108. številka. Ljubljana, v petek II. maja. XXI. leto, 1888 Izhaja vsak dan «ve*er, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejemali za avatro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 1 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne prtit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., 6e se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in npravnistvoje v Gospodskih ulicah št. 12. UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. \ IJul»l juui II. maja. Ne po krivem sluli so politiki italijanski po vesoljnem svetu, kajti uspeh nanizaval se je k uspehu. Mali Pijemont delal je pod narodne ideje praporom čudesa, poraze svoje s svojih zaveznikov pomočjo spreminjal v zmage in naposled ves apeninski poluotok zjedinil v jedno telo. Do teh sijajnih uspehov pripomogli bo jim nauki Machiavelli-jevi, neka prirojena jim zavratna previdnost in — čudovita sreča. A slednja ni jim ostala zvesta. Omamljeni po prejšnjih deloma nezasluženih uspehih, hoteli so na vsak način igrati primerno ulogo kot novopečena velesila evropska in tekmovati z drugimi v stoletjih utrjenimi državami, zlasti s sorodno Franco sko. Ko je slednja zasela Tunis in Italijanom tako-rekoč izpred nosa vzela jako mikaven plen, bil je šovinizem italijanski globoko užaljen in ko se je baš ob istem času začela nečuvena reklama za nemško kolonijalno politiko, za Kamerun, Kongo in druga taka tropična nebesa, čutili so tudi vsi Italijani od ministra pa do zadnjega nlazzaroni"-ja, da tudi Italiji treba kolonij, prekmorskih naselbin, ker le potem bode dostojno zastopana v koncertu evropskem. In dobili so srečno svojo kolonijo. Ob Rudečem morji naSlo se je mesto Masava, kafprpgn si šh p«. beden evropskih vladarjev ni hotel prilastiti. Tu postavili so Italijani svojo trobojnico na puščavsko nabrežje in VBemu svetu se je začelo propovedovati o strategični in trgovinski važnosti tega poprej nepoznanega mesta. Črnega kontinenta poznavatelji so sicer z glavami zmajevali, češ, iz te moke ne bode kruha in marsikomu se je čudno zdelo, da bi bili praktični Angleži prezrli baš Masavo, ako je res tolik biser, tudi mej Italijani samimi bilo je nekoliko treznih mož, ki so svarili pred vsakeršnim afriškim pustolovstvom, — toda vse je bilo zaman, vsega naroda bila se je prijela neka mrzlična ner-voznost in vročekrvneži mej njimi videli so že v bližnji bodočnosti cvetočo in mogočno naselbino, ki bode poleg Masave obsezala vso Abisinijo ter visoko nadkriljevala svetopisemske kraljiee Sabe mistično državo. Z uprav italijansko domišljijo začeli so okolu Masave prisvajati si razne pustote ter že mislili, da jim Abesinija kot zrelo jabolko samo pade v naročaj, kar jih iz prijetnih sanj vzbudi Dogalski poraz, pravo ffmesarsko klanje", pri katerem je oddelek italijanskih vojakov skoro do zadnjega moža podlegel sulicam abesinskim Te hekatombe vzbudile so po vsej Italiji narodno strast, hrepenenje po maščevanji, in neraz-lnerna množica vojp.kov, do 30.000 mož, odposlala se je v Masavo, krotit in kaznjevat zlodejske Abe-since. Bujne nado porajale so se o tej ekspediciji, upalo se je, da bodo ogromne žrtve ljudij in denarja imele tudi primernega uspeha. A vsega tega ni bilo Abesinci neso hoteli bika pograbiti za roge, niti svoje kože mzpostavljati baterijam italijanskim, Italijani pa si neso upali iz varne ograje svojih utrdb. In tako sta se sovražnika več mesecev gledala od daleč, ne da bi se bila kdaj do krvavega spoprijela. Abesineem ni posebno škodilo, da so z Italijani igrali nslepo mišu; Italijanom pa je merilno podnebje afriško pobralo na stotine vojakov in veliko milijonov. Jako čutne te izgube in ozbiljni evropski položaj so je naposled izbistrili. Uvideli so, da v Masavi in okolici ni ničesar iskati, prejšnja bo jevitoat se je razpršila, na njo mesto pa je stopila splošna nezadovoljnost glede afriške ekspedicije. To nezadovoljnost morala je vlada jemati v poštev in posledica je bila, da se je večina vojakov odpokli-cala iz Afrike nazaj. Vojna z Abesinijo je končala brez boja, Italija se umice, inoralično poražena. Narodnostna ideja, katera je Italijo zjedinila in iž nje napravila vele silo, maščevala se je kruto, ko bo se jej Italijani izneverili in hoteli zavojevati narod, braneč svojo nezavisnost, svojo domovino Italijanska politika bila je pri tem podjetji nedosledna, kakor so nedosledni vsi njeni državniki, tirajoči poalednji čas jako čudno, breznačelno politiko, katerej ugaja v vsakem vprašanji drugo merilo. „Italija, rekel je Crispi v svojem zadnjem govoru v zbornici, mora z ozirom na svojo zgodovino braniti pravice narodov", g tem razlogom ^otel je upra- vičevati potuho. katero daje pustolovcem bolgarskim. A trebalo bi najprej dokazati, kakor piše ruski list, da braneč Stambulova, Italija v resnici brani narodne pravice Bolgarov, in potem zakaj Italija ne vzame pod svoje okrilje tudi . . . Ilumunov, Srbov in . . . Zakaj mirno gle la, kako se pritiskajo Francozi v Alzaciji in Loreni? Tu, kakor se vidi, Italije njena zgodovina ne sili potezati se za pravice narodov. Ta kriva, nedosledna politika zapeljala je Italijo v pii8te, neobljudene pokrajine afriške, kjer ni druzega dosegla, nego da je z ogromnimi žrtvami pobirala iz žrjavice kostauj za Angleže, kateri jej pa v odločilnem trenutku morda niti hvaležni ne bodo. Batenberžanu bil je ob svojem času Bismarck prorokoval da mu utegne bivanje na bolgarskem prestolu biti kdaj prijeten spomin. No, Batenberžanu je spomin na Bolgarsko vsaj v toliko prijeten, da si je poprej prazne žepe napolnil s par milijoni. Italijani pa niti te tolažbe nemajo. Njih uspehi so povsem negativni. Državna blagajna, katero je bil jedva Sella spravil na pravi tir, kaže vsled tega pustolovstva velik nedostatek, v Afriko odposlana vojna sila pa si je mesto lavorik stekla blamažo. Govor državnega poslanca gospoda Karola Kluna v 223. državnozborskej seji dno 1. maja 1888. (Dalje.) Zato mislim, da bilo bi bolje, da se pusti spodnja gimnazija v Kranji, in če bode trebalo razširi v zgornjo gimnazijo, nego pa v Ljubljani ustanavljati novi zavod. Kmalu se bodete preverili, da bo učencev na novi zgornji gimnaziji ravno toliko, morda še več, nego pa na nadomestni šoli v Ljubijam, ker bi pobrala precej učencev Ljubljanske gimnazije. In ker se vedno povračajo časi, da brezvestni agitatorji te ali one stranke podpihujejo izgrede in motijo brezskrbne mlade ljudi, zato bi v takem odločilnem slučaji tudi bila ložja disciplina na Ljubljanski gimnaziji. Opomnil sem že, da tudi spodnja gimnazija v Kranji ni bila obiskana tako slabo, da bi se naredba učne uprave s tem mogla opravičevati, in da bi v LISTEK. Zavetišče na Gri itovci. Že je nekoliko dnij, kar so nam pripovedovali lovci, ki hodijo na planine nad Šent Urško-goro poslušat divjega petelina žarne ljubezni pesen, da Frischaufove koče ali zavetišča na Grintovci ni več, da ga je silovit snežen plaz pomel brez tiru in sledu, a nesmo jim verjeli. Pre-širnov mornar dekletom ne zaupa, a koliko lovcem je verjeti, je tudi dobro znano. Vender zdaj govorili so resnico, zavetišča na Grintovci res ni več. Bode li znova gradilo se, bodo li hriboplazci ostali brez njega, to je sedaj zanje pereče vprašanje. Menimo, da jo bodo težko pogrešali, kajti dandanes je hriboplazenje že živahen sport in osobito naša gorska velikana Triglav in Grintovec sta prišla toli v modo, da si hriboplazci v njijinih zavetiščih podajajo kar drug drugemu vratno kljuko. Posebno pa se je Grintovec priljubil nežnemu spolu, ker popiti se njemu na vrhunec in uživati ž njega bajno diven razgled, ne daje ravno premnogo truda. Brez zavetišča bi tega ne bilo, morali je bodo zopet imeti in ne dvomimo, da kmalu bo zopet stalo na Grintovca južnem pobiežji. „De mortiu8 nil nisi benetf. a o uničenem zavetišči na Grintovci ne mogli bi dobro govoriti, jedno pa moramo reči, da gegova največja hiba je bila, da ni stalo na pravet mestu in da je živo želeti, da se novo no zgradi avno ontlu. Stalo je, kakor rečeno, na južuem pobrežji Grintovca 1447 metrov visok<, a na takem kraji, da se ni čuditi, da ga je zadla uapominana osoda. Bilo je ugodno pristopno le hriboplazcpm, ki so prihajali na Griutovec iz Kokško doline, a ugajalo ni tudi tem povsem, kajti o Kokre, oziroma od Suhodolnika do njega ni še mlovica poti do vrhunca in vrh tega, ko je pot o njega vedno zložna, lehka, celo damam igrača, je »d njega do vrhunca vedno bolj in bolj strma in tžavneja. Onim hribo-plazcem pa, ki so hodili na (iutovec od Kamniške strani iz Bistrice čez Kokrškoedlo pa ni bilo uprav uič primerno, ker je stalo 3S metrov pod Kokr-škem sedlom, morali so teda.ta del poti dvakrat hoditi. No na hriboplazee iz BtriŠke doline čez Ko-krško sedlo gradniki uničene^ zavetišča neso mislili, saj se do tedaj od te strni ni popel nobeden turist Grintovcu na vrhunec, sam slavnoznani avstrijski hriboplazee, univerzitui prof. dr. Frischaul iz Gradca, ki pozna naše plane, kakor malokdo in je bil neštevilnokrat na Grintovci, ni šel nikoli iz Bistrice, ampak vedno iz Kokrške doline nanj in neki samo jedenkrat vrnil se je z njega čez Kokr-ško sedlo v Bistriško dolino, a pot s sedla do Žagane peči mu ni neki kratko ni malo ugajala. Njegov slab utis s te poti je bil gotovo merodajen, da se je zgradilo uničeno zavetišče na napominanem neprimernem kraji. No, bilo kakor bilo, ob gradbi novega zavetišča na Grintovci, trdno smo uverjeni, vzelo bode društvo avstrijskih turistov v dostojen poštev tudi vse one tehtne razloge, ki živo terjajo, da se to zavetišče zgradi vsaj v visočini Kokrškega sedla, da bode ustrezalo tudi hriboplazcem iz Bistriške doline. Dolgo smo se čudili, da Kamničani in tujci, ki prihajajo sem v letovišče, hoteč na Grintovec se vozijo po daljni, dragi poti čez Cerklje, Velesalo in Predvor v Kokrško dolino do Vrtučnika, mesto, da bi šli iz bližnje Bistrice peš nanj. Da se prepričamo, kakova je hoja iz Bistrice čez Kokrško sedlo na Grintovec, šli smo šestorica lani na devetnajsti dan julija meseca iz Kamnika v Bistrico in od tod vzdignili se na Grintovec od malo znane in težko pristopne, rekli bi deviške strani, namreč čez Kokrško sedlo. Vodil nas je dobro znani gorski vodnik Tine Uršič iz Bistrice. tem oziru jednaka osoda prej zadeti morala več dru- \ gih učilišč. \ Tako ima na primer nemška spodnja giinna- i zija v K očev ji že s početka vedno manj učencev ; kakor v Kranji in zaslužila bi torej tudi večjo po- < zornost štedujoče učne uprave. < Jaz tega ne pravim zato, da bi želel, da se j odpravi gimnazija v Kočevji, nasprotno, po mojih t mislih vsaka šola ima pravico do svojega obstanka s in in i privoščimo od srca svojim nemškim sode že- ' lanom lastno šolo, ki bo morda Kočevarjem še bolj i potrebna ifi koristna, če bodo dmejili ali prepovedali 1 krosu jarstvo, ki je glavni vir dohodkov Kočevarjem, j in se bodo morali obrniti do drugih virov. Zato bi obža lovali, ko bi se odpravila gimnazija v Kočevji, za katero je veliko storila mestua občina. Opomnim to le zato, i ker hočem reči, da mora iskati človek po treznem, premišljevanji vseh razmer pravi uzrok, da se je odpravil« gimnazija v Kranji, v antipatiji visoke učne uprave proti prebivalstvu slovenskemu. (Tako je ! na desnici)) in ker je bila ta šola v očeh učne uprave slovenska. V teb mislih potrjuje nas tudi to (Čujte! na desnici.), da je gospod učni minister določil nu-merus clausus le za slovenske oddelke Ljubljansko gimnazije (Čujte ! na desnici ) in je prepovedal le slovensko paralelko; gotovo pa ne bi ugovarjal, ko bi hoteli ^tariši upisati otroke svoje v nemške od delke. (Klici ua desuici : To on hoče!) Gospod minister je danes temu odločno oporekal, pa slovenski narod tako sodi in učni minister moral bi si bil že prej misliti, da bo tako sodil, in zato od njega ni bilo politično modro, da je spravil v nevarnost svojo veljavo, in še več dobro ime vlade zaradi malih troškov, katere država plačuje za Kranjsko gimnazijo. (Tako je! na desnici.) Ko se je jeseni minulega leta zopet sešel državni zbor, opustili smo parlamentarne demonstracije, kajti pričakovali smo od previdnosti in nepristranosti gospoda naučnega ministra, da bo temelj.to presodil korake kranjskega deželnega odbora in mestne občine v Krami in na najvišjem mestu priporočil njeno prošnjo. Žal, da smo se varali v svojih nadah; gospod učni minister bal se je gotovo, da bo kaj zgubil na časti, ko bi se bil po načelu „sapieiltifl est mutare sententiam" udal našim prošnjam, ker bi se morda potem ljudem zdelo, da njegove naredbe neso vselej primerne in včasih potrebujejo popravil. Zato se je glede Kranjske gimnazije dosedaj upiral in bi nam prej ustanovil z večjimi troski novo šolo v Ljubljani, kakor pa pustil v Kranji gimnuzijo in tako preklical svojo naredbo, nasproti današnjim bos 'dam, kje bi sploh bil minister, ki se ne bi oziral na finančni položaj države. Prebivalstvo na Gorenjskem visoko ceni gimnazijo v Kranji, in zato je 3G občin poslalo v zadnjem zasedanji peticijo deže\nemu zboru, kar morejo potrditi gospodje z one (leve) strani, v kateri prosijo, da bi deželni zbor posredoval v tej stvari —da ostane gimnazija v Kranji. Deželni zbor je spoznal potrebo spodnje gimnazije v Kranji in naročil deželnemu odboru, naj sto i pr -merue korake, da se obrani. Jaz pa mislim, da ima o tem vprašanji govo riti več ali manj tudi ti viHoka zbornica. Ni treba Od Kamnika do Stahovec pelje četrturna lepa vozna cesta, od tod pa dobra, sem ter tja uprav kakor šetališče krasna zložna pot malone vedno po prelepem gozdu ob reki B strici do ujenega izvira ali do Uršiča, kamor se pride zelo udobno v dveh urah. Ne bodemo popisovali krasot Bistriške doline, a ko prideš do izvira Bistrice, ne moreš se dovelj diviti slikovitosti velikanskih gora , ki jo robijo na severu. Tu ti je prizor, ki z mogočno silo deluje nate in ti polni srce z nekim nepopisnim hrepenenjem. Čarobno oblikovane gore Brana, Turška gora in Skuta te obkrožujeio , na zahodu pa izuad predgorovja Napodeh in Podpodeh moli velikan Grintovec svoj osat vršeč v nebo in zre ti naproti toli blizu iu toli vabljivo, da bi najrajši kakor lahko-krila tica zletel nanj. Kdor ima srce, ni možno mu ubraniti se silovitemu utisu te očarljive slike. .Da je tako, priča nam je pesnik prelepih slovenskih trioletov, ki je bil na 23. dan oktobra 1884 v Bistrici ter je zabeležil oudt v knjigo za obiskovalce nastopne stihe: . r i: ili-u i ho. ! Vetrovi ei'uo su tepu, Burno oblaki se drve ; Zdaj jaano, inouro je nebo Zda; .sji' i savilo je v megle: posegati v pravice eksekutive in ji dajati navodila, vender ima visoka zbornica važno, rekel bi odločiluo besedo. Kajti gospod minister nam obljubljene nove šole dati n^ more, ako mu ta visoka zbornica ne dovoli sredstev. Pameten človek ne bo nikomur odrekel potrebnih sredstev, ali ravno tako umevno je, da mora zbornica presoditi, če s > potrebna sredstva. Kakor sem dokazal, je šola za nas na Kranj skem potrebna, ni pa potrebno, da bi morala biti v Ljubljani, marveč je želeti iz mnogih uzrokov, ki sem j i 11 prej navel, da se ne ustanovi v Ljubljani. Na koiist je državi, prebivalstvu in disciplini, da gimnazija v Kranji ostane, in 6« bodo zahtevale razmere, razširi v i.gornjo gimnazijo. Zato bom pri dotičnem naslovu nasvetoval re solucijo, da v Kranji ostane gimnazija, in to resolucijo Že sedaj priporočam visoki zbornici, da bo pokazala gospodu na učnemu ministerstvu, da neće k vsem naredbam g. učnega ministra reči „da in amen" (Prav res! na levici) in tudi ne le zaradi tega naložiti državi večje breme, da obvelja malo premišljena ministrova naredba. Glede hasvetovane resolucije v budgetnem od seku, rekel je naučni minister, kakor je v poročilu na strani 35, tako-le (čita): „Naučna uprava bo z največjo pazljivostjo zasledovala predmet resolucije ter letos resno Bkušala rešiti vprašanje, ki more na jedni strani ustreči, željam slovenskim, na drugi upravičenim zahtevam naučne uprave, ki želi, da se učni namen v nemščini zaradi tega kolikor mogeče dosega, da morejo učenci v višjih razredih lahko poslušati pouk v nemščini. Ravno tako je danes govoril N"j. ekscelencija. Re& je čudno, da leta in leta potrebuje učna uprava, da se odloči ustreči zahtevi naroda slovenskega, in da ni treba dolgih preiskavanj, kedar gre za to, proti željam in pravicam slovenskega roda kaj storiti. (Tako je! na desuici ) Kar čez noč so nas že večkrat presenetili z naredbami iu odredbami daleč segajoče važnosti, kakor se je to zgodilo z naredbo, ki se tiče povišanja šolnine, in ukazom, s katerim so se odpravile n 'katere Brednje šole. Da se je gimnazija v Kranji odpravila ni bilo treba ni karih dolgih preiskav, odpravila se je če tudi se je oblastvo, ki je v prvi instanci poklicano, to stvar presojevati, nasproti izjavilo in svoje mnenje z važnimi uzroki podprlo. Mogoče, da je ministerstvo dobilo kako izjavo gimnazijskega ravnateljstva, katera bi za ministerstvo ne bila smela biti odločilna, kajti to je razsojevanje v lastm'j stvari, ker je znano, da profesorji rajši bivajo v večjih mestih, nego pa v manjših po deželi. (Dalje prib.) Politični razgled. dežele. V Ljubljani 11. mu/a. Ker delo v državnem zRtoru le počasi napreduje, i b^ie baja vlada v kratkem zahtevala builgbtui provizorij še za junij. Budget namreč ne bode v obeh zbornicah za časa rešen. Će zbor ne bode najuijuejših stvarij rešil, j>edno se skličeta delegaciji, ie bode sešel dižani zbor še za malo I _ -*■---- --- .1--:■ ——- '; . ' —^ZS Obse tU ziatff lUtjpt ua*, Ob eiieii nam »teži v obrazi Ta bo^ ja »lika mojega Srca, Tu srećo aeiJi, tu boiu tluuiu!a A naprej, napi« na pot! Tudi od izvira Bistrice naprej hodiš pl ure do Žagane peči — čudovite, ogromno velik skale, ki stoji sredi gozdu samotno, kakor da b bila z neba padla ter je od vrha do tal pravilnona pol pres- kuna — prijetno po lepem gozdu. Mfo nad Žagano pečjo neba pot in začenja neznano grda struga I udournikov in snežnih plazov. Po >j strugi ti je hoditi do vrh Kokrškega sedla. Žt od kraja laziti ti je po vseh štirih po skalovji tu lakopičenein, kajti tu koračiti 1 je mulo možno, vcčk»t ti je silno treba še gorske 1 palice, da si nad sk;o pomagaš. Sem ter tja štrli ti naproti skala z ngotovega, rahlega stala toli 1 pogibeljno, da, fce sedotakneš in jo zvališ, te za ruši za večnost v gib. Višje gori vspjme le divje groblje, struga se razširi in po ^roli ti je treba uprav riti , da prideš nezuano poča iu težavno naprej, a čvrst moraš biti, na ti u;a v tej grobl|i ne ouemorg. Ko prideš do grobljt zagledaš zopet Kokrško sedlo, katero si bil izgub iz vida malo nad Uršičem, kajti struga je do.roblje ozka in jdoba ter od obeh straneh z gosti grmičjem obrobljena, da ne časa po sklepu delegacij. — Prvo branje šolskega zakona bode pa baje še le jeseni. Vlada bode nekda samo izdelala predlogo ob uvedenji konfeai-lonalue šole in jo jeseui predložila zbornici. Najbrž se dozdeva ministerstvu, da se Liechteustanov predlog preveč ozira na želje Čehov, kar se tiče deželne avtonomije, in hoče torej s svojo predlogo prepreči, da bi se ne ustreglo češkim željam. Nekateri listi so objavili vest. da hoče odstopiti im ni infiii.Hter Gauč, ker večina državnega /bora vanj nema zaupanja. To pač ne bode resnica. Če se je Taaffe uedavuo še tako vlekel pt Gauča, da bi bila odstopila vsa vlada, k . bi bila učnemu ministru zbornica odrekla budget, ga tudi zdaj ne bole pustil. V ponedeljek se bode ogerMki zbornici poslancev predložilo poročilo finančnega odseka ob ob-dačenji špirita. Državni zbor bode pač še le po Biukošlih začel razpravljati to stvar, da bodo poslanci imeli dovolj ča-m, da poročilo dobro prouče. Ko bode rešen zakon ob obdačen i špirita, se bode zaključilo zasedanje in otvorilo novo, v katerem se bode volila delegacija Ybi;i3ia4' države. Ruski listi mnogo pišejo, kako se širi katoličanstvo po SrlMji Iz iiliti bi kdo res lahko sklepal, da preti pravoslavju velika nevarnost v Srbiji. V resnici pa dosedaj katoličanstva še ni nobena vlada v Srbiji podpirala. Sedaj se Še le zida prva katoliška cerkev v Niši in v Belem gradu, kjer je do 5000 katolikov, je le majhna katoliška kapelica v palači avstrijskega poslaništva. Vladika Stross-mayer se je pri raznih prilikah že pri srbskej vladi potegoval za katolike, pa največ brez uspeha. Več bulgjtr.sk i li begunov poskusilo je bilo iz Srbije pri Trnu udreti v Bolgarijo, kjer bi se bili zjediuili z drugimi nezadovoljneži. Mejua straža jih je stieljanjem razpodila. Pozneje so pa poskusili mejo prestopiti pri lluloiniru, kjer se jim je ustavila žandarmerija. Bil je hud boj, v katerem je bilo več ranjenih. Ker so se poslednji čas odnašaji mej OrkI in Turki nekoliko zboljšali, odide v kratkem poslanstvo iz Aten v Carigrad, ki bode izročilo sultanu Spasitelja red v briljantih. <»rNka kraljica Olga odpotuje za tri mesece v Peterburg k svojim starišein. Morda ima to potovanje tudi kaj političnega pomena. Rusi se poslednji čas jako zanimajo za Grke, Hkratu ko je bil ruski veleposlanik Nelidov v Atenah, je bil grški minister vnanjih zadev v Peterburgu Ker so se Srbi in Bolgari Rusiji zamerili, slednja vedno bolj pospešuje grške interese na Bilkami. Tudi večina ruskih listov izraža simpatije svoj' d pet iu štirideset stopinj strmine, „Kokrška dobna", najbrže store to iz šale, kajti priineien mu je jedino pridevek : „Hudičev jarek". S Kokrškega sedla gre se lahko prav udobno ua desno pod Mali Grnntovec iu okolu njega Griu-tovcu na vrhunec, a da so spočiješ, trebalo ti je iti v zavetišče, kakor smo žeQrekli, 325 metrov pod Kokrško sedlo. Iies ni, da bi komu svetovali,, ki je iiamenien iti čez „Hudičev jarek" na Grintovec, naj hodi tod, kajti, če je tudi vrl hribop.iaztc, uniči mu vse veselje. I Kunce ^ribj Kušk , ki je bil dal povod raznim diplomatičnim razpravam. Morda mu bode vlada tudi setlaj naro čila, da naj kaj podobnega učini. Dopisi. V/. Celovca 10. maja. [Izv dop.] —Slovenskega poslanca g. Iv 1 u u a govor v državnem zboru napravil je na vse koroške Slovence najugodnejši utis. — Dolgo časa so naši nasprotniki trobili v svet, da se Slovenci na Koroškem dobro počutijo, da 8 svojimi nemškimi sodeželani zadovoljno žive\ in da si ne želijo razmer, kaketšne vladajo mej prebivalci na Kranjskem. To pa je le pesek v oči! Tako govorijo le takrat, kadar jim nevarnost preti, da bi se njihovi načrti ne prekrižali ali kadar se hote za svojo stvar okoristiti, kajti drugače nas naši visokoizobraženi prijatelji le preradi ometavajo z blatom in psovkami, kakor: „vvindischer Trottel," „elende krainische Seelen," AuswUrfe der Mensch-heit", „ioferiore Race," itd, v istini pa nas hote imeti le za hlapce, ki bi jim pomoglj zidati nemški most do Adrije. Kot taki bili bi koroški Slovenci Nemcem ljubi in dragi, a ker so se jeli gibati iu zavedati svoje narodnosti, bi naši nasprotniki to gibanje pred svetom najrajše zakrili, in ako mogoče s časom popolnem zadušili. — Sploh se naši Nemci kar največ mogoče trudijo, Korošce zoper Kranjce naščuvati in švabska lista, Celovške „Freie Stim-men" in Beljaška „Deutsche allg Zeitung/ se v tem posebno odlikujeta. — Ne bodem vam z naštevanjem raznih zlobnostij naših nasprotnikov, ki se uporabljajo zoper nas Slovence, kratil prostora v Vaš m cenjenem listu; omenim naj le toliko, da je g. poslanca Kluna govor naše Nemce spravil popolnoma iz ravnotežja in da vsled tega kar besnijo. Oni pač neso nikdar pričakovali kaj tacega in Beljaški liberalni državnozborski poslanec g Gohn sam se je prav grdo usedel, hoteč v državnem zboru polemizovati proti g. Kluuu, kateri slednji pa mu je umel sistematično zapreti njegova usta, ter mu je z uradnimi pismi dokazal, da to, kar je govori^ nikakor ni zlobno obrekovanje, kakor je omenil napihnjeni g. Gohn. marveč da je vse popolna resnica. — Nuši nasprotniki in ž njim naše višje osobe, kakor tudi c. kr. deželni šolski svet sam, so se že kar veselili, ker jim je skozi dolgo časa šlo v po-nemčevanji koroških Slovencev vse tako po sreči, kakor so si želeli; umrli bo doslej sigurno iu z uspehom hoditi po potu, ki je njim in njihovim željam najbolje ugajal, če tudi so na Dunaj redno pri vsaki priliki vse drugače poročali, nego . se j«, pa po Koroškem v istini vršilo in zaukazovalo. Cas je prišel, ko je bilo mogoče našim poslancem na merodajm m mestu le mali del onih krivic navesti, ki so. se do sedaj nam koroškim Slovencem prizadevale, in mi saj menimo, da bode naučni minister pl. Gautsch sedaj se vender predramil, ter odslej nekoliko več oziral se tudi na nas ubogo rajo po Koroškem, da moremo v bodoče svoja bremena saj v tem oziru ložje prenašati iu nam bode dovoljeno prosteje gibati se in dihati. Dne 3. maja, ko so nam Dunajski listi prinesli vest o izvrstnem govoru g. drž. poslanca Kluna, sešli smo se na večer skoro večinoma vsi tukajšnji Slovenci, spominjali se v naudušemh govorih zagovornikov naših slovenskih pravic ter sklenili, odposlati . na Dunaj brzojarno zahvalnico, katero ste v 104. štev. svojim čitateljem itak že od besede do besede podali. Sploh bodemo odslej še bolj pozorni in obelodanili bodemo po slovenskih listih vse do pičice in odločno kritiko vali vsako nepostavno in krivično dejanje, ki bi se hotelo uporabljevati v bodoče zoper nas, naj pride taisto od katere koli strani. — dolgo smo trpeli pod pritiskom nemške; p-sti; sedaj pa je skrajni čas, da se trpljenju Slovencev na Koroškem napravi konec. — Zatorej, koroški Slovenci, potrudimo se, zavedajmo se sloveuske narodnosti, ostanimo s'ožni in ne udajmo se! S l^ivJkc 10, maja. [Izv. dop.] Dne 8. maja okolu peludne zadela je vas Palčje huda nesreča, silno je razsajal goreči petelin. Uničiti je hotel cele vas. V trenotku bilo je 7 poslopij v ognji. Ljudje po večjem na polji, neso mogli hitro na pomoč. Pri vsej nesreči vender dohitela je pomoč iz bližnjih vasij. Največ prišlo jih je iz Trnja, pa tudi vrlih Zagorcev precej. Omejili smu ogenj na omenjena poslopja, da si je bilo do bližnje hiše sama dva koraka, za ujo pa cela vrsta slamnatih streh. Gašenje ovirala je huda vročina v ozkih ulicah. Marsikuki pridni deklici imela se je obleka od silne vročine. S čudovito vstrajnostjo delali so vsi, najbolj drzne in neutrudljive bile so pa Trnjanke. Vsak se jim je čudil. Domači ljudje bili so tako prestrašeni, da nekateri skoro neso vedeli, kaj delajo. G. nadžupan Št- Peterski je bil hitro na mestu, ter spodbujal gasilce, plačal je tudi nekaj vina. IIvnla' Žalostno je bilo slišati jok in stok ubogih po-gorelcev ter klic na pomoč. Hudo mi je bilo pri srci, videčemu mladega gospodarja, ki je nesel iz goreče hiše svojo bolno mater, ter podil živino iz hleva, vse drugo pa prepustil osodi. Ko pa vidim pri drugi hiši par otrok, ki so ravno svojo bolno mater ležečo na postelji vlekli na prosto, spomnil sem se Davidovih besed: „Pepel jem mesto kruha in svojo pijačo mešam 8 solzami". Drugod zopet joče in obupno vpije gospodinja : njoj, moj Tonček"! Trdila je, da je otrok v goreči hiši ostal. Kmalu zaslišimo mej praskanjem silnega ognja neke čudne glasove. Groza nas je obšla misleče, da je vender le Tonček, v hiši. Oče skoči, kot besen skoz ogenj v hišo, da reši svojega 4 letnega sinčka. V malo trenutkih pa prinese mesto mladega sinčka dve že omamljeni kokoši iz hiše. Kokotanje namreč bilo je toliko čudno in nerazločno, da nismo g!asa razločiti mogli. Kmalu potem prijoče Tonček iz sosedove hiše, kamor se je šel skrit, in potola-ženi smo bili. Sedem gospodarjev je pogorelo popoluoma. Ravno tako zgorelo je veliko voz, plugov in gospodarsko orodje. Nekaterim zgorela je prav vsa hišna oprava, vsa obleka, z jedno besedo, vse, kar ni bilo železno, pokončal je grozni ogenj. Tudi nekaj živine je poginilo. Druge nesreče pa pri gašenji ni bilo, kakor tu in tam se je kdo kaj malega opekel. Okolu tretje ure popoludne bil je ves ogenj na tleh. Grozen zubelj žugal nam je pokončati še sosedno hišo in ž njo vso vas. Že se je unelo podstrešje bližnje hiše. Čuli so se glasovi: gorje! gorje I če se ta hiša uuame. Gasilci, videč silno nevarnost, napno vse svoje moči, ter urno douašajo vode. Po sinem trudapolnem delovanji iu trpljenji utrudili so se gasilci tako, da jih je veliko onemoglo. V tem trenotku pa zaslišimo tolažljivi glas trobentača vrle požarne brambe. Postojiuske in Otoške. Strah bil je pri kraji! V trenotku napeljali so cevke po vseh poslopjih. Neumorno so delali ter sijajno pokazali svojo, izurjenost. Oj, koliko je vender vredna požarna bramba J Po dveuruera neutrudljivem delu pogašeno je bilo vse. Hvala prisrčna! plemenitim Postojinčanom in Otočanom, M so nam H1/, ure daleč pribite i na pomoč. Vozili so se samo do sem *U ure. Telegram potreboval je iz Št. Petra do Postoji ne celo uro. Čudno, pa resnično! Blagi ogujegasci prekosili so cfdo elektriko. Naš skrbni i blagorodni gospod c. kr. okrajni glavar dospel je.v istem času na kraj pogorišča ter si ogledal nesnčo. Čast in hvala mu! Po požaru ogledali smo še jedenkrat vse, povpraševali smo, če so pogorelci kaj zavarovani, seveda le za neznatne svote. Kako je ogenj nastal, nam ni znano. Še nek čuden slučaj se je pripetil. Jeden pogorelcev imel je na odru silno veliko sena, rakal je, da ga odpelje o lepem vremenu v Trst No,, sedaj mu .ga ne bo treba voziti. Omenjeni mož je vsako leto zavaroval nekaj sena, tako tudi letos pri banki „Slaviji". Imel je zavarovauega letos 300 stotov od 7. sept. 1887 do 7. maja 1888. Drugi dati, to je 8. maja je pogorel. Vse jedno se pa nadejamo, da bo slavna banka ubožca kaj odškodovala. Bog dajt da mož kaj dobi* za preveliko škodo! Zaradi omenjene nesreče nastala je pri dotič nih pogorelcih velika beda. Posebno trije uničeni sq. popolnoma. Prosimo usmiljenja pri sočutnih srcih! Dotične doneske bo hvaležno vsprejemal bh g. badžupan Šem. Peterski, ali pa častiti duhovski Urad v Ti nji. Konečno dostavim še željo, da- bi se skoro ustanovila kaka požarna hramba v naši bližini n. pr. v Seut Petru. —c. Domače stvari. — (G os p. A. F u nt o k) je te dni dostal izpit za meščanske šole iz matematičuo-prirodoslovne sku piue; poleg tega je za iste šole izprašan iz jezi-kovno-zgodovinske skupine, — (Majski izlet uGlasbeue matice") Spomlad prazuovali bodo učenci „Glasbene So!e" v nedeljo popoludne na Drenikovem, oziroma „Č eš ke m vrhu". — (UmrU je dne 9. t. m. popoludne ob 7. uri po daljšem bolehanji g. Peter Pavlin, obče znani hišni posestnik in krčmar v Rovtab nad Logatcem v 67. letu. Ranjki bil je tudi večletni občinski odbornik, ud krajnega šolskega sveta tukaj in ud c. kr. kmetijske družbe kranjske. Blag mu spomin ! — Zgoraj imenovani je že 38. mrtvec v tem letu, kar je za Rovtarsko faro (ki Šteje 2100 duš) izredno veliko število. — (Kranjska industrijska družba) bode zvekšala svoj kapital za 500.000 gld. Občni zbor je namreč sklenil izdati za 500.000 gld prioritetnih delnic, da z dobljenimi novci zida nove fu-žiue na Savi na Gorenjskem. — (Vreme) je neugoduo, kakor skoro vsako leto ob „trijacih" (Pankracij, Servacij , Bonifacij). Deževalo je včeraj iu danes, po planinah pa iz-vestuo snežilo, ker je temperatura precej nizka. — (Boroveljski puškarji) prosili so vlado, naj bi jim po nizki ceni prepuščala stare puške, da bi je predelavah v repetirke. — (Brzovlaki mej Trstom in Dunajem) bode pričenši z 12. dnem t. m. imeli samo vozove prvega iu druzega razreda. — (Dijaške ustauove za Kranjsko) so razpisane z rokom do 10. junija t. 1. in sicer: Magdalena Golobova letnih 21 gld. 93 kr., Anton Jeralova lil gld. 65 kr., dvoje M. Kodelovih po 54 gld. 60 kr., I. Miillerjeva 1. 80 gld., Jožef Pe-harčeva 1. 186 gld. za politehniko, J. Prešernova 1. 139 gld. 92 kr. za gimnazijo in teologijo, J. Pretnarjeva 1. 34 gld., A. Raabova 1. 200 gd. 4 kr., dvoje Schellenburgovih po 49 gld. 94 kr., A. Schur-bijeva 1. 30 gld., I. Stampflova 1. 200 gld: samo za nemške Kočevarje, A. Steinbergova 1. 54 gld. 38 kr., A. Umekova 1. 100 gld. za gimnazijo iu J. Vahčeva 1. 60 gld. 14 kr. Telegrami „Slcvenskemu Narodu": Beligrad 10. maja. Polkovnik Miško vie imenovan načelnikom generalnega štaba. — Uradni list objavlja, da so generala Grmč in Lješanin, polkovnika Orešković in Dragaševič umirovljeni. Lješanin bil umirovljen na lastno prošnjo po 42 letnem službovanji. Peterburg 10. maja. „Praviteljstveni Vestnik" navaja, da je ruska vlada vse storila, da bi Bolgarom olajšala povrat na postavni pot in da bi se zopet povrnile normalne razmere nasproti Rusiji. Ako se nenaravne razmere Bolgarske nasproti Rusiji doslej neso zboljšale, krivi so temu izključno mogotci bolgarski. P;'*riz 11. maja. Povodom razdelitve daril i alza^ko-lorenskim otrokom imel poslanec Siegfried (Seine inferieure) nagovor, v katerem je dejal, da bii* bila francosko-neniška vojna velika nesreča za | oba naroda. Spominjajoč na ozbiljno in pretimo* konkurenco ameriško, rekel je, da je Alzacija z Loreno jedini uzrok anto-gonizinu mej Francosko in Nemčijo. Razpravljal je potem, ali bi se to vprašanje ne moglo rešiti mirnim potoni, v prvi vrsti po zakoniti kompenzaciji. Sprava obeh narodov ugladila bi pot carinski zvezi, katera bi pospeševala trgovino. Sigfried rekel naposled : Jedino sprava more končati krizo, za katero Evropa boleha. Berolin 11. maja. Cesar se razmeroma dobro počuti. Groznica jako neznatna, spanje, če tudi večkrat pretrgano, okrepčujoče, moči Se boljšajo. Kazne vesti. * (Spomenik cesarice Marije Te : režije" na D u na ji) bode se slovesno odkril v nedeljo 13. maja t. I. Spomenik stoji na trgu mej muzejema in je velikansko delo. Prostor obsega 632 m? Glavna figura, cesarica Marija Terez ja; tehta 230 g, vsaka eveterih jezdnih podob po 80 q, kamenja za podstavo je 690 kubičnih metrov. Skupni stroški za ves spomenik iznašajo 850.000 gld. ter se plačajo iz fonda za razširjauje Dunajskega mesta. Slovesno odkritje bode stalo 20.000 gld., ker je i postavljenih '8 tribun s 10.300 sedeži. Mej dru/.imr sta povabljena avstrijski in ogerski državni zbor.'' Okolu spomenika stoji" 16 velikanskih jamborov po 20 metrov visokih iu spodaj xf% metra debelih. Na nji visi zagrinjalo, ki bode padlo v trenotek odkritja. '* (Grozna toča) bila je v Indiji Listi javljajo skoro neverjetno vest, da je okolu Delhija iu Muradabodu pobila 150 ljudij. „LJUBLJANSKI ZVON" ■tCtitJl '331—1081 za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. .£3 n j o i: 7. nuja: Pri Slona : Graf z Reke. — Berger z Dunaja. — Greben iz Beljaka. — Norden iz Kolonje. Pri Malici : Dostal ■ Dunaju. — Kninp it Nonn-berga. — Linke z Dunaja. — NoKi iz Krainburga. Pri fuiDeuj kolodvoru: Kngelhart iz Grmiča. — Pališ z Dunaja. Pri ii\siri>Uiiii »csurji : Stuller i i Marburga, Lehua an iz Liu/a. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura trovi Nebo Mo-krina v mm. «8 •5P a OŠ 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 739;") mm. 73rtS? mm. 736 0 mm. 13 6° C 2B0" C 17-6° C si. vzh. sl.jjzh. si. jz. ja». jas. jas. 0-00 mm- S! a o 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 737'3 mm. 730 4 mm. 737-4 ram. 13 6° C 19-4° C 10-4° C si j z. si. jz. Z.jZ. obl. obl. obl. 28-10tnm. dežja. ] 1 Srednja temperatura 190" iti 14-4", za 6-2" in 14° nad normalom. - gld IDmnaosl^ai borza dne 11 maja t. 1. (Izvirno telegrnfično poročilo.) včeraj Papirna renta.....gld. 7895 Srebrna renta.....„ Zlata renta......„ 6°;„ marčna renta .... „ Akcije narodne banke. . . Kreditne akcije..... London........ Srebro ........ Napol......... C. kr. cekini .... NemSke marke..... 4°/,. državne srečke iz 1. 1854 Državne srečke iz 1. 1864 80-50 109-80 — 93-55 — 871-— — 280 »10 — 12680 — 10-03 V. — 5-95 — 62-12 V, — 250 gld. 131 100 . 168 danes 78-G=» 80-25 109-70 93-40 874-— 278 GO 12690 Ogerska zlata renta 4°/u...... 97 Ogerska papirna renta 5°/0 . ... f-5 5"/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . 105 Dunava reg. srečke 5°/„ . . 100 gld. 118 Zemlj. obč. avstr. 4l/a0/0 s&la-ti zast. listi . 127 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 99 Kreditne srečke......ia gld. 178 Rudolfove Brečke..... 10 20 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 ,, 105 Trammway-društ. velj. 170 gld. a v. . 226 „ 10-04 n B-95 ■ 62-10 gld. 50 kr. n » it 3° „ i, 70 , 50 „ 10 „ „ 80 „ »» IT ., 20 „ „ 50 „ „ 25 „ ,, 80 „ Največja prihrunjonja v gospoclinjBVii. Najviija oillikovunju in zlato kolajna. Daje mm V prodajalnicah kolonijalnoga blaga in delika-tes ter droguerijah se dobiva TlT*?; Bouilloa-Eztract dlšavaz?.'wl ne aa di se nepresegljifo *V ^. i... *%d. zaradi pridejalo, izvrstno mesno juho. Marke: Extractunt Purum, Auar Fines Herbes und Triiffel-Wiirze. Fine moke za juho iz sočivja. Napravljane pod varstvom c. kr. avstrijskega obrtnega nadzorstva in švicarske občnnkoristne družbe. • Osrednju uloga; Wien, I., Jasomirtjotlstrasse 6. • Prodajajo: Peter LaMnlk, H. Ij. Wenzel, Schussnig & Weber. — V Zagorji: R. K. Micbelie, Ivan Miil-ler, Rudniška bratovska skladnica. — V Litiji: Ivan Waggonik. (902—25. Ko dobrega ukusa in nizke cene. Za % nanjo porabo. Pri protinu in trganji, bolečinah po tuliti m vsakovrstnih imetjih pokazalo so je posebno uspešno Moli-ovo „Francosko žganje". Steklenica stane 80 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem po-\/..tji A. Moli. lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Du-naji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-ti v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 12 (13 6) Zahvala. 1'ovodnm požara v P aleji na 8. unija t. 1. izrekam podpisani bliigorodnemu gospodu c. kr. okrajnemu glavarju vitezu Schwarzu za njegovo očetovsko skrb in požarni hrambi izPoBtojine in Otoka, katera je nesrečnim po-gorelceui s svojim gasilnim orodjem dobro došla, najtoplejšo zahvalo. ŽupuuMtvo v fslt. Petru, dne 9. maja 1888. Ivan Spiiiii-. rtadžupan. Družba sv. Cirila in Metoda. Uplačale so podružnice : Konjiška............ 30 gld. — kr. Železniška............ 21 „ 2"> „ Podgradska........... 106 . tO „ Bolška............. 20 „ — „ Štniheljska na Koroškem...... 110 „ — „ Loško-potoška ......... 25 , 74 „ Darovali so: Mohorjani v Apačah na Koroškem ... 2 „ 30 „ Gosp. Ciperle na Dunajf.....• . 12 „ — „ „ M. Šerbicelj, komendator nemškega reda v Kehpergu....... H , — V Ljubljani, 7. maja 1888. Dr. los. Vošnjak, nlngajnik. VELIKA (5000001 kot največji dobitek v uajsre^ne-Jem mlučaj i ponuja velika ud Ilnm-luirNke države zajamčena denarna loterija. Specijelno pa: \_ prem. a mark 300000 prem. a mark \_ dobit, a mark 1 dobit, a mark 1 dobit, a mark 1 dobit, a mark 1 dobit, a inark 2 dobit, a mark 1 dobit, a mark 1 dobit, a mark 1 dobit, a mark 1 dobit, a mark 7 dobit, k mark 5. dobit, a mark 26 dobit, a mark 56 dobit, a mark 106 dobit, a mark 257 dobit, a mark 2 dobit, a mark 515 dobit, a mark 839 dobit, a mark 30020 dobit, a mark 15960 dobit, a mark 200,150, 124, 100, 94, 67, 40, 20. 200000 100000 90000 80000 70000 60000 55000 50000 40000 30000 15000 12000 10000 5000 3000 2000 1500 1000 5 0 0 14 5 Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HASIBUUGC dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 95.500 srečk, od katerih se izžreba 47.80O srečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša 9,160.290 mark. Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseh 47.800 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v nialo mesecih in sicer v sedmih razredih sukcesivno gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 55.000, v tretjem na 60.000, v četrtem na 70.000, v petem na 80.000, v šestem na 90.000, v sedmem pa eventuvelno na 500 000, speeijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd. Podpisana trgovska hiša uljudno vabi k udeložitvi te velike denarne loterije. Častiti naročevalci se prosijo paročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali poštnih markah. Tudi se denar lahko pošlje po poštnej nakaznici, na željo se naročitve izvršć tudi proti poštnemu povzefjn. Za žrebanje prvega razreda velja 1 cela originalna srečka av. v. gld. 1 polovica originalne srečke av. v. gld. 1.73. 1 četrtina originalne srečke av. v. gld. —.90. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega sfl razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrta izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo ne ugaja joče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se madni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred 15. majem 1888 nam doposlati. (284—8) VALENTIN & C0, Bankgeschaft, Otvorenje mesne olirti. Podpisana usoja se p. n. občinstvu javiti, da je na Kongresnem trgu št. 3, v Cetinovicevi hiši, ravnokar otvorila plajalnico raznovrstnega snhaga mesa (prej g. M. Mauser-jeva) in hode zajedno prodajala oudi sveže goveje meso. Priporočevaje se najuljudneje p. rv. občinstvu v mnogobrojno nakupovanje in obilim naročbam i z dežele, zagotavlja, da se bode veBtno trudila, vedno z dobrim blagom, pošteno vago in natančno postrežbo ustrezati vsestranskim željam in zahtevam. Odličnim spoštovanjem Julija Urbasova. (332—1) JI i l v Filijala za Avstrijo: Filijala za Ogrersko: Dunaj, Giselastrasse št. 1, l Pešta, Franz -Josefsolatz v hiši društva. | št. 5 in 6, v hiši društva. Društvena aktiva.................... frank. 97,872.236-55 Letni dohodki na premijah in obrestih dnč 30. jnnija 1887 ... „ 18,678.393 10 Izplačitve zavarovalnin in rent in zakupnin itd. za obstauka društva (1848) več kot............... „ 191,108.220-84 V Blednjej dvanajstmesečnej poslovalnej perijodi uložilo so je pri društvu za.................. » 58,038.22fv— novih ponudb, vsled česar znaša skupni znesek za obstanka društva na uloženih ponudbah več kot........ r 1.510,786.529-58 Prospekte in druga razjasnila daje Glavna agentura v Ljubljani, na TržaSkej cesti št. 3, II. nadstropje pri Cirilici o Zeschkotu. (407—12) Izdajatelj in odgovorni ureuink: Dr. Josi o Vošojak. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne*. A. 0947 88