LETO Vin 5 štev. 162.
Paitnis« oltfauM T KutfiT'»i.
V Ljubljani, v sredo, 24. decembra 1924.
Današnja številka Din 1*50.
Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in npravništVo: Ljubljaua, poštni predal štev. 168.
Np.sIov za telegrame: »Naprejc, Ljubljana.
~ - ,*♦ 13 807.
. ~ k;' i v
: v-° V vi: 1} ..V.
NflPRE
Stane mesečno	.... Din 25-—
za inozemstvo	. . . . Din 35-—
Oglasi:
Prostor 1X55 mm 60 par. Mali oglasi: beseda 60 par, najmanj 5 Din.
Dopise fiankirajte in podpisujte, sicer se na priobčijo. — Rokopisi se ne vračajo.
Reklamacije za list so poštnine proste.
’.w
*•— mi UL jj
V -4
liasilo Socialistične stranke Jugoslavije.
Leinik VI., štev. SO. Četrtkova wNaprejeva" šlevilko isihaja 1-tol tednik:
LJUDSKI GLAS
GSastlo Kmet§ko>cieIavske zvez«
Stane letno 60 Din — mesečno 5 Dia
Nova pota.
Novotarije so bile vedno osovražene. Le ženska moda je imela izjemo, pa le pri ženskah samih, ker možje ali očetje tudi to vrsto novotarij niso nikoli posebno ljubili. Novotarije so preganjale države, preganjala je novotarije s posebno vnemo krščanska cerkev in danes — sovražijo novotarije tudi posebna vrsta socialistov. Ako zasledujemo vse vrste nasprotnikov različnih novotarij, ugotavljamo, da so preganjali nove ideje, nove iznajdbe, razkritja in smernice ljudje, ki so hoteli — gospodovati.
Delavstvu se danes veliko pripoveduje. Danes prihajajo med delavce ljudje iz onih vrst današnje človeške družbe, ki navadno delavstvo podcenjuje ali pa prezira. In vsi tisti poklicani in nepoklicani odrešeniki pripovedujejo delavstvu po svoje različne načine rešitve. In delavstvo večinoma vedno naseda na limanice in demagogijo enkrat temu, jutri onemu. To pa zaradi tega, ker delavec danes, čeprav se ga še vedno povsod podcenjuje, vendarle sam tudi išče in premišljuje. Žalibog, da ni vedno srečno. Iz tega razloga je postalo najbrže pri nekaterih ono mnenje, da se niso delavci še ničesar naučili.
Nekaj pa vendarle delavec tudi sam čuti, nekaj .se mu ne zdi prav. On čuti n. pr. posledice sedanje gospodarske
krize in išče zaradi tega pomoči in sicer večinoma le v materielnem oziru. Eni se zatekajo k individuelni samopomoči in iščejo postranski zaslužek, drugi pa slišijo pripovedovati o organizaciji in postanejo njeni člani le iz sebičnih nagibov. Le malo jih je, ki bi vse štiri vrste delavskih organizacij vpoštevali idejno z ozirom na končni cilj, t. j. odrešitev proletariata.
V borbi za obstanek so to ravno strokovne organizacije, ki se k njim delavci povečini z zaupanjem zatekajo. In če je danes splošno znano, da je življenje čimdalje težje, bi pričakovali, da se n. pr, tiste strokovne organizacije kar očividno večajo. Znano pa je, da je baš nasprotno. Nekaj torej ni v redu in izgleda, kakor da bi to delavci brez posebnih razlag instinktivno čutili. Zaradi tega oglejmo si vzroke delavske organizacije.
V srednjem veku v* dobi fevdalizma je vladala le mala obrt. V mestih in trgih so imeli obrtniki vsak točno določen svoj delokrog, ki ga ni smel nihče prekoračiti. O prostem razmahu trgovine v detajlu ali pa obrtnika-rokodelca potom konkurence n. pr. ni bilo govora. Človeštvo se je dalo takrat stisniti v določene meje in se je pokoravalo vsem odredbam baje od boga samega za to določeni gosposki in duhovnom.
Kar je bilo mogoče določiti ljudem, ni bilo mogoče predpisati za človeški
razum. Človek je premišljeval in znašel je iznajdbe in v isti dobi pojavili so se narodno-gospodarski reformatorji, ki so razglašali posameznikovo svobodo — liberte in nastala je doba liberalizma »Laissez faire — laissez passe« so naglašali vsi nasprotniki prejšnjega gospodarskega sistema, takozvanega merkantilizma. Svobodna trgovina, svobodna obrt in svoboden bodi človek.
Človek je res postal svoboden, pač pa gospodarsko prešibek. Duševno in gospodarsko šibke ljudske mase, katerih se je popolnoma polastil liberalizem, da jih vrže v zopetno suženjstvo potom kapitalizma, ki se je iz prehodnega liberalizma sočasno z novimi in novimi tehničnimi iznajdbami bil izcimil.
V tej dobi pa se pojavi Karol Marks in znanstveno očrta razvoj in posledice kapitalizma. V tej dobi postanejo še drugi in vsi se trudijo paralizirati kapitalistično požrešnost, ki si je hotela svobodo in življenje lastiti sama za se, ko delavstvo na drugi strani ni imelo niti najnujnejšega. Vsi tisti prvi pionirji v delavskem gibanju so prišli do prepričanja, da si mora delavstvo pomagati kot organizirana celota na podlagi skupnosti in v tej dobi vidimo prve početke organizirane družbe — societe — torej socializma.
Kmalu nato so spoznali, da bi bilo koristno, imeti zaradi uspešnejšega
delovanja organizacije s posebnimi nalogami, In tako so postale politične, kulturne, strokovne in gospodarske organizacije. In čeprav je vsaka imela svoj lastni delokrog, so vendar vse štiri bile last in domovina enih in istih t. j. socialistov.
Kakor danes, so tudi takrat včasih le premalo naglaševali končni cilj, ali mogoče, da ga je delavstvo radi večje oddaljenosti le nekako megleno pojmovalo. Več so vlekli momenti materialne neposredne pomoči. Iz tega se je razvila doba takozvanega idealnega socializma pod geslom: pomagaj si vsak sam in bo pomagano celi družni, oziroma delavstvu. V tej dobi je zadostovalo za socialiste, da so obiskovali gostilne, katere je bil lastnik ali najemnik socialist. Tudi glede nakupovanja vseh drugih potrebščin pri socialističnem trgovcu ali obrtniku od strani vseh, ki so bili ali idejno socialistične, ali pa le slučajno protikapita-lislične orientacije je bilo vse v redu, ker se je iz takratnih nacionalnih bo jev preneslo v socialistične vrste geslo: Svoji k svojim! Globokejše pojmovanje socializma v tej dobi je širšim masam manjkalo in tudi agitacija se je često vršila le v tej smeri z izgovorom, da je to le prehodno, da idejno stran socializma ljudstvo ne more pojmovati; glavna stvar je, da je delavstvo v delavskih organizacijah, v delavski stranki, pri delavskih zavodih itd.
Pregled organizacij SSJ in KOZ od maja 1924 do novembra 1924
(vpoštevajo se samo liani, hi so plažaii prispevke, in organizacije, ki so obračunale pokrajinskemu tajništvu SSJ in KDZ v Ljubiiani).
HI
ta
cz
o
O)
O
ca
tv
ISl
Organizacije
3 -£ £ «=
£ m Ci
— C KJ
—* o
5J
Rednih {lanov
je biio
1924
Ul. VII. Ulil. IX. X.
JC —
5» C
OJ T3
£ E
Jr
CL KI
Din p
1924
v
mesecu
XI.
rednih
članov
Izmed teh članov so zadnji mesec plačali po Din
10
12
15
20
25
30
40
50
75
100
ned
100
Pokrajinsko tajništvo je prejelo:
prosres. davka
skupaj
Din p
Pa. P' od dane
Din
1
2
3
4
6
6
7
8 9
10
11
12
13
14 16 16
l 17 ; 18
19
20 21 22
23
24 j 25 1 26
27
28
29
30
31
32
33
34
35
36
Bizeljsko Brežice Celje Centrala Črna I.
Črna II.
Globoko
Gorje
Hrastnik I.
Jesenice
Liboje
Litija
Ljubljana
Mežica
Mislinje
Sv. Peter p. Gor.
škale
Škofja vas
Šoštanj
Štore
Tacen
Trbovlje
Velenje
Videm-Krško
Vrhnika
Zabukovca
Zagorje
Zg. Šiška
Gorica pri Marib.
Cirkovce pri Mar.
Lesce
Pragersko
Pišece
Šikole pri Marib.
Ponikva
Sv. Lovrenc n. Poh.
2
6
13
11
12
9
2
4
2
7
8
13
2
6
1
22
7
13
5
4
20
11
54
18
135
94
•30
14
29 16 12 11 45
4
2
7
35
44
123
67
17
22
4
5
30
16
37
13
20
12
52
25 108
91
33 9
34
26 13 13 15 52
4
4
61
.6
34
46
15 115
70
20
22
12
4
27
11
13
44
6
9
4
16
20
10
52
28
115
94
33
19 22 24
20
15
50
4
2
61
9
34 47 14
85
20
23
14
9
29
23
11
50
23 125
83
33 21 31 26 17
17
48
4
4
61
4
34 45
8
50
87
19
24 10
3
11
29
26
26
26
36 40
54
24
127
96
38
21
20
10
17 51
4
3
61
8
28
45
8
71
88
18 24
9
13
28
1
42
95
35
23
16
26
127
118
38
19
26
17
20 50
4
■5
61
9
44
8
66
88
11
24 8
13
25
18
112
98
38
8
12
17
10
26
4
5
59
9
42
7
57'
80
6 20
6
12
25
4
8
17
9
4
12
79
200
193
53
36
60
23
112
112
5
7
88
12
64
15
109
140
25
49
17
40.
20- 30
44
44
44
47
45
73 60 I 1
4
19
19
17
16
14
Vseh rednih članov Zamudnikov . . . .
158
Vseh članov skupaj
915
264
1046
80
920
187
964
75
1084
1179
1126
1107
1066
953 112 239 40 112
29 40
896
756
63
26
24
Progresivni davek zamudnikov pristopnina.......................
18
1601
239
18
Pokrajinsko tajništvo je lorej prejelo v lem mesecu
1869
56
83
89
Ker pa se je socializem le tako pojmoval, se je zgodilo, da je delavstvo nasedalo najrazličnejšim demagogom in da so sami voditelji uganjali velike neumnosti, kakor n. pr. ministeriali-zem v skrajno reakcionarni državi, t. j, delovanje z izrazitimi kapitalisti skupaj. Tako je nastal oportunizem, t. j. pozabljanje na revolucionarne namene socializma. Če so pa to nekateri pozabili, niso to pozabili vsi in je tako prišlo v delavskih vrstah do razkola, nastal je komunizem. Ker so pa pri tej cepitvi igrali svojo vlogo tudi drugi momenti, ne samo boj proti oportunizmu, je tudi komunizem zabredel v ravno iste grehe, kakršne so očitali socialistom.
Posledica cepitve in medsebojnih bojev delavstva je pa bila, da so se posameznih organizacij polastile različne struje tako, da jejned onimi štirimi vrstami organizacij izginil tisti nujni kontakt, ki so si ga prvoustano-vitelji zamišljali. Zato so nastale nove delavske organizacije, novi listi in publikacije, ki jih je delavstvo moralo vzdrževati, kar je danes precej težko delavstvu, z ozirom na težak gospodarski položaj, ki ga kapitalisti skušajo zdraviti danes večinoma na račun delavstva. V tej situaciji,, ki vlada danes, so zgubile iz teh razlogov svojo ostrino n. pr. stavke, ki so poprej bile še najhujše orožje delavstva. Pa še dragi moment je, radi katerega se je stavka že preživela. Delavstvo je namreč opazilo, da je stavka prvič dvorezno sredstvo, ki od strani delavstva zahteva tudi žrtve. Drugič je delavstvo zapazilo, da ko si je recimo potom mezdnega boja nekaj pridobilo, da je to pridobitev ali še več vzela zopet povečana draginja, ki pa seveda narekuje zopet nove zahteve delavcev napram delodajalcem.
Tukaj pa pride vprašanje, ali se mora stvar tako sukati do neskončnosti? Delavstvo to dobro občuti, da tako naprej ne gre, da nekaj ni v redu. Žalibog, da namesto, da bi se lotilo dela in iskalo novih potov iz te kolobocije, postane vedno bolj apatično tisto, kar si kapitalizem tako iskreno želi, in tisto, kar je delavstvu najbolj škodljivo.
In kako torej ven iz te zamotane situacije?
Iz prej navedenega in iz svojega lastnega življenja je vsak količkaj trezno misleči delavec z lahkoto spoznal, da n. pr. v dosedanjih strokovnih organizacijah način njihovega najpo-glavitejšega dela, t. j. nabiranje prispevkov in iste nalagati često pri kapitalističnih hranilnicah, da se jih potem enostavno porabi v mezdnih bojih kot strokovne podpore, je že precej zastarel in za današnje čase popolnoma odrekel. Zato se morajo gospodarski boji delavstva prenesti potom strokovnih organizacij v gospodarske organizacije delavstva, katere je treba tudi sedaj, čeprav v težkem gospodarskem položaju, nemudoma ustvarjati. Delavstvo mora poleg kon-sumnih društev imeti tudi produktivne zadruge, v katere naj bi se investirali eventuelni prispevki, namenjeni za strokovne fonde. Kapitalizem si je v vojnem in neposredno povojnem času nabasal žepe, nakar je ustvaril večinoma umetno gospodarsko^ krizo s tem, da sam živi od nakupičenega kapitala in pusti le malo delati v svojih reduciranih podjetjih. Izgovarja se, da se ne izplača, čeprav bi bil konsum gotovih industrijskih izdelkov med ljudskimi masami velik. Zato je treba privatni kapitalizem izločiti in ga pustiti popolnoma na strani ter pričeti mora delavstvo samo z izdelovanjem zaenkrat vsaj vseh najnujnejših potrebščin v svojih lastnih produktivnih zadrugah za potrebo svojih članov, ne pa za špekulacijo, kakor kapitalisti. To bi bil tudi velik korak k uresničenju socializma, približanju k novemu družabnemu redu in pa faktični boj proti kapitalizmu, ki ga z besedami in plamtečimi gesli in govori ne bomo ubili.
Sedaj pa pride še to, kar je za današnji težki gospodarski položaj delavca najbolj važno. Vsak bo rekel na ta-le načrt, da že sedaj komaj izhaja in če je še toliko zaveden, da mu ni mogoče biti član vseh dosedanjih delavskih organizacij, biti naročen na razne delavske liste, kupovati knjige
in brošure, obiskovati delavske predstave in drage prireditve. Vsak prizna, da je to resen problem. Kako pridemo pa tukaj v okom?
Edini izhod je, da si ustvarimo enotno organizacijo, ki bi zapopadla vse vrste delavskih organizacij z njihovimi nameni potom tozadevnih sekcij, nekak skupni dom za vse, kar živi od dela svojih rok in svojih možganov, kjer bi se vsak lahko udejstvoval, ne da bi mu bilo prej treba ustanavljati posebne nove organizacije. — Tak ^Skupni dom« bi utegnil izdajati vsem potrebam odgovarjajoči delavski socialistični dnevnik, v njem bi strokovne sekcije res morale vršiti svoje naloge napram svojemu članstvu poleg golih in večnih mezdnih gibanj, gospodarska sekcija bi preskrbovala svoje člane z letno produkcijo po možnosti vseh življenskih potrebščin in kulturna sekcija bi lahko vršila vse svoje številne naloge med delavstvom. Vse to bi se vzdrževalo potom skupne članarine enotno in progresivno urejene, kar je najbolj pravično.
Za nekaj podobnega se pretvarja naša sedanja »Sloga« in že sedaj nameravani »Skupni dom;:. Izven kulturne sekcije so že vse druge v predpripravah na svojo življensko pot. 0 strokovni sekciji glej naš žepni koledar za leto 1S25.
Še eno pa moramo dodati, in to,je, da se nas radi tega načrta ljuto napada in se nas bo še napadalo in sicer kot najhujše razdirače delavskega po-kreta, morda le radi tega, ker naravnost forsiramo — skupnost, ali če hočete — enotno fronto delavstva, seveda — potom enotne organizacije. Taka enotna fronta bi po našem mnenju držala in tudi delavstvu res kaj kori: stila, ker bi se v njej ne bilo treba bati, da ima kdo kake postranske namene.
Delavci seveda gledajo na celo stvar z nezaupanjem in marsikateri bo rekel, češ, taka novotarija 1 Situacija za delavstvo je sedaj težita, pa še vedno najbrže ne toliko, da ne bi dovoljevala cincati konservativno na starih organizacijskih oblikah. Ker pa so izgledi, da se gospodarska kriza še poveča prej ko zmanjša, se bo potem najbržo še marsikdo ojunačil in bo z nami vred iskal novih potov v delavskem pokretu. Izgovori, češ, da nekaj podobnega ni bilo nikjer dragod pri večjih naprednejših narodih, ne držijo, ker so dotični narodi številčno večji, industrijsko razvitejši, kulturno naprednejši in še to, kar je najglav-nejše, da se je tam delavski pokret razvil v prejšnji fazi razvoja, ko je še dosedanja oblika organizacij zadostovala. Danes p amora vsak pametni le priznati, da je današnja doba drugačna od prejšnje z ozirom na gospodarski položaj in da zahteva ta nova doba in novi položaj novih potov v delavskih organizacijah. In delavstvo ima pravico, da išče novih potov, ker ne bi nič tako škodovalo delavstvu, kakor če bi hotelo ostati konservativno ali pa si postavilo neko organizacijsko obliko kot neizpremenljivo dogmo. Nihče nima tudi pravice koga zadrževati pri iskanju novih potov. Tako za-• drževanje bi bilo tako, kakor so hoteli svojčas ukazati Galileju, da ni ros, da bi se zemlja sukala okrog sclnca.
Nobenega tudi ne pregovarjamo, da ne sme trditi, da obstoječe razbijamo. Celokupnemu delavstvu pa to-le predlagamo v resno premišljevanje. Veliko jih pa je danes med delavstvom, ki nočejo danes nikamor, ne na levo, ne na desno. Evo vam, tukaj imate nekaj novega, kar poskusite! Ker je že veliko odreklo, kar je delavstvo poskusilo, je gotovo vreden tudi >Skopni dom«, da se preiskusi in mi upamo, da na ta način nastane r?s mir že na zemlji za tiste, ki so dobre volje, zlasti če bodo vsi resno odrešenja iskajoči z novim letom iskali tudi novih potov, in če jih najdejo, da bodo z zaupanjem tudi po niih začeli kora-Jos. Pastorek.
lili in raMif
okrbuje prevaj.v e, prepisovanje in cksp di-cljo re,,\h sp!.. „Posredovakc* Ljubljana, Sv. Petra cesta '2 Prevzema v shrambo spise ii dokumente.
Pred volitvami.
Sporočili smo že, kako se mešetari za enotne fronte delavstva, seveda šele tik pred voltvami, prej tega do-tičniki, ki sedaj po enotni fronti delavstva toliko vpijejo, niso vedeli. Čudno čudovita stvar je to. Najbrže imajo ti različni enotnofrontarji ves čas »zašite oči« tako, da ne vidijo nikdar prej potrebe enotnosti delavskega pokreta, pa ne samo to, še trudijo se sami pridno, da sklieuiejo strankine kongrese (12. avgusta 1923!) s pomočjo glavnega odbora v Beogradu, ki ne more imeti pravega pojma o pravem stanju delavskega gibanja v Sloveniji, ustanavljajo se različne »Zarje«, »Rdeči prapor »Ženski list«, »Socialist«, *Prosve-ta«, UDR itd. šele razpis volitev na en mah »odsije« vsem zašite oči in največji nrejšnji razdruževalci postanejo najbolj agilni združevalci. V ta-zi združevalni maniji pozabi seveda tudi najboljši stari organizator na organizacijski princip in piše in razpošilja okrožnice in pisma ne na organizacije ampak le na posamezne osebe. Takega dela so zmožni le ljudje z zahrbtnimi nameni. Nam je pač stvar popolnoma jasna. Ljudje anar-histično-disidentskih namenov, ki so se z legalnimi organizacijskimi principi že skregali, potem pa svetu toli-krat že trobili, da naših organizacij ni, da so kje kvečjemu dve družini, ki imata toliko in toliko članov, od tistih ljudi, je samoumevno, da ni mogoče pričakovati tudi pred volitvami toliko »odšitih« oči, da bi znali vpoštevati obstoječe organizacije, pa ne vabiti na različne sestanke le posameznike, ki se nanje slučajno spomnijo. Privatni dopisi in okrožnice imajo tudi ta namen, da napravijo pred našim kongresom med našimi člani to, kar se iz nasprotne strani želi. Tak način dela v delavskem pokretu je podli hazard in zaplotnja-karstvo prve vrste. In če mi takim elementom, kar meni tebi nič ne pademo v naročje, si drznejo nesramni demagogi o nas trditi, da smo »zakrk-neži« itd. V tem torej tiči ta cela zlobnost. S takimi ljudmi, ki se poslužujejo takih protiorganizacijskih sredstev in manir, s takimi ljudmi naj se brez nadaljnega zedinimo, ali naj gremo v, enotni delavski blok. S tem, da se skuša obdelavati posameznike iz vrst naših organizacij, je globoko pogažen organizacijski princip, ki smo ga mi tako visoko in že toliko časa hrabro pokoncu držali.
Različni dokazi govore za to, da je naša trditev precej točna če menimo, da pod klicom: delavci vkup, se skriva ponajvečkrat vse drugo, samo čisti delavski interesi ne. Tako n. pr. pri že vršečih se pogovorih so narodni socialisti poudarjali, da so pristaši etičnega socializma, da so za prerodi-tev človeške družbe potom srca in duha na eni strani, na drugi pa so bili za rešitev krušnega vprašanja v prvi vrsti poudarjajoč, da delavec danes ne želi nič drugega kot večji kos kruha itd. Torej sama realna življenska vprašanja. Za to se nam je takoj zdelo, ali nočejo morebiti gospodje okrog NSS s skupnim nastopom z drugimi strankami prikriti samo precejšnji primanjkljaj v svojih vrstah, ki jim ga je povzročila n. pr. Orjuna. Mogoče se tudi gospodje narodni socialisti v slučaju samostojnega nastopa, boje precejšnega plačila in obračuna radi glasovanja za »Obznano« ^ itd. Ali ne bi to bili bolj važni vzroki pri NSS za enotno fronto, kakor pa marsikatere druge koristi delavstva? »Obznana« in različni dosedanji kompromisi z meščanskimi strankami od strani NSS nam kažejo biti zelo previdnimi.
Nič manj rezni moramo biti s Korunovci. Ne samo način njihovega zahrbtnega obdelavanja posameznikov v naših političnih organizacijah, marveč tudi vse dosedanje bridke izkušnje nam ne kažejo drugega, kakor da motamo biti zelo nezaupljivi napram takemu ponudniku enotnosti ob priliki volitev. Sicer pa, morda da bi bolje izgledalo in vleklo, pravi disident Svetek v eni okrožnici, ki jo je podpisal, tudi o organizacijski enot-
nosti, ker baje imajo vse v svojem pravilniku, kakor mi, progresivni davek itd. Previdno pa molči o izvajanju tega ali onega našega načela. Progresivnost se dolgo ni način plačevanja prispevkov v štirih ali petih razredih, načelo obračunavanja prispevkov po številu prodanih markic je pa absurdno in da se načelo javnosti neha tam, kjer gre za lastne pristaše zakaj pa? To bi bilo kakor pri klerikalcih, kjer so grehi v pravi grešni obliki samo pri drugih ljudeh. Na ta način bi pa slabi elementi v socialistični stranki smeli uganjati tisto, kar bi mi pri nasprotnikih potom načela javnosti odločno pobijali. Vsak z lahkoto prizna, da bi to bilo farizejstvo.
To torej naj velja z ozirom na ono, baje zelo lahko možno tudi organiza-torično zedinjenje. Zakaj je pa potem bila vprizorjena lanskega leta s pomočjo glavnega odbora »revolucija« in puč v stranki, če je sedaj organ iza-torično zedinjenje tako potrebno in lahko? Zdi se nam, da se s tem le obsojajo sami tisti, ki so iz osebnih trenutnih nagibov potom revolucije in puča v naši stranki povzročili cepitev enotne organizacije. Če nas torej res tako malo loči, potem pridite zopet zraven in smo edini. To, kar komu eventualno ni všeč v našem pravilniku, ima pa vsak naš član možnost, da stavi na merodajnih mestih tozadevne predloge za spremembo. Seveda mora tudi navesti dovolj važne in tehtne argumente, ki bi nepobitno govorili za njegov predlog in ni potem takem nobene sile, ki bi mogla spremembo tudi pri nas preprečiti. Revolucije, puči, anarhija ali orjunaštvo nas pa ne more prepričati o čem boljšem.
Pa pri Koranovcih velja še ena malenkost za nas, preko katere pa ne moremo brez nadaljnega ž njimi niti v enotno volilno fronto. Morali bi namreč jasno povedati in označiti svoje stališče do A. Kristana. O vsem so že z nami debatirali, samo tega vprašanja se vedno spretno izogibajo, kar naše nezaupanje le utemeljuje. Že enkrat smo dovolj jasno poudarjali, da z diskreditiranci v delavskem pokretu, dokler ostane vse po njihovem, ni zedinjenja in to poudarjamo tudi danes. In tudi pri sestavi koalicije delavskih strank radi enotnega nastopa ob priliki volitev je to vprašanje za nas zelo važno. Deržič, Brandner, Korun, Mihevc, Svetek, Čobal, Golouh itd. so za nas nesprejemljivi in sicer toliko časa, dokler ne dobimo garancij, da se storjene napake hočejo odpraviti in s smotreno iskrenim organizacijskim delovanjem popraviti. Na prazne besede ne damo nič.
Tudi smo se že dovolj jasno izrazili, da je naša želja in mnenje, da je treba ob volitvah organizacijsko misel med delavstvom zbuditi, poživiti in poglobiti. To zahtevo so prinesli odkritosrčno le od strani neodvisnih (NDS) na dan. Zdi se nam, da se vsaj pri tej skupini čimdalje bolj jasni. Mogoče, da ni več daleč čas, ko bo ta skupina odkritosrčno priznala, da ni vse korupcionarsko, socialpatriotsko, oportunistično, revisionistično, na-gradarsko, ministerialistično, krista-novsko itd., kar je danes v Sloveniji socialistično. Njih misel ob priliki volitev je tudi nasa misel. Še neka ' sprememba glede diktature proletariata in pa garancije, da se nas ne bi kar en blok poklonilo Moskvi, zaenkrat še proti naši volji, in nas ne deli prav za prav še veliko od njih. Sicer pa bodočnost bo pokazala, če smo se motili.
Vse tri stranke: NSS, Korunovce in neodvisno delavsko stranko smo imeli priliko spoznati pri skupnih pogovorih radi nastopa pri predstoječih volitvah. To tukaj so naše misli za eventualno enotnofrontarstvo.
Ni izključeno, da se nas bo skušalo slikati, kot najogabnejše razdirače enotnosti delavskega pokreta — pa le ob volitvah — dasi smo mi za da-lekosežnejšo organizacijsko enotnost sklicujoč se na to, da nismo ravno mi sedanje razcepljenosti niti malo krivi. Kepajo naj se poprej vsi tisti, ki »o n.-pr. pri nas razdor vprizorili. Pa mi vemo, da se ne kesajo, ker rajši na tatinski način zahrbtno vabijo,
lovijo in obdelujejo posameznike v naših vrstah s pomočjo najrazličnejših inekcij. Pa mi res ne poznamo vzroka, zakaj bi se spreminjali, morda na ljubo kakega kameleona? Če je komu žal po nas, zakaj ni ostal pri nas. Mogoče, da je treba še te preizkušnje za nas, da bomo mogli zaklicati Cankarjeve besede: »Bilo je treba te povodnji, da se izkaže, katera hiša je dovolj trdno zidana.« Najbrže, da bo ta povodenj zadnja. Utonili pa le ne bomo.	—ek.
L E K E
N A ROKE
MESTNI TRG 5 ERNATOVIČ.
Razno.
DOBER ODGOVOR.
K nekemu ljubljanskemu obrtniku, ki je ostal zvest »Napreju« so prišli »Socialistovi« trabanti agitirati proti »Napreju« z besedami, ali še vedno to »cunjo« čita. Obrtnik jim pu reče, da ima še to »cunjo« iz časa, ko so oni sami tudi pri tej »cunji« sodelovali in ne ve, zakaj ne bi ostal nadalje naročnik »Napreja«, ker disiden-stvo in kameleonstvo prepušča tistim, ki jim to njihova čast in karakter dovoljuje. — Torej tudi tako v tem slučaju so »Socialistovi« priganjači pogoreli. Čudimo se le, da za časa, ko se od »Socialistove« skupine vrši agitacija za enotno fronto ž njimi, med našimi posamezniki in ko tudi .nas oficielno vabijo na zedinjenje, da ravno v tej dobi obenem agitirajo proti nam. To priča o neodkritosrč-nosti in želimo dober tek vsem, ki bi se radi s takimi ljudmi kar na hitro roko zedinili. Mi bomo na vsak način previdni.	—?—
UREDBA 0 NOVIH DODATKIH ZA INVALIDE.
Jutro« z dne 21. t. m. priobčuje članek pod gornjim naslovom. Gospodje okoli »Jutra« ala dr. Žerjav itd. se kar v masti kopljejo od veselja, kako bodo teh 100 milijonov na papirju razdelili med invalide. Koliko takih naredb je to kapitalistično »Jutro« že objavilo. Spomnite se le na železničarje, ki so bili podržavljeni pod pristašem Žerjavove klike, toda še zdaj jim ta slavna vlada dolguje dodatke za 7 mesecev. Tako lahko tudi invalidi še malo počakajo. Saj še niso tako lačni in strgani, da bi ne vzdržali dalj časa. Vladini predstavniki in Vaši odrešitelji so že na gorkem in mehkem, Vaše boli ne čutijo — in drobtinic še ne bo kmalu. Obljub bo pa za volilni manever še mnogo. Invalidi poslušajte jih in potolaženi bodo vaši želodci...
Dolgovi naše države. Zastopniki centrale naše industrije so posredovali pri različnih ministrstvih za poravnavo dolgov. Državni aparat dolguje samo tvomicam vagonov 100 milijonov dinarjev. Ni čuda potem, če industrija propada in (la se brezposelnost širi. Za parasite je denarja dovolj, ni ga pa za tiste, ki bi hoteli proletariatu dati zaslužka. Pa, samo, da zaradimo ...
Socialistični koledar
za 1. 1925
v platno trpežno vezan stane samo 12 Din. Širite ga! Naročite ga pri: Upravi »Napreja« v Ljubljani, p. p. l«s.
V Nemčiji ne morejo sestaviti ministrstva, ker je najmočnejša stranka v parlamentu socialistična s 130 poslanci, ki pa ne marajo vstopiti v vlado.
»Slovenski Narod« z dne 21. t. m. poroča, da stoji Rusija pred državljansko vojno. Beležimo kot kronisti.
Ako piješ ,BUDDHA‘ čaj, vživaš že na zemlji raji
Naša vlada še ni ratificirala Rimskega pakta. V tem paktu so namreč omenjeni tudi državni uslužbenci in vpokojenci, katerim bi morala vlada izplačati večje svote. Pa vse dosedanje vlade od Pašiča in Pribičeviča do Davidoviča in Korošca so se Rimskemu paktu upirale. Ni bilo časa... Ko pa je šlo za njih žep so imeli časa dovolj. Za ravno brezpravno paro pa ne pomaga noben pakt, nobena vlada. Ogoljufali so nas že pri izmenjavi 1 na 4. Zdaj pa čakamo odrešenja pri državnem svetu. Če pa še ta ne bo pomagal, bomo pa apelirali na Društvo narodov. Vpokojenec. (Op. ur. Pa tudi ta apel ne bo pomagal, ker naše vlade od najbolj svobodomiseljne do najbolj pobožne že ni nič več sram. Edina rešitev je v lastnem delu. Organizirajte se in združeni z vsemi trpini iztrgajte državno vodstvo iz rok sebičnežev in korupcionistov. Volite može, ki bodo res izvrševali voljo naroda.)
Albanija dolži vlado SHS, češ da je pomagala ter podpirala meščansko vojno v Albaniji. Vložila je protest pri naši vladi, in tudi zažugala, da se bo pritožila na »Zvezo narodov«.
Sovjetske blagajne prazne. Sovjetska vlada je sporočila predsedstvu Tretje internacionale, da ji ne more več dajati podpore, ker komunistične stranke po vseh državah propadajo.
Evropski železni trust. Iz Essena poročajo, da so povabljeni na predlog Nemčije in Francije zastopniki Češkoslovaške industrije železa, da se udeležijo pogovora in pogajanj radi industrije železa.
KAKAO VAN RASTER je najbolj priljubljen!
Kakor poročajo zagrebški listi, je izstopilo iz Radičeve stranke 21 poslancev pod vodstvom posl. Jalžabe-tiča (?).
Kapitalisti se bojijo. Zunanji minister dr. Ninčič je izjavil, da je vsa Evropa v nevarnosti zaradi destruktivne agitacije tretje internacionale, vendar je pa tudi pripravljena, da izvrši proti boljševizmu primeren proti-sunek. (Op. ur. Dajte delavcem, kmetom in javnim nameščencem kruha, dela in svobode, ne pa biča, pa se vam ne bo treba bati boljševizma.)
„ADRIA“ prašek *a pecivo in vanilin sladkor je najboljšil
Španci so v Maroku zopet dobili batine, pomikajo se proti morski obali. Ako de Rivjera ne bo poslal močne čete v Maroko, se mu lahko pripeti, da se bo moral kopati. Morebiti pa bo le špansko ljudstvo še voljno nositi svojo žrtev na altar klerikalno - španskega in internacionalnega kapitala (?).
COLOMBO CEYLON TEA Marque speciale.
V Mehiki so ustoličili predsednika Callesa. Baje je član tamošnje socialistične stranke.
Koroška Bela. Slučajno sem dobil v roke »Delavsko-kmetski list«, v katerem sem čital med drugim tudi poročilo o velikanskih krivicah, ki se baje godijo našim Občinarjem pod današnjim obč. zastopom, ozir. županovim diktatem, kakor pravi dopisnik »Delavsko-kmetskega lista«. To bi bilo sicer v skladu z naziranjem onih, h katerim se pisec prišteva, in čujte, krivica se godi po mnenju dopisnika radi tega, ker je bilo na občinski seji — in ne na županov diktat! — sklenjeno, ugoditi prošnji več posestnikov, ki so prosili za podporo, da se popravi neka pot, ki je bila poprave nujno potrebna, in sicer tako, da prevzame nadzorstvo nad popravljanjem občina. To radi tega, da bo poprava izvršena temeljito in da ne bo v par letih zopet novih stroškov. S. župan je tudi povedal, da so nekateri posestniki, kate-
pri volji odstopiti nekoliko svoje posesti, da se pol uravna in razširi. Glede stroškov je bilo sklenjeno, da prispeva občina 25%, vsi posestniki pa, ki omenjeno pot rabijo 75%, da lahko tisti posestniki, ki hočejo sami delati na cesti, lahko nanje odpadajoči del stroškov odslužijo. To je bilo sklenjeno in soglasno sprejeto na seji, ki je bila javna. Piscu dopisa v »Delavsko-kmetskem listu« bi se torej ne bilo treba lagati, potrudi naj še rajši prihajati na seje, čeprav mu najbrže ne bi mnogo pomagalo, ker spada v vrsto tistih, ki jim je laž duševna potreba. Sicer se pa zrcali vsa duševna zvodenelost člankarja tudi v dopisu, ker najprej omenja, da rabi pot samo osem posestnikov, na drugem mestu pa priznava, da vozi več posestnikov po omenjeni poti in tudi on sam, ker je dobil tudi račun za njemu pripadajoči del stroškov. In ravno v tem grmu tiči zajec, ker mora za skupnost tudi on nekaj prispevati, to je pa tista velika krivica! Če bi imel od skupnosti same koristi, to bi že bilo, ali za skupno korist kaj žrtvovati, to pa takim »razredno zavednim« kakor je on, ne gre v glavo, ker jim je lastnim »jaz« nad vse. Toliko v odgovor, sicer pa v bodoče ne bomo odgovarjali na čenčarije takega duševnega zmedenca, ki ga dobro poznamo, pa tudi njegovega pomočnika. Omenim naj še nekega tiča, ki se po perju sicer nekoliko razlikuje od prvega, po petju pa prav nič. Na tem mestu mu bom zapisal par vrstic v svarilo, kajti v primeru podobnih izbruhov njegove domišljavosti bo treba zavzeti pot, ki mu gotovo ne bo ljuba. Je to neki g. Ž., posestnik in občinski odbornik v taboru SLS. Mož si domišljuje, da so še vedno časi, ko so bile občinske seje le nekako zadostilo zakonu, sklepi sej — če so bili sploh kakšni sklepi napravljeni — in pa morebitne odredbe župana, če so bile potrebne, so pa dobili veljavo šele tedaj, kadar so taki »veliki« posestniki milostno dovolili. To pa se je zgodilo seveda le takrat, kadar so imeli oni koristi pri tem. Ker živi g. Ž. še vedno v taki domišljiji, se je pri nekem delu, ki je nujno, za katero pa ga ni nihče prosil za milostno dovoljenje, razjezil ter šel nad delavce, jih zmerjal ter oviral pri delu, češ, nobeden ne sme delati, mene ni nihče vprašal, in kdor ne plačuje direktnega občinskega davka, nima pravice niti stopiti na občinski svet! Vodjo omenjenega dela ter delavce je zmerjal s pritepenci, barabami i. t. d., on da plačuje razen tovarne največ davka, tisti pa, ki plačajo malo ali pa nič direktnega davka, nimajo nič govoriti — s tem je mislil predvsem na naš obč. klub in napredni blok, ker so sami delavci in mali posestniki, ki so mu trn v peti. Zapomni si, g. Z., kakor je že zgoraj omenjeno, naj ti bodo te vrstice v svarilo in vedi, da v bodoče za slične pojave ne bomo natikali rokavic. To naj za danes zadostuje.
Iz Šoštanja smo prejeli znesek Din 99.50, obračuna pa še ne, zato tudi ni v pregledu vpoštevan.
h
:
»
:
18 let priznane
a
I
A
(odobrene od ministrstva za narodno zdravje) zdravijo naj-sigurnejše gnojno kapavico (triper) in bolezni mokril. Škatlja 20 Din v vseh lekarnah. Direktno: Apoteka BLUM. Subotica.
K VOLITVAM.
Kaj so volitve in pa kako velike važnosti je ta institucija za proletariat, še dandanes precejšnje število delavnega ljudstva ne ve.
To vidimo in se lahko prepričamo iz statistike ne samo v naši državi, temveč tudi v drugih bolj kulturnih državah, kako ogromno število volil-cev se ne udeleži volitev. Kajti le pri volitvah si popolnoma enakopraven s kapitalisti in lahko odločiš, kakšno življenje in kakšno gospodarstvo naj zavlada v državi. To življenje in gospodarstvo opisujejo različni ljudje
vsak po svoje. O tem se lahko prepričaš tudi iz časopisov, ki jih pošiljajo vse stranke med ljudstvo.
Proletarcem, h katerim spadajo gotovo tudi mali kmetje, je pa v današnjih razmerah težko doseči pravo zavednost, ker jim sedanja oblika družabnega reda vedno bolj krajša življenje. Da jim pomaga najti pravo zavednost, zato prava socialistična ideja, ki je že močno razvita na Slovenskem, kritizira sedanjo obliko družabnega reda in razkrinkuje vse nacionalistične, verske, pa tudi tiste »socialistične« grupe, ki so za obdr-žanje sedanjega družabnega reda.
Razumljivo je, da naleti pravi socialist na najhujši odpor pri zgoraj navedenih grupah, kadar razlaga socialistične ideje in končni cilj socializma. Ker je pa socialistična ideja že močno zasejana med slovenskim narodom, jo moramo najodločnejše čuvati, da ostane čista in bi bilo zelo pogrešno, če bi jo umazali s tistimi, ki so svojo že zapeljali v kapitalistične vode.
Neka socialistična pisateljica je napisala to-le: usmiljenje povišuje usmiljenega rad pomilovanega. S tem je dokazala, da socialist ne sme biti usmiljen, temveč vedno pošten in pravičen. Zato opozarjam vsakega resnega socialista, da naj se nikdar ne prenagli v svojem usmiljenju, kadar ga kdo iz kapitalističnega sorodstva prosi osebno ali pa tajno v pismu, da bi mu dal svoj glas ali pa posredoval med njim in med ljudstvom. Časa so imeli dovolj, da bi se poboljšali — tisti, ki so vedno rovarili proti pravi socialistični stranki.
Čeprav sem doma na periferiji Slovenije, sem se vendar potrudil izdelati predlog za zedinjenje socialističnih frakcij na Slovenskem, po katerem bi bilo zedinjenje res mogoče. Poslal sem predlog, ki je bil v »Napreju« objavljen, tudi »Socialistu«, ali od tam ni bilo drugega odgovora, kakor zasmehovanje načela javnosti in javnih računov. Zato naj premišljuje vsak o tem, kdor dobi od gospode kakšno vabilo.
Zasip pri Bledu. — Jernej Bregant.
Verd pri Vrhniki, V »Ljudskem Glasu« z dne 20. decembra smo pisali, da namerava g. Lenarčič pretvoriti dolino pri Planini v jezero. Prej bi pa dal zamašiti približno 80 naravnih in vidnih požiralnikov. Vodo tega jezera bi imel za vodno rezervo za čas suše. Po Kressovem projektu pa bi se voda odtekala iz doline potom kanala in tunela. V primeru poplave Planinske doline bi se torej preobilna voda po Kressovem projektu lahko odpeljala hitreje, kakor do sedaj. Seveda bi morale biti pri Kressovem projektu zatvornice, da bi se odvod vode po tunelu zaprl, kadar bi bila nevarnost, da struga Ljubljanice ne bi mogla več požirati vode in bi se razlila na Ljubljansko barje. Ravno s tem je operiral gosp. Lenarčič in govoril v močvirskem odboru o tej nevarnosti, ki se da lahko preprečiti. Na ta način je pridobil za sebe odbor za osuševanja barja in nekatere občine, ker so poslušali le g. Lenarčiča ne pa zastopnikov »Kressa«. — Iz tega je razvidno, da Kressov projekt ne škoduje Ljubljanskemu barju, ker bi se vodovod vode po tunelu lahko vsak hip zaprl; projekt bil bi pa za Planinsko dolino velikanskega pomena, ker je sedaj poplavljen, po več tednov, kar bi se po dovršeni zgradbi zelo omejilo.	(Dalje	prih.)
S
*
!
♦
L.,
NASI IZDELKI:
Dvojnoalsdns ržena S lit A
v rdei ih; zavitkih,
Dvojnoeiarfne JeSmenovo Ž3KA v modrih zavitkih,
Slajeno ječmenova ŽIKA
» zelenih zavihih
•o najboljši!
Zahtevajte le Žikol
V
l
Vrhnika. Čitali smo v »Jutru« o raznih nedostatkih v vrhniškem vlaku n. pr., da ni kurjen, da se okna slabo zapirajo, da je prepih itd. Čuti-
ČAJ V RODBINI
IŽel te li, fla se končno iznebite Vaših peg? Veselite sc čiste » in b'*ie kože? Pot kusiie torej LEKARNARJA FELLEK!X M ELSA-POMADO ZA OBRAZ IN OBVAROVANjS KOZE, jj io odlično sredstvo za lepo.o, za vzdržanje mladeniške kože, S katero zanesljivo odstrani vse nečistoče kože, prišče, pege, g lišaj, zajedavce, ogrce. Da celo nabori in gube se odstranijo g /.redovito masažo s pomočjo Fellerjeve kavkaške Elsa-poinade m zn obraz in obvarovanje kože.
ZA POiZKUSNJO l !on~ku z zavojnino in poštnino za 36 Din., jaf toda ie tedaj oko sc denar pošlje vnaprej, kajti po po zelju je za j* 10 'dinarjev poŠ*nina višja.
Naročila naslovile ua:
EUGEi? V.	1
V'STkISICI »OMJI, IGJstšafi-o 252 Hrvalska. |
iiLSA-TEKOČE LILIJANO MLEKO, kle Inn neipv&iro sre^sivo ta p It. ELSA-LIUJ1NO MLEČNO MtLO. ELSA BORAKSOVO. ELSA-OUCE-RINSKO MILO, so mila lepoic vsake elegantne gospe.
Vesele Božične praznike
priredite vsem'isvojcem,T:prijateljem in ^znancem, ako jih'obdarite z modnimi' potrebščinami, ki jih isff? v najlepši'i in najceneji izbiri kupite pri ■ 1
[Drago Schwab, Ljubljana.
Tiskovine
za šole, županstva in urade, najmodernejše plakate in vabila za veselice, letne zaključke. Najmodernejša uredba za tiskanje časopisov, knjig, brošur itd.
STEREO TIPI J A	3^“	LiTOQSEAFIJA
mo bližajoče volitve. Gospodje demokrati hočejo javno pokazati svojo neznansko skrb za ljudski blagor, da bi jih ljudstvo volilo. Pesek v oči nevednim ljudem! Mi pa vemo, da sta v upravnemu svetu vrhniške lokalne železnice gospoda Josip Lenarčič in Gabrijel Jelovšek, somišljenika JDS.
Zakaj dopisnik s-Jutra« ne zahteva od teh dveh svojih somišljenikov, da se napravi red na vrhniški železnici? Seveda, če se vozi človek v toplem kožuhu, mu ni potrebno, da bi se kurili vagoni. — Popotnik.
Zagreb. Ravnateljstvo državnih železnic v Zagrebu in ministrstvo sa-
obračaja vprašamo javnim potom, ali nam hoče preskrbeti svetilniški material, ki ga že nujno potrebujemo za izvrševanje službe. Če ne, bomo prisiljeni prositi po zagrebških ulicah za cunje in drugo, da no bo promet zadržan in da nam bo mogoče vršiti svojo službo. —- Rc.
Lastnik: »Sloga«, r. z. z o. p. Izdajatelj in odgovorni urednik:
Zvonimir Bernot
(v imenu pokr. odbora SSJ in KDZ.)
Tisk tiskarne »Merkur« v Ljubljani. 24. XII. 1924. — 2500.
PtiporoCamo tvrdlco
Josip Peteline
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika za voio.
Najceae|ii nakup
nogavic, žepnih robcev, brisalk, kiota, belega in rujavegn piatn*, Sifona, kraval, raznih gumbov, žlic, vilic, sprehajalnih palic, na-hrbmikov, potrebščin za šivilje, krojače, Solbngen Škarij za pri-kiojev^pje in za obrezovanje trt. NA VELIKO IN MALO.
pcpdot"
Dobro Isoste hodili!
i	j
v Sufnerievih čevljih! '.Čevelj tvrtke Sutiner je nenadomestljive Irajnosli, čvrstosti, moderen in eleganten, a pri tem p> c ni!
Skrbno izdelan i/. izbranega dobrega usnja! Ime Sutiner je garancija za dobroto in solidnost! Tudi polučevlje in sandale, enako tudi bogato izbiro srajc, naramnic, športnih kap, Vam nudi bogato ilu-
fj strirani cenik, v katere
'!_y> / //£ najdete tudi vsakovrstno *	//3	£ dilno orodje, škari
žepne nože, doze ra cl-.3* gareie in tobak, kresala.
verižice in krstne obeske. Pošljite 2 dinarja za cenik na
razpošhjanico h. suttajem
v Ljubljani št. 990 Slovenija.
|ri lej priliki se lahko naroče Fellerjeva Klsa-miia v 5 vrsloh; LiU ji no •mlečno* gl*cerino?o, boraksovo, katranovo in milo /a brilje.
lOHBN
ae dobi ▼ vseh
špecerijskih prodajalnah
Prvovrstna dalmatinska'vina dobite jčezrulico v gostilni
»»
,Pri Dalr
po 9» IM ST) liter.
zaveden
proletarec
Napreja!
SCUM Rimska cesta štev. 11
-••ta
ZATO V VPORABI NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJ FINEJŠI
Ni Vam vec pofrelstio
godrnjati radi draginje, ker sedaj lahko dobile vse vrste blaga za obleke in perilo pri tvrdki
I. N, ŠOŠTARIČ, MARIBOR,
ALEKSANDROVA CESTA 13 po zelo znižani cer?! na pr. sukno po 60'—, 70'—, 90'—, 100'— Din itd., plaino po Din. 11’—, 14'—, 16'—, 20'— itd., izgotovljene srajce Din. 44'—, 50'—, 56'— itd., spodnje hlače po Din' 32'—, 34’—, 40'— itd., Izgotovljene obleke, in drugo za vsako ceno. Železničarji dobijo blago tudi na obroke.
* Zadruge pozori
PERHAVEC <& VAEJAK
Tovarna za izdelovanje likerjev, desert vin in sirupov d. z o. z.
Illlliltll!il!!!lilil!lll!!!llllilll Maribor. HUlillilillllllllllllllliilllllHi IZDELUJEMO TOČASNO:
Charireuse Benediktinec Alaš-kimovec Jajčji konjak Vanilija
Grenčak (želodčni liber)
Vermouth Maršala Marsaletta Malinov sok Punč Rum
Medic konjak
Naši likerji, fina vina in sirupi so samo pristni, prvovrstni izdelki, is najfinejših zelišč izdelani in prekašajo vsako tu-in inozemsko konkurenco.
ZAHTEVAJTE NAŠ CENIK!
priporočamo
našo pravo domačo
KOLINSKO
cikorijo, izvrsten pridatek za k:vo.
Ribje olje
medicinsko, norveško sveže v zalogi Drogerija ANTON KANC, sinova Ljubljana, Zidovska ulica 1.
Razpošilja tudi po poštnem povzetju.
Steklenica po 9 in 12 Din.
Gostilna
Rimska cesta 11.
Frančiška Cencič
Sv. Petra nasip štev. 71.