroški Slovenec«, glasilo slovenske narodne manjšine v Nemčiji, poroča pod naslovom »Tudi igre se spet lahko vršijo«: »Slovenska prosvetna zveza je na svoje-časno prepoved igre »Divjega lovca« v Glinjah sprejela od dež. vodje državne tajne policije pobudo, naj z vlogo na državno kulturno zbornico razčisti vprašanje, če so tudi slovenske odrske prireditve vezane na članstvo pri gledališkem odseku kulturne zbornice. Dež. vodja državne policije je na to izjavil, da glede igranja slovenskih društev tudi v času do rešitve nima nikakih pomislekov. Igre so torej dovoljene. Rešitev vloge na kulturno zbornico bomo po sprejemu priobčili.« Naši planinci v Sofiji Jugoslovensko vojsko bo na pogrebu Kemala Ataturka. umrlega predsednika zavezniške Turčije, kot predstavnik Jugoslovenske vojske zastopal oddelek I. planinskega polka. Na Dotu v Turčijo so naši vojaki v četrtek opoldne prispeli v Sofijo, kjer jih je na kolodvoru pričakala četa bolgarskega vojaštva, ki bo tudi sodelovala pri pogrebnih svečanostih v Ankari. Ves kolodvor je bil poln bolgarskega občinstva ki 1e priredilo jugosloven-skim vojakom prisrčne ovacije. Vojaki so bili opoldne gostje sofijske garnizije, po obedu pa so skupno z oddelkom bolgarskih vojakov nadaljevali pot proti Carigradu in Ankari. Nemški minister telesne vzgoje v Jugoslaviji V četrtek se je vrnil v Nemčijo minister telesne vzgoje v. Tschammer und Osten, ki je bil štirinajst dni na počitnicah pri Dubrovniku. Pred odhodom je sprejel novinarje ter jim izjavil, da le nerad zapušča Dalmacijo in njene naravne lepote. Bil je -loslej že trikrat v Jugoslaviji. Dobro pozna njene športne ln sploh telesnovzgojne razmere in visoko ceni zlasti delo jugoslovenskega sokolstva. Očitki nemškim škofom »Das schwarze Korps«, glasilo nemških oddelkov SS, piše o uspehih tretjega rajha v tekočem letu in pravi, da je doživel »nemški narod 1 1938. največje mr-.evre v s- oji zgodovini«. Nato nadaljuje: »Razumljive je. da so se meri temi manevri pojavile tudi nevšečne stvari Vstal^ so med nami ljudje, ki niso bili ravno navdušeni zanje. Med njimi sc bili v prvi vrsti nekateri škofi, ki niso pričakovali v tistih dneh viška politične napetosti dragega, kakor primerno prilikr b' lahko padli državi in režimi v h.bet T' ljudje s v naibolj nevarn;b trenutkih naše nove nemške zgodo- '->e trdovratno molčali ter se zato tud5 sami iJdji_""'li iz nemškega občestva S temi ljudmi ne mara ime+; v ' -k*e nemški .iarod nič ve? skupnega. Pc-1a,:; so rifprteru nemške stvari in nemški narod bo v bodoče ra-riravlial in ravnal z njimi samo tako. kakor se postopa z ubežniki.« mladine JNS za I^rhliano in okolico V nedeljo 20 t. m. ob pol 10 dopoldne bosta istočasno občna zbora mestne organizacije O JNS za Ljubljano ter sreske organizacije OJNS za srez Ljubljano okolico Mestna organizacija bo zborovala v strankinem tainištvu v Kaz;ni, 13. nadstropje. okoliška sreska organizacija pa v dvorani restavracije »Zvezrie« Po zborovanju bo skupna proslava dvajsetletnice Jugoslavije Na to proslavo vabita odbora (udj vse ostalo članstvo JNS. Kam z Židi? velfturnir na Holandskem Amsterdam. 18. novembra. Včeraj zvečer je bilo v Utrechtu igrano osmo kolo turnirja osmih najboljših šahistov sveta. Capablanca je porazil Flohra. ki je v brezupni poziciji prekoračil čas Partiji Keres-dr Euvve in Botvinnik-Fine sta se končali remis. slednja že po 19. potezah Partija Reshevsky-dr. Aljehin je bila prekinjena in bo dovršena danes zvečer. Reshevsky ima v trdnjavski končnici kmeta več in izglede na zmago. — Danes popoldne je bila dovršena tudi partija Botvinnik-dr. Aljehin iz 7. kola Kakor so analize pokazale, je imel dr. Aljehin v tej partiji že ob prekinitvi izgubljeno pozicijo. Danes se je mora! dr. Aljehin po 61. potezi vdati Stanje v turnirju je: Fine 6 Keres 51':, Botvinnik, Capablanca 4"s. dr. Aljehin. Reshevskv 3 (1), dr. Euwe 2»/«, Flohr 2. Odlikovanje Be»grad, 18. nov. p. Odlikovan je z zlato svetinjo za državljanske zasluge zva-ničnik sreskega sodišča v Dolnji Lendavi Ivan Toni. Iz državne službe Beograd, 18 no«.-, p. Za višja veterinarska inšpektorja v 4/1 sta napredovala dr. Leopold Hribar pri banski upravi v Ljubljani in dr. Franjo Veble pri banski upravi v Novem Sadu Premeščeni so sodniki s reških sodišč: Oton Vičič iz Valanriova v Mursko Soboto in Vital Oblak iz Jajca v Prevalje. Mirko Dežela iz šmarij pri Jelšah v Valan-ck>vo ter Franc Rupert iz Prevalj v Jajce. — Upokojen je višji: daivčni inšpektor Franc Bole pri davčni upraivi Ljubljana . — mesto. . | Noben 21d ne sme zapustiti Nemčije, dokler ne bo plačana milijardna odškodnina Berlin, 18. novembra, a. Reuter: Davčne oblasti so dobile nalog, da naj 2idom ne izdajo potrdil o plačanih davkih vse dotlej, dokler ne bo izterjana milijarda mark kazni, katero morajo plačati židje. Ker Židje, ki hočejo zapustiti Nemčijo, ne morejo dobiti potrebnega dovoljenja za odhod iz države, ne da bi predložili potrdilo o plačanih davkih, se imenovani odlok davčnim oblastem tolmači v tem smislu, da ne more noben Žid zapustiti Nemčije, dokler kazen ni plačana. Jutranji listi se bavijo z včerajšnjo izjavo Chamberlaina v spodnjem domu o možnosti naseljevanja Židov iz Nemčije v angleških kolonijah, zlasti pa v Tanganjiki. »Berliner Lokal Anzeiger« pravi: Angleški imperij ima na razpolago orjaške nenaseljene prostore, v katerih obstoji velika možnost za naselitev Zidov. tTeba pa je protestirati proti temu, da bi sc Židje naseljevali v nekdanjih nemških kolonijah Zdi se. da bo Velika Britanija v tem vprašanju ponovila svojo napako, ki jo je storila s potiliko v Palestini. Če nameiava Velika Britanija resno izvesti načrt za naselitev Židov v bivših nemških kolonijah, zlasti pa v Tanganjiki. v starj nemški vzhodni Afriki in v Kamerunu. potem gre tukaj za šahovsko potezo, ki je na prvi pogled vidna. Ta načrt izvira iz židovskih vrst. V nemških uradnih krogih napovedujejo za prihodnje dni še nove ukrepe proti Zidom. Gre predvsem za razlastitev židovskih zemljiških posestnikov. V poučenih krogih opozarjajo, da je skoraj polovica zemljiške posesti v Berlinu v rokah Zidov. Arizacija židovske posesti bo. kakor napovedujejo, izvršena naglo in zelo radikalno. Poljski glas o naselitvi Židov Varšava, 18. novembra, br. Oficiozna »Gazeta Polska« se bavi v daljšem članku z židovskim problemom in piše med drugim, da je naloga velesil, da čimprej določijo ozemlje za naselitev onih Židov, ki v Evropi nimajo več prostora. Tako ozemlje bi najlažje našli v Afriki ali Ameriki. V Palestini so Židje v dovoljni meri dokazali svojo pionirsko sposobnost. Zaplemba imetja Židov v Gdansku Gdansk. 18. nov. AA. Vodja narodno socialistične stranke Forster je izjavil, da se bodo niirnberŠki zakoni kmalu začeli izvajati tudi v Gdansku. Oblasti so že začele pleniti imetja židov, ki so zapustili svobodno mesto. Volilno gibanje Zadnji dnevi za postavljanje sreskih kandidatur Volilne priprave, kolikor se tičejo postavljanja kandidatur, se bližajo koncu in v teku prihodnjega tedna bodo pri kasa-cijskem sodišču v Beogradu vložene državne kandidatne liste. Zakonski rok poteče v soboto, 26. t m. Kakor vse kaže, bomo imeli tri državne liste, poleg list dr. Stojadinoviča in dr. Mačka še listo Dimitrija Ljotiča V Beograd je prispel, kakor smo že poročali, dr Jura j Sutej, ki je prinesel s seboj kandidatne spise Kmečko-demokratske koalicije. V četrtek in včeraj je bila v Beogradu tudi seja glavnega volilnega odbora JNS Na seji je bil izvršen zaključni pregled kandidatur JNS, ki so postavljene v preko 200 srezih Večina kandidatnih list je že prispela v pisarno glavnega odbora, kjer se sedaj ves material defini-tivno urejuje. Ravno tako so skupine beograjske združene opozicije (davidovičevci, staroradikali in zemljoradniki) končale svoje kandidacijske priprave. Gotovi so z njimi že tudi socialisti, v kolikor bodo kandidirali. Včeraj dopoldne je bila seja tako zvanega koordinacijskega odbora, ki je skupni organ vseh na državni listi dr Mačka združenih strank in skupin in katerega naloga je, skrbeti za tehnično skladnost pri kandidaturah ter zi izločevanje morebitnih nesporazumov. Po poteku dosedanjih tehničnih priprav izgleda, da bo opozicijska lista do ponedeljka popolnoma sestavljena in verjetno vložena pri kasacijskem sodišču v sredo ali četrtek Na dr. Mačkovi listi bo kandidiralo po dosedanjih informacijah okrog 1.200 kandidatov, ki pripadajo štirim glavnim skupinam opozicijskega volilnega bloka: Kmetsko-demokratski koaliciji, Jugoslovenski nacionalni stranki, beosrajski združeni opoziciji in socialistom. KDK je postavila svoje kandidature v glavnem v savski, primorski, drinski in vrbaski banovini ter v enem delu Vojvodine. Beograjska združena opozicija kandidira izključno v srbskih krajih Socialisti so postavili kandidature v Srbiji in Sloveniji. JNS ima svoje kandidate v vseh banovinah. Tudi Ljotičev »Zbor« je s pripravami za sestavo kandidatske liste, katere nosilec je Dimitrije Ljotič, po časopisnih informacijah iz pisarne »Zbora« skoraj gotov, ter bo lista, kakor zatrjujejo, pravočasno vložena. Lista JRZ bo po informacijah iz glavnega tajništva JRZ vložena pričetkom prihodnjega tedna. Tudi ta lista je zelo obširna, ker kandidirajo na njej poleg JRZ še borbaši in zemljoradniki Voje Djordje-viča, pa so zato bile odobrene paralelne kandidature v večjem številu srezov. V Beogradu bodo postavljene štiri kandidature. Beograd voli 5 poslancev. Listo JRZ za Beograd nosi g. Vlada Ilič, listo beograjske združene opozicije g. Ljuba Davidovič, listo »Zbora« g. Ljotič. Na listi JNS za Beograd, katere nosilec je bivši predsednik parlamentarnega kluba JNS in beograjski poslanec g. Ješa Protič. kandidirata tudi po en Hrvat in en Slovenec, in sicer bivši minister župnik Pavle Matica in odvetnik dr. Janko Olip. Zagreb ima 4 poslance in bo imel štiri kandidatne liste: JRZ, HSS, SDS in zbo-raško. Ljubljana ima dva mandata. Kandidata za JRZ v Ljubljani sta gg. minister dr. Korošec in predsednik kluba železničarjev JRZ Mašič. Opozicijski kandidaturi bosta dve: v prvi kandidirajo skupaj JNS in socialisti, vsak po enega kandidata in enega namestnika, v drugi disidenti bivše SLS. Kandidat JNS v Ljubljani bo, kakor leta 1927 in 1931, senator dr Albert Kra-mer, njegov namestnik pa predsednik ba-novinske organizacije omladine JNS inž. Jože Rus. Zagrebški in beograjski listi po-ročajo, da se bo grupa bivšega bana g. dr. Zopet vlom pri belem dnevu Ljubljana, 18. novembra Včeraj smo poročali o vlomu sredi popoldneva v Tavčarjevi ulici 12, danes med 15. in 19. pa je bil izvršen nov vlom v Gledališki ulici 12 in sicer v stanovanju gospe Deisinger, poštne uradnice v p., ko se je mudila po opravkih v mestu. Po po-vratku domov okrog 19. je našla vrata stanovanja odprta. Ugotovila je, da ji je vlomilec odnesel zlato damsko uro ter dva ključa od stanovanja. Vlomilec pa je bil najbrže prepoden, ker ni videl poleg ure kasete, v kateri je bila zlata damska zapestnica in ki jo je očividno v naglici spregledal. Vse kaže, da gre za vlomilca, ki je specialist za vlome v stanovanja. Puca pri volitvah abstinirala. Kandidata Ljotičevega »Zbora« v Ljubljani sta gg. dr. Kandare in Artur Sturm. Od znanih politikov JNS kandidirajo predsednik stranke Peter Živkovič kot skupni kandidat cele opozicije v Negotinu ter posebej še v Kotor varošu v Bosni, podpredsednik stranke Jovo Banjanin v Sarajevu in v Plevi ju, generalni tajnik dr. Kramer v Ljubljani, bivši predsednik vlade Je vtič v srezu Sarajevo okolica, bivši minister senator dr. Andjelinovič v Splitu in v splitskem srezu, bivši poslanik v Varšavi dr. Prvislav Grisogono, ki stranki do sedaj ni pripadal, je sprejel kandidaturo JNS poleg dr. Andjelinoviča v splitskem srezu, ki ima dva mandata. Bivša ministra Demetrovič in dr. Sveti-slav Popovič, ki sta izstopila iz stranke, ne kandidirata. Kandidature HSS na Hrvatskem Zagrebški listi objavljajo celotni seznam sreskih kandidatur HSS na državni kandidatni listi dr. Mačka v savski in primorski banovini. V savski banovini kandidirajo med drugimi v srezu Crikvenici trgovec Fianjo Borčič, v Čabru ravnatelj dr. Ante Cividini, v Delnicah odvetnik dr. Ivan Su-bašič. v Ivanjcu posestnik Juraj Antolič, v Jastrebarskem posestnik Franjo Novosel, v Kar lovcu odvetnik dr. Ivan Bankovič, v Kastvu mornar Jakob Grabar, v Klanjcu prof. Ljudevit Tomašič, v Koprivnici kmečki pisatelj Mihovil Pavlek-Miškina, v Kra-pini zdravnik dr. Dane Malic, v Križevcih posestnik Ilekovič, na Krku odvetnik dr. Niko Matanič, v Ludbregu odvetnik dr, Ivan Pernar. v Novem prof. Grga Hecimo-vič, v Osijeku odvetnik dr. Žiga Šol in novinar Janko Tortič (osiješki srez ima dva mandata), v Prelogu posestnik Ivan Pet-kovič, na Rabu odvetnik dr. Ivan Andres, v Samoboru posestnik Djuro Španovič, v Varaždinu odvetnik dr. Ante Odič, v Vin-kovcih prof. dr. Sigismund Čajkovac, v Zagrebu okolici posestnik Franjo Malčič in ▼ mestu Zagrebu, ki ima štiri mandate, inž. Avgust Košutič. dr. Josip Reberski, Milu-tin Majer m Alojz Pečnik. Od predstavnikov bivše SDS kandidirajo med drugimi v srezu Garešnici Večeslav Vilder, v Glini dr. Srdjan Budisavljevič, ▼ Ogulinu Sava Kosanovič, v Korenici Adam Pribičevič in v Zemunu dr. Milan Kostič. V primorski banovini kandidirajo za HSS v Bankovcu Ilija Zečevič, v Biogradu lekarnar Josip Silobrčič, v Kotoru dr. Se-kula Drljevič. na Hvaru dr. Josip Berkovič, v Dubrovniku prof. Roko Mišetič, v mestu Splitu dr. Juraj Šutej in v srezu Splitu (dva mandata) Paško Kaliterna in Jožo Mratinovič. Veliko števUo sreskih kandidatov Ker je na obeh glavnih državnih kandidatnih listah, na listi dr. Stojadinoviča in na listi dr. Mačka, združenih po več strank in skupin in ker so poleg tega postavili svojo državno kandidatno listo tudi zbora-ši Dimitrija Ljotiča, bodo imeli nekateri srezi pri letošnjih volitvah razmeroma veliko število sreskih kandidatov, tudi če volijo samo enega poslanca. Niso osamljeni srezi, ki bodo imeli po sedem, osem ali celo še več kandidatov. Srez Sombor bo na primer imel 8 kandidatov. Na listi dr. Mačka bodo kandidirali predstavniki HSS. zem-Ijoradnikov, staroradikalov in SDS. na listi dr. Stojadinoviča predstavniki JRZ, borba-šev in zemljoradniške skupine Voje Djor-djeviča. poleg vseh teh pa še sreski kandidat na Ljotičevi listi. Po osem kandidatur imajo dalje srezi Pi-rot. Ruma in Petrinja. rekord pa zaenkrat vsekakor nosi bosanski srez Novi varoš, kjer je sresko sodišče doslej overovilo kandidatne izjave desetim kandidatom. Štirje kandidirajo na listi dr. Stojadinoviča, pet na listi dr. Mačka in eden na listi Dimitrija Ljotiča. Vremenska napoved Zemunska: Pretežno oblačno in megleno vreme v vsej državi, zlasti v severni polovici. Ponekod bo rosilo lz megle. Nekoliko jasno še na severozahodu, v pri-morju in na skrajnem Jugu. Zagrebška: Temperatura se bo dvignila, v ostalem deževno ali megleno vrema. Dunajska: Pojemanje oblačnosti ■ počasno razjasnitvijo. Temperatura se bq dvignila, južno-zapadni vetrovi. V Zagrebu je včeraj dopoldne ob pol 9. umrl v 75. letu starosti g. dr. Ante Trumbič, eden naših najbolj znanih politikov, bivši predsednik Jugoslovenskega odbora v Londonu, sopodpisnik krfske deklaracije in prvi zunanji minister kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Rodil se je 17. maja 1864. v Splitu, kjer je tudi dovršil gimnazijo. Nato je študiral pravo na univerzah v Zagrebu, na Dunaju in v Gradcu, kjer je bil leta 1890. piomoviran. Posvetil se je advokaturi v Splitu in takoj vstopil v politično življenje. Postal je vodja znatnega dela pristašev stranke prava. Ze 1895 je bil izvoljen ji I? MVM * Reko Žilo regulirajo. Iz Melvig poročajo: V naši Žili sta na delu dve »pagi«, kakor Zilani imenujejo tisti veliki stroj, ki ima nemško ime »Bagger«. Prva »pa-ga« je na elektriko, druga pa na paro. Pri električni »pagi« neprestano baše 20 velikih zajemalk peščenino iz struge. Zaenkrat so dovršili dela od goriškega do na-polskega mosta. »Paga« na paro ima namesto zajemalk dvoje železnih klešč in stoji na desnem bregu Žile v bližini dul-skega mosta. Lepo Mlinarjevo posestvo pod goro je sedaj zavarovano pred povod-nijo, ki je doslej vsako leto grozila, da odnese poslopja. Dela se ponoči in podnevi v nepretrgani vrsti. Delavci delajo v treh izmenah in zaslužijo na šiht povprečno po pet mark. Kmetje, ki so morali žrtvovati kose svojih travnikov in njiv, so dobili odškodnine skupno 15.000 mark. — Mi Melvičani smo se razveselili nove razsvetljave. Da se morejo dela v vodni strugi vršiti, so namreč napeljali električni tok do dulskega mostu. Žarnice so pritrjene na visoke drogove, da svetijo daleč naokoli. Novi luči smo se že kar privadili in menda bodo po dveh letih naneljali elektriko po vseh domovih v Melvičah in Dulah. Tedaj bo pri nas šele res lepo! * izlet v Trst In Gorico priredi Putnik v dneh 26. in 27. t. m. Prijatve do ponedeljka 21. t. m. v vseh biljetarnah Putni-ka. _______________,______ * Prva setev na izsušenem Vrgorskem jezeru. Kanal za izsušitev Vrgorskega jezera je že gotov. Delo so na vso moč pospešili, da bi lahko kmetje na pridoblje nem rodovitnem zemljišču že sejali ozi-mino. Otvoritev kanala bodo v Vrgorcu slovesno proslavili 21. t. m. Proslava bo tudi v Maričevcu, kjer je začetek kanala. * Med razpravo o dveh umorih in požigu pri Glini je bilo v štirih dneh pred petrinjskim okrožnim sodiščem zaslišanih 30 prič in ni niti ena govorila v korist ali razbremenitev obtoženega trgovca Djakovica in njegovega pajdaša Eremija, pač pa so vse oba obtoženca močno obremenjevale. Četrti dan je obtoženi trgovec Djakovič izgubil svojo hladnokrvnost, Ere mija pa je postal nemiren že prej. Dve sestri umorjene Milke Djakovičeve sta pripovedovali, da je bila Milka v svojem zakonu ves čas nesrečna in prava muče-nica, ker jo je mož kruto žalil in tudi pretepal. Sprva ni Milka nikoli tožila svojega gorja, pozneje, ko svojega trpljenja ni mogla več prikrivati, pa se je potožila pri očetu in obeh sestrah Zaslišali bodo še kakih 10 prič in bo morda razprava zaključena že v ponedeljek. * Svojega rojaka in tovariša je osleparil za triletne prihranke. Okrožno sodišče je obsodilo na poldrugo leto robije in trajno izgubo častnih državljanskih pravic bivšega izseljenca Mateja Matica iz Obrovca. ki je nad svojim rojakom in tovarišem Stepanom Kujundžičem v Argentiniji zagrešil grd zločin Kujundžič. ki je nepismen, si je pri težkem delu v Argentiniji leta in leta pritrgoval od ust, da bi poslal kaj denarja domov svoji družini. Naprosil je rojaka Matica, naj namestu njega pošilja denar. Matic pa je denar pošiljal svoji ženi Do leta 1932 je bil Kujundžič trdno prepričan, da je vse v redu, takrat pa se je vrnil iz stare domovine neki Izseljenec, ki je Kujundžiču očital, zakaj je popolnoma pozabil na ženo in otroke Kujundžiču je bilo takoj jasno, da ga je Matic osleparil. Matic pa se je medtem že neznano kam izgubil in Kujundžič se je s svojimi zadnjimi prihranki napotil domov ter sleparja ovadil Matica so s tiralico iskali po Južni in Severni Ameriki, zdaj pa so ga našli v domačem kraiu Revnega rojaka je osleparil v treh letih v našem denarju za preko 30 000 din Pred sodiščem se je slepar delal nevednega in zatrjeval da je tudi sam nepismen Našli pa so njegova pisma in tudi nakazila poneverjene-ga denarja. * Svojemu bratu je hotel pomoriti otroke in zažgati hišo. V vasi Grguru blizu Prokuplja se je oni večer odigrala strašna krvava tragedija kot posledica posestniškega spora dveh bratov. Brata Radošm Milorad Radosavljevič sta si pred letom razdelila od očeta podedovano posestvo Mlajši Milorad z delitvijo ni bil zadovoljen in zasovražil je svojega brata in vso njegovo družino. Večkrat je kar besnel in sosedje so ga komaj ukrotili, da se ni znesel nad bratom in nad njegovimi otroki. Oni dan sta šla Radoš in njegova žena na slavo k nekemu rojaku, doma pa je ostalo pet otrok. Najstarejša 15-letna hči Miljana je zibala 3-mesečnega najmlajšega bratca Jovana, dva bratca, ki hoditi v šolo, sta se učila, mlajši pa se je igral. Okrog 8. zvečer je planil v sobo stric Milorad, ki je imel v eni roki železne vile, v drugi pa nož. »Stric, kaj pa hočeš z vilami?« — ga je vprašala najstarejša Miljana, a podivjani stric jo je že sunil z vilami ter potem navalil na nečaka, ki sta prestrašena p'anila od svojih šolskih knjig ter se stiskala v kot sobe. Oba je strašno razmrcvaril z vilami ranjena miljana pa je imela toliko moči. Preden jo je doklicala, se Je zgrudila. Ko je opravil svoje krvavo delo v sobi, je Milorad pred bratovo hišo zaZgal velik kup sena. V pravem času je to opazil neki sosed, pred katerim je Milorad zbežal. V hiši se je nudil sosedom strašen prizor. Štirje otroci so se valjali hudo ranjeni v krvi, samo 3mesečni Jovan Je ležai nepoškodovan v svoji zibelki. Po mnenju zdravnikov dva otroka hudih ran ne bosta prebolela Zločinec je zbežal v gore in ga še niso našli. Danes cb 2V., jutri oh 230, 5?>° in 830 uri „Trojhti" it s ..Hrabrost kapetana", Kino Moste * Volkovi v Slavoni ji. V vasi Podgradju blizu Vinkovcev se pojavljajo volkovi, kar je nekaj nenavadnega za ves okoliš. Tudi v najhujših zimah že 50 let tam ni bilo volkov. Oni dan je volčja tolpa v neki staji razmesarila 30 ovc in koz. * Od 3. do 4. decembra izlet v Trst— Gorico. Prijave sprejema izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon. * Zdaj je čas, da si preuredite svoje knjigovodstvo po novem edino praktičnem in preglednem S O F R A «sistemu. Za htevajte ponudbe. Sofra, Maribor. 17 I ? ^(C u— Uprava »Oficirskega doma« v Ljubljani vabi rezervne of;cirje na družabni večer, ki bo drevi ob 21. v spodnji dvorani hotela »Metropol«. Uprava pododbora Udruženja rezervnih oficirjev vabi tovariše rezervne oficirje, da se po nošte -vilno odzovejo vabilu naših aktivnih tovarišev. Pododbor Ljubljana. u— češKoS?ovaško akademijo priredi nocoj ob 20. Ferialni savez na IIT. drž realni gimnaziji v gimnazijskem poslopju. Spored bo zelo pester in bo imel glasbene, deklamacijske in baletna točke. Podan bo tudi odlomek iz Smetanove orere »Prodane neveste«. Pri glasbenih točkah bo nastopile več solistov Vs opnina: sedeži 6 do 10 stojišča pa 3 din. Narodno občinstvo se na prireditev vljudno vabi. u— Filozofsko društvo bo priredilo danes ob 18. v mineraloški predavalnici ra univerzi drugo predavanje. Predaval bo g. uniiv. doc. dr Stanko Gogala o temi: Svobodnost — sproščenost Vabljeni vsi. ki se zanimajo Vstop prost. u— Akademska Jadranska straža ima danes svojo redno plesno vajo. Igra priznani Bojan Adamič. Vodi plesni mojster Jenko. u— Nesreča s kolesom. Včeraj so v bolnico pripeljali posestnikovo hčerko Katarino Klopčičevo lz Prevoj pri Lukovici Na cesti je tako nerodno padla s kolesom, da se je precej hudo poškodovala po glavi in si pretresla možgane. u— V Narodnem muzeju ostanejo zbirke za brezplačen nedeljski poeet odprte le še prihodnjo nedeljo 20. t. m. od 10. do 12. ure dopoldne. O ponovni otvoritvi v prihodnja pomladi se izda posebno obvestilo. S to prekinitvijo nedeljskega pose-ta preko zimskih mesecev pa ni®o prizadeti brezplačni skupinski ogledi šol m korporacij ter plačani poseti ob delavnikih. Novinarski koncert Josipu Anžurju na sledi. Znani klatež in vlomilec Josip Anžur, o katerem so svoj čas poročale razne orožniške postaje po Dolenjskem, da je na delu s pajdašem Zavrlom, se je, kakor kažejo vsa znamenja, nedavno pojavil v bližini Ljubljane. Kakor nam poročajo, je posestniku Francetu Kolarju na Vidmu v občini Dol pri Ljubljani te dni nekdo ukradel okrog 3000 din. Po Kolarjevi pripovedi je tatvino zagrešil Anžur, ki se je ta čas potikal po vasi. Iz Celia PO KONCERT«. S 1. DECEMBRA ® * GODBAMA NA TABORtt OB 2 0. URI u— Predavanje SPD bo drevi ob 18 v Frančiškanski dvorani. Predvajali se bodo ozkotračni fiJmi o izobrazbi švicarskih gorskih vodnikov, o nastanku Alp in o plezalni tenniki na ledenikih. Filmske posnetke bodo razlagali gg dr. Mrak in ing Avčin. Vstopnice, pri katerih imajo člani SPD popust, so na razpolago za člane SPD in za vse ostale prijatelje planinstva danes do 17. ure v društvenih prostorih SPD na Aleksandrovi cesti 4/1, od 17-30 ure dalje t. j. od pol šeste ure popoldne dalje pa pri blagajni pred Frančiškansko dvorano, vhod iz Frančiškanske ulice Prosimo, da si po možnosfi preskrbite vstopnice že prej, da ne bo hudega navala pri blagajni. Predavanje SPD bo zanimivo in poučno za vsakega planinca. e— SokoisKa prodava 1. decembra. So- kolsko društvo Celje-matica bo proslavilo praznik zedinjenja na svečan način. Na predvečer, v sredo 30. t. m. ob 20., bo svečana akademija v Mestnem gledališču. Akadem^a bo letos ob 201etnici sestavljena iz posebno izbranih točk. Sodelovala bo celjska železničarska godba. Vstopnice za akademijo se bodo dobile v predprodaji v knjigarni K. Goričarja vdove na Kralja Petra ces'!. Dne 1. decembra ob 8. se bo sokolstvo udeležilo službe božje v župni cerkvi, ob pol 10. pa proslave pred mestnim poglavarstvom. Zbirališče za službo božjo pred cerkvijo. Ob 10.30 bo slavnostna seja v veliki dvorani Narodnega doma. Na sporedu bo godba, petje, deklamacije. zaobljuba novega članstva itd Udeležba za članstvo je obvezna pri vseh prireditvah. Pri slavnostni seji ob 10 30 mora članstvo oddati pri vhodu tiskovino, ki jo je prejelo za kraljev rojstni dan, ker je ta seja strogo obvezen zbor kakor dne 6- septembra Obleka: pri akademiji na predvečer, pri službi božji, proslavi pred mestnim poglavarstvom in slavnostni seji krojaši v krojih, ostali v civllu z znakom. e— sokoiskj lutkovni oder bo vprizo-ril jutri ob 14 30 v Sokolskem domu v Gaberju lutkovni igrici »Razbojnik Mo-roz« in »Kraljevi* iz krompirjeve dežele« e— Umrl je včeraj na Sp. Hudinji 20 pri Celju v visoki starosti 84 let preužit-kar Jernej šmerc e— »Lumpaoij vajrabnnd« v gledališču. Društvo »Vzajemnost« v Celju bo vprizo-rilo danes ob 20 in jutri ob lfi. v celjskem gledališču Nestrovevo čarobno burko »Lumpacij vacabund« v režiji g. Ta-koba Jerama Opozarjamo na ti dve predstavi delavstvo in vse ostalo občinstvo. e— Težka nesreča na žagi. V četrtek se je na žagi hudo ponesrečil 54-letni posestnik Janez Strearšek iz Dobovca pri Sv Juriju pod Kumom Pri delu ga je nenadno z?rabila žaga za 'evo roko ter mu odrezala tri prste in razmesarila dlan Strga-rška so oddali v celjsko bolnišnico, kier so mu morali odrezati še en prst. tako da je nesrečnežu ostal samo še palec dražeje so prijetno sredstvo za iztrebljenje. 2 kom. din 1.50; 12 kom. din 8.—; 60 kom. din 27.— Reg. S. br. 31.888-38 Iz Maribora a— Proslava 1. decembra, v ponedeljek ob 18. razgovor predstavnikov mariborskih društev o organizaciji letošnje proslave 1. decembra. Razgovor sklicuje mestni župan. a— Pr°moviran je bil z odličnim uspehom na ekonomsko komercialni visoki šoli v Benetkah g. Albert Vicel ml., sin uglednega mariborskega trgovca v Gosposki ulici. Mlademu doktorju iskreno čestitamo! a_ Nedelja \ gledališču. Popoldne ob znižanah cenah »Hudičev učenec«, ki je primerna igra tudi za okoličane. Jutri zvečer bo ob znižanih cenah Nušičev »Pokojnik«. IIMHJI Miifnemonv MATINEJA ob 14*15 url HUMOR — GLASBA — DRAMA ! Veliki doživljaji na luksuznem prekooceanskem parku med Evropo ln Ameriko princeza in muzikant CAROLE LOMBARD — FRED MAC MURKAY KINO MATICA 21-24 Matinejske cene od Din 2.50 — 6.50 1 u— Za evangelijsko cerkveno občino v Ljubljani je nedelja 20. novembra dan spomina na umrle (Totensonntag); božja služba bo ob 10 dopoldne u— Za novi tramvaj na Rakovnik in pri obnavljanju dosedanje dolenjske proge so včeraj napravili priključek v Fiorjan-ulici, danes pa bo urejeno to križišče in napeljane bodo prečne nosilne žice, hkrati pa prično postavljati drogove V ponedeljek bodo nadaljevali delo od Zelenega hriba do Rakovnika, da bo 30 novembra otvoriena proga od magistrata do Rpkovmka Nato prične ob usodnem vremenu električna cestna železnica polagati drugi tir na Tržaški cesti od Langusove ulice do kolonije >-Stan in dom « I.N.A.D. JUGOSLAVIJA IMOTFOTOETMA AKADEMIJA 19. t. m. KAZINA ob 20. Plesni orkester Ljubljanskega Sokola — Plesni mojster g. Jenko u- Josip Turner izročen sodišč«. Poli-ciiska uprava je te dni Jos pa Turnerja, nouspelega v oroilca v Pezdtrjevo delikatesno trgovino, izročila sodišču. Kakor je že od početka kazalo, je bil Turr.er do konca izredno skop glede izpovedi in priznanj. Trdovratno jfc do kraja tajil še celo dejanja. ki so mu bila izpričana s corpora delieti in nepobitnimi dokazi. Samo dvoje reči je pred zaključkom preiskave na kriminalnem oddelku še priznal: da je svoj čas skušal vlomiti v Pertotovo krojaško delavnico na Gospasvetski cesti, a je bil o pravem času prepoden. in pa da je Vomil v šifrerjevo orožarno v Celju, iz katere je odnesel 15 revolverjev in nekaj streliva. Ko bo na sodišču položi! obračun za svoje početje po Sloveniji, ga bodo po vsej pril k5 izročili zagrebški policiji, da še tam poravna svoj dolg. e— Slavnostni koncert v proslavo praznika zedinjenja bodo priredili Celjsko pevsko društvo pevski društvi »Oljka« in »Celjska Zvon«. Glasbena Matica in Celjsko godbeno društvo 1. decembra zvečer v Mestnem gledališču. Hotel MARIBORSKI DVOR VSAKO SOBOTO IN NEDELJO KONCERT a— S tujimi jurjl po Italiji. Včeraj dopoldne je sedel na zatožni klopi pred kazenskim senatom 23-letni brivski mojster Vladimir Sever iz Studencev pri Mariboru. S posojilom 12.000 din, ki mu ga je nudil mesarski pomočnik Jure j RavnjaJc v zahvalo, ker mu je Sever vnovčil v Ljubljani hranilno knjižico z vlogo 39.809 dinarjev se je odpeljal v Italijo, kjer je hotel baje kupiti aparat za trajno kodra-nje. V Italiji je ž:ivel razkošno 14 dni in si privoščil marsikatero zabavo. Ko se je vrnil v Jugoslavijo, pa so ga naši obmejni organi v Rakeku prijeli in mu zaplenili 2.500 din, ki jih je imel še pri sebi. Sever se je izgovarjal, češ da je izvedel, da bo moral plačat: radi aparata za ko branje visoko carino in da je radi tega opustil m;sel. da bi si rabavil takšen aparat. Obsodili so ga na le'o dni in 2 meseca strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let. DANES KONCERT Učiteljskega «evsk^«?a zbora Emil Adamič; na sporedu narodne in umetne pesmi. Vstopnice v Učiteljski knjigarni. a— Afera mariborski »Dollfus« |n gledališki igralec Edo Grom pred sodniki. Pred malim kazenskim sena'om se je obravnaval včeraj dopoldne dogodek, ki se je pripetil 11 avgusta t. L v neki mariborski gostilni. Tedaj je namreč letnl natakar Alojz Zidar, ki je v Mariboru splošno znan pod imenom »Dolifuss« zaradi svoje dvojniške podobnosti s pokojnim avstrijskim kancelar jem, pognal Gromu v obraz kozarec s takšno silo. da je gledališkemu igralcu E. Gromu prebilo obe ustnici in omajalo nekaj zob. Obtoženec je bil obsojen na 4 mesece zapr* ra pogojno za dobo 2 let. ako plača 1 Gromu v teku 6 me=ecev 2200 din za 2f be in 1000 din odškodnine. HBHmw i > . i« ALAEM V PEKINGU © Hf hovincr vseh vrst v veliki izberi po prav ugodnih cenah lobite pri krznarju JOSIPU DOLENCU Sv Petra cesta 19 telet 22-62 u— V hlevu so ca napadli. Iz Kočevja so včeraj pripeljali na kirurški oddelek hlapca Vekoslava Tka'ca lz Kari ovca. V četrtek je prišel po nekih opravkih v Kočevje, nakar je prenočil v hlevu. Ponoči so ga na lepem napadli neki suroveži, da je med drugim dobil dve nevarni rani z nožem v glavo. Njegovo stanje je precej resno. u— Mestno zdravniško dežurno službo danes od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj :ma mestni višji zdravnik dr. Marjan Ah-čin, Korvtkova ul. št. 18, telefon š . 36-24. u— Plesne vaje Svobode-Grafike drevi ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice Alarm! Alarm! — Veliki film daljnega vzhoda, podvigov in tovarištva ".!%O M VTiCA 21-24 ob 16., 19. in 21. uri. Gustav Frohlich, Leni Marenbach Dopolnilni spored: Donski kozaki in njihove pesmi! — Najnovejši Metro zumal ! a_ v ozadju je bila ljubosumnost. Poročali smo o uboju v Ciglencih. katerega žrtev je postal 18 letni posestniški sin Pe er Tepeh iz Spodnje Korene v Slov. goricah. Orožnik: so z intenzivno preiskavo razjasnili ozadje uboja, potem ko so aretirali radi suma soudeležbe 23-letnega posestniškega sina Stanka Dvoršaka in 21-letnega poljskega delavca Franca Roj-ka, dočim je domnevni glavni krivec, neki Franc Horvat iz Grajene, neznano kam pobegnil. Zasliševanja obeh aretirancev, ki so ju oddali v sodne zapore, so pokazala, da so v ozadju zločina ljubezenske zadevščine in ljubosumnost. a— KrvOpre!itje v Da.jnkovih barakah, ki se je pripetilo 11. septembra ponoči, o čemer smo svojčas izčrpno poročali, je bilo včeraj dopoldne predmet obravnave malega kazenskega senata. 32-letni čevljarski pomočnik Anton Gobec iz Maribora je tedaj z britvijo prerezal vrat Mariji Kmetičevi in njenemu možu, stanujo-čima v Dajnkovih barakah. Gobec se je izgovarjal, da je bil vinjen in da je hotel druge napasti Izgovor' pa mu oiso mnogo pomagali. Obsojen je bil na 10 mesecev strogega zapora. a— Ljubezniv sva* V Limbušu sta se sporekla pocestnica Pavla Lešnikova in njen svak. Slednji je v razburjenju segel po opeki in jo vrgel L^šnikovi v glavo s takšno silo, da so Lešnčkovo morali prepeljati v bolnišnico. e_ Mlad izprijenec. Pred tričlanskim senatom okrožnega sodišča v Celju se je zagovarjal včeraj zaradi goljufij 20-letni brezposelni brivski pomočnik Karel N. iz Celja. Karel je nedavno fingiral pismo in pisal v imenu svojega že pokojnega očeta lastniku knjigarne »Domovine« v Celju. naj -zroč: njegovemu sinu. ki je dijak več šolskih knjig Knjigarnar je izročil Karlu na podlagi fin.giranega pisma za 937 din šolskih knjig. Karel teh knjig n- plačal. ma.rve? jih je prodal in izkupiček zapravil P-!eg tega je Karel nastopal kot filatelist ter dal tudi tiskati pisemski p?pir in kuverte v treh jezikih s svo 'im ^menr-m in ozra^bo »«filatelist«. Adclfu Hi*tu \ Celju je obljubil, da mu bo preskrbol znamke in mu je pod to pretvezo izvabil -100 din. Znamk nato ni dobavil. Na i?ti r?čin je ogoljufal Adolfa Hochs:nna v Budimpešti, ki mu je poslal na račun 2.000 din To goljufijo je poskusil tudi pri dr. Hugonu Hollmannu v Zagrebu. poskus pa se je ponesrečil. Nadalje je Karel ood pretvezo, da ima v neki banki v Angliji naloženih 30.000 din in da nujne potrebuje denar ki ga pa ne more tako hitro dobiti iz Anglije, premamil Ferda Krivca v Celju, da mu je posodil 3.120 din in mu dal tudi prstan. Ves pri goljufan,: der.ar je Karol zapravil Sodišče ga je obsodilo na 6 me-ecev in 10 dni strogega zapora po prestani kazni pa bo Karel dve leti pod zaščitnim nadzora v.', m r mmmmmmmmmmammmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm TO SIJAJNO IN VELEZABAVNO BURKO SO POKAZALI NEMCI NA LETOŠNJI BIENALI NA LIDU PRI BENETKAH! Danes premiera ob 16., 19. in 21. uri. Heinz Rtihmann HELLI FINKENZELLER — HANS SOHNKER — W. FOTTERER KINO UNION — Tel. 22-21- vzorni soprog Zares vesela, duhovita in zabavna burka polna humorja, dovtipov ln situacijske komike. N a j z a b a v n e jš a burka sezone! Iz Kranja r— Na Ljudski univerzi bo drevi ob 20. predaval dr. Rape o krožnem poletu na tekmi Male antante. Predavanje bo v gimnazijski telovadnici. ZA NEGO LEPOTE uporabljajte puder FORVIL v barvi, ki je primerna Vaši polti. Dobi se v parfumeriji »NADA«, Frančiškanska ulica. Ljubljana Iz Tržiča č— Kino predvaja danes in jutri v nedeljo veliki film »Ujetniki na otoku smrti*. IKINO SLOGA. tel. 27-80 CCN A C! Samo fie danes ob 16., 19. ln 21. url se moret¥l>d" srca nasmejati tej veseli vojaški burki s priznanim francoskim komikom FERNANDELOM. Tretja nagrada Umetniškega Kluba v Mariboru. Na zadnji seji je razpisal odbor Umetniškega kluba podelitev tretje nagrade, ki bo znašala 500 din. Nagrada je razpisana za vse štiri panoge: za glasbo, za slikarstvo, za leposlovje in za gledališko ustvarjanje. Obenem sporoča Umetniški klub. da je natečaj za vlaganje del podaljšan do 1. februarja. Predvsem se opozarjajo gledališki :gralci, da prijavijo do omenjenega dne svoje vloge, na podlagi katerih želijo, da jih nagradijo. Neprijavljene vloge se ne bodo upo-š'evale. »ostani in ostani član Vodnikove družbe! oipodarstvo Valorizacija zlatega zaklada Francoske banke Med finančnimi uredbami, ki jih je na piedlog novega finančnega ministra Rey-nauda te dni izdala francoska vlada, je tudi uredba, ki se nanaša na valorizacijo zlatega zaklada Francoske banke. Knjižna vrednost tega zlatega zaklada se ma v bodoče preračunati v franke na podlagi relacije 170 frankov za 1 angleški funt, kar ustreza trenotno relaciji 27.6 mili-grama zlata (900/1000) za 1 frank. V teku ponovnih devalvacij francoskega franka je bila pariteta za preračunani zlatih rezerv že dvakrat spremenjena Od stabPi^acije franka v letu 1928 pa do leta 1936 je veljala za preračunavanje zakonita pariteta 65.5 miligrama zlata (900/1000) za 1 frank. Ta ključ je bil najprej spremenjen ob devalvaciii francoskega franka v oktobru leta 1936 potem drugič julija lanskega leta, sedaj pa je tretjič spremenjen. Spremembe so bile naslednje (pariteta je označena v miligramih zlata, ki vsebuje 900/1000 čistega zlata): Od 1. 1928 do okt. 36 1 fr = 65 5 mg zlata oktobra 1936 1 fr = 49.0 mg zlata julij 1937 1 fr = 43.0 mg zlata november 1938 1 fr = 27 6 ms zlata Po tem novem ključu za preraču-nanje vrednosti zlatega zaklada znaša sedanja vrednost franka le še 42 odst. prejšnje zakonite zlate vrednosti, ki ie veljala do 1. 1936 Novi ključ za preračunanje pa še ne predstavlja, kakor se to požrešno tolmači, nove zakonite paritete franka nasproti zlatu. Kakor je znano je Daladier v maju letošnjega leta podal slovesno iziavo. da se tečai angleškega fimta ne bo dvignil preko 179 frankov za funt v resnici se giblie sedaj tečai funta na višini okrog 178 80 franka Tej ~danii vrednosti franka pa ni ustrezata pariteta ? milisrsma zlata za 1 fra^k Novi kihič za nreraču^ava-nie pa ni določen, kakor do«lei vedno v relaciji franka nasproti zlatu, temveč se vrednost zlata preračuna na osnovi relacije 170 frankov za 1 angleški funt. To pomeni, da bo francoski frank nadalje ostal povezan z angleškim funtom; če bo angleški funt nazadoval, bo vzporedno popuščal tudi francoski frank. Določitev relacije 170 frankov za funt, namesto 179 frankov, pa pomeni, da pušča francoski finančni minister majhno napetost za eventualne fluktuacije odnosno povečanje vrednosti franka nasproti funtu, ki pa nima večjega pomena, zlasti ker je Ray-naud sam izjavil, da ni verjetno, da bi tečaj funta popustil na 170 frankov. Glede na Daladierovo izjavo v maju letošnjega leta, kateri ne bo dopuščeno, da bi se tečaj funta dvignil preko 179 frankov, in glede na novi ključ za preračunavanje vrednosti zlatega zaklada ki ustreza tečajr 170 frankov za funt, je za bodoče nakazana meja, v okviru katere se bo v bodoče lahko še gibala vrednost franka nasproti funtu, namreč med relacijo 179 frankov za 1 funt in relacijo 170 frankov za 1 funt. S tem je Francija napravila korak naprej k dejanski stabili-raciii svoie valute. Francoska banka ie v zadnjem času izkazovala za 55.8 milijarde frankov zlata Ta znesek ie bil izračunan na osnovi relacije 43 milisramov zlata (900/1000) za i frank Zlati zaklad Francoske banke je no tej relaciji torej 2400 ton zlata (900/1000^ Če sedaj izračunamo vrednost tega zlata po novem kliuču 1 frank enako 27 miligrama zlata tod^' rtnhimo valorizirano vrerJnnst rinip*rs» Tstrlnfla v vfš'n? 87 mill-farfl fra^knv 7 valnt-^aMin nastane torel razlika v vi«'n| 31.5 mi"i3»-de frankov. Ta valorizaciick4 v Drinade v smislu nredbe državi ir> «e onr^bi za odnis brezobrestnega dolga francoskega rakladnega urada ori Francoski banki ki se na ta način zniža od 52.1 na 20.6 milijarde frankov. Ponovno nazadovanje obtoka naših bankovcev Najnovejši izkaz Narodne banke od 15 t. m. zaznamuje ponovno zmanjšanje obtoka bankovcev za 141.5 na 6.700 milijonov din. Kakor je znano, je naš obtok bankovcev zaradi mednarodne politične napetosti v drugi polovici septembra narasel za 1077 milijonov in je dosegel ob koncu septembra najvišje stanje 7404 milijone Od tedaj pa se je zopet skrčil za 704 milijone; navzlic temu nazadovanju pa je še vedno za 1041 milijonov višji nego pred enim letom Pričakovati pa je. da se bo obtok v prihodnjih tednih še nadalje skrčil Vzporedno z zmanjšanjem obtoka bankovcev so se obveznosti na pokaz v drugi četrtini novembra povečale za 114.6 na 2337.3 milijona din. Predvsem so narasli privatni žirovni računi za 125.3 na 1286.1 milijona din (lani 1601.9). Posojila so se, kakor znano, od srede septembra do 8. oktobra povečala za skoro 300 milijonov din, na kar so se v teku enega meseca, t. j. do 8. novembra, zopet zmanjšala, toda le za 77 milijonov. Najnovejši izkaz 17. t. m. pa zaznamuje ponovno nazadovanje kar za 79.8 na 1795.9 milijona din, tako da je naše gospodarstvo vrnilo Narodni banki že nekaj več nego polovico kreditov, ki jih je najelo v kritični dobi od srede septembra do 8. oktobra. Zlata podlaga se je v drugi četrtini novembra povečala za 0.1 na 1893 milijonov (lani 1760.2). Devize, ki se ne vštejejo v podlago pa so narasle za 20 na 469.8 milijona din ("lani 492.3). Celotno kritje se je v drugi četrtini novembra povečalo od 26.83 na 26.91. Gibanje klirinških računov Najnovejši izkaz Narodne banke o gibanju klirinških računov zaznamuje v kli-ringu z Nemčijo po naglem povečanju v prvi tretjini oktobra (za 4.8 milijona mark) v drugi četrtini oktobra spet nazadovanje, toda le za 1.31 na 23.95 milijona mark. Saldo kliringa z Italijo, ki je v zadnjih mesecih stalno nazadoval, se je tudi v drugi četrtini novembra ponovno zmanjšal za 0.6 na 66.8 milijona din Dne 17 novembra je Narodna banka izplačala kli- rinške nakaznice do številke 18.636 od 23-avgusta t 1. Od ostalih aktivnih kliringov zaznamuje kliring s Turčijo skoraj nespremenjeno stanje 18 8 milijona din. kliring s Poljsko pa se je nekoliko dvignil od 0.5 na 0.7 milijona din Saldo rednega kliringa z Bolgarijo pa je nazadoval za 0.5 na 1.6 milijona din Med pasivnimi kliringi zaznamuje kliring s Češkoslovaško nazadovanje salda našega dolga za 5.4 na 160.1 milijona Kč Kliring z Rumunijo zaznamuje povečanje salda našega dolga za 0.2 na 9 8 miliiona din. likvidacijski kliring s Švico pa nazadovanje našega dolga za 0.1 na 4.2 milijona švicarskih frankov. Gosnodarske vesti = Jugoslovensko društvo za ceste predlaga revizijo uredbe o cestnih fondih Iz Beograda poročajo, da je imelo Jugoslovensko društvo za ceste preteklo nedeljo v Beogradu sejo centralne uprave. Razpravljali so predvsem o uredbi o cestnih fondih ln o finančnem efektu te uredbe. Ugotovljeno je bilo, da dohodki, predvideni za državni cestni fond, ne bodo dosegli one višine, ki je bila prvotno predvidena. Društvo bo baje predložilo gradbenemu in finančnemu ministrstvu načrt za revizijo uredbe. Kakor poroča beograjski »Jugoslovenski kurir« gredo predlogi za tem, da se dosežejo oni dohodki za državni cestni fond, ki so bili prvotno predvideni. = čvrsta cena za štajerska Jabolka. V zadnjem času so se cene za jabolka okrepile in se gibljejo danes na višini, ki je ponekod za 50% višja nego lani. Iz Nemčije je nadalje veliko povpraševanje za naša jabolka, vendar blaga ni več mnogo na razpolago. Zato je sedaj tudi večje zanimanje nemških uvoznikov za srbijanska jabolka, zlasti za blago iz čačka in Po-žege. =: Vprašanje Izvoza rud v Nemčijo. Po beograjskih informacijah nameravajo nem ški merodajni faktorji v Berlinu ustanoviti družbo, ki bi imela izključno pravico uvaževati rudarske proizvode iz naše države v Nemčijo. Ta načrt je izzval v naših gospodarskih krogih ostro kritiko. Zahteva gre za tem, da naši merodajni fak- Dolenjska |e pripravljena Pre£ rnrnšarskc sezono na Polževem — nov, krasen prospekt Ljubljana. 17. novembra Odkar je zrasel na prisojnem pobočju, j>od staro romantično cerkvico sv. Duha nad Zavrtačami pri Višnji gori krasen planinski dom je zanimanje za dolenjsko stran naše zemlje nenadoma poživelo. Polževo je po pravici zmerom bolj obiskana izletniška postojanka, dom sam pa po svoji gradnji, izbiri prostora in propagandni vrednoti za Dolenjsko najlepše priznanje neutrudnemu prizadevanju pokojnega inž. Milana šukljeta in njegovih zvestih, marljivih sodelavcev, čim dalje beže meseci, odkar je bilo Polževo slovesno otvorjeno, tembolj narašča število prijateljev lepe dolenjske zemlje, ki v svoje prijetno zatišje izvablja zmerom več gostov iz Slovenije in ostale Jugoslavije. Ljubljani še posebej je Polževo poslej nepogrešljiva izletniška točka. Visoki alpski svet. pod njim blesteča jezera, slapovi in letoviške vasi so mikale Ljubljančane v skorajda trad;cionaln?m prepričanju, da se more navriskati srce in nanojiti duša le tam. kjer se stikajo globoko pogreznjene doline s strmimi visoko pod nebom izklesanimi grebeni. Na slikoviti dolenjski svet, kjer se je pred mnogimi stotisočletji namah ustavila mogočna gorotvorna sila, ki je tako veličastno nagubala naše Alpe, na prijazno gričevje povezano med seboj z mehko vzvalovamm nižavjem, na katerem spretno oko še danes igraje zasluti umik pra^avnesra morja na iugovzhod na vso, do krajnih dobrav soncu izproženo prirodo katere svojstveno lenoto. življenje in nehanje na njej je spretno oveko-•večilo pero naših najboljših literarnih klasov _ da, na med drevjem skrite prijazne vasice, kjer je stekla zibel največjih mojstrov materine besede, je bela naša prestolnica vse preveč pozabila. V neposredni bližini kulturnega središča Slovenije, kjer se za Barjem odpira po obdelavi zemlje,, po notranjem in zunanjem profilu zemeljike grude, po zvoku ljudske govorice svojevrstno zaledje Ljubljane, je pri-roda sprejela v svoje naročje mirne, tihe kraje in pridvignila zemeljske sklade gozd natega gričevja do višin, ki so za poživitev duha in okrepitev zdravja slehernemu izletniku priporočljivo zatočišče Z razgledne točke Polževega. 600 m nad morjem, se odpira krasen pogled po Dolenjski do Gorjancev in kočevskih hribov. Na gorenjsko stran zaslanjajo obzorje velikani Julijskih in Kamniških Alp ter Karavank. Dom je lahko dostopen, če se pripelješ z vlakom do Žalne, Višnje gore ali Stične je le še dobro uro hoda do Polževega. Na Peščeniku, vrh klanca nad Višnjo goro, se odcepi od državne ceste občinska pot, ki je dostopna tiidi avtomobilom prav do doma. Iz Ljubljane lahko dospejo avtomobilisti na Polževo v 45 minutah. zato tem, kakor motociklistom in kolesarjem, enodneven izlet k lepi izletniški točki najtopleje priporočamo. Planmski dom SK Polža ima lepo, veliko obednico. 8 sob in 25 postelj v skupnem prenočišču. Telefon (Višnja gora št. 1), vodovod, kopalnica, električna razsvetljave in centralna kurjava dopolnjujejo moderno urejeno poslopje. Dom je stalno oskrbovan, prvovrstna postrežba nudi priznano dobro pijačo in hrano, prostor za balncanje pa razvedrila za oddih. Izlet na Polževo je v vsakem letnem času priporočljiv. Pomladi te vso pot skozi gozdove in mimo cvetočega drevja pozdravljajo zvedave kukavice, grlice in dru- torjl ne smejo odobriti, da bi se ustanovila taka družba z monopolsklmi pravicami. Vrednost izvoza naših rudarskih proizvodov v Nemčijo znaša na leto preko četrt milijarde dinarjev. Ta promet z Nemčijo pa se ne me monopolizirati. = Trgovsko razsodišče je registriralo pravila nove Glavne zadružne zvezo. O tej registraciji so bile obveščene vae zadružne revizijske zveze v državi. Nova Glavna zadružna zveza je v smislu svojih pravil in zadružnega zakona s tem pričela poslovati. = Jugoslavija ne bo zastopana na s točk holmski seji evropskega kartela za mehld rezani les, in sicer zgolj zaradi tega, ker ne more na seji sodelovati kot predstavnik stalne delegacije lesnega gospodarstva kraljevine Jugoslavije niti direktor Hochsinger, niti inž. Ivan Dubravčič, ki je bil prej določen, da prisostvuje seji kot opazovalec Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Stališče Jugoslovanske stalne delegacije Je bilo fiksirano v posebnem pismu naslovljenem na evropski kartel za mehki rezani les v Stockholmu, v katerem se naša delegacija izjavlja za to, da se za uvoz v Anglijo določi kontingent, ki pa se mora razdeliti na posamezne članice. Kot osnova za določitev kvot pa naj služi Izvozna statistika za leto 1937, pri čemer naj se kvote sorazmerno znižajo. — Opozarjajo se uvozniki Kontroliranih predmetov, da odbor za uvoz pri Narodni banki ne bo upošteval pri reševanju prošenj za uvoz kontroliranega blaga okolnosti, da je blago že na poti ali pa da je prišlo v državo ter da je na carinarnici ali pa v svobodnem carinskem skladišču Torej morajo uvozniki v lastnem interesu opustiti vsako naročilo kontroliranega blaga prej, preden si ne pridobe od Narodne banke potrebna pooblastila za uvoz ln plačevanje, če pa bodo uvozniki kljub temu opozorilu dopuščali, da jim bo .blago prišlo prej, se bodo izpostavljal' nepotrebnim stroškom za plačevanje leža-rine in vseh drugih stroškov okoli vračanja blaga v tujino. Utegne se zgoditi, da bodo odgovarjali tudi za povračilo škode tujemu prodajalcu. — stalni jugoslovensko-ltalljanskl odbor za trgovino je zaključil svoje zasedanje, ki Je trajalo skoraj 14 dni. Rezultati tega zasedanja še niso znani. = V Zagrebu se je ustanovila nova delniška Industrijska družba. Po vesti »Ju-goslovenskega kurirja« se je pred kratkim ustanovila v Zagrebu nova delniška družba Me-Ba, tvornica kovinskih pred metov ln predelava umetnega tvoriva Tvornica bo izdelovala razne kovinske izdelke, zlasti gumbe, sponke, igle in podobno drobnarijo, dalje lahko orodje in sllčno. Razen tega bo izvrševala galvani-ziranje, lakiranje in kemično barvanje domačih m tujih proizvodov ter proizvajala tudi karton ln drug ambalažni material. Delniška glavnica znaša 10 milijonov dinarjev. Ustanovitelji družbe so bivši minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič, dr. Todor Bošnjak, Radovan, tvrdka Fischla sinovi in drugi, — Odobrena zaščita. Kmetijsko ministrstvo je na podlagi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih sadrug odobrilo zaščito Posojilnici za občino OpJotnico, r.z.z na v likvidaciji (odlog plačil za 6 let od 2. julija t. 1. naprej, za obveznosti, nastale do 13. decembra 1937; obrestna mera za stare vloge 2%) in Okrajni posojilnici v Ormožu (odlog plačil za 6 let, od 29. oktobra t. 1. dalje za obveznosti, nastale do 5. jan. 1934; obrestna mera za stare vloge 2%; sanacija je odobrena na ta način, da se izguba v višini 3.78 milijona din krije z odpisom 40% starih terjatev zavodovih upnikov in prepiše na »specialni rezervni fond«), = Iz trgovinskega registra. Pri tvoml- ci Tanina Medvode, družbi z o. z. Je bil vpisan sklep izrednega občnega zbora o nameravanem znižanju glavnice od 300 tisoč na 240.000 din. — Pri »Chemotehni«, kemičnem laboratoriju, družbi z o. z. v Ljubljani je bil izbrisan poslovodja Robert Goli, vpisan pa je bil poslovodja dr. Sal-vlslav Jenčič, univ. prof. v Ljubljani. — Pri družbi »Slavoteks«, tekstilni industrijski družbi z o. z. v LJubljani je bil Izbrisan poslovodja Dragotin Kraus, vpisan pa je bil poslovodja dr. Miroslav Andrassy» odv. v Zagrebu. — Pri tvrdki I. Megušar ^ Co., družbi z o. z. na Vrhniki je bila vpisana kot poslovodja Vera Megušarje-va v Ljubljani. = Gradbena dela. Banska uprava je razpisala licitacijo za dobavo in postavitev centralne kurjave v poslopju univer- gi ptiči, poleti se med košeninami opaja oko na zlatorumenih ploskvah žitnih polj. Temni smrekovi gozdovi in bistra Krka nudijo prijeten hlad. Prelepa je jesenska slika na Polževem, pozimi so pa bele Poljane okrog doma. nedaleč od Ljubljane, pravi smučarski raj. Prijazna okolica vabi letoviščarje na Izlete v kraje, poznane iz naših povesti in romanov — Polževo je Dolenjsko upravičeno vključilo med enakovredne tujskoprometne pokrajine Slovenije. Pred zimsko sezono so neumorni propa-gatorji dolenjskega turizma izdali res lep, učinkovit prospekt. G. Božo Ravnihar in Jože Blejc sta delo vzorno opremila. Naslovno stran krasi idealizirana slika doma in cerkvice, odkoder se po snegu z bliskovito naglico spušča smučar, da se kadi pršič za njim. Cvetoča pomlad na Polževem, izvrstno speljana cesta z avtobusom na zadnji strani prospekta vabi na obisk priljubljenega izletišča. Notranje strani izpolnjuje kratek opis Polževega in njegovih izletov v slovenščini, hrvaščini in nemščini. Pregleden in koristen je zemljevid bližnje okolice po načrtu Badjure. Osem krasno reproduciranih slik kaže Višnjo goro, južno stran doma, gugalnico in balinišče. Okusno opremljena obednica. z znano Vavpotičevo sliko »velesmučarjev« na steni in mogočno kmečko pečjo kar mika človeka, da bi sedel za mizo. Izredno lepa je zimska pokrajina Polževega, snežne poljane okrog doma, pričajo, da je za belo opojnost tu v polni meri poskrbljeno. Učinkovit je pogled lz letala na dom, ki ga je posnel g. Tratnik, slika cerkvice sv. Duha dopolnjuje v vsakem pogledu prvovrsten prospekt, ki bo brez dvoma pripomogel, da bo Polževo ln ž njim Dolenjska deležna Se večjega obiska kakor doslej. Prospekt se dobi v vseh tujsko-! prometnih pisarnah z ostalimi tnformacl-1 jami tudi na domu na Polževem in v pisarni SK Polža, Ljubljana. Beethovnova ul. 10. rftetne knjižnice (proračun 1.7 milijona din). Nadalje je razpisala tretjo licitacijo za gradno vodovoda v Suhi krajini (proračun 2.07 milijona din, vendar se bodo upoštevale le ponudbe, ki bodo manjše od 1.96 milijona din). Borze 18. novembra Na ljubljanski borzi so se trgovali angleški funti v privatnem kliringu dalje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v grških bonih po 35.75 in v angleških funtih po 238. Nemški klirinški čeki so nadalje neznatno popustili in so se v Ljubljani trgovali po 14.30. Enako ceno so imeli v Zagrebu ln Beogradu. Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda spet popustila in se je zaključila po 462. Nadalje je bil zaključek v Gutman- nu po 50. _ DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2399.66—2414.25, Berlin 1765.52—1779.40, Bruselj 745.95— 751.01, Curih 996.45—1003.52, London 207.41—209.46, New York 4378.50—4414.82 Pariz 116.02—117.46. Praga 150.93—151.04 Trst 231.45—234.53. Curih. Beograd 10, Pariz 11.67, London 20.8375. New York 442.625, Bruselj 74.85, Milan 23.30, Amsterdam 240.70, Berlin 177.25, Stockholm 107.40, Oslo 104.75, K6-benhavn 93.05 Praga 15.15, Varšava 83, Budimpešta 87.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote. Vojna škoda 463—465, 4% agrane 60 bi., 4% severne agrarne 59.50 bi.. 6% begluške 90 bi., 6% dalm. agrarne 89 bi., 7% stabiliz. 97.50 bi., 7% invest. 99 bi.. 7% Seligman 100 bi., 7% Blair 90—90.12, 8% Blair 93.50—96; delnice: PAB 225 bi . Trboveljska 183— 185. Gutman 50—52.50, Sečerana Osijek 75—90. Osiječka Ijevaonica 160 den., Isis 20 den.. Jadranska 360 den. Beograd. Vojna škoda 466.50—467 (465 —466). 4% agrarne 59 50—60.50. 4% severne agrarne 58 25—58.75 (58.50), 6% begluške 89.50—90 (89.25), 6% dalm. agrarne 89—89 25 (88 75). 7% Blair 90 den.. 8% Blair 96—97, PAB 225—228, Narodna banka 7400. Blagovna trfiSča ŽITO + Chlcago (18. t m.). Začetni tečaji: pšenica, za maj 67. za jul. 66.75; turščica za dec 48, za maj 51.50. + Winnipeg (18. t. m.). Začetni tečaji: pšenica: za dec. 59.50, za maj 62.3750, za jul. 63.25. + Novosadska blagovna borza (18. t. m.). Tendenca neizpremenjena. Pšenica: sremska 147—149; slavonska 148—150. Rž: baška 144—146. Ječmen: baški ln sremskl. 64/65 kg. 148—150; jari. 68 kg, 180—185. Oves: baški sremskl In slavonski 144—146. Turščica: baška, sušena, pariteta Indjija In Vršac 99—101. Moka: baška in banatska, Og ln Ogg, 237.50 do 247.50; »2« 217.50—227.50; »5« 197.50— 207.50; »6« 177.50—187.50; »7« 147.50— 157.50; >7 in pol« in »8« 110—112.50. Otrobi: baški 90—97. Fižol: baški 280— 285. + Budlmpeštanska termlnska borza (18. t. m.). Tendenca negotova. Promet miren. Rž: za marc 15.76—15.78, za maj 16.95—16.97. Turščica: za maj 15.64— 15.65. BOMBAŽ -fLiverpooI (17. t, m,). Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 4.79 (prejšnji dan 4.81), za jan. 4.81 (4.83), za marc 4.84 (4.85). 4- New York (17. t m.). Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za dec. 8.65 (8.57), za febr. 8.54 (8.48), za marc 8.49 (8.46). Iz Jesenic s— Zaradi odhoda šefa-zdravnika krajevne bratovske skladnice, g dr. Viljema Schwaba, ki se. seli na Dunaj Je služba prvega zdravnika bratovske skladnice razpisana v »Službenih novinah« z dne 9. t m. s— Vlom v župnlšče na Koroški Beli. V nedeljo dopoldne je nekdo med mašo vlomil v župnišče in je ukradel župniku in kaplanu okoli 2.000 din ter pobral Zeissov fotoaparat, vreden okoli 2.000 din. Javor-niška policija je sicer prijela nekega osumljenca, a ga je po daljšem zasliševanju izpustila, ker je dokazal alibi. s— Zvočni kino »Radio«, predvaja danes in jutri nedeljo ob 8. zvečer (v nedeljo tudi ob 3 uri pop.) velefilm »Ta-mara«. Med dodatki tudi kulturni film (»Junakl zraka« in Paramountov zvočni tednik. Tristan Bernard: I. Izpričevala Gospod doktor Saint-Gracy. Tehtal sem 125 kg in nobeno shujševal-no sredstvo mi ni pomagalo. Tedaj pa mi je neki znanec, ki mi ga je samo nebo poslalo na pot, dal vaš naslov, spoštovani gospod doktor. Ubogal sem vaš nasvet, uporabil sem vaš sistem razumnega pešačenja in po sedmih mesecih sem izgubil na telesni teži 17 kg Z odkritosrčnim veseljem vam tu izrekam svojo zahvalo. Larthur, trgovski nameščenec. II. Gospod doktor Henry Dutarse! Spodaj podpisani Larthur, trgovski nameščenec, izrekam na tem mestu gospodu doktorju Henryju Dutarseu odkritosrčno zahvalo. Zaradi napornega pešačenja so mi otekle kosti in noge. DofcTa zvezda me je privedla k nekemu pacientu gospoda doktorja Dutarsea. Sledeč njegovemu nasvetu sem trikrat dnevno po tri ure namakal svoje noge v raztopljeni glini. Po šestih mesc-cih so otekline popolnoma izginile. Larthur, trgovski nameščenec. III. Gospod doktor Trachet! Kopeli nog v raztopljeni glini, ki sem se jih posluževal skozi šesi mesecev po tri ure dnevno, so mi nakopale težko obolenje dihalnih organov. Srečno naključje je hotelo, da sem se obrnil na vas, spoštovani gospod doktor. Zgolj po vašem zdravljenju z elektriko imam lahko zadoščenje, da je moje trpljenje po enem letu skoraj popolnoma odstranjeno. Larthur. trgovski nameščenec. IV. Gospod doktor Oskar Block, specialist za živčna obolenja. s— Na planinah sije solnce, v dolinah je gosta megla. Izletniki, ki prihajajo s planin, pripovedujejo, da je v višjih legah popolnoma jasno in da prigreva solnce kakor v začetku septembra. Turistom se na planinah nudi krasna slika, ko je vsa pokrajina daleč naokrog pokrita z gosto meglo in podobna ogromnemu jezeru, iz katere mole najvišji vrhovi, kakor majhni otoki ali samotne skalnate čeri. Iz Ptuja j— Poslovilni večer. Sokol priredi drevi ob 20. v Narodnem domu skupno s SK »Dravo« ln Dramskim društvom v Litijo premeščenemu br. fpatu Avgustu odhod-nico. članstvo naj se večera polnoštevilno udeleži. j— Ljudska fantazija o mrtvem Kai-ser«bergu. O Kaisersbergu, ki so ga našli mrtvega na Mestnem vrhu pri Ptuju, se zdaj širijo po Ptuju in okolici razne vesti, Id pa so brez podlage- Nekateri trdijo, da je imel razbito glavo in vrat. Pri raztelešen ju se je uradno ugotovilo, daje bil Kalsensberger ubit samo s strelom lz poleg njega najdenega revolverja. Druge rane ali poškodbe na telesu sploh ni bilo. Dokazano je tudi, da pokojni ni imel pri sebi prav nobenega drugega denarja kakor najdenih 64 din. Zato je roparski umor Izključen, pač pa vse kaže, da si je mladenič sam končal življenje. Ptujski kakor tudi b reški orožniki ves čas pridno raziskujejo zadevo in upamo, da bo ta skrivnost v kratkem razčiščena. j—Zvočni kino predvaja drevi ob 20. in v nedeljo 20. t. m. ob pol 19. in pol 21. film »Večerna elegija«. Kot dodatek se predvaja Alfa tednik in kulturni film o naši državi. Sokol Sokol I LJubljana Tabor. Ker "»e je število ženske dece tako povečalo, da ni več mogoča telovadba v enem oddelku, jeva-diteljfki zbor odločil, da razdeli deco po starosti v dva oddelka, ženska deca od 6 do 9 leta bo telovadila v torek in petek od 17. do 18. in ženska deca od 9 leta dalje: torek in petek od 18. do 19. Opozarjamo starše na gornji razpored, posebno glede mlajše dece in jih pozivamo, da privedejo deco v sokolsko telovadnico in jo prepuste skrbnemu vodstvu naših vodnic. Nase gledališče drama Začetek ob 20 url Sobota, 19.: Žene na Niskavuorlju. Izven. Znižane cene. Nedelja 20.: ob 15. Labodka. Izven. ob 20. Trideset sekund ljubezni. Izven. Ponedeljek, 21.: Brezov gaj. B. »žene na Niskavuoriju«. Zdravo, sodobno gledanje na okorele meščanske nazore o morali in dolžnosti, daje delu posebno močan poudarek ln neoporečno vrednost. Figuro niskavuorske matere, ki spada med najzanimivejše like v sodobni dramatski literaturi, igra ga Maria Vera, sodelujejo v glavnih vlogah Vida Juvano-va, Mira Danilova in Jan. OPERA Začetek ob 20. url Sobota 19.: Kapljice za ljubezen. Izven. Znižane cene. Nedelja 20.: ob 15. Gejša Izven. Znižane cene, ob 20. Aida. Gostuje ga Ljubica Ka- rena Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 21.: Zaprto. Gospod Banovec, ki je v letošnjih počitnicah nadaljeval pevski študij v Italiji, bo pel v soboto glavno tenorsko partijo v Donizettijevi operi »Kapljice za ljubezen«. Banovec je znan ambiciozen član naše opere in z veseljem opažamo, v koliko korist mu je bil zadnji pevski študij v Italiji. Uprava gledališča prosi cenjene obiskovalke gledaliških predstav, ki zasedajo parterne sedeže, da oddajajo klobuke v garderobo in jih v interesu svojih soobi-skovalcev ne obdržijo na glavi. To prosi, ker so prišle tozadevno na upravo ponovne pritožbe. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Sobota, 19. ob 20.15: Vdova Rošlinka Nedelja, 20. ob 20.15: Vdova Rošlinka »Vdova Rošlinka« je doživela na šentjakobskem odru nenavaden uspeh, ki je znova utrdil sloves našega najboljšega amaterskega odra Občinstvu je bilo na obrazu spoznati, da mu ni žal za poset te komedije. Režija ge. Juvanove je poskrbela, da se igra gladko ln zaokroženo razvija Igro bodo ponovili šentjakobčani v soboto in nedeljo zvečer. Že nekaj mesecev trpim na živčnih krizah, halucinacijah in nespečnosti, česar vsega je krivo zdravljenje z elektriko. Božja previdnost me je povedla do vas, visoko spoštovani gospod profesor. Vaše zdravljenje z bromom me je popolnoma ozdravilo. Do konca življenja vam dolgujem hvaležnost. Larthur, trgovski nameščenec. V. Gospod doktor Henri de Beaupilore! Moje življenje v preteklem letu je bilo eno samo nepretrgano mučeništvo. Moj želodec se je zaradi prekomernega uživanja broma znašel v takem stanju, da sem se moral bati najhujšega. Dobrotna nebesa pa so imela usmiljenje z menoj in so mi dala izvedeti vaše cenjeno ime. Vaši dijetni predpisi, ki priporočajo zgolj hrano z moč-natimi jedrni, so mi znatno izboljšali prebavo. Moja hvaležnost je neizbrisna. Larthur, trgovski nameščenec. VI. Gospod doktor Beaumartin! Želite poročilo o uspehu vašega zdravljenja. da ga predložite zdravstveni akademiji. V naslednjem vam pošiljam poročilo; ne vem pa, če ga boste imeli za primernega v prid vašim namenom. Pred mesecem ste me začeli zdraviti. Moja telesna teža je zrasla zaradi prehrane s samimi močnatimi jedrni na 163 kg. Svetovali ste mi, naj si kupim konja in naj sleherni dan jezdim nekaj ur na izp-ehod. Res se je moja telesna teža že v treh dneh znižala za 35 kg. Da, resnično: za polnih 35 kg. To lahko izpričam pred slavno zdravstveno akademijo. Seveda pa je treba tako naglo znižanje telesne teže razložiti s tem, da imam samo še eno nogo. Pri svojem prvem izletu sem namreč treščil s konja in so mi morali levo nogo odrejati. Z odličnim spoštovanjem: Larthur, trgovski nameščenec. Rumunski kralj in prestolonaslednik v Londonu Združitev največjih družb za aercpromet Obe največji angleški družbi za zračni promet. Imperial Airway in Britsh Air-whay. bosta združeni v enotno jav opravno podjetje. Vzrok je v tem, da dobivata obe družbi velike podpore od države in jih nameravajo sedaj odtegniti sferi čistega zasebnega gospodarstva. Odpravili bodo s tem tudi konkurenco, ki sta si jo delali družbi na nekaterih progah. Obe družbi predstavljata delniško glavnico 2 milijonov funtov šterlingov. Bodoče konservne škatle Na levi: Okrašeni kolodvor kraljice Viktorije v Londonu — Na desni: Kralj Karol in kralj Jurij VI. na poti s postaje v Buckinghamsko palačo Lonec zlatnikov na njivi Iz Varšave poročajo, da so našli na neki njivi v bližini poljske prestolnice v globini pol metra pod zemljo lonec, do roba napolnjen z zlatniki iz 1. 1760. do 1806-Cekinov so našteli 300. Najdba predstavlja veliko vrednost. Konservne škatle so izdelovali doslej iz tenke pocinjene železne pločevine, ki je je pa začelo v Evropi že primanjkovati. V nordijskih deželah so že pred leti začeli namesto te pločevine uporabljati aluminijasto pločevino, za katero tam sestavnega dela ni bilo treba uvažati kakor čina za belo pločevino. Aluminij ni napram sadnim kislinam in oljem nič manj odporen nego cin. V Ameriki pa so pričeli sedaj izdelovati konservne škatle iz moderne umetne smole šli to bi pomenilo sploh konec uporabe kovin za takšne namene. To seveda ne bo šlo brez hudih pretresijajev, kajti po nekih računih so porabili doslej 50 odstotkov pridobljenega cina samo za izdelavo bele pločevine, to se pravi v glavnem za izdelajo konservnih škatel, in industrija cina bo tu izgubila trg. Velik zaklad v kleti Kriminalna policija v Heidelbergu ie odredila hišno preiskavo pri dveh sestrah, ki sta bili osumljeni tihotapstva deviz. Ko so preiskali njuno hišo, so našli pod premogom skritih sto tisoč mark v zlatu, prav tolikšno vrednost pa je predstavljal tudi lišp, ki sta ga imeli v skrivališču. Sestrama so oblasti imetje zaplenile in ju zaprli. Sužnja dovršene linije Hči ruskega generala, zvezdnica fotografije Odkritje Urana »Kraljevi astronom" Herschel Dne 15. t. m. je minilo 200 let, odkar se je v Hannovru rodil Friedrich Wilhelm Herschel. Hiša tega »kraljevega astronoma« v Sloughu pri Windsoru je bila pravi romarski kraj za ves tedanji učeni ali pa tudi le radovedni svet. Neki sodobnik jo je imenoval »kraj, kjer so napravili največ odkritij«. Herschel je bil sin nekega hannover-skega vojaškega muzika, ki se je 1755 leta preselil na Angleško in dobil tam mesto orglarja v Bathu. Mož je tudi mnogo skladal. Od glasbene teorije je prišel na matematiko in fiziko, končno tudi na astronomijo, ki ji je posvečal ves svoj prosti čas. V noči 13. marca 1781 je v ozvezdju Dvojčkov raziskoval neke zvezde s slabotno svetlobo in je pri tem naletel na zvezdo, ki jo je smatral sprva za repati-co. Potem pa je ugotovil, da ne gre za repatico, temveč za novo premičnico, ki so jo imenovali Uran. To odkritje je po vsem svetu zbudilo ogromno pozornost in kralj Jurij III. je učenjaka imenoval za »kraljevega astronoma« z 200 funti letne plače, da bi se mogel popolnoma posvetiti astronomiji. Herschel je raziskoval predvsem dvojne zvezde, meglenice in zvezdne kupe, o katerih je objavil popolnoma nove teorije. Med drugim je tudi kot prvi dognal, da se naše osončje premika proti ozvezdju Herkula. Umrl je 1. 1822. Nevesta in ženin Italijanska princesa Marija Savojska in nje ženin, princ Louis Burbonsko-Parmski. — Nevesti je 22, ženinu pa 39 let Ječa s kopalnicami V južnem Mic-higanu leži v mestu Jack-sonu kaznilnica državice Michigan. Ta kaznilnica je največja na svetu, vsaj kar se tiče prostora, obenem pa je tudi naj-razkošnejša ječa na ave.u. Zgradili so jo po prizadevanju milijonarja Mcorea, ki se je postavil na stališče, da je mogoče tudi najhujšega zločinca spremeniti v poštenega človeka, če ravnaš z njim prijazno. Uredil je torej ječo. ki bi jo bilo primerjati z najelegant-nejšim hotelom. V celicah so ceio električne ptrižigalniki m cigarete... In te celice sploh niso zaprte .Vsak jetnik ima svojo kopalnico s tekočo mrzlo in toplo vodo, dalje radio, predalnik s knjigami in tako dalje. Kazniiniškč kinematograf je opremljen z najboljšimi aparaturami Ravnatelj kaznilnice je neki bivši športni trener. Zločinci ee v tej okolici počutijo torej kakor grofje, čudno pa je, da ni še nobenemu človeku padlo na um, da bi bilo treba takšne »ječe« graditi prav za prav za ljudi, ki poštene delajo in težko živijo ... Smrt v V Monthevu se je sukal triletni otroči-ček okrog vedra vrele vode. Nenadoma je izgubil ravnotežje in se prekucnil v krop. Potegnili so ga iz vode, toda opekline, ki jih je dobil pri padcu v vedro, so bile takšne narave, da jc kmalu nato umrl. Lud je mična, mlada ženska, ki se lahko ponaša s tem, da jo v Franciji in menda sploh na svetu najbolj fotografirajo. V tem oziru poseka baje vse rekorde znamenitih filmskih zvezdnic, vseh vojvodinj, modnih dam in lepotnih kraljic, razen tega zasluži s tem kupe denarja. Lud je namreč najbolj priljubljeni fotografski model v Parizu. Iščejo jo reklamni uradi, velike modne trgovine, znameniti foto-amaterji in sploh kdor potrebuje modelov za fotografske posnetke. Njene slike vidiš vsepovsod. življenjska zgodba lepe Lud, ki se imenuje s polnim imenom m v francoski transkripciji Ludmilla Boucoiram Fedo-seievva in je seveda po poreklu Rusinja, je prava odiseja. Rodila se je leta 1915 v Kijevu kot hči ruskega generala in gu-bernatorja. Ko so prišli boljševiki na krmilo, je morala družina pobegniti, ne da bi mogla vzeti s seboj niti kopejke. Fe-dosejevi so se seznanili z usodo belogard-nih beguncev do dna. Prva postaja je bila Carigrad, potem so prišli v Pariz, kjer je oče umrl. Ludmilina mati pa je bila pogumna žena in se ni dala spraviti na tla. Zapustila je z obema svojima malima otrokoma Pariz in se preselila v Afriko, na Slonokoščeno obalo, kjer so ji prišle izkušnje iz študijske dobe silno prav. Postala je zobozdravnica. Ljudmila in njen brat pa se Afriki nista mogla prav privaditi. Ko je bilo dekletu sedemnajst let, je s svojim mlajšim bratom odpotovala v Pariz. Mesto je ni sprejelo z odprtimi rokami. Tujcev je bilo tam več nego preveč in gospodarskih kriz tudi ni manjkalo. Zdelo se je skoraj nemogoče priti do zaslužka. 2e se je dekle pripravljalo, da se vrne v Afriko, ko je brala oglas velike modne tvrdke, ki je iskala manekenk. Takoj so jo angažirali in s tem se je začela njena kariera. Postala je pač ženska, ki jo na svetu menda največ fotografirajo. Pri tem prav za prav ni lepa. Le naravna dražest in klasično dovršena postava sta ji pomagali do velike kariere. Ima vse lastnosti, ki jih moremo od modela, ki Stari Kitajci naprednejši od Evropcev Precizna sončna ura in 3* stoletja pred našim štetjem Decimalni sistem uporabljamo dandanes v največji meri in je prav za prav čudno, da delimo n. pr. dan v štiri in dvajset ur po šestdeset minut, ki štejejo po šestdeset sekund. Tudi v marsikaterem drugem pogledu se decimalni sistem še ni uveljavil . Tu bi nam bili lahko stari Kitajci za vzor, kajti bil je čas, ko so svoje dneve delili v sto delov. P. W. C. White je pri- nesel iz Kitajske sončno uro iz 3. stoletja pred našim štetjem, ki deli dan na takšen način, čudna je pri tej uri tudi natančnost, s katero je izdelana. Njena razdelitev je točna do malenkosti 1/2500. Naše normalne ure š» daleč niso tako točne in če vemo, kako kompliciranih aparatov je treba, da takšno točnost dosežemo, se moramo čuditi, kako so mogli že v tedanjih časih opraviti tako precizno delo. Maščevanje v oporoki „ Viš j emu državnemu tožilcu v Florenci" V Florenci je pred leti umrl neki Vit-torio Leoni. Njegov sin je te dni stikal po stari skrinji v podstrešju in je pri tem našel debel, zapečaten zavitek z napisom: »Višjemu državnemu tožilcu v Florenci.« Sin je bil seveda radoveden, kaj vsebuje ta zavitek, odšel je takoj na sodnijo in ga dal odpreti v navzočnosti notarja te.r zakonitih dedičev. Namesto poslednje želje v običajni obliki pa je bil v zavitku dva- najst strani dolg protokol, ki ga je bil stari Leoni napisal 1. 1923. Pokojni, ki je bil med vojno vodja velike vojne industrije, je obširno poročal, kako so delali neki vojni dobavitelji, da so postali v kratkem času milijonarji. Od vseh teh mož, ki jih obtožuje, pa živi samo še eden. Italijanska javnost čaka z napetostjo, kako se bo afera razbila, kajti državno tožilstvo je odredilo natančno preiskavo. za ženske v letošnjem jesenskem času je visok klobuk in topel muf ANEKDOTA Angleški kralj Edvard VII. se je smatral za spretnega jadralca in kadar je šlo," je poveljeval sam svoji jahti Nekega dne, ko je spet vodil ladjo, je križala njeno pot neka britska vojna ladja in poveljniku, ki kraljeve jahte ni takoj spoznal, ni ugajal način, kako so jo krmarili. Signaliziral je torej njenemu vodji razdraženo, naj bi se prej malo naučili ja-cirati. Dve minuti pozneje je prejel odgovor; »Prosim, oprostite mi, sem nekoliko iz vaje. Edvard.« Profesor Fermi Letošnji Nobelov nagrajenec za Siziko Skrb za razvoj angleškega letalstva naj bo fotogeničen, zahtevati. Vsak posnetek je že zavoljo njene naravne drže dober. Interesenti se zanjo tepejo in od tega ima ona sama velik dobiček. Lahek pa nje posel vendarle ni. Cele ure mora prebiti dan za dnem pred kamero, nikoli se ne sme utruditi. Treba ji je stalne in skrajne koncentracije, zato ni čudno, da živi navzlic neštetim oboževalcem, zelo odljudno. Piti ne sme, kaditi ne sme, jesti sme samo po strogih dietnih pravilih. In zanjo, ki je vajena bo gate ruske kuhinje, je zadnje prav za prav najtežje. Navzlic vsem uspehom je sužnja, sužnja svoje dovršene linije. Letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko so podelili, kakor smo že poročali, .profesorju teoretične fizike v Rimu, Enricu Fermiju. Fermi je že 1. 1927., ko mu je bilo komaj štiri in dvajset let, objavil delo, ki je imelo aa razr/oj najnovejše fizike velik pomen in ki so ga sedaj v prvi vrsti nagradili z Nobelovo nagrado. V tem delu je v glavnem združil dva fizikalna principa, Bolitzmaninovo fizikalno statistiko in Paulijev p ffefa?« CM D. darujmo ie za pol stoletja i | Gozdni tek smučarjev Jutri dopoldne na Rožniku Smučarski klub Ljubljana priredi jutri v nedeljo s startom ob 10. uri pri Strelišču pod Rožnikom medklubski gozdni tek v treh kategorijah in sicer: za naraščaj do 16 let na progi 2 km, za juniorje od 16 do 18 let na progi 4 km in za seniorje na progi 6 km. Nesmučarjem start ni dovoljen. Prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo diplome. Prijave vodstvu tekme do 9.30 na startu. Za klubske tekmovalce udeležba obvezna. Zdravniški pregled Tekmovalci Sm. kluba Ljubljane se pozivajo na redni letni zdravniški pregled dne 23. in 24. t. m. Zbirališče obakrat ob 15.45 na Miklošičevi cesti nasproti sodišča. SK Ljubljana. Jutri dopoldne igrajo juniorji prvenstveno tekmo z juniorji Hermesa ob 9. na Hermesovem igrišču. Sestanek Kgaškega moštva drevi točno ob 19. pred Slamičem. Postave ligaškega, rezervnega in Juniorskega moštva, kakor tudi vsa ostala navodila na običajnem mestu. SK Reka. Jutri igra I. moštvo z Bratstvom na našem igrišču. Ob pol 10. naj bodo vsi v garderobi, kjer je razvidna tudi postava. Juniorji igrajo z Marsom na našem igrišču; ob pol 9. naj bodo v garderobi Pozivajo se reditelji in blagajniki, da se javijo ob pol 9. na igrišču. ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Postave moštev za jutrišnje tekme so razvidne na običajnih mestih. Pozivajo se vsi igralci, naj bodo pravočasno na mestu. * Iz Julijske krajine Novi drogovi za zastave. V zadnjih dneh so na Goriškem postavili spet nekaj drogov za zastave, ki naj pričajo tujcem, posebno pa še domačinom o italijanskem značaju dežele. Zaradi tega so bile ob teh prilikah tudi večje fašistične svečanosti, ki so se jih povsod udeležili zastopniki vojaških, civilnih in cerkvenih oblasti. Tako so postavili take drogove v Temljinah in pri Sv. Juriju v grahovski občini ter v Poljubinu in Ljubinu v tolminski. Pred reškim sodiščem se je vršil, kakor poroča »Vedetta dTtalia« preteklo soboto proces proti 231etnemu Antonu Bulešiču iz Rovinja v Istri, ki je bil obtožen, da je meseca julija poskusil brez potnega lista zbežati čez mejo. Finančni stražniki so ga na meji ustavili. Bulešič se jim je po obtožnici uprl s silo, tako da so ga le s težavo premagali. Bulešiča je branil odvetnik Gherbaz (Grbac) ex offo. Obsojen je bil pogojno za dobo 5 let na 6 mesecev zapora in 2000 lir denarne kazni. Sodišče je upoštevalo, da doslej še ni bil kaznovan in da je nameraval čez mejo zgolj iz osebnih gmotnih razlogov. Posojilnici v Šmarjah pri Rihemberku je bila odvzeta koncesija za kreditne pode. V smislu zakona o kmečkih in obrtniških posojilnicah je posojilnica v Šmarjah. ki je bila doslej v redni, prešla v izredno likvidacijo. Za njenega likvidacijskega komisarja je bil imenovan Giorgio Caioli Carrara. V likvidacijskem nadzorstvenem svetu so Benedikt Petrič, Josip Gruntar in Stanislav Kodrič. _____4 £a Italijo Jo dobite pri tvrdki G. Parovel, Trst 9, Via F. Denza 3. Poroka ob smrtni postelji. Pred dnevi se Je v tragičnih okoliščinah poročil 24 let stari elektrotehnik Jože Bogateč od Sv. Križa nad Trstom. Dan pred poroko se je pri delu na rocolski postaji hudo ponesrečil. Pri nekem kratkem stiku ga je zadel močan električni tok, tako da je dobil hude opekline. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer so pa zdravniki ugotovili, da Je njegovo stanje obupno. Njegova zaročenka Mirni Tretjakova pa je vendarle izrazila željo, da bi se poročila. Naslednjo noč, ko se je Bogateč nekoliko osvestil, je bolniški kaplan zares izvršil poročni obred. Prometna nesreča. Na cesti iz Poljubi-na v Tolmin se je pred dnevi smrtno ponesrečil 231etni France Leban. S kolesom se je z vso silo zaletel v neki tovorni avto, ki je stal za nekim ostrim ovinkom, tako da ga nesrečni fant ni mogel opaziti. Pri padcu si je prebil lobanjo, čim so ga prepeljali v Tolmin, je poškodbam podlegel. V Vipavi je utonila 7 let stara Sonja Abramova iz Možlnov nad Rihemberkom. Dekletce se je igralo ob vodi in je po naključju padlo vanjo. Nesrečo so od daleč opazili ljudje, ki pa otroku niso mogli več pomagati. Njegovo truplo je voda odnesla pod Dornberg, kjer ga je dva dni pozneje naplavila na neko peščino. Nesreča na železniški progi- V bližini Grahovega se je zadnji ponedeljek pripetila na prehodu čez železniško progo huda nesreča. 85 let stara Marija Krivčeva iz Koritnice je šla čez tir v trenutku, ko je od Podbrda pribrzela drezina, na kateri je bilo več železniških delavcev. Naglušna starka drezine ni čula. a je tudi ni opazila. Voznik pa je tudi šele v zadnjem trenutku zavrl voz. ki pa se je kljub temu z vso silo zaletel v Krivčevo in jo zagnal daleč na drugo stran prehoda. Pri padcu je z glavo zadela ob skalo in si je prebila lobanjo. B'la je v h:pu mrtva. Novi fašistični tajniki. Za nove tajnike odnosno komisarje krajevnih fašističnih organizacij so bili imenovani: Cezar Centa v Poreču, Valentin Furlan v Balu in Marij Vidoli pri Sv. Vincencu v Istri. Iz življenja na delsli BLED. Zvočni kino predvaja danes in jutri film »V vrtincu greha« in Alfa kulturen film. ČRNOMELJ. Sokolski zvočni kino predvaja danes ob 8. zvečer in Jutri ob 4. popoldne in 8. zvečer film »Sestra Marija«. DVOR PRI ŽUŽEMBERKU. Jutri ob 15. bodo nastopili sokolski dramski igralci iz žužemberka z igro »Zakonci stavkajo«. Pridite! RIBNICA. Sokclski zvočni kino predvaja direvi ob 20. in jutri Ob 15.15 in 20. veselo filmsko komedijo »Kdo je blazen?«, a dodatek Paraanountov zvočni tednik. PRITISK PRSTA ZADOSTUJE... In že poslušate eno svojih najljubših postaj. Radio klavir— veliki izum Philips laboratorijev omogoča, da zamore vsak poslušalec po mili volji zvezati naglo ln lahko katerokoli postajo na tipke. Enkrat akomodirana postaja ne potrebuje več manuelne korekcije. Oglejte si še danes pri svojem trgovcu nove sprejemnike. PHILIPS PA', II KIPSON 39 Stratosfersk i pilot Roman Noč velikega poleta je napočila. Ves svet je bil ner vozen. Računali so, da bo polet spremljalo ob svojih radijskih sprejemnih aparatih okoli sto milijonov slušalcev po vse msvetu. Za Ameriko je prenašala postaja na kratke valove v Shenecktadyju pri New rku in postaja v San Frančišku, ki je bila direktno zvezana z letališčem, za Evropo pa postaje v Daventryju, Mottali, Konigswusterhausenu in Moskvi. Razsvetljen od velikih reflektorjev, je ležal ogromni stratosferski ptič pred svojo lopo. Gorivo so mu nalili že v zgodnjih popoldanskih urah. Bila je polnoč in vse priprave so bile dovršene. Inženjer Bruss, Fred, radiotelefonist Crott in elek-troinženjer Selter so bili predmet splošnega zanimanja povabljenih gostov in predvsem tonfilm-skih operaterjev, ki so snimali na vse strani. Z ravnatelji Whirlwind Motors družbe so bili tu zbrani odlični predstavniki New Yorka, od župana in prvega sodnika pa do senatorjev in vojaških osebnosti. Naravno, da tudi novinarjev ni manjkalo. Vse je bilo v nekakšni mrzlični naglici. Čas odhoda se je bližal, a enega potnikov še ni bilo. — Se pet minut, je dejal generalni ravnatelj. Ne vem, kako da Miss Mountavon ravno danes ni točna. To mi je popolnoma nerazumljivo. Dal je v naglici nalog, naj se telefonira na njen dom, toda telefonist je dal odgovor, da mora biti tamošnja telefonska proga nekaj pokvarjena, ker ni na noben način mogoče dobiti zvezo. —To je res preneumno, je dejal generalni. Upajmo, da je že na potu in da mora dospeti. — Se štiri minute, je dejal inženjer Bruss in se začel poslavljati od poleg stoječih. Oba druga potnika sta sledila njegovemu zgledu, samo Fred je še čakal. — In če ne pride? se oglasi nekdo . — Gospodje, čakati ne moremo niti ene minute, to zaradi pogodbe, ki smo jo podpisali z radijskimi postajami. — Še dve in pol minute, je dejal Fred, ki je pogledal na uro. Eden ravnateljev je dal znamenje monterjem in oba velika štirikrilna propelerja sta začela brenčati mogočno pesem. S tem je bil onemogočen vsak pogovor. Brenčanje se je spremenilo v gromenje in prisotni so se sporazumevali samo še z znaki. Generalni ravnatelj je pokazal na veliko uro na hangarju, katere razsvetljena plošča je kazala, da manjka samo še pol minute. Fred je stopil tik vrat kabine, med tem ko so bili ostali že v njej. Oziral se je, enako kot vsi prisotni, na vhod letališča. »Ali bo prišla, ali bo zamudila?« se je spraševalo več tisoč ljudi. V tem trenutku je v divjem diru pridrvel skozi vrata in preko polja dirkalen avto in kot strela šinil tik letala. Ustavil se je tako naglo, da sta oba potnika bolj odletela iz njega, kot izstopila. Šofirala je bila dama in na njeni postavi, kakor tudi na elegantnem zaletu nihče ni dvomil, da je to hči kralja pomaranč. Bila je v usnjenem letalskem dresu, v hlačah in letalski čeladi, z velikimi temnimi naočniki na obrazu. Množica je od veselja tako divje zatulila, da je prevpila grom motorjev, ona ji je veselo odzdravila s kretnjo, prisrčno podala Fredu roko in stopila v kabino. Fred je dal z roko znak za odhod, stopil v kabino, zaprl vrata za seboj in sedel na svoj sedež. Skozi okno kabine je videl, da je točno pol ena ura. Potegnil je za ročico in počasi se je začel težki ptič premikati. Med divjim krikom množice je hitel preko trate, a se že po tristo metrih zaleta začel dvigati. Nihče ni bil med tem opazil, da je možak, ki se je bil pripeljal z letalko v avtomobilu, spet sedel v avto in se naglo odpeljal. Vse je strmelo v nebo, kjer se je veliki ptič v luči treh mogočnih reflektorjev počasi dvigal. Čez pet minut je postalo precej tiho na letališču. »Stratosfer«, kot se je imenovalo letalo, je bil že tako visoko, da njegovih motorjev že skoraj ni bilo mogoče čuti. Zato so se vsi opazovalci zelo začudeno obrnili ,ko so začuli na drugem koncu letališča ropot močnega motorja. Skozi vhod je pridirkal eleganten roadster, in v njem je sedela... kar nihče ni mogel verjeti, ona, o kateri so mislili, da je ravnokar odletela, Miss Leja Mountavon. Pilotiral je voz Mr. Ramon. Bil je trenutek nepopisnega začudenja, ko je Miss Leja stopila z voza in debelo gledala ravnatelje ,oni pa njo. Divji krik in smeh množice, ki je poznala dobro hčerko kralja pomaranč, je presegal onega, ki je bil nastal, ko se je bil dvignil »Stratosfer«, in divjanja ni bilo ne konca, ne kraja. Takšne senzacije Amerika še ni bila videla. Niti Leja, niti Ramon, niti ravnatelji niso mogli govoriti, ker je vse prevpilo divjanje množice. Samo kdor je bil enkrat v Ameriki in videl enega takših prizorov, ko masa kriči in se dere na vse pretege, kot otrok, ki ga živega devljejo iz kože, si more predstavljati takšen prizor. Bil je naravnost satanski izbruh ljudske energije, veselja, humorja, hudomušnosti in zadovoljnosti nad doživljeno senzacijo. Oni, ki so pri svojih radijskih aparatih poslušali potek poleta, naenkrat niso več prišli na svoj račun, kajti čuli niso nekaj minut ničesar drugega, kot tulenje množice in niso vedeli, kaj to pomeni. Sicer je bil stopil oznanjevalec spet k mikrofonu in skušal razložiti, kaj se je zgodilo, toda njegov glas je bil preslab, da bi ga mogel kdo razumeti v splošnem tulenju. Šele ko se je to nekoliko poleglo, so začuli milijoni pri svojih aparatih sledeče besede: — Naznanjamo cenjenim poslušalcem in poslušalkam, da se je takoj po odletu »Stratosfera« dogodil čuden slučaj. Kot potnik bi se namreč morala udeležiti poleta Miss Leja Mountavon, znana pod imenom »hči kralja pomaranč«, dama, ki jo pozna ves New York po svoji športni eleganci. Zaman se je čakalo. Šele pol minute pred odhodom je pridrvel avto na letališče in iz njega je pred »Stratosferom« izstopila mlada dama v letalskem dresu, z usnjeno čelado in naočniki, o kateri so vsi mislili, da je imenovana. Pozdravila je množico, podala pilotu roko in vstopila. Trenutek nato je letalo odletelo. OGLAS S bik Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Restavracija »Šestica« Danes in jutri v nedeljo priznano dobre domače klobase; divjačina, kakor tudi druga izborna jedila, Najboljša izbrana vina. Se priporoča A. Izlakar. 26920-18 Službo dobi Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 ntn. Naj manjši znesek 17 Din Postrežnico 2a 2 do 3 ure zjutraj iščem S.ilon v Gajevi ulici 8, pritličje. 26928-1 Blagajničarko in prodajalko mlajše moči sprejme delikatesna trgovina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Ljubljana«. 26926-1 Krojaškega pomočnika dobro moč za veliko delo in vajenca takoj sprejme: Jelovšek, Gledališka 14. 26921-1 Drogista ali drogistko sprejmem, po možnosti z banovinskim dovoljenjem za poslovodstvo, kar pa ni pogoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod: »Samostojen drogist«. 26883-1 Sodarskega pomočnika mlajšo moč, takoj sprejme Ivan Oblak, sodarstvo — Vrhnika. 26888-1 Prodajalko dobro izurjeno, sprejmem v špecerijsko trgovino v Ljubljani. Ponudbe pod »špecerijska trgovina 91« na cgl. odd. Jutra. 26771-1 Tkalskega mojstra s prakso v lanu ali juti — sprejmem. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse oa ogl. odd. Jutra pod »Lan«. 26781-1 Škrobilca sprejmem takoj. Ponudbe z navedbo dosedanje prakse na ogl. odd. Jutra pod pod značko »šlihtar«. 26782-1 Službe išče Vsaka beseda 50 par; da»e* J din; za iifro ali dajanje naslova J din; najmanii znesek 12 din. Trgovski pomočnik išče stalno službo kot prodajalec, skladiščnik ali drogist. Poseduje dolgoletno šofersko legitimacijo. Na zahtevo položi tudi kavcijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten šofer.« 26927-2 Pekovski pomočnik priden, pošten, trezen, nekadilec. predpečnik, z lastnim kolesom, želi službo. Cenjene ponudbe na oglas, odd. Jutra pod »Kavalir 99«. 26871-2 Brivski pomočnik dober in soliden delavec, vojaščine prost, išče stalne zaposlitve. Cenjene ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Skromen«. 26901-2 Brivski pomočnik Dalmatinec ,star 20 let, vojaščine prost, soliden, dela vsa v moško stroko spadajoča dela, bubi štucer, želi zaposlitve v boljšem lokalu. Naslov v vseh posloval. Jutra. 26904-2 Zaslužek Vsako prepisovanje na stroj prevzamem na dom. Naslov pustite v vseh posloval. Jutra. 26919-3 INSERIRAJTE V »JUTRU« ! •ntrtiLTOHmiitMiitBHmiHimaBifi-ffliipamrai Vajenci (ke) «®BUIIllll(lllllll!;niiWH'iii!!i|||;iriiiiiiiliF!,:,..,. Beseda 1 Din. davek 3 Din; za Stfro ali daja aje naslova S Din Naj manjši znesek 17 Din Vajenca z veseljem do trgovine. — sprejme večja trgovina na deželi. Prednost absolventi meščanske šole. Ponudbe na ogl. odd. Jutra. 26874-44 Učenko ki ima veselje do modistov-ske obrti, sprejmem takoj. Salon »Franja«, Kogovsek, Frančiškanska pasaža. 26797-44 Prodam Beseda i Din. oavek j Din; za šliro ali daja aje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din Poceni odprodaja 2.000 oarov »nežk štev. 35—36 din 39 štev. 37- 38 din 49 štev. 39—40 din 55 Za »Tretorn« joežke ?0 ao U odstot. popust. Trgovo popust. Veletrgovina - čevlji ALEKSANDER OBL/, Sv Petra c. 18. tel J4 35 362-6 Otroški voziček globok, zelo dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v vsen posloval. Jutra. 26884-6 Bršljane, oleandre in juke v lesenih posodah proda poceni Sever & Komp., — Ljubljana. 26756 6 Kupim Rabljene zaboje raznih velikosti, kupimo itemažar. Igriška 6. 26807 -7 Tehničnega uradnika mlajšega, agilnega, inicijativnega in iznajdljivega, veščega kalkulacij in sestavljanja akordnih mezd, porabljivega tudi za vodstvo obrata, SPREJMEM. Samo sposobne moči s prakso naj naslovijo svoje ponudbe pod »Nastop takoj« na oglasni oddelek »Jutra«. Razne partije manufakture sukna itd., kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Takojšnje plačilo 1938« 26870-7 Avtoplašče dimenzije 160-40, 600-20, 550-20, rabljene vendar dobro ohranjene, kupim. Ponudbe na M. Senčar, štri-gova. 26868-7 Avto, moto OKneaj, tJ\U IS Din za Utre ali dajanj* naslova 5 Din Najmanj it zneaek 11 Din Gasilski avto (6 cyl. Chevrolet) dobro ohranjen popolnoma nova karoserija za motorko in 9 oseb, prodam ali dam v na-čun za dobro ohranjeni tovorni, poltovorni avto ali limuzino. Ponudbe pod šifro »Event. doplačam« na ogl. odd. jutra. 26869-10 Avto tovorni Ford ali Opel nosilnost 500 kg, kupim ali dem zanj jabolčnik in vino. Alojz Gracer, trgovec, Po-lenšek, Moškanjci. 26881-10 Avto »Opel« zelo dobro ohranjen (poltovorni) prodam. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod šifro »93«. 26911-10 Pohištvo Beseda i Din daveB s Din; za Slfro ali daja nje naslova 5 Din Na i manjši znesek 17 Din Renesančno spalnico ( vnemškem slogu) orehovo. kompletno, ter stole in zofo za jedilnico, ugodno prodam ; istotam opremo za kuhinjo in jedilnico, vse v zelo dobrem stanju. Na ogled poljubno: Černe Au-gust, mizarstvo. Šiška .Ljubljana. Vodnikova 83. 26S39-12 Beseda 1 Din davek 3 Din; za Slfro ali daja aje naslova S Din. Na) manjši znesek 17 Din Družabnico vdovo brez otrok ali tudi z otrokom, za dobro vpeljano gostilno s potrebnim kapitalom 30.000 do 45.000 dni iščem. Ženitev ni izključena. Ponudbe na ogl. odd. Jutr apod »Takoj v Sloveniji.« Po možnosti s sliko, katera se diskretno vrne. 26906-16 Posojilo v gotovim ali vlogab — proti vknjižbi na I. mesto ■ščemo. Plačamo 8% obre-»»i. Ponudbe m podružnico Jutra Maribor pod »Posojilo«. 26778 16 mit ali Beseda I Din davek s Din; za šifro ali daja nie naslova S Din Na) man I5i znesek J7 Din Delikatesna trgovina dobroidoča, na prodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Centrum«. 26862-19 £ tanoDanja Dve večji sobi ah stanovanje 3 sob. v pritličju ali prvem nadstropju v centrumu mesta iščem s 1. januarjem. Ponudbe na ogl .odd. Jutra pod »1. januar«. 26918-21 a Enosob. stanovanje1 po možnosti s kopalnico, iščem v centru za 1. de cember. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »De cember 282« 26768-21 a Sobo odda Beseda 1 Din. davek 3 Din; za Slfro ali daja aje naslova 5 Din Na) manjši znpepk 17 Oln Sobo s posebnim vhodom takoj oddam. Stari trg 19-11. 26923-23 Lepo veliko sobo opremljeno ali prazno oddam s' 1. decembrom. — Bleiweisova 15, vrata 14. 26917-23 Opremljeno sobo lepo ,n sončno z uporabo kopalnice oddam boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 26852-23 Solnčno sobo prijazno s posebnim vhodom oddam za takoj. Jap ljeva ulica 13. 26886-23 Beseda 1 Din davek Din; za Slfro aU daja oje naslova S Din Na) manjši znesek 17 Din Pes ovčar ie ušel. oddajte ga proti nagradi Benčini, cernetova 25. 26915-27 rut Beseda • Oin daven Din: za šifro ali daja o)e naslova 9 Din Na) manjši znesek '7 nin Letošnja zima dvignite pismo. 26907-24 Dobro obrit-dobnp volje! ZAŠČ.ZNAMKA ROTBART I »JUGOSLAVIJA" Šl?domača delniška iavarovaIna I ZAVARUJE: I ^ I Poj življenje, požar, vlomsko tatvino, jamstvo, nezgode, transport, steklo, točo, avtomobile in živino. Lastne palače in zgradbe v Ljubljani: Aleksandrova cesta št. 11 in Gosposvetska cesta št. 4 ter nadalje v Beogradu, Zagrebu, Osijeku in Petrovgradu. Pojasnila daje ravnateljstvo za dravsko banovino v Ljubljani, Tyrševa c. 15 (tel. 25-71) in vse njegove podružnice in krajevna zastopstva. Razno Beseda i Din davek Din; za Slfro ali daja aje naslova 3 Din. Naj manjši znesek 17 Din \ EPREMOČLJTVE HUBERTUSE, TRENCKOTE, ^se vrste dežne plašče, obleke 1.1, d. Najboljši nakup P r e s k e r Sv. Petra c. 14. K