Poštnina pavšalirana. MARIBORSKI DEUVCC Naročnina znaša: Z dostavljanjem na dom ali po pošti K 10'— mesečno. četrtletno K 30’—. Če pride naročnik sam v upravništvo po list: Mesečno K 9'50. — Inserati po dogovoru. Političen list. List izhaja vsak delavnik popoldne. Posamezna številka stane 60 vin. Urednifiivo in uprava: Mariborska tiskarna (Jurčičeva ulica št. 4.) Telefon uredništva št. 276, uprave 5t. 24. Leto III. Maribor, torek 4. maja 1920. St. 98. Poljske lete zasedle Kijev. Pred jugoslovensko-italijanskim sestankom. — Iz parlamenta. — Železničarske zahteve se proučujejo. Neodrešeni so spregovorili Celih osemnajst mesecev je molčal naš v robske spone ukovan rod ob sinji Adriji; celih osemnajst mesecev ni mogel in ni smel govoriti naravnost; ni se smel braniti, kar sme celo vsak naislabši razbojnik. Ves njegov govor je šel v svet le potom nas, svobodnih bratov — sedaj pa je spregovoril sam. To je velik, znamenit dogodek, ki utegne v zadnjem momentu spremeniti ves tok dosedanje usode našega tužnega Primorja. Naši hrabri čuvarji in prvoboritelji v zasedenem ozemlju, dr. Wilfan, dr. Podgornik ter dr. Stanger so prevzeli nase veliko in nevarno nalogo, da izroče sami in neposredno Vrhovnemu svetu v San Remu pritožbe in Želje pol milijona zasužnjenih. Slava jim! ves naš troimeni narod jim je za to veliko delo hvaležen. Celih osemnajst mesecev so za naše Primorje govorili samo privandrani komisarji in peščica tržaških zagrizencev. Pol ducata ljudi je govorilo za pol milijona, proti volji tega pol milijona, v škodo tega pol milijona; Koncert „Smetane“. Jutri bo imel naš Maribor priliko slišati Pevsko društvo »Smetana« iz Plznja. »Smetana« ima svetovno ime. Društvo je priredilo svoje koncerte v Belgiji, v Franciji in v Švici in je doseglo povsod izredne uspehe. Poznanja v tujih časopisih, medalje in drugi krasni darovi, ki jih je prejelo društvo na svojih turnejah, pričajo o visoki pevski umetnosti »Smetane*. V tekmi pevskih društev v Parizu in u Bruslju je dobilo prve nagrade. Leta 1902 je bilo pevsko društvo »Smetana« v Ljubljani ta koncert je ostal našim pevcem v naj-JePšem spominu. Pot čeških pevcev gre preko Maribora v lUgoslovenska mesta. Turnejo vodi »Glasbeni zavod« v Zagrebu. Poset čeških pevcev ima na*nen, seznaniti jugoslovensko javnost s češko pesmijo in tako učvrstiti kulturne zveze med c6hoslovaško republiko in našo državo. Pozdravljamo prihod čeških pevcev v Jugoslavijo J1 se veselimo, da se niso ustrašili dolgega Pota. da izvrše svoje veliko kulturno slovansko posianje. Pevci so odpotovali iz Plznja Potekli četrtek, Kdoi' pozna sedanje neprijetnosti na t otovanju, ta ve, da tridnevna "°znia od Plznja do Maribora ni bila zabava ~a,0..ie nam tembolj neprijetno, da Maribor opil vem Pohodu ni bil pravočasno ob-escen, da bi jih bil sprejel in pogostil,, kekor sedaj pa je izrabljeni in potisnjeni polmilijon spregovoril na najvišjem foru, zavrgel laž, ter sklicujoč se na pravičnost in pravico zahtevah svobodo odločevanja. Nas je ta junaški nastop iznenadil, a še bolj nas je iznenadilo to, da so italijanske oblasti dovolile ta korak naših neodrešenih bratov in da je deputacijo Nitti sprejel, dočim je, kakor nam je znano, odklonil sprejem neke druge deputacije, ki je istočasno dopotovala v San Remo. Nitti je deputacijo sprejel, sprejel prvi slovensko pisani memd-randum onih, katere je Italija še do nedavna tajila; trdila enostavno, da jih ni. Razmere v zasedenem ozemlju dozorevajo in temu dozorevanju se imamo zahvaliti tudi za to deputacijo v San Remu, za katero, kakor precej utemeljeno domnevamo, ne stoje samo primorski Jugosloveni, ampak tudi veliko število Italijanov. Italijani, primorski in oni iz kraljestva so končno prišli do častivrednega spoznanja* da tako kakor doslej, ne more iti dalje. Pri-J morski Italijani so uvideli, da sta Trst in ž njim cela Venezija Giulia pod Italijo obsojena v žalostno životarjenje v gospodarskem oziru v političnem pa bosta torišče vednega nemira. Italijani iz regna pa so končno po osemnajstih mesecih spoznali, da od te dežele, za katero so se bili, pravzaprav ne bodo imeli nikoli nobene, ne gmotne, ne moralne koristi, da, da bodo celo nasprotno — imeli le številne izdatke ter vedno odprlo rano. To so uvideli že nešteti in — zdi se nam —• celo Nitti sam. Na podlagi teh dejstev nam ni več nerazumljivo, da italijanske oblasti niso preprečile te denutacije, da so ji celo pustile prosto pot ter da jo je sprejel celo Nitti sam. Morda pretirujemo, toda nam se zdi, kakor da bi hotela Italija iskati poti nazaj, da se umika iz položaja, ki je postal zanjo isto-tako neznosen kakor za nas. Če je to res, kar se bo kmalu pokazalo, potem je ta de— putacija bila v San Remu celo dobro došla in potem ji je tudi uspeh zasiguran. Potem bo ostala v zgodovini kot velika razdobna točka dveh dob: ene sovražne in nasilne ter druge prijateljske in pravične. si zaslužijo naši bratski gostje. Gostje so dospeli v Maribor v nedeljo dopoldne in so obvestili o svojem prihodu »Glasbeno Matico«. Lepa majska nedelja je povabila večino naših 1 pevcev na izlete, tako da ni bilo mogoče zbrati takoj vseh onih. ki bi bili šli gostom radi na roko. Podpolk. Sernec je prvi posvetil gostom vso pozornost Novica o njihovem prihodu se ‘ je hitro raznesla po vsem Mariboru. Gostje so j odšli v Narodni Dom; prepoved alkohola je onemogočevala primerno pogostitev: polic, komisar je dovolil, da smejo gostje dobiti pivo. Velika težava je bila s prenočišči, kajti ! po tridnevni vožnji so bili gostje potrebni po-j čitka. Za prvo silo se je tudi to naredilo, j Zvečer se je sešla v Nar. Domu družba prijateljev; v imenu mariborskih Slovencev je pozdravil brate Čehe prof. Pivko, ki je njihovemu prihodu povdarjal veliko važnost našega skupnega kulturnega dela. Za njim je na kratko govoril general Maister, ki se je spominjal naših čeških sobojevnikov. Gostje so se zahvalili za pozdravne besede, pevci »Glasbene Matice« so zapeli par pesmi in češki pevci so odgovorili s svojo pesmijo. Razvil se je prijeten družaben večer. Včeraj so si pevci ogledali prostore »Glasbene Matice« pri Gotzu, popoldne pa so napravili izlet v Limbuš. Zvečer so si ogledali sokolsko telovadbo, potem je bil v Nar. Domu prijateljski večer. Danes opoldne je bil skupni obed, ki sta ga priredila »Glasb. Matica« in »Marib. žensko društvo«. Gostje se dobro počutijo v naši Jugoslaviji, dasi jim ne moremo nuditi vsega, ; kakor bi hoteli. j. Naravno je, da je za jutrišnji koncert j velikansko zanimanje. Prvikrat poje v Mariboru I pevsko društvo svetovne slave. Prvikrat se bo 'tu glasila češka pesem v svoji polni krasoti, i Treba je bilo velikih časov, da je to mogoče, ! kajti v starem Mariboru bi češki pevci tudi jz nailepšim programom ne bili mogli uspeti. 1 Stari Maribor je živel v predsodkih in je bil {tuj slovanski umetnosti. Naš jugoslovenski ! Maribor pa z radostjo odpira srce slovanski 1 kulturi. Saj dobro čuti, da je v tem njegova bodočnost. Naše malo mesto je dokazalo doslej veliko razumevanja za kulturne prireditve, imeli smo nekaj lepih koncertov, ki so bili vsi polno obiskani — koncert »Smetane« pa ima za nas poseben pomen, ker nam bo nudil ne le velik umetniški užitek, ampak nam bo pokazal tudi oni višek pevske umetnosti, ki mora biti cilj naših pevskih društev, da bomo tudi mi nekoč nesli lepoto naše pesmi med kulturni svet, kakor je to storilo pevsko društvo »Smetana«. Odveč bi bilo povdarjati pomen takih uspehov, kakor jih je dosegel »Smetana«. Nas veseli, da bo Maribor prvi, ki bo mogel na odru pozdraviti slavne češke pevce. Zato bo jutri za Maribor lep praznik umetnosti. Dogodek je velevažen in zanimiv, radi tega smo hoteli podati tu par misli, ki pa ostanejo do nadaljnega še vedno le misli, kajti v naših srcih je še preveč pesimizma, da bi že sedaj zamogli v vse to neomajno verjeti. Počakajmo torej kaj poreče Italija, kaj poreče Nitti, Vrhovni svet, kaj porečejo vsi ostali več ali manj merodajni činitelji. Mi smo že pred par dnevi povdarili, da je sporazum med nami in Italijo mogoč le na en način, to je: potom plebiscita za vse sporne točke. Isto so sedaj predlagali najvišjemu foru v San Remu tudi oni, ki so na tem najožje zainteresirani. Vrhovni svet je to Cul sedaj oficijelno, čul je tudi Nitti, čula Italija, čul je ves svet. Sedaj čakamo odgovora. Volitve na Češkem. Čehos ovaška republika je dokončala svoje prve volitve. Boj je bil hud na celi črti; čas za volilno agitacijo je bil kratek, zato so stranke porabile vsa sredstva, da pridobe čim večje število volilcev. Časopisje, shodi, reklama in nazadnje celo kinematografi — vse je bilo vpre-ženo v agitacijo. Šlo je strankarsko, pa tudi za skupno češko stvar, kajti v prvem parlamentu so bili samo Cehi in Slovaki, zdaj pa pridejo tudi Nemci in Madžari. Volilni boj je razburil politične strasti: razbijali so se shodi, očitalo se je kandidatom vse mogoče napake, socialisti so celo izrabili proti dr. Kramaru pismo, ki ga je bil pisal cesarju, češ da se je ponižal S tem, ker je prosil za milost. To so neverjetne stvari, a resnične, kajti da bi se moral človek pred narodom zagovarjati za to, da se ni dal obesiti, to se menda še ni nikomur zgodilo. To je dokaz, kako volilni boj s svojo ne-dostojnostjo poniža narod. Zato se čuti sedaj po volitvah vse nekako olajšano in na prvo mesto Stopa vprašanje: kakšen bo bodoči par. lament. ( NajVeč glasov so dobili soc. demokrati in za njimi so največja stranka klerikalci. To da misliti, kajti klerikalcem na Češkem ni šla pšenica v klasje. Klerikalne glasove sta dali Morava in Slovaška. Med slovaškimi klerikalci je mnogo madžaronov in republiki sovražnih ljudi. Jako slabo so se obnesli češki (prej nar.) socijalisti, ki so povsod nazadovali, vkljub temu, da le bil na čelu njih liste min. dr, Beneš, ki je splošno priljubljen. Narodna demokracija je dosegla lepe uspehe in je povsod napredovala v primeri z lanskimi občinskimi volitvami. Vidj se, da se je nenjirno boljševiško valovanje pomirilo in da so se meščanski sloji zavedli nevarnosti, ki preti republiki, ako bo raziedni boj omalovaževal skupno državno korist. Velike obljube, ki so jih delale socijalistične stranke, se niso izpolnile, ker v sedanjih razmerah nobena vlada ne more premagati vseh težkoč, zato se je število demokratskih , glasov pomno. žilo, ker vsakdo čuti, da je treba državi modrih izkušenih politikov, da se bo mogla republika ugodno razvijati. Čehoslovaška republika je izvršila dvoje važnih del; sprejela je svojo ustavo in izvedla volitve. To je predpogoj nadaljnega dela. Nas še oboje čaka. Dokler nimamo ustave iu pravilno voljenega parlamenta, je vsa naša politika brez temeljne podlage in neodgovorni ljudje igrajo komedijo, ki nas pred tujino diskreditira. Poldrugo leto že živimo v skupni državi in v tem času ni bilo mogoče izvršiti niti volitev niti drugih važnih izprememb, ki bi dale konečno državi njen pravi temelj. Češke volitve bodo poučne tudi za nas — samo da ne vemo, kdaj bodo gospodje dovolili, da bodo jugoslovenski volilci povedali svoje mnenje, Dnevne vesti. Gosp. general Maister je prevzel z 29. m. m. komando Štajerskega obmejnega poveljstva ter mesta Maribora. Našega osvoboditelja in junaka pozdravljamo ob niegovem povratku v Maribor ter mu kličemo: »Dobrodošel!« Češki gostje so imeli sinoči skupen večer v Narodnem domu. Prišlo je na vrt tudi mnogo slovenske družbe, ki se je z gosti seznanila. Danes je bil skupen obed v Nar. domu. Popoldne so bili povabljeni v vino-rejsko šolo, od tam so odšli na pokopališče, kjer so zapeli žalostinke nad Slomškovim in Tomšičevim grobom. Jutri dopoldne se odpeljejo v Falo. Opozarjamo, da se vstopnice še dobijo pri Zlati Brišnik v Slovenski ulici. V koncertni dvorani se bodo vrata točno ob 20. uri zvečer zaprla, zato naj bo občinstvo pravočasno na svojih mestih. Ruski kružok jutri vsled koncerta pevskega društva »Smetana« nima svoje običajne učne ure. Namesto tega se vrši učna ura v čett tek ob %20 v realki. »Nova pravda". Uredništvo mlade NS »Nove pravde« je odložil g. Franjo Pirc, ker se list preseli v Ljubljano, kjer bo izhajal kot tednik. V mariborski organizaciji na-rodno-sociialistične stranke je prišlo do razkola; formira se baje nova struja, struia na-rodno-socijalističnih mladinov, ki misli pozneje izdajati svoj lasten list. O Wallischu krožijo po mestu vsemogoče govorice, ki ga obdajajo vedno bolj s tajinstvenostjo. Postal bo kmalu mariborski krali Matjaž. Tako pripovedujejo eni, da je pobegnil in da ga ni. Izginil« je brez sledu. Drugi trdijo, da se skriva nekje v okolici, na kmetih, tretji ga pa celo vidijo, kako se sprehaja po samem mestu. Istotako različne so tudi svote, ki so baje razpisane na njegovo glavo. Nekateri pripovedujejo samo o enem., drugi o dveh, treh, petih tisočih. Hoče ga imeti baje tudi madžarska vlada kot bivšega ljudskega komisarja, ker je dal postreliti, kakor trdijo nekateri deset, drugi trideset in nekateri trdijo celo stotine ljudi. Tudi Madžarska ie razpisala nagrado za onega, ki ga ujame in sicer 20.000 K, tako trdijo. — Kaj je na vsem tem resnice? Kje je Wallisch? Kdo nam razjasni to skrivnost? Klerikalci in Nemci. „Deutsche Grenz-wacht“ je v svoji 31. številki vsa navdušena za naše slovenske klerikalce. V tem svojem navdušenju tudi prorokuje in sicer jako vzvišeno, da bodo v doglednem času v Sloveniji klerikalci neomejeni gospodarji, ter da bodo radi tega tudi v Beogradu imeli velik upliv. „Grenzwacht" se tega srčno veseli ter odkrito trdi, da bodo potem tudi za onih 100.000 (1) Nemcev v Sloveniji prišli boljši časi. To je vsekakor lepo priznanje in jako lepa pohvala, isto smo pripovedovali tudi že mi, toda klerikalci so bili radi tega ogorčeni ter so nasprotno hoteli dokazati, da smo mi tisti ne pa oni. Sedaj pa so neprizadeti in nepristranski sami razsodili in mi smo jim hvaležni. Kje se je vzel sladkor? Nedavno se je še zatrjevalo, da je Maribor brez sladkorja, ter da se radi tega tudi ne more izdajati. Ljudstvo pa je govorilo, da je sladkorja v temnih shrambah nekaterih naših trgovcev dovolj. Mi tem vestem nismo prav verjeli, kaj se vse danes ne govori. Sedaj pa se je med železničarsko stavko sladkor nenadoma pojavil- Odkod? Ker niso vozili vlaki ter sladkor tudi nima nog, da bi peš hodil, je torej nepobitno, da sladkor ni prišel v Maribor komaj sedaj, ampak, da je bil tu že poprej. S tem pa so tudi potrjene one govorice. Sladkor, ki se je sedaj nenadoma pojavil, se prodaja kg po 80 K! Nekateri trdijo, da je bil ta sladkor nekoč nabavljen kg po 20 K vsled dolgega ležanja pa mu je vrednost zrastla za celih 60 K pri kg. Smo jako radovedni, če nam bo kdo to pojasnil. . Predavanje »Mariborskega ženskega društva . Včeraj je predaval v Narod. Domu prof. Ribarič o Ivanu Gunduliču. Pred pesnikovo sliko je predavatelj pojasnil razmere v Dubrovniku za časa Gunduliča, njegovo življenje in glavna dela. Predavanje je bilo vseskozi zanimivo. Predavatelj je podal par stvarnih razlogov glede tega, da predava v hrvaščini s čimer se tudi mi striniamo. Kljub lepemu vremenu je bilo predavanje dobro obiskano seveda bi zaman pričakovali našega dijaštva,’ ki ga menda veliki jugoslovenski pesnik Gun-dulič nič ne zanima. To je žalosten znak časa. Orkester »Glasbene Matice" v Mariboru. V četrtek, dne 6. t. m. točno ob 20. uri zvečer se vrši redna vaja kvinteta na lok. Ker so Dvorakove „Legende", ki se bodo izvajale na prihodnjem koucertu v mesecu juniju, zelo težke, je treba mnogo vaje in je dolžnost vsakega, ki hoče sodelovati pri koncertu, da vaje redno obiskuje. Orkestralni odsek. Podružnici Jugoslovenske Matice v Mariboru je izročil g. prom. nadzornik Fran Repič dobrotvornino neimenovanega v znesku 4000 K. Zopet nov dokaz vzgledne požrtvovalnosti našega naroda za svoje trpeče brate v še neodrešeni domovini 1 Odbor podružnice izreka tako neimenovanemu velikemu dobrotniku, ki naj bi med našimi imovitejšimi sloji našel mnogo posnemovalcev, kakor tudi g. Repiču najiskrenejšo zahvalo! Ukinjenje izrednih odredb. Kr. policijski komisarijat v Mariboru naznai ja, da je začasna odredba (Res. št. 119/29 z dne 24. aprila t. I.) tičoča se 1. prepovedi« zbiranja ljudi v večjih gručah, 2, znižanja policijske ure za gostilne in kavarne, 3. določbe o zapiranju hišnih vrat ob 20. uri zvečer ter 4. prepovedi pohajanja po mestu čez 22. uro, po sklepu deželne vlade za Slovenijo z današnjim dnem ukinjena. Prepoved točenja alkoholičnih pijač ostaja v veljavi tudi še nadalje, na kar se občinstvo in gostilničarji itd. še posebej opozarjajo. Pričakuje pa se, da bo tudi ta odredba še tekom tega tedna, mogoče že v četrtek, ukinjena. O nogometni tekmi Hertha p. Varaždin se nam poroča: Varaždin je dobro moštvo, kar je občutil tudi naš Rapid, ko je igral v Varažd nu. Hertha je torej skušala z ostro igro doseči uspehov. Tako je takoj s početka navalila na vratarja in ga poškodovala. Varaždinci so vkljub temu imeli premoč. Prvi gol je padel v prvi četrt ure, Hertha je potem skušala za vsako ceno izravnati, kar se ji je posrečilo — na to je dal Varaždin drugi gol (desetmetrovka). Polovica 2: 1 za Varaždin. V drugi polovici so Varaždinci popustili, ker so bili vidno ozlovoljeni vsled surove igre svojih nasprotnikov. S takimi dogodki si mariborski šport ne bo pridobil ugleda. Vsled vladajočega pomanjkanja stanovanj, je mestni sosvet v svoji seji z dne 20. aprila 1920 št. 7496 sklenil, da do nadaljnega ne bo podeljeval koncesij za izvrševanje gostilničarske obrti v prostorih, kateri se dosedaj še niso uporabljali v ta namen. To se naznanja, da se strankam pri; hranijo brezpomembni in eventuelni dragi načrti. Trgovci pozor! Na razna vprašanja, katere trgovske nastavljence je prišteti k usposobljenim (kvalificiranim), se da sledeče pojasnilo: Usposobljeni so tisti, ki so do' vršili postavni učni čas in imajo učna 'spri' čevala, ali pa so dovršili dvoletno ali višjo trgovsko šolo. Neusposobljeni so tisti, ki ni' majo zgoraj navedenega spričevala, ne ozi' raje se na to, koliko let že sploh opravljajo službo v trgovskih podjetjih. Obenem se opozarja trgovstvo, da v bodoče sploh ne more več sprejemati neusposobljene v službo ter je v tem slučaju tudi spričevalo kakega privatnega trgovskega tečaja neveljavno. Vsako na novo sprejeto moč se ima takoj javiti gremiju in predložiti tozadevna spričevala. Trgovski gremij. Trgovci in obrtniki, ki rabijo učence, naj to z navedbo pogojev javijo gremiju v Mariboru. Poverjeništvo za socijalno skrb ima več mladeničev in mladenk na razpolago ter zahteva v to svrho liste prostih učnih ntest. Seznam v mesecu aprilu 1920 izdanih Obrtnih pravic: Coffon Heinrik, Smetanova ul. 60, pleskar, lakirar, in slikar. Lah Ivana, Tržaška c. 59, trgovina s sadjem. Cep Antonija, Mlinska ul. 21, trgovina s papirjem.^ Reich Adolf, Gosposka ul. 38, barvar. Filipič Franc, PoberSka c. 38, trgovina z živino. Konzumno društvo za Ljubljano in okolico Ljubljana na Klancu 4, trgovina z mešanim blagom. Abt Viljem, Kejžarjeva ul. 8. trgovina z mešanim blagom na drobno. Konighofer Franc, Pristaniška ul. 2, trgovina z mešanim blagom na drobno. Prinčič Karolina, Stritarjeva ul. 5, trgovina z mešanim blagom na drobno. Krajnc Leopold, Levstikova ul. 29, trgovina s sadjem. Jakob Karl, Frankopanska ul. 55, mala trgovina s papirjem. Hulka Jakob, Slovenska ul. 24, čevljar. Korman Franc, Tattenbachova ul. 7, trgovina z manufakturnim blagom. Prohaska Prane, Strma ul. 11, gostilna. Mahnič Franc, Dravska ul. 11, prevažanje tovorov. Kosi Marija, Loška ul. 5, izdelovanje oblek. Novak Matija, Gosposka ul. 4. Trgovina s papirjem. 'Godec Alojzij, Cvetlična ul. 8, sedlar in jer-ruenar. Uebleis Ivan, Smetanova ul. 22, ključavničar. Roglič Dragotin, Koroščeva ul. 8, trgovina z usnjem. Šetina Ljudevit, Miklošičeva ul. 4, krojač. Škof Josip, Radvanjska c. 15, Pleskar, lakirar in črkoslikar. Nerat Eliza, Minska ul. 7, izdelovanje oblek. Vrečko Ana, Židovska ul. 12, trgovina s sadjem. Magerl 'Frančiška, Strma ul. 3, šivilja za perilo. Eberl Ivan, Jezdarska ul. 5, pek. Kodrič Dominik, Urbanova ul. 19, čevljar. Lešnik Mihael. Smetanova ul. 46, krojač. Vake Franc, Ruška c. št. 27, krojač. Leskošek Marko, Ruška c. št. 45, čevljar. Kampuš Rudolf, Gubčeva ul 3, kroiač. Monjač Rudolf, Tattenbachova ul. 13,' čevljar. Znider Franc, Smetanova ul. 51, krojač. Poch Marija, Trubarjeva ul. 4, trgovina z delikatesami. Marat Viljem, Mlinska ul. 34, trgovina z drvmi za kurjavo. Novak Rudolf, Trg svobode 3, trgovina z pohištvom. Gradischnip' Cecilija, Poberška c. 32, izdelovanje oblek. Taic Luka, Wildenrainerjeva, mesar. Kristanič Štefanija, ^egova ul. 18, izdelovanje oblek. Seiler Ernest, Gosposka ul. 19, urar. Jančič Josip, Pristaniška 7, sodar. Lipša Frančiška, Vetrinjska ul. 26, Sejmar, Poseržin Josipina. Vetrinjska ul. 26, Sejmar. Rachle Marija, Tržaška c. 75, trgovina S sadjem. Kolar Fany, Aleksandova c. 6, perica. Kardinar Marko, Frankopanska ul. 7, zavod za £Mam’zelle Nitouche«. Ab. B—40. V soboto 8.: »Školjka«. Ab. A—40. V nedeljo 9.: Popoldne ljudska predstava »Divji lovec«. Zvečer »Španska muha«. Izven abon. Izdaja: Tiskovna zadruga Maribor. Odgovorni urednik: Fr. Voglar. Tiska »Mariborska tiskarna d. d.« Dr. France Toplak Maribor, Glavni trg 18 začasno ne ordinira. Mala oznanila. Sprejmejo se delavci za „Cais- son“, dalje 2 vrla ključavničarja za stavbno montaio. Elektrarna Fala. 3—2 Prva slovenska brivnica občinstvu priporoča. Za točno in čisto postrežbo se jamči. Fran Novak, brivski mojster, Aleksandrova cesta št. 22 (prej G. Gredlič). 243 f Pohištvo Spalne, jedi'ne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki, modroci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo KAREL PREIS, Maribor ««' Slomšekov trg It. 6 P Svoboden ogled! 217 Ceniki zastonj! Zavod za straženje in zaklepanje v Mariboru prevzame vsako vrsto straienja v mestu, na kolodvorih, kakor tudi spremljanje železniških voz. Pojasnila v pisarni PristaniSSna ulica 2. SE Svoji k svojim! HI Raznašalci časopisov Invalidi, dobe Sep zaslužek. Zglase naj se v upravniiivu ..Mariborskega delavca*0. Centralna banka d. d. u Krapini. K OSNOVA za povišenje dioničke glavnice. r g E m m m s m m \ s * Redovita glavna skupština dioničara Centralne banke d. d. u Krapini, održana dne 14. tnvnja 1920. zaključila je: Povišenje dioničke glavnice od 15,000.000 K na 50,000.000 K izdanjem od 350.000 komada novih dionica po 100 K nominalne vriednosti i povjerila ravnateljstvu, da to povišenje provede. Na temelju tog zaključka izlažemo na javnu sup-skripciju: . 350.000 dionica po 100 K nominalne vriednosti. — Za upisivanje ustanovljeni su slijedeči uvjeti: 1. Nove dionice koje glase na donosioca, učestvuju na poslovnom uspjehu od 1. srpnja 1920. te su prama tome providjene kuponom sa pravom na polugodišnju divldendu za godinu 1920. 2. Rok supskripciie počima 20. travnja te traje za dioničare do 10. svibnja 1920., a za nedioničare do 15. svibnja 1920. — Dioničari, koji do 10. svibnja 1920 ne izvrše svoje pravo opcije, gube to pravo. — Starim dioničarima prapušta se pravo prvenstva na 150.000 komada dinnica n’, način, da na svaku staru dionicu mogu upisati (optirati) jednu novu dionicu i to uz tečaj od 180 K po komadu. 4. Ostalih 200.000 dionica kao 1 eventualne po dioničarima neoptirane dionice mogu upisivati i nedioničari uz tečaj od 250 K po komadu. 5. Kod supskripciie imr»de se odmah potpuni iznos optiranih odnosno upisanih dionica na jedanput u gotovom položiti. S S 6. O uplačenim iznosima izdat če se blagajničke po-tvrde, na temelju kojih če se izručiti medjutomnice vrhu dodijeljenih komado, dok če se. medjutomnice izmjeniti originalnim dionicama, kad iz tiska izadju, i to u pojedi-nim komadima ili složenim komadima po 5, 10 i 50 dionica. 7. Posjednici starih dionica, koji u smislu točke treče ove osnove žele izvršiti pravo opcije, imadu prigodom supskripcije predložiti svoje stare dionice odnosno medju-tomnice, koje če im se nakon provedene opcije sa bla-gajničkom potvrdom na njihov trošak povratiti. 8. Ravnateljstvo pridržaje si pravo reparticije (podjelbe) upisanih i uplačenih dionica glasom točke četvrte ovog poziva. — Uplate za nedodije