Pevlalnc Iranko v Mavi SHS. 281* štev. U Uubllanl« v pondeUek 6. cfecemfera 1i20. bhaf« rasen nacSelj In pracnlltoo «*ah dan ob 16. usrf dopoldna. Uredništvo je v Ljubljani, faančilfcanBba ulica št.6/1,, Učiteljska Heharua. Oopisa Srankirati in podpisati, sieei se jih ne pri* obči. Rokopise ra na vrači, itev. 1 krono« Lete IV. Pvostoi' I mm X $5 mm po K l '50. Uradni ^zglasi, pociano ter notice isti proeloi K 2’—. .Pri vsi) e m naročilu popust. hBaacimaautsMgaMgsai Glasilo jueoslov. socilalno - demokratične stranke, Telefonska it 311. Naročnina: Po poSti a8 z dosi&vfianiAnt rin dot?i /]| ccio elo K 240, zn po! teta K 120, aa č*lrl osrcče?ia ali oa neposrečena u^ibahfa. ' Večina teh kombinacii se suče okoli vprašania: Ali ho koštituanta ctelazfiittžna itli ne? Odsrovor na to Vorašante odvisi prvič od ustoiovit-V-e. ali te med seda! izvoljenimi Strankami dovoli veliko Število takih ki stoic na t>odla?i nozitivnesa fcstvariatiia a!| oa te več te število Onih Vi stote na Dodlas>t netfačiie? bruerič odvisi odaovor od ugotovitve. če is med strankami, ki stote Inače na nodlasi »ožiti vneaa oro«ra-sporazum v sled načelnih TazTU v nuhos, iti nnwramih. TretiiČ *S treba vzeti v obzir tudi možnost ce so orvrzcnci neeaclie vkiiub svoii eventualni manfšini vc„d^d3 fnocni. da delo večine oreorečiio Odsrovori na ta vorašania doou-Scaio iako veliko Število kombinacii. Na ir)«" ostc^e med temi so sledeče: Na podlagi pozitivneea delovneea 'Dioprama stote radikalci demokratke m kmetie vseh vrst katerim s? oridruži Se nekai manišib skupin in Posameznih poslancev tako da ie deloma večina zajotovliena. prusra: Radikalci in demokratic se ne bodo nikdar razumeli. Zato ie treba, da eni ali drnt*i oritetmeio na Sebe toliko malih strančic, da dobe Večino sami zase. Tretia: Radič ie klavni činlfeli na •ilrvaškem. Brez nteea ali pa celo t>roti litemu mi mogoče nič narediti. On mesne proelasiti hrvaško selia-&£> republiko in ostati doma v Zagrebu. Četrta: Komunisti bodo vse razbili. ker so zastopani v tako velikem Številu, da lahko vsako parlamentarno delo onemogočita. Peta: Ce Radič ostane doma. bo srbska volska zasedla srbske kraie. Slovenci in Hrvatic s svolimi tremi kamnitimi žuoanilami oa na! sredo kamor hočete m nai delate kar hočete. Srbiia bo lahko živela tudi brez Uiih. In tako dalie. kolikor kdo hoče. Kombinacii. ie dovoli. Katera te nav-boli verietna. ieira oa danes še ni mogoče ugotoviti s si?urnostte. Mi bomo prisilienl da kombiniramo še nekai dni. Po naših nikakor »e merodajnih mislih — kar ie seveda tudi le kombinacija — le verjetno, da bo država nreboteln tmji svoio ustavno krizo. Pri zadniih volitvah se ie pokazalo, da so nrav znatne stranke nastonale no kot lokalne, atnoak kot take ki so ooerirale na vO|[Jce cele države Tako stranke so: socrialno-dcmokrat-ska. demokratska, radikalna, klerikalna bi komunistčna To ie važen oatev. katerega te treba upoštevati. . Dalic imamo med strankami ce- lo vrsto tak’h ki stole na skoro enotijem aosoodarskeni stalil« j ?t^mreč tsa meščanskem. Ako zdra-! žimo oba momenta, ootem le razvid-i no da šanse za delazmožnost kon-5t’tuante niso tako obupne, kakor se misli na nrvi hopled. V. lei veri nas »otriute tudi naSc n:?ietvte o eventualnih novih volitvah s katerimi tudi onoriraio nekateri poročevalci iz Betorada. Politični liu-dic v Beltrradu Gotovo vedo mnosro t>olie neeo nti. da eleda danes na Ju-sroslaviio ves svet in oni vedo. kai bi noim-nile »ovc volitve z ozhom na sodbo sveta o nas. O tem ni nobenega dvoma; da bi naš u^led v svetu za sltičai nov’li volitev silno padel. Kar se na tiče posameznih strank so sl stetnvo na insnem o sledečih dveh možnost>'h: MwoČe je. da bi prodrla fie radikalnega strtiia kot sedmič. Onozici'a bi ?la v volilni boi s parolo* »Povleitc Jih. nas katere te izvori narod, katere ste izvolili vi. so no-v*>a]i dniuov. ker sc nas bole. Ta •sprali »e na'T>«iSi dokaz, da smo na nravem pota 'wei volite nas zooet.« Kdo more »orantirati da ne bi volilci sledHi tci na roli ^ Drusra možnost oa. s katero mora računati oooziciia. te oa ta da volilci do orvem izbruhu svoie teze nad obstotečimi razmerami. ne bi bili več raznoložem za skrainl radikalizem, amnak bi nanra-vili to. kar nanravi tudi nosameznik. kadar te v orvf tezi stresel vse psovke na svotetfa nasprotnika: Postali bi dostonni za mimeiSi razgovor! To soč o^imma v«č ministrskih stolčkov kakor H srre. Vlada In Radič. LDU Beograd, 5. dec. (Uradno. — Presbiro.) Povodom nameravanih sklepov in demonstracij Radičeve seljačke stranke v Zagrebu 7. in 8. t. m. se Čuti predsednik ministrskega sveta g. dr. Vesnlč primoran, izjaviti nastopno: Navajeni na nepovratno avstrijsko in madžarsko pojmovanje operirajo gotovi politiki v naši uledinjeni kraljevini še danes s pojmi o nekem izvenzakonitem stanju s težnjo, da tem potom, nasprotujočem redu v vsaki sočasni državi, vsilijo celokupnosti svojo posebno voljkj. Vendar pa mora biti vsakdo v naši državi na čistem v tem, da so volitve od 28. pr. m. bile izvršene v vsej državi kot enotni, nedeljivi celoti, 5n da morejo na ta način izvoljeni poslanci vršiti svoje mandate edino-le ¥ ustavotvomi skupščini, k1 se po zakonu sestane dne 12. t. m. v Beogradu. Edino tukaj sprejeti sklepi po načinu, ki je nesporen in isti v celotnem obljubljenem pogoju, bodo imeli ustavno in zakonito moč. Z ozi-lom na to ne morem verjeti, da bi resni politični ljudje, med njimi niti g. ftadič s svojimi prijatelji, mogH nameravati kakih drugih manifestacij. Vlada je odgovorna za red v vsej državi ter ne bo dopustila, da se ruši *lti v Zagrebu povodom zborovanja seljačke stranke. Ako pa se to.ven-i zgodi, bodo za to odgovorni merodajni uradniki, % dgugimi besedami Soleg izgrednikov vodstvo stranke samo. Telegrami. NAČRT NOVEGA POSLOVNIKA ZA konstituanto. Belzrad, 4. Mhilster aa konstituanta dr. Lazar Markovič je po načrtu poslovnika za konstituanto. ki sta ea izdelala St. ProtiS te komisija za izdelavo ustave, izdela! nov načrt poslovnika, ki ca Je pregledal ministrski odbor in ki aa }e ie sprejel ministrski svet v celoti. Vlada hoCe za ponedeljek dopokJne povabiti člane vo* Iflnoga odbirra. da pregledajo ta načrt Nato sc bo poslovnih proalasU z naredbo. Po tem poslovnika bi otvofll ustavotvorno skupSčlno najstarejSl poslanec, ki bi WJ ali Nikota Pašfč ali pa dr. J. Tavčar. Kvorum bi znaSal v skupščini ea navadne sklepe MO poslancev, medtem ko le za sprejem ustavnih predlogov določen poseben kvorum, ki znaša nad polovico eoJo-kucmeKa Števila poslancev, t. j. 200 poslancev. Po omenlenem načrtu poslovnika ni dovolisno vlaganje interpelacij, temveč sa dovoljena samo kratka vprafenja na sm-nistre, vendar pa obstoje tudi alede ten vpraSiMij omejitve. Vsa vt>raSanja ‘m Odgovori smelo trajati največ pol ure, prefl-jk» se preide na dnevni red. in se moreto stavit vprašania samo trikrat na tc4en. Ta načrt poslovnika, ki se bo ob'avl? v »Službenih n minah*, bo veljal za prvo poslovaje ustavotvome skupščine, ki ga bo lahko pozneje IzpremenHa, ako se ji bo zdelo primemo. KDO BO PREDSEDNIK KONSTITU-ANTE? Deograd, 4. »Tribuna« piše: Te dni « v lavnosH Sjvahno razpravlja v^-raSanie. kdo bo predsednik ustavotvorna skupščine. Kot kandidat se omenja Nikola PaSlč. IstciaVo se zovori, da bo PaSiču poverje-na 9estava nove vlade. V tem shičato oa bi bila kandidata za predsednika ustavo-tvorne skBpSčine minister n. r. Ljubo Jo-vanovfč h* pa bivSi predsednik srbske jra-rodne shupSfine Ante 'Stanolevfč. V zvezi s astavfco vlade dr VesnlCa se onteiilnlo tudi osebe, M bi na! aes lavile novo vlado. Kot kronskega mandatarja Imenujejo pred-vsem tudi Nftolo PaSlfa. V tem slučaja bi postal finančni minister Stojan Protfč, r.n-minister pa dr. Vesnič. V slučaj«, da bi N!ko’a Pafič iz kateregakoli razloga ne sprelel lem mandata aJi pa, da bt hneJ postati predse opazujemo že dolgo, izvirajo Iz tesnih strokovnih razmer in njih nameni nimajo mnogo opraviti s splošntm delavskim po3o-žajem. Organlčne zveze ni med njimi. Enotnosti delavstva ne pospešujeio. Višja ciliev nimajo. Korist, ki Jo prinesejo, če so sploh us-peSni, je navadno kratko tratna, ker jo hitro izbriše novo dviganie cen. Vse se vrti pri tem v kolobarju, naprej pa se ne pride nikamor. V čem je glavni vzrok? Da Je ameriška strokovna organizacija pomanjkljiva to zastarela, smo že večkrat povedali in pokazali.To ni organi?acija delavstva, ampak orgnizacija raznih strok. Zato ne more zasledovati delavskih ciljev, ampak ie bolj podobna nekdanjemu cehovstvu, kakor modemi dela vdel organizaciji. Ali s tem ni pojasnjeno vse. Dobra strokorvna organizacija ie veliko vredna. Ne more pa izpolnjevati vseh delavskih nalog v naših časih. Ameriško delavstvo nima politične organizacije, kakršno bi potrebovalo, hi v tem je njegova največja slabost. Zakaj družba, v kateri živi tudi delavstvo In v kateri se odločuje največji del njegove usode, ie politična, In kdor ima politično moč v rokah, gospoduje. Ce »J pribore delavci v tovarnah, jamah, sta železnicah Itd po s|o dolarjev dnevuti mezde, pa prepuste politično moč kapitalistom, omogočijo tem, da vzamejo tem s?* jaSnlm plačam vsako vrednost Malo natančneje se te trelm zanimat! aa to, kar se godi po zakonodajnih zbornicah in povsod, kjer se v**-‘ praktična Htika, pa postane to vsakemu lahko jasno, To ni nikakršno novo odkritje. Socializem ■81 to ie davno, odkar imamo sploh na znanstveni podlagi osnovan socijataom. Vedno te polagal sooijalizem najvočjo važnost na potHično delo, na politično moC. Toda nekatere delavske množice šc niso dospele do tega važnega spoznanja, nekatere so ga pa zavrgle v tis« strastni vihri, ki Je završala preko zemlje t vojno In tx> voW. Resnica p« ostane resnica, naj so it araku kakršnikoli bacili in v dušiUi kafcri-nekoll strasti. Delavstvo si mora prktobill politično moč in v ta namen zrradttt ma8» no politično organizacijo. Vse špekuliram« s triki, s katerimi naj bi se preslepili kapitalisti in dobili oblast v roke tisti, Id nimajo moči, so zapravljanje dragocenega časa. Čim prej jih pomete delavstvo med staro šaro, tem bolje bo zanj. Tem prej ie bo lotilo tistega dela, ki mu edino zanesljivo prinese uspeh. Organizacijski vestnik. Iz strank«, Laik«, Vse člane politične organtaacf* ie opozarjamo, da se Javijo do 31. t. ro, pri sodr Kokalju v bolniški blagajni nU pa pri sodr.. Koširja v elektrarni. Prinesite sebo} svoje članske legitimacije, da M na novo overovite. Kdor se v določenem roku ve lavi ati ne vpo<e svoje Icsritima-cUe, se ga ne bode več smatralo za član«. Odbor. Cefte. Okrožna politična organizacij* JSDS v Celju poeivBa vse zaupnike In zaupnic«, kateil so dobiti nabtratoe pole a* volilni sklad, da ittt Cimpref vrnejo talnV Itvn v Celja, Vodnikova ul. 3. Iz strok, orsanlzactf«. Brivci pozor. V Osjeko (Slavonija) stavkajo brivski pomočniki že treti! teden, Izmed brlvsklli pomočnikov naj se nihče ne pusti zapeljati, da bi surejel v Osjokii delo. Shodi živilskih delavcev v Malborn, Shod pivovarnarjev se bo vrši) « torek ob S. uri popoldne v bližini pivovarne Oi>tza. Poroča sodruc Leskošek Cd*», da bo istočasno, ko se bodo vTšlle volitve, nastala v Jugoslaviji revolucija Skoda, M Je nastala vsled požara, kateri še ni popo Voivodini tu.Sremu tudi deiansko. začela deliti med revne kmete in ktnetiške delavce! Kdo se »e tudi neumorno boril, za sociialrie reforme? Mi! In kdo ;e kriv da se ni nič nanravilo? Ohromita večina. t i. meščanske stranke, med katerim ie b la tudi klerikalna- Kdo le z vso silo delal na to da se s smotrenim delom dvivne Drodukciia v držav:? In kdo ie to nreDrečil? Kadikalsko-klerikalna vlada! Povejte še to vosDodie okoli »Večerne«a lista« notem bodo levite vašim vo-\ diteliem morda zbudile vest! = SKS oreklicuie. Z ozirom na iziavo demokrata Kukavca. da le SKS le krilo demokratske stranke, ie soreielo načelstvo SKS iziavo. v kateri obsoaa iziavo mimstra dr. Kukovca ker ni on ne noobiaščen in ne onravičen daiati za stranko SKS kakršno koli iziavo. Končno nravite. da »e mora smatrati dr Kukovčevo iziavo ie kor nobožno želio k' na zaman čaka na uresničenje. — Mnenia •mo da lahko iziavbaio samostoiin kmetic karkoli hočeio. toda detetvo ostane, da se niihov orovram od demokratskega le v toliko razbkuie. da oozna samo kme*e Načela na so ista. seveda če eksistira »o nn' niili! + SLS, Hsica, ki se ie zjutraj na bo-bovkt zbudila, tega seveda ne bo v javnosti nikdar priznala. skušala pa bo svoj poraz prebobnatl z napadi na druge stranke — zlasti še na našo — te z naivno samohvalo. To Je mogoče najuspešneje doseči • groteskno. lažjo, da je njeno avtonomistično stališče primoralo tudi druge stranke. da so se Izjavljale za avtonomijo (vče-eajšnjf »Slovenec*). No, hvalo bogu, da le •n samo fantastična izmišljotina. Sicer res M vemo, kako bf Slovenska tzgledala, da le voUla za laii-avtonomi-stično misel krščanskih socfiaksev, to se pravi: za podrejanje klerikalnim demagogom! Tu stavek ta »Slovenca« s dostavkom, na katerega Je bil pozabil: »Če ne dobimo avto«, mile, »e bo za to odgovoren samo d Kukovec (klerikalci slej ko prej vidijo samo osebo! Naša pripomba.) in demolcraška stranka, ampak tudi vsi do zadnjega, ki so oddali volilne kroglice lažl-avtonomlsiičn'm Strankam« — med temi trn gre kot križ »red procesijo laži-kr&čansko klerikalstvo! Za pravično in resnično pa ie •bila in bo le sodjalna deir.o ...cijal —En greh rodi drugega, obstoja pa nevarnost, da se grešnik pri drugem grehu iz neprevidnosti san izda. To se ie »Slovencu« pripotfio med vrstami, dasi vemo, kako neodkrito in hinavsko je vedno govoril p delovanju svoje stranke. K volitvam v mariborskem okrožju namreč pravi: »Splot-•a nezadovoljnost je Urala neuke in zapeljane vol lice (neuke in zapeljane v toliko. da niso namazani z vsemi klerikaln'-ml mazili m so se dali »zapeljati« od velike ideje. N. ,prip.) v rdeči tabor.« Torej ■ezadovoljnost jih je tirala? Odkod in zakaj nezadovoljnost? Odgovor Je lahek: Ljudstvo je Szoievidelo, da ga vodilni klerikalni in liberalni politiki z neodknosrč-Birni in kričaškimi strankarskimi programi le iarbaio, uganjajo pa za kulisami najbolj nedostojno žeparsko politiko; sprevidelo Je tudi, da se 'e edino socijalna demokracija poteg- za njegove pravice, zato V je podalo pri volitvah svojo, zaupnico! »Slovenec« ugotavlja nezadovoljnost, ve, da nastala nezadovoljnost ie radi nepoštenega zadržanja ljudi na stolčkih — ergo: Izdal je na tteprebrisati način nepošteno delovanje svoje stranke tekom dveh let po prevratu! + Radičeve izjave. V političnih krofih Gada veliko zanimati ie za to. kako stališče ho v konstituanri zavzela IčacTčevt* hrvmska seliačka stranka k? predvsem oredstavim na Hrvatskem nalmočneiJo stranko z 4S izvolienimi iKislanci. Razni novinar« so se obrmfi na Radiča da ikn ooda s vole Iziave. Urednik« »Jutar-tdeea lista« ie Radič iziavil Motreče ie dvoie: revoluctia ali suorazutn Na revoluciio ni misliti, dre le za Sporazum. Kakšen bo in če bo tetra ne vem. Vem na. da mr ramo stati v ebrumbi oroti zunaniemu nciHuauliu skupno v eni črti. /ato se tud; nisem vezal s frankovci. kt na sknvai file povratka Karlovega. Dne 7. decembra bo zborovanle srlavrena odbora s“':ačkc- stranke kier se u>* dolu Mb takt ka stranke in se b t tr- daie za-sD mrkem direktive N«; naindni Sh .rščni seliačke stranke dne x t. m. na bc.do skleni predloženi da lih skupščina brez debate al^soretme ali ovrže. Dne ?S. novembra se ie narod izreke! z absolutno večino ra republiko. Situaciia ie: na eni strani kra-'fevina Srbiia. na druvi mi. Sedai ie treba, da se sporazumemo tako aa ne bo nihče nad nit: nod dfutrfm. — Predvsem bomo v Be.lvradu skušali Stoniti v stik s Savezom zemllorad-tnka (kmetiške stranke), moeoč ie na tudi snorazum z, deinokrati in ra-dikajci. 4- Poročilo češkoslovaške delegacije o položaju v sovjetski Rusiji. Na seji kongresa češkoslovaške socijaloodemokratič-ne stranke dne 29. novembra je sodrug Polak podal v imenu strokovne delegacije, k' se je vrnila ra Rusije, referat o položa. ju, v katerega ie dovedena Rusija s sovjetskim režimom. On je v glavnem ugotovil, da socijalizma ne bo mogoče uresničit! z boljše viškimi metodami. Rusija se sedaj nahaia v položaju popolnega razpada. V sovjetski Rudiji ni svobode tiska in zborovanja, odnosno je samo za boijševlke. Položaj industrije je žalosten. Eksploatacija industrijskih podjetij se 'vrši na vojaški te na najbolj birakratični B3Čin. V tej eksploataciji je »Eksploaticijski sovjet delavcev« samo fikcija, ker je delavski razred brez vsakega vpliva v upravljan!« eksploatacije. Industrijski prolctarljat trpi vsled glada in živi v nepopisni bedi pod moskovsko diktaturo. Na vsak milijon pre-bivalcev odpade 466.000 boljševiških uradnikov, in po 60.000 špekulantov. Od pričetka boljševiškega režima jc pomrlo 40 odstotkov ruskih delavcev, + O habsburški monarhlsličit! propagandi v Avstriji pišejo poslednji čas razni avstrijski klerikalni listi, kakor da so !o tudi avstrijski klerikalci, ki so se doslej ž njo pečal, opustili. To pa baje vsled tega, ker se gre prvič za sprejem Avstrije v zvezo narodov, drugič pa predvsem vsled gospodarskega položaja Avstrije, ki zahteva prijateljsko razmeri' do vseh sosednih držav. Ako so to Iskrene izjave, to se pri avstrijskih klerikalcih ne da lahko koustatlratl... »Riječ« pravi pišoč o tej stvari: Kar se tiče jugoslovanske države, iz gleda, da ie po svojih zastopnikih podprla zahtevo Avstrije, da \e sprejme v zvezp narodov. Ta podpora naj bi pa pomenila, da Avstrija nasproti nain vodi lojalno politiko, ki naj potrdi s tem. da tudi ona prične obračunavat! s habsburško propagando, kakor je to začela delati Švica. + Sprejem Avstrije v Zvezo narodov. O posvetovanju pete komisije glede sprejema Avstrije v zvezo narodov se uradno poroča: Jugoslovenski in romunski zastopnik sta poudarjala potrebo, da se mora razločevati med bivšo habsburško državo in današnjo Avstrijo, ker je zadnja pokazala žeiio, urediti se demokratično 'n pretrgati stike s preteklostjo. Izvajanja obeh govornikov so energičneje podpirali Odposlanci Fisher (Angllla), Hencssy (Francija) In Coules (Belgija). Dnevna kronika. — Rar.pl* ustanov m skrbstvene sestre preti trnhomu. Zdravstveni odsek razpisuje 2 ustanovi *a kandidatinje, ki bi bile pripravljene se udeleževati 6 mesečnega vežbania na oddelku za očesne bolezni v tukajšnji splošni bolnici z namenom, da se izobrazijo za skrbstvene sestre proti trahotrtu (egiptovski očesni bolezni! Vsaka ustanova ‘ znaša po 3000 K, plačljivih v 6 mesečnih, v naprej izplačljivih obrokih In obstoll poleg tega v Vžit-kti brezplačne prehrane v zavodu. Prosilke se morajo z reverzom zavezati, da bodo pripravljene po končanem vežbaniu stopiti po pogodbi v' službo zdravstvenega odseka za Slovenijo, ki jih bo poslal kot skrbstvene sestre proti trahomn v Prek-mtlHe. Službeni prejemki b! po končanem Študiju znašal) mesečno 1000 K poleg odškodnine za hrano in stanovanle, ki se, bo določila Po dpgov.oru. Prošnje, opremlie-ne s potrebnimi dokazili, med njimi spričevalo o dovršeni' nižjj srednji ali meščanski šolf, je vlagati pri zdravstvenem odseku za Slovenijo v Ljubljani do vštetega 31. t. m. Komisija zp določitev meje med našo državo in Bolgarsko le sklenila, da prekine vsled mtf.lega ta ^jabeza vremena »vole delo, .'rtatp.pd ,4o9«č9vatihi. .meje. jse bo nadaljevalo J. .aiirflom l. 1921. Premog, Stranke, ki imajo izkaznico B bivše ubožne akcije, dobe premog na nakaznice mestnega magistrata Iti sicer 200 kg za 20 K.v naslednjem redu: pomkdiek črke L M. v četrtek, črke O. P R. »SIo\ enska dijaška zadruga v Pragi« opozarša vse one, ki nameravajo nadaljevati tekom tega šol. leta. »vrne študije v Pragi in ki reflektirajo na eventualno podporo ori »Slovenski dijaški zadrugi v Pragi«, naj to javijo omejeni zadrugi vsa) do t. januarja 1921. Le v slučaju, da jim je študij v domovini onemogočen Ir da Hm pristomi fond dovoli prenos že podeljene štloendMe v Prago, lih bo »Slovenska dl-iaška zadruga v Pragi« v uvaževan>a vrednih slučajih po možnosti podpirala. Tobačna zalotra v Tržiču, snoiena 7. založno trafiko se raznlsuie v oddalo no ipvnem natečaiti Tatvine na Hublianski ooštf Kakor smo že noročali so nrišli na Hub-llansk' no&ti na sled raznim nohtnim uslužbencem ki so kradli iz ameriških nisem dolarie in se na račun te-•sz denarja raS h ameriških rniakov-delavcev dobro imei; Doslei so are-t:ia!i 7 oseb, Ceniio. da so skupno ntkradli nad nrliion kron vrednosti. Nekateri so tudi imeli nepoštene kuD-čip 7 znamkami Pri okrožnem sodišču v Celiu so za četrto norotno zasedanie dosedal razpisane sledeče razorave: Jakob K‘lo letos dinlonuran'h oko- li 100 diiakov. Na nravm fakulteti se ie letos vpisalo nanovo 555 diiakov. s»runai pa iih le vpisanih 290() Na tehnični fakulteti ie vm'sanih skunrto z donki nre'5niih !et 1390 nanovo na se vnisalo sedai 320 diiakov. Na no-voosnovanih fakultetah. met!ic:nski agronomski in teološki se ni vnisalo fol’Vn diiakov kolikor se le nrpi nri-Č'-kovalo Vnicaln SC ie na rnertlpihski Fkuheii 250 diiakov na abronomski 85. na tenjnj5k; pa okoli 100. Vseh skunni ie seflai na beovraiskem vse-uč;l:5ču vpisanih 7030 diiakov. Kulturni ves nik. Kvartet »Sevčlk«. Dobro je, če fi ogledaš od časa do časa kako svetovno čudo. F.no spoznanje se rodi iz tega: Malo ie na svetu takeaa. da bi moglo tvo;a pričakovanja presenetiti z nadkriljeva-njem! Kaj bi dejal: do skrajnosti izdelana skupna igra, dovršena umerjenost predavanja, tehnične težkoče nepoznane — in vendar! So morda malenkosti, ki te ne morejo zadovoljiti, a vseeno ne moreš ž njimi obračunati. Tukaj utis, da govori v interpretaciji svojo besedo tudi že suhoparna rutina ljudi, ki se v isti smeri gibljejo že dolgo vrsto let; tam te moti pretirano uporabljen; »portamento« I, violinista, od pretiranega portamenta pa do par nečisto intoniranih not je en sam ka-rak — in sl ozlovoijen... Spomnil sem se sa naše dečke pri »Ziki« in sem bil vesr! —c. Umestne besede, »Nova Evropa« pozdravlja izdanje D. M. Dimičeve knjige »Savreinjna Patra Tehnika z naslednjim! besedami-: Karakteristično je za to našo dobo po vojni, da dobivamo -mesto razprav in knjig o ligi narodov in o mednarodni razorožitvi knjige z gornjim naslovom. Mi edino še pristanemo, da pogrevamo vojne spomine, prikazujoč kakšno odlično pesniško delo — ali objavljajoč zgodbe Iz vojaškega življenja, — ali naj nihče od nas ne zahteva, da ocenjujemo strokovne in popularne vojne študije. One bodo itak brezpredmetne iti zastarele, v slučaju da izbruhne prihodnja vojska, ker bo ta prinesla s seboj nova sredstva za ubijanie in uničevanje vsega, kar Je na človeku najboljše. Po svetu. — Avstrijska ljudska Himna. Nemški pesnik Karl Kraus je prepesni’ bivšo avstrijsko cesarsko pesem in jo obiavil v zadnji številki »Fachel«. Prenovljena pesem. Id ima sedaj naslov Vo!kshymne se i glasi: Oott erhalte, Gott beschiitze vor | dem Kaiser unser Lami! Machtig ohne selne Schiitze. sicher ohne seine Hand! Ungeschirmt vem seiner Krone, stehn wir gegen dlesen Feind: Nimmer sel mit Habsburge«’ Throne Oesterreichs Geschick ve-reint! — Tako se glasi prva kitica. Tej slično so prepesnjene vse ostale. — Mednarodni železničarski kongres so otvorill te dni v Memoiriai-Hall v Lon. dopu. Udeležilo se ga je veliko odposlancev : Nemčije, Francoske. Holandske, Luksemburške. Švedske, Danske, Avstrijske, BeurlJe in seveda Angleške. Zastopanih le okrog 1,400.000 železničarjev. Sprejeta je bila Bidegardsjcva resolucija glede Burnega delavnika, ki naj bi se po vsem svetu uvede! Prvosednik Thomas jg izjavil, da se pripravlja velik boj na Angleškem. M bo izbrjhnti v par mesecih — Francoski sodjalistl — komunstl sodrngl Lefebre, Lepetit tn Vergeus, ki 'so se udeležili razprav JH. Internacionale, so po .poročilu iz Stockholma ob razbitju ladje, na kateri so se vračali, utonili. Sodru-Lefehre je zlasti znan, ker le s sodelovanjem Barbttšseia lansko leto ustanovil •Mednarodno ligo bivših vojakov ta invalidov«. Bli je učenec Sorbone. — Angleški odposlanci na bernski so-eijaiističtti konieranci so: Wailhead Sh'v-vifell, ohhson in Roden . Bn ;t.>n VsCT's> fccr.r«tireyolucionariev. Vlada ie«.iz;avila da smatra Drotire- voJncionarce. ki se nahaJab v irieniit rokah, za talce, ki bodo iamčiii z» /ivlienie ocroženih Hudskih. ooverlc«. nikov — Otvoritev univerze se je Izvršila M Rio dl Janeiro v Južni Ameriki. d®sp©darst¥@« — Gospodarsko- fiuančnt odbor otial« sirov je dovolil uvoz sladkornega trsa. —Na avstrijskih državnih železnicah' se s 15. dec. zvišajo blagovni železniški tarifi za 50 odstotkov. Prehraaa A vsi rile, V oelskovf se-ii orehranievalnepa odseka ie zvezni nrnister dr. Oriinberver obširno poročal o Dreliran;evalnem staniu v Avsinii. Državni orisoevek na moko in kruli znaša 15 miliionov kroit Sniošrm oovišanie cen kruha ori sedanjih razmerah ni izvedli'vo. Da sa zmaniša državni nrisnevek za mokd in kruh se ie oredvsem sklendo. da hoteli, restavracije, sanaroriii in eo-sfilne ne bodo več dobivale moke do znižanih conah Prav tako bodo od or eie mani a ceneiše moke izkliučeni tuj: d1žav!iani. Za oskrbovante z mesom mora oiačevati država mesečni orisuevek 49 miliionov kron. za kon« densjrano mleko mesečno 16 milijonov kron. Za oskrbovanie z živili ima dižava letno 25 miliiard kron do-manikliaia. Množ'ria kj-tiha novollne k valitete bo zadostovala do noveea leta Vlada namerava kuoiti od Amerike 50 ton žita. Setev na Madžarskem. O doIo-žaiu nnliedelstva se noroča: Glavna setev ie skoro oovsod že končana. Neuerodne vremenske razmere so oovzročile veliko škodo. Setev se J® oovsod zakasnila Naislabši ie nolo* >ai v komi tu Hi Szolnok. kier ie mno-tro tnlia neobdelaneera. V kom:tatiM Dorsod. Somocv in Heves so povzročile miš; mnoc"-> škorle — Gospodarska blokada. Podkomisij** zveze narodov, ki se bavi z vprašani«* blokade je spreleta načrt o Izvajanju gospodarske blokade. Nekatere točke, id i* vsebuje načrt se prodlože skupščini, 4* jih takoj izvede, druge pa mednarodni razoroževalnt komisiji, ki sc v kratke«* ustanovi, --- 1 ■ . ■■■—- ' ' ■* IzdulRtell- Ivan Mlinar "‘"“P’"' Oderovorni urednik- lak Veftnveč* MUUt Ajh&fua a^uaeju- «■» • UUuš4V34»1X iJuiLiH mmnm oncn im. s s== tIHDSI - StlJESe iSfflf ==* TISKOVIKE ZA SOLE, ŽUPANSTVA en urees. nrikcder« NEJSI PLEKATE IN VABILA 5tli SHODE IN VESELICE ,*« LETNE ZAKLJUČKE NJUKODIS t.KiŠ* UtkECBA ZA TISKANJE ČASOPISOV, KNJ O, BROiUR ITD. STEREOTIPtJA. LITOGRAFIJA. (2r *W/k* iS> Otvoritveni oglas. Cenji nemu občinstvn vljudno miznanjam, da sem ot-voril dne 4. decembra 1920 isciiiii ii Mmibii jjii na MatiiiiiEio tiso SLI. v ti SaiipliBD-jililiiaiii Mi Poleg vseh vrst Špecerijskega in'kolonijalnega blfcga priporočam poseb o moko, zdrob in ješpren ek iz lastnega mlina, dalje poljedelske pridelke in vsakovrslno pristno žganje predvsem slivovec lastne kuhe. Zagotavljajoč solidne in točne postnžbe z znatno znižanimi cenami se priporočam z odličnim spoštovanjem O. Sturm. -~vAA- AUTO MOBIL! in KOLESA njih Bell in epreira "PNEVMATIKA oara2a in delavnica LiubUana liosposvefsk« c. 14 Vegova ulica St. 8. Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.