' J3' 'H-. ‘X'ftyi'Z ■f'S.-or’^ fä, . 'za ti# 'У&н-б-џ Hjt «'/ /0 r7> <га-&*п - fyjot>-i 7 ir 4tK«vl «B» »«vieltraiui. iüwefealn* listu; Celo leto K 120*—, pol leta % četrt leta K 30*—. Ixten Jugoslawe: Cdk> leto K 150*—. Inserat! all oznanila se za. «fe&rnaj» po dogovoru ; pri večkratnem Inseriranju рЛпегеп popust, llpmvniilvo sprejema naročnino, Inaareie in reklamacije.-------- Telefon št 220. STRAŽA Keod¥lsesi političen list 23 slovansko ljudstvo Poaamasiui nevAka ef „Straža* Izhaja v porideljek, sredo In Uredništvo in upravnšštvo je v Mariboru, Koroške cesta št 5. — Z uredništvom se more govorit vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne* Rokopisi se ne vročajo. — ^Nezaprte reklamacij* so poštnine proste. — -■— — Telefon ši 32& Sik. vlite.»,. Ла.«.**АвОсмр«, CZJOL® *S££S, 183J.. £*@«ж&£1х ХШ. Protestni shod sklicuje Zenska zv'eza za Celje in o - j kolioo, dno 27. februarja pri Belem j volu v Celju ob 3. uri popoldne. No j tem ebodu bodo protestirale ženske iz | Celja in okolice proti krivici, ka-.ero 30 zakrivili demokrati, ki so oropali ženice občinske volilne pravice, ka -ter o jo že potrdil s svojim podpisom sam regent. Vse res napredne in za * vedno žene ter dekleta na shod, da pokažemo demokratom kaj se praa : ogoljufati naše slovensko ženstvo že dokaj zasluženo podeljenega mu pra va volilne pravice. Na shodu oo na stopil za pravice našega ženstva član Jugoslovanskega kluba. Demokracija in „narodno edinstvo“. Kar smo pričakovali, se je zgodijo, Demokratska stranka, ki se je borila uprav z donkišotskimi manirami proti takozvanim „separatistom“, je prešla z vihrajočimi zastavami v toli-xo osovraženi tabor nasprotnikov „narodnega edinstva.“ Kakor znano, je bil v ustavnem öÖböru sprejet vladni načrt kot pod -'laga za specijalno debato. V razpravi o 1. členu vladnega načrta, po katerem naj bi se glasil naziv naše države „Kraljevina Srba, Hrvata i Slove-naca“, so zavzeli demokrati, zemlje-radniki, komunisti (Narodni in Jugoslovanski klub nista bila zastopana), m muslimani stališče, da naj se pri -dene gornjemu nazivu beseda „Jugo -slavija.“ Proti temu so odločno ugo -varjali srbski radikalci, ki so izjavili, da lega ne odobrijo pod nobenim ro -gojem in Pašič je izjavil svojim prijateljem, da demisijonira, ako bi pr, s tali demokrati na naziv „Jugoslavija.“ A demokrati, ki so le v redkih slučajih ohranjevali zvestobo načelu o „narod- nem edinsfvu, so bili takoj priprav ljeni na izdatne koncesije, namenjene rađikateP- У njihovem imenu je dr. Tomi.enovlfi ; premagal, uä"tJodi označba „Jugoslavija“ vsaj vzporedna z nazivom, predvidenim v vladinem načrtu. Radikalci pa kljub temu niso odnehali in zgodilo se je nekaj? neverjetnega: demokrati, ijrazeologi narodnega edinstva, so z mirno vesko „pozabili“ ravnokar stavljeni predlog in odobrili naziv „Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca.“ S tem so krenili že taktično v tabor separatistov, federalistov, avtonomistov in kakorkoli se že imenujejo vsi „subverzivni elementi“ v naši državi. Marsikdo se bo temu čudil in vendar je naša trditev istinita. Naziv: „Kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca“ nam sicer pravi, eegava je država (Srbov, Hrvatov in Slovencev), toda s tem ji še nismo dali imena kakor je ugotovil to demokratski poslanec dr. M |an Rojc na nekem zagrebškem zborovanju, in bi bila potem takem naša država zares edina v Evropi, ki bi ne posedovala imena. Značilno pa je stališče naših demokratov v lem vprašan hi rosebno radi toga, ker so iz partizanskih razlogov in ljubezni do vladnih jasli odnehali v zahtevi, ki je za edinstveni narod življenjskega romena. Čeprav se zavedajo , da je drža'va brez pravega Imena nestvor, kateremu Evropa ne more zaupati, so ki'ub temu koncertirali srbskim radikalcem in ta* * * * v *o -pokazali, da so zvesti hlapoi velesrbstva ki se noče „inficirati“ z jugoslovanstvom. Prišli smo torej na mrtvo točko. Ko smo praznovali po preobratu pimi narodni praznik, smo se veselili Jugoslavije, snovali smo nova društ- va in jih imenovali „jugoslovanska“ , sovražniki in prijatelji onstran mej so nas označevali kot Jugoslovane; in ta, beseda, ki je napolnjevala dne 15. decembra 1918. leta ne samo ceste in ulice naših osvobojenih trgov, mest in vasi, marveč tudi vsa naša srca, naj bi sedaj ne imela prostora v ustavi, ker se temu protivijo demokrat.e in čokorilovci! ?. — Ali sta se bor Ta naša velikana, Krek in Strossmayer, za takšno državo, v kateri naj bi igral Slovenci in Hrvati zopet lo vlogo zatiranih sužnjev ?! - Radikalec Milorad Vujičič je v-vistavnem odboru predlagal, da naj se v šesti točki I. člena ustave določi tudi državna vera. Istotako. se bomo borili proti tej nakani, ker stojimo na cdločnem stališču enakopravnosti vseh i ero'zpoveđi v državi. Prva epizoda ustavnega boja nam je prinesla razočaranje. Pokazala, je, da pripravlja reakcijonarna vladna ki.ka za Slovence m Hrvate ogabno nadvlado srbskega plemena. Proti volji dveh plemen takozvanega „troime-nega“ naroda hočejo izdelati za vsako ceno nazadnjaško ustavo,- nasprotujočo modern im državno-pravnim m so -cljalnim nazorom. Za posledice, ki se bodo rodile iz tega de,siva, bosta nosili odgovornost tisti dve stranki, ki ju je volilo večinoma le eno pleme. — Slovence in Hrvate so porinili dokaj tehtni razlogi v bojne vrste proti na -zadnjaštvu demokratov, kajti kdor je opazoval notranjepolitične dogodke v naši državi ocl preobrata do današnjega dne, na žalost ni opazil ob večkratnih prilikah slovesno zajamčene enakopravnosti, marveč žaljivo zapo stavi s*n e „avst 'oi Iških prečancev.“ .Kako lahko bi bili v tem pogledu demokrati mars.kaj dobrega storili, pa zgodilo se je nasprotno, saj so ravno slovenski in hrvatski demokrati sejali v Beogradu razdor. Ako bi jim bila jugoslovanska ideja đragocene'a nego vladna korita in interesi stranke, bi morali ket vzorni „pijonirji jugoslo -venstva“ napovedati v ustavnem odboru velesrbskim težnjam oster boj in se pridružiti resni opoziciji, ki le že pred lož Ta pametne ustavne načrte. A tega niso storili, ker se sami strinjajo z načeli, ki so jih za časa emigr°c!'e poveličevali na Krfu razni procesorji beograjske univerze v svo'ih preda-Vanjih. Ako leži danes ideja pravega jugoslovanstva poražena na pozorišču ustavnega bo:a, je to zakrivi1 a naša laži-^emokr^eva, ki jo v S”0'i stran -1 arski preračirvRvosti lomilo kopje za Pribičoviča, Pašiča in Cokorila. Ironično se sliši, da so demokra-tje degradirali živo besedo „narodno fdmsRo“ na pocesRo frazo in vendar je na žalost — resnica. Inkvizicija v „svobodni“ državi. Pašičeva vlada stoji na 'tako pro -žnih- peščenih tleh, da je njen pred -sednik ali na bolniški postelji, ali pa se pogaja ko,t rekonvalescent z zrnu , Ijoradnikp in muslimani, da si se branita ti dve stranki, da bi klonile svoj tilnik pod vladni jarem. Pri pogledu na to trhlo Paši če ve vladno večino uganjajo naši zunanji sovražniki napram našemu življu v sosednih državah največje nasilno*!, dobro vedoč, da se slabotna beogr<»j - s1 a vlada niti zmenila ne bo za unl. čono last, življenje in ogroženo osebno varnost naših neodrešenih bratov. Jetična Avstrija preganja maše koroške -trpine na vse mogoče ger -maiisko inkvizitorske načine. V zadnjem Času je žn začela zavratno iz zasede sfrelgt' na naše najboljše ro -ooljubo in voditebe koroških Sloveni -cev: italijanski fašisti uničujejo r-od zašč to karabinjerskih bajonetov društveno last naših južnih bratov, a na- ša „svobodna“ domovina pri pogledu na to barbarsko početje Nemcev in I-tal.ijanov ne smatra teh dveh za na -ia dva najbolj opasna sovražnika, ampak katolicizem. Ne, da se odvza -me sestradanim Nemcem korajža za nadaljne pogone napram Slovencem, no da se protestira proti vandal stič nem divjanju fašistov, ampak razni P ribiče viči, Žerjavi in Baltiči hočejo prisilni javnost, da vidi krivca vsega jugoslovanskega gorja v državi naj-zvestejših elementih — kato.ičanlh.. Barabo: Italijana in Nemca nam izpusti Pašič! na križ, ven iz naše sredo s katolicizmom! je danes krik in delovanje onih, ki hočejo iz ege -Etičnega koritarstva in vladohlepja od v rniti pozornost vzroka vsega našega zla od sebo in zvaliti vso odgovornost ljudsko nevblje pa — katoličane. Da ostanejo pri vladnem krmilu ..Pribičevič-Zerjav-BaJtič, se mora začeti s iztrebljenjem katolicizma prav pri korenini —■ pri mladini. Sokol nuj izkluje iz mladih src to, kar je zasadila slovenska mati življensko blago-■ga v:mlado.srce. — Starejše mestne katolike naj odvrnejo od katolicizma vazni Miloševiči, ki bodo' začel: oznanjati evangelij narodne cerkve po naših, mestih in trgih. Sokol mora v naše šole, narodna cerkev se mora vkoreniniti med Slovence, da so ta udarec po katoliciz -mu doseže vsaj deloma, so morali naj-zagrizenejip liberalci v višji šolski svet, na čelo deželne vlade, in kar se jo zvršilp z višjim šolskim svetom in deželno vlado, to se bo izpeljalo od deželnega predsednika navzdol do zadnjega vaškega' župana. Da se pa prikrije višek liberalno korupcije, ki. bo sledila z izvedbo občinskih volitev, se hočejoPrlbičevič-Zerjav-Kukovec ia ВаШе skriti za državno zaščito. Ljudstvo ne sme zve-; deti nasilja, ki sč bo izvršilo v najkrajšem času od najvišjega uradnika, do vaškega župana, radi tega bo za čel krilatih Žerjavov demokratizem časniške cenzure. „Jutro“ napoveduje da so se vladni slovenski demokrat* žo proglasili za državo, ta proglas bo še.tila cenzura, javnosti se bo tem po’ torn prikrilo, na kak način se hoče ©i hraniti pri vladnih koritih najšibkejša stranka slovenskega liberalizma. Pri vsej tej sokolsko cenzorski In-kviziciji, katero hočejo izvesti naši liberalci no nad Nemci in lt ul Jani, ampak nad lastnimi brati v „svobodni“ domovini naj dobro pomni ta gospoda^ da bo ljudstvo s časom spoznalo m uvidelo: Kedo je resnični Baraba, ki spada na križ in kedo je nedolžen». Sokolizacija šol, sama Moefalna-korita, in povrh Me cenzura to niso znaki naše notranje moči, ampak šibkosti iiuerorja manjšine nad večino ia pojemanje vsakoršnega ugleda naše ciržavo pr! sosedih, ki so kljub podpisani mirovni pogodbi naši največji sovražniki! Naši bratje na Koroškem in n* Goriško-Primorskem nas prosijo ропнн či zaščite; la mesto da bi z vsemi močmi zaščitili našo zasužnjeno bratstvo» so jo začelo z -inkvizicijo napram la = s;tmm bratom v že osvobojeni domovini. Na delu in površju ste danes slo« pota za razmere izven naše državo;] na znotraj pa strankarska ankvizieiiii» ki bo dosegla pri bodočih občinskih volitvah svoj višek. Na nasiov obratnega ravnateljstva v Ljubljani; St. J tj v Slov. gor. in obmejne občine nimajo zdaj 'železniške postaje za Liagovni promet. Z izgubo Špilja smo tudi izgubili postajo. £t. Ilj je samo le majhno postajališče. Po vso tovorno blago bi morali zdaj iti in ga tudi nalagati na Pesnici, ki pa je od St. lija oddaljena 10 km. V tem ožini imamo zdaj tu na meji grozne sitnosti. Obratno ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani nam sicer obljublja, da se bo zdaj v spomladi začelo s preureditvijo postajališča St. Ilj v postajo. Pa kdaj bo to delo dovršeno, Še Bog ve. Do tistega časa pa bomo vedno brez prave postaje. NeŠtevilnokrat smo že prosili, naj nam vendar gredo merodajni kro gi na roko, pa vse zastonj. Blago pride do Pesnice po tovornem tanim, in potem od Pesnice v St. Ilj brzovozno, kar včasi več stane kot je vredno vse blago. NeŠtevilnokrat smo prosili, da bi naj blago šlo vendar naravnost v St. Ilj in bi se računil ves dovoz do špilja kakor prej po tovornem tarifu. Pa merodajni krogi se izgovarjajo, da ni v St. liju skladišča, akoravno se takoj naravnost iz vagona prevzame, m naloži blago. Obratno ravnateljstvo noče spoznati naših upravičenih zan-tev, se vedno sklicuje na razne paragrafe, akoravno bi nam obmejnim Slovencem vendar moralo na roko iti, ker trkaj še vedno hujskajo razni elementi zoper našo državo. Zdi se nam, kakor da bi merodajni krogi nalašč tako delali in pomagali tistim, ki delajo zoper konsolidacijo državne misli na meji. Tudi nam j reti še vedno plebiscit. Oe so naše oblasti na Koroškem tako delale, potem ni čuda, da je na Koroš - I kem plebiscit tako izpadel. Avstrijski i Nemci grejo svojim - obmejnim ljudem ; povsod čudovito na roko, nam pa la * : sini budje delajo grozne sitnosti, ter. I nam trgajo ljubezen do Jugoslav4e na* ravnost iz srca. Omenimo samo en dogodek: Pred dnevi je dobila tukajšnja Kmetijska podružnica za tukajšnje vinogradnike en vagon modre galice. Vagon je prišel do Pesnice in načelništvo je pro-oilo telefonično pesniškega šefa, naj pošlje ta vagon do St, lija. Prijazni mož ni tega hotel storiti in.se je izgovarjal s predpisi. Podružnica je mo rala poslati dve in pol ure daleč na Pesnico svojega zastopnika, ga plačati, da je tam rešil vagon in ga zopet do St. lija oddal brzovoznim potom. Ä ta vagon je pa stal samo od Pesnice do št. lija 1706 K 20 v. Tako delajo ; z obmejnimi Slovenci, To Je škandalj 1 ki se ga mora javno pribiti. To Je hva* Nežnost za to, ker, smo se mi Šentilj-[dani vedno tako narodno zavedali ia : desetleba se vspešno bojevali zoper I najhuje narodne nasprotniko — pri -seljene Švabe. To imamo zdaj. Človeku se krči od jeze srce. Tako slabo se nam še ni godilo pod staro Avstrijo!' Mi moramo vse reči še enkrat dražje plačati, kor smo pač — obmejni Slo venci. Kmetijska podružnica dobi prihodnje dni žveplo, apno itd,, torej nujne gospodarske potrebščine, pa vse gre po istem potu, kakor je to v zgorajš * 'njem slučaju popisano. To so nezaslišane sekature! S Čim smo si mi to zaslužili ?! Politični pregled. KRALJEVINA SHS. Ustavni odbor se je na za !■ njih sejah pečal z debato od' 5. člena ustave do 11. O vseh točkah teh čle -nov še ni prišlo do popolnega sporazuma. Demokratsko časopis-e razna š a, da stoje pogajanja z zemljoradniki pred zaključkom, d'a be stopil klub v vlado. Ta poročila ne odgovarjajo resnici, ker so pogajanja z zem! oradniki še ravno tam, kjer so bila v začetku. Glavna s. orna točka med vlado in zemljoradniki je vprašanje agrarne reforme. O zemkoradniš-i zadevi agrarne reforme bo sedaj razpravljal- ministrski svet. Trnovska pogajanja % Italijo se bodo pričela še ta mesec. . ; R az m e j i t ven o kom i s i j o gleda razmejitve med nami in Italijani bodo sestavili v Ljubljani šo ta teden »П.,00 ta komisija pričela takoj že z dolom. Minister, dr. Kukovec se no. udeležil industrijske razstave v Londonu, kamor je že odpotoval pro -kos Pariza. ANGLEŠKA. Zavezniška konferenca jo začela 21. t. m. zborovali v Londonu. Na tej konferenci so zastopane po svojih delegatih Anglija, Francija in Italija. Med prvimi točkami dnevnega reda te konference je orijentaisko v-prašanje. London bi naj poravnal obstoječi spor med Grčijo in Turčijo v Aziji. Grki so proti reviziji sev-rejshe pogodbe in naglašajo, da bodo znali sami varovati svoje interese v Mali Aziji in prosijo samo tozadevne modalne pomoči, od. strani entente. — Turki pa zahtevajo revizijo sevrejske «ogodbe. RUSIJA. Govorice o ruski boljševiš-ki ofenzivi bodo odgovarjale resnici, sicer ne bi delale druge države takih predpriprav proti boljševiški ofenzivi. Poljska in Francija ste sklenili zvezo, da se boste med seboj podpirali, ako bi ruski boljševiki ha -oadii Poljake. Bolgari so se tudi zavezali, da bodo dali Rmminom na razpolago svojo armado, ako planejo ruški boljševiki spomladi po Romunih. Iz Carigrada prihajajo poročila, da pripravljajo tamkaj stano -Vanja za 40.000 angleških, 12.000 francoskih in 12,000 italijanskih vojakov . Carigrad bo postal nekako zbirališče r rotiboljševiške vojaško akcije. Politična poročila. , p POLOM SOC. DEMOKRATOV. Dne* 20. svečana se je vršil v Slivnici pri Mariboru „imeniten“ socijalde-mokraški shod. Kot govornik je nastopil krojaški mojster Kisovar, kateri si q pred kratkim priboril častno ime: »narodni poslanik.“ Na shod je prihitelo nekaj njegovih pristašev, par samostojnih, tudi naših krščansko nvs-lečih mož ni manjkalo. Njegov govor, bolje rečeno: vezanje otrobov, je trčil na odpor celo pri lastnih „šodrugih.“ Slišali so se ostri medklici: „Lagali ste nam! “ Govornik je končal ves ope-|an in razžaljen, ker so mu silno nagajali in ga motili med „izvajanjem.“ Nato so ga vprašali njegovi volilci, kaj je že za nje dobrega ukrenil v državnem zboru. Seveda nismo slišali zaželienega odgovora. Obljubili so mu vsi brez razlike, da pri prihodnjih volitvah ne Ve zanj nihče več glasoval, p VOLITVE V PRUSIJI. Dno 20. februarja t. 1. so se vršile volitve v prusko zbornico. Izid volitev še sicer ni znan, toda tolko je gotovo, da so prinesle to volitve poraz socijalnim de mokratom. Pridobili so največ nemški nacijonalei in nemška ljudska stranka. Volitve so s'e vršile v znamenju koalicijo med ljudsko stranko in večin s ki mi soeijalisti. Pri zadnjih volitvah leta 1910 je bilo izvoljenih 145 socijai-mh demokratov, 94 pristašev centru -raa, 50 pristašev nemško nacijonalne ljudsko stranke, 24, neodvisnih, Oti de mokratov m 21 pristašev nemško ljudsko stranke. Pnevne vesti. d NE PODPISUJTE! Liberalci in samostojneži že ponekod lovijo podpise /.a kandidatne liste za občinske volitve, Opozarjamo naše somišljenike, da naj ne podpišejo nobene take listine . Ko bo izdan volilni red za občinske volitve, bodo naši zaupniki dobili po trebna navodila. Torej: No podpisujte političnim nasprotnikom prav nobene listine! d SLOVENKE PROTESTIRAJTE! Ženske ste po krivdi liberalcev m samostojnežev oropane volilne pravice v občinske zastope. Naša ljudska stranka, ko je bila na vladi, je tudi ženskam dala volilno pravico. Za občinske volitve v Sloveniji, ki se bodo vršile baje mesca aprila 1021, pa se je določilo o ženski volilni pravici črtalo, dasiravno je regent podpisal doti- čni volilni red. Da so je, seda] po zaslugi liberalnih in samostojnih izvoz-ničarjev vzela ženskam volilna pravica, je to čisto navaden rop. 2o pred vojsko so imele ženske vsaj kot dav -koplačevalke volilno pravico. Zdaj pa imajo samo pravico trpeti in davke plačevati. Slovenke! Protestirajte! — Skličite protestne shode! Pošljite brzojavne proteste regentu in ministrskemu predsedniku! d RAZMEJITVENA KOMISIJA za Primorje. Predsednikom razmejitveno komisije za Reko je imenovan general Majster, kar je sprejela slovenska javnost v veliko zadovoljnostjo. Splošno se pa tudi izraža želja, da bi se imenovale za člane komisije o-sebe, ki poznajo razmere in imajo srce za naše Primorje. Naj bi ji bil na prim. prideljen polkovnik Skrabar, ki je rojen Tržačan, značajen človek m zaveden Slovenec ш prevzet zanimanja za našo neodrešeno domovino. Zlasti primorski rojaki bi sprejeli to imenovanje z navdušenjem in bi jim služilo v pomirjanje, da bodo njihovi ineresi zastopani dobro. d A PACKA KOTLINA. Zadnje dni preteklega tedna je posebna komisija deželne vlade imela komisijonelni cglod državne meje v apački kotlini. Slo se je za gospodarske odnošaje posestnikov, ki mejijo ob Muro. Zastopniki občin, Nemci, niso hoteli niti protokolov podpisati. Ti ljudje še vedno upajo, da jih bo otela bankerotna N.-Avstrija. d ZA MOHORJEVO DRUŽBO na dfjo, gg. poverjeniki! Vsako nedeljo opozorite na važnost dobrih knjig s posebnim ozirom na družbena darila. Spomnite ljudstvo na obilne odpustke te cerkveno potrjene bratovščine, in na številne sv, maše duhovnikov družbenikov. Pri velikonočnem popisovanju in drugih, prdikah osebnega slika o •• pozorne posameznike na pristop. Po Solarjih opomnite starše na .vpis. Založite prispevke (po 19 K) za počasne plačnike ali pogodite se z družbo na plačevanje v obrokih. Družba rabi ms seča marca število ( za, natis) in imena (za vpis v bratovsko knjigo v svr-ho odpustkov); bolj še ko denar," ki p prav pride tudi po leti. Jesen ali na zimo, ko dojdejo knjige, pa navadno vsak rad rad odrine ono malenkost. Ako bi kdo ne zmogel, darujejo drug. za pošto kako kronico več, da ne trpi poverjenik preveč. Mohorjeve družbe za rad vel; ko koristi ne kaže puščati v nemar. Zato na noge, zadnji teden, gg poverjeniki, je apostolsko delo! d PONIŽNO VPRAŠANJE višjemu šolskemu svetu. Po liberalnem receptu reorganizirani višji šolski svet vprašamo: Ali mu je znano, da so se udeležile liberalne učiteljice plesa — nemškega „Männergesangsvereina“ v Mariboru. Takrat sta lopnila „Jutro" in „Narod“ po častnikih, ki so se ga tudi udeležili in sta nasvetovala, naj se jih premesti v Macedonijo. Mar do-tični opazovalec ni videl, ali ni hotel videti tudi naših liberalnih učiteljic , „i so se sukale v svoji razposajenosti z nemškimi kavalirji. Res, lepa narodna zavednost liberalnih učiteljic, katero imajo sicer vedno na jeziku, pa dejansko jim je zabava nad vse in če tudi je ultra nemška ! In potem se še Čudimo, da naš priprosti človek no poseduje narodne zavednosti. Radovedni smo, kakšno stališče zavzame višji šolski svet proti tem učiteljicam. Ako bi hotelo biti liberalno Časopisje do sledno, bi moralo tudi v tem slučaju predlagati premestitev, no, recimo, v Nemško Avstrijo, oziroma Koroško — Kjer preganjajo naše zavedno lludst -vo. „Učiteljski Tovariš“ ima pril ko , da stavi te svoje vrstnice na „pran = ger‘\ kakor jo porival svoječasno učitelje Slomškove zveze v stope. d „TABOR“ KRADE ČLANKE. Žo rajni „Delavec“ je bil mojster v — kraji celih člahkov. Pa „Delavec“ se ie pri tem nepoštenem poslu držal žla-hte in izrezavat članke iz „Nove do -be.“ „Delavcev“ potvorjeni sinko „Tabor“ pa je začel 'krasti članke iz „Jugoslavije“, ki jo taboritom presnelo malo v političnem sorodstvu, V „Ta -borovi“ štev. 41 je celi članek „Stališče dr. Vošnjaka“ vzet iz „Jugoslavije" od 19. t. m. Je dobro včasih, da se kaj citira iz drugih čašo asov, pa poštenost zahteva, da se navede vir, o-l-iginalni „Tabor" pa citira kar cele tuje Članke in jih poriva v svoje pre- dale brez označbe vira, od koder jjh je pofatil. Toliko, da pribijemo lihe •• zaljubili vanjo,. ko bil jen videli ! Pa priznam Vam, da m® njen 'kraljev* •>in ponos nekoliko -plaši, mene, Ц me ne plaši nobena druga reč. In potem — .velika je» Želela bi si, da je majhna, to bi me potolažilo, dasiravao. sedaj že prav dobro vem, da je moje telo, četudi drobno, vendar polno in e -legantno in popolnoma,: sorazmerno Pa vse kako, rtekaj centimetrov več k moji višini, vprašam Vas( kaj bi bilo to zaleglo ljubemu Bogu? Priznajte g. spod župnik, da je dobri Bog včasi nekoliko nedosleden! O stricu Vam ne bom pravila i o-znalo ga. Vam pa, da ga bom Talilu, m si osvojila njegovo srce. Zelo sre -čen je, kdor ima lep obraz, ljubi gospod župnik! Večja sreča jo to. negu ste mi Vi sploh 'kdaj hoteli priznati , Vsakomur dopada lep obraz, la ko bom kedaj stara mati, bom pripovedovala svojim vnukom, da je ta bila prva radostna resnica, ki sem jo razkrila, ko sem stopila v življenjo. Pa do f.stihdob je še čas. , Čeravno hi am iz enega iznenaho-nja v drugo, sem se že čisto privali sebetz, soproga kamnoseka In špedi -terja, v 40. letu. p' d MESAR IN HOTELIR. KOSIŠ ÄR (Koser) v Ptuju ne more preboleti, da je Ptuj prišel pod Jugoslavijo. Mož zabavlja povsod, kamor pride — čez nove uredbe. Priporočamo Koser« ju, naj se raje briga za nekaj drugega v svoji bližini. Saj veste, gospo* Koser, kaj vam hočemo s tem poveda ti. Na svidenje, prijatelj Nemške Av stri j e! d. GOSPODINJSKI TEČAJ v Ptuju. Na prošnjo ptujskega okrajnega zastopa je poverjeništvo za kmetijstv o odločilo, da se vr.ši v Ptuju gospodinjski tečaj in sicer od dne 15. marca do 30. aprila 1921, ako se bo javilo po-voljao število kmetskih deklet, katerim je ta tečaj namenjen. Prijave spreje mata gg. Ljudevit Sagadin, tajnik na okrajnem zastopu, in Jos’p Zupane . vinarski inštruktor v Narodnem domu. Opozarjamo naše kmetovalce, da poš-Ije o v ta gospodinjski tečaj, ki se bo vršil že s 15. marcem, svoje hčere, da se izobrazijo v gospodinjstvu. Pouk jo brezplačen, za stanovanje in hrano si morajo učenke same skrbeti. Iz tega razloga naj se v ta tečaj javijo samo kmetska dekleta iz bližnje okolice prt,., . Ptiru, ki bodo lahko hodile domov prenočevat. Ako se bo javilo veliko šte vilo učenk, tedaj se bo gospod njski tečaj razdelil na dva dela in sicer tako, da bodo ene učenke prišle v sedajni tečaj do 30. aprila, druge pa v poznejši tečaj, ki se bo še razglasil. d SAJENJE TOBAKA v ptujskem okraju. V nedeljo, dne 20. t, m., jo bilo v Ptuju dobro obiskano predavanje o sajenju tobaka. Večinoma vsi navzoči kmetovalci so se izrekli, da bodo pričeli saditi tobak in to že letos, ker uvidijo, da je potrebno danes kmete -valcu čim največ dohodkov, katere pa ravno nudi sajenje tobaka. Kdor še torej ni prijavil sajenje tobaka, ta naj nemudoma to stori pri Županu svoje občine, ki še take prijave sprejme tudi po 20. svečanu in jih pošlje na zahtevano mesto. Iz Maribora. d V NEDELJO, 27. februarja ženske v Mariboru in okolici na protestni shod prota nasilju in nazadnjaštvu demokratske vlade, ki je oropala žen-stvo volilne pravice. Shod se vrši v Mariboru v dvorani Strokovne zveze v Splavarski ulici, Začetek točno ob 6, uri. d MUZEJSKO DRUŠTVO (Mu seumverein) ima svoj občni zbor dne 6. marca ob 10, uri dopoldne v telo -vadnici dekliške šole v Cankarjevi u-bci (vhod iz Razlagove ulice). Na dne vnem redu je poročilo odborovo, voli* tev treh novih odbornikov in slučajno sti. Osebna vabila se ne bodo pošiljala. Vsak član naj prinese s seboj izkaznico, oziroma sprejemnico. Zaradi važnosti tega društva je želeti, da se ga ud.,e udeležijo v obilnem številu, d VČERAJ jo bil v mariborski la Favolu in niegov'emu razkošju. l"a vendar bi Še včasi kriknila od začudenja, če bi se ne bala, da se osmešim. Skrivam svoja čuvsitva, toda vam dragi gospod župnik, smem zaupno povedati, da sem mnogokrat čisto o -Sarami. Včeraj smo šli v mesto V., da bi si nakupila perila in obleke. Kar mi je sešita Suzana, je na vsak način strašno! Ne varajva se, ubogi gospod župnik! Občudovali ste s'eer mar slkaterc mojo obleko, toda oblečena som bila kakor strašilo, pravo strašilo! A, mesto! To je nekaj veselega 1 Vsa iz sebe sem bila, vse sem občudovala, ulice, izložbe, trgovine, palače , cerkve-----! In Blanka se mi je sme- jala! Rekla je, da je V. gnezdo vrh imba, Ih kaj nai rečem potem o Buis- SOiiil ? Tri ure smo se* mudili pri kroji -Čiči in modistki. nato pa je šla sestrična k spovedi. Zelo je namreč pobožna. Mene pa je s služabnico poslala nakupovat. Stric mi je dal denarja, da si kupim potrebnih in praktičnih stvari. Mislite, da ne vem, kaj jo potrebne in praktično? Najprvo sem ste kla k slaščičarju in si napolnila že- stolniei inštaliran novi stolni dekan dr. Ivan Tomažič. d ZA. SLOVENSKI MARIBOR. Z nekim: posebnim zadovoljstvom le vsak dobromisleč Slovenec čital izid ljudskega štetja v Mariboru. Nad 24.000 nas je Slovencev na papirju, v resnici pa nas je gotovo manj, oziro -ma več je še nemškutarije, kakor je potrebno. Z upravičeno žalostjo se o-pazuje, da se naši obrtniki še vedno ne morejo navaditi na slovensko govorico. Kakor nekdaj, šo tudi danes slišiš nemško komando uslužbencem in to vpričo slovenskih strank. Sloven -sko trafikante, javne uslužbence in de lavce se najde, ki s svojimi otroki govorijo samo nemško. Samo najbolj izo bražepi sloji so konsekvenci in goyo. re doma in na ulici slovenski. Naloga teh je torej danes, da vedno in-povsod energično nastopajo proti nem -škutarenju* v javnih lokalih in trgovinah. Naša ljudstvo se mora navaditi zopet svojega jezika. Ni treba tudi, da so klepeče po ul: c ah v nemščini, Ce pride kdo iz Avstrije in vleče na uho pogovore ob času promenade, bo čisto zadovoljen z „nemškim“ Mariborom. Ne vem, ali ni naših ljudi na promena di ali pa hodijo tam samo Nemci, gotovo jo le eno, da se sliši več kot tri četrtino nemščine in le redkokdaj se ti priziblje v uho naša govorica. 0.pa-zoval sem naše služkinje, ki se pogovarjalo na ulici v nemščini. Kdaj bomo nehali biti sužnji? Kdaj bo prišel čas, da bo tudi delavec začel čutiti narodno in vrgel nemščino nar cesto? Ravno do teh se obračam danes, kajti. to je namen teh vrstic, delavci in obrtniki, govorite doma slovenski,, ličite svoje otroke svojega jezika, da bodo otroki začeli na ulicah govoriti slovenski Kajti še le takrat, ko bomo vaše otroke slišali v milem slovenskem jeziku kramljati na cesti, še le takrat bo res Maribor slovenski, Najprej pa bomo to dosegli če državnim in mestnim uslužbencem, naj si bodo to že šolski sluge {n. ,pj šola v hiši mestne hranilnice) hišniki i,tb odpovemo službe, kakor to delajo Nemci na Koroškem. Učimo se od njih. d POJASNILO o razmerah na mariborski bolnici. K not ci „Skandal iz naše javne bolnice“ v 20. številki „Straže“ izvolite vzeti na znarjfa, da seveda nimam prav nikake zveze z dopisom priobčenim v „Taboru“, —, Glede uečuvenih obdolžitev „Tabora“ se vrši uradna preiskava in se rezultat javno razglasi. Izjavljam, da je. vodstvo bolnice pripravljeno dati in -formacije vsakomur, kdor koli jih že-.-li, Maribor, dne 22. februarja 1921,-Primarij dr. Mirko Černič, vodja splošne bolnice. d MARIBORSKA POLICIJA in milosrčnost. V ponedeljek, dne 21. februarja, se je vozil z jutranjim ptujskim vlakom iz Maribora mlad Prekmurec, ki je prestal v Mariboru osemmesečno ječo. Prekmurec je bil 1. 1920 odpeljan v ječo bos. Ko je bil-odpuščen na svobodo, so mu sicer dali do oolicijske stražnice čevlje, a na stražnici je ubogi Prekmurec möral sezuti ledec s sladkarijami- Ponižno se ob -! tožim, gospod župnik, da sem vsa mr-h a na slaščice. 'Ko sem se vdajala domu koristnemu in prijetnemu podu --Je priznajte, da je končno važno dolžnost, hraniti naše umrljivo telo! sem zapazila prelepe reči, ki jih jo i- n.el naprodaj trgovec onstran ulice . Roj sem šla k njemu in kupila dvainštirideset možioeljnov iiz gline, vso njegovo zalogo. Nazadnje nisem imela niti vinarja več in še globoko sem se zadolžila, kar pa mi dela malo skrbi, ker sem bogata. Sestrična se je na vsa usta Smejala, stric pa me ja kregaj. Dopovedaval' mi je, da mora razum vladati ljudi, velike in male, da je koristen starim du mladim in da brez razuma človek uganja neumno -rii. Na primer: kupi si dvainšt ride -set glinastih možiceljnov, namesto da bi si omislil nogavice in srajce. Po slušala sem pridigo s potrtim in ponižnim obrazom, ljubi gospod župnik , ampaK k sklepu, ki je bil pri moji veri. prav dober, je nadela moja domišljija razumu sloko, suho telo, dolg , rešimo rimski -nos, koščen, siten ob -braz in ta oseba, je bila tako zelo podobna moji rajni teti, da mi je mah po stal razum skrajno zopern. I : Dalje prihodnjič,! ' BTRAŽA, čevlje. Bosega so nato milostno odpustili v mrzli svet. Popolnoma bos je ta Prekmurec nadaljeval pot proti domu. Za vlak je imel denarja samo do Ptuja. Sopotnikom se je smilil in so mu dali nekaj denarja, da bi si v Ptuju o-skrbel čevlje. Revček je imel popolno na modre in otečene noge. Trikratna „Slava!“ milosrčnosti mariborsko policije ; d DR, MRAVLAGG ne bo več advokat v Mariboru. Kakor zvemo, je advokatska zbornica v Ljubljani s 21. L. m. prepovedala Mravlaggu izvrševati odvetniške posle. Mlini advokat -ske zbornice so mleli tokrat presneto počasi. d JUGOSLOVENSKA MATICA , oodružnica Maribor je imela v let i 1920 dohodkov 168,627 K 80 v in. iz -datkov 167.903 K, skupaj torej denarnega prometa 336.530 K 80 v. Prejemki obstoje iz dobrotvornine po 8000 K, članarine po 26,034 K, darovov po 8460 K 68 v, obresti naloženega do -narja po 1171 K 20 v, skupička za bro suro m razglednice 2474 K, dohodkom veselic 77.560 K 12 v in dvigov naloženega denarja po 44,927. K 80 v« Izdatke pa tvorijo nabava inventarni 1140. Kvpisarniške potrebščine 2290 K 60 v, uslužbenci 5334 K 90 v, za Koroško 19.100 K, razni stroški 1571 K 20 v, veselice 47.018 K 50 v, naložbe denarja 91.057 K 80 v. Koncem leta 1920 je imela podružnica 724 K 80 v v gotovini in 46.130 K naloženega denarja. — 'J, Novak, t. č. blagajnik. d MARIBORSKIM REKRUTOM. Vsi v Mariboru stalno bivajoči mladeniči rojstnega letnika 1901 se pozivajo, da se radi vpisa v rekrutni se -znam zglaso pri mestnem vojaškem u. radu na Slomškovem trgu Št. 5, v naslednjem redu: 1. dne 24. februarja L' 1. mladeniči z začetnicami A—J priimka, 2. dne 25, februarja t. 1. mla deniče z začetnicami K—P priimka, 3, dne 26. februarja t, 1, mladeniči z začetnicami R—Z priimka. Popisovanje se vrši v navedenih dnevih od 8. do 14. ure. Seboj mora vsakteri po -ivandh mladeničev prinesti na rojstvo domovinslvo, državljanstvo in istovetnost (identiteto) nanašajoče se dokumente. Mladenič, ki bi se točno v določenem roku ali pa sploh ne odzval. bo čimnajstrožje kaznovan. . MARIBORSKA PODRUŽNICA SPD naznanja svojim članom, ki še niso plačali članarino za leto 1921, da to nemudoma store, ker se mora glasom pravil s koncem marca prenehati z izdajo izkaznic. — Kdor želi Plan. Vestnik, katerega 1. številka je že izšla, naj istega naroči naravnost pri Osrednjem odboru v Ljubljani ter vpo-šlie pripadajoči znesek 70 K. — Bla gajnik. d RISARSKO OKRAJNO društvo „Štajerska dravska dolina“ raz-nanja vsem članom, da se vrši mesečno zborovanje v četrtek dne 24. t. m. ob 8. uri zvečer v gostlai „Pri ježu“ (Vetrinjska ulica) ria katerem se bo razglasil novi red glede nbarstva v postrvnih potokih. Orlovski vestnik. . o. CELJE. Prihodnji fantovski sestanek se vrši 1. marca točno ob 7. uri zvečer pri Belem volu. Po sestanku je redna pređseđstvena seja. Ker se bodo na sestanku obravnavale važne stvari opozarjam brate, da se iste ga vsi udeležijo. — Predsednik. o GIBANJE POSAVSKIH OR*. LIC. Kdor misli, da v Rajhenburgu spimo spanje pravičnega, se zelo moti. Odkar se je pri nas ustanovil Or-liški krožek, ki krasno uspeva pod vrlim vodstvom J. Kovačiča, vlada prav živahno življenje v naši celi fari, po- j sebno ker se vršijo redni dekliški se- j Stanki, v največjo jezo naših rdečih! | Mnogo sicer dobrih deklet bi vstopilo j v našo organizacijo, pa se bojo, češ, „kaj bodo pa ljudje rekli.“ Značajna m navdušena mladenka ne bo gledala, kaj porečejo ljudje, ampak bo ponosna na svoj naslov, da je Orlica. Zavedne slovenske mladenke, vse v orlišlco organizacijo! Pokažite nasprotnikom, ua se jih prav nič ne bojite, kaj po -rečejo na to, akoravno jim že jeza prekipeva. Vsaka poštena mladenka naj bi postala Orlica! Čuditi se pa moramo onim staršem, ki svojim hčerkam branijo vstop k Orlicam, meneč, da jih obvarujejo s tem bogzna kake nesreče, med tem, ko bi jim po gostilnam in plesih mogoče ne branili. Sta-riši, pustite svoje hčerke v naše vrste: tu se jim nudi poštena zabava in pošteno razvedrilo, pa tudi potrebne -ga znaira za poznejše življenje-si tu lahko poljubno nabirajo. Bog živil —• Orlica iz Rajhenburga. o POHORSKO orlovsko okrožje je imelo v nedeljo 20* t. m, ustanovni občni zbor. Predsednikom je bil izvoljen br. St. Sfojser, kaplan v Ribnici, tajnikom br. Ivan Pušnik in načelnikom br. Miklavc L-ipoč. o TELOVADNI ODSEK OREL v Sv. Barbari v Slov. gor. ima v nedeljo 27. februarja po pozni maši svoj prvi "redni obenem ustanovni občni zbor. Bratje člani in prijatelji iskreno vabljeni. — Bog živi! o TEL. KROŽEK ORLIC Mari bor je imel v nedelja 10. t. m, svoj 2. redni občni zbor. — Konstituiral se je nov odbor in nov vaditeljski zbor, ki je v svoji skupni soji dne 21. t. m. po-: ložil temelje k intenzivnemu nadaljnemil delu. — Sestre, z navdušenjem na delo! Bog živi! 4 o TELOVADNI KROŽEK Orlic ima dančs ob 7. uri zvečer v samo -st mu čč. šolskih sester svoj 4. dekliški večer. Sestre so pod disciplino dolžne priti.. Bog živi! o TELOVADNI ODSEK OREL Maribor ima svoj 5.. fantovski večer v pondeljek 28. februarja ob '/$. uri v društvenem prostoru. Bratje in sestre pridite! — Prav iskreno vabljeni tu -dl bratje podporni člani in vsi prijatelji našo mladine! Narodno gospodarstvo. g OCARINJEN JE po minimalni tarifi pri poštnih paketih. Carinama nas je obvestila, da ona carini poštne pakete, ki pridejo iz inozemstva, po minimalni tarifi le tedaj, ako je poštni spremniei prFoženo uverenje o izviru blaga. V slučaju, da tega uver-jenja ni, se vse carini po maksimalni tarifi. Ob enem se tudi vse prizadete j obvesti, da z Nemčijo še ni sklenjen I trgovinski dogovor in se torej carini ! tako biago vedno po maksimalni tarifi. — Trgovski gremii, g ENO IN DVEKRONSKI bankovci. Finančno ministrstvo je odre -tiho, da ne sme nobena državna blagajna od enega in istega vlagatelja sprejeti naenkrat več kot 50 K v eno-in dvekronskih bankovcih. Sprejemali so bodo samo bankovci, opremljeni z žigi kompetentnih o’ l isti. Nežigosanih in z dvoumnimi žigi opremljenih- bankovcev ne bodo sprejemali; v najkraj šem času 'ih bodo vzeli iz prometa. g VREDNOST DENARJA. Arne. riški dolar stane 146—147/2 naših kron za 100 avstrijskih kron plačaš 22— 225? naših kron, za eno laško liro plačaš 5 kron 28 v do 5 kron 30 vinarjev \ našem denarju, 100 čolioslovaških kron stane 178—180 naših kron, 1 francoski frank stane 10 kron 75 vi- narjev v našem 'denarju, za 100 nemških mark plačaš 238—240 jugoslovanskih kron. Dopisi. SV, PETER v Sav, dolini. Eden izmed ožjih prijateljev nadučitelja Senica ima navado, da se predstavlja. „Jaz sem poglavar ponočnjakov za nemir in nered“, I11 ta Jožef Zajc je v Semeovih rokah orodje zoper župni -kal Zares dični je Senica, ki vzgo -juje take vrle poglavarje v Komelovi shodnici. ST, PETER v Sav, dol. Naduči -teij Robert Senica je sprosil pri gla. varstvu dovoljenje za celonočno pijančevanje v Sribarovi gostilni na No -vega leta dan, V gostilni je postavil božično drevo za revne šolske otroke. Povabil je otroke, naj pridejo v gostilno po božična darila. Otroci so šli, pa božičnega drevesa niso videH; videli so pa skrajno nedostojno vedenje med nekim pijanim možkim in mlado žensko. Otroci so to doma povedali in starši se opravičeno pritožujejo, za-ka* vodi Senica otroke v gostilno ? Ali ni on sokriv, če se mlada deca pri takih pogledih pohujša? Ali bo o. krajni šolski svet še trpel, da vodi Senica otroke v gostilno? Starši zahtevajo odločnega koraka zoper Senico. MOZIRJE. Pred kratkim je bilo brati v „Straži“ kakor-tla bi bil trgovec Rudolf Pevec naš odličen somišljenik. Mi proti njegovi družini in nje mu samemu osebno ne bomo tukaj govorili, a naš somišljenik on nikakor ni. Ob vol Ivah je napadal vse stranke, a našo najhuje in čisto po krivici. Dat je nositi „Novo dobo“ po trgu 0-krog in na dan volitev je izobesil na svoji hiši čez ulico plakat za dr, Kukovca, Sicer pa je starosta Sokola, m kot tak gotovo no sodi v naše vrste , čeravno hoče igrati pogosto dvoumno vlogo. Toliko v pojasnilo. ROGAŠKA SLATINA. Po prev -atu smo se veselili, ko smo spreme -nili nemško šolo-mučilnico na Slatini v narodno šolo. Toda to naše veselje ni trajalo dolgo in bili smo kmalu razočarani. Poduk na šoli je skrajno pomanjkljiv in učni vspehi so malenho-rini. Že več mescev traja podme sa • mo od 9, do 11. ali 5412, ure in še !o I'1 vsak tretji dan. Govori se. ua imajo obe učiteljici in en učitelj zaradi bolezni polletni do uist. Dobro, vsep.av, tt da vodstvo šole bi moralo poskrbeti, da bolane nadomeščajo zdrav;- učite! j- rke moči. Z dobro voljo fet se, tako si "j mislimo, vendar k» dalo nekaj икгеш- ■ ü. Imamo tu mlade in čvrste učitelje, aaj bi .se ti v očigled dobrim plačam , katere . prejemajo, tudi nefeoiiii žrtvo- j vali za našo šolsko mladino, d* bi na, teden nekaj ur več poučevali, kar bi bilo v interesu našega naroda in naše države. Vsak človek b.-ejs razlike stranke bi tako požrtvovalnost le pozdravljal. Slovenski učiti A m bili žo od nekdaj na glasu kot n, vzgojitelji, le žalostno bi bilo, ako bi si n« mogli ohraniti tega slovesa.. ‘Za žaba- ' vo, katero si privošči učitelj, ga prav gotovo ne zavidamo, vsak naj stori po svojem okusu, toda biti vedno na ce -sti. vedno povsod navzoč, kjer ni tre- '• ba, v tika v ati se v vsako zadevo, ki ni zanj, je to nezdravo in vpliva skrajno slabo, učiteljstvu pa jemlje ves ugled Gospodje učitelji! Bodite nekoliko več doma, storite nekaj iz rodoljubja in bodite prepričani, da vam bo hvaležna naša šolska mladež, ko bo odrasla — hvaležni vam bodo starši in vi boste lahko s ponosom 'in v prepričanju, da j ste se žrtvovali v vašem vzvišenem poklicu, s ponosom zrli- na sadove vašega vzgojevalnega dela v šoli. Tre - ■ ,,a predvsem resnega, pozitivnega dela, ne pa, da imajo šolarji sedaj vsak trenotek prosto in ako vprašaš po kakem vzroku, se ti navadno odgovorih „Gospod učitelj se je odpeljal.“ — Že več kot eno leto smo prenašali te naravnost neznosne razmere, toda sedaj je mera naše potrpežljivosti polna! U-čitelj naj bo v prvi vrsti vzgojitelj mladine in le, ko je to dolžnost popolnoma dovršil, naj bo kaj 'drugega. Naša mladina se v šoli le malo nauči, pač pa vsle'd obilice prostega časa — pridno pohajka, kajti pride v šolo, a učitelj je odsoten — hajd na pohajkovanje! Te misli se naj smatrajo kot resen opomin, da se napravi nezdravim razmeram na naši šoli vendar že enkrat konec. Ako bi pa ta nasvet 0-stal brezvspešen, vedite, da bomo šli no skrajnosti,. da napravimo komo žalostnim razmeram na naši. šoli! Straha «farne ttieeMa teto S2o H. so -jpof Meta Go №, «a betrt Meta So Bi, metsebnO 12 Ж. W Mnosemßtra »tone eeMoletno t*%o Bi. Хе gtosa* tute »trneriti Hm°obuiae o t» rare m basttr Novo došlo! Slaniki. Mix. ol ,— Pikles. Aspik rdeči in bel. Tivolin žeof v steklenicah vsake veiikosti in odprt. Pfeferom, 1—2 106 Kapre. Kumarice v očetu. Kompoti iz brusnic. Povidel. Karel Luckner, trgovec MarAor, Gosposka ulica 5. 1—2 Kupujem 107 : Mein! vosek : kfckor tudi suho satovje (vošine). Cena po dogovoru. Ivan T *» f Hsp. svečar, S ovenjgradec. Ms»* g-le,«.- V Zg. Sv. Kungoti pred orožniško postajo se l.,«lo v nedeljo dne 27 f< Ur. 1921 tr je J. pi konji na javni drszbi prodali, nakar зе interesenti opozarjajo. ii2 Uradnika* izurjenega v zemlje-knjižnem delu, v korespondenci in v knjigovodstvu, sprejme POSOJIL NICA V GORNJI RADGONI Pitdnost iir.ajo taki ki so bili v notarski ali odvetniški službi. Nastop takoj, plača po dogo-'0'u, Prošnje naj se pošljejo najdalje do 25. februarja na na čelstvo Posojilnice. 109 Slekai stotov “d6*5 Vpraša se v Mariboru, Koroška cesta 51. 1—2 lil №Xn!|.{ lahko zaslužijo MlIKI z lahkim delom v hiši mnogo denaria. Pojasnila daje ŠEF, Maribor Prešernova ul. 1. 1-2 108 Ceno kupiteItS 12O—, I9O—, 230—, moške spodnje hlače K 80 — in 88 —, srajce pisana ali bela K. 120* -, I4S'—, 170-—, hlačevina I26 cm •uroka 1 m K 70-— do 148'—, plavotisk, lep, 1 m K 40’—, 45-—, 48 —, oksford, dober 1 m K 40 —, 46—, rujavo platno 1 m 34'— do 4O—, šifoni, fini 1 m K 4v— do 5O —, predpasniki za ženske K 58'—, 66' — 72 —. 85-—. glavni robci, lepi ä K 30* —, 36- , 42-—, konjske Strange 1 par K 24'—, 30'—, 38-—, 44’—, uzde navadne in pletene K Iß-—, ’7 —> vrvi za perilo, zidarje, tesarje in seno; de^nt gumi plašč, angleški kron j 1120*—, žamet rižast. črn, rujav j in zelene barve za moške oble-i ke 1 m K 130--- do 145-—, toaletno tnilo, žepna zrcala, britve,1 nože, trake za čevlje, cigaretne papirčke, vse vrste krtač, lasne igle, glavnike in raznega drugega blaga v zalogi j »loilij (SfiiuipJc, feribo?, Glavni trg št. 6, Slovenija. 65 JULI0 *—13s MEINL KAVA 0.0. ČAJ Središnjica: Z A (SIEK Podružnice: ZAGREB, Duga ulica 6* UÜBÜANA Aleksandrova cesti 1* MARIBOR, Gosposka ul/ca 7. PEČUH, Kraljevska ulici U ЧО, Čevlje, 4—ic 99 dokolenice (gamaše), obleke, perilo, tržne1 torbice;, ■■ pot. košare vrvi, ter razno galanterijsko blago- kupite najceneje pri tvrdki Jakob Lah, Maribor, 6Iaimitrg2. izdajatelj in založnik: Konz, „Straže,“ Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Tisk Cirilove tiskarne-v Mariboru«