mrtaitas ptviaHriM teto II., štev. 109 V Ljubljani, nedelja dne 8. maja 1921 Posamezna frtev. 1 K Izhaja ob 4 zjutraj« Stane celoletno ». 180 K mesečno* •••«.. iS » za zased, ozemlje • 300 9 za inozemstvo . . 520 „ Oglasi za vsak mm višine stolpca (68 mm) . 2 K c.sli oglasi do 30 mm stolpca (58 mm) . 1 » Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politikor Uredništvo: Miklošičeva cesta it. 16,1 Telefon it 72. Upravnlštvo: Sodna nlica it. 6. Telefon it. $6. Račun kr.pošti!efc.trr»da štev. 11.842. Korfanfy zmaguje KRVAVI BOJI V ŠLE ZLIL NEMCI DOLŽLIO. FRANCOZE. DA" POMAGAJO VSTAŠEM. ANTANTA SE PRIČENJA POGAJATI. Varšava, 7. maia. Vstaški komunike javlja z dne 6. maja: Vsa Gornja Šle-zija, do Koriantyjeve črte je v rokah vstašev. V noči od 5. na 6.maja se je pričel napad nemških organizacij na našo črte. Napadi so Mi odbiti in mnogo strojnic nam je ostalo v rokah. Naše izgabe so malenkostne, manjše kakor izgube napadalcev. Poljsko ljudstvo je navdušeno in zadržanje vstaških čet je izvrstno. Opoic, 7. maja. Po poročilih z dne 6. maja zvečer je položaj v vstaškem ozemlju silno resen. V Hindenburgu so oplenili trgovino z živili. Berlin, 7. maja. Listi poročajo iz Vratislave, da jc po vesteh iz Opel med zavezniška komisija preklicala napovedani poziv na ojačenja iz za-pada. Poizkušalo se bo. da se obvlada položaj s pogajanji s Korfanty-jem. Ako se ta vest uresniči, bi, kakor menijo listi, oživelo gibanje nemške samoobrambe v največji* meti. Do sedaj sestavljene samobrambe imajo že uspehe. Vzele so Poljakom Vorhofen in Neuhofen in vse železniške mostove v okrožju ratiborskem. Pregnale so Poljake z levega brega Odre. _ Berlin, 6. maja. Na današnji seji državne zbornice je izjavil državni kancelar Fehrenbach, da so ukrenje-;•• IN PRIZNANJA. Sklene se predlagati poverjeništvo za uk in bogočastje podelitev naslova »šolski ravnatelja štirim naduciteljem na biv-... sem Kranjskem in trem nadučiteljem biv- va akcija mogla podjarmiti m razoro- ^ Štajerske. Za marljivo in uspešno delo v domači obrti Bele Krajine se izreče priznanje in pohvala Višjega šolskega sveta nadučiteljerna Francetu Lovšinu ter Božo Račiču in učitcljici Poldki Battde-kovi. VNOVIČ SE RAZPIŠEJO: Nadiičiteljske službe v Št. Janžu na Dravskem polju, pri Sv. Martinu na Pohorju, učitelisko-voditeljska služba v Solčavi ter učiteljske službe v Hočah pri Mariboru, v Pcdovi in dve na deški ljudski šoli v Pobrežju pri Mariboru. Odloži sc imenovanje nadučitelja in učiteljice v Ločah. žiti Nemč.ijo. Berlin. 7. maja. ( WoIff.) Glede sestave nove vlade se še ni ničesar odločilo. V Berlin dospeli pariški poslanik Maver je imel po svojem razgovoru z državnim predsednikom posv etovanj;! z voditelji strank in z že v Berlinu nahajajočem se bavarskim ministrskim predsednikom von Kahrom, s katerim se je razgovarjal o vprašanju prebivalskih bramb. Kakor se govori, bi se dale koalicijske stranke pridobiti za sprejem finančnih predlogov, vendar pa odklanjajo podpis drugih pogojev, zlasti razorožitve. Za brezpogojni sprejem ultimata so, kakor se čuje, le socijalni demokrati in neodvisni socijalisti, ki so prišli do tega sklepa radi svojega stališča vprašanju razorožitve. Bruselj, 7. maja. (Havas.) Ministri s.o se sestali danes opoldne pod predsedstvom kralja k posvetovanju. Sklenili so, nemudoma preiti k izvedbi pripravljalnih odredb za zasedbo ruhrskega ozemlja. AVSTRIJA IZROČI SVOJO BANKO INOZEMCEM. Dunaj, 7.maja. (Izv.) Avstrijska vlada ?e sporočila mednarodnemu finančnemu komiteju, da je pristala na ustanovitev novčane banke s strani inozemskih finančnikov, ki bi imela izključni privilegij izdajati v Avstriji bankovce. Avstrija prosi samo, da se ji da zastopstvo y upravi banke. Zagreb, 7. maja. (Izv.) Ban dr. Tomljenovič je sprejel ostavko intendanta kralj, ffledališča Nikole 4ndrif», AMERIKA ZOPET V VRHOV-NEM SVETU. Washington, 6. maja V noti, ki so io Združene države poslale ententnim vladam, stoji, da se Združene države odzovejo povabilu in da se bodo v kratkem dale zastopati po svojih zastopnikih v vrhovnem svetu, v reparacijski komisiji in v poslaniškem svetu. DISCIPLINARNE ZADEVE. V disciplinarni senat za liudskošolsko in meščansko učiteljstvo na bivšem Štajerskem in Prekmurju se izvoli za člana ravnatelj Gnus, za namestnika pa ravnatelj Luka Jelene. Ta dva gospoda se kot zastopnika učiteljstva pri višjem šolskem svetu imenujeta tudi v kvalifikacijsko komisijo za ljudsko- in meščanskošolsko učiteljstvo. Na predlog ravnatelja Gnusa se sklene šole v Ribnici. skih ročnih del na Homcu — dodeli sc Potratova. Sistemizirata se dalje dve stalni kate-hetski inesti v Mariboru, in se napravi potreben sklep, da sprejme država plačevanje službenih prejemkov učiteljskega osobja na licejski petrazredni ljudski šoli v Ljubljani. STALNA VPOKOJITEV UČNIH OSEB. Sklene se priporočilno predložiti ministrstvu prosvete v Beograd, da sc stalno vpokojc: Anton Kadunc, učitelj-voditelj v Trlbučah, Andrej Vrečko, nadučitelj v Št. Lipšu pri Zeneku, Martin Lah, nadučitelj v Laporju. Vsem trem se za dolgotrajno in uspešno službovanje obenem izreče priznanje in pohvala Višjega šolskega sveta. Vpokojc se nadalje: Vilibald Brodar-Pevčeva, učiteljica na Selili, Berta Kuriiari, učiteljica v Rožeku. Začasno za eno leto se predlagata v upokojitev Alfcsrtina Vajdič, učiteljica i Hrušicl in Marija Jagodič-Selič, učitelji-ca pri Slovenskem LoTrencu pod Proži-vom. ReaktMra se vpokoiena učiteljica Emilija Ažmanova, sedaj začasno v Mokro nogit. PROSTORI ZA MEŠČANSKO ŠOLO V RIBNICI. Končno se sklene primerno pozvati Krajui šolski svet v Ribnici, da z uvedbo nerazdeljenega dopoldanskega pouka na deški ljudski šoli, omogoči v poslopju te šole prostore za tri razrede meščanske Beograd, 7. maja. (Izv.) Današnji ministrski svet je sklenil na predlog hrvatskega bana, da se prepove skupščina Radičeve stranke dne 16. t. m. v Zagrebu zaradi njenega obnašanja napram naši državi. Radič jc nameraval ta dan zbrati v Zagrebu več tisoč svojih nristašev. ki naj bi prišli deloma na konjih. V njegovih krogih so sc napovedovale «velike stvar?* in vlada je bila obveščena, da namerava Radič na skupščini proglasiti «neodvisno'' --oje republike. Razburjenje v Ptuju Ptuj, 7. maja. (Izv.) V mestu vlada danes radi nepričakovanega izida župai*-skih volitev silno razburjenje. Narod«« izdajstvo narodnih socijalistov se vsesplošno obsoja. Tudi socijalni demokrati sami so razočarani, ker niti od daleč niso pričakovali, da bi se moglo kaj takega zgoditi. Krajevna organizacija demokratske stranke je z ozirom na ppeeh-ne razmere narodnim socijalistom žc pred' volitvami občinskega zastopa ponudila' pakt glede vezane liste, kar pa so narodni socijalisti odklonili. Po volitvah «» jim demokrati na podlagi volilnega rezultata vnovič ponudili kompromis, per katerem bi dobili demokrati župana, oni pa podžupana.. Demokrati so se odloči)! za to ponovno ponudbo, da preprečijo narodni škandal izvolitve nemfurekaga župana. Narodni socijalisti pa na to ponudbo sploh niso odgovorili Demokratska stranka je torej storila vse, da ohrani narodni značaj mesta in pade zata^ vsa krivda za veerajšne dogodke le mk narodne socijaliste. Mnogi narodno-soci-jalni volilei odkrito obsojajo postopanji* stranke, ki je od nekdaj nosila najrecjjt narodni zvonec, v trenutku pa, ko bilo treba storiti narodno delo — žalostno varala zaupanje svojih lastnih nristašev. Arnavti pripravljajo nov napad Beograd, 7. maja. Albanci pripravljajo po zanesljivih vesteh iz Prizrena veliko vojaško akcijo, naperjeno v prvi vrsti proti Grški, pa tudi proti Jugoslaviji. ZAŠČITA DOMAČE INDUSTRIJE. Beograd, 7. maja. (Izv.) V glavni direkciji carin so danes referirali dele-Budimpešta, 7. maja. Po izvršenem j gad železnišk a stroke in strojne in- ljudskem štetju znaša število prebival-1 dustrije, nadalje zastopniki agrarnih stva na Madžarskem 7j8.i0.882 duš. r Ikrogojv, kemične iu papirne industrij«! itd. Dosežen je kompromis, na kak način je treba zaščititi domačo industrijo. DIJAŠKE ŠTIPENDIJE. Beograd, 7. maja. (Izv.) Te dni jc bila razširjena vest. da je vlada ustavila našim dijakom v inozemstvu vse štipendije. To vest je treba popraviti v toliko, »la bodo štipendije dobivali odslej tudi dijaki - veterinami in ui-iaki onih šol, ki jih nimamo v Jugoslaviji, kakor u. it. medicine, t-ljsklro-telinike itd. Novi rezultat) obči* skih volitev Brežice: Oddanih glasov 194. JDS. SLS 2, SKS. 4, soc. dem. 5 odbornikov, OKRAJ CELJE: Šmarje pri Jelšah, trg: SKS. 66(8), JDS. 38 (4), SLS. 38 (4). Šmarje okolica: SKS. 6. JDS. 1, neodvisna lista 1, SLS. 16 mandatov. Ponikva: soc. dem. 84 (7), Združeni kmetje 218 (17). Št Peter na Medvedovem Selu; SKZ. «5 (7, napredna lista 80 (9). OKRAJ LITIJA: Radohova vas: SKZ. 23 (5), SKS. 27 C<\ Velike Peči: SKZ. 30 (b"., SKS. 18 (i\ OKRAJ PTUJ. Slatina zdravilišče: JDS. 43 (<5\ soe. dem, 38 (4). Slatina okolica: soc. dem. 67 (7). SLS. 81 (9). Rogatec: JDS. 52 (7), soc. dem. 63 (»). Sv. Trojica pri Slatini: SKS 24 (4), napredna lista 35 (6). 2etale: SKS 31 (6), SLS ±> (4i. JSLiŠ 36 (6). Tekačevo: SKZ 30 (4), SKS 38 (6;. Sv. Florijan: napredna skupina 60 Mi, SLS 48 (T). OKRAJ KONJICE: Stranice: SKS. 84 (6), soc dem. 50 (lt>\ Vitanje: Slovenska gospodarska stranka 27 (3), NSS. 23 (5). OKRAJ KAMNIK. Radomlje: SKS 41 (3), SLS. 41 (3. Homec: SKS. 23 (o), SLS. 63 (11. Mengeš: SKS. in JDS. 6, SLS. 5, neo}- visni 3 mandatov. Hruševka: SLS 31 (o), SKS 39 (o). Šmartno: SKS 30 (4), SLS 47 (6). Domžale: SLS 145 (11), SKS in ŠL>o 167 (13). Šmarca: Naprednjaki 48 (8 . SLtf 41 (8). Jarše: SLS. 80 (10), SKS. 44 (6;. OKRAJ NOVO MESTO. Orehovica: SLS 80 (T), SKS 5-5 T'Ji. Prečna: SKS 198 (14), SLS 1'29 iltfr, Šmihel - Stopiče: SLS 428 (17), SLS 357 (14). Št. Peter: SLS 239 (17), SKS 100 (7% Toplice: SLS 142 (14), SKS 107 (10j. OKRAJ ČRNOMELJ: Metlika: SKS. 1«? (13), SLS, 51 (3j Reško vprašanje Vprašanje samostojne Reke še ni popolnoma razčiščeno. Položaj se je zaenkrat izboljšal samo v toliko, da so fašisti s svojim programom pri volitvah v konstituanto popolnoma pogoreli, vsled česar so hoteli uničiti rezultat volitev z nasiljem. Pri tem pa niso imeli sreče. Izid volitev je bil jasen in neovrgljiv protest reškega ljudstva proti D'Annunzijevemu vladanju na Reki in proti strašnim in nevzdržnim razmeram, ki jih je italijanska vlada na Reki ustvarila s pomočjo D'Annunzijevih pustolovščin. Situacija je sedaj jasnejša samo v toliko, da se Italija po izidu reških volitev ne upa več vzdigniti glasu ter zahtevati mesto zase. Mirno mora pre pustiti, da odloča o bodočnost: Reke prebivalstvo samo, ki se je izreklo za avtonomijo. * Neki zagrebški list je poslal k' pred sedniku reške avtonomaške stranke Gotthardiju svojega dopisnika, da se informira o sedanjem položaju na Reki ter o reškem vprašanju, kakor 6i ga zamišlja avtonomaška stranka. Predno je Gotthardi odgovoril na stavljena vprašanja, se je zahvalil jugoslovanski vladi, ki je znala tako lepo zaščititi reške begunce, ki so bili primorani zapustiti mesto pred fašistovskimi nasilneži. Nato se je razvil med sotrudni-kom lista in Gotthardijem sledeči razgovor: Dopisnik: Ali mi morete sporočili rezultat Vaših pogajanj z g. Zanello? Gotthardi: Dogovarjal sem se z njim o možnosti našega povratka na Reko. Zanella upa, da se bomo mogli vrniti tekom dveh tednov, ker so že v teku priprave, da se fašisti odstranijo. Na Reki se namerava ustanoviti narodna garda, dokler pat a ni sestavljena, bi vzdrževale red na Reki redne italijan- ske čete. Jugoslovanske čete ne r" -rejo priti na Reko, ker je antanta po podpisu rapallske pogodbe pooblastila Italijo, da vzdržuje v mestu red toliko časa, dokler se nova država ne uredi, Dopisnik: Kaj je z razpisom novih volitev? Gotthardi: Zanella, ki sicer smatra zadnje volitve za ilegalne, ne soglaša z novimi volitvami samo vsled t^ga, ker pravi, da je treba na Reki enkrat že začeti z delom, ter da ne reškega prebivalstva ne sme vznemirjati s ponovnimi volitvami. Dopisnik: Ali verujete, da ima Zanella čiste namene? Gotthardi: Nadejam se, da mu bom lahko veroval. Želim, da preneha strankarski boj. Jaz sem Zanello prej večkrat napadel in sem ga smatral za aneksionista. Nadejam se pa, da so ga zadnji dogodki popolnoma izmodrili. Moja stranka se volitev na Reki r. udeležila, in danes v javnosti še ne morem navesti razlogov, zakaj se je vzdržala glasovanja. Zato pa ima moja stranka srečen položaj kontroliranja, dočim ima Zanella nehvaležno viogo vladanja. # Kakor izhaja iz pričujočih Golthar-dijevih izjav, je razmerje med Zanello in Gotthardijem precej neprijat»lj.sko. Gotthardi sicer še narahlo, a vendarle napoveduje boj sedanjemu predsedniku reške vlade v Bakru. Zanella, H se brani novih volitev iz strahu, da ni ob tej priložnosti postavili lastne kandidate Gotthardijevi pristaši in pa Jugoslovani, kar bi njegovo pozicijo znatno oslabilo, bo morala že kmalu vsled težkoč, ki se bodo brezdvomno pojavile, prisiljen s svojo vlado odstopiti in prepustiti svoje mesto komu drugemu, morda baš pristnemu avto-nemašu Gotthardiju. Antantine zahteve napram Nemšiji Londonska konferenca je končana, in kakor javljajo poročila se je med zavezniki dosegel popolen sporazum. Nota, ki so jo v Londonu izdelali zastopniki antantinih vlad, navaja predvsem kršitve dosedanjih nemških obveznosti, in grozi z vojaškimi ukrepi. Reparacijska komisija poživlja nemško ,vlado, da nevtegoma naznani plačilne pogoje in jamstva za izplačilo nemških dolgov. Zavezniki so Nemčiji sporočili, da se bodo v slučaju nepokorščine represalije vojaškega značaja proti Nemčiji izvajale toliko časa, dokler Nemčija ne izpolni vseh svojih obveznosti. Da se zavezniki zavarujejo pred dosedanjo nemško politiko zavlačevanja, so pooblastili Francijo, da do 13. maja izvede potrebno mobilizacijo, na kar bo sledilo vkorakanje antantnih čet v ruhrsko ozemlje, glede katerega so se antantni zastopniki dogovorili, da ga zasedejo z vojaško silo. Prisilnim odredbam bi se Nemčija Ognila samo na ta način, da izpolni vse zahteve antantnih vlad. V ta namen mora sprejeti pogoje, ki so ji bili Stavljeni in ki obsegajo sledeče točke: Nemčija mora izplačati svoj dolg v 36 anuitetah. Za prvih pet anuitet mora plačevati po 2 in pol za vse na-daljne anuitete pa po 5% obresti. Prvi de! dolga, ki znaša 12 milijard zlatih mark, mora biti poravnan najpozneje* tekom leta dni. Nemčija bo torej v slučaju mirne poravnave morala pristati na to, da bo vsako leto na račun svojega dolga potom amortizacije plačala 2 milijardi zlatih mark in 25% od dohodkov izvoza ali pa mesto teh 25% odgovarjajočo svoto v gotovini. Poleg tega bo morala v zlatih markah ali v tujih de- vizah plačati 150 milijonov zlatih mark ter še 650 milijonov zlatih mark tekom treh mesecev. Načrt zavezniških zahtev predvideva sestavo gospodarske komisije pod nadzorstvom komisije za reparacije, v kateri bodo zastopani vsi zavezniki poleg Zedinjenih držav in nevtralcev, ki so podpisali obligacije. Nemčija bi morala z gmotnimi pripomočki in z delavnimi silami olajšati obnovno delo v razrušenih krajih. Vsled obligacij bi bila glede teh zahtev odgovorna ne samo zaveznikom temveč tudi nevtralnim državam. Reparacijska komisija, je predlagala za izplačevanje nemške odškodnine posebne obroke. Prvi obrok v znesku 12 milijard mora Nemčija plačati najpozneje v enem letu. Dragi obrok, ki znaša 38 milijard in tretji obrok v znesku 80 milijard se pa mora plačati po stanju svetovnega denarnega tržišča in nemške plačilne sposobnosti. Siužbena Italija in fašisti 3. maja je imel v Cuneu programa-tični govor o politiki italijanske vlade poslanec Soleri, ki je na zborovanju zastopal ministrskega predsednika Gi-olittija. Objavljamo iz Solerijevega govora nekaj mest, ki bi utegnila zanimati tudi naše čitatelje. Soleri je najprej opisal razmere, v katerih so se vršile politične volitve leta 1919. Dejal je, da je bila italijanska država tedaj dozdevno že na robu propada. Na rob propada jo je privedlo delavsko gibanje, katerega so povzročile razmere v boljševiški Rusiji. Glas in stiska domovine pa sta italijansko ljudstvo še pravočasno privedla na prava pota. Samo zdravemu čutu italijanskega ljudstva je pripisati zaslugo, da boljševizem v Italiji našel tistega odziva in uspeha, ki nam ga kaže Rusija. Nato je Soleri govoril o gospodarskih nalogah držav ter o notranji politiki. Pri tem je opravičeval fašiste, katerih je dejal, da so se pojavili kot odgovor na delavsko gibanje. Fašisti ki ljubijo domovino z idealnim zano som, bodo na delu samo toliko časa dokler bo treba. Oni, ki so za Italijo pripravljeni žrtvovati vse, se bodo znali pravočasno tudi ukloniti pred domovino, če bo to od njih zahtevalo njeno blagostanje. Dalje je Soleri govoril še o industriji in poljedelstvu, o vprašanjih dela in kontrole, armade in uradništva. Raz vil je tozadeven program itaiijans': vlade, ki pa ima pomen samo za no tranjo konsolidacijo Italije. Napram zunanjosti je vzbudil največ pozor nosti odstavek o fašizmu, Iti s svoje strani popolnoma pojasnjuje stališče italijanske vlade, da so fašisti potrebni samo za dosego njenili ciljev. Ko bo do ti doseženi, bo tudi fašizma v lta 15ji konec. Politične beležke Protest proti volitvam v Mariboru je vložila Demokratska stranka, Klerikalce in socijaliste je to strašno razburilo, češ, da je to samo volilni manever brez vsake podlago. V resnici pa je stvar sledeča: Pri volitvah so se godile velike nepostavnosti. V volilnem zakonu stoji jasno določilo, da mora predsednik volilne komisije vsakemu volilcu glasno in razločno med drugim reči, katera škrinjica je te ali one stranke. Tega na nobenem volišču v Mariboru ni storil noben predsednik v mnenju, da itak vsak volilec ve, kako se voli itd. To je bila jasna kršitev zakona. Ne sme se pozabiti, da je volilo tokrat mnogo vo-lilcev, ki jih pri državnozborskih vo litvah ni bilo na volišču in torej niso slišali takrat tozadevnega pouka. V? prejšnji volilci pa so imeli v spominu takratno razvrstitev Skrinjic, ki je bila pa popolnoma drugačna, kakor sedaj. Vsak volilec je vrgel kroglico amo slučajno v to ali drugo skrinjico, ker mu nikdo ni povedal, katero stranko predstavljajo. Nadalje je uradna preiskava ugotovila, da so klerikalci samo na ta način lahko vložili svojo kandidatno listo kot prvo. da so falzificirali podpis kandidata Gabrovca. Ako bi morali dobiti pravilen podpis svojega kandidata, bi mogli vložiti svojo listo le kot drugo. Razvrstitev list pa more imeti tudi precejšen vpliv na izid volitev. Nadalje je dognano, da so narodni socijal-ci vložili svojo listo šele v zadnjem trenutku, ker so le z veliko težavo dobili potrebne podpise kandidatov. Manjkal jim je še en podpis in bi brez tega sploh ne mogli vložiti kandidatne liste. Iz zadrege so si pomagali s tem, da so ta podpis kratkomalo ponaredili. To je uradno dognano na okrajnem glavarstvu. Seveda bi bil izid volitev popolnoma drugačen, ako bi NSS ne vložila svoje liste. Protipo-staven je bil tudi razglas izida volitev, ker je glavni odbor proglasil za izvoljene tudi »namestnike*. Povrh so se vršile razne nepostavnosti tekom volitev samih s tem, da so se pripustili k volitvi ljudje, ki sploh niso bili vpisani v volilnih imenikih itd. + Taktika opozicije. Beograjska Epoha* prinaša članek o trenotnem političnem položaju in ugotavlja, da so vesti o nekem zbližanju med sedanjo večino in opozicijo preveč optimistične. Ako bi tudi vlada pristala na kake izpremembe v ustavnem načrtu, te izpremembe ne bodo tako načelne, da bi se moglo doseči skupno nastopanje večine in opozicije. V kombina- cijo bi mogla priti le Jugoslovanski in Narodni klub. Govorilo se je o nekih kompromisih in posredovanjih, ki -50 se vršila v Zagrebu in v Beogradu končala, predno se je sploh mogla ustvariti baza za pogajanja. To je ugotovil tudi »Hrvat*, Iti je na uvodnem mestu objavil prelom v konstituanti. »Slobodna Tribuna*, ki piše o negativni politiki opozicijo, pravi, da bi taktika preloma še bolj zaostrila politično situacijo in na eni in drugi strani še bolj razvnela plemenske stvari Člankar odreka opoziciji pravico na izvršitev preloma, ker nikdo nima pravice, da s kakršnimikoli prelomi prejudicira pravilno reševanje našega narodnega problema. - Nemško - jugoslovanski tribuna! mixte. Ministrski predsednik Pašič je podpisal uredbo o mešanem sodnij-skem postopku za specijalna sodišča v vseh privatnopravnih iz mirovne po-zodbe izvirajočih vprašanjih med našimi n nemškimi državljani. To speci-jalno sodišče bo imelo svoj sedež najprej v Beogradu, potem pa v Berlinu. + Pametne besede. V italijanski gospodarski reviji «' Italia finanziaria* objavlja italijanski publicist Bevilaqua članek o italijansko - jugoslovanski gospodarski politiki. Clankar ostro obsoja sedanjo politiko italijanske vlade, ki molče podpira gonjo proti Jugoslaviji, ki jo uprizarja italijanski nacijonaJizem. Prve posledice te napačne politike so se že pokazale. Jugoslavija je pokazala najboljšo voljo, da stopi v redne gospodarske zveze z Italijo, kar bo koristno ravno tako Jugoslaviji kot Ialiji. Toda nesolidna italijanska politika, vodna izzivanja so dosegla to. da je jugoslovanska a prekinila z energično gesto pogajanja za trgovsko pogodbo. Res je sicer, da jc danes Jugoslavija navezana na Trst in Reko, toda to ni za večno, ker si bo Jugoslavija sama odprla pot na Jadransko morje. In kakor hitro ima Jugoslavija na Adriji svojo izvozno in uvozno bazo. izgubita Trst in Reka 90 odstotkov svoje gospodarske važnosti. Naloga i tali jan ke gospodarske politike bi bila danes podvzeti vse, da omogoči kar najožji sporazum, ki hi temeljil na tem, da se Jugoslaviji zagotovo kar največje ugodnosti v tržaški in reški luki. Trst in Reka sta danes brez močnega zaledja, zato sta obsojena na gospodarski propad, kakor se je to zgodilo Solunom, ki je danes gospodarsko uničen. Člankar nairesnejše priporoča italijanskim gospodarskim krogom, da naj opozore vlado na nevarnost njene politike, ki bo imela nedoglednih posledic za narodno gospodarstvo Italije. -J- «Nemico eterno.» Po Julijski Benečiji so nalepljeni veliki plakati e karikaturami in zasmphovnlniiui slikami na Jugoslavijo, a pod vsemi temi slikami jc napisano z velikimi črkami: »Nemico eterno» (»večni sovražnik*). Vse stranke tekmujejo v napadih na Jugoslavijo, obrekovanja in zasmehovanja so dnevna hrana nacionalističnega časopisja. Vlada je preslaba, da bi zabranila ta hujskanja, akoravno jo pozivajo celo njena pol uradna glasila, naj stori nekaj, da oblaži to protijugoslovansko gonjo, ki zna samo škodovati Italiji. »Tribuna* je napisala par člankov, v katerih dokazuje s stvarnimi argumenti iti gospodarskimi podatki potrebo najožjega zbližanja med Jugoslavijo in Italijo. Tako rimska cTribuna*, a onai*ta lada, Iti je »Tribuna* njeno glasilo, po Benečiji dovoljuje borbo na nož fašistom proti Jugoslaviji, katero imenuje nacijonaIi6tični bes »večnega sovražnika*. Kako se more razumeti to nasprotje? Po našem mišljenju samo na dva načina: italijanska vlada je brez moči, ali pa igra dvolično vlogo! Tretje mogočnosti ni. '-F Jugoslovansko volilno gibanje V Julijski Benečiji ue da miru in pokoja tržaškim fašistom, pa tudi ne njihovemu časopisju. Zagrizena »Era Nuova» je v velikih skrbeh, kako bodo volitve izpadle. Zato pridno poroča o jugoslovanskih volilnih shodih, ki se vršijo «■ Trstu in okolici in o katerih pravi, da so tihi, toda pomembni. List svari italijanske volilce, naj gredo do zadnjega moža na volišče, kajti Jugoslovani bodo 15. t. m. pozabili vsa nasprotja med seboj in se bodo odzvali edino volilni dolžnosti. Tak ukaz da je jugoslovanskim volilccm dan u Ljubljane. — Na šibkih nogah mora stati nacionalističen blok v Trstu, če tako smešno popisuje, odkod da dobiva naš zasedeni narod migljaje za pravice in dolžnosti, ki se jih-sam zaveda in se jih bo tudi poslužil v večji meri nego fašisti O parlamentarizmu in politiki v Italiji je te dni govoril pred pristaši ljudske stranke, znani klerikalni politik don Sturzo. Sturzo je najprej podal kritičen pregled parlamentarizma, ki sc je v Italiji zadnji čas skušal raz. iti kot izraz enega samega razreda. Dalji! je govornik kritiziral delovanje raz-puščenega parlamenta, ki je zasedal y času depresije narodnega čuvstva ter dokazal kakšna ne sme biti skupščina. O novi zbornici se je izrazil, da bo najbrž boljša od zadnje, ker se sedaj vrši v Italiji proces čiščenja načel. Tržaški nacionalistični blok je te dni povabil znanega rimskega poslanca Fcderzonija na govor o nalogah' sodobne italijanske politike. Federzor.i se je povabilu odzval ter je govoril o ciljih italijanske nacionalistične politike v torek dne 3. t. m. popoldan na Verdijevem trgu. Po Federzonijevem govoru je bil fasistovski obhod po tr-žaših ulicah, ki je končal mirno. Fašisti so priredili Fcderzoniju na čatt. tudi banket. -j- Protinarodno delovanje madžar> 6ke katoliške duhovščine. Vojvodinske novine prinašajo pozive vladi, naj reši cerkveno vprašanje v Vojvodini. Katoliška duhovščina na obmejnih točkah razvija protidrzavno agitacijo, a v njenem protidržavnem delu jo podpira preko škofa v Kaloczi madžarska vlada, ki se poslužuje te duhovščine kot svojih agentov in agitatorjev v Jugoslaviji. Najprirodnejša rešitev tega vprašanja bi bila ustanovitev samostojno katoliške škofije za Vojvodino. potem bi se madžarski duhovniki prilagodili že položaju, ako ne bi jim bila pa še vedno prosta pot za vrnitev v Budimpešto. — Kot je razvidno. so razmere v Vojvodini skoro iste kot v našem Prekmurju, kjer širi katoliška duhovščina, ki stoji pod komando znanega, sobotiškega Škofa in Karlista Mikse, madžarsko propagando med prebivalstvom. Tudi te kraje bi bilo treba odtrgati od madžarske škofije. -f Korajža v tuji deželi. Pri poljskem puču v Gorenji Šleziji so se po* stavile italijanske čete v posebno junaško pozo. Neprimerno so se odlikovale v pleškem okrožju, kjer so zelo ostro nastopale proti vstasem. Vstaši proti njun seveda tudi. Tako je v bojih padel neki italijanski major, v nekem sosednem okrožju so vstaši umorili dva italijanska častnika na cesti. V Ktaovicah so prišli na postajo trijo oboroženi vojaki, katere je italijansko vojaštvo pozvalo, naj oddajo orožje. Ker se vojaki niso hoteli vdati, so jih Italijani kratkomalo ustrelili. Mrtveci v Gorenji Sleziji so torej najnovejša lavorika italijanske vojske v povojnem času. TAM PREKO JE BEDA, TAM PREKO TREBA POMOČI! — ALI STE ŽE ČLAN »JUGOSLOVEN-SKE MATICE*? Hugh Convvav: 50 Iz feme v luč Roman. Bil je nekaj let starejši od nje, in ko se je vrnila z Angleške, ni bil na zunanje nič drugega kakor miroben, naporno delujoč, a slabo plačan zdravnik. Čudila se je tej njegovi izpremembi od poprejšnjega loma-stnega, sanjarskega, smelega mladega moža, kakoršnega je bila zapustila. Ampak šele potem, ko se je Ceneri prepričal, da ni pozabila svoje domovine, ji je razodel, da se je pod to prozajično zunanjostjo skrival eden najzmožnejših in najbistrej-ših duhov izmed vseh onih, ki so delovali za osvoboditev Italije. Ves njegov prejšnji vpliv nanjo se je povrnil. Občudovala ga je, malone oboževala. In tudi ona je bila pripravljena doprinesi vsako žrtev, ke-dar bi prišel čas. Kaj bi bila naredila, če bi se bili obrnili do nje, ni mogoče reči, vendar je malo dvoma, da ne bi z odprtimi rokami izdala svoje m svojih otrok premoženje za dobro stvar. A prigodilo se je, da je umrla davno predno je sad dozorel, in ob svoji smrti je imela toliko zaupanje do svojega brata, da je izročila vse imetje njemu kot edinemu varuhu svojih otrok. V poslednjih svojih trenutkih je z ozirom na svojega moža pridobila od njega obljubo, da bosta fant in dekle dobila angleško vzgojo. Nato je zatisnila oči in siroti sta bili popolnoma v rokah svojega varuha. Ta se je do pičice ravnal po njenih ukazih. Poslal je Antona in Pavlino v angleške šole; ker v rojstni deželi svojega očeta nista imela nobenih prijateljev in so stare prija-jatelje za časa materinega udovstva izgubili izpred oči, sta prebila počitnice v Italiji. Vzrastla sta napol Italijana napol Angleža. Ceneri je gospodaril z njunim premoženjem vestno in stvarno, in ne dvomim, da je bila dotle njegova poštenost neporečna. Pa prišel je toli zaželjeni trenutek! Veliki udarec je imel pasti. Ceneri, ki se je odtegoval od vseh malih nečasnih, brezuspešnih naklepov, je spoznal, da mora zdaj ali nikoli štorih za svojo domovino vse, kar je v njegovi moči. Proslavljal je bodočega možaka. Vedel je, da ima Ganbaldi biti odrešitelj zatirane domovine. Prvi nagli korak je bil storjen in ie bil uspešen. Pravi čas in pravi možak sta nastopila. Po tisoče so vreli novinci na bojno polje, ampak vse povsod se je razlegal klic: «Denarja! Denarja! Denarja!* De-za orožje in strelivo — denar za zaloge, živež, oblačilo — denar za podkupovanje — denar za vse! Oni, ki bi podali te mišice za voino, oni bi bili pravi osvoboditelji domovine! Zakaj bi se obotavljal? Da bi mu sestra živela, bi bila dala celo svoje premoženje tako rade volje kakor bi bila dala svoje življenje! Mar nista bila njena otroka napol Italijana? Svoboda se je posmehovala takim malenkostim kakor prelom zaupanja. Razen nekoliko tisoč angleških funtov je brez usmiljenja spravil v denar in žrtvoval vso dedščino otrok. Sipal je njune tisočake in tisočake v roke njih, ki so se borili zanje. Velika vsota je bila izdana, kjer je bilo najbolj treba, in Ceneri je trdil, da je s svojo pravočasne pomočjo osvobodil Italijo. Morda jo je — kdo ve! Pozneje so mu ponudili naslove in časti za to veliko četudi skrivno pomoč. In boljšo sodbo imam o tem človeku, ker je zavrnil vse nagrade. Vest mu je morda rekla, da ni oro- pal sam sebe. Ko pa je spoznal, da postane Italija kraljestvo in ne republika, je popustil stare voditelje in prijatelje ter je ostal preprosti zdravnik. Obdržal je, kakor sem že omenil, nekaj tisoč funtov. Deček in dekle sta rastla in njihov stric je bil mnenja, da mu je celo rodoljubje dovoljevalo obdržati toliko denarja, da dovrši njuno vzgojo. Pavlina je obetala, da postane taka lepotica, da ga je njena bodočnost malo skrbela. Bogat mož ji bo vse popravil in nadomestil. Ampak z Antonom — ki je postajal vihrav mladič — je bilo nekaj drugega. Kakor hitro bi mladenič postal polnoleten, mu je Ceneri hotel izpovedati svoje poneverjenje — mu povedati, kako je bil denar potrošen— ga prositi odpuščanja pa tudi nositi kazen za svojo goljufijo. Vendar je s tem odlašal, dokler je bilo kaj denarja Mladenič je bil dodobra prepričan o poštenosti svojega strica, dasiravno ni kazal posebne simpatije do njegovih preporodnih načrtov in borbe za svobodo. Ker je bil prepričan, da bo ob svoji polnoletnosti podedoval dedščino, povečano s prifranki, je razsipal denar na vse mogroče načine, dokler ni Ce- neri spoznal, da se zaloga denarja bliža svojemu koncu. Dokler je imel denarja, da je ugodil Antonovim zahtevkom, je vedno odlašal s težkim dnem izpovedi. V glavo mu je prišla ista misel, kakor jo je Macari hotel izvršiti z mojo pomočjo, namreč da bi se obrnil do italijanske vlade, da bi mu vrnila nekaj od izdanih vsot; ampak za to bi bilo treba povedati nečaku, kaj se je bilo zgodilo, zakaj prošnja bi se morala narediti v nje-igovem imenu. ! Čimbolj se je bližal neizogiben trenutek, tembolj se ga je bal. Proučeval je Antonov značaj in se je prepričal, da bi fant imel samo fo željo, da bi se maščeval nad goljufivem varuhom, če bi izvedel resnico. Ceneri je spoznal, da ga ne čaka drugega kakor zaslužena kazen. Če bi ga angleška po6tava ne mogla doseči, ona njegove domače dežele bi ga gotovo. Vidi se mi, da do tega časa še nt zakrivil takega zločina, ki bi se ga ne mogel odtehtati s svojim rodo-ljubjem. A zdaj se ga je polastila želja rešiti se kazni in sklenil je izogniti se posledicam svojega ravnanja. (Dalfe orihodniič.l * Zanimiva desetletnica. Danes Je poteklo 10 let, kar je bil vsled dr. Pe ganove ovadbe aretiran sedanji pover jenik Ribnikar, češ. da je ob septembrskih dogodkih hujskal demonstrante k naskoku na nemško kazino. Odih osem tednov je presedel g. Ribnikar v preiskovalnem zapora pod obdolžit-yijo tedanjega deželnega odbornika dr. Pegana, ki se ni sramoval ovaditi slovenskega politika radi očitka, da je haje v dobi najhujših bojev za narodno emancipacijo od nemškega gospodarskega jarma, pozival Slovence k odporu proti avstrijskemu Nemštvu. Kdo bi bil takrat slutil, da bo tedanji »zločinec* čez deset let zavzemal odlično mesto v državni upravi, da bo pa vsemogočni odbornik vojvodine Kranjske ožigosan s pečatom denunci-janta in narodnega izdajice. * Akademski kolegij. Pri včerajšnji na-celstveni seji »Akademskega kolegija*, ki se je vršila v ljubljanski vseučiliški posvetovalnici, se je razvila obsežnejša debata o tem, kako bi se čimprcje od-pomoglo nevzdržni stanovar.ski bedi akademske mladine, ki je sedaj obsojena bivati v zaporih na ljubljanskem gradu. V ta namen je bil izbran poseben odsek, katerega naloga je. v najkrajšem čas« v smislu sproženih načrtov predlcžiti načelstva konkretne predloge. Pri konžti-tuciji načelstva je bil izvoljen za predsednika zadruge poverjenik Adolf Ribnikar, za podpredsednika vseučiliški rektor dr. Rihard Zupančič, za blagajnika ravnatelj Avgust Fraprotnik, ža tajnika pa profesor Fran Je ra n. Na-čelstvo je sklenilo, da ostane zadruga 7. ozirom na njen oficijozni karakter pod direktnim državnim nadzorstvom in da zato ne pristopi k nobeni obstoječih zadružnih zvez. * Regulacija učiteljskih dopustov. V radnjem času se je pojavila med učitelj-Etvom ostra kritika proti »dopustnikom*, to je onim učiteljem, ki se nahajajo na bolezenskem dopustu. Njihovo število je precej visoko. Od začetka tekočega leta dc> 30. aprila je bilo na dopustu 8-4 učiteljev in 246 učiteljic. Akoravno nikdo ne dvomi, da je ogromna veČina teh dopustov opravičena, so jih vendar klerikalci zlorabili za brezvestno protišolsko agitacijo. Da se izveue stvar na čisto, je Višji Šolski svet sklenil, da se bodo dopustni-ki v bodoče klicali k nadpregledu pri Višjem šolskem svetu. Sklenil je tudi. da se v bodoče dovoljujejo učiteljicam porodni dopusti le za osem tednov. Dopusti izven naše države so dovoljeni le, če se odpustnih pred odhodom javi. Potne troške za nadpreglede učiteljev nosi šolska uprava le, če se izkaže, da je učiteljska moč v resnici bolna, v negativnem slučaju pregleda trpi potne troške učitelj sam. * Klerikalca maščevalnost. Na čisto poseben način so se hoteli maščevati nad dr. Oblakom, ki jim ie postal zaradi raz-krinkania njihovega "Pegana skrajno neljub. Dr. Oblak je vložil tožbo proti »Večernemu listu® zaradi članica »Sleva*, zaradi katerega je postavil odgovornega urednika pred poroto in mu dal priliko, da za to svojo žaljivko doprinese dokaz resnice, odgovorili pa se je izjavil, da članka ni — bral, zato je prišel pred okrajno sodišče, pred katerim pa je zopet dejal, da je članek bral ter Iiotel zadevo zavleči. Prvi sodnik ga je obsodil, druga instanca pa se ie postavila na stališče, da ie bila inkriminirana le psovka, za katero pa je obtožba zastala, in je urednika iz tega formelnega razloga oprostilo. »Slovenec* pa je prinesel poročilo, kakor da ie doprinesel urednik dokaz resnice in nagromadil celo vrsto trditev, ki niso po ničemer dokazane, — med njimi kar očitne laži. Natveziti mu hoče celo prijateljstvo — dr. Šusteršiča in njegovo protekcijo, dasi v svojem življenju nikdar c njim ni govoril, da je bil stalni sost v nemški kazini, in druge take očitne laži, ki jih ie komaj vredno zavračati, ker je vsakemu človeku, ki količkaj pozna razmere, znano, da to ni res. Kdor pozna dr. Oblaka, njegove boje na Koroškem in javno delovanje sploh — oni ve, kdo tiči za »Slovenčevim* pisanjem, da je vse skupaj ponesrečen poskus, maščevati se nad niim zaradi justifikacije dr. Pegana, katerega je doietcla zaslužena usoda vsled resničnih razkritij. Gospoda dr. Oblaka pa hočejo oblatiti zdaj z lažmi po principu «semper aliquid haczet. * Nove gledališke afere. Poročali smo ?e, da je pozročila anonimna, uprav re-volverska kritika predstave »Carmen*, ki je pod šifro des* izšla v »Jugoslaviji*, mučne posledice. Operni perso-nal namreč domneva, da stoji za tem pamfletom eden izmed vodilnih glasbenikov našega gledališča. Vsled tega je včeraj g. Levar, ki ga je pamfletist tako mimogrede (ker g. Levar v »Carmen--sploh ne nastopa) obrcal. odpovedal svoje sodelovanje na Matičnem koncertu (zakaj se g. Levar sedaj maščuje na Matici?) ter se je za nocojšnjo predstavo k«n jeziku. Radi sumljivega uarodneca zadržanja višji šolski svet tti3i b! potrdil od Italijanov Se lrrr-lenega imenovanja učiteljice Meliva v Planini. * Zdravstvena preiskava učiteljišč nikov. Višji šolski svet je sklenil, da ima vso kandidate, ki so prestali sprejemni izpit za učiteljišče, preiskati šol ski zdravnik. Zdravstveni odsek izda predpis, katere bolezni izključujejo kandidata za učiteljski stan. * Konec železnega drobiža. Finančna delegacija objavlja uradno: A v sfcro - ogrski železni drobiž ni izjedna-čen v vrednosti z našim denarjem, no velja več kot plačilno sredstvo in se ne bo zamenjal. Državne blagajne ga odslej no bodo več prejemale. * Oskrbovalnim v zdravilišču To-polščica. Ministrstvo za narodno zdravje je dovolilo, da se izza dne 1. junija 1921 oskrbovalnina v državnem zdravilišču za bolne na pljučih v Topolači ci zviša tako-Ie: v I. razredu na 150, w n. razredu na 120 kron na dan. — Prošnje za sprejem je nasloviti na upraviteljstvo državnega zdravilišča za bolne na pljučih v Topolščici pri Šoštanju. Pacijenti, ki žele, da se jim oskrbovalnina primerno zniža, morajo prošnji priložiti izkaz o svojih imovinskih in pridobninskih razmer ali. * Udeležencem za obisk kmetijske razstave v Pragi se naznanja, da odide posebni vlak iz Beograda v sredo dne 11. maja ob pol osmih zjutraj in bo vozil skozi Slovenijo v noči od srede na četrtek. Več se nam ni sporočilo. Vsak naj skuša pravočasno priti ob progi Brežice-Zidanmost - Celje - Maribor na postajo in počakati na prihod vlaka. Legitimacije, Id so so poslale iz Beograda, so se nemudoma dostavile vsem priglašenim udele žencem skupne vožnje. * Vzgled rodoljubja. Vsem narodnjakom v vzpodbudo, vsem bogatinom v vzgled in bratom tam preko v uteho, javljamo naslednjo vest: «Ob priliki njune poroke darujeta Tonca in Franjo iz Markovca Jugoslovenski Matici deset-tisoč kron!* Vsa čast zavednim novo-poročencem. da bi našli dosti enako zavednih posnemovalcev! * Himen. Danes se poroči v šentjakobski cerkvi gospod Kavel Prelog vele-trgovec in hišni posestnik 7. gospodično Elo Blaznikovo, trgovko in hišno posest-nico. Mlademu parn obilo sreče. * Za Sokolski dom v Šiški. Ljubljančani. prijatelji Sokolstva, v nedeljo popoldne vsi k »Petru* v Šiško, kjer ima društvo za zgradbo Sokolskega doma veliko veselico. Godba Dravske divizije, razne pevske točke pevskega zbora šišenske čitalnice, šaljiva pošta, srečolov s krasnimi dobitki, okusno opremljeni paviljoni, kjer dobiš vse, kar Ti srce poželi. k * Danes vsi v Hribarjev gaj na so-kolsko prireditev, ki bo nudila poleg telovadnega užitka tudi mnogo zabave in razverila. Za okrepčila jo proti zmerni ceni zadostno preskrbljeno. Začetek točno ob 3. popoldne. * Promenadni koncert v Zvezdi. Danes vsi v Zvezdo! Tu priredi »Podporno društvo jugoslovanskih akademikov v Ljubljani* ob priliki svojega cvetličnega dneva promenadni koncert od 11. do 13. ure. Svira orkester Dravske divizije. * Javno predavanje priredi »Probuda* v nedeljo dne S. t. m. točno ob 11. uri na tehnični srednji šoli v Ljubljani. Predava prof. Volavšek: »O prvih umetniških poskusih človeka*. Za člane »Pro-bude* in slikarske šole brezplačno, za nečlane en dinar vstopnine. Dijaštvo prosto. * S. K. «Primorje» v Ljubljani vabi svoje člane na sestanek, ki se vrši v nedeljo, dne 8. maja v gostilni »Pri Roži*. Židovska ulica. Ker je sestanek velike važnosti, je polnoštevilna udeležba neobhodno potrebna. — Odbor. * Upravništvo «Vesce». Z ozirom na številna povpraševanja se naznanja, da se nahaja upravništvo modne in kulturne revije »Vesna* na Miklošičevi cesti št. 16/1. (Pisarna Delniške tiskarne', ki sprejema naročila in dajo pojasnila. * Kavarno «Meran» v Mariboru je kupila gospa Amalija Zorčič iz Ljubljane. Toliko v popravo naše včerajšnje tozadevne notice. * Pogreša se od 1. maja 131etm učenec VI. razreda deške ljudske šole v Samostanski ulici v Mariboru. Prosvcta p «Njiva» št. 8 izide z bogato vsebino tekom ponedeljka. — Ker odpade radi urednikove odsotnosti številka od 15. maja. izide 8. številka v povečanem obsegu na 34 straneh, in tudi 9./10. številka z dne 1. junija bo obsežnejša. »Njiva* je že danes naša najbolj razširjena revija, ki šteje najboljše resnične kulturne delavce med svoje sotrudnike. Hitra rast naročnikov je povzročila, da so vse starejšo številke pošle in se ne morejo več poslati novim gg. naročnikom. »Njiva* je tudi najcenejša revija. Za naročnike »Jutra* stane samo 60 kron letno, dasi izide najmanj 20 številk po poldrugo polo. Uredništvo ima za prihodnje "številke zbranega mnogo najzanimivejšega informativnega raaterijaia. Revijo najtopleje priporočamo. LJUBLJANSKI TRG. KomisUanelno klanie volov. Dne 4. maja t. L se je vršilo v mestni klavnici komisijonelno klanje volov. Na vzoča sta bila dva člana deželne vlade dva čiana mestnega magistrata ter en zastopnik mesarjev. Osem volov je te htalo 4785 kilogramov žive teže, je stalo 102.209 kron, to je kilogram žive teže po vprečno 21.36 K. K temu prišteta klavni na in užitnina 560 kron, znašajo skupni stroški 102.769 kron. Mesa so imeli vsi voli skupaj 2267 kilogramov, priklade 251 kilogramov, loja 147 kilogramov, kože 409 kilogramov. Za usušenje mesa ter odpadke pri glavi in usekanje se je odra-čunalo od mesa 101 kilogram, tako da znaša skupna teža mesa ter priklade 2417 kilogramov. Loj se je računal povprečno po 12 kron kilogram. Kože, ker so bile vse nad 35 kilogramov težke po 25 kilogram. Skupni izkupiček za kože ter loj znaša 11.505 kron. Na 2417 kilogramov mesa ter priklade pride torej 91.264 kron stroškov, to je okroglo 37.70 kron na kilogram mesa, a priklado brez ura-čunjenega dobička in režijskih stroškov, ki znašajo pri kilogramu skupno 1.50 K Kvaliteta zaklanih volov je bila prav dobra, a še ne prvovrstna. Rezultati tega komisijonelnega klanja se še ne morejo smatrati kot merilo za določanje maksimalne cene, ker se je zaklalo samo dobre vole, medtem ko koljejo mesarji tudi slabejše vole in telice. Vpoštcvati se mora tudi dejstvo, da kupijo mesarji del klavne živine direktno pri kmetovalcu izven sejma nekoliko ceneje kot na sejmu tako da jc mogoče mesarju razprodajati meso razmeroma dobrih volov po 32 K prvi del in 36 kron kilogram zadnji del Komisijonelno klanje nam pa kaže točno sliko o razmerju med živo nakupno ceno in prodajno ceno mesa ter nam s tega vidika služi kot podlaga za maksimiranje cen. Slične rezultate kažejo tudi številna druga poizkusna klanja. Kakor ie razvidno iz rezultata komisijonelnega klanja, ne more biti pri označeni prodajni ceni nikakega govora o, od mestnega magistrata dovoljenem previsokem dobičku. Za ljubljanski trg se določi najvišja prodajna cena 36 kron kilogram zadnjega dela in 32 kron kilogram prvega dela, za mesnicc po mestu 38 K zadnji del in 34 kron prvi del. Meso sla-bejših volov in telic 30 in 34 kron kilogram. Pod to najvišjo prodajno ceno jc dovoljeno posameznim mesarjem prosto-voljno določiti prodajno ceno, blagu primerno. Kksportne firme bodo vzdrževale tri do štiri stojnicc po 28 in 32 kron kilogram. Dobava volov od strani mestne občine se nc bo nadaljevala, ker občina nima fonda, s komur bi krila dciicit. Vsled visokih transportnih stroškov so voli iz Hrvatske predragi, da bi se mogli prodajati po znižani ceni. Slabega kravjega mesa tudi po znižani ceni mestna občina ne pripusti na trg drugače kot pod zelo vidno deklaracijo. Ostalega blaga je na trgu za dnevno potrebo dovolj, primanjkuje pa zelo južnega sadja in čebule, vsled ustavljenega prometa v Italiji, kar zelo neugodno vpliva na cene. V detajlni prodaji se plačule čebula po 12 kron kilogram, na debelo po 10 kron. Nekaj dni je ra trgu primanjkovalo jajc ter se jc cena nekoliko dvignila, vsled nakupa štajerskih firm za eksport. Vsled ostrega nastopa napram neopravičenim prekupcem se jajca zopet pojavljajo na trgu: cena 1.60 do 1.80 z akos. Občinstvo se naproša, naj brezobzirno naznani, Ia hko tudi anonimno, osebe, ki se pečajo z prekupčevanjem jajc. VEČJA OD NASILJA SOVRAŽNIKA, BODI NAŠA POŽRTVOVALNOST ZA TRPEČE BRATE! Delniška tiskarna je imela v petek svoj redni občni zbor. Iz poročila posnemamo. da izkazuje prva upravna doba od oktobra 1919 do decembra 1950 čisti dobiček v znesku 488.000 K: po dotacijah rezervnemu zakladu in drugih običajnih plačilih preostali znesek 280.000 K se je razdelil tako. da dobe delničarji oodstotuo dividendo in da se enako visoko vsoto nakloni uslužbencem in uredništvu, deloma kot enkratni prispevek, deloma kot prispevek v podporni in po kojninski fond. = Trgovinska pogajanja med Italijo in Jugoslavijo se bodo pričela koncem prihodnjega tedna. Kakor znano, so italijanski delegati pred svojim odhodom v Rim. kamor so šli po nove instrukcije svoje vlade, predložili naši delegaciji v proučevanje nove formalne predloge. Razen tega je predlagaL g. Luccioli, da naj bi se pogajanja nadaljevala na mnogo širši bazi in razen trgovskih in gospodarskih vprašanj vzela takoj v pretres tudi prometna vprašanja med obema državama. Zato je predsednik naše delegacije zahteval. da sc naši delegaciji kot sestavni del posvetovalnega odbora pridelita po en strokovnjak za parobrodarstvo in vinogradništvo. = Izplačevanje in podaljševanje zopet v plačilo dospelih šestodstotnih državnih bonov v kronah in dinarjih se je, kakor nam poroča delegacija ministrstva financ. pričelo s 1. majem t. L in se vrši za Slovenijo edino-!e pri finančni deželni blagajni v Ljubljani. Podrobnosti so razvidne iz razglasa delegacije št. 1809/VaL, ki je objavljen v Uradnem listu. Za bone se lahko zahteva izplačilo, lahko pa se tudi dajo podaljšati. V poslednjem primeru se izplačajo hkratu šestodstotne anticipativne obresti od dneva prezenta-cije za daljnih šest mesecev in tudi de-kurzivne obresti od zadnjega roka ria do dneva orolongaoiie. ' = Prometna vprašanja. V kratkem s« bo sestala v Budimpešti konference, katere se bodo udeležili zastopniki naše države. Avstrije in Romunije, da se pogajajo o uvedbi rednih vlakov z direktnim tovornim prometom iz Avstrije v Jugoslavijo in Romunijo preko madžarskega ozemlja. = Posrečen načrt hitrega carinjenja. Nedavno so sarajevski trgovci in obrtniki s posredovanjem trgovske zbornico izposlovali od finančnega ministrstva dovoljenje, da carinski uradniki v izven-uradnih lirah carinijo poštne pakete, za kar dobijo od vsakega zaboja en dinar nagrade. Načrt se je izborno obtvesel in gre sedaj carinjenje gladko izpod rok. Sarajevska pošta je že popolnoma ažur. Poprej se je nahajalo na pošti okoii 8000 zastalih zabojev ne samo za Bosno, ampak tudi za Dalmacijo. = Velik sejem so bo vršil dne 17. t.m, v Ljutomeru. Ljutoraerška občina namerava ž njim nadomestiti znani bivši Leopoldov sejem v Radgoni, ki je bil za Prekmurje velikega pomena. = Na svinjski sejem, ki se je vršil du4 6. maja v Mariboru, je bilo prignanih 148 prašičev. Cene so bile sledeče: plemenski prašiči kg žive teže 26 do 30 K, polpitani 28 do 32 K, mladi 6 do 8 tednov stari prašiči 250 do 400 K, jesenski 600 do 1000 K komad. Kupčija je bila jako živahna. Od septembra meseca je bil ta sejem najbolje obiskan. = Vprašanje Južne železnice. Z Dunaja se poroča, da je avstrijska vlada pristala ua novo ureditev južne Hele.zrice. Samo naša vlada še ni dala svojega privoljenja. Radi finančnih teikoč sc je opustil načrt, da bi naša država odkupila progo na našem ozemlju. = Izvedba valntne reforme v Dalmaciji in zamenjava kron se je začasno odgo-dila, dokler se ne bodo evakuirali tudi ostali kraji. Glavni inšpektorat za sedaj samo zbira statistične podatke za zamenjavo kron. = Nova carina na tekstilno blago na Češkem. Češki industrijalci tekstilnega blaga so se izjavili za specivično carino (računamo od tože\ Tam kjer so v vladi nasvetovali carino od vrednosti, tam so jo zamislili kot povišanje carin račuua-nih od teže. Carinske postavke v zlatu naj bi se plačevale v češkoslovaških kronah. Preračunalo pa bi se zlato v češkoslovaške krone po nekoliko višjem tečaju, kakor pa bi ta odgovarjal razmerju češkoslovaške krone napram standard -vrednostim (dolarju, liver-sterlingu in švicarskemu franku). Z ozirom na današnje stanje amerikanke kot polnovredne enote bi se preračunavalo navadne češkoslovaške krone v zlate z 1400 odstotkov. Ce bi krona še naprej padala, bi se to razmerje od meseca do meseca povečalo, pri zboljšanju češke valute pa zrasrj-šalo. = Povprečne mezde za Prago in oko. !ico. 'Pnim. Vestnih* prinaša tabelo povprečnih mezd za Prago in okolico y letih 1914. in 1920. — Število prve kolone značijo mezde v letu 1914. v drugi koloni mezde leta 1920. in v tretji povi- šek v odstotkih: Mlini 2.98 50.— 1577 Transportna podjetia 3.40 51.50 141* Keramika 3.29 35,— 961 Plavži 4.55 66.— 1350 Livarne 3.27 84.— 2468 Strojne tovarne 4.37 50.— 1410 Plinarne 4.15 44,— 958 Tekstilne tovarne 2.65 38.— 1334 Usnjame 5.02 62.— 1953 Tovarne fkavčnk~-gumi) 3.10 02 U. 1916 Mizarstvo 3.25 47'" 1346 Tovarne za perilo 2.60 16.60 53S Gradbena industrija 3.10 45.— 1351 Tovarne za špirit 2.65 61,— 2200 Tovarna za milo 3,— 40.— 1233 Borza 7. maja Praga, devize: Berlin 108.75 — 110.25. Curih 1288.50 — 1291.50, Milan 366 — 368. Pariz 597.50 — 600.50, London 286.50 — 288.50. Newyork 71.37 — 72.37. Beograd 206.50 — 208.50. Bukarešta 120 — 121.60. Sofija 87.20. Dunaj 11.62 — 12.60. Varšava 8 — 9. Zagreb 51.37 — 52.37. Budimpešta 34.67' — 35.67. Valute: marke 108.75 — 110.25. švic. franki 1283.50 — 1287.50, lire 363 365. franc. franki 594.50 — 597.50, funti 284.50 — 286.50. dolarji 200 — 202, leji 120.12 — 121.70. levi 81.50 — 84.50. vstr. žig. krone 11-56 — 12.60. poljsko marke 8 — 9. Curih, 'devize: Berlin 8.55. Newvorli 28.75, Praga 7.80. Budimpešta 2.70, Zagreb 4.05. Bukarešta 9.40, Varšava 0.68. Dunaj 1.40, avstr. žig krone 0.94. 560, London 22.33. Pariš 46.75. Milart Vremensko poročilo Lrabtiica so« m nad monem D a n JL USija O o o X a > i* 3 l Ul. f Tvtivvl Nabo 7. maj 7. mil 7U-11 61 U. uri 754*9 16-0 21. nri! 7M1 !10.8 brat vatra ■ Jaas» >1. mb, Sradaia voarajšnia temperatura 1S.7, aormaha 1M Vrameaska napoved: lepo aev. vreme Solnce vz&ala ob 4-33 zahaja ob 19-17 JCastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra". Odgovorni urednik Vit. F, Jelene. Zlaforog Ne dajte se premotiti pri nakupovanju mila po različnih znamkah. Pravo „ZLHTORO 110 t* 717 10-3 ima le poleg nahajajočo se znamko „Zlatorog' Glavno zastopstvo prve mariborske tovarne mila, prej C. Bros v Mariboru, za Kranjsko: fl. Bunc in drug, LiubSiana, ^osposvefsks cesta št. 7. ZtaScrog pripraven prostor &SS lavclOO pod najugodnejšimi pogoji za takoj. Statv Ponikvar, Sv. Petra cesta 33. 763 3—2 No zelo dobro hrano se sprejmeta dva gospoda. Kje pove uprava «Jutra>. 779 2—2 Imam v zalog! 698 3-3 prirca domačo svinjsko mast kakor tudi prek&Jeno slanino in trebušno moso (Kaiserfleisoli). Razpošiljata po najuižjih dnevnih cenah. Joa. Prime, mesar in prekajovalec, Ljubljana. Delouodjo se sprejme za nsno RfltfMtP 7TL izdelovanje fivofcclea in puu^ljb Otroških vozičkov pri tvniki F. Batjel, Ljubljana, Stari trg 23 Svioarske are, zlatnine ln srebrnlne nudi strokovni tirar F. Korošec, Sv. JlO-rljana ulioa 31. Vsako popravilo 6C izvrši vestno z garancijo. Staro zlato in srebro se vzame v zameno. 227 62—33 Tri hiše z gospodarskimi poslopji z zemljiščem ali brez zemljišča, tik državne ceste Trst-Ljubljana, pripravno za vsako ohrt, v zelo prometnem trgu se prodat?© pri A. I«av-rlčn. Planina pri Rakek«. 7S7 3-1 Ors, zlatnino In srelmo llil kup#e najcejene pri tvrdki 52—3! iuan Paftlž, LjaMjans, Stari trs 20. icajBtj-.rsjšB nies^orslis in Iisor- »l0Tpn3ba SKS se priporoča IVAM EEICSI.J, Dunajska, cesta 16, Izvršitev točna, ceno zmeni«. Cedili vseh vrst, moški, ž»n?ki in otročji, »o dobe po -najnižjih dnevnih cenah pri man: tvrdki sihtmsmom Licbfjana, Sv. Petra cssfa iS. 28. Razpošiljajo ss po povzetja po vsem fcrzlisstra. 661 26-5 !?* B&otata, otrobi mM, felni ir. razni stroji, pnmtiM vrstniF. SBflsI, Ljslilians, Stori frg 28. g dvokolesa, otroški vo?i«-ki. šivali!i in razni 5»voji vpopravo. 2£efcaničia delavnica, BE-arlovska cesta 4. 774 10-2 Obvestilo. Obveščava cenj. odjemalce in p. n. občinstvo, da sprejemava, nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Tnrlstovskl čevlji domačega Izdelka. 634 9 Ant. in Jož. Brajer-Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1. !! JPsm?!*:©^© ! 2 Hrastove in bukove dsžčioe ima vedno v zalogi. Prevzela polaganje in popravila starih podov, kakor tudi vsa mizarska dela. l-elo solidno. ES ~ 1 flj I s © K^ 1 BUt* I F. SRUmT isna testni trg 25/8, 426 52-52 8 ^ E o a ~ rt> fmt Q< S O s rs mm Pseiiio za ko!?sa in avtcniobfls f iipra^mlfvo »Jutra", Sodna ssi. 0. 585 6 najceneje j. K, [jllip OospusKiata cesta 14. a za stavbinsko obrt, stroino Sifiino §. t. d. medlih m s-ls^sf? čzcSelule * m iesssiiee-Fyšins {GorenishoK 743 3-2 ARNTMERSTRASSE M2 hTz ECi