LIST IZ MARKOVCEV ISSN 1580-3554 MARKOVCI, SEPTEMBER 2003 LETO 4, Št. 3 V začetku julija so se ohranjevalci kulturne in še kakšne dediščine iz naših krajev pred- stavili na ptujskem gradu. Str. 2 Visoki jubileji naših gasilskih društev. Od str. 13 V obrtni coni Novi Jork je zaživela Vitiva, hčerinsko podjetje Pinusa iz Rač. Str. 8 - * - Pestro poletno dogajanje je za našimi športniki, ki so tokrat kolesarili, ribarili, igrali odbojko in seveda igrali nogomet. - Vaščani Sobetincev in okoliških vasi bi radi Živeli v okolju brez smradu, jim bo uspelo? - Obiskala sta nas brata Šugman, ki imata rodbinske korenine tudi v Markovcih, pa mnogi tega niti nis(m)o vedeli. Z OHRANJANJEM IN RAZVIJANJEM KULTURNE DEDIŠČINE KAR NA PTUJSKI GRAD Občina Markovci je v soboto, 5. julija, v sodelovanju s Pokrajinskim | muzejem Ptuj na Ptujskem gradu pripravila pestro in zanimivo kulturno - etnografsko prireditev z naslovom Ohranjanje in razvijanje dediščine v občini Markovci. Od 10. ure naprej, ko se je z razglasom, ki ga je prebral naš domačin Ivan Golob, prireditev pričela, so se z '■ besedo, razstavljenimi predmeti, kmečko tržnico, ljudsko glasbo, petjem in plesom predstavila društva in posamezniki z območja naše občine. V osrednjem kulturnem programu, ki se je odvijal na strogem grajskem markovski koranti. V vročem sobotnem dopoldnevu smo Markovčani obiskovalcem predstavili še akcijo izbiranja najboljšega spominka, številne stojnice pa so se šibile od slastnih dobrot iz domačih peči, kmečkih vrtov njiv in vinogradov. Na osrednjem prireditvenem prostoru so dekleta in žene skiible perje ter izdelovale ženitovanjske pušeljce, zanimiva in vredna ogleda pa je bila tudi razstava pod naslovom Od zrna do kruha. MZ dvorišču, so najprej nastopili markovski pokači, nato so svoje zaplesali kopjaši, tem pa so se v nadaljevanju pridružili še pevci mešanega cerkvenega zbora. Domačinka Tila iz Bukovcev je v svoji pesmi predstavila našo občino, vsem zbranim so zapeli kosci in vaški pevci ter godci iz Prvencev in Strelcev. Slednji so prikazali tudi ročno žetev in mlatev. Med številnimi nastopajočimi, pa smo prisluhnili še ljudskim pevkam iz Zabovcev, vaškim pevcem iz Bukovcev, Hujdim dedom, vaškemu mlinarju, ki je povedal nekaj o spravilu zrnja, za nameček pa so osrednje prizorišče zapolnili še naši Dragi bralci Lista iz Markovcev! Verjamem, da ste bili pred časom, ko vam je poštar izročil, ali ste v poštnem nabiralniku našli naš skupen lokalni časopis v novi preobleki, vsaj malo presenečeni. Najprej zato, ker se po štirih mesecih bralnega premora pač niste več nadejali, da bo naš list še kdaj izšel, potem pa, ker smo vam ga tokrat poslali v branje v precej spremenjeni podobi. Ne bom vas kar takoj spraševala o tem, ali vam je ponujeno všeč, saj iz izkušenj vem, da je treba bralcu dati čas, da se na drugačnost navadi in novost sprejme kot tako, ki si jo je želel tudi sam. Nam, ki zdaj že četrto leto ustvarjamo naš lokalni časopis, je pri snovanju vsebine najbolj pomembno, da vam posredujemo zapise tistih dogodkov, ki so pomembni za vse nas; za občino, ki ne živi samo navznoter, pač pa je del okolja, ki jo lahko tudi na ta način spoznava in sprejme ter jo navsezadnje vzame za svoj vzgled. Prav zato, ker smo mislili, da je mogoče s prilogo v osrednjem lokalnem tedniku, zadostiti prav vsem željam po lastni informiranosti in obveščanju drugih, ki so nas brali zaradi preproste želje izvedeti, kaj se v Markovcih dogaja, smo tri leta prihajali med vas, spoštovani bralci, kot dvomesečna priloga takrat še Ptujskega tednika. Pa nas, tako ste nam vedno znova in znova dajali vedeti, tam kar niste našli. Urejanje (zlaganje) strani našega lista vam je delalo težave, kaj šele, da bi kdaj komu od domačih preprosto ušlo, ali vam je list všeč, ali ne. Tako smo se morali odločiti sami. In smo se. Sledili smo izkušnjam tistih iz naše neposredne soseščine in se odločili za samostojno, bolj biltensko izdajo našega časopisa, ki pa bo letos, žal zaradi nekaterih proračunskih nedorečenosti o katerih pišemo na straneh, ki sledijo temu uvodniku, izšel najverjetneje le še enkrat, konec leta, ko bomo poročali še o jesenskem dogajanju v naši občini. Od maja, do sredine septembra se je v teh naših krajih dogajalo marsikaj. Svetniki so zasedali, odločali in skupaj z županom tehtali, kam s proračunskim denarjem, da ga ob koncu leta ne bo zmanjkalo. Naši vaščani pa so poskrbeli za to, da so k nam prihajali številni obiskovalci ali pa so kar sami odhajali "na tuje" kazat, kaj znamo in zmoremo. Dogodil se je tako nedeljski promenadni koncert naše, središčanske in kostanjeviške godbe na pihala, bil je sobotni dan na ptujskem gradu, bila so športna dogajanja. V Markovce je vabila birma, zgodilo se je prvo obhajilo, bil je čas dolgega vročega poletja, ko vas nismo utrujali z branjem, pač pa smo se ustavili v Prvencih na tradicionalni žetvi po starem. V bližnjih ribnikih smo ribarili in iskali senco, v Šturmovcih se je zgodil kulturni dogodek mlade ptujske umetnice. Poletje je bilo tudi čas gasilskih slovesnosti, saj so 80 let gasilstva praznovali v Markovcih, Stojncih in Novi vasi, prav na zadnjo avgustovsko nedeljo pa smo se mnogi zbrali še ob prenovljenem križu pri Rožmarinovih v Stojncih. Tam je križ stal Že v štiridesetih letih prejšnjega stoletja, domačini so ga obnovili pred dobrimi tridesetimi leti, zdaj je družina Janka Rožmarina nekdaj leseni križ nadomestili z novim, bakrenim, ki ga je izdelal likovni umetnik Franček Simonič iz Ptuja. In takrat, ob blagoslovu križa, je po dolgih tednih brez dežja začelo deževati. Vem, našel se bo kdo, ki se mu bo zdelo vse našteto in vse prebrano odveč, ki ne potrebuje tega, sam pač ni tak, da bi ga veselilo branje in bi hotel soustvarjati markovski vsakdan. A verjamem, da vas je večina vendarle med tistimi, ki boste List iz Markovcev rade volje vzeli v roke in ga odložili šele potem, ko ga boste tudi prelistali in prebrali. Pa veselo jesen vam želim, takrat, pred zimskimi prazniki pa spet nasvidenje! Slavica Pičerko Peklar LIST IZ MARKOVCEV je glasilo občine Markovci, ki glasilo tudi izdaja. Uredniški odbor: Marinka B. Kolenko, Natalija Plohl, Ivan Golob, Ivan Liponik, Jože Bezjak. Odgovorna Urednica: Slavica Pičerko Peklar. Oblikovanje in priprava za tisk: VEJICA, Rado Škrjanec s.p.. Tisk: Grafi s Rače. Natisnjeno 1200 brezplačnih izvodov. Naslov uredništva: Markovci 43, 2281 Markovci. Telefon: 788 88 80 Strani na internetu: www.markovci.si Šesta redna seja občinskega sveta VROČE OKROG INVESTICIJ Župan, svetnica in svetniki občine Markovci so v četrtek, 31. julija, na 6. redni seji sveta občine razpravljali o 13-ih točkah dnevnega reda. Ob začetku seje je župan pozdravil navzoče, nato pa so prisotni svetniki soglasno sprejeli predlagani dnevni red ter pregledali in soglasno potrdili zapisnik junijske seje. Sočasno s potrditvijo zapisnika 5. redne seje pa se je markovski občinski svet na pobudo enega izmed svetnikov odločil, da se v kratkem postavi občinska tabla na meji z občino Videm. Kot je bilo dorečeno, se tabla postavi na meji, ki je razvidna iz mapne kopije in ki je bila s strani geodeta pokazana na terenu. Pod drugo točko dnevnega reda so svetniki obravnavali predlog Odloka o javnem redu v Občini Markovci. Na tej točki se je razprava ustavila pri osmem členu, ki ureja postavitev reklamnih tabel z napisi in svetlobnih napisov v strnjenih naseljih. Po razvneti debati so nato svetniki s sedmimi glasovi za in enim proti izglasovali, da se omenjeni člen skrajša in se v nadaljevanju glasi: "Postavitev reklamnih tabel z napisi, tudi svetlobnih, je dovoljena v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov." Pri sprejemanju odloka o javnem redu pa se je zataknilo tudi pri tretji točki 11. člena, ki govori o onesnaževanju javnih površin in zasmrajevanju okolice. Za lažje razumevanje člena in večjo verodostojnost so svetniki dodali še dodatno, osmo točko člena. V nadaljevanju julijske seje pa se jim je nato pridružil predstojnik Skupne občinske uprave Stanislav Napast. Ta je markovskim svetnikom predstavil uspešnost gradnje Centra za ravnanje z odpadki Gajke in obljubil, da bo prostorski plan občine Markovci pripravljen in potrjen s strani ministrstva še v letošnjem letu. S predstojnikom občinske uprave so svetniki spregovorili še o projektih glede gradnje hitre ceste in daljnovodu Pince - Cirkovce, katerega moč bi bila namesto dosedanjih 110 kilovatov 400 kilovatov. Zaradi močnejšega sevanja, ki bi ga povzročal daljnovod, je župan predlagal, da se novi daljnovod ne zgradi ob obstoječem, ampak na novi lokaciji med kanalom in bodočo hitro cesto. V nadaljevanju seje so nato svetniki potrdili predlog sklepa o ukinitvi statusa javnega dobra v k.o. Markovci in k.o. Zabovci ter soglašali z ustanovitvijo javnega zavoda Knjižnice Ivana Potrča Ptuj. Pod četrto točko dnevnega reda so se svetniki strinjali, da prenesejo ustanoviteljske pravice javnega zavoda Pokrajinskega muzeja Ptuj na Mestno občino Ptuj, prav tako pa so svetniki zavrnili pristop k projektu Centra za informiranje in poklicno svetovanje s strani ptujskega zavoda za zaposlovanje. Prah v markovski sejni sobi pa sta dvignila predlog o prerazporeditvi investicijskih proračunskih sredstev in predlog o začasnem izvrševanju posameznih proračunskih postavk, saj bo občinska blagajna po novem zaradi izpada koncesije s strani Dravskih elektrarn prikrajšana za precejšen del sredstev. Županu Francu Kekcu je bilo glede letošnjega rebalansa s strani enega izmed svetnikov očitano, da proračunske postavke izključuje po svoji volji. Župan je očitek odločno zanikal in še enkrat poudaril pomen izpada koncesije dravskih elektrarn za občinski proračun. Po vneti razpravi je Kekec pojasnil, da z začetnimi investicijami ne morejo pričeti, medtem ko se investicije, ki so v zaključnih fazah, ne ustavijo in jih bo potrebno tudi plačati.V debati glede letošnjega rebalansa in prihodnjih proračunov je župan poudaril, da bo v bodoče poleg gradnje dvorane v Markovcih prioritetna naloga občine izgradnja obrtne cone, ureditev kanalizacije in namakalnega sistema ter komasacije. Razkošje, ki so ga bila do sedaj deležna številna društva, je poudaril Kekec, pa bomo morali odslej zaradi znatnega izpada proračunskih sredstev temu primerno tudi zmanjšati. Po obširni razpravi so nato svetniki kljub številnim polemikam predlog prerazporeditve investicijskih proračunskih sredstev vendarle sprejeli. Tako se na račun zmanjšanja sredstev za gradnjo cest v OC Novi Jork za 600 tisoč tolarjev poveča postavka KTV Bukovci, za 800 tisoč postavka javna razsvetljava Bukovci, za milijon sedemsto tisoč pa postavka razširitev vrtca - novi oddelek v Markovcih. 797 tisoč tolarjev sredstev za preplastitev ceste Borovci -Dornava pa se za enak znesek prerazporedi za dograditev javne razsvetljave Stojnci. V nadaljevanju seje je strokovni sodelavec občine Markovci Janko Širec prisotne seznanil s predlogom investicijskega programa za izgradnjo II. faze OC Novi Jork. Predstavljeni predlog so svetniki z glasovanjem potrdili in se zavezali, da bodo v proračunskem letu 2004 za projekte v OC zagotovili tudi vsa potrebna sredstva. Kot je dejal Širec, občina čaka še na nakup enega hektarja površin za izgradnjo II. faze, od katere pa jim je je 60% že uspelo prodati številnim znanim domačim podjetnikom in obrtnikom sosednjih občin. V prihodnjih letih naj bi se občina za nadaljevanje investicije obrtne cone prijavila na razpise EU, saj je projekt izgradnje OC po županovih besedah investicija, po kateri si jemljejo vzgled tudi sosednje občine. Po potrditvi investicijskega programa za OC Novi Jork pa so svetniki prisluhnili poročilu računovodkinje o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta. Kot je bilo slišati, je občina Markovci bila v prvem polletju deležna 31% letnega dohodka in izvršila 28% odhodka. Ob izteku seje so svetniki obravnavali še posledice nedavnega požara v Stojncih in prisluhnili poročilu o izidu javnega razpisa za dodelitev občinskih-državnih pomoči za malo gospodarstvo v letu 2003. Glede požara so se župan in svetniki odločili, da Kostanjevčevim sosedom, ki so pri požaru prav tako utrpeli škodo, pomagajo pokriti nezavarovani del škode. Glede pomoči Kostanjevčevim pa bodo po sedanji odločitvi sveta odločali takrat, ko bodo znani vzroki požara. Pod točko svetniška vprašanja in pobude je bilo županu postavljeno vprašanje glede obnove gasilskega doma v Markovcih, ki se ga po strokovnih ocenah ne splača obnavljati, ampak je za porušit. Zupan je Markovcem v ta namen obljubil tri milijone tolarjev, medtem ko je za gradnjo gasilskega doma v Novi vasi namenjenih 15 milijonov proračunskega denarja. Med pobudami je bilo s strani svetnikov slišati tudi pritožbe glede reda in čistoče v mrliški vežici, svetniki pa so razpravljali tudi o sankcijah proti neplačevalcem kabelske televizije, slabem nadzoru Občinski svetniki so tudi poleti imeli o čem razpravljati in odločati BO OBČINA KUPILA FARME V SOBETINCIH? Država je tudi Markovski občini odrezala dobršen del dohodka 11. septembra 2003je bila 2. izredna seja Občinskega sveta Občine Markovci. Zupan jo je sklical predvsem zaradi rešitve problematike oz. predvidenega namena dejavnosti v obstoječih farmah v Sobetincih. Lastnik Perutnina Ptuj objekte namreč prodaja, potencialni kupec pa namerava v objekte naseliti prašiče. Sobetinčani. ki so smradu že siti doslej, so se temu odločno uprli. Prisluhnili pa so jim tudi občinski svetniki in sklenili, da bo kot kupec nastopila tudi občina. O višini kupnine, namembnosti odkupljenega zemljišča in objektov ter o viru sredstev bodo svetniki razpravljali in odločali na eni od prihodnjih sej. Dotlej pa so pooblastili župana, da se o zadevi pogaja in nastopa v imenu občine kot potencialnem kupcu. Obravnavali so tudi vlogo domačega podjetnika glede poplačila zemljišča v obrtni coni in mu zaradi takojšnjega plačila kupnine priznali popust v višini 5 odstotkov letne realne obrestne mere za dobo štirih let. Letos še dravsko nadomestilo "po starem"? Na julijski seji so se svetniki ubadali predvsem s vprašanjem novega financiranja vodnih zemljišč. Javnost smo že obvestili, da je država s podelitvijo koncesije za rabo reke Drave odvzela občinam dobršen del proračunskega denarja. Vse prizadete občine ob Dravi si prizadevamo, da se koncesijski denar pravično razdelili med občine in da bi vlada spremenila uredbo tako, da bi koncesija pričela veljati šele z januarjem prihodnjega leta. Na zadnjem sestanku županov prizadetih občin v Miklavžu so predstavniki države (Ministrstvo za okolje in prostor. Ministrstvo za finance in Republiška davčna uprava) skupaj z Dravskimi elektrarnami Maribor obljubili, da bodo skušali najti rešitev v tem smislu, da bi v letu 2003 Dravske elektrarne občinam plačale stavbno nadomestilo v enaki višini, kot v letu 2002. O tem bi naj odločila vlada takoj po dopustih. Do danes zanesljivega odgovora žal še nimamo, kar pomeni, da še vedno ne vemo, s kolikšnim proračunskim denarjem v letošnjem letu dejansko razpolagamo. Pričakujemo, da bodo vsaj za markovsko občino rešitev našli, saj nas davčna uprava pri odmeri letošnjega nadomestila ni obravnavala enako kot ostale občine, čeprav smo za razliko od nekaterih pravočasno predali vse potrebne podatke. V tej zvezi je župan že zagrozil davčni upravi, da bo občina vložila tožbo za izplačilo letošnjega stavbnega nadomestila. O knjižnici, pokrajinskem muzeju in obrtni coni Svetniki so obravnavali in sprejeli odlok o javnem redu v naši občini in odlok o ustanovitvi javnega zavoda knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Ob obravnavi odloka o ustanovitvi javnega zavoda Pokrajinski muzej Ptuj so svetniki sklenili, da se ustanoviteljske pravice v javnem zavodu prenesejo na Mestno občino Ptuj. Obravnavali in sprejeli so županov predlog prerazporeditve posameznih investicijskih proračunskih sredstev in investicijski program za izgradnjo II. faze OC Novi Jork. Seznanili so se s poročilom o izvrševanju proračuna v prvem polletju tekočega leta in z županovim delovnim gradivom drugega rebalansa proračuna za letošnje leto in rebalansa proračuna za leto 2004. Ta je seveda posledica zmanjšanja proračunskih prilivov. Obravnavali in odločali so še v zvezi s posledicami požara v Stojncih. V razpravi so si navzoči bili enotni, da se prizadetim ob požaru v Stojncih (bližnji sosedje) pokrije škoda v višini 50 odstotkov, o morebitnem pokritju škode podjetniku Kostanjevcu pa bodo svetniki razpravljali, ko bodo znani uradni vzroki požara in višina nastale škode. V nadaljevanju so izvzeli zemljišče v Markovcih iz družbene lastnine in zemljišče v Zabovcih izjavnega dobra. Svetniki so se seznanili še s poročilom o izidu javnega razpisa za dodelitev nepovratnih sredstev v malo gospodarstvo. Razpravljali so še o morebitnem pristopu k projektu Centra za informiranje in poklicno svetovanje pri zavodu za zaposlovanje ter sklenili, da občina ne bo pristopila k omenjenemu projektu. Dve vlogi za eno socialno stanovanje Poglejmo še na ostala področja dela v občinski upravi. Naj začnem z obvestilom o javnem razpisu za ugotovitev upravičencev za dodelitev socialnega stanovanja v najem, ki je bil objavljen v Štajerskem tedniku 10. aprila 2003. Po velikem povpraševanju smo na koncu prejeli le dve vlogi za dodelitev socialnega stanovanja. Komisija za oddajo socialnih stanovanj v najem je pripravila prioritetno listo ocenjenih vlog, na podlagi katere je največ točk zbrala Milošič Matejka iz Bukovcev, sledi pa ji Bezjak Klavdija iz Markovcev. Glede na prioritetni vrstni red je bila garsonjera v stanovanjskem bloku oddana prvi na prioritetni listi. Malemu gospodarstvu polovico obljubljenega denarja Razdelili smo tudi nepovratna sredstva kot pomoč za malo gospodarstvo za leto 2003. Znotraj razpoložljive in razpisane vsote je Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo ter gospodarske javne službe po izvedenem razpisu takole razdelil nepovratna sredstva: - 1.473.332 SIT je razdeljenih 6 upravičencem za pridobitev standarda kakovosti - 2.884.154 SIT je razdeljenih med 4 upravičence za odpiranje novih delovnih mest - 214.464 SIT je razdeljenih dvema upravičencema za pokrivanje stroškov izobraževanja zaposlenih - 1.418.122 SIT je razdeljenih dvema upravičencema kot subvencioniranje obrestne mere pri najetju kredita. Vendar so oziroma bodo vsi upravičenci zaenkrat prejeli le 50 odstotkov dodeljenih sredstev, preostalih 50 odstotkov pa le, če bo to dopuščal letošnji proračun glede na zmanjšanje proračunskih prilivov, o kateri sem malo prej govorila. Povem naj še, da sta bili dve vlogi zavrnjeni, saj nista ustrezali pogojem iz razpisa. Pustošila je suša Kot že leta poprej smo se tudi v letošnjem letu srečali s posledicami suše. Do konca julija je občinska uprava zbrala vloge upravičencev, občinska komisija za zaščito in reševanje pa je podala končno poročilo Republiški upravi za zaščito in reševanje. Zbrali smo 320 vlog, upoštevali smo lahko le tiste, katerih lastniki imajo najmanj en hektar primerljivih od suše poškodovanih kmetijskih zemljišč. Ob zaključku spravila kmetijskih pridelkov bo občinska komisija za zaščito in reševanje opravila končno oceno poškodovanosti kmetijskih kultur po suši v tekočem letu. Iz šolske učilnice vrteška igralnica V počitniških mesecih je bila realizirana adaptacija šolske učilnice v otroško igralnico za potrebe vrtca. Pred septembrom so bila zaključena potrebna gradbena dela in dobavljena oprema, tako daje s septembrom začel vrtec delovati z dodatno, četrto skupino otrok. Od Stojncev do Zagojičev po asfaltu V juliju je bila zaključena modernizacija javne poti Stojnci - Zagojiči v dolžini 1400 metrov, h kateri je 60 odstotkov sredstev zagotovila država oz. ministrstvo za gospodarstvo. Dokončno bodo dela ob trasi ceste zaključena v prihodnjih dneh, ko bodo pospravljeni poljski pridelki. V Bukovcih infrastrukturne posodobitve Zaključen je skupni projekt posodobitve celotnega KTV omrežja, javne razsvetljave in elektro omrežja v naselju Bukovci. S to posodobitvijo je dana vsem vaščanom Bukovcev možnost priključitve na kabelski internet. V osrednjem delu naselja Bukovci je obnovljena javna razsvetljava in sicer s sedmimi kandelabri ob glavni cesti in sedmimi kandelabri ob lokalni cesti. K posodobitvi elektro omrežja smo z zagotavljanjem stroškov zemeljskih del uspeli pritegnili Elektro Maribor OE Ptuj, da bo v osrednjem delu Bukovcev prestavil napeljavo z drogov v zemljo. Elektro nosi tudi pretežni del stroškov posodobitve. Projektna dokumentacija za širitev Novega Jorka je nared Za izgradnjo 2. faze OC Novi Jork imamo pripravljeno projektno dokumentacijo in smo v fazi razpisa za izbiro izvajalca gradnje infrastrukture. Z infrastrukturo bi želeli opremiti nadaljnih več kot 8 hektarov zemljišč za namen gradnje obrtno industrijskih objektov. S samo izgradnjo infrastrukture bomo, če bo izbira izvajalca zaključena brez večjih zapletov, začeli jeseni tega leta. Investicija je vredna preko 200 milijonov tolarjev in bo v večini financirana iz občinskega proračuna. Marinka B. Kolenko V Sobetincih si domačini ne želijo (ponovnega) smradu VEČINA DOMAČINOV JE PODPISALA PETICIJO Na pobudo vaškega odbora so se prebivalci vasi Sobetinci v občini Markovci v nedeljo, 10. avgusta, z namenom preprečiti industrijsko proizvodnjo prašičev v tamkajšnjih farmah sestali na zboru krajanov. Zbora so se poleg številnih krajanov udeležili tudi župan občine Markovci Franc Kekec ter predstavniki vaških odborov iz sosednjih vasi Zagojiči, Prvenci in Strelci. Uvodoma je zbrane v prostorih sobetinskega gasilskega doma nagovoril domačin Stanislav Toplak, ki je poudaril, da so se sestali zato, da krajani sami odločijo, kakšno vas si želijo. Toplak je tako dejal, da kmetije in farme manjših velikosti za okolje niso tako moteče, kot bi bil moteč smrad ob reji 450-ih pitancev v tamkajšnjih farmah Perutnine Ptuj, ki so trenutno na prodaj, znana kupca pa sta kmetovalca Branko Majerič in Slavko Leben iz bližnjijh Moškajncev. Po uvodni predstavitvi problema je krajane Sobetincev nagovoril tudi župan Franc Kekec, ki je v imenu občine obljubil pomoč pri reševanju problema in podprl nasprotovanje Sobetinčanov, ki v svoji bližini zaradi smradu ne želijo imeti moteče industrijske farme, kjer bi bilo na enem mestu skoncentriranih 450 pitancev. Po številnih predlogih in pobudah glede rešitve problema, ki so bile podane s strani krajanov kot tudi strani domačega svetnika, župana in predstavnikov vaškega odbora, so se zbrani odločili podpisati peticijo proti uvedbi množične prašičereje, ki bi v vas pripeljala po mnenju navzočih neznosen smrad. Ob koncu zasedanja so Sobetinčani sklenili, da se prodajalcu objektov- Perutnini Ptuj - in obema potencialnima kupcema pošlje dopis s peticijo, ki jo je podpisalo 64 tamkajšnjih krajanov, in da poskušajo s pomočjo iniciativnega odbora, v katerega so potrdili predstavnike vaškega odbora, preseči prodajo objektov. V nasprotnem primeru pa so se krajani Sobetincev v bran svoji vasi in bitki za čist zrak pripravljeni upreti tudi zakonu in poseči po državljanski nepokorščini. Mojca Zemljarič V vrtcu Markovci odslej prostora za 68 otrok V vrtcu Markovcih so s 1. septembrom odprli nov oddelek vrtca. Kot je povedal župan občine Markovci Franc Kekec, bo markovski vrtec po novem lahko skupno sprejel 68 otrok. Investicija dodatnega oddelka otroškega vrtca, je občino Markovci stala 4,5 milijona tolarjev, župan pa je pojasnil, da so v prostoru, ki ga preurejajo v bivalni prostor za mešano skupino otrok, ob ustanovitvi vrtca nameravali urediti igralnice, a so se raje odločili za povečanje bivalnih kapacitet. Vodja vrtca Markovci Cvetka Perčič pa je povedala, da so se namesto jasliških skupin z vzgojiteljicami raje odločile za nov starostno mešani oddelek, saj na tak način pridobijo kar deset mest več kot pa bi jih, če bi uvedli dva jasliška oddelka. "V vrtcu Markovci bo tako od septembra 68 otrok, od tega jih bo 12 v jasliški skupini, 34 otrok med tretjim in četrtim letom starosti bo razdeljenih v dve mešani skupini, 22 otrok pa bo bivalo v višji skupini, to je od petega leta starosti. Za prihodnje leto imamo na čakanju že 12 novih vlog, medtem ko bo prav v tem času -prihodnje leto-vrtec zapustilo 19 otrok. Otroci, ki bivajo pri nas, pa so izključno iz občine Markovci," je pojasnila Perčičeva in dodala, da je potrebam za varstvo otrok v Markovcih zaenkrat zadoščeno in da o več kot o štirih oddelkih, kolikor so jih uvedli s septembrom, ne razmišljajo. MZ V Novem Jorku ie Pinus iz Rač odprl novi obrat V VITIVI DO ŽE ZAČELI S PROIZVODNJO V Vitivi so s proizvodnjo preteklo poletje že začeli. Kot je bilo načrtovano, je Pinus iz Rač v začetku poletja v novi obrtni coni v Novem Jorku odprl nove proizvodne prostore, obrat hčerinskega podjetja Vitiva. V investicijo je Pinus vložil blizu 800 milijonov tolarjev, julija pa je tod že stekla proizvodnja surovin za farmacijo, za zdaj za novomeško Krko, avgusta pa so začeli tudi s pridobivanjem ekstrakta rožmarina. Kot smo pred časom že zapisali, je tehnologija Vitivine proizvodnje v Novem Jorku rezultat domačega znanja in sodelo- vanja z mariborsko fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo, postopek pridobivanja ekstrakta rožmarina so mariborski strokovnjaki celo patentirali. Vitivino količino proizvedenega ekstrakta rožmarina, tega za zdaj uvažajo iz Španije, Maroka, tudi iz okolice Zadra, kjer imajo svojo plantažo, je že zakupilo neko nemško podjetje. Kot nam je v kratkem pogovoru povedala Andreja Rižner Hraš iz Vitive je za zdaj v tem Pinusovem obratu zaposlenih predvidenih 18 delavcev, štirje od teh so iz občine Markovci. Proizvodnja ekstraktov (ki se uporabljajo kot antioksidanti, to so sredstva, ki preprečujejo nastanek in razvoj oksidacijskih procesov v mešalnicah z maščobami), zagotavljajo v Vitivi, je ekološko varna. V prihodnjih letih naj bi ekstraktom iz rožmarina dodali še pridobivanje ekstraktov iz čebule, česna, žajblja in še kakšne naravne surovine. SP Požar, letos naivečii v Sloveniji, ie pustošil v Stoincih NEPREDSTAVLJIVA ŠKODA, DRŽAVA PA SE IZMIKA V četrtek, 17. julija letos, je nekaj minut pred 19. uro izbruhnil požar in zajel objekte Svečarstva Kostanjevec v Stojncih. Šele po sedmih urah intenzivnega gašenja je 300 gasilcem uspelo požar pogasiti. Posledice divjanja ognjenih zubljev pa so bile katastrofalne, saj so ti popolnoma uničili proizvodne prostore svečarstva in objekte bližnje trgovine, samo dobrim odločitvam gasilcev pa gre zahvala, da se niso vžgali še sosednji objekti v neposredni soseščini. Še posebej so gasilci pred vročino in ognjem varovali skladišče plina in bencinski servis oddaljen le petdeset metrov. Zaradi požara je bila nekaj ur zaprta celo cesta med Ptujem in Borlom. V obratu za proizvodnjo sveč je zgorelo kar 200 ton parafina, prav tako pa še 700 palet lesa, dve toni polivinila in več ton gorljivih snovi, ki se uporabljajo v proizvodnji sveč. Tako rekoč čez noč je zaradi enega naj večjih požarov pri nas, letos menda celo največjega v Sloveniji, ostalo brez dela blizu 25 zaposlenih v Svečarstvu Kostanjevec, kjer so takoj začeli iskati rešitve in možnosti za čimprejšnjo ponovno proizvodnjo. Država, ki bi morala v podobnih primerih sama ponujati rešitve, se namreč kar ne znajde in lastnikom svečarstva se vse bolj zdi, daje tistim, ki bi lahko pomagali povsem vseeno, kaj se bo zgodilo z delavci in njihovimi družinami. Čeprav vzroka požara strokovni delavci še niso ugotovili, pa so v svojih preiskavah že izključili morebitni "človeški faktor". SP Pri gašenju požara je sodelovalo več kot 300 gasilcev 65 let folklore v Markovci in 20. mednarodna folklorna revija IZ RUSIJE NA MARKOVSKI PLESNI PODIJ Člani Foklornega društva Markovci so letos proslavili 65 let in pripravili že 20. Mednarodno folklorno revijo, na kateri so zaplesali gostje iz Hrvaške, Madžarske in daljne Rusije Člani FD Anton Jože Štrafela Markovci smo v petek, 27.junija 2003 praznovali visok jubilej, 65. obletnico in že 20. mednarodno folklorno revijo. Za to priložnost so se zbrali tudi starejši plesalci, ki so sodelovali v društvu pred dvajsetimi leti in več, ter zaplesali skupaj s kopjaši, ki sodelujejo in delajo v društvu danes. Poseben čar so dodali k prireditvi gostje iz Hrvaške, Madžarske in Rusije. Prav slednji, ki so se predstavili trikrat, so s svojim zanimivim, umetniško dovršenim nastopom, stopnjevali pričakovanje iz predstavitve v predstavitev in vzpodbudili sicer, maloštevilno publiko, k burnim aplavzom. Letošnja prireditev, je bila po naši oceni ena boljših, ali pa celo najboljša, prav zaradi zastopanosti treh različnih držav, posebej še daljne Rusije. V društvu deluje več sekcij: kopjaši, plesna skupina, ljudske pevke, ljudski pevci, koranti in več drugih pustnih skupin, ki na leto zabeležijo več kot petdeset nastopov doma in na tujem. Že v letošnjem letu smo nastopili 25. krat, od tega dvakrat v tujini: v Lignanu v Italiji in v Rovinju na Hrvaškem. Na letošnji prireditvi smo podelili tudi devet Maroltovih značk, ki so jih prejeli člani za večletno delovanje v društvu. Pozabili nismo tudi na tiste (sponzorje), ki so nam in nam še bojo stali ob strani, zato smo jim izkazali pozornost z Zahvalo in skromnim dar- ilom. Smo četrto naj starejše društvo v državi, zato ni treba posebej poudarjati, daje za dosego tega jubileja, bilo potrebnega veliko truda določenega števila ljudi in redkih posameznikov, da se danes lahko pohvalimo s tem, kar imamo, in da je to tudi zagotovilo, za nadaljevanje našega dela, seveda s pomočjo naše lokalne skupnosti in ob podpori vseh občank in občanov. Ne sme nam biti vseeno za to, kar so nam zapustili naši predniki. Nam, v društvu ni. saj je pri nas doma veselje, pesem, ples in vse tisto, kar človeka veseli. Pridružite se nam! Milan Gabrovec ia®rl25£15®Q32tilffiS* Člani Folklornega društva ob praznovanju svoje 65-letnice. Markovske korenine bratov Zlatka in Rajka Šugman 'GLEJ, SIN JAKOVE ZOFKE JE NA TELEVIZIJI!'' Mojca Zemljarič, študentka novinarstva in naša občanka iz Nove vasi, ki budno spremlja dogajanja v naši občini, je že pisala o srečanju z bratoma Zlatkom in Rajkom Šugman v Markovcih. Semkaj ju je, ob sodelovanju Knjižnice Ivana Potrča v Ptuju, povabila občina Markovci z županom Francem Kekcem. Ob tem, vsem nam dragim srečanjem z bratoma Šugman, ko smo bili soudeleženci prijetnega in kulturno bogatega večera, bi sama želela vsem Markovčanom pojasniti tudi njune korenine oziroma korenine njunega rodu po mamini strani, ki so prav od tukaj, iz Markovcev. Pri tem se seveda dobro zavedam, da so njune družinske vezi mnogo bolj neposredne, ko gre za sosednjo Gorišnico, oziroma nekoč, sv. Marjeto, saj sta tam preživela otroška leta in pridobila največ prvobitnih spominov, a tudi vas Markovci je ponosna na njun tukajšnji izvir. V družini Meglič, po domače pri Kukočvih, se je namreč nekje v drugi polovici 19. stoletja rodil njun dedek, Jakob Meglič, ki si je kasneje ustvaril družino in dom v Budini pri Ptuju. V družini so se razveselili tudi hčerke Zofije - Zofke, ki se je pozneje poročila z Danielom Šugmanom in sta si skupaj ustvarila družino v Gorišnici. Ob sinovih, Zlatku in Rajku, je v njej odraščala še hčerka Irena. Več o njihovem otroštvu in Zlatkovih poznejših igralskih uspehih govori sama knjiga. Kot na samem večeru v Markovcih pa naj pojasnim le še naše, Megličeve, sorodstvene vezi z obema bratoma. Moji prvi spomini na Zlatka Šugmana segajo v leta odraščanja, ko so se že tudi v naši vasi pojavili prvi televizorji in smo lahko skupaj pogledali kakšno igro ali nadaljevanko in se nasmejali nekaterim domislicam. Nekajkrat se je zgodilo, da je moj oče Franc Meglič omenil naši materi: "Vidiš, ta Zlatko (Šugman) pa je sin Jakove Zofke!" tedaj sem že vedela, da je Zofka sestrična našega očeta in vseh drugih, ki so izšli iz Kukočve družine. Moj dedek Alojz Meglič, ki si je ustvaril dom v Markovcih, po njem so nas imenovali kar Lujzovi, včasih tudi Kukočvi, je bil Jako(bo)v brat in spomnim se nekaterih Jakobovih obiskov pri dedku Lujzu in pri nas, pa tudi naših v Budini, kjer so nas vedno lepo sprejeli; vabila pa nas je tudi nadvse dobra hruška, ki je rasla na tamkajšnjem dvorišču. Leta so tekla in v zavedanje te, sicer daljne bratranske vezi, (dedka - brata), sem postajala in ostajala notranje ponosna na te vezi in na Zlatkovo, zdaj vse bolj tudi Rajkovo, ustvarjalnost. Med nama je poromalo celo nekaj pisem in čestitk, tudi osebno smo se radi srečali. Tako sem bila skupaj s svojci vesela tudi srečanja, ko smo v sproščenem pomenku z Rajkom, Zlatkom in njegovo ženo Majo Šugman (tudi igralko) lahko omenjali tudi naslednje rodove: Jerneja - Nejca, pa seveda druge Šugmanove in Megličeve potomce. Prepričana sem, da bosta brata Šugman še mnogo ustvarjala in še kdaj obiskala Markovce. Vedno bosta dobrodošla. Karolina Pičerko ŽETEV - V TRETJE JE BILO NAJLEPSE Žetev v Prvencih je spremljala pesem in ljudje z obilo dobre volje, kar je navdušilo tudi Petra Zmazka iz sosednje Gorišnice, ki je tudi avtor posnetka. Letos mineva 681 let od prve omembe vasi Prvenci. V vseh teh letih se je v vasi veliko naredilo. Marca letos smo vaščani izvolili novi petčlanski vaški odbor v sestavi: Janez Golc, predsednik, kot člani v njem delujejo: Peter Kovačič, Franc Bezjak, Bernarda Kukovec in Dani Šegula. Potrdili in sprejeli so program dela za nadaljnji razvoj naše vasi, kar je že sestavil prejšnji VO in si zastavili smer dela v svojem mandatu, ki temelji na povezovanju mladih in vseh vaščanov. Imenovali so tudi več odborov, med drugim tudi odbor za izgradnjo večnamenskega športno rekreacijskega centra v vasi Prvenci. Mladi so že začeli s svojim delom, izdali so svoj časopis Čvekač in imajo velijo energije, zamisli in idej. Prva aktivnost mladih je bila v cvetnem tednu, ko so izdelovali presmece za sovaščane, preostanek pa prodali na ptujski tržnici. Izkupiček od prodaje so namenili za delovanje sekcije mladih, ki jo vodi Bernarda Kukovec. Imajo še nekaj načrtov, ki pa naj za zdaj ostanejo skrivnost. Upam, da jih bosta lokalna skupnost in župan tudi finančno podprla. Ob občinskem prazniku smo vaščani Prvenec , predvsem mladi, sodelovali v vseh športnih disciplinah. Ob praznovanju 1. maja je bilo pri nas še bolj zanimivo, saj je letos golaž kuhal kar sam predsednik vaškega odbora. Majsko drevo - to nam vsako leto podarita brata Filip in Ludvik Maučič (Klajžarova) - so postavili gasilci skupaj z vaščani. Vaški odbor Prvenec je letos prvikrat organiziral zelo odmeven pohod po Halozah, ki se gaje udeležilo kar 90 vaščanov. V času žetve je prosvetno društvo Prvenci je skupaj z VO in vsemi ostalimi društvi ter TD Markovci pripravili tradicionalno žetev. Najprej smo želi žito na Vincekovi njivi, potem pa zares pri vaškem domu, kjer je sodelovalo veliko žjecev in žanjic iz vseh vasi naše občine. Prišle so pobiralke spretnih rok, ki so delale povresla, vezači snopja, postavljalci rastav in nalagači na voz s konjsko vprego. Potem se je začelo mašiniti, mlatiti, hčijati, vejati z bintačem, mleti z žrmljami, sejati moko in potem so kmečke ženske že začele peči pristen domači kruh in druge dobrote, ki so jih domačini postregli vsem, ki so bili prisotni na žetvi. Mladi pa so takrat delili spominke iz klasja, ki so jih sami naredili. Ob žetvi se je dogajalo še marsikaj, saj smo skupaj južinali, postregli pravo domačo pijačo - kvinto, veliko dobrot je prispevalo PD Prvenci Strelci, pa TD, podeželske ženske, VO, gasilci in ostali vaščani. Na njivi, kjer je raslo žito, še danes stoji kopica slame, malo vstran pa je tarča lokostrelskega društva prvenci, ki vabi vse zainteresirane, da se včlanijo. Prvenci imamo svoje jezero - ribnik in celo svoje letališče za vzletanje in pristajanje zmajev, ki smo ga dokončno uredili in odprli preteklo soboto, ko sta pri nas pristali tudi dve letali z letališča Moškajnci. Ivan Golob IZLET, KI BI GA KAZALO PONOVITI Bralec Lista iz Markovcev, Alojz Lovrenko iz Zabovcev, ki nam je v preteklosti že povedal, da rad prebere, kar napišemo, se je po izletu, ki je bil organiziran na pobudo župnijsko pastoralnega sveta odločil, kar sam zapisati, kako je bilo. Takole piše: "Bilo je v času prvomajskih praznikov, ko smo se s kar dvema avtobusoma iz Markovcev zapeljali proti Slovenski Bistrici. Tam smo imeli že prvi postanek, saj smo si ogledali cerkvico sv. Jožefa, kjer še vedno ni elektrike in je zato tam maša le nekajkrat na leto. Cerkvica na hribu nad Slovensko Bistrico je pokrita s škriljem, kar je pritegnilo naše poglede, saj take kritine ne vidimo prav pogosto. Drugič smo se ustavili v Spodnji Ložnici in si ogledali tamkajšnjo cerkev sv. Venčeslava, vse pa nas je prevzel ogled cerkve na Prihovi, ki jo romarji izredno radi in množično obiskujejo. Med našim majskim romanjem med pohorskimi in obpohorskimi cerkvami smo se seveda ustavili tudi v Slovenskih Konjicah, kjer lepo urejen mestni trg zaključuje mogočna župnijska cerkev, ki je bila večkrat dozidana in prezidana. Po okusnem kosilu smo se podali še v Olimje, kjer smo si poleg samostana ogledali še najstarejšo lekarno in se nato, med potjo proti domačim krajem ustavili še v znameniti Žički kartuziji, v dolini sv. Janeza, kjer smo izvedeli veliko o življenju menihov pred stoletji. V Ločah, kjer je cerkev posvečena sv. Jerneju, smo s svojim obiskom razveselili župnika Franca Breda, ki je v Markovcih služboval kar 19 let, zdaj pa je sicer že upokojen, a ga je pred leti duhovniški klic za nekaj let spet zvabil med vernike. Naša zadnja romarska postaja je bila cerkev na ptujski Gori. Vmes smo se srečali še z neksdanjint kaplanom v markovcih Zoranom Kodelo, ki se kot župnik ukvarja tudi z še malo poznanim zdravljenjem s pomočjo molitve. Velikokrat smo jo že videli, tudi obiskali, nekateri smo se spominjali, kako smo na goro romali peš ali s kolesi, a nas je prevzela tudi med našim tokratnim ogledovanjem." Takšnih izletov, je še sporočil naš bralec Alojz Lovrenko si še želi, še posebej, če se jih udeležijo ljudje dobre volje. Skupinska slika udeležencev izleta Na obisku pri nogometašu Alešu Čehu ODLOČITEV O IGRANJU V MARIBORU NI BILA (PRE)TEŽKA Za septembrsko številko našega lokalnega glasila smo v Zabovcih obiskali Aleša Ceha, ki je v junijskih dneh zapustil kidričevski Aluminij in podpisal pogodbo z mariborskim klubom Pivovarna Laško. Odločitev, da zapustiš Aluminij, je bila verjetno že dolgo na dlani. Zakaj si se odločil za prestop k vijoličastim ? A. Ceh: "Z Mariborom smo se že večkrat pogovarjali, vendar nikoli ni bilo nič dorečenega. Junija smo se o stvareh pogovarjali konkretneje, z njihove strani je bilo sedaj tudi večje zanimanje, tako da odločitev ni bila pretežka." Ponudbe pa so verjetno prihajale tudi iz drugih klubov. Kaj je bilo odločilnega pomena pri tvoji odločitvi? A. Ceh: "Maribor je najboljši slovenski klub in zagotovo si vsak želi igrati tam. Je pa Maribor tudi blizu mojega doma in upam, da bom lahko dobro zaigral v tej ekipi." Kakšni so bili odzivi javnosti ob tvojem prestopu ? A.Ceh: "Ljudje, ki me poznajo, so mi čestitali, poročanja časopisov nisem spremljal, sam pa sem s prestopom zagotovo zadovoljen. Mogoče so nekateri malo ljubosumni, ker sem prestopil, nekateri pa so zadovoljni." Zaenkrat še ne zastopaš prve enajs- terice. Kdaj pričakuješ, da bi lahko do tega prišlo?Koliko dela in truda bo še potrebnega? A. Ceh: "O tem je zaenkrat še prehitro govoriti. Vsak dan se na treningih trudim stoodstotno, o moji pripravljenosti pa bo pravočasno odločil trener. Kljub pričakovanjem moram počasi lepo pridno delati iz dneva v dan, čas pa bo pokazal svoje." Kakšna pa je primerjava med treningi pri Aluminiju in Mariboru? A. Ceh: "Prva razlika je v tem, da imamo tukaj več treningov, vsak trening delam stoodstotno, treningi so tudi zahtevnejši in pa seveda kvalitetnejši. Razlika zagotovo je. V sklopu treningov hodimo tudi na priprave, kjer se dobesedno gara." Letošnji prestop iz druge v prvo ligo pa te je prikrajšal tudi za počitnice. A. Ceh: "To drži. Ob prestopu smo zaradi drugega predkroga evropskih kvalifikacij začeli takoj s pripravami. Ampak to je pač del posla." Kaj pa počneš v prostem času ? A. Ceh: "Odkar sem član kluba Maribor Pivovarna Laško, imam prostega časa bolj malo. Kolikor ga imam, pa ga preživim doma ali s punco, pa tudi s prijatelji. Ker imam manj prostega časa, pa se moram odpovedati tudi zabavam, za kar je bilo prej malo več prostega časa." V Zabovcih živiš z družino že nekaj let. So se v tem času spletle v okolici tudi kakšne nove prijateljske vezi? A. Ceh: "Veliko prijateljev imam še zmeraj iz Ptuja, pa tudi tukaj imam nekaj zelo dobrih prijateljev." Kako pa so te v Zabovcih sprejeli domačini? A. Ceh: "V teh krajih sem bolj malo. Ko pa sem, pa v glavnem doma počivam in ne pohajam veliko okrog. Upam, da so me ljudje tukaj sprejeli." Mojca Zemljarič 80 let PGD Markovci TRIDNEVNO PRAZNOVANJE OBLETNICE Prostovoljno gasilsko društvo Markovci je bilo ustanovljeno 27. julija 1923 kot Gasilska brigada Nova vas-Sv. Marko. Praznovanje ob častitljivi obletnici je bilo sestavljeno iz treh delov. V petek, 27.junija je bila velika gasilska vaja, v kateri so sodelovali poleg vseh gasilskih društev v naši občini, tudi gasilci iz Šoštanja, ki so prikazali gašenje z gasilske platforme. Vaja je bila zamišljena tako, daje do požara prišlo v kurilnici cerkve in se razširi na celoten objekt. Gasilci so z osmimi izolirnimi dihalnimi aparati vstopili v goreči objekt in poskušali ogenj pogasiti z visokim tlakom. 12. tisoč litrov vode so pripeljali s sabo, razliko pa so črpali iz hidrantnega omrežja. Domači gasilci so skrbeli predvsem za zaporo cest in red ob sami vaji. Enotam je poveljeval občinski poveljnik Marjan Mislovič s svojima pomočnikoma Konradom Šmigocem (PGD Nova vas) in Ivanom Bezjakom (PGD Prvenci-Strelci). Poveljniki društev so bili vodje napadalnih skupin. Drugi dan, v soboto je bilo izvedeno Cerkev je bila zavita v gost črni dim. Gasilci so najprej zavarovali sosednje objekte, nato pa z zaokroženim napadom lokalizirali požar na cerkvi. Pri tem so si pomagali z gasilsko platformo, ki so jo pripeljali gasilci iz Šoštanja Mladi gasilci so kljub neznosni vročini vztrajali do končne razglasitve rezultatov. Prehodne pokale in medalje so podelili: Regijski poveljnik Janez Liponik, poveljnik Območne gasilske zveze Zvonko Glažar, predsednik in poveljnik domačega društva Marko Lepoša in Franc Prelog. GZS je podelila 25 državnih gasilskih odlikovanj, od tega dve za posebne zasluge v Gasilstvu. Območna gasilska zveza Ptuj je podelila tri plakete zveze, Prostovoljno gasilsko društvo Markovci pa je podelilo trinajst zahval za dobro medsebojno sodelovanje. XV. memorialno gasilsko tekmovanje za pokal Marka Slamerška. Tekmovanja se je udeležilo enaintrideset enot iz Slovenije in ena iz Madžarske. Dobre rezultate in prva mesta so dosegle ekipe iz soseščine in mladinci iz Gomilskega, ki se pripravljajo na letošnjo gasilsko olimpiado. Podeljenih je bilo 13 kompletov medalj in štirje prehodni pokali. Tudi tokrat se je organizator in gostitelj, PGD Markovci, izredno potrudil in tekmovanje organiziralo v prelepem okolju in vzdušju, kar je zagotovilo, da se bodo ekipe še vračale v Markovce. Osrednja prireditev ob 80. obletnici društva je bila v nedeljo, združena s sedmim dnevom gasilcev Območne gasilske zveze Ptuj. Po sprejemu gostov pred občinsko stavbo je sledila parada, v kateri so bile udeležena vsa gasilska društva, ki sestavljajo omenjeno zvezo. Ob predaji raporta poveljnika Območne gasilske zveze Zvonka Glažarja je bilo zaslediti, da se slovesnosti udeležilo 250 gasilcev. Sledil je še motorizirani del parade, kije bil sestavljena tako, daje iz nje bila razvidna tehnika nabavljena v različnih časovnih obdobjih in po uporabnosti. Na nogometnem igrišču so zbranim gasilcem in domačinom spregovorili najprej domači predsednik Marko Lepoša kot gostitelj, ki je v kratkih besedah orisal delovanje društva v osemdesetih letih in prizadevanja ob zagotovitvi novih prostorov društvu. Predsednik zveze Franci Vogrinec se je gasilcem Območne gasilske zveze in domačinom zahvalil za opravljeno delo in uspehe v preteklem letu in jih povabil še k nadaljnjemu sodelovanju.. Član predsedstva Gasilske zveze Slovenije Janez Merc in domači župan g. Franc Kekec, ki je bil tudi slavnostni govornik sta se prav tako gasilcem zahvalila za opravljeno delo, jim dala moralno podporo in povabila k nadaljnjemu sodelovanju. Domače društvo je podelilo priznanja vsem gasilskim društvom v Občini Markovci za dobro in zgledno sodelovanje, gasilska zveza je podelila tri plakete zveze in nato je bilo podeljenih še šestindvajset državnih gasilskih odlikovanj in dve odlikovanji za poseb- ne zasluge Eno izmed plaket in državnih odlikovanj je prejelo PGD Markovci, ki se dobro pripravilo na praznovanje obletnice, saj je k sodelovanju pritegnilo veliko gasilcev sosednjih društev, izdalo Zbornik o delu društva v 500 izvodih in priložnostno zastavico. V imenu vseh dobitnikov priznaj, plaket in odlikovanj, se je zahvalil še domačin in član poveljstva Gasilske zveze Slovenije, Janez Liponik. Sledila je gasilska veselica, na kateri je igral ansamel Show band klobuk. Po oceni domačih gasilcev, je praznovanje obletnice uspelo nad pričakovanji. Janez Liponik 80-LETNICO GASILSTVA PROSLAVILI TUDI V NOVI VASI V nedeljo, 13. julija, so v Novi vasi praznovali 80-letnico ustanovitve gasilskega društva. Osrednje slovesnosti, ki je potekala v športnem parku, se je udeležilo okrog sto gasilcev, v slavnostni paradi pa so si obiskovalci poleg 12-ih gasilskih vozil, 13-ih praporjev in številnih gasilskih desetin ogledali tudi starodavno ročno in nekoliko modernejšo motorno črpalko, ki so jo na prizorišče pripeljali s konjsko vprego. Slovesnost ob 80. obletnici tamkajšnjega gasilskega društva se je pričela ob 14. uri s sprejemom gostov. Praznovanja 80-letnice v Novi vasi so se udeležili predstavniki gasilskih društev iz Markovcev, Zabovcev, Bukovcev, Stojncev, Sobetincev, Prvencev Strelcev, Borovcev, Spuhlja, Loperšice, Šmartnega na Pohorju in Zavrča. Iz Območne gasilske zveze (OGZ) Ptuj sta se praznovanja udeležila predsednik Franci Vogrinec in poveljnik Zvonko Glažar, iz občinskega poveljstva Markovci pa sta med gosti bila Ivan Bezjak in poveljnik Marjan Mislovič. Praznovanje v Novi vasi si je poleg številnih obiskovalcev ogledal tudi podžupan občine Markovci Franc Kostanjevec in predsednik vaškega odbora Nova vas Slavko Ljubeč. Po govoru predsednika društva Franca Panikvarja in nagovorih prej omenjenih gostov je domače društvo - PGD Nova vas - iz rok predsednika OGZ Ptuj Francija Vogrinca prejelo zlato priznanje za uspešno osemdesetletno delovanje društva. V nadaljevanju prireditve sta domači poveljnik Aleš Bezjak in predsednik Franc Panikvar podelila številne pisne zahvale za dobro medsebojno sodelovanje. Za popestritev dogajanja v Novi Staro črpalko so na prizorišče pripeljali z konjsko vprego. vasi pa so poleg PGD Nova vas poskrbeli tudi člani Konjeniškega kluba, ki so s konjsko vprego na prizorišče pripeljali staro ročno brizgalno črpalko, s katero so nato pogasili požar. Predsednik društva Franc Panikvar je ob 80-letnici društva zbrane nagovoril z naslednjimi besedami: "80 let gasilstva je nenehno spremljalo razvoj vasi, gasilstvo pa je bilo in ostaja tista panoga, ki povezuje družabni del življenja naših ljudi. Gasilci smo tisti, ki s svojo prostovoljno dejavnostjo pomagamo ljudem ob različnih nesrečah in smo tisti, ki radi priskočimo na pomoč tudi ob različnih prireditvah in družabnostih, saj že nekaj let naši gasilci vzorno sodelujejo z aktivom društva podeželskih žena, vaškim odborom in konjeniškim klubom. Danes smo večkrat poudarili, da je pred nami pomembna naloga. Gradnja novega vaško-gasilskega doma je projekt, ki nam ga bo uspelo uresničiti le z združenimi močmi. Zato, dragi vaščani, spoštovani gasilci, ne ustrašimo se izziva, ampak se pogumno podajmo zastavljenim ciljem naproti." V jubilejnem biltenu ob 80-letnici društva so novovaški gasilci zapisali,da sta ustanovitev društva narekovala dva, za tisti čas zelo velika požara. Požara, ki sta upostošila precejšen del vasi, sta bila dovolj velik razlog, da so se lastniki domačij zavedli posledic požarov in kaj kmalu, 20. julija 1923, s sosednjo vasjo Markovci ustanovili prostovoljno gasilsko društvo. Vsa zgodovina, prvi začetki in uspehi društva so nazorno zbrani v že prej omenjenem biltenu, katerega gradivo je zbral in uredil domačin in dolgoletni predsednik društva Janko Petrovič. Mojca Zemljarič OB 80-LETNICI RAZVILI NOVI PRAPOR Zadnjo julijsko nedeljo je PGD Stojnci proslavilo 80. obletnico obstoja društva. Ob tej priložnosti so razvili tudi nov gasilski prapor, katerega vrednost je po besedah predsednika, Marjana Ambroža, 950 tisoč tolarjev. Osrednje slovesnosti v Stojncih so se poleg številnih gasilcev iz 12-ih gasilskih društev udeležili tudi predstavniki poveljstva OGZMO Ptuj s poveljnikom Zvonkom Glažarjem na čelu, poveljnik občinskega poveljstva Markovci Marjan Mislovič in podžupan občine Markovci Franc Kostanjevec.Prireditev ob visokem jubileju je potekala pred stojnskim gasilskim domom, pričela pa se je ob pol treh popoldan s sprejemom gostov. Uro kasneje, ob pol štirih, seje z mimohodom gasilcev pričela osrednja slovesnost z nagovori, razvitjem prapora in podelitvijo priznanj. Predsednik domačega društva Marjan Ambrož je v svojem nagovoru orisal zgodovino društva od prvih začetkov leta 1923 pa vse do danes. "Med vidnejšimi investicijami zadnjih dveh let je bila poleg Stojnski gasilci so s ponosom razvili novi prapor nabave novega gasilskega vozila zagotovo še barsko in pa sejno sobo," je dejal tudi adaptacija gasilskega doma. Tako Ambrož in se ob tej priložnosti zahvalil še smo v prizidku na novo uredili in opremili vsem gasilskim društvom, ki so pomagala kuhinjo, klubsko sobo in sanitarije, pri gašenju tamkajšnjega nedavnega Obnovljena je tudi dvorana, pod streho požara. našega doma pa imamo poleg dveh garaž MZ V BOROVCIH NOVO GASILSKO VOZILO IN PREUREJEN GASILSKI DOM Slovesnost ob predaji novega gasilskega vozila je v športnem parku Borovci potekala v nedeljo, 17. avgusta, poleg številnih gasilcev pa so se je udeležili tudi predstavniki območne gasilske zveze Ptuj s predsednikom Francijem Vogrincem na čelu, predstavniki občinskega poveljstva občine Markovci ter Franc Kekec, župan občine Markovci. Po nagovoru in pozdravu predsednika društva ter nekaterih gostov je sledila podelitev pisnih zahval, blagoslov novega vozila pa je opravil markovski farni župnik Janez Maučec. Kot je povedal predsednik PGD Borovci Miran Zagoršek, so za novo kombinirano gasilsko vozilo Mercedez Benz 313 GDI, odšteli devet milijonov tolarjev, od tega je večji del prispevala občina Markovci, nekaj denarja je primaknila društvena blagajna, del sred- stev pa so zbrali tudi s prispevki sponzorjev. V PGD Borovci pa so poleg novega avtomobila ponosni tudi na obnovljen gasilski dom, ki so mu v zaključni gradbeni fazi, ki je potekala v zadnjih avgustovskih dneh, uredili še fasado in mu nadeli naziv Vaško -gasilski dom Borovci. Mojca Zemljarič V BUKOVCIH PRIPRAVILI 20. MEDNARODNO GASILSKO TEKMOVANJE V organizaciji PGD Bukovci se je na tamkajšnjem športnem igrišču v soboto, 14. junija, odvijalo 20. mednarodno gasilsko tekmovanje. Tekmovanja se je udeležilo 22 desetin, od tega enajst ekip pionirjev, dve pionirk, šest članskih desetin ter tri desetine članic. Med pionirji so prvo mesto osvojili domačini iz PGD Bukovci, drugi so bili pionirji PGD Prvenci-Strelci, tretja pa ekipa PGD Grajena 1. Tudi med pionirkami je prvo mesto ostalo v domači vasi, druga pa je bila ekipa PGD Hajdoše. Med člani je prvo mesto zasedla desetina PGD Slovenja vas, drugo mesto paje ostalo v domači vasi. V domači občini paje prav tako ostalo tretje mesto, ki ga je osvojila ekipa članov PGD Markovci. Med ženskimi članskimi ekipami se je najbolje odrezala desetina PGD Jablane, drugo mesto je osvojila ekipa PGD Borovci, tretje pa ekipa PGD Gerečja vas. tekmovanja Slavkom Horvatom, Ob razglasitvi rezultatov sta zbrane predsednikom komisije B Marjanom gasilce poleg predsednika domačega Hameršakom in poveljnikom občinskega društva nagovorila tudi župan občine poveljstva Marjanom Mislovičem Markovci Franc Kekec in novoizvoljeni podelili zmagovalnim ekipam pokale in poveljnik OGZ Ptuj Zlatko Glažar, vsi priznanja. skupaj pa so nato v sodelovanju z vodjo MZ GASILSKO TEKMOVANJE IN TURNIR V MALEM NOGOMETU V organizaciji PGD Sobetinci se je na tamkajšnjem športnem igrišču v soboto, 5. julija, odvijalo 20. gasilsko tekmovanje za pokal Sobetinc. Tekmovanja v vaji s hidrantom se je udeležilo osem moških in tri ženske ekipe. Med moškimi ekipami so se v vaji pomerile desetine PGD Grajena, Kicar, Mala vas, Nova vas, Polenšak, Prvenci-Strelci, Sobetinci in Žamenci, med ženskami pa so se pomerile ekipe PGD Polenšak, Borovci in Mala vas. Izmed moških desetin je prvo mesto v Sobetincih s časom 28,69 sekunde dosegla desetina PGD Grajena, med ženskami pa so se s časom 34,46 sekunde najbolje odrezale gasilke PGD Polenšak. Po končanem tekmovanju in podelitvi priznanj pa se je v Sobetincih pričel še nočni turnir v malem nogometu. Tega se je udeležilo 12 ekip (Banditosi, Frejlice, Pintergasse, Veterani, Žamenci, Trezika, Kicar, PGD Polenšak, Polenšak športno društvo, Sofisti in Ruplek), med katerimi je prvo mesto zasedla ekipa Polenšak športno društvo, druga je bila ekipa Kicarja, tretja pa ekipa Pintergasse iz Mezgovcev. MZ NK STOJNCI OSVOJIL 17. KORANTOV POKAL Športno društvo Bukovci je v zadnjih junijskih dneh na igrišču v Bukovcih organiziralo dvodnevni nogometni turnir, ki so se ga poleg domačinov udeležili tudi nogometni klubi Markovcev, Zavrča in Stojncev. Prvi tekmi sta bili odigrani v soboto. Prvi sta se pomerili ekipi NK Markovci in NK Zavrč. Z izidom 5:0 so prepričljivo povedli slednji. Na tekmi med NK Stojnci in domačim klubom NK Bukovci je z rezultatom 3:1 slavila ekipa Stojncev, ki je bila tudi pričakovani favorit za osvojitev naslova. V nedeljo so se po tekmi za tretje mesto med Markovci in Bukovci, rezultat je bil 4:2 za goste, pomerili mladinci NK Stojnci in NK Bukovci. Domačini so z rezultatom 2:3 izkazali premoč nad nasprotniki in zanesljivo zmagali. V finalni tekmi, ki je pritegnila okrog 450 gledalcev pa sta se pozno popoldan pomerili še ekipi NK Zavrč in NK Stojnci. Z rezultatom 2:1 so zmagali Stojnci, ki so si poleg pokala za prvo mesto priigrali tudi prehodni Korantov pokal. Iz vrst NK Stojnci je bil za nameček izbran še najboljši igralec turnirja Filip Žnidarič. Ob zaključni podelitvi sta pokale prejeli še drugo- in tretjeuvrščeni ekipi, ekipa domačinov, ki je bila lanskoletni zmagovalec turnirja, pa je tokrat zasedla nehvaležno četrto mesto. MZ Prehodni pokal letos v roke NK Stojnci V PRVENCIH SO RIBARILI Ribnik Prvenci pa je v zadnjih avgustovskih dneh gostil tudi ribiško tekmovanje. Gostitelj tekmovanja je bilo Športno ribiško društvo občine Markovci, tekmovalo se je na ulovljeno težo, prvih pet mest pa so si priribarili: 1. mesto: Slavko Plošenjak, 2. mesto: Dušan Muršec, 3. mesto: Martin Slodnjak, 4. mesto: Ivan Golob, 5. mesto: Davorin Horvat. M ■ gmmr S KOLESI OBKROŽILI OBČINO Športno društvo Borovci je v prvih dneh junija organiziralo tradicionalni, tokrat tretji, kolesarski maraton ob mejah občine Markovci. Rekreativnega maratona, ki je zaobjel slabih 30 kilometrov, se je udeležilo nekaj več kot sto občanov. Udeleženci maratona so se ob 9. uri zbrali v športnem parku Borovci, od koder so se slabe pol ure kasneje podali na pot. Ta jih je v prijetnem, razigranem vzdušju nedeljskega dopoldneva vodila skozi Prvence, mimo Strelcev po makedamu v Sobetince in Zagojiče, kjer je celotna etapa prečkala kanal. Po vožnji skozi Stojnce in Bukovce so se nato kolesarji prvič ustavili, si odpočili in se okrepčali v Novi vasi, slabe pol ure za tem pa je sledila še postojanka v Zabovcih. Iz Zabovcev je potem celotna etapa krenila prek polja mimo Matekvega križa nazaj v Borovce. Za popestritev letošnjega maratona pa smo si v športnem parku ogledali še žensko nogometno tekmo med starejšimi in mlajšimi. Slavile so oboje, saj je bil končni rezultat nič proti nič. Med ogledom tekme smo se gledalci imeli kaj za nasmejati, saj smo na trenutke lahko ogledali pravi ameriški nogomet. Če ni bila igra z roko, pa so se vrstile poškodbe, da o igri v natikačih sploh ne govorimo. Ob koncu prireditve smo športni park v Borovcih zapustili s prijetnimi vtisi, nedeljsko jutro pa nam je, navkljub veliki junijski vročini, prizaneslo tudi z malo nižjimi temperaturami. MZ V Zabovcih odprli športno-rekreacijski center IMAJO TUDI BALINARSKO IGRIŠČE V Športno-rekreacijskem društvu Zabovci so konec julija svečano odprli novi športno -rekreacijski center, v katerem imajo poleg lično urejene in ocvetličene brunarice še nogometno, odbojkarsko in košarkaško igrišče, igrala in peskovnik za otroke ter balinarsko stezo. Celoten kompleks igrišč pa je tudi ograjen. Uradne slovesnosti ob predaji športnega centra v Zabovcih so je poleg domačinov in članov društva udeležili tudi župan občine Markovci Franc Kekec, predsednik vaškega odbora Zabovci Miran Breč, predsednik zabovskega društva za varstvo in vzgojo ptic Milan Volgemut, predstavniki domačega gasilskega društva ter člani sveta občine Markovci pevci MoPZ Markovci, nato pa je svojem nagovoru predstavil gradnjo in Uvodoma so na slovesnosti zapeli predsednik društva Roman Bračič v urejanje na novo odprtega športnega centra. Kot je povedal, so z začetnimi gradbenimi deli pričeli leta 2000, nato pa seje gradnja s prostovoljnim delom članov naglo nadaljevala. "Najprej smo v Zabovcih uredili nogometno asfaltno igrišče. Nato smo dogradili še igrišči za odbojko in košarko ter celoten kompleks tudi ogradili. Lansko leto smo dokončali deset krat deset metrov veliko brunarico, v kateri imamo urejen klubski prostor s kuhinjo, sanitarije in teraso. Poleg brunarice stoji vrtna hišica za žar, ob igriščih pa smo uredili še igrišče za otroke s peskovnikom in gugalnicami ter balinarsko stezo. Do brunarice in ostalih objektov imamo urejen asfaltni dovoz, skrbno pa imamo urejeno tudi okolico, saj smo zasadili številna okrasna drevesa, grmičevje in rože." Obenem seje Bračič v svojem govoru za pomoč zahvalil občini Markovci, domačim svetnikom in donatorjem. Vsem zaslužnim članom, ki so s svojim prostovoljnim delom prispevali k izgradnji Na otvoritvi športnega centra pa sta nato predsed- poleg MoPZ Markovci poskrbele še nik Bračič in župan Kekec, ki je domače ljudske pevke, zanimivo pa si Zabovčanom za pridobljeni center je bilo ogledati tudi nogometno tekmo obenem čestital, podelila pisne zah- med veterani Ljubljane in Markovcev, vale. MZ Na svečanosti so za kulturni utrip TURNIR V ODBOJKI NA MIVKI Športno društvo Borovci je v mesecu juliju organiziralo v domačem športnem parku turnir trojk v odbojki na mivki. Turnirja se je udeležilo pet moških in tri ženske ekipe, udeleženci turnirja pa so bili iz bližnje in daljne ptujske okolice. Med moškimi trojkami sije prvo mesto priigrala ekipa Turčan, druga je bila trojka Ne vem iz Bukovcev, tretje mesto med moškimi pa so si razdelili Savci in NK Dornava. Med ženskimi ekipami so prvo mesto osvojile domačinke, ki so svojo ekipo poimenovale Kozike, druge so bile Mladoletnice, tretje pa Trio adijo, oboje iz Ptuja. Kot so povedale organizatorke turnirja Petra, Simona in Barbara, so glede na prijave na nočnem turnirju, ki so ga zaradi slabega vremena morali preložiti, pričakovali nekoliko večjo udeležbo. Sicer pa so bili tako organizatorji kot tudi tekmovalci s samim potekom turnirja zadovoljni in od celodnevnega igranja, saj so ekipe igrale vsaka z vsako, tudi nekoliko utrujeni. (MZ) VIKTOR UJEL RIBO VELIKANKO V vročih avgustovskih dneh se je nasmehnila ribiška sreča Viktorju Slameršaku iz Markovcev, ki je v ribniku v Prvencih iz vode izvlekel 17 kilogramov težkega soma. Z ribo, namerili so ji skoraj 140 centimetrov, se je Viktor, preden mu jo je s pomočjo ribiških prijateljev uspelo izvleči iz vode, boril dobrih 40 minut. Ulovljenega soma so markovski ribiči dah preparirati, saj želijo, da bo kot trofeja krasil obljubljeno ribiško hišico, ki jo že vsi nestrpno pričakujejo. Ob klepetu Zlatkom Rajhom, predsednikom Sportno-ribiškega društva (ŠRD) Markovci, pa smo izvedeli, daje takšnih somov v ribniku še več in da se zaradi škode, ki jim jo povzročajo, že dogovarjajo za organizirani odlov. Somi in podobne roparice naj bi ostale po besedah predsednika v ribniku še iz časa pred sanacijo, sicer pa so bile po obnovitvenih delih v ribnik s strani ribiške družine vložene že številne ribe. Tako lahko ljubitelji ribolova v ribnikih ŠRD Markovci ulovijo vse od najmanjšega drobiža pa do malo večjih krapov, ščuk in klenov. MZ PRIPRAVA JEDI ZA PIKNIK MALO DRUGAČE Pod tem naslovom sta Društvo V BUKOVCIH HRUŠKA VELIKANKA Pri Janezu Majerju, predsedniku Društva upokojencev Markovci, so letos ob obiranju hrušk v sadovnjaku našli hruško velikanko, ki je tehtala dobrega pol kilograma, natančno 5200 gramov. Sicer pa imajo pri Majerjevih zelo lep sadovnjak s številnimi sadnimi drevesi, Janez pa je svoje sadno drevje letošnje poletje tudi skrbno zalival. podeželskih žena občine Markovci in ptujska svetovalna služba za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti na kmetiji v torek, 29. julija, pri lovskem domu v Sobetincih pripravila tečaj priprave lahkih poletnih jedi. Tečaj je vodil Vlado Pignar, novih veščin pri pripravi jedi za piknik pa se je učilo več kot 60 gospodinj. Udeleženke tečaja so poleg odlične makedonske in helveta solate pripravile tudi raznovrstne mesne in vegetarijanske dobrote na žaru. Tako so izmed jedi za piknik v sodelovanju z mentorjem Vladom Pignarjem pripravile polnjeno svinjsko ribo s šampinjoni v zelenjavni omaki, polnjene puranje zrezke, piščančja nabodala z breskvami, svinjski file na žaru s slanino, svinjska rebra s kožo, mesne kroglice na nabodalih, svinjske ražnjiče, polnjena piščančja bedra, polnjeno bržolo na žaru in raznovrstna zelenjavna nabodala. Po končanem tečaju so gospodinje ob pokušanju jedi in dobri kapljici še nekaj časa posedele v prijetni okolici sobetinškega lovskega doma, od koder so zagotovo odnesle koristno znanje, ki ga bodo znale uporabiti tudi pri pripravi piknikov v domačem okolju. MZ KOSILI KOT NEKOČ V ranem jutru vročega junijskega dne so v Stojncih na domačiji Janka Kosija pokosili travnik trave z ročnimi kosami, kot so to počeli naši predniki pred mnogimi leti. Seveda pa je bilo pri Kosijevih poleg udrihanja kos slišati tudi zven ljudske pesmi, gospodinja pa je poskrbela za odlično malico s pogačami in rdečim mesom. MZ MZ V Novi vasi začeli z. gradnjo gasilskega doma DOVOLJ PROSTORA BO ZA VSE VAŠKE DEJAVNOSTI V Novi vasi pri Markovcih so sredi letošnjega poletja pričeli z gradnjo novega gasilsko-vaške ga doma. Kot je povedal predsednik PGD Nova vas Franc Panikvar, bodo v prvi fazi gradnje izpeljali gradnjo gasilskega doma, medtem ko bodo s prizidkom vaške dvorane počakali še nekaj časa. Po mnenju novovaških gasilcev je bila gradnja novega doma potrebna zaradi pomanjkanja prostorov, ki so nujno potrebni za delovanje društva. Poleg sanitarij, ki v Novi vasi povzročajo večne težave, pa si gasilci želijo tudi večjih garaž in dvorane. "Ker pri starem gasilskem domu ni bilo možnosti razširitve, smo se odločili za gradnjo novega gasilsko-vaškega doma. V pritličnem delu doma bomo uredili operativni del, to je dve garaži, kotlovnico, sanitarne prostore, pisarno poveljnika in garderobe, v nadstropnem delu pa imamo v načrtu ureditev sejne sobe, pisarne predsednika in prostorov, ki bodo služili za potrebe delovanja vseh vaščanov in društev (vaški odbor, Konjeniški klub, Aktiv društva podeželskih žena). Sredstva, ki nam jih je trenutno odobrila občina Markovci, znašajo v letošnjem letu 15 milijonov tolarjev, predračun za gradnjo doma pod streho pa znaša 19 milijonov tolarjev, kar pomeni, da bomo morali iskati sredstva tudi drugod. Ob tem moram povedati, da h gradnji zelo veliko prispevajo tudi gasilci, gradbeni odbor in vsi vaščani s prostovoljnim delom, za kar se jim ob tej priložnosti tudi iskreno zahvaljujem," je povedal predsednik PGD Nova vas Franc Panikvar in dodal, da bi želeli gradnjo doma končati prihodnje leto, v kompleksu z vaško dvorano pa bi naj bil objekt zaključen leta 2006 ali 2007. Mojca Zemljarič OSVAJALI SMO BRONASTA, SREBRNA IN ZLATA PRIZNANJA Skozi vse lansko šolsko leto so se učenci naše šole skrbno pripravljali za tekmovanja na različnih področjih in dosegli zelo lepe in zavidljive rezultate. ŠPORT: 1. mesto na področnem tekmovanju v mali odbojki - mlajši fantje (4.-6. razred) 2. mesto na področnem tekmovanju v mali odbojki - mlajša dekleta 3. mesto na medobčinskem prvenstvu v odbojki - starejša dekleta; v konkurenci 25 sosednjih šol Naslov viceprvakov v malem nogometu - mlajši fantje 4. mesto na področnem tekmovanju v rokometu - mlajša dekleta Učenec David Herga iz 6.a razreda je postal medobčinski, področni in celo državni prvak v teku na 60 metrov. Čudoviti rezultati so bili osvojeni tudi na državnih tekmovanjih v karateju, judu in kick-boksu, kjer so se borili: Jasmina Sakelšek, Denis Španinger, Špela in Aleš Horvat, Niko Korošec in ne nazadnje tudi Rok Žganjar, ki kot tretješolec dokazuje izredno nadarjenost za karate. MATEMATIKA - Vegovo priznanje Bronasta (šolska) priznanja so dosegli: Nina Petrovič, Blaž Sok in Matej Strelec iz 5.b razreda, Samo in Blažka Pukšič, Niko Korošec in Monika Šmigoc iz 6.a razreda, Aleksander Kelenc in Nuša Pukšič iz 7.a razreda in David Lah, Aleksandra Janžekovič ter Jasna Forštnarič iz osmih razredov. Srebrna (področna) priznanja: Aleksander Kelenc, Samo Pukšič in Niko Korošec Zlato priznanje: Aleksander Kelenc FIZIKA: Bronasta priznanja: Aleksander Kelenc, David Lah, Tajda Glazer in Nataša Vidovič Srebrna priznanja: David Lah in Tajda Glazer KEMIJA: - Preglovo priznanje Bronasta priznanja: Aleksander Kelenc, Maja Butolen Zorko, Marko Tement, Monika Majer, David Lah, Sanja Tašner in Tajda Glazer Srebrno priznanje: Aleksander Kelenc, Maja Butolen Zorko PRIZNANJA o znanju O SLADKORNI BOLEZNI Bronasta: Nino Koletnik, Alenka Rožanc, Jasna Forštnarič, Tajda Glazer, David Lah in Aleksandra Janžekovič Srebrna: Tajda Glazer, David Lah in Aleksandra Janžekovič SLOVENŠČINA: Cankarjevo priznanje Bronasto priznanje: Nataša Vidovič, Aleksandra Janžekovič, Lea Mikša, Monika Majer, Jasna Forštnarič, Alenka Rožanc in Tajda Glazer Srebrna priznanja: Monika Majer, Aleksandra Janžekovič in Tajda Glazer Tajdi Glazer je zmanjkalo skromne 0,5 točke za zlato priznanje- res smola. NEMŠČINA: Bronasto priznanje: Aleksandra Janžekovič in Tajda Glazer Srebrna priznanja: Aleksandra Janžekovič ANGLEŠČINA: Bronasto priznanje: Nataša Bratuša Učenci od 4,- 8.razreda so tekmovali tudi za bralno značko EPI - Reading Badge. Tekmovalo je kar 96 učencev, najboljši rezultat je dosegla Anja Mislovič in prejela tudi knjižno nagrado. ZGODOVINA: Bronasta priznanja: Alenka Rožanc, Monika Majer, Jasna Forštnarič, Tajda Glazer, Lea Mikša, Nataša Vidovič, Sanja Tašner in Aleksandra Janžekovič. Zlato priznanje: Tajda Glazer LIKOVNA VZGOJA: Udeležba na likovnih natečajih: - Egipt v otroških očeh - Življenje v sladki vodi - kiparska kolonija v Malečniku - slikarska kolonija na Dominkovi domačiji - Limbuška kolonija - Groharjeva kolonija v Škofji Loki Na vseh teh srečanjih so učenci dosegli vidna priznanja VESELA ŠOLA: Številni učenci so se udeležili šolskega tekmovanja, na regijskem so pa najboljše rezultate osvojili: Jasna Novoselec, Lea Vidovič, Samo in Blažka Pukšič, Sanja Plohl, Urška Rojko, Aleksander Kelenc, Maja Butolen Zorko in Ana Nuša Pukšič. NAJ SI TUDI JAZ, ŠOLA, MALO ODDAHNEM Zagotovo je res, da so vsem, ki so kakorkoli povezani s šolo, pogosto najbolj prijetne sobote, nedelje in seveda počitnice. In ker so poletne počitnice najdaljše, se jih tudi najbolj veselimo. Žal je tudi počitnic že konec, a spomnimo se, kako je bilo na zadnji dan šolskega leta 2002/2003. V šolski telovadnici smo pripravili prireditev s pevsko in igralsko vsebino, predvsem pa smo predstavili dosežke učencev naše šole. Svojim učencem in delavcem šole je prijetne počitnice zaželel tudi g. ravnatelj Jože Foltin, z željo, da preživimo aktivne in nepozabne dneve. V tem času pa že ponovno sedimo v šolskih klopeh in se pridno učimo, vsem pa želimo mnogo prijetnih uric in mnogo uspeha tudi v tem šolskem letu. iH :r l : Najboljše učence naše šole je ob koncu šolskega leta, v prostorih občinske hiše, pozdravil in jim zaželel še veliko odličnih dosežkov, župan Franc kekec. ZAKLJUČNA EKSKURZIJA OSMOŠOLCEV V BENETKE Pred odhodom vsi nestrpni in polni pričakovanj Prvo soboto v letošnjem šolskem letu smo se učenci zadnjih dveh razredov osnovne šole Markovci odpravili na dolgo pričakovani izlet v Benetke. Slišali smo, da je to eno izmed najlepših mest na svetu, z mnogimi obiskovalci in znamenitostmi, zato smo se dogodivščin v Italiji še posebej veselili. Na pot smo se odpravili ob drugi uri zjutraj in se ob 8. uri vkrcali v Izoli na znano ladjo Prince ofVenice, ki nas je popeljala proti Benetkam. V vožnji smo uživali, zdelo se nam je, kot da smo na letalu. Na začetku nam je gospodična razložila postopek reševanja v primeru, da bi bilo to potrebno. Pokazala nam je rešilni jopič in kako ravnati z njim. Med vožnjo smo opazovali morje, se zabavali, se sprehodili na palubo, lahko pa smo kaj malega kupili tudi v priročni trgovinici. Zanimivo je bilo, da so bili med potniki tudi znani Slovenci, in sicer svetovno znani jadralec Jure Šterk, znana slovenska igralka Polona Vetrih in direktor RTV Aleks Štakul. To so nam seveda povedali naši spremljevalci. Po enourni vožnji nam je simpatični vodič predstavil mesto Benetke, zgodovino in znamenitosti, ki turiste najbolj zanimajo. Zanimiv je bil podatek, da mesečno obišče Benetke preko milijon obiskovalcev. Čez tri ure smo prispeli v pristanišče. Naša vodička Cvetka nas je po ozkih uličicah popeljala do Markovega trga, kjer smo od navdušenja nad golobi, ki so zaščiteni, skoraj onemeli. Te živali so tam popolnoma udomačene in komaj čakajo, da jim ljudje natrosijo koruze. Tudi mi smo pri tem opravilu zelo uživali in golobi so nas dobesedno okupirali. Koliko smeha in veselja je bilo ob tem, verjetno ni potrebno posebej poudariti. Benetke, mesto na vodi, so nas prevzele. Sicer je občasno malo zasmrdelo, saj je kanalizacija speljana v morje in kakšno prijetno kopanje si tu verjetno ne moremo omisliti. Ogledali smo si tudi zanimivo izdelavo izdelkov iz stekla, ki imajo zelo visoko ceno. Izdelovalec je v eni minuti oblikoval majhnega konja, ki je stal na zadnjih nogah. Sprehodili smo se tudi do mosta vzdihljajev in opazovali ladjice, imenovane gondole. Tu in tam smo zaslišali milo petje gondoljerjev, ki so z nežnimi zvoki bodrili zaljubljence. V Benetkah so ulice zelo ozke, bilo je ogromno obiskovalcev, tako da smo res morali paziti, da se kdo ne izgubi in skrbno poslušati navodila spremljevalcev in vodičke. V Mc Donaldsu smo si napolnili trebuhe, čeprav so bili naši nahrbtniki založeni s hrano oziroma sladkarijami za ves dan. V popoldanskem času so nam pa učitelji dovolili, da smo eno uro preživeli sami in takoj smo se zapodili proti stojnicam. Vsak si je namreč zaželel spominček, ki nas bo spominjal na ta prijeten dan. Ob 17. uri pa smo ponovno sedeli v katamaranu, ki nas je popeljal nazaj v Slovenijo. V Simonovem zalivu smo si privoščili še toplo večerjo in se polni prijetnih spominov odpeljali proti domu. Hvaležni smo našima razrednikoma Nataliji Plohl in Dragu Prislanu, da sta organizirala ta izlet, gospe Nataši Lačen, ki je tudi kot spremljevalka pazila na nas in seveda našim staršem, ki so nam denarno pomagali, da smo izlet lahko izvedli. Prepričani sva, da nam bo ostal ta dan za vselej v spominu, obenem pa smo veseli, da smo že v rani mladosti imeli možnost videti to svetovno znano mesto. Spela Horvat 8.a Iva Pičerko 8.a Tudi Nino in Kristjan sta uživala med golobi Sandra in Nastja Čeh - svojo zakonsko obljubo sta potrdila tudi v Markovcih K CERKVENI POROKI POD ŠPALIRJEM KOP JAŠEV Potem, ko sta se v vročem sobotnem popoldnevu, bilo je 14. junija, Nastja Ceh, nadarjeni in uspešni nogometaš, in njegova izvoljenka Sandra Turnšek, najprej prisrčno poslovila od svojih staršev, brata in sestre ter se v spremstvu množice svatov odpravila k poroki na ptujskem gradu, sta se, zdaj že mladoporočenca Čeh z vsemi svati zapeljala tudi v naše Markovce. Že v začetku tega leta, ko sta sklenila, da svojo 7-letno ljubezen potrdita z zakonsko zvezo, sta se dogovorila, da bo njuna cerkvena poroka prav v cerkvi sv. Marka, saj se je Nastja pred nekaj leti s starši in bratom preselil v bližnje Zabovce in je torej odtlej naš občan. Mnogi mladi in manj mladi vaščani, smo prav zato v preteklih nekaj letih postali celo nogometni "poznavalci" in njegovi privrženci... . Pred cerkvijo sv. Marka je ženina in nevesto ter vse njune najbližje pričakal ples kopjašev, ki so mladima postavili tudi špalir ob vstopu v svatovsko okrašeno cerkev. Tu je mlada dva pozdravil domači župnik, Janez Maučec, ki je nato ob župniku iz Zavrča, opravil poročno mašo s poročnim obredom ter prisrčnim nagovorom, čestitkami in željami za srečo njunega zakona in družine. Vso ganljivo slovesnost so dopolnili še cerkveni pevci z izbranimi pesmimi. Ob koncu obreda so med prepevanjem pesmi Dan ljubez-ni pristopili k mladoporočencema in jima zaželeli vso srečo. "Tudi babice se zdaj zanimamo za nogomet in navijamo za Nastja", je povedala ena izmed pevk. Skozi špalir kopjašev sta nato mladoporočenca prišla iz cerkve sv. Marka, ki bo poslej v njunih srcih zapisana kot eden izmed njunih srečnih krajev. Poleg čestitanj in dobrih želja vseh zbranih, so jima vso srečo zaželeli še kopjaši, sicer člani Folklornega društva Anton Jože Štrafela Markovci, ter tako družbo, darila in vse izrečene želje ter združili želje vseh tistih, ki so ta dan še: Hvala, ker ste bili z nama. Hvala pomislili na mladi par. torej tudi cerkvi sv. Marka in vsem na V svoji poročni zahvali nekaj dni tej njuni poroki pozneje sta Sandra in Nastja Čeh Karolina Pičerko zapisala, da se zahvaljujeta za prijetno Sandra in Nastja Čeh pred oltarjem .st. Marka. PO DOLGEM VROČEM POLETJU, SE PRIJETNA JESEN Petošolki, rekli bi na pragu pomladi, se veselita jeseni. Naj bo takšno, kot se kaže letošnja jesen, življenje vseh mladoporočencev iz naše občine - prijetno toplo, s sadovi, ki so, suši navkljub, vendarle obrodili in tačas bogatijo naša življenja! Preteklo nedeljo, ko se je jesen začela tudi uradno, smo na kmetijah opazili še zadnje kupe buč, ljudje so obrali še poslednje grozdje, sadno drevje pa je v sončnem dnevu ponujalo dozorelo sadje. Doma pridelana jabolka in hruške bodo pozimi še boljša, ko se bomo vsi skupaj spomnili toplih dni - in nasmehov -,ki nam jih to leto res ni primanjkovalo.