Leto XIV., štev. 304 Ljubljana, nedelja 31. decembra 1933 Cena 2.— Din tjpravmatvo. ujutiijana. tUiafijeva Ulica 5. — Telefon Št 3122, 3128» 81*4, 3125, 3126. Lnseratni oddelets: L.JuW}ana, Šelenburgova ul 3 — Tal 3492, 24ta Podružnica Maribor: Gosposka ulic« Št. U. — Tai«*uD St 24M Podružnica Celje. Kr»enova ulica it 2. — Telefon St. 190 Računi pri pošt ček zavodih: Ljul^ Ijana št. 11 842, Praga ftlalo 78.180^ Wi<=n «tt 1 <).■> 241 - v*..- •"'* 1 1 T ;.,:. ; P 1 • V-. ? i • - - 1 r j1 ■ čl'"' ~' o ^ Naročnina uioaa meetCui uio JA.— Za inozemstvo Dio 40.-> Uredništvo: Ljubljana. K nai i jeva ulica ft. TvMtoa 8122, 3128. 3124. 3125, 312* M*nbor, Gosposka ulica 11 Teleton St '/440. Celje. Strossmaverjeva ulica Stev. 1, Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Iz preteklosti Bilanca leta 1933., ki bo nocoj ob zvo-nenju silvestrovih zvonov utonila za bregove večnosti, je nedvomno taka, da si k novemu letu ne moremo želeti nič boljšega nego temeljito, pa res temeljito izboljšanje časov. To željo polagamo prav vsi v novoletna voščila. Trdota kritičnih razmer v svetovnem gospodarstvu, negotovost mednarodnega političnega položaja v Evropi, to in še marsikaj vrta v vsakega izmed nas in skoraj ne pozna izjeme. Ljudje smo vajeni gledati navzgor in zavidati. Danes tudi gospodarsko najtrdnejši posamezniki dobro poznajo besedo, čije metalni zvok brni v sleherni duši: negotovost. Vsi oi hoteli ven iz tega stanja, kl nas duši kakor tesen oklep. Ob minulih božičnih dneh so listi prinašali lepe uvodnike o izhodu iz sedanjega položaja, o željah po miru in stalnosti. Najpomembnejše besede pa je povedal za božič pre-zident Masaryk: vsak mora začeti pri sebi, tu je izhodišče vseh preosnov, tu se začenja izboljšanje časov. Kako pa naj začnemo pri sebi? Z vero in zaupanjem, z jasnim mišljenjem, s skromnim življenjem Zdravila, ki se tu nudijo zoper težave časa, so kaj preprosta, že zdavnaj preizkušena. Žal, da v domišljiji ljudi učinkujejo manj kakor bleščeče besede in iskreči ooeti, ki nikogar ne vežejo. Pred vsem sta potrebni vera in zaupanje, ah z drugimi besedami: potrebujemo nekoliko več svetloglednosti, optimizma. V potekajočem letu smo se spominjali petnajstletnice prevrata. Marsikdo je ob tem jubileju morda malo-dušno vzdihnil: tedaj in sedaj! Toda usoda, ki nas vse vrtinči in rosi skozi labirint človeške zgodovine, se ni nikdar ozirala na malodušne slabiče. Današnji čas zahteva živcev, prav kakor vojna do ba. Jadrnica naše svobode je v teh petnajstih letih priplul.". iz pristana mirovnih pogodb in od obal konjunkturne dobe na široko odprto morje, kjer buta v nje na napeta jadra leden veter in rezko žvižga svojo neprijazno melodijo. Vsi, ki so danes na državnem krmilu, dobro razumejo ta pisk in žvižg mednarodnega vetra, in vendar jih ne navdaja z malo-oušjem, marveč z voljo do dela in cbramoe, voijo, ki ni nič manjša od želje po mirnem, udobnem pristanu dobrih časov. V teku svoje dolge zgodovine se je ves naš narod navadil potrpežljivosti, trpljenja in požrtvovalnosti za občo usodo. Kaj so današnje težave in težkoče v primeri s strahotnimi izkušnjami naših prednikov v preteklosti, skozi številna pokolenja, v mnogo primitivnejših gospodarskih in socialnih razmerah?! Spomnimo se samo stoletij turških navalov, časov, v katerih so vojne neprestano motile gospodarski napredek in kulturni razvoj, pa velikih epidemij, pogoste lakote in mnogih drugih neprilik, ki so ogražale življenje in unetje raših prednikov Spomnimo se njih< vegi .iiz-kega življenjskega standarda, ki še danes velja v posebno revnih pokrajinah naše širše domovine, kjer sta glad in pomanjkanje ?ikoraj normalen pojav v neštetih va,seh in hišah. Tudi na tleh naše ožje domovine, v naši slovenski deželi, ki sega že v srednjo Evropo, so v dolgi in ne še tako davni preteklosti vladale razmere, ki so bile neprimerno slabše od najhujše danes mogoče krize. Samo pogled v narodovo zgodovino nas v kritičnih časih varuje pretirane črnoglednosti. In dobro bi bilo, če bi se vsi, ki nosimo vsak po svoje težo današnjih razmer, pogosteje zamislili v po-vestnico svojega naroda in prisluhnili glasu te »učiteljice življenja«. Če gledamo življenje in usodo posameznika s tega vidika, vidimo, da so njegove tež koče in bolesti malenkostne v primeri z velikim trpljenjem celih rodov v preteklosti, z zgodovinsko usodo naroda, ki je moral na svojih i/loženih tlen vzdržati vse viharje preteklosti, biti stoletja krvaveči »zid krščanstva« in živa trdnjava, za katero je zapadna Evropa gradila svojo kulturo. Če primerjamo to preteklost. Mje demoni še niso izginili s sveta in ki v tej aH oni obliki še danes spletkarijo proti o^atoju manjših, miroljubnih narodov, s »Manjim s'anj«m, vidimo, da živimo v mnogo boljših razmerah in da je danes naš napredek znatno hitrejši in mnogo večji kakor je mogel biti v tej dolgi preteklosti. Naj žvižga okrog naše ponosne ladje, okrog naše svobodne narodne irža-ve, rezki veter mednarodnih nasprotij in kriz, ;mi se ga ne ustrašimo in nt bojimo. Preveliko je bilo trpljenje našega naroda v preteklosti in preveč duševnega zdravja je v našem ljudstvu, da bi postali malodušni ob teh zastrašujočih žvižgih, ki se oglase kdaj pa kdaj nad trdnimi jadri našega svobodnega broda! Srbsko ljudstvo, ki je bilo v preteklosti najtrje preizkušeno, si je v dobi suženjstva in trpljenja ustvarilo svojo prekrasno narodno pesem, ki je tako človeka in tako široka, da bi lahko bila dan«i nacionalno Sveto pismo vseh Jugoslovanov. Iz teh pesmi, katerih avtorji •o bi'i preprosti, nepismeni ljudje, ubož- (dno stanje v Energičen obračun vlade s fašističnimi teroristi — Umor ministrskega predsednika Je bil delo velike zarote — Aretacija vseh fašističnih voditeljev — Podrobnosti o umora Bukarešta, 30. decembra, r. Sinoči je bil na kolodvoru v Sinaji izvršen atentat na ministrskega predsednika dr. Jona Duco, ki se je, zadet od štirih revol-verskih strelov in drobcev bombe, takoj zgrudil mrtev, njegov spremljevalec, bivši bukareški župan Costinescu, pa je bil smrtno nevarno ranjen. Atentator, dijak Nikolaj Constantinescu, član raz-puščene fašistične organizacije »Železne garde«, je bil aretiran. Truplo pokojnega Duce so po naroČilu kralja Karola prenesli na dvorec Pe-leš v Sinaji, odkoder je bilo danes prepeljano v Bukarešto in v Athenaju položeno na mrtvaški oder. V torek popoldne bodo truplo prepeljali na pokojnikovo posestvo v Melterešti, kjer bo v sredo svečan pogreb. Predsedstvo vlade je kralj poveril naj- stai-ejšemu članu Ducovega kabineta, dosedanjemu prosvetnemu ministru dr. Angelescu. V tej začasni vladi, ki je bila davi zaprisežena, so ostali vsi člani Ducove vlade. Preiskava je ugotovila, da gre za razpredeno zaroto »Železne garde«, kl se hoče z nasiljem in terorjem polastiti oblasti. Zato je vlada danes dopoldne na posebni seji sklenila izdati najstrožjo varnostne ukrepe. V zaščito reda in miru je bilo opoldne za vso državo proglašeno obsedno stanje. Dosedaj pa mir ni bil nikjer kaljen in zaenkrat ni bojazni, da bi prišlo do kakih večjih izgredov, tem manj, ker vse politične stranke brez razlike odločno obsojajo zavrat-ni zločin in globoko obžalujejo tragično smrt velikega in zaslužnega rumunskega državnika. Tragična smrt uglednega romunskega državnika je tudi v inozemstvu, zlasti pa v državah Male antante globoko odjeknila. Pokojni dr. Duca je bil eden izmed iniciatorjev in največji pobornik idej Male antante. Med številnimi izrazi sožalja, ki jih je sprejela rumunska vlada, sta prva izrazila globoko sočustvovanje ob veliki izgubi jugoslovenski ministrski predsednik g. dr. Srškič in zunanji minister g. Boško Jevtač. taca umorjen Podrobnosti o sinafskem zločinu — Atentatorji so bili trije — Vsi so aretirani — Preiskava je razkrila razpredeno zaroto fašistične »Železne garde44 Bukarešta. 30. decembra, p. Včeraj popoldne je odpotoval min in t reki predsednik dr. Duca v Sinajo, da poda kralju Karolu. ki se mudi na svojem dvorcu P?lešu, poročilo o položaju po izvršenih volitvah. Spremljal sa ji finančni minister Bratianu. Takoj po prihodu v Sinajo je bil Duca sprejet v av-dijenco, ki je trajala nad dve uri. Okrog 18. je zapustil dvor in s3 podal v vilo svojega prijatelja, bivšega bukareškega župana dr. Costiraesca. pri katerem je ostal na večerji. Nato ee je hotel z večernim brzovlakoni vrniti v Bukarešto. Ko pa je v spremstvi | ministra Bratiana in dr Costinepca prišel na kolodvor, je Skočil pred njega neki mladenič in z bliskovito naglico oddal nanj pet r?volverskih strelov, zraven pa še vrgel med skupino okrog dr. Duce bombo. Štirje streli so zadeli dr. Duco v glavo ter je pri petem strelu že omahnil, tako da je strel mesto njega zadel pole-g njega stoječega dr. Costinesca v glavo in ga smrtno nevarno ranil. Na peronu ie nastala panika in zmeda, ki jo je atentator izkoristil za bfg. Bežal je čez železniški tire proti bližnjemu sozdu, vendar pa so ga policisti in železniški uslužbenci kmalu dohiteli in J-jeli. Duca mrtev Med tem so prenesli oba ranjenca v pisarno postajenačetiniia. Pozvani zdravnik pa je moral žal ugotoviti, da je biil dr. Duca že mrtev, ker so mu krogle prevrtale možgane, dočim je za dr. Costinesca odredil prevoz v boinico, kjer so ga operirali. Njegovo stanje pa je skoraj brezupno. Pa tudi, ako se bi zdravniški znanosti posre-či-čjlo, da mu ohrani življenje, bo ostal slep na obe očesi. Kralj Karol ob mrtvaškem odru O groznem atentatu so seveda takoj obvestili vlado, dvor ki ostale obiasti. Kralja Karola je vest o smrti dr. Duce globoko pretresla ter je takoj odredil, naj prepeljejo njegovo truplo v kraljevski dvorec, kjer so ga položili na začasni oder. Kralj Karoi se je prišel prvi poklonit zaslužnemu državniku ter je položil na krsto velik šopek. Ob enem je odredil, da so oficirji kraljeve garde postavili ob krsti častno stražo. Atentator Atentatorja so na policijskem komisari-jatu na kolodvoru takoj zaslišali. Zove se Nikolaj Constantjneiscu. AbsolviraJ je trgovsko visoko šolo ter se je z vso vnemo vrgel v politiko. Kakor velik del mestne mladine, se je tudi on oklenil »Železne garde« ter postal njen fanatičen pristaš. Pri zadnjih volitvah je kandidiral za poslanca ter je bil tem bolj razočaran, ko so bile ob enem z razpustom »Železne garde« razveljavljene tudi vse kandidature njenih članov. Zato se je odločil, da se maščuje in ie po svojem zatrjevanju iz lastne pobude izvršil atentat Ta njegova jzipoved pa se je kmalu izkazala kot netočna. Ugotovljeno je bilo, da je imel več pomagačev. Razpredena zarota Z vso energijo uvedena preiskava je dognala, da je atentat delo široko razpredene zarote »Železne garde« ter da je bil Constantinescu skupno z dvema drugima zarotnikoma določen, da izvrši atentat Bila sta to kava mar Galimaci in dobruški naseljenec Balemact- iafor je pri za- sliševanju priznal, da sta bila oba navzoča na kolodvoru. Oblasti so za pobeglima atentatorjema izdale tiralico in davi so ju že izsledili. Po atentatu sta pobegnila preko tirov v bližnji gozd ter ponoči peš šla do Bustenija, od koder sta se hotela davi z brzovlakom odpeljati v Bukarešto. Pred vstopom v vlak pa so ju policijski agenti spoznali in aretirali. Pri zaslšanju sta izpovedala, da so bili dogovorjeni, da Duca ne sme živ zapustiti S:naje. Zato sta se na kolodvoru postavila levo in desno od Con-stantinesca, da bi v primeru, ako b; se njemu atentat izjalovil, ona opravila dodeljeno jim nalogo, ki so jo -morali izvršiti pod pretnjo smrtne kazni s strani zarotnikov. Pri obeh so našli browninge in naboje ter po dve bombi. Vse tri atentatorje neprestano zaslišujejo. Podrobnosti njihovih izpovedi še nso znane, objavljeno pa je toPko, da gre pri umoru za široko razpredeno zaroto, organizirano od pristašev »Železne garde«. Nad sto aretacij Se v teku noči je bilo izvršenih v Bukarešti in po drugih krajih nad 100 aretacij vodilnih članov »Železne garde«. Aretirani so vsi voditelji, ki so bii deloma šele včeraj izpuščeni iz zaporov. Le glavnemu voditelju dr. Codreanu se je posrečilo, da je pobegnil in bo vršila žalna služba božja, katere se bo udeležil tudi kralj, nato pa bo pogreb. Sožalje Jugoslavije Bukarešta, 30 decembra p. Vest o tragični smrti dr. Duce je izzvala ne samo ▼ Rumuniji, marveč tudi v vsem inozemstvu največje sočutje. Med prvimi sožalnimi brzojavkami, ki so prispele iz inozemstva, so bile brzojavke jugoslovenskega ministrskega predsednika dr. Srškiča, zunanjega ministra g. Boška Jevtiča in predsednika Narodne skupščina dr. Kumanudija. Ministrski predsednik dr. Srškič je br-zojavil predsedniku rumunske vlade: »Bolestno presunjen nad silno izgubo, ki je zadela prijateljski in zavezniški rumunski narod v osebi znamenitega državnika Jona Duce, prosim Vašo ekscelenco v imenu jugoslovenske kraljevske vlade, da izvoli sporočiti kraljevski rumunski vladi izraze najglobljega sožalja.« Brzojavka zunanjega ministra g. Jevtiča se glasi: »Njegovi ekscelenci g. Titulescu, zunanjemu ministru, Bukarešta — Globoko presunjen nad tragično smrtjo predsednika vlade Duce. zvestega prijatelja jugoslovenskega naroda in soustvaritelja Male antante, čutim z žalostjo vaše ekscelence in vas prosim, da izvolite sporočiti rumunski vladi in rodbini nepozabnega predsednika izraze mojega najglobljega sožalja.« Predsednik Narodne skupščine g. dr. K. Kumanudi pa je sporočil sožalje Narodnega predstavništva Jugoslavije z naslednjimi besedami: »Globoko pretresena nad zločinskim dejanjem. čigar žrtev je postal predsednik rumunske vlade dr Dnca, jugoslovenska Narodna skupščina z iskrenim bolom sočustvuje z vsem rumunskim narodom nad veliko izgubo, kj ga je zadela.« Nov atentat v Sinaji Sinaja, 30. decembra. Danes okrog 12.45 je v dvorski čakalnici na kolodvoru izne-nada eksplodirala bomba. Pri tem je bil neki otrok hudo ranjen in je po prevozu v bolnico umrl. Misli se, da gre za novo demonstracijo »železne garde«, ki je hotela o priliki današnjega prevoza trupla pokojnega Duce izzvati nerede. Bcmba ali morda peklenski stroj pa je očividno predčasno eksplodiral Uvedena preiskava še ni ugotovila, od kod izvira eksplozivo. Drugi razburljivi incident se je pripeti) o priliki pogreba v Sinaji. Ko so krsto prenesli v pripravljeni vlak. je zet pokojnega Duce Misnunesti ves razjarjen vdrl v pisarno policijskega komisarja na kolodvoru, kjer je še vedno bil zasliševan atentator. V pisarni je zet potegnil revolver ter začel streljati na afentatorja, k; pa ga ni zadel Z velikim naporom so zeta razorožili in pomirili. B. Borko i Vseslovanstvo Ta beseda je spet postala sa celo plast ljudi tako nova im sveža, kakor bi bila iele včeraj sprejeta v naše besedišče. Presenetljivo je, kakšno mistično vsebino dobiva vseslovanska ideja v eadnjem letu na Poljskem, zanimivo, s kolikšnim poudarkom se izgovarja ta beseda pri nas in do kake mere se slovansko navdušenje pojavlja v narodu realistov, med Cehi. Nastopile so neke izpremem-be, zganile so se podtalne sile v ogromni slovanski masi, v Bolgariji in celo v Rusiji vidno silijo na dan neka nova čuvstva. Je to vendarle ostanek slovanske rasne zavesti, pritajeni šepet krvi? Oglašajo se Vseslovani, ki na svojem priljubljenem konjičku, imenovanem Navdušenje, dirjajo preko vseh očitnih dejstev in se izgubljajo v brezbrežnem prostoru besede »slovanstvo« kakor jezdec v stepi. Takoj za njimi se plazijo dvomljivci, pripravljeni, da z ledenimi polivi ohlade njihovo razgreto domišljijo. Vzlic pretiravanju entuziastov in dvomljivcev pa vseslovanstvo kot politični in kulturni program zopet oživlja. Žilava trdovratnost, s katero se ta ideja že več ko sto let giblje med utopijo in stvarnostjo, je najboljši dokaz, da je kaj več kakor lirična pesem na politične note. V letošnjih proslavah 2501etnice zmage Jana Sobieskega pred Dunajem je ostala pri nas skoraj neopažena neka druga obletnica: v hrabri vojski kralja Jana Sobieskega je padel pred cesarskim Dunajem dominikanski menih Jurij Križanič, ta najsvetlejši prototip vseslovenskega navdušenja in neozdravljivega sanjarstva o slovanski enoti. Sredi burnega sedemnajstega stoletja je Križanič dolgo in trudoma romal v daljno Moskvo, da bi prepričal ruskega carja o svoji vseslovanski veri; zaradi tega je bil osumljen, vržen v ječo in izgnan v Sibirijo. Smrt tega moža pred 250 leti, v obrambi one srednjeevropske civilizacije, ki je jela šele dve sto let po njegovi smrti priznavati Slovane, ima simboličen značaj. Križanič je in ostane največji vseslovanski sanjar. V njegovem času je bila misel zedi-njenja vseh Slovanov še bolj fantastična kakor je danes. Slovani, ki so jih gospodarske in vojaške razmere v zgodnjem srednjem veku razmetale širom vzhodne in srednje Evrope, so komaj vedeli drug za drugega. V negotovosti in težavah stoletja, ki ga je vzburkala tridesetletna vojna, je provincialni hrvaški župnik zapustil kakor don Quijote svoje debele knjige, iz katerih se je navzel meglenih pojmov o slovanstvu, in je krenil na pot za bleščečim fantomom. Ne čudimo se, če v negotovosti tn težavah našega časa vznikajo podobne sanje o vseslovanski enoti. Nedavno so v poljskem Poznanju, na tleh nekdanje Pruske, ustanovili »Zvriazek wszechslo-vvianski«, Vseslovansko zvezo. Ob istem času sta nastali v Varšavi dve novi vseslovanski organizaciji. Ustanovitelj po-znanjske panslavistične Zveze je Josef Mestwin Musialek, ki ie pravkar izdal prvi del knjige »Slowianie«. Tu oznanja podobne ideje, kakor so jih zastopali Križanič ali naši stari romantični panslavisti B. Raič, M. Majer-Ziljski in drugi, ki so sanjarili celo o edinstvenem vseslovanskem jeziku. Musialek je prepričan o bodočem velikem poslanstvu Slovanov in veruje v skorajšnje uresničenje slovanske federacije. Francozi in Italijani so že prekoračili dobo svoje moške sile, germanski narodi so le prehodno močni v Evropi, samo Slovane še čaka njih moška doba. Musialek sodi, da je minila tista doba slovanske zgodovine, ko so se Slovani nenehoma cepili in drobili; njih etnična gmota prehaja v stanje zgoščevanja in zedinjevanja. Vseslovanska federacija se bo lažje uresničila, kakor Panevropa ali Svetovna zveza narodov, zakaj vsi narodi še niso dozoreli za vzajemno sožitje, Slovani pa lahko že zdaj združijo svoje prapore. Zedinjenih Slovanov bo 250 milijonov duš, in ta politični narod postane največja velesila v Evropi in na svetu sploh. Ideologije se začudo vračajo in ponavljajo. Samoten sen hrvaškega župnika Križaniča pred več ko 250 leti, sanjarije naših panslavistov iz leta osem in štiridesetega, današnja naraščajoča mistika vseslovanstva, vse to so znaki iskanja neke vere v dobi težkih dvomov in negotovosti. Živimo v času. ko se obnavlja politični romantizem. Nasproti razumsko jasni in logični ideji demokracije, ki jo je ljubosumno gojilo devetnajsto stoletje, vstajajo protiracionalistične in protide-mokratične doktrine fašizma in narodnega socializma. Razum zamenjujejo nagoni, na mesto človekoljubja stopa bojevniško razpoloženje. Evropska duhovnost se pogreza v razdobje neke nove metafizike, ki se vidno kaže v ideloških utemeljitvah novih političnih gibanj. V tej čudni dobi začenjajo torej oživljati tudi stare slovanske sanje. Slovan- ska ideja, Id ji je dal zlasti češki duh trezno in razumno formulacijo, zopet prehaja ▼ slovansko mistiko. Med sve-slovanstvom in slovanstvom nastajajo razlike. Slovanska ideja se je pod vplivom demokracije srečno izkopala iz prvotnega naivnega romantizma, Ze pred 25 leti je bila na slovanskem kongresu v Pragi sprejeta realno usmerjena slovanska ideologija. Še bolj je ta slovanski realizem prevladoval po svetovni vojni. 2e dolgo je uvrščena med odvečne utopije stara panslavistična ideja vseslovanskega jezika; ie dokaj časa posmehljivo sprejemamo čudaške nazore kakšnega vseslovanskega entuziasta, da je potrebno politično in kulturno edin-stvo vseh slovanskih narodov. Težke razprtije med Slovani in nastajajoče preusmerjevanje evropskih narodov v smislu gospodarskih federacij so kazale, da edinstvo slovanskih narodov v tem smislu ni samo neizvedljivo, marveč tudi odveč. Slovansko delo je šlo za tem, da se Slovani, ki jih veže jezikovna sorodnost, vzajemno spoznavajo in da si pomagajo tam, kjer je realno dana vzporednost političnih in gospodarskih interesov. Tako pojmovanje slovamstva js popolnoma ustrezalo demokratični dobi. To je balo slovanstvo brez imperialističnega smotra, brez metafizičnih korenin. Novi pojavi pa kažejo, da se spo-radično, vendar pa z neko značilno nujnostjo, pojavlja nov panslavizem. Ni treba pretirano poveličevati pomena teh pojavov. Tako vseslovanstvo je nedvomno še vedno sanja, toda današnji svet začenja res že sanjati z odprtimi očmi. Smisel za razumsko budnost katastrofalno vpada v politiki nekaterih narodov. To je tisto, kar imenujemo politični romantiizem. Kar presenetljivo bi bilo, če ne bi na to izpremembo reagirala tudi slovanska duševnost. Razumemo, da je reakcija posebno močna na Poljskem in zlasti še na tleh, kjer je ostalo toliko spominov na nedavno dobo pruskega strahovladja. Proti obnovi pangermanizma stavijo slovanofili obnovo panslavizma. Zares: mistika nordijske rase ni nič jasnejša od mistike vseslovanstva. Nemški filozof Spengler sanjari o imperium mundi, s katerim si bo nemštvo izbojevalo nadvlado nad svetom. Njegove knjige se širijo v milijonih izvodih med nemškim ljudstvom. Če že zavržemo razum kot najvišjega sodnika v političnih zadevah, kakor ga hočejo zavreči ideologi fašizma, ne vem, zakaj bi bila bojevita, imperialistična im s sovraštvom prepojena filozofija Oswalda Spenglerja pametnejša od miroljubnih in pohlevnih vseslovanskih nazorov poznan jskega Musialka?! Danes, ko je slovanski vzhod v nemških očeh zopet locus minoris resisten-tiae, je umljivo, da se tudi tu začenja pojavljati nekoliko te, pri Slovanih pač kaj skromne imperialistične nerazum-nosti. V interesu iztreznenja sveta in evropskega miru bi bilo želeti, da bi za pacifističnim vseslovanstvom, ki hoče braniti samo svoje, res stale realne sile, kakor stoje za militantnimi idejami O. Spenglerja. Čas, ki v njem živimo, je priznano presenetljiv; upajmo, da odpor zoper vsenemški imperializem ustvari v presenetljivem tempu vsaj realnejše in tesnejše povezano slovanstvo in prinese v nekem smislu to, o čemer je že pred 250 leti sanjaril Križanič. Bilo bi napak, če bi prekrižali roke in se vdajali razkošnim nadam; vemo, da so gore ovir večje, kakor ji more premakniti vera najbolj fanatičnega Vse-slovana. Toda naš čas je dovzeten za ideje, ki vznikajo v bajni deželi Utopije; morda slovanstvo vendarle najde v novem evropskem položaju kakšno skupno idejo, ki se bo nalezljivo razširila in zmobilizirala razcepljene sile k skupni obrambi pred viharji zgodovine, ki v letih 1914—1918 niso zadnjikrat divjali po slovanskih tleh. Kdo je zakrivil železniško katastrofo pri Lagnyju Pariz, 30. decembra. AA. Vse kaže, da bo zaradi katastrofe pri Lagnyju obtožen g!avn; prometni inženjer Vzhodno-železni-ške družbe, Pelerin. Zagovarjati se bo moral za to, ker je brzovlak odpeljal s postaje takoj za ponesrečenim vlakom, ki 'e dosti počasnejši od brzovlaka. O katastrofi pri Lagnvju se vršita sicer dve preiskavi: upravna in sodna Včeraj je idšel pravosodni minister Renauldy osebno v Lagny in zahteval razna pojasnila od vodilnih inženjerjev. Huda letalska nesreča Bruselj, 30. decembra AA. V bližini Bru-gesa je padlo na zemljo letalo mednarodne letalske družbe, ki je bilo na potu iz Bruslja v London. Vseh deset potnikov se je ubilo. Nova železniška nesreča v Franciji Pariz, 30. decembra t. Ekspresni vlak Strasbourg-Pariz je snoči pri Chalone sur Marne skočil s tira. človeških žrtev ni. Senat za siromake Beograd, 30. dec. d. Predsedntttro senata je iz tvojih prihrankov podelilo 200.000 Din za podpore siromakom. Vsota je bila razdeljena naslednje: Beograd 50.000 Din, Zagreb 50.000 Din, Ljubljana 10.000 Din, Skoplje 6000, Niš, Nori Sad, Sarajevo, Split, Cetinje in Banjahika po 5000 Din. Razen tega dobita beograjska in zagrebška univerza po 10.000 Din, ljubljanska univerza, skopljanska in subotiška fakulteta pa po 5000 Din podpore. Ostalih 30.000 Din je bilo razdeljenih za razne druge podpore. Konstituiranje načelstva Pokojninskega zavoda Včeraj dopoldne je bila seja nedavno izvoljenega novega načelstva Pokojninskega zavoda v Ljubljani. Sejo je vodil predsednik g. dr. Baltič. Načelstvo se je konstituiralo ta Je bil izvoljen za podpredsednika iz skunine po-slodajalcev za dobo 2 let g. Adolf Ribnt-kar, za njegovega namestnika g. Josip Kavčič, za ostalo dobo 3 let pa g. Josip Kavčič za podpredsednika, g. Adolf /?if»-nikar za njegovega namestnika. Iz skupine poslojemalcev ie bil izvoljen za podpredsednika g. Ivan Tavčar, za njegovega namestnika g. Jožko Zemljič. Za člana upravnega odbora za dobo ( enega leta je bil izvoljen iz skupine po-slodajalcev g. Ivan Avsenek (namestnik g. Tone Kralj), iz skupine poslojemalcev pa g. Vladimir Vrančič (namestnik g. Lu-dovik Stih). Za člana rentne komisije Jo bfl lz skupine poslodajalcev izvoljen g. Ferdo Pinter (namestnik g. Josip Dermastja). iz skunine poslojemalcev pa g. Franc Vol-čanšek (namestnik g. Jožko Zemljič). Za člana revizijske komisije je bil iz skupine poslodajalcev izvoljen g. dr Maki Obersnel (namestnik g, dr. Juro Adlelič). MIRIM kraljica čokolade Specljalitete 00: MLEKITA — mlečna čokolada. KAVITA — mlečna s kavinim okusom. MASIJTA — desertna čokolada brez primesi. SAD VITA — sadje ▼ čokoladi. Zapomnimo si imena, da moremo izbirati po svojem okusu, ko kupujemo čokolado. Pododbora županske zveze za oba mariborska sreza Maribor, 30. decembra. Dopoldne cfo 10. je bila na sreskem na-čelstvu seja, na katero so bili povabljeni vsi župani obeh mariborskih srezov. Poleg mnogoštevilnih tajnikov so bili navzoči tudi narodna poslanec g. dr. Pivko, župan g. dr. Lipold, oba sreska načelnika gg. Milan Makar ln dr. Senekovič, odposlanec Županske zj^eze g. dr. Riko Fux ta banski tajnik g.*"cfcrkič. Vse navzoče je pozdravil g. dr. Riko Fux in razložil namen sestanka ter delovanje županske zveze. Izvoljen je bil na predsednika pododbora županske zveze za Maribor levi breg g. dr. Milan Gorišek, župan od Sv. Lenarta v Slovenskih goricah, za podpredsednika pa g. Ivan Janžekovič, župan občine Krče vina; za predsednika pododbora za Maribor desni breg je bil izvoljen pobreški župan g. Matija Volk, za podpredsednika pa g. dr. Josip Pučnik, župan v Slovenski Bistrici. Odborniki obeh pododborov so vsi župani. Po konstituiranju pododborov je pozdravil vse navzoče mariborski mestni župan g. dr. Franjo Lipold ln izrazil željo, naj bi bilo v bodoče sodelovanje med mestom In deželo čim tesnejše in iskrenejše. Sledila sta referata sreskega živinozdrav-nika g. Zavadilika ta banskeea tajnika g. Gorkiča. Po vsakem referatu se je razvila živahna debata. Nova ljubljanska žimnija Slovesna ustanovitev bo na Novega leta dan Ljubljana, 30. decembra Na novega leta dan se bo na slovesen način ustanovila pri Sv. Krištofu nova samostojna župnija za bežigrajski okraj mesta Ljubljane. Obred ustanovitve bo izvršil v imenu g. škofa dr. Rozmana mestni dekan g. kanonik dr. Klinar. Nova župnija se bo imenovala žunnija sv. Cirila in Metoda za Bežigrad. Meje so določene takole: na jugu proga bivše južne in gorenj ske železnice, ob Vošnjakovi ulici, na za nadu od Vošnjakove ulice do Kobaridske, Einsnielerjeva, Staničeva do Dravske uli ce. Dravska ulica Vodovodna cesta do proge kamniške železnice in proga te že leznice do meje ljubljanske mestne občine: na severu meja ljubljanske mestne občine, na vzhodu od kolena meje ljubljanske mestne občine, ležečega jugovzhodno pod smodnišnico v ravni črti na pot, ki vodi vzhodno od bolnice za silo v Vilhar-jevo ulico in od tu do glavne proge. Za prvega župnika je imenovan pater Kazimir Zakrajšek. Mestni občinski svet je potrdil ustanovitev župnije meseca julija t. 1., pristojno nvnistrstvo pa pretekli mesec. — Okrai Bežigrad, to je severni del mesta Ljubljane med obema železnicama, na obeh straneh Tvrševe ceste, se je po vojni izredno hitro razvil v lep del mesta Ljubljane. Dines stanuje tu že nad 5000 prebivalcev. Zato se je pokazala potreba ustanovitve nove župnije. Mala cerkev sv. Krištofa se prenavlja pravkar z dozidavo večje cerkve sv. Cirila in Metoda. ki bo poslej kot župna cerkev dostoi-na tovarišica onim v središču mesta. Mnogo srečo tn zadovoljstva v letu 1934* Iskreno Mimo vsem naročnikom in Inserentom, čitateljem in sotrudnik om „Jutra". Zahvaljujemo se jim vsem za njihovo sodelovanje v potekajočem letu, ob enem pa prosimo, da nam ohranijo svojo naklonjenost tudi v bodoče. S svoje strani bomo storili vse, da naše „Jutro" v novem letu še bolj izpopolnimo. Današnja števfifra »Jutra« Je, ker Je danes nedelja, ob enem že tudi novoletna številka. Na 44 straneh vam prinaša pestro izbiro sestavkov hi slik. Ponedeljska izdaja »Jutra« bo !z§Ia y torek, prva redna števfflra pa v sredo. Nervoznost in slabokrvnost 4 imata za posledico abnormalno slabost črevesnega gibanja, kar vodi do nakopičenja strupenih ta telesu škodljivih snovi v vsem organizmu, ki, tako oslabljen, ne more več redno ta nemoteno vršiti svojih prevažnih funkcij. Z rednim uživanjem zdravilnega PLANINKA-CAJA-BAHOVEC se črevesno gibanje okrepi, nastane pravilno odvajanje ta se tako rešimo škodljivih strupenih usedlin. Kri se vsled zdravilnih sesta- vin planinskih zelišč Plantnka-čaja očisti in razredči, ter se na ta način osveži ves notranji ustroj našega telesa, ki se tako usposobi dovajati živcem za obnovo potrebno hrano. Zahtevajte v VaSl lekarni edlno-le zdravilni Planlnka-čaj-Bahovec v plombiranih zavitkih po Din 20 ta s napisom proizvajalca APOTEKA MR. BAHOVBO, LJUBLJANA log. kr. leseo-somi. ISM. Litvinov o položaju Sovjetske Rusije Znatno zboljšanje odnošajev med Rusijo In zapad-nimi državami - Vojna nevarnost na Daljnem vzhoda Proti imperialistični politiki Hitlerjeve Nemčije V tedanjem trenutku žal nimamo nofeeno-g« jemstve, d« ne pride do zapletijajev. Da je bilo vprašanje neve vojne nevarnosti letos posebno aktualno, je razvidno že iz dejstva, da sta tako Nemčija kakor Japonska napovedali izstop iz Društva narodov. Nemčija je to storila očividno v želji, da bi mogla razviti svoje oboroževanje. Izstop Japonske je bil utemeljen z željo, da si v zadevi kitajske intervencije pridobi popolno svobodo. Stvar se je namreč razvijala tako, da Je bilo delo Društva narodov v gotovi meri na poti svobodnemu postopku interventov. Glede na to »o more vloga Društva narodov, ki ovira po vojni stremeče sile, smatrati kot pozitivno dejstvo. Revizijska stremljenja Skoraj vsi mednarodni problemi, kakor n. pr. revizija pogodb tangirajo interese Sovjetske unije ali jih morajo tangirati. Nismo udeleženi pri teh ponudbah ter jih nismo odobrili. Nismo zatajili svojih simpatij napram onim narodom, ki so v teh pogodbah utrpeli odkrito krivico. Zaradi tega tudi ne protestiramo proti reviziji takih pogodb, toda le v toliko, da je revizija mogoča mirnim potom s prostovoljnimi dogovori in ako se z odstranitvijo krivice ne ustvari še večja krivica. So pa tudi znani načrti revizije pogodb, ki imajo za cilj zadostitev mednarodnega apetita oškodovanih držav na škodo Sovjetske unije. Pri izvedbi takih načrtov pa se mora računati s silo naše 170 milijonske države. Vloga Društva narodov Kakorkoli so različni navedeni vzroki za izstop iz Društva narodov, se mora vendar spoštovati temeljno dejstvo, da pomen teh dejanj nikakor ne temelji v podpiranju ojačenja splošnega mirovnega dela, temveč v sprostitvi agresivnih sil najbolj reakcionarnih opredelitev. Zato bomo tem bolj dosledno in odločno podpirali stvar miru ter razkrinkavali vse poizkuse za pospeševanje novih imperialističnih vojn in novih napadov na Sovjetsko unijo, za kar bomo izrabljali vse možnosti Končno je Litvinov naglasil, da pr*j n« bo mogoče resno govoriti o razorožitvi, dokler ne bodo nekatere države nehale gledati v nenapadalnih paktih papirnate krpe. Ze pred LKvtaovim Je predsednik sveta ljudskih komi«. Molotov podrobno poročal o načrtu narodnega gospodarstva za leto 1934, nakar se je tudi bavil z zunanjo-poli-tičnim položajem Sovjetske unije. Pri tem je opozoril na mnoge uspehe, ki jih je sovjetska diplomacija v preteklem letu iz-vojevala v borbi za mir tako s svojimi nastopi na razorožitve™ konferenci, kakor tudi z zaključitvijo pogodb o definiciji napadalca z raznimi sosednimi državami. Moskva, 30. dec. d. Na seji osrednjega Izvršilnega odbora Sovjetske unije j® podal ljudski komisar za zunanje zadeve Litvinov obširno poročilo o zunanji politiki. Med drugim Je dejal: Mi ne želimo nobene tuje dežel«, toda n« odstopimo niti kvadratnega metra svoje zemlje. Ker ne želimo tuje zemlje, si tudi ne moremo želeti vojne. Rusija bo stremela za tem, da ohrani prijateljsko razmerje z vsemi državami, posebno pa nam je do tega, da se čim bolj približamo onim, ki kažejo iskreno željo po ohranitvi miru in voljo, da nastopijo proti kršitvi miru. Mednarodni odnošaji Rusije Sovjetska unija vodi v svojih mednarodnih odnošajih politiko miru in praktičnega sodelovanja po načelih, ki so se Izkazala kot dobra. Dokaa za to je ugoden razvoj odnošajev s Turčijo. V razvoju gospodarskih in kulturnih odnošajev med Sovjetsko unijo ta Poljsko so se pokazali novi ugodni momenti, čemur se lahko pripisuje velik političen pomen. Na drugi strani se razvija tudi praktično sodelovanje Sovjetske unije s Francijo. Poset uglednih francoskih politikov v Rusiji ta vzpostavitev tesnejših stikov med zastopniki obeh držav sta znatno olajšala razvoj tega sodelovanja v bodočnosti. Značilen primer za razvoj odnošajev Sovjetske unije napram drugim državam je končno zaključitev pogodbe o nenapadanju, nevtralnosti ta prijateljstvu z Italijo, kakor tudi obnova diplomatskih odnošajev a Španijo ta Uruguayem Nasprotno se je v odnošajih z Veliko Britanijo pokazala v preteklem letu prehodna napetost zaradi procesa proti zastopnikom družbe Metro-Vickera, ki pa se Je kmalu odstranila ta se sedaj vrše v Londonu normalna trgovinska pogajanja. Rusija visoko ceni sodelovanj® a Zedi-njenimi državami v interesu ohranitve miru. Ohladitev prijateljstva z Nemčijo Kar m tiče Nemčije ao se odnoftajl s njo v zadnjem letu poslabšali, ta sicer zaradi govorniških ta dejanskih nastopov ▼ Nemčiji, ki niso v skladu s prejšnjim razmerjem med Sovjetsko Rusijo ta Nemčijo. Vendar tudi napram Nemčiji nima Sovjetska unija nobenega povoda za izpremembo svoje politike. Odveč bi bilo spuščati se v izvajanja Rosenberga, Hugenberga ta drugih. Sovjetska unija ostane tudi nadalje zvesta prijateljskim odnošajem z Nemčijo, čeprav je politika ideologov mllitantnega narodnega socializma, kakor Rosenberga in drugih, temu direktno nasprotna. Toda, dokler bo politika Nemčije prežeta z reakcionarnimi stremljenji in Imperialističnimi načrti, bo ojačenje prijateljskih odnošajev med obema državama nemogoče. Previdnost napram Japonski O odnošajih napram Japonski, Je dejal Litvinov, da je Rusija s ponudbo zaklju-čitve pogodbe o nenapadanju, pripravljenostjo zii prodajo vzhodne kitajske železnice, ustrežljivostjo v gospodarskih zadevah, n. pr. glede japonskih koncesij na Daljnem vzhodu ter slično dovolj dokazala svojo miroljubnost. O kakih agresivnih namenih Rusije ne more biti niti govora. Naša naloga je nadaljevati mirovno politiko na Daljnem vzhodu in zboljšati razmere z Japonsko, istočasno pa se tudi pripraviti proti vsakršnim napadom in zapletljajem. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved sa danes: Pretežno oblačno, nestalno, ponekod padavina, v nižjih krajih dež, zmerno mrzlo. — Dunajska n-emenska napoved sa nedeljo: Prehodno oblačno, ponekod padavine, v višjih^ legah sneg. v nižinah morda mešan z dežjem; temperatura se bo malo spremenila. Vremensko poročil® s Kofe ed 50. t m. opoldne: —5. 80 cm podlage, 30 cm novega zapadlega snega, smuka prav dobra. Smuči Rf{!!lf!l!l!illll!llliHni!l!l!lllll!l!!!ll!ll|j|III(j kvalitetne domače in norveške oprem Zmerne cene. - Snnii it deeo. za smučarje domača m norveška A. CJorec d. z o. z. Linbijaua poleg nebotičnika NOVOLETNA VOŠČILA POSLANIKOV PRIJATELJSKIH DRŽAV Gg. poslaniki, pooblaščeni ministri Bolgarije, češkoslovaške, Francije, Poljske in Turčije so ljubeznivo napisali voščila in izjave za novoletno številko „Jutra" Pogled na zgradbe Vojnega geografskega Instituta na Kalemejdanu v Beogradu želim prebivalcem Slovenije bogato ter uspehov polno novo leto. Prepričali sem, da bo leto 1934 v veliki meri zaradi plodnega sodelovanja naših dveh držav, zelo uspešno za sveto stvar sporazuma in prijateljstva med balkanskimi narodi. Pakti, ki so bili podpisani med balkanskimi državami, zlasti pa poslednji med Jugoslavijo in Turčijo, tvorijo po mukah in trpljenju nedavne prošlostl uvod v dobo miru in spokojnosti, tako potrebne za blagor balkanskih narodov. Želim iz vsega srca, da bi se složno sodelovanje in zavezništvo, ki se tako lepo razvija med balkanskimi narodi, posplošilo za dobrobit in srečo vseh narodov in da bo leto 1934 za nas vse leto mini ln mednarodnega bratstva. ALI HAJDAR BEG, poslanik republike Turčije. ★ Bolgarski poslanik Kjuseivanov: Staro leto, od katerega se poslavljamo, ko stopamo v novo, ie bilo obeleženo s svetlim in pomembnim datumom v zgodovini bratskih držav Jugoslavije ta Bolgarije. Ta datum je dan obiska, ki sta ga napravili Nj. Vel kralj kjer se naužijem svežine slovenskih gora. iz vsega srca želim, da M ti lepi slovenski kraji, k) so me vedno tako prisrčno sprejeli, čim bolj napredovali !? sreči in blagostanju. Naj Jhn leto 1934 prinese kar ri žele! Poplača naj j!h za njihovo pridnost in delo ter jim da družinsko srečo! PAUL EMIL NAGGIAR, poslanik Francije. Poljski poslanik W. Schivarzburg-Giiniher: Ob nastopajočem novem letu Izražam želio, da bi bHo to leto doba še bližjega Z Vaših gora ta jezer sem prinesel po dvomesečnem bivanju na Bledu krasne spomine. Prav taki spomini me vežejo na Ljubljano, ki sem jo i a časa svojega sedanjega delovanja v Jugoslaviji obiskal že nekajkrat Veselim se prihodnjega svidenja. DR. PAVEL WELLNER, poatenlk republike Češkoslovaške. Turški posanik Ali Hajdar beg: Zelo me veseli, da me Je posedi predstavnik »Jutra«, ki Izhaja v LJubljani, V enem Izmed najbolj slikovitih krajev Jugoslavije. de chaque b® Vojn! geografski institut General Stevan Boškovič, ki Je 2e nad SO let vodja Vojnega geografskega »vod«, in kraljica Bolgarov svojima visokima sorodnikoma, Nj. Vel. kraliu ta kraljici Jugoslavije. Vladarja obeh držav sta pokazala svojima narodoma pot Iskrenega in prijateljskega zbližanja, pot po kateri morata oba naroda kreniti v interesu svojega bodočega napredka in razvoja, v interesu pacifikacije balkanskega polotoka in v interesu splošnega miru. Po tolikih hudih in težkih izkušnjah pričakujeta Jugoslavija in Bolgarija dobo miru in blagostanja. Naj bi nastopajoče novo leto upravičilo to željo in pričakovanje. KJUSEIVANOV, poslanik kraljevine Bolgarije. letih naše svobodo ustvari res pravo nacionalno čuteče članstvo. Vsi vemo, da v nekaterih krajih zlasti ob naši severni meji temu ni bilo tako. Cas je tudi, da se uvedejo enotna povelja, da izginejo spomini na naše tlačanstvo in da bo vsaj po 15 letih naše svobode enotnost v naših vrstah ter da prestane nekaterim tako priljubljeni »Habtacht!«. mesto njega pa za-doni res pravi naš klic po naši narodni vojski »mirno«! Ponosni smo na dosedanji razvoj gasilstva, zavedajoč se, da bo ta razvoj na temelju novega zakona še mnogo večji, saj nam nudi ugodnosti, katerih do sedaj naša organizacije niso bile deležne. Da je orga-nizatorično ravno gasilstvo v naši banovini na prvem mestu, vemo vsi, želimo pa bratom na jugu naše domovine, da tudi oni izvedejo to delo čim prej ter ustvarijo organizacijo, ki bo v ponos in korist njim kakor vsej državi. Tovariši! Ne ostanimo sredi pota, p* 8 pa naprej in vedno naprej, brez vsakih predsodkov po Kristusovem nauku: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.« Ne smemo pa pozabiti izreči iskrene hvale, ko stopamo v novo življenje na gasilskem polju, našemu ljubljenemu kralju Aleksandru L, ki je zakon sankcioniral, kakor tudi celokupni vladi, parlamentu, ministru dr. Hanžeku in našima ministroma, ki sta po vseh svojih močeh podnira-la ustvaritev zakona, dr. Kramerju in Puo-Iju, kakor tudi našemu, lahko bi rekel gasilskemu poslancu Cererju. Vsem Vam pa, dragi tovariM la brat}«, iskren pozdrav k novemu letu s odkrito željo pravega nesebičnega dela aa vseh poljih našega gasilskega preporoda. Zdravol Pranje Bal« dan gaa. zveze kraljevine Jugoslavija in predsednik čete Mirna. Krvno, kožno in živčno bolni, dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčice urejeno prebavo. Specijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem ozi-ru. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. povsod zapa^na'' Kje In kako nastajajo naši krasni zemljevidi — Obisk pri generalu znanstveniku na beograjskem Kalemeg« danu Francoski poslanik P. E. Naggiar: Na pragu novega leta me je »Jutro« po svojem dopisniku zaprosilo, naj nekaj povem za njegove čitatelje. Vesel sem, da jih lahko po listu pozdravim ter Jim želim vse najboljše v prihajajočem letu. Narekuje ml to moja dolžnost, ki ml Jo nalaga čut hvaležnosti. Saj me vsako poletje zvabi v Ljubljano m na Bled, Ceškosl(waškl poslanik dr. Pavel Wellner: Srčno pozdravljam preko »Jutra« vse čitatelje in vso slovensko vejo Jugoslovanskega naroda ter Jim želim v novem letu 1934 mnogo sreče, zdravja in uspeha. Reorganizacija gasilstva Je docela tzvr- Sena. Skupščine gasilskih čet žup in za-jednic so se po novem zakonu že izvršile. Na prvi pogled bi človek mislil, da je res tako. kakor je splošna ljudska sodba o gasilcih. Ponekod ne imenujejo gasilcev drugače — kakor »požrešna bramba«. Moral bi iti predaleč, ako bi hotel priti izreku do dna. Priznati pa moram, da so tega izreka in te ljudske sodbe krivi mnogi, ki niso spadali v gasilske vrste. Upam pa, da v bodoče ne bo več te ljudske sodbe in, lahko bi rekel, zasmehovanja, katerega so morali marsikateri gasilci občutiti na lastnih hrbtih^ Mnogo je pa temu kriva tudi na9a Inteligenca, ki gleda na gasilce nekam zaničujoče ali vsaj omalovažujoče. Kadar pa gasilec vrši svoje človekoljubno delo ter pri tem ne gleda na svojo lastno varnost, tvega svoje lastno življenje nesebično za svojega prijatelja ali nepri-jatelja, takrat minejo vsi predsodki in zasmehovanja. Z novim zakonom »o postavljena nova tla, nov temelj celokupni gasilski organizaciji ki je danes tako rekoč državna institucija, osnovana za čim uspešnejšo pomoč bližnjemu. Novi zakon o organizaciji gasilstva ne predvideva samo zaščite proti požaru, zaščite življenja državljanov, pomoči ob elementarnih in drugih nezgodah, temveč skrbi razen za strokovno naobrazbo tudi za nacionalno in kulturno vzgojo svojih člano-*. Ker jc zakon enoten za drŽavo so so spremenila tudi nekatera dosedaj običajna imena. Dosedanji naziv društvo, se »e spremenil v naziv četa. Ime župa je ostalo pri starem, le s to razliko, da je sedeS župe samo v vsakem srezu in to samo ena. dočim je bilo do sedaj lahko več žup \ enem srezu. Dosedanja Jugoslovanska gj*-silska zveza s sedežem v Ljubljani se je spremenila le po imenu, a z nespremenjenim delokrogom v Gasilsko zajednico aravske banovine. V Beogradu j« sedež vrhovne uprave, t. j. gasilske zveze kralje vine Jugoslavije, Veliko nepotrebnega razburjenj* Je bOo v gasilskih vrstah pri tej reorganizaciji, posebno pri četnih skupščinah. Izvestni elementi, zavedajoč se nove erč gasilstva, so hoteli zavojevati gasilske čete ter ustvariti tudi v tej človekoljubni organizaciji razdor, sovrašvo in vnesti v organizacijo stare partizanske borbe. Tovariši 1 To ni pot pravega nesebično-ga gasilca, ki mora imeti vedno ln povsod na jeziku in v srcu res pravo gasilsko geslo »bližnjemu na pomoč!« Da, — bližnjemu na pomoč, ne oziraj« se pri tem na prijatelja ali neprijatelja, klerikalca ali liberalca. Ne bomo se vpraševali, ampak pomagali! To je naš klic in poziv! Jasno pa je. da ne smemo pozabiti na 1. člen našega zakona, ki pravi med drugimi: »skrbi tudi za nacionalno, kulturno in prosvetno vzgojo svojih članov Mislim, da jo s tem dovolj povedano, da je čas, da se tudi v naših vrstah po 15 9 nelrf n\e"> fin' orovonego- O0° POXdo Crem. «>• v°n»e' tj"«. toVoi po he0 k0Z - vsakem V ° fcvo 'oinato Beograd, 88. decembra. TeBtoo ekfov^® « starinskimi stolpi ln močnimi oboki zapira glasno alejo kale-megdanskega parka in tvori veličastno ozadje Meštrovičevi umetnini _spomeniku hvaležnosti Franciji. Ne bi mogel reči, kdaj Je slika čarobnejša, ali spomladi, ko štrle stolpi lz morja zelenja in vrtnic, ali danes, ko te zidine, kakor zakleti grad nemo z no na belo, mrtvo okolico, ne morem 6i predstavljati, da je ta pravljični grad palača vojnega geografskega instituta, katere notranjost je pravi kontrast njene zunanjosti. Prekoračil sem prednji obkop tn »kosi trdnjavska vrata prišel v drogi rov, iz. katerega sem se preko stopnišča popel do lepega iinstitutskega portala s težkimi hrastovimi vraiti. Dežurni oficir me je prijavil načelniku instituta, kateremu sem želel, da bi si napolnil svojo reporterno torbo t vestmi o tej naši, tako važni vojaški ln splošno kulturni ustanovi. Geodetski general g. Steva Boškovič me Je prijazno sprejel v svojem kabinetu. Sivolasi, a še mla<-deniško čili general sredi skladovnic knjig strokovnih revij in vsakovrstnih zemljevidov je napravil nfLme nepozaben vtis. »Urednik »Jutra« ste? Poznam vaš lhrt, kakor tudi Vaše lepe kraje, v katerih sem doživel mnogo prijetnega in lepega za ča»a naših terenskih del,< ml Je dejal s nasmehom, ko sem se mu predstavil. »Prosim Vas, gospod general za dovoljenje, da smem napisati v »Justru« nekaj vrstic o vojnem geografskem tostttotu — Hr vini naših geografskih kart, katerih Javnost kar ne more prehvallti.< Ljubeznivo ml je dovolil, da at •gledam zavod ln napišem o njem, "kar bom videl saniml? ase, otjeuesa pa ne da ii po ogledu Ae enkrat oglasim pri njem. V spremstvu dežurnega oficirja, svojega jega rojaka, sem odšel na ogled glavnih oddelkov razsežnesra instituta. Vstopila ava najprej v elavooBtao Aro-rano. Stalna razstava vseh mogočih astronomskih in geodetskih Instrumentov J® v nj«J, pa raznih geodetskih in kartografskih del. Tu vidiš aparate od najbolj kompliciranega instrumenta do priprostega dioptra po stenah pa vise ogromni zemljevidi, sestavljeni iz specialnih kart, na katere j« nanesena triangulacijska mreža. Ni časa za podrobnejše pregledovanje, kajti treba je videti še mnogo. Spremljevalec ml j« razložil osnovne pojme o triangulaciji, temelju za detaljno merjenje in me poved el v topografski odsek. Oficirji strokovnjaki »o mi tam pokarali originalna terenska dela, Izrisana v štirih barvah, ln modre oše eno čudo moderne tehnike!. Pred menoj stoji velik aerokartog-raf, s katerim se iz avionskih fotografij izdelujejo najtočnejši zemljevidi. Kompliciran aparat najnovejšega izuma, res pravo čudo moderne tehnike. Vrnil sem se k šefu zavoda, da se mu zahvalim zia ogled tn ga naprosim še za podatke o zgodovini In razvoju zavoda. Tudi s tem mi je g. general ljubeznivo postregel Ln mi kar sam orisal pestro prošlost Geografskega instituta, ki mu načeluje že nad 30 let. Zato tudi po'zna njegov razvoj v vseh podrobnostih. Razvoj In delo zavoda Za časa vojn v letih 1876—78. »e Je srbski generalni štab posluževal generalnih kart dunajskega geografskega Instituta v anerilu 1:300.000. Karte So se v praksi pokazale zelo pomanjkljive. Zaradi tega je bil 14. decembra 1878. ustanovljen posetoeo geografski oddelek glavnega generalnega Ktaba, ki je izvedel v letih 18S1__1892. prvo topografsko izunerjenje Srbije. Z naj-i-kromnejšimi sredstvi je to delo izvršilo 29 srbskih oficirjev, med katerimi so bili tudi mladi Butnik, Mišič, Bojovič in Stepano-vič naši kasnejši slavni vojvode. 'Iz nabra-nega materiala je i3šla prva specialna karta 1:75.000 in prva generalna karta z 1:200.000. Te karte je dunajski lms«titut enostavno kopiral in jih teaal v svojih zbirkah s kava!irsko pripombo, da bo izdetene Xk> specialni karti srbskega geografskega oddelka. Vse dosedanje šolske karte kraljevine Srbije, kakor tudi znarna dr. Cvi-jičeva karta so derivarti te prve specialne karte. Vse to J« bfl le skromen začetek. Leta 3902. se Je začelo šele pravo delo, prva tri-gouometrijska triangulacija Srbije. Izmerjene so bile 4 osnovice pri Paračinu Nego-tinu, Vranju ln Lozmlci. Na nje je bila naslonjena triangulacija, ki je bila pozneje vezana na avstrijsko. Izvedena je bila tudi precizna niveiacija. Z njeno osnovo so vzeli nivo Jadranskega morja. Na novo so izvršili topografsko merjenje v okolici Beograda, Niša, Pirota, Zaječara, Knjaževca in Valjeva. Balkanska vojna Je delo prekinila, v začetku 3914. pa so ga obnovili z vso intenzivnostjo. Zopet je delo brutalno prekinila svetovna vojna. Toda posrečilo se je rešiti in spraviti na varno ves bistveni kartografski material in tako je bilo mogoče v Skadru in Solunu nadaijeva/ti ln uspešno končati delo na generalni karti Jugoslavije v merilu 1:200.000 Pri Izdelavi te karte so sodelovali predstavniki vseh krajev naše domovine in tudi bratje Čehi _ do-brovoljci. Naša vojska se je mogla ponosno vračati po novi karti v osvobojeno domovino. Po vojni Je bila najprej IzvrSema trlang-a- lacija v južni Srbiji. Izmerjene so bile štiri osnovice in sicer pri Strumnici, Prlzrenu, Prilepu in Sjenici. Istočasno se je postopno obnavljala triangulacija v krajih preko Save in Dunava. Izvršena je bila tudi zveza med našo, rumunsko, bolgarsko in grško triangulacijo. Glavno delo Instituta po vojni Je specialna karta kraljevine Jugoslavije v merilu 1:100.000. Za izdanje te karte Je bilo potrebno novo precizno izmerjenje vsega ozemlja bivše kraljevine Srbije, črne gore, Sandžaka, pa tudi pokrajin severno Duna-nava in Save. Ta novo izmerjena površina znaša preko 110.000 kv. km. S tem je dose- ženo to, dia Južna Srbija ln Sandžak niso več >terra Incognita«, kakor Je še nedav no napisal dr. Pen'k, upravnik geografskega zavoda na berlinski tunivenzi Razen tega »o morali reambulirati vse sekcije onega dela naše države, ki je pripadal bivši Avstro-0 grški. 1% tega materiala Je aertarljeaa nade nova specialna karta 1:100.000. Izšlo Je je že do danes 110 listov, a ostali Izidejo v najkrajšem časni, kajti terensko delo je bilo letos že povsod končano. Karta je tiskana v štirih barvah, ter je po sodbi uglednih švicarskih, poljskih, francoskih im drugih strokovnjakov med najboljšimi, danes obstoječimi specialnimi kartami. Popolnoma enake, samo povečane so karte v merilu 1:50.000. Razen del, katerih eftj Je Cisto kartografske prirode, Be vojni geografski institut bavl tudi s strogo znanstvenimi stvarmi. Tako je n. pr. na kongresu internacionalne geodetske ln geofizične umije naš predstavnik general Boškovlč, predložil načrt, kako naj se jx»vože vsa prvorazredna tri- do ru Dobi* Aftde Km«re» je predlog odobril ta v to »vrbo sestavil »talno mednarodno komisijo, katere predsednfk Je general Boškovič. Vojni geografski instituit sodeluje dalje t ogromni mednarodni akciji, ki ga je organizirala ista mednarodna unija, to je aa določitvi geografskih dolžin s pomočjo brezžične telegrafije. Taka je r kratkih, površnih obrisih »go dovima raavoja in dela Vojnega geografskega zavoda, te naše odličme institucije, ki smo na njo lahko upravičeno ponosni. Ko sem se z zahvalo poslovil od njenega vodje, generala Boškoviča, mi je v slovo še rekel: »Na svidenje v naši jugoslovenski Švici!« General Stevan BoSkovič Da je Vojni geografski institut na tako visoki stopnji kulturnega in tehničnega razvoja im da uživa tako velik ugled doma Ln v inozemstvu, je pač v glavni meri zasluga njegovega organizatorja Ln dolgoletnega načelnika, geodetskega generala g. Stevana P. Boškoviča. Ker je o njem znano, da ne govori rad o sebi, sem si že prej oskrbel podatke o njegovem življenju. Ni mi bilo to težko, ker je bil pred dobrim mesecem imenovan za dopisnega člana Nemškega geografskega društva v Berlinu in so takrat o njem pisali mnogi nemški im naši listi. Po njih posnemam na krafko; General Boškovič se je rodil leta 18C8. r Zaječaru. Po končani gimnaziji je vstopil v vojno akademijo ln jo po treh letih končal. Nato je bi! poslan na osemletni študij v Petrograd, kjer je absolviral topografsko šolo, geodetski tečaj na geueral-štabnl akademiji tn astro-geodetski tečaj na centralnem astronomskem observatoriju v PuLkoviu. Tu je Izdelal tudi svojo disertacijo za geodeta z višjo fakultetsko izobrazbo in je bil imenovan za člana ruskega astronomskega ln geografskega društva d leta 1901. Je a«čelni* nagega vojnega geografskega Instituta. Nad 34 let je bil profesor geodezije na višji šoli vojne akademije. General Baškovič Je predsednik Geografskega društva, častni predsednik Geodetskega društva kraljevine Jugoslavije, podpredsednik nacionalnega geografskega komiteja za mednarodno geografsko unijo, predsednik geodetsko-geofizičnega komiteja pri srbski akademiji znanost', predsednk državnega odbora za geodetska iin topografska dela, častmi, redni in dopisni člam mnogih domačih In Inozemskih znanstvenrh društev ter naš stalni zastopnik na vseh mednarodnih geografskih, etnografskih, geodetskih ln geofizičmih kongresih. Napisal je več strokovnih del. Sam Je konstruiral lzboren Instrument m topografsko merjenje. Zunanji znak priznanja in zahvale za njegovo ogromno delo »o številna odlikovanja, ju gos loven sika ln Inozemska, ki jih je prejel v teku svoiesra plodnega, iznanstvm ln domovini posvečenega življenja. O. V. iHEčO ŽELIMO, mislimo pa tudi na nesreče Uprava „Jutra" Je zavarovala svoje naročnike tudi za leto 1934 Ko ob koncu starega in začetku novega leta želimo prijateljem in znancem srečo, ne smemo pri takih željah pozabiti na nesrečo, ki, kakor pravi pregovor, nikdar ne počiva. Ko uprava »Jutra« vsem svojim naročnikom želi vso srečo v novem letu, jim sporoča tudi vest, da ni pozabila na nesreče in da je tudi za leto 1934 zavarovala svoje naročnike. Odkrito povedano, Slo Je tež3oo. Velike tn za nepoučene skoraj nepojmljive so dajatve, ki jih mora uprava »Jutra« preskrbeti in zmagovati, če hoče obdržati »Jutro« v dosedanjem obsegu. Kriza tudi kulturnemu podjetju ne prizanaša iin vali tudi nanj vedno večja bremena. Bolj kakor kdaj poprej je bilo težko rešiti tudi vprašanje zavarovanja ZA VESEL KONEC LETA IN ZA VESELO NOVO LETO skrbita Lee Parry in Leo Slezak v veseli ooereti I M »» 12 MAKSI Sodelujejo: Johannes Kiemann, Oskar Karlweiss Glasba: Oskar Strauss Na Silvestrovo in na novega leta dan ob 8. 5. 7. in 91/« vi Kot dopolnilo: »Nov Foxov tednik« Zvočni kino IDEAL SAMO SE DANES! VESELO SILVESTROVO RAZPOLOŽENJE V glavni vlogi Danes premiera prekrasnega filma lz Švicarskih Alp S/c «f v snegu Marry (P tel Sodelujejo: Camilla Spiro Hilda Hildebrand FIlm lepot«, ljubezni, športa ln pustolovifitn ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Rezervirajte al vstopnice! Predprodaja 11. do ^ 13. Predstave danes na Silvestrovo ob S., T.% ln.9.% Nov Foxov žurnal naročnikov. Ko smo »e bavffl s to zadevo, smo pregledali vse letnike »Jutra«, odkar je uvedena zavarovalnina naročnikov, in prav lahko smo se prepričali, kako uspešno in blagodejno je bilo to zavarovanje. V večini primerov je bilo največja dobrota za svojce naročnikov, ki so postali žrtve smrtnih nesreč. Ugotovili smo, da je v teku teh let, odkar je hiia uvedena zavarovalnina, zabeleženo toliko smrtnih nezgod »Jutrovih« naročnikov, da je zavarovalnica izplačala nad 400.000 Din zavarovalnin preostalim svojcem. Pregledali smo tudi učinke izplačanih zavarovalnin ter ugotovili, da je bila zavarovalnina v 80% primerov prava rešitev za družine ponesrečencev. Vsakdo razume, koliko Domeni edina materialna pomoč in opora ob največji nesreči, zavedati pa se moramo tudi velike moralne vrednosti take pomoči, kajti baš ona da svojcem ponesrečenca moč in voljo v borbi za obstanek. Misleč na vse te uspehe in dotorote zavarovanja smo sklenili, da vse omejitve in varčevanje, ki ga zahtevajo težki časi, ne smejo zadeti zavarovalnin. Obrnili smo se na zavarovalnico, tokrat, na »Jugoslavijo«, splošno zavarovalno družbo, ki ima svoje ravnateljstvo^ za dravsko banovino v Ljubljani, Tyrševa cesta 15, ter se z njo pogodili za zavarovanje vseh svojih naročnikov za leto 1934. Odkrito povemo, da smo v velikih žrtvah za to zavarovanje našli veliko zadovoljnost, ker bomo spet eno leto vršili veliko človekoljubno delo, in ker nas vedeli tudi to, da bodo naši naročniki, odnosno njihovi svojci deležni pomoči, če poseže v njihove vrste tragična nesreča. Bridko je misliti na nesreče, ne sme pa človek na nje pozabiti, da ne bi škodoval onim, ki so mu najdražji. Ko smo svoje naročnike rešili spet za eno leto takih težkih misli, pa jih moramo ponovno in resno opozoriti na najvažnejši pogoj zavarovanja, namreč na to, da imajo pravico do zavarovalnine le oni naročniki, ki so poravnali naročnino za ves čas vsaj do 14 dni pred nesrečo. Z obžalovanjem smo morali ugotoviti veliko število nesreč svojih naročnikov, pri katerih pa rodbine niso bile deležne zavarovalnin, ker naročnine niso bile plačane v redu. Mnogo družinic je ostalo ob tragični smrti svojih očetov in rednikov v največjih stiskah baš zaradi površnosti in malomarnosti pri plačevanju naročnine. V večini primerov ni bilo krivo pomanjkanje sredstev in je zavarovanje propadlo, kakor rečeno, samo zaradi malomarnosti. Vse cenjene naročnike opozarjamo torej v njihovem interesu, naj točno plačujejo naročnino, kar jim bo dalo mirno in tolažljivo zavest, da v primeru nesreče njihovi dragi ne bodo ostali brez blagodejne pomoči in podpore. Kdor m mreč* mrofb ubiu—u>fl črn dtreflne, naj vstopi v krog Wotrovth« naročnikov, kajti ■ plačano naročnino za dnevnik, bi ma Je najboljši učitelj, prijatelj ln svetovalec, je zavarovan za p______ tat p«ma» aaroA- bIim *o Izpolnjene tudi vse formalno, sti zavarovanja. Zavest zavarovanja bo vsekakor mnogo prispevala k sreči li zadovoljstva v novem leta. Vsem sokolskim društvom in četam Novoletna poslanica starešinstva Sokola kraljevine Jugoslavije Bratje! Sestre! Prosiava sedemdesetletnice trstano-vitve prvega sokolskega društva na slovanskem jugu Evrope je v minilem letu dosegia svoj vrhunec na pokrajinskem zietu Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. Na tem zletu so sodelovali bratje in sestre iz vseh predelov naše domovine, dospeli pa so med nas tudi predstavniki vsega ostalega slovanskega Sokolstva — sestre in bratje Cehoslovaki, Poljaki ln Rusi — tako da se je ta zlet, prvotno zamišljen v skromnejšem obsegu, po volji in želji samih pripadnikov slovanskega Sokolstva pretvoril v mogočno ln veRča^tno manifestacijo slovanskega sokolskega bratstva Ob tej priliki smo občutili veliko radost spričo zavesti in spoznanja, da se sokolska stvar v naši domovini pravilno razvija v smislu Tyrševe sokolske ideje in v pravcu vztrajnega sokolskega vzgojnega dela v vseh panogah velikih naših nalog. Te naloge smo prostovoljno prevzeli nase. Izvršujemo jih pod težo odgovornosti nasproti vsemu našemu narodu in nasproti vsemu Slo-vanstvu. Ta radost nas sedaj spremlja r noro leto, ko bosta naša zavest in naše spoznavanje razvoja in napredka našega Sokolstva dobila še globlje korenine v sokolskem duševnem svetu in ko se bodo plodovi naših skupnih prizadevanj in naporov pokazali v stopnjeva-vaniu teženi naše delavnosti. Pripravljamo se na dva znamentta zleta, ki sta določena za Sarajevo in Zagreb torej za dve naši mesti, ki zavzemata odličen podožaj in odločujoč pomen v zgodovini našega naroda. Oba zleta sta sicer obvezna samo za gotovo število žup, vendar pa se kaže že danes da bo v Sarajevu kakor v Zagrebu po svojih manj ali bolj številnih zastopstvih udeleženo Sokolstvo iz vseh krajev naše domovine. V vsem slovanskem svetu, ki je ali še bo združen v Savezu slovanskega Sokolstva, se takisto že pojavlja pripravljenost, da nas slovanski bratje in sestre o-biščejo in s tem povečajo našo radost tuikaj in tam. Eden in drugi teh izletov nam prinaša duha in okolje zgodovinskega pomena, ki spaja davno in bližnjo našo prošlost s sedanjosDjo, kakršno so borbe in žrtve minulosti ustvarile za naš narod sploh in za naše Sokolstvo posebe. Bodočnost pa je zavisna od nas samih. Dvajset in peto leto se izteka, odkar je bila ustanovljena bratska župa Sarajevo; završuje se dvajset let, odkar se je užgala iskra svetovnega požara, iz katerega se je rodila svobodna Jugoslavija; šestdeset let poteka, odkar je bilo ustanovljeno prvo hrvatsko sokolsko društvo v Zagrebu, in deset let je od tedao, ko smo v Zagrebu ob priliki II. sokolskega sabora idejno napravili prvi korak k zopetnemu osnovanju Saveza slovanskega Sokolstva, ki je leto po tem dobil svojo pravno in formam; ustanovno listino na domu brata staroste Adama Zamovskega v Varšavi. In če z duhom le bežno preletimo vso to dobo, ki je za nami, vidimo, kako se iz preobilja vsega, kar zgodovina našega naroda hrani težkega in grenkega, svetlega in velikega v sebi, spe-njajo kakor spomeniki naše nezlomljive moči in narodove slave, njegovih orjaških borb, junaških naporov in neštetih žrtev zgoraj označeni kraji in podvigi, ki so združenj s temi imeni in ki značijo za vso našo nacijo — in naj živi ona kjerkoli na svetu včliko pismo pravice do svobodnega življenja, zlitega in strnjenega v pri- rodne meje svobodne domovine pismo, ki ga je narod pisal s svojo krvjo in mu je narekoval besedilo duh padlih borcev in herojev, a v njem ne-nehoma drgeče in se iz njega oglaša utrip naših živih sokolskih src. Na teh zletih hočemo ponovno, ▼ povečani meri in z močjo, ki je ponosno U Samo Se dane* na Silvestrovol Najmočnejši mož zapada Georg 04Brien v velefllma Strah in trepet Senzacija zapada Zvočni kino Dvor Telefon 27-30 Predstava dane« na Silvestrovo ob 3n 6- 7. in 9. url fj§' Cene 2.—, 4.—, 0.— ln 8.— Din ^ Na novega leta dan § veliko iznenadenje! i ? ? ? vzravnana t nacfonalnl, driaVSaivsiM in vseobsegajoči sokolski zavesti, na-glasiti to pravico, nič manj ponosno kazoč na tisoče bratov in sester Iz jugosk>veoskft rasi, kamor je udarilo valovje naSega raz-viharjenega sokolskega življenja, ki ustvarja nove pogoje za stalno m splošno napredovanje vsega našega naroda, ki po dolinah, brdih in gorah spleta sokolska gnezda kot dobro voljne, vedno čuječe stražnice narodove časti in veličine naše nadvse ljubljene domovine! Vsak naš zlet Je ie časovni presledek v stalnem našem prizadevanju k napredovanj« poedmea in z njim naše skupnosti. Na zletu se pregledamo in presodimo, da potem usmerimo korak k staremu delu in k novemu življenju. Kar večno živi v nas in kar trajno u-pravlja naše moralne in fizične moči k obogatenju in oplemenitenju vsega naroda ,vse to je na zletu samo vidni lz-raiz vsega dela hi življenja. In to notranje, to naše to sokolsko je enotnost ta skladnost naših mfefl Id dejanj to Je samobitnost in duhovna cena vse naše nacije. Ta cena je tako velika in iziprožena v toliko ogromno razsežnost da je ne more nadomestiti ali naplačati noibena materialna dobrina in da je ne more v njenem valovanju do vrhov kulture in civilizacije zaustaviti nobena moč. Tukaj se gnnadijo zakladnice ju-goslov. državljanske zavesti in jugoslo venskega, z zgodovinskimi dejstvi dokazanega Junaštva. V Sokolu se kali Jeklo dotrTOvinske Qn* bežni, ki se ne plaši nobene žrtve! Imejte .sestre in bratje, te najvišje vrednote sokolsike vzgojne delavnosti vedno pred očrni in to zlasti sedaj, ko vstopate v novo upravno leto. Uravnajte svoje prilike najprej sami med seboj v znamenju čis>tiih rok in ljubečih src! Takim rokam in takim srcern zaupajte usodo svoje edmice, da postane in ostane plodovka in čestita cejica v veličini naše skupnosti! Savez Sokola kraljevine Jugoslavije ne štedi s po-budnimi napotki, ki naj podžigajo vašo deloljubnost in bzkušajo življenje vsakega poedinca spraviti v sklad s sotkol-skimi ideali. Poslužujte se rseh sredstev, te vam Jiti dajemo na raipolago za vrhovno in telesno ojačanue poedinca, da ga pritegnete k trudoljubnemu sotrudništvu. Vsaka materialna ali moralna žrtev poedinca Jci je neogibno vezana z našimi društvenim aii četnim življenjem, je bratski dar ljubeče roke in ljubečega srca vsakemu hi vsem Med nami velja zapoved sokofcske«a bratstva m sokolske enakosti: hočem in moram! K delu za vse je brez izjeme in ugovora pozvan vsak po svojih sposobnostih. Zato korakajmo v življenje veselo, pogumno in smelo v polnem razmahu svoje deloljubne volje! Vsemu narodu, bratom in sestram, naraščaju in deci sporočamo iskrene in bratsike pozdrave. - Naše sokolsike za stave vihrajo in naj vabijo v zbor! Pri-vijte se k njim, da bomo vsi noč Ln dan budno na straži! \ Zdravo! Beograd, 1, januarja 1934. Savez Sokola kraljevin« JugosSavSe Podpisana ljubljanska sokolska druffvtl so na skupni seji delegatov 19 decembra sklenila, da bodo z novim letom brezpogojno zahtevala od novoprijavljenih članov ln članic, ki še niso izpolnili 26 leta starosti, da obiskujejo v smislu pravilnika redno telovadbo, o čemer se bo vodila najstrožja meddru5tvena evidenca. Vsi oni bratje in sestre do 26. leta starosti ki so že včlanjeni, a ne telovadijo, se pozivajo, da takoj z novim letom pričnejo redno telovadbo, ker bodo sicer črtani iz vrst članstva. Na tej seji se je tudi sklenilo, da se pozove ono članstvo, ki je prestalo šestmesečno preizkusno dobo, ni pa še prisostvovalo svečani zaobljubi, di se do 31. Januarja zglasi v pisarni pristojnega društva zaradi podpisa v knjigo zaobljube. Kdor se temu pozivu ne bo odzval g« bo društvo črtalo. — Ljubljanski Sokol. Sokol I, Sokol n. Sokol UI, Sokol IV in Sokol Ljubljana-Šiška, Ljubljanski Sokol bo tmel redni občni zbor v sredo (ne četrtek, kakor Je bilo pomotno navedeno v novoletni okrožnici) 10 januarja točno ob pol 20. v društveni mali dvorani v Narodnem domu V četrtek 4. januarja pa bo sestanek članstva v svrho sestave kandidatne liste za bodočo društveno upravo. Sestanek bo istotako v društveni mali dvorani in sicer ob 20. Sokol Vrhnika priredi danes ob 20. v Sokolskem domu svoi tradicionalni Silv-strov večer s pestrim sporedom. Vsi bratsko vab-U?nll Sokolsko društvo Radovljica priredi v nedeljo. SI decembra ob pol 21. url običajni »Silvestrov večer«. Raanovrsten spored, po polnoči ples! Vabljeni v«i, ki hočete dočelkati prihod novega leta. še daril® delovnim rokam Kratek sprehod po vzorno are?enem Delavskem fioaia Pročelje Delavskega doma na vogalu Bleiweisove in Gosposvetske ceste Neštevilne skrbi Ima Ljubljana e tem, da drži korak v napredku in razvoju, v veliki brigi, da je kljub sedmerim suhim letom od leta do leta videti tudi na zunaj, kako mesto rase. se lepša, da bo v resnici prava nevesta naših mest, kadar doseže stotisočega svojih občanov. Kljub skoro obupno praznim blagajnam je še vedno našla možnosti, da ii ni bilo treba pozabiti tistih, ki so bili za praznike obdaritve najbolj potrebni: našega pridnega delavstva, ki sedanjo krizo, po največ krizo dela, prenaša s takim mirom in samozatajevanjem, da more biti zgled vsem, ki imajo težko življenje. S potrpežljivostjo so čakali in dočakali, da je tudi nanje prišla vrsta. In mestna občina je dokazala, da šteje tudi delavstvo med tiste svoje občane, za katere gre v veliki meri njena skrb. Velika hiša, zaprav palača na oglu Bleiweisove in Gosposvetske ceste, ki je •po svoji modemi arhitektoniki tudi lep okras mesta, je najlepše darilo našemu delavstvu za božič in novo leto. Ni mogoče trditi, da mesto že doslej za soci- alne potrebe delavstva ni dosti storilo. Marsikatera socialna ustanova v mestu je namenjena izključno delavstvu. Z novim delavskim domom pa je Ljubljana storila toliko, da v pogledu socialne skrbi za delavstvo nedvomno prvači med našimi mesti. Kakor moderen hotel je stavba na zunaj, kar je v notranji ureditvi še bolj poudarjeno. Ob dolgih hodnikih se vrste sobe druga poleg druge, vse snažne, svetle, s preprosto udobnostjo: električno lučjo in centralno kurjavo povsod. Treba si je notranjost ogledati, da dobiš vpogled v ta don, njega ureditev in poslovanje, ki je vsak čas pripravljen za nad tristo stanovalcev in gostov. Že v prizemlju kažejo obrati, da je zgoraj življenje v velikem. Moderne pralnice, sušilnice, kjer imajo perice ves dan polne roke dela, velika desinfekcijska naprava, ki služi, da ubogega delavskega popotnika od kjerkoli očistijo, mu osnažijo perilo in obleko, v svetli briv-nici ga pa brivec brezplačno ostriže in obrije, da se more ves dostojen vsesti k miri v veliki jedilnici zgoraj, ki je kakor kantina v ameriški tovarni. Velika steklena stena v jedilnici odpira pogled v kuhinjo, ki bi jo mogel zamenjavati za velik destilacijgki obrat. Saj ni nikjer nobenega štedilnika običajnih oblik. V vrsti stoje le svetli, snažni kotli, z avtomatičnimi poklopci, kurjeni s plinom, z odtokom in dotokom. V teh kotlih se v velikih množinah pripravljajo okusna jedila za ceno, ki jo zmore tudi pičlo plačani delavec. Seveda so v kuhinji tudi vsi drugi moderni pripomočki dobre kuharice, priprave za praženje, mlenie in kdo ve, čemu vse je to ponikljano orodje s številnimi kolesi, vzvodi tn pipami. Velika kotlarna v prizemlju z dvema kotloma, ki sprejmeta v svoja trebuha dnevno poldrugo tono premoga, služita, ' da je dan in noč po vseh prostorih toplo, da ima kuhinja dovolj vroče vode na razpolago in so tudi umivalnice v vseh nadstropjih, v ženskih in moških oddelkih, prav tako tudi kopalnice vsak čas preskrbljene s teplo vedo. Znotraj je življenje kakor v pensiemt. Zjutraj se gostje odpravijo na delo, ko so prej še zajtrkovali vsak po svojem okusu. Za red v sobah jim ni treba skrbeti. To opravijo sobarice, ki sobe prezračijo, spravijo v rei postelje in drugo in tudi pazijo, da j? v vseh sobah primemo toplo. Ko se star oval sc vms z dela, stopi v svojo snažno in pospravljeno sobico, ali gre v dnevni prostor, kjer so mu na razpolago časopisi, knjige, šah itd. Tu se more rasgcvarjati s tovariši in reševati vprašanja, ki ga zanimajo. V svoji tepli sobi pa ima na razpolago električno luč in po dnevnem delu se lahko odpočije in cb lepi knjigi zadosti tudi duševnim potrebam. V takem urejenem življenju ni treba, da bi delavec postal malodušen. Tu pride šele do spoznanja, da je delo rast, vredno poštenega življenja in da je delavec enakovreden član našega občestva, ki ga ne gre nikjer prikrajševati niti s sodobnimi socialnimi pridobitvami in napravami. To je Ljubljana najlepše dokazala z novim delavskim domom. tmmm mL Levo: Veliko skupno ležišče v prizemlju Desno: Pogled iz dnevnega prostora po hodniku med sobami za ženske L. 1733* le tedanji žsipnllc Maksimilijan Leopold Rasp preložil pokopališče iz sredine Kamnika na Žalski hrib Kamnik, 30. decembra. ; postala kamniška župnijska cerkev, je ves Malokatero mesto se more ponašati s tako iepim pokopališčem kakor ga Ima Kamnik. Ne pravijo zastonj, da je skoro najlepše v ljubljanski škofiji. Leži nasproti malemu gradu, na prijazni vzpetini nad Kamnikom, ki je zravnana v široko z zidom ograjeno ploskev, po kateri se okrog cerkvice vrste gomile naših rajnkih. S pokopališča je krasen razgled na planine in na ravnino, ki se odpira proti Ljubljani, vzhod in zahod pa zapirala strmi Stari 'grad in Kalvarija. Ob vznožju obeh hribov pa je razvrščeno mesto, nad katerim kraljuje pokopališče, kakor bi mrtvi zrli na de:an;e in nehanje živih. Letos je poteklo 200 let, odkar je kamniško pokopališče na tem hribu Leta 1733 je namreč učeni in bogati kamniški župnik dr Maksimiljan Leopold Rasp preložit pokopališče iz sredine mesta na Žalski hrib, na dotedanjem pokopališču na Šut-ni pa je sezidal na svoje stroške župno f-erkev. S kamniškim pokopališčem je v slovenskih krajih ohranjen edini primer staroslovenskega naziva za pokopališče — Žale Stari Slovani so imeli za grobove razl>čna imena: gomila, majdan, žalnik, cela grobišča s-o nazlvali z množinsko obliko grobovje in najbrž Žale po besedi žalo _dolor in želeti _ luseo. To nam potrjujejo tudi krajevna rmana v drugih slovanskih jezikih, kakor žaly, Zelenice, Ze-Ienky, Žab-or. Že!any itd. in na slovenskem ozemlju kamniške Zale. Brez dvoma se je staroslovanski naziv Žale ohranil v Kamniku Iz prvotnih časov sem in gotovo je bilo na tem mestu pokopališče še pred letom 1205., ko se prvič pojavi ime trga odnosno leta 1229 že mesta Kamnika Ko je mesto dobilo obzidje iti se je pokonališče preselilo na Mali grad odnosno k šutenski cerkvi, ki ie leta 1232 Uporabljajte masi EN' OLIE ZA SONČENJE. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah po 10 Din. hrib s Kalva.rijo tja do Košiš ohranil icne Zale. Na njem je stal utrjen grad, v katerem so gospodovali mogočni žalski gospodje (die Herren von Sallenberg), kakor so se sami imenovali. Iz zgodovine tudi vemo, da je bil leta 1506. na vsem obširnem Žalskem hribu, kjer so zdaj korporacijski zelniki in priljubljeni smuški tereni >Poljane<-<, obširen vinograd. Rodbinsko ime Nograšek, katero nosi najmanj 70 prebivalcev v vaseh proti Tunjicam, izhaja od tega vinograda. Se v preteklem stoletju je bil vinograd okrog Nograškove hiše na Žalah. Na Žalskem hribu so leta 1686. blagoslovili sedanjo cerkev sv. Jožefa, okrog katere so pred 200 leti pričeli pokopavati. Še pred omenjenim letom pa je bila tu zgrajena kapelica bož;'ega groba, ki je veren posnetek jeruzamelske kapele. Pokopališče je najbrž takoj v prvih letih ogradil župnik dr. Rasp z visokim zidom in zgradil lep glavni vhod, ki i.ma obliko trojnega portala in je poslikain z značilnimi freskami našega rojaka Matije Koželja. S pokopališča se vije proti zahodu beloposuta pot mimo ličnih kapelic na znano Kalvarijo. V 200 letih je dobilo na kamniških Žalah svoje pos'ednje počivališče nad 15.0UP naših meščanov. Tu počivajo zaslužni kamniški javni ta kulturni delavci in idealni borci za sveto narodno stvar, katerih Imena bodo trajno in častno ohranjena v analih mesta Kamnika. To so idealni kamniški vzgojitelji mladine od Jakc-ba Frančiška Zupana, komponista prve slovenske opere >P.elin< pa do Ceneiča im Tramteta, zaslužni župani Podrekar, dr. Samec, Močnik, Kraut, dr. Karba, narodmozavedni meščani, ki so z ustanovitvijo In delom pri Čitalnici in Liri dvisrnili Kamnik v prvo vrsto naših nacionalnih središč, znani slikar Matija Koželj in pisateli Jožef Een.kovič in največji in najpomembnejši naš meščan _ pesnik in dramatik Arnton Medved. Njegov snomenta z marmornatim reliefom kiparja Peruzzija je med najlepšimi na pokopališču. Da je kamniško pokopališče tako lepo in nrikrmno ne samo no svoi« krasni 'egi. amnnk tudi no notranji ureditvi, are v prvi vrsti zastaja našim metanom, ki z vzsledno ljubeznijo, estetskim okusom oskrbujejo grobove svojih rajnkih, vsi grobovi: razvrščeni v dolgih, ravnih vrstah s0 enake oblike in lepo okrašeni, da napravljajo vtisk najlepših cvetličnih gredic. Ob zidu pa so razvrščene rodbim-SKe grohnice z velikim! in lepimi spomeniki, med katerimi so nekateri prav velike umetniške vrednosti. Ob 200 letnici so kamniške Žale že prenapolnjene i.n jih bo treba že v prihodnjem desetletju razširiti preko polja tja do prve kapelice proti Kalvariji. Človek se takole sred* poletja rad poda na kamniške Žale, na vzvišeni in pokojni dom mrtvih nad kamniškim mestom in občuduje prekrasen razgled na vse strani Doli pod teboj valovi življenje, ropotajo tvorniškl stroji in se v presledkih oglaša pisk lokomotive in hupanje avtomobilov, tu gori pa kraljuje mir. Nehote ti splava misel v onostranstvo in zaželiš si. da bil tudi tebi odločen za pos'ednje bivališče tako lep prostor v dragi domači grudi. Pod oknom izvcljanke si je vzel življenje Ptuj, 30. decembra Posestnikov sin 21 letni Pernek Jakob <7. Rahelčjeve vasi pri Ptuju se je nipotil v čet: tek zvečer na obisk k svoji ljubici, ki j služi v Mestnem vrhu za deklo Pernsk je S ime! z dekletom ljubavno razmerje, ki ni ostalo brez posledic. Kritičnega večera mu mladenka ni hotela odpreti okna, čeprav jo je prosil Ko so domnči zjutraj zgodaj vstali so prestrašeni opazili viseti na križu okna nesrečnega mladeniča Fant je bil kritičnega dne dopoldne še v Ptuiu. kjer je obiskal tudi svojega botra, kateremu je še prav vesel voščil novo leto. Na fantu ni bilo opaziti kake potrtosti. Kračun in druge občinske zsdlsve Ptuj, 28. decembra Te dni se je vršila javna občinska se.in Župan g Jerše je poročal o nsneh!h intervencije pri banski unravi zarad4 podpore za prehra.no in zanosienost. siromašnih Vi brezT>r>selnih. Od ob1jub'jene nodnovp po 20 000 Din je mestna občina snreie1^ 15 tisoč Din Prav tako se le g funami zagotovilo, da se bo snreie' nro-IeTft rezu a-cijo potoka Grajena in Knr> toz« "« črti pom'adi živiii< strumno ln samozavestno na konju! Nič ne ka*e visokih let. Kako mu je veselja žarel obraz ob misli, da bo mosei zopet enkrat ko^t Sokol-jeadec sodelovati ob velike.m sofeol-skem prazniku, na lanskem pokrajinskem zletu, ki je bil prirejen v proslavo 70 letni. ')s mM ce njegovega ljubljenca »Ljubljanskega Sokolac. žal so mu to veselje preprečili obilni posli v njegovem obratu v »Zvezdi«, kjer je bilo treba pripraviti za številne sokolske goste. Brat Krapež svojega zlatega srca ni as-piral drugim sokolskim društvom ta nit-roanira organizacijam. Kot zvest nacionalist posveča vsem obilno pa.žinjo. A vendar najbolj čisla sokolsko organizacijo, kater« član ie že od leta 1888. V telovadnici Ljubljanskega Sokola, na realki je več let uril svoje telo in krepil svoj duh; iz trde šole sokolske je izšel cel mož. V veliki meri se je po njegovem prizadevanju 1. 1908. ust»-novil jezdni odsek. SkratKa br. »živili« je splošni dobrotnik Sokolstva, posebno mu je pa bil vedno pri srcu Ljubljanski Sokol. Zato se Sokolstvo hvaležno spominja dobrotnika ta mu ab življenjskem julbileju kliče nedeljeno: Na mnoga letal Sokolski brat Enominutno brijenje s ffabo milom za britfe zadošča. šelenburgova 6 LJUBLJANA , najlepše na/ie za bodoča leta, ki naj bi ne bila tako suha, kakor so bila dosedanja. Kar se tiče poljedelstva In travni-štva lahko ugotovimo, da je žetev poznih je-jen ski h pridelkov zadovoljiva in po kakovost: in količini boljša od lanskoletne. Na površini blizu 2000 ha so bile pravočasno zasajene ozlmine žitarice, a tudi vsa druga kmetijska de'a na polju so bila izvršena uspešno. Sresko načelstvo je v letoš-r. em letu izvršilo popis kmetijskega orodja in strojev v srezu in ugotovilo predvsem pomanjkanje obračalnih plugov, ki jih je v celem srezu le 75. Tudi Število ostalega orodja, kakor travniških bran (18), gnojničnih sesalk (13), trljerjev (18) avtomatskih škropilnic za zatiranje škodljivcev na kulturnih rastlinah (6) in drugih ne zadošča potrebam. Moderne sušilnice za češplje v celem srezu sploh ni nobene, pač pa je dovolj kotlov za žganjeku-bo, in sicer 303. V teku leta je sreski kmetijski odbor s svojimi skromnimi sredstvi s podporo kr. banske uprave nabavil nekaj avtomatskih škropilnic, trokarjev, železnih travniških bran, tehtnico, več sesalk za gnojnico itd. Za občino Stari trg ob Kolpi je bil v decembru nabavljen tri-jer, ki pa bo zaenkrat moral služiti vsej Poljanski dolini. Pohvalna je akcija sre-skega kmetijskega odbora za nabavo najpotrebnejšega kmetijskega orodja v letu 1934. Propaganda za napravo modemih gnojišč in gaiojničnih jam je uspela. V letošnjem :etu jih je bilo zgrajenih 6, a za nadaljnjih 17 so kmetje že Izkopali jame in pripravili gramoz, da bo v novem letu delo prej opravljeno. Nekateri kmetje so zgradili gnojišča sami. nekateri pa s podporo kr. banske uprave. Tudi akcija za gradbo betoniran;h jam za klsanje krme je uspela, ker jih bodo v novem letu zgradili štirje kmeti Zidava takih jam je za Belo Krajino novost, ki pa se bo toma.lu udomačila, ker so ravno za pasivne kraje zelo pomembne. Najmanj zadovoljivo je travntštvo, ki mu to treba v prihodnjem letu posvetili vso pozornost, ker je od njega odvisna živinoreja. Potrebno bi bilo komasirati stelj-pike, jih izboljšati in csposobiti za pridelovanje krme in za napravo donosnih pašnikov Privatna akcija v tem pogle-du ne m01 e ileti željenega uspeha živinoreja je malo napiedovala. Ponekod bo primanjkovalo krme število plemenskih bikov je maio, a za silo zadošča. Letos je bilo deloma s podporo sr. kmetijskega odbera in tudi s sredstvi požrtvovalnih živinorejcev samih nabavljenih nekaj bikov iz priznanih rejskih središč, živinorejske selekcijske ustanove v srezu še nimamo, a v novem letu bodo februarja ustanovljene štiri Nekaj mlajših in Hiilnib živinorejcev se bo v drugi polovici januarja udeležilo s pomočjo kr. banske uprave dvodnevnega tečaja za molzne kontrolorje in rodovnikarje na Grmu. Stanje s v) nje reje je manj zadovoljivo o čemer smo že večkrat poročali Oblast bi morala ukreniti potrebne mere. da bi postal ta panoga renta'oi'nejša in na bolj z-lravi podlagi Poživitve je notrebna zla-s"i tudi ovčjereja Cr-be'oreja bo v prihodnjem letu gotovo napredovala. ker je bilo decembra letos v Črnomlju ustanovljeno čebelarsko društvo, ki bo s svojo agil-nostjo gotovo marsika' dosesrlo Tudi vprašanje reje kokoši je napredovalo, ker je bilo pomladi z uvedbo štajerske kokoši doseženo precej izboljšanja Ljudje so z njo zelo zadovoljni in bo ta kokoš polagoma gotovo izpodrinila vse druge. Enako Je naprednejša postala tudi sad-Jereja Realne akcije, ki pokažejo takojšnji" in dejanski uspeh in napredek, so v tfin po?'edn patuanestnejše, ker so vzgojno vredne mno narod, zdr S 20542-33 1291V stroga obsotiba zaradi padarstva Ljubljani:, 30. decembra. Nande Permozer, upokojeni železniški strojevodja, pristojen v Ljubljano, je zaslovel po vsej Notranjski kot izvrsten pa-dar. Stanuje na samoti v Cerknici in tja se zatekajo ljudje z mnogimi steklenicami, da Jim napravi zdravila za bolnike in da jim da dobre nasvete. Ne zahteva plačila, ker hoče biti dobrotnik ljudstva, toda ne brani se kovačev, če mu jih kdo stisne pod roko. Permozer pa se je zadnja leta po vojni specializiral zlasti na odpravo telesnega plodu. Zaradi tega je bil pred ljubljanskim okrožnim sodiščem že večkrat obsojen. Dvema Prezidankama je odpravil telesna ploda na ta način, da je najprej izvršil malo operacijo, nato pa jima je dal neko belo tekočino, da jo zaužijeta. Za operacijo sta mu plačali po 60 Din. Sodna oblastva so Permozerja že dolgo nameravala spraviti v zapor, toda ni se jim posrečilo, ker je Permozer pretkan mož. Kadar je zagledal, da so prihajali orožniki do njegovega doma. se je hitro vlegel v posteljo in začel stokati, da ima hude bolečine v členkih. Kazal jim je tudi neko zdravniško izpričevalo. Naposled se je vendarle posrečilo, da so cerkniškega pa-darfa spravili v ljubljanske zapore. Pred malim kazenskim senatom se je zagovarjal zaradi zločina odprave plodu. Razprava je bila tajna, a sodba javno razglašena. Permozer je bil obsojen na 7 mesecev strogega zapora, njecovi pacientki pa pogolno na 1 mesec. Permozer je po sodbi jadiko-val, da ne bo mogel zapora prestati, ker mu zrak v zaporih ne ugaja. PLANINSKA KOČA V USKOVNICI odprta in oskrbovana do 15. Januarja 1934. Krasen teren za smučanje na razpolago. 16 do 20 ležlfeč. I1,«, ure iz Boh. SrednJevasi. 14034 NajboSj^e nogavice Zdravniška posvetovalnica Mirko B. C. Tud- oljnati maščobni tok lahko povzroča izpadanje las. V tem primeru so lasje močno namazani in zlepljeni kakor bi bili s kakšnim oljem namazani. Posledice so lahko razumljive. MaSčobna plast zabranjuje zadostno zračenje in izločanje, pritisk krvi je zvišan, včasi v taki meri, da povzroča vnetja. Zdravljenje oljnatega in suhega maščobnega toka obstoja v prvi vrsti v tem, da se odstrani preobilica maščobe. Najblažja sredstva te vrste so alkoholne vode in nevtralna mila. Primeren za to je tudi čisti alkohol. Njegov učinek povečamo s primesjo salicilove kisline in rezorcina. Od zdravilnih mil so priporočljiva posebno ihtiolova in katranova mila. ?Jjih učinek je večji, če pustimo peno po umitju posušiti. Obe sredstvi imata združeni milni špirit. Izrecno pripominjamo, da trajnega uspeha od teh sredstev ne smemo takoj ali pa po kratki rabi pričakovati. To zdravljenje ki je prav za prav pametna nega las. Je treba izvajati mesece in leta. čim prej postanejo lasje zopet mastni, tem večkrat rabimo sredstva in obratno. Opozarjamo, da v začetku tega energičnega zdravljenja lasie v šopih izpadajo. Vendar se tega ne ustrašite, kajti ti lasje so tako in tako že izgubljeni, dočim bodo lasne bradavice, ki so še življenja in tvorbe sposob. • ne, po odstranitvi vse priteži lažje in hitreje zacostile svojemu namenu. — M. S. Rdečkasti urin nastopi pri zvišani temperaturi telesa ali pa če se nahaja v njem kri. Zato je neobhodno potrebno, da se urin preišče. — O. V. v T. Vaše mnenje, da so bolečine v peti revmatičnega značaja, je prav verjetno. Priporočamo vam masažo in tople kopeli. Ker pa ni izključeno, da se razvija kak proces v kosti, vam priporočamo rentgenološki pregled. — L. K. Napako, ki obstoja v tem, da stoje uhlji abnormalno vstran (vstran stoječa ušesa), se da odpraviti operativnim potom. To je najhitrejši način ker zdravljenje z drugimi preparati je dolgotrajno. — A. R. Za vašo pasjo zadevo imamo popolno razumevanje in vam zato svetujemo, da se obrnete na živinozdravnika. Na vaše drugo vprašanje vam odgovorimo, da se razumejo pod krepko hrano vse redilne snovi z visoko kalorično vrednostjo. K tej spada seveda tudi mlečni rlž. Km n-">gradniku samemu potovati okrog ,v negotovost in ponujati blago od gostilne do gifstlliie, se v sedanjih razmerah tudi ce izpla-ča, zato Je v takem času in v takih okolščlnah še najprimernejši tn najcenejši izhod: priredba vinskih sejmov. Na takem sejmu se zberejo vinogradniki vsega dotičnega okoliša im tako imajo razni kupci lepo priliko, prepričati se rfe samo o dobroti raznih vin, marveč tudi o količini zalog v dotlčnem okolišu. Prvi tak vinski sejem priredi že r četrtek 4. januarja vinarsko društvo >Jeru-zalemčani v Iva.nkovclh pri Ljutomeru za ves ljutomerski okraj. Kakor slišimo, bo udeležba vinogradnikov na tej prireditvi prav velika; za*o se pričakuje tudi mnogo zunanjih interesentov. Najbrže se bodo ti v velikem številu odzvali že iz radovednosti, kaj nudi letošnji vinski pride^k v ljutomerskem okraju, ki velja kert nekaka vodilna vinska borza tako g'e<'e kakovosti kakor glede ustaljenja vinskih"cen in tudi 7-a druge vinorodne okoliše naše banovine. Bodi torej r novem letu rsem vinogradnikom In sadjarjem sreča mPel-ša, kakor je bilo pretekla leta! Fr. Gombač. f'jS Letošnji vinski in sadni zaključek Malokatero leto se v vinskem ln sadnem oziru zaključi tako enakomerno neugodno kakor se je pravkar dovršeno leto. če že ni vinska, je vsaj sadna letina ugodna, ali nasprotno, toda to leto sta obe letini kakovostno in koiičiusko prav nezadovoljivi. Cene so sicer tako pri vinu kakor pri sadju v primeri s preteklimi leti povprečno za 100/i poskočile, toda prldele« je bil tako majhen, da izkupiček kema* krije izdatke. Le malokje je izkupiček za prouano tiago presegal dejanske stroške Kljub pičlemu pridelku bi se pa položaj vendarle dokaj izravnal s hitro in boljšo prodajo, ako bi ne vladalo povsod tako pomanjkanje gotovine. S kakšno težavo so zbirali in še zbirajo vinski trgovci in drugi nakupovalci večjih množin vina in sadja, da spravijo skupaj potreben znesek ia komaj 1—2 vagona blaga. *Lz bank In tudi nekaterih zaščitenih hranilnic ne do. bijo svojih zalog, odnosno prav neznatne vsote, drugi dolžniki pa so nemi in apatični v Izpolnjevanju svojih dolžnosti glede plačila za izročeno jim blago. Maio je gostilničarjev, ki so toliko trdni, da si lahko sami z lastno gotovino nakupijo v jeseni večjo množino vina Zato jih je večina odvisna od veletrgovine, kjer dobivajo vina po večini na kredit, ki traja navadno več mesecev. Tak vsestranski kredit pa spravlja vinskega trgovca samega v deuarno zadrego, če ni točnosti v odplačevanju odjemalcu zaupanega blaga. Pridelovalci nasprotno spet ne morejo dati na upanje, ker sami komaj čakajo, da izkupljo vsaj za davke. Mali konsu-ment seveda računa po svoje in vidi povsod velik dobiček, dasi je v resnici zadeva čisto drugačna. Dajatve so vsestian ske Ln primerna dobičkanesnest je le tedaj, ako gre blago hitro in v veliki množini v promet. Kjer je pa promet majhen in to je danes z majhnimi izjemami pov sod, je gotovo izguba velika. Zato se pa kupčija ravna Po teh razmerah, ker ne more dobiti onega razmaha, kakor smo ga bili vajeni v normalnih čas!h. Sicer sta se dosiej vinska in sadna kupčija še priličn« ugodno razvijali, zlasti sadna, tako da je skoro že vse sadje razprodano in da ga je nekaj le še pri prekupčevalcih. Slabše pa je z vinsko kupčijo čeprav se je v kratkem času dveh mesecev mnogo razprodalo, a je vina nižje kakor tudi boljše kakovosti, novega in tudi starega, še dovolj na razpolago. Sicer pa lahko z gotovostjo računamo, da se bo pomladi in proti poletju gotovo vse razprodalo in da se utegnejo cene proti poletju zelo nateeniti, kajti dotlej bod0 vsa nova vina na dobroti mnogo pridobila ter zaradi rezkega okusa nudila prav prijetno poletno pijačo. Večina sadjarjev se Je torej že otresla skrbi glede vnovčenja letošnjega pridelka Vinogradniki pa še ne vsi; mnoge še tare ta neprilika in zato Iščejo odnosno mo rajo iskati kakršenkoli izhod iz tega položaja. Zima le nastopila in s tem tudi mrtvilo v prodaji, kar vpliva na ceno zlasti slabSemu blagu, ker se kupci v takem vremenu ne podajajo v vtoske gorice. Vi- Nedelja. SI. demnfcra. LJUBLJANA 7.45: 0 organizaciji In delu zadružnih ustenov za mlekarstvo (inž. ?a bec). — 8.15: Poročila. — 8.30: Gimnastika (Pustišek).— 9: Versko predavanje, — 9.30: Prenos c?rkv. g-lnsbe. —10: O steklini (dr. Korbar). — 10.3'T: Pevski koncert s. Julija Betetta s «pr?m!ievan'em radio - orkestra. — 11.15: Slovanska glasba radio - orkestra. — 12: Cas, plošče. — 16.30: Opereta »Mala Floramye< na ploš?ah. — 18: Koncert vrhniške godbe na pihala. — 19: Pe^Ka ura članov Narodne^ glvlališča. — 20: Radio-orkester. — 20-45: Fantje na vasi. vm« hu-moristično posnemanje instrumentov. — 21.45: Cas. ooroeila, plošče. _ 20.30: Ci-traški duet Meziolits - Kieferli. vmes poji kuplete s. Baide. _ 23 30: Novoletni pivski tKvHrav. — 24: Govor. REOGRAD 16 45: Narodne pesmi. — 17.15: Plesna glasba. — 19: Pesnil. — 19.30: Violinski koncert — 20.3(1: Šeherezada Rimskii Korrakovn.— 21.15: Lahka glasba. — 22: Pl° . kvinteta. — 18 30: Ridio-jr-kester. — 19: O vzgoji. — 19 30: Literarna ura. — 20: Violinski koncert Karla Runla s spremPevanjem radio - orkestra. — 20 45: KlaviT.ki koncert gdf. Jadvi«™ Požepejo-e _ 2130: Kvartet Glasbene Matice. — 22: Čas. rx>rivri1a p! oš Tip. BEOGRAD 19: Orkestralen koncert. — 20: Program iz Liubliane. — 22: Ciganska ■rodba. - ZAGRER 12.30: Plošče - 17 Lahka sodba. — 20: Koncertni vefer iz L i _ 22.15: Plesna glapha. — PRA- ; 19.3^- Prenos opere iz glpdališfa. — BRNO 19 25: Lahka godba ort-e^ra. — °1.15: Me«an program. _ VARŠAVA 20: Violinski konc-ert — 20.45: Mešan r>ro"ram — 21.15- Mickiewit*7ev voper. — 22: Zabaven program — 23 05: Pl>sna m — DUNAJ 12- Orkester — 16: Koncertna ura. — 1920: Prenos r»rwo ir orlprlMišSn — 22.35: JaTZ. — BERT T\ 2005: L~r«nde'. — 21: Veseloigra. — 22.30: Nočni konesrt — „NI£ več čudežev po svetu44 se večkrat čuje; a ce ee trdi, da delajo Triotron-eiektrouke čudeže, je to samo potrditev te krilatice. Ako upoštevate, da se izdelujejo Triotron-elektronKe na podlagi mnogoletnega in vestnega laboratorijskega dela v najmodernejših tovarniških instalacijah, potem njihove lastnosti v istim niso nobeno čudo. Naravno je torej, aa so Tno-tron-elektronke za novi sprejemalec najboljše priporočilo, a stari rad:oaparat popolnoma pomlade Triotron-elektrcnke. Če se želite seznaniti s Triotrou-tipami, zahtevajte od svojega trgovca novi cenik Trio"ron-eiekcronk Xi-33 s karakteristikami in praktičro tabelo primerjave z drugimi fabrikati, ki vas bo opozorila na prvi pogied na potrebo tipa Triotron. Ako vaš trgovec slučajno ne bi imsl tega cenika, izvolite se obrniti zanj na generalno zastopstvo F. L. ROSENBERG, Beograd, Topličin venac 7. Table terJs turnir SK Ilirije SK Ilirija je pretekli teden prire.iiLa v zeleni dvorani hotela Union klutbsko linalno prvenstvo v lable tenšu za leto 1934. Turnir je izpopolnil vsa pričakovanja in ni pokazal t*amo. kako daleč smo že v tem športu, temveč je tudi vzbud'1 rade da bo Ljubljana na bližnjem državnem prvenstvu imela slavno basedo- Ilirija je danes brez dvoma edini kiub v državi, ki razpolaga s tako obširnim materi ialom dobrih tekmovalcev in še posebno tekmovalk. Sodelovala je do sedaj dvakrat na državnem prvenstvu in obakrat se ii njeno moštvo plasiralo v finale, kar je poba Eli riie uspelo le se prvaku nSU. I^etos bo Ilirija startala tudi v prvenstvu družin, kjor je siguren favorit z ozirom na že tradicio-neino domeno Ilirijank v sinclu dam. Na klubskem prvenstva je sodelovala kompletna ekipa in sicer samo v finalnih partijah štirih disciplin. Sinsrle gospodov. Prvo mflsio tn n.<«sJov klubskega prvaka si je osvojil WaisBbachi5r Oto; sledijo mu 2iža Pero, Na;ry Ernst. G?>r-žinič Leo in Djinovski Voio. To je petoric?, ki 9e po znanju le malo razlikuje. Morda se je Weispbacher v sigurnosti nekoliko oddaljil, Djinovski pa ie zaradi pomanjkanja rutine za toliko zr.ostnl. Skupaj pa tvori teh pet igračev izredno kompaktno celoto, ki gre lahko z gotovostjo v boj z vsemi jugoslovenskimi klubi. ReprezenUnt W tako v napadu kakor v obrambi sigjren igrač. S:stem, ki ga goji mladi Žiža je zelo tež^k in naporen. Njegova tehnično in taktično dovršena igra ie zgrajena na prav povbni j preciznosti in preračun!Hvosti. Večje uspehe ' mu bo prinesla šele b*>icčnoi«t. N?.c7 je so-! liden krm irski igrač, ki razpolaga z veliko 1 rutino in odlično backhand igro. Po skoro ! dveletnem odmoru se je Geržinič ponovno z uspehom vrgel v table teniški vrvež in bo, kakor vse kaže. v najkraišem čnsu zopet prevzel vodilno vlogo v klubu. Djinoveki pa. ka-I kor smo že omenili, lnborira na pomanjka-j nj1 j rutine. Tem igračem s!°de naglih kora-! kov skupina dobrih talentov: Vere. Scn-^ne-tti. Zorč. 2?'Wnikar, Gircron, Gogala. šišk*. UrSi?.. SV>-Koširjeva. Vodslvo hirn'ria ie bilo tudi to pot v v»-rokah g. Na?aj nam jasno dokazuj* ogromno že dovršeno delo, s kakršnim se ne more ponašati nobeno drugo jugoslovensko gledališče. Pri vsej tej obilici dela pa lahko mirno trdimo, da kvaliteta predstav nikakor ni padla temveč da je v posameznih osebnih kreacijah celo vidno in izrelno narasla. Da je delo slednjega člana v dsrani stoprccentno izčrpano bo ugotovili morda najlažje na ta nač.'n, če bi posameznike vprašali, koliko nastoonv imajo že do novega leta za seboj. Pri vsem tem ne smemo pustiti neomejeno to srečno naključje, da r dramskem ansamblu ni bilo doslej vsaj resnejših primerov ; bolezni. Takšna vis maior bi utegnila ce-' lotno delo in vse načrte en naprej postaviti popolnoma na glavo. Upajmo, da osta-t ne tudi v bodeče vsaj zdravje še na strani ; teatra! V koliko je drama realizirala svo-< je obete, ki smo jih svoj č-.m že objavili, ve vsakdo, kdor se vsaj malo zanima za naše gledališče. Priznati moramo, da so ; obljube v polni meri izpolnjene in zato j lahko mirno in z vsem zanimanjem gleda-| m o v nadaljnji razvoj tekoče sezije. Na Silvestrovo zaključi drama staro le-j to z veselo šalo Engel-Horsta >Raj pote-I im hov*, ki nima drugega namena, ko da občinstvo pozabava in da prinese v pljuča blagajne nekoliko sape. Kot prva premiera v novem letu pa bo 7. januarja Ju-škijevičeva komedija >Povest o gospodu Sonjkinu« v kateri bo kreiral zanimivo in veliko vlogo gospoda Sonjkina novo angažirani in priljubljeni komik Josip Daneš-Gradiš. Prihodnja novost bo Galswortyeva >Družba« v Vidniarjevem prevodu in v režiji Bratka Krefta, nato pa veseloigra lezaik. Ortnerjer y"Wljar H!t< v prevodni dr. £malca se uvrsti v repertoar, če bo pokazala tehnična nujnost, morda že pred >Brati Karamazovimi« in bo igral naslovno vlogo predvidoma Greeorin, vendar de-finitivna odločitev še ni padla. Gotovo pa je, da bo kreirala služkinjo Ano, glavno žensko vlogo v igri Mira Danilova. Pred Veliko nočjo proslavi odlična članica drame Marija Vera 25 letnico svo-jeea umetniškega delovanja in ee bo uprizorila ob tej priliki Tavčarjeva »VI-soška kronikaf v dramatizaciji in režiji jubiiantke. če povemo, da pridejo v redni repertoar letošnje sezije še Lichtenbergo-va komedija >Kogar bog poviša«, nadalje en 'komad Romaina Rollanda, komedija bolgarskega drema-tika Kostova >Go'jema-nov« v prevodu poslanca Rasta Pusto-slemška in komedija rumu-ns-kega dramatika San Georgea >Junak dneva«, smo prišli v maj, kjer sezija pojenjuje. Kar ee tiče gostovanj, smemo pričakovati predvsem našega ljubega znanca Rogoza, ki bi ga po preteku neftaj let občinstvo spet rado videlo na odru. Glede izvirnih del moramo Se pristavil, da so doslej najavljene Kreftove >Krea-ture* in Vombergarjevo jZlato telo«, toda avtorja svojih del doslej še nista izročila gledališču. Jasno je, da se z njima računa ižine padavin, kakor smo jo imeli to i naslovni vlogi. Zatem pridejo na vrsto trdovratno držal cad našimi kraji visoki i leto. Posledica ogromnih padavin je bila, | Dostojevskega >p,ratje Karamazcri« v zračni pritisk. Take vremenske situacije c da so maja in jeseni nastopile v dravski j 0(Jrskl priredbi Ciriia Debevca, ki bo delo nam ne dajo dosti padavin, ozračje pa je, j banovini katastrofalne povodnji in napra-vsaj v zimskem času, po dolinah megleno, ; vile do 30 in še več milijonov Din škode odnosno nizko oblačno, v višjih legah pa je ; na raznih objektih, mostovih in na poliu. vreme lepo, brez posebnih oblakov, navad- j imeli smo v tem letu do davi 179 padavin- no sončno in razmeroma Drecej toplo. Na sprotno kakor lansko leto, ko je bil v decembru za naše kraje skoro vedno isti vremenski položaj, so se leto3 vremenske situacije mečno menjavale. Najprej so vzhodni vetrovi kmalu v začetku decembra (posebno izrazito 3., 4. in 10.) prinašali s eeboj mrzel vzhodni zrak in ohlajali ozračje. Nato so začeli nad temi mrzlimi t>1 astmi, ki so se vlegle nad pokrajino, pihati močni topli južni vetrovi. Zaradi dviganja tega vlažnega južnega zre ka nad "nižje »ra!« zračne plasti, je prišlo do tvorbe oblakov, ki so nam vrgli posebno 33. t, m. mnogo suhega kristalnega snega. Nadalje ee je vr?me počasi izprevrglo v severni tip (od 18. do 24. t. m.), to je v hladno vreme z močnimi severnimi vetrovi v oblakih in z izpreraenljivo oblsčnimi dnevi, ko skih dni, v katerih je padlo 2005.5 mm ; padavin na ozemlju ljubljanske občine, ki j meri okoli 40 km2. Po navadnem računu j dobimo, da je letos nad ljubljansko občino j padlo 802,200.000 hI vlage. To je tolika ' množina vode, da bi za njen prevoz potrebovali nad 8 milijonov tovornih vagonov. Na posamezne mesece se padavine razdele: V januarju 52.1 mm v 15 deževnih dneh, v februarju 60.2 mm v 13, v marcu 102.4 mm v 12, a aprilu 65.8 mm v 12, v maju 305.5 mm v 20, v juniju 149.9 mm v 22, v juliju 70.8 mm v 9, v avgustu 91.4 mm v 8, v septembru 341.3 mm v 15. v oktobru 353.3 mm v 14, v novembru 273.1 mm v 25, v decembru 119.7 mm v 16 dneh. Letos so padavine zelo presegle običajni letni padavinski povprečnik, ki znaša "za Ljubljano 1410 mm. tudi režiral. Ker nikakor ne gre, da bi teater ignorira! pusta, se bo uprizorila po dolgem presledku staroslavna Brandesova burka >Char'eyeva tetka?, kjer bosta odlično tetko igrala izanenama Daaeš ln že- SzSke Szakall, Hansi Niese, Paul Horbiger, Trude Berliner v nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer. Dopolnilo nov zvočni tednik in šalo-igra z Miky Miško PRIDE! planine kličejo PRIDE! SO Ljubljana, SO. decembra. Pred dneri Je »Jutro« poročalo o poslovanja fonda za zdravstveno iraSčito učencev v državi, danes pa dostavljamo He nekaj podrobnih podatkov o organizaciji zdravstvene zaščite šolske mladine v drav. banovini. jim je mogoče edina nada, in drugič, da »e z izolacijo tuberkjlozniga odstrani vir okužen ja na soueence. Kakor prno že zabeležili, predvideva zakon o zdravstveni zaščiti učencev poseben fond, v kaierega morajo vplačevati vsako Leto ob vpisu vsi učenci srednjih, meščanskih j y ferialni.b koloniiah spoznajo mnogi «i- j in strokovnih šol (caam učencev ki se i TO7T,aini u5encU da ni življenj tako orno, ! ee vzdržijo iz javnih sredstev) po 20 Dm. j kakor m ga doele, spo^u T domač nn NajboljS«, od smučarskih mojstrov priznane, nepremočljive, specialno izdelane smučarske čevlje pod znamko »BRANA« Izdelujeta BEATA NAGLIC, ŽIRF Zahtevajte cenik! Cene solidne I Naše čevlje dobite tudi r trgovini tvrdke A. GOREČ, Ljubljana, Tyrševa cesta St. 1. Lampreht — trdovraten grelnik Ljubljana, 80. decembra. Hudo nevarni vlomilec Jakob Lampreht I* Poljan, ki je pobegnil pred dvema me-»eoema iz kaznilnice v Mariboru, sedi za-tookrat še v policijskih zaporih. Zaslišuje- jo ga skoro sleherni dan, vendar Je Lampreht povsem zakrknjen in nikakor noče priznati svojih številnih zločinov. Izdaja pa ga njegova beležnlca, v kateri ima zaznamovana razna Imena žensk in moških iz Ljubljane in lz Hrvatske, zlasti iz Kar-lovca In iz Zagreba. Policija se je zdaj obrnila na drug«, oblastva, da bodo te osebe zaslišane. Varnostna oblastva pričakujejo, da pridejo baš potom teh zaslišanj do zanimivih in tehtnih rezultatov. Brez dvoma je namreč, da ima Lampreht s svojimi pajdaši, katerih imen noče izdati, na duši celo vrsto zločinov, ki zaenkrat še niso pojasnje- ni. Lamipreht se Je družil tudi z znanim vlomilcem Betonom, ki ga Je žandarmerij-ska patrulja v bližini Kamnika nedavno izsledila ln ga bežečega smrtno nevarno ranila. Beton je poškodbam podlegel in tudi m izpovedal svojih grehov. Lampreht nastopa nasproti uradniku, ki ga zaslišuje, uprav grozeče in skuša operirati s svojim drznim pogledom. Oči sploh ne umakne in ostaja, čim začuti past, trdovratno molčeč in odporen. Policija je dognala, da ima Lampreht v neki gostilni v Medvodah skrit večji kovčeg. Včeraj so kovčeg zaplenili in ga prinesli v Ljubljano. V njem so našli 25 gramofonskih plošč, kopijo neke Tizianove slike na platnu, rjavo obleko, star nahrbtnik, gumijaste Škornje, britev in več raznih predmetov. Pretep z usodnim koncem Dobova, 30. decembra Že nekaj nedelj sem so prihajali fantje iz Senkovca onkraj Sotle k nam z namenom, da bi se tepli. V dveh gostilnah so preprečili poboje s tem, da niso nikomur več postregli s pijačo. Na Štefanovo pa so «i izbrali gostilno pri Kramarju. Čakali so seveda noči, ko nepoklicani ne morejo vsega videti. Ko je nastopila noč in je bilo tudi razpoloženje pravo, se je našla prilika za ureditev računov. Kakor že običajno je priSlo med domačimi in tujimi do spopada pred gostilno. Gospodaril je nož, Katerega posledice bo čutilo več fantov. Neki Sikoranja iz Jarkov pa je dobil z lopato po glavi tako močan udarec, da se je zrušil nezavesten na tla. S tem je bil sirov pretep zaključen, toda pretepaških zmagovalcev ni bilo na izpregled, ker nihče ne bi rad nosil nerodnih posledic. pobitega so odnesli v gostilno, od tam pa v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je silni udarec razbil fantu lobanjo. Nesrečnik se ni več zavedel in je že drugo noč j umrl. Preiskava o sirovem pretepu je v j teku. < V naši banovini imamo takih zavodov 71 s i približno 20.000 uo.mci, ki vplačajo letno v fond 400.000 Din. 35% te?a zneska gre v centralni fond v Beograd, 65a/o fonda pa se nalaga v Hipotekami banka v Ljubljani ter ?n počitniški dom. ki je tako zgraien in opremljen po vpe-h predpisih higiene, zmanjša stroške letovanja ia vsakega učanca povprečno ia 200 Din na mesec. Brez pri«p»v!koT h fonda za zaS&to učencev bi ee novo poslopje šolske poliklinike v Ljubljani še dolga leta ne moglo graditi, tako se bo pa s pomočjo tega fonda in posojila spomladi pričelo % gradbo- Čim bo zgrajena šolska poliklinika v Ljubljani, bomo pričeli ustanavljati poliklinike v krajih, kjer jih doslej še ni, a šole pri«»pevajo v fond za zaščito učencev. Le na ta način bo lahko zdravstvena zaščita učencev popolna. Nekatera šolska vodstva se pritozjjeio, da so pri razdelitvi fonda zapostavljena, ker j ne morejo uporabljati polovice prispevkov fonda, kakor predvideva zakon, le za potrebe svojih šol. Ce ta čas dobi katera šola manj, kot ji po zakonu pripada, bo gotovo prišel čas, da 6e bo porabilo za zaščito njenih učencev z ustanovitvijo nove poliklinike mnogo več, kot pa učenci prispevajo, i Marsikatera šola bi morala Čakati dve leti. da bi lahko iz lastnih pnspe^kov fonda poslala lie enega tuberkuloznega »Senca na zdravljenje v Topolščico. Za ustanavljanie novih ustanov so potrebna sredstva. Za vsako novo ustanovo pa lahko trdimo, da bo koristila le učemesm samim. In la z dosedanjim načinom uporabe sredstev iz fondi za zaščito učencev lahko upamo na nov« ustanove. Za leto 1983./34. »o pa >SluSbeme Novim** i dne 2. decembra 39133 prinesle naslednji proračun fonda za zaščito učencev: nabava ZA NOVO LETO slovenski planinski koledar ,Iz naših krajev' krasi ga 52 umetniških fotografij v bakrotisku! Dobite ga po vseh knjigarnah za ceno Din 30.—% 14005 sdrarvft, wte«vl|p®ije v bolnicah, stalna okrevališča. zdravilišča itd. 40.000 Din; zdravstvena, telesna in treznostna vzgoja učencev 10.000 Din; ustanavljanje in vzdrževanj* vseh ustanov za socialno-higiensko zaščito učencev 150.010 Din; popravljanje! higienskih razmer po šolskih zgradbah 6000 Din; ferialne kolonije 57.693 Din. Ta sredstva t» odbor fonda rardelfl v tekočem šolskem leti po dosedanjih vidikih. SI Uspeh radijske tehulke Do sedaj razširjeno mnenje, da je mogoče le z večjim Številom elektronk doseči dober sprejem, je bilo povsem utemeljeno. Tak aparat pa porabi mnogo toka in je zato v obratu drag. S pomočjo novo konstruiranih Tungsram barijevih elektronk: visoko frekventne pentode, prinaša: odločbo o ukinjenh generalnega konzuMa v Liegeu, jdločbo o postavitvi uprave Gasilske zveze kraljici no J U'oslaviie. navodilo za uporabljanje pogodbe. sklenjene med kraljevino Jugoslavijo in Družbo za zračni promet, d. d. v Beogradu: navodilo za uporabljanje pogodbe, ektpnjene med kraljevino Jugoslavijo in Mednarodno družbo za zrakoplovstvo; uveljavljene zapisnikov, ki se nanašata na amandman-« mednarodne konvencije za zrakoplovstvo. izmeno znakov nevojnih zrakoplovov kraljevine Jugoslavije; pravilnik o načinu hranjenja zdravil biološkega izvora: pravilnik o izknjiževanr J neizterljivih terjatev pri državnih rudnikih; pravila o obliki, ^•vitavi in oznam^nievaniu mer in priprav za merjenje tekočin; dopolni t en- člena 87. b) pravilnika o (»stranskih prejemkih t X Vsem odjemalcem, prijateljem ln znancem SREČNO NOVO LETO žtli tvrdka NOVAK. Ljubljana Kongresni trg 15 Radi Inventure razprodajam© zimsko blago po tovarniških cenah tvrdka NOVAK LJUBLJANA, Kongresni trg 15 (nasproti nunski cerkvi) i ♦ i f uslužbencev državnih prometnih naprav; izpremembe v pravilniku za delo računo-vodstvmih odsekov finančnih direkcij, pojasnilo k členu 90. istega pravilnika; uveljavljen je konvencije z?, izenačen r? nekaterih predpisom o mednarodnem zračnem prometu; pristop Tarči je k mednarodni b črnski konvenciji o uporabi beloca (rumenega) fc*5-forja in industriji vžigalic; izpremembo pristojbin za pisma in dopisnice v tujino; odločbo o soli za mlečne izdelke; izpremembe o staležu državnih in banovinski h uslužbencev v dravski banovini in drugo. ♦ Vsak Zagrebčan prečita r.a leto samo dve knjigi. Sotrudnik zagrebškega >Jutar-njega lista« je obiskal vse zagrebške biblioteke, javne in privatne knjižnice ter knjigarne in pritem ugotovil, da se prečita v Zagrebu na leto okrog pol milijona knj*g in da prideta tako na vsakega Zagrebčana po dve knjigi, kar je zelo malo. Ugotovil je tudi, da j*' največ zanimanja za baletristi ko. Najbo:. so zaželjene knjige Zabavne biblioteke, na prvem mestu so seveda knjige Matice Hrvatske, v splošnem pa so na.i boW zaželjeni vsakovrstni romani, ki se n* odlikujejo baš po Mejnih smereh. V knji garnah se tudi vidi, da bogati meščani najrajše kupujejo nemške knjige, ki pod znanstveno kritiko prinašajo tudi lasclv ne stvari. Take knjige so zelo drage, najdejo pa se vendarle za nje vedno kuw( ♦ Za uvedDo ženske policije v Zagrebu so se izjavile predstavnice ženskih društev ca zborovanju Združenja za individualno vzgojo maldine. Predlagateljice so mnenja, naj bi se ustanovila po zgledu velikih mest ženska policija, ki bi pazila na zapuščene otroke po ulicah in na dekleta, ki so brez varstva. Ta policija nag bi skrbela tudi za varstvo onih otrok, ki se vračajo iz raznih oskrbovališč in poboljševalnih Namen ženske policije bi bi! v prvi vrsti ta, da bi iskala In pobijaia vzroke raznih deiiktov, ki jih zagreši zapuščena mladina. Dokler ne bo ustanovljena uradna ženska policija, so članice ženskih društev pripravljene, same vršit! te naloge. Zb^ro-vaike so predlog sprejele z velikim odobravanjem, predlagateljice pa bodo izdelale natančne programe službe v varstvo mladice. » Re/ija narodnih noš. Ob sodelovanju vseh žeaiskih društev se je v Beogradu ustanovii odbor, ki bo priredil razstavo jugoslovenskih narodnih ncš. Ta razstava bo najprej v beograjskem narodnem gledališču, potem pa bo ptenešena tudi v ostala večja mesta države, v prvi vrsti v Za-gruh in Ljubljano. V Beogradu bo razstava do 14. januarja. ♦ Iz statistike beograjskega gradbenega urada. Od leta 1921. do danes ie bilo zgrajenih v Beogradu 5549 novih stavb, v katerih ie preko 1.9.000 stanovanj, odnosno preko 50-OCO eob S temi stanovanjskimi zgradbami je bilo rešeno stanovanjsko vprašanje v prestolnici. me«to pa te bilo tudi olepšano, Ker so bila vsa ta poslopja zgrajena v skladu z načrti mestnega gradbenega urada. » Revija »Jadranske straže«, ki izhaja v Splitu vsak mesec v velikem formatu in na prvovrstnem papirju, se je v teku let zelo priljubila in udomačila tudi pri nas Z novim letom bo poleg krasnih slik z morja prinašala tudi več slovenskih člankov. Prve dml januarja bodo mnogi prejeli 1. številko na ogied z vabilom na naročilo. Opozarjamo, da podporni člani (po-magači) prejemajo za svooo 10 Din članarino mesečno revijo zastonj ter uživajo kot člani JS mnogo ugodnosti. Posebno važna je pri velikem porastu Podmladka JS revija za učiteljstvo in šole. Krajevni šolski odbori bodo slednjim mnogo koristili, ako se naroče ina revijo ali pristopijo kot podpjrai člani. ♦ Zaročila sta se g. Albin Damjan, bančni uradnik iz Ljubljane, in gdč. Margitka Szabo iz ugledne posestniške rodbine v Srednji Bistrici v Prekmuriu. ♦ Nagrajeni načrti nova serije znamk za zračni promet V dopolnilo notice v »Jutru« od 29. t. m. navajamo, da je bilo pri-sojeno 6000 Din Janezu Trpinu, grafiku iz Ljubljane za sliko Duibrovnika; 4000 Din Rudolfu Gorjupu, risarju z Viča za sliko cerkve na Oploncu: 2000 Din 'iiž. arh Janku Omahnu in Dom. Serajnibu Iz Ljuo-Ijane za Sliko Bleda in 1000 Din Djordju Andretfeviču-Kunu iz Beograda za sliko mosta v Mostarju. Za 5. risbo slapa v Jajcu se je določila odkupnina 1000 Din. Vse prve nagrade so torej dobili slovenski umetniki, kar je izredno časten uspeh. ♦ Zakon o zavarovanju delavcev. One delodajalce, ki si žele nabaviti zakon o zavarovanju delavcev lz 1. 1922, opozarja okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, da Ima še pičlo število tega zakona v zalogi. Interesenti si ga morejo nabaviti za naibavno ceno. ♦ Vremenski preobrat. Takol, ko ie nastopilo južno vreme, je začela naglo naraščati reka Una. ki je j>ri Kostajnici že poldrugi meter nad normalo. Ker naraščajo tudi vsi njemi pritoki, lahko nastopijo poplave, če v nekai dneh ne bo spet padla temperatura. V precejšnji nevarnosti poplav je tudi širša okolica Karlovea. Reki Kolpa in Korana 9ta močno narasli in je prva že 4 m, druga pa §e malo več nad normalo. V Hrvatskem Zagorju pa še leži tako visok sneg. kakor ga že dolgo ni bilo. Južno vreme vlada sioer že od božiča, sneg pa še ni začel kopneti. Tudi nekatere ceste se še niso odprle, ker so na njih do 5 m visoki snežni zameti. Tako ie ee&ia preko Veter niče popolnoma zatrpana s snegom in le-dom. Te dni pa eo zagorski kmetje doživeli tudi nenavadno in neprijetno presenečen i e. V Starem Golubovcj blizu zapuščenega rudnika so se namreč pojavili volkovi. V6o noč so tulili okrog naselbin, zjutraj pa so se spet umaknili v gozdove. Pojava volkov ■ je nenavadna senzacij«, ki je v Zagorju že nekaj desetletij ne pomnijo. Epidemija pri otrocih Šolske otroke varujejo infekcijskih bolezni, ki nastanejo 3 prihodom klic v duplino ust in gTla, priljubljene Dobivajo se v vseh lekarnah. Cena malemu zavojčku Din F.—, velikemu zavojčku pa Din 15.—. 354 8VEDSKO KARTOTEKO pristna terpentlnova se uporablja na kot priznano naJbofSia fSL Srečno in uspeha polno novo leto □ želi vsem cenj. naročnikom tovarna £] 3os. JHeieM n za kemično čiščenje in barvanle oblek Pranje ln svetlolikanje perila ♦ Napredek Južne Srbije. Odkar je bila ustanovljena vardareka banovina, je bilo zgrajenih na njenem področju 284 poslopij zb ljudske šole. dvoje poslopij za srednje šole, srednjim šolam se ie priključilo 5 internatov, otvonene 90 bile 4 nove meščanske šole. istamovilo pa se je tudi 167 javnih knjižnic in čitalnic. Nadalje ie bilo v tej dobi ustanovljeno 41 sokolskih društev, 108 sokolskih čea-novin«kih eesit. popravljenih pa 1400 &m držaivnih cest- Zgradili eo 9 poslopii za srečka nač=!stva. 30 poslopii za razne poljedelske ustanove, 4 carinarnice, 7 modernih zdravstvenih zgmdb ter moderno banovin-rffro tiskarno v Skoplju. Zgrajen Je bil tudi Dijaški dom v Skoplju, kjer sta urejeni tudi radijska postaja, ki pa ni? deluje, in bol-ničarska šola. Zgrajeni sO.IZF ftMITC, Miklošičeva fi, nasproti hotela Union. 3.">5 . Nemški židovski begunci v Slavoniil Blizu Podravske Slatine prebiva na veliki pristavi barona Guttmanna iz Belešiča že dalje časa skupina židovske mladine, ki Je pribežaLa iz Nemčije. Na obširni pristavi se begunci ukvarjajo s poljedelstvom, da bi si pridobili potrebno prakso, ker se nameravajo kot kolonisti podati v Palestino. Zveza židovskih verskih občin Je vzela se-, daj pristavo za dalje časa v najem, ker bo ; na njej začasno namestila še več židovskih ! beguncev iz Nemčije. V prihodnjih dneh j prispe na GoSenič več židovskih rodbin ] vsega skupaj preko 60 oseb. • • Obnova vasi Berkovca. V tej vasi J« bila letos 25. aprila strašna katastrofa, ke se vaščami vselili v nove. lično »araiane hišice. paCovne (kn]i$e vseh vrst nudi M. TIČAR, LJUBLJANA ♦ Finsiran razbojniški napad v Beogradu. V četrtek ponoči so bili alarmirani gasilci, ker je naetal požar v pisarni »Metalokemi-je<. Ogenj so gasilci naiglo zadušili, v pisarni so našli razmetane vise knjige, na tleh pa Is ležal uradnik tvrdke Hain, ki je bil la-njen na glavi. Ranjenec je izpovedal, da so ga napadli neznani razbojniki, ki so potem zanetili ogenj. Policija pa domneva, da se je Hain sam poškodoval, da bi z imitiranjem razbojniškega napada in požara prikril po nevsn-bo d^naria iz tvrdkine blagajne. • Siva čaplja ustreljena pri Ljutomeru. Pišejo nam: Za ptičeslovce je zanimivo dejstvo, da je lovski paznik lovišča Hrast-Ja-Moste ustrelil te dni sivo čapljo, ki Jo je prvotno smatral za divjo gos. čaplja ima na nogi kovimast obroček z napisom »Vo-gelwarte Rossiten, Germania B 21.455.< Rossiten je znana ornitoLoška postaja v Vzhodni Prusiji. Letošnja zima je sploh prignala k nam redke severne goste. Pa tudi naše domače ptice silijo k človeškim bivališčem. Tako se je neka zelenonoga tukalica zaletela pred kratkim v delavnico ljutomerskega ura rja g. čagrana. ♦ Za Toma Zupana sklad je poslala CMD gdč. Tilka Leckerjeva iz Splita 250 Din v počastitev 94 letnice g. T. Zupana. Srčna hvala! ♦ Dva dara. NaA priljubljeni tenorist g. Polde Kovač je zapel nekaj pesmi na, željo sjostov in v to svrho se je zbralo za Društvo slepih v Ljubljani 100 Din. _ Matija Koprinc iz Karlovea je darovaj za poplav-Jence v Strugah 100 Din. • V Sklad osrednjega pomožnega odbora za poplavi Jen ce dravske banovine so darovali: uslužbenci iz področja direkcije drž. železnic v Ljubljani 26.151 Din, narodna šola na Bledu 387, občinska uprava Otočac 172, šola v Tedinu Hanu 80. občinska uprava Orahcrvo 25, mestno županstvo Radovljica 200. občina Vidovefka 18. načelstvo sreza Teslič 404, občina Sveta Marija (srez preloški) 31, sresko načelstvo Murska Sobota 280, mešč. šola v Trbovljah 44, drž. trg. šola v Celju 35, učit. Sola v Mariboru 395, splošna bolnica v Mariboru 2182. sresko načelstvo v Ptuju 423. javna bolnica in hiralnica v Ptuju 265, gimnazija v Kranju 456. dekliška šola v Kranju 140, šola Olimlje 50, šola gt. Peter-Medvedje selo 40, finančna kontrola Šmarje pri Jelšah 40, sresKO načelstvo Dolnja Lendavi 302, davčna uprava v Kamniku 108, šolsko upraviteljstvo Igavas 180, Šola v Planici 50, šola v Starem Logu 20, finančna kontrola v Rogaški Slatini 30, sresko načelstvo SlovenjgTadec 152, šola v Makolah 100, učiteljstvo v Pristavi 18, šola Sv. Ema 50. šola št. Vid pri Grobel-nem 40 in šola v Kostanjevici 140 Din osnovna Sola v Grahovu 30. meščanska šola na Viču 100, osnovna šola na Rakeku 30, ribogojni zavod v Bohinjski Bistrici 50, pošta v Tržiču 20, osnovna šola v žireh 55, meščanska šola v št. Vidu nad Ljubljano 75 in bolnišnica za duševne bolezni v Novem Celju 55 Din. — Vsem iskrena hvala! ♦ Dobra prebava > pol sdravja. Draže-J1 Artin omogočijo normalno izpraznitev črevesja. Vsebinea škatMce. k! stane 8 Din zadostuje za štiri do šestkrat. Dobi se v vseh lekarnah. • Obledele obleke barva v rarliftnih barvah In plisira tovarna JOS. REICH. • Kupite si stanovanje v solastnini v stanovanjski hiši v Ljubljani! Ponudbe snre. Jemn -Zadruga«, LJubljana PP- 307. Iz LfuMfane a_ Trije važni koncerti tekom meseca januarja. V ponedeljek 8. nastopi prvič na samostojnem koncertu mladi slovenski čelist g. B. Leskovic. Spremlja ga ra klavirju prof. Marjan Lipovšek. Dne 15. januarja bo vokalni koncert pevskega zbora Ljubljanskega Zvona pod vodstvom g. Zorka Preiovca. Program obsega moške, ženske in mešane zbore najbolj znanih primorskih skladateljev. Oba koncerta se vršita v Filharmonični dvorani V petek 19. pa nastopi prvič v Ljubljani zbor ln simfonični orkester zagrebške glasbene akademije pod vodstvom rektorja Frana Lhotke. Na tem koncertu bo sodelovalo 120 mladih glasbenikov lz Zagreba. Ta koncert bo v unionsk! dvorani. u— XIV. slovanski večer J. n. a. I dr. Plessu. u— Opozorilo. Uprava policije opozarja: O priliki praznika Sv. treh kraljev se je razpasla razvada, da hodijo otroci in tudi odrasli kot kolednikl od hiše do hiše in od gostilne do gostilne in da beračijo pod krinko koledovanja. Lastniki javnih lokalov se pozivajo, da ne dopuščajo v svojih lokalih tega prikritega načina beračenja Uprava policije bo nastopila proti takemu izrodku najenergičneje in tudi proti staršem, ki ne zabranijo svojim otrokom take vrste kledovanja. Srečno in veselo novo leto želim vsem cenjenim gostom, prijateljem in znancem ter se Se za nadaljnji obisk najtopleje priporočam. 14028 TONE HUČ, gostilničar GLINCE, Tržaška cesta št. 10 □noaoaaa[xoncxiaDaDDaaa[xoxnj »EDISON išj^j GRAMOFONI na ugodna obročna plačila. Moderni radioaparati, smuči in opreme najceneje si nabavite pri „Tehnik" J. 8ANJAI LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 20 14072 t * » * 4 v * ♦ ♦ X X ♦ « * ♦ ♦ ♦ M«»tM»>«M»»»»MM ♦ i ♦♦♦ n_ Ne nagibaj se Iz tramvaja! Včeraj dopoldne se je ponesrečil 241etnl ključav-.MiiCar Albin Su:>an iz Most. Peljal se je v tramvaju !z Žt. Vida Mod vožnjo pa se. je preveč nagnil iz voza in udaril z glavo ob traverzo. Takoj je omahnil in so ga morli položiti na klop. v mestu pa so ga prenesli v drug voz in ga odpeljali v bolnico. Tja so pripeljali včeraj tudi delavčevo hčerkico Aniko Kukovico iz Kres-niških Poljan, ki se je doma polila s kropom in dobila smrtno nevarne poškodbe. 20% ZNIŽANE CENE damsklh plaščev še vedno dobite pri V ® f 4 f 4® Sv. Petra cesta S8. 14077 Nag«na<. je največji film, ki nam ga ZKD prfcn^ša se novoletni Bpored. Edino delo, ki narn pokaže napore učenjakov v divji Afriki; t borbi za odkritje strašne bolezni >N'aeao*< To je spalna bolezen, ki vlada v Kamer-tini: in ki zahteva žrtve najmočnejšega plemena med črnci. Edinstven film, v katerem Igra lepa, zapeljiva žena glavno vlogo Predstava bo danes in jutri ob 11. ur! dopoidne po običajnih cenah ZKD. HarryJa Piei« film, ki razkrinka življenje mondenih zabavišč švice, se imenuje >Sled v snegu«. Sled vodi za pustolovcem svetovnega kalibra, ki vara bogataške družbe Film »e bo predvajal danes v Elitnem kinu Matici. Da je »življenje lepo, pravita Alfred Plc-caver in Szoke Szakall v velefilmu. ki nam ga Elitni kino Matica nudi za prvi dan » novem letu. Nikakor ne dvomimo, da ntm bo uprava kina Matice s tem filmom prav tako ustregla, kakor za božič s »Hrepenenjem«. Silvestroma isle HESTAVBACSJA SLON GODBA PLES u_ Jezdni odsek tel. društva Sokol LJubljana poziva vse svoje člane, da se udeleže letnega sestanka 5. januarja ob 8. zvečer v posebni sobi restavracije »Zvezde«. u— Ženska sekcija Jadranske »traie »poroča narodnemu ženstvu, da se ji je posrečilo izposoditi si za tradicionalni večer JS veC-je število originalnih narodnih noš lz južnih krajev naše domovine proti malenkostni odškodnini. Reflektantke naj se pismeno javijo. n— Dolgi prsti kradejo tudi na pokopališču. Iz spalne sobe Avguste Pahorjev« v Škrabčevi ulici je odnesel tat dve zlati zapestnici z vdelanimi dragimi kamni in zlato uro v skupni vrednosti 7000 Din. Z avtomobila Em jrika Marschnerja v Beethovnovi ulici je odnesel neznanec 1000 Din vredno odejo. Z grobnice rodbine Robežni-kove na viškem pokopališču so ukradli neznani tatovi 9 bakrenih verig, vrednih 40iX) Din. Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje. Silvestrovanj s V □ V BLEŠČEČI DVORA2TI □ OB PESMI H SMEHU 3 POLNI ZABAVI S OBILNEM PROGRAMU IN □ NEN A DKRIL.H VEM □ RONNY-JAZZU nimniinimm.1] fotoamaterjil Za novo leto - nove cene! J Za ysak pri nas kupljen film aH duoent plošč 1 povečano dlko 13X18 cm ™ gratia. Cena filmov ■ 8 posnetki 2«« Sch. Din 16.— do 18.—. Razvijanje filma Din 5.—. Koplje 6.5X9 cm Din 1.—. — Barvan« »lik« 6.5X0 zelene, modre, rjave Din 1.50. Fttto Touiist — Lojze Smuč Miklošičeva cesta 6. nasproti hotela Union innrvrinrnnmDaaa^^ Vsem našim članom, sotrudnikom in prijateljem, pa tudi nečlanom naj bo leto 1934 srečno, bogato uspehov in obvarovano udarcev življenja! Tako iskreno želi (V$ajemna $avarovaCmcct v IjuMjani Neznan goljuf. Pri Josip j Simončiču na Ižanski cesti 94 »e je pojavil pred dnevi neznan človek, ki e 3 je predstavil Simon-ftifcu kot n j etrov sorodnik Rozman. Neznan; je med pogovorom na prefrigan način izvabil od Simončiča sivo zimsko suknjo in aiv klobuk v skupni vrednosti 500 Din, nato pa •e neznano kam izgubil. a_ Osleparjen Šofer. Šoferja Ferdinanda Borna >» ▼ Novakovi sosbilnl na Rimski cesti nagovoril neznan 35letni moški, ki m i fe fel pripovedovati, da je kroiaški mojster, doma iz Polhovega gradca. Neznanec, ki ie nosil žalni trak, je omenil da mu ii v b>l-niic umrla žena in da mora še istesa dne domov v Polhov gradeč. S Somom sta se nato dogovorila, da ga bo on odpelial. Neznanec pa je tik pred Polhrvim gradoem izstopil iz avtomobila pod neko pretvezo in izginil. Šofer, ki trpi 220 Din škode, neznanca nikakor ni mogel lVslediti Vse poslovne knjige dobite v prvi vrsti pri tv. IV. u_ Pri Sokolu I. Taboru se ustavi drevi na tradicionalnem SUvest.rovern večera slavni ln najstarejši indijski cirkus Charamura to Kalkute. Direktor g. Janj. 27. iz svojega rodu - slavne fakirske farni-lije, nam Je ponovno zatrdil, da nI občinstva še nikdar razočaral, zato se bo zvečer, kar se da resno vživel v svojo nelahko vlogo. O br. Raku se nam zdi odveč pisa ti. Ta naš brez dvoma najboljši ln tudi najbolj priljubljeni komik kupletip* nam obeta s svojo »Kroniko 1933« prav specialen užitek. Oktet Ljubljanskega Zvona je naS star in dober znanec Prav tako baletna dvojica gg. M oh a*-jeva in Golovin. Tenorist br. Lumbar iz znane pevske družine Lumbarjevlh spada med naše največje upe. Nekaj povsem novega p« bodo pravi živi kip! Iz starogrške telovadbe. Bajina umetna razsvetljava bo tej že itak elegantni točki gotovo pripomogla, da bo celotni efekt ostal v 'rajnem spominu. Programe smo včerajšnji številki »Jutra« priložili vsem naročnikom v LJubljani; na razpolago bodo tudi zvečer. Rezervirajte el pravočasno vstopnice. Na svidenje zvečer že ob 20. na Taboru. u— Silvestrovanje ljubljanskog« Sokola danes v Narodnem domu (vhod z Blei-weisove ceste) se vrši ob zaključku Jubilejnega leta z bogatim sporedom: Silvester prihaja, Izbrani telovadci na orodju, najnovejši radio aparat _ komični nastop, predavanje profesorja zgodovine — komični nastop, učitelj solo-petja _ komični nastop, nastop bajazzov, groteskni ples, svinčeni vojaki, _ članice, marmornati kipi. mak tu makaron — dueKrki«: Zdaj sladko vince pijemo, Ko psi zalajajo, Spanček, za-spanček, Angelček varuh moj, Ljuba, da sem jaz vetrc, Mine pomlad ln izgine mladost, Sladko vince diši, Na zdravje izpijmo te čaše, Lahko noč lepa gospodična in lahko noč dragi mi vKrkaši«. Lep program je naštudirala tudi konservatoristka Dragica Sokova, ki je snoči z uspehom nastopila v operi. Tudi ostali sotrudniki tega večera se bodo postavili; Erklavčev šramel, kupletist ln harmonikar Kokalj, pevka Vedralova, šentjakobski pevski zbor itd. Posebna atrakcija bodo silvestrovska pokrivala: kape, klobuki jn cilindri v vseh barvah. Plesalo se bo vso noč. Volitev plesne kraljice, skratka pri »Krki« bo najlepše! Začetek ccb 20. u_ Silvestrovanje v dvorani Delavske abornice bo poleg plesa in izbornega bufe-ta polno raznovrstnih nastopov. Začetek ob 20.30. uri. Pridite! u_ Silvestrov družabni večer bo v sa Ionu restavracije »Pri leru« (Gospoevetska cesta). Petje, kuplet', godba Itd. Vstopnine ne bo. članstvo društva »Tabor«. u_ Dar. G. Levs je daroval 200 Din za otroško kuhinjo v Trbovljah na me«to venca na grob davčnega nadupravitelja Lav-riča. u_ Plesna zabava na Sllvestrovo v §i- Ski se vrši v gostilni Dalmacija. u_ Podpore potrebni. Vsak želodčeft m bo lahko podprl ob 4. zjutraj na novega leta dan z okusno vampovo juho In sočnim golažem v restavraciji »Zvezda«. Carinsko posredništvo Lavoslav Plairinšefr želi vsem svojim cenjenim komitentom srečno ln veselo novo leto. Vremensko poročilo 29. decembra 1933. Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga v %, 5 smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1_10, 7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. Ljubljana: 7, 74S.8, 1.2, 96, mirno, 10, 17.3, dež; Ljubljana: 13, 748.5, 2.8, 94, mirno, 10, dež; Maribor: 7, 749.8, 2.0,95, mirno, 10, 10.3, dež; Zagreb: 7, 748.8, 5.0, 88, ENE3, 10, 2.3, dež; Beograd: 7, 752.2, 2.0, 90, ESE6, 8, _ _; Sarajevo: 7, 751.0, 6.0, 75, S2, 10, 6.0. dež; Skoplje: 7. 757.1. 1.0, 90, mimo, 8, _, _; Split; 7, 746.3, 11.0, 8-5, SSE9, 10, 3.0, dež; Rab: 7, 746.0, 7.0, 90, SSES, 10, 16.0, dež. Temperature: v Ljubljani 1, v Mariboru 4.4, 1, v Zagrebu 6, 2, v Beogradu 6, 2, v Sarajevu 8, 3, v Skoplju S, —1, r SpH tu 13, 10, na Rabu 3. 30. decembra 1933. LJubljana: 7, 752.4, 1.1, 9«, NE1, 10, 16.2, dež sneg; Ljubljana: 13, 752.9, 2.2, 93, NtEl, 10, dež sneg; Maribor: 7, 751.7, 1, 96, NW2, 10, 9.9, dež sneg; Zagreb: 7, 752.0, 1, 90, N3, 10, 6.0, dež sneg; Beograd: 7, 753.0, 5, 85, ESE6, 10, 0.4 dež; Sarajevo: 7, 752.4, 7, 80, El, 10, 2.0, dež; Skopije: 7, 768.4, 3, 90, NNE1, 10, 7.0, dež; Split: 7, 747.0, 13, 86.ESE8, 10, 2.0, dež: Rab: 7, 750.3, 7, 90, NNE3, 10, 8 0. dež. Temperature: v Ljubljani 0.8, v Mariboru 3, 0.0. v Zagrebu 6. _0.2, v Beogradu 4, 3, v Sarajevu 10, 6, v Skoplju 7, 1. v Splitu 12. 9, na Rabu 4. MED. UNIV. DR. ERNEST HAMMERSCHMIDT špecijalist za kožne in spolne bolezni ter kozmetiko naznanja, da je otvoril svojo prakso. Ordinira od 10.—1. in od 3.—5. ure. Tyrševa (Dunajska) cesta I-EL (Palača Ljubi j. kreditne banke) Vsi najmodernejši zdravilni pripomočki in elektr. lerapevtske naprave. (Jretroskopične preiskave. Oglj. kisi. sneg. Kozmetično zdravljenje. Ločene čakalnice. 14067 Radio kotiček Ljabljana, 81. decembra. Danes nam prinese radio-program med drugim vokalni koncert Julija Betetta s spremljevanjem radioorkeetra. Koncert se prične ob 10. in Betetto nam zapoje: Lofvvejevo »Spirito sanoto«. Hildachovo »Pomlad«, Gounodovo »Ave Maria« in Lowejevo »Archibald Douglas«. Zvečer ob 18. nastopi vrhniška godba na pihala in zaigra nam koračnico »Olimpijada«, Bau-mannovo uverturo »Slovo«, Dolinarjevo »Na deželi«, Trojanovo »Zvoki narave«, Kingovo »Amerikansko serenado«. Zajče-vo »Večer na Savi«, Hugovo »Iz tihih gajev«, Schneiderjevo »Osamljena« ter koračnico »Zlata Praga«. Ob 19. bo pestra ura članov Narodnega gledališča, ob 20. nastopi radio-orkester z lahko cla9bo. ob 20.45 zapojo fantje na vasi, vmes bomo pa slišali humoristično posnemanje instrumentov. Ob 20 30 nastopi citraiki duet Mezgolits in Kieferle, vmes bo pa pel g. Bajde svoje priljubljene kuplete Ob 22.30 bomo slišali novoletni pevski pozdrav, ob 24. pa priložnostni govor ob prestopu ll starega v novo leto Silvestrov radiopro-gram je torej zelo pester in zanimiv. Od ponedeljkovega radio - programa omenjamo versko predavanje Škofa dr. Rozmana, ki se prične ob 9. dopoldne, zvečer ob 20 30 pa začne naš radio prenašati opero iz Beograda. Do soli se boste nasmejali r Šentjakobskem gledališču pri vprizoritvi burke >Vi ste razkrinkani ali šol«ka naloga« na novega leta dan ivefer. Izredno zabavno dejanj«, izvrstne kreacije in mnogo humorja je dika ts burke, ki ee bo tokrat zadnjič igrala. Vstopnice od 3 do 12 Din se dobe na novega leta dan od 10- do 12. tn od 15. do 17. pri gledališki blagajni v 1. nad sirom hi M -fitn f? s doma. Silvestrov večer S. K. ILIRIJE SE VR81 V KAVARNI EVROPA. PLES, ORIO. PROGRAM ITD. popoldanski ples na novoletni dan od pol 4._7. v Jenkovi ftoll (Kazina) namesto na to nedeljo. Novi sačefcniški plesni tečaj se prične zvečer ob 20. tn se bo vršil vsak ponedeljek. Vse Informacij« tn posebne plesne ure vsak dan od 11. dopoldne dalje. u_ P.ogašk« slatina v Daj-dumu. Na novega leta dan se bo T DajOaflnn točila brezplačno Rogaška slatina. Posliužlte ss prilike in posludikajts se s to osvežujočo ln zdravilno pijačo! u_ Prihodnja plesna v»J» i. n. a d. Jadrana bo 4. januarja v "dvorani Trgovskega doma sduiJLcr frsa c Iz Celja e— Sreska konferenca JNS v Laškem. V petek se j« vršil v mali dvorani Sokolskega doma v Laškem širši sestanek JNS za laški srez. Predsednik sreske organizacije župan g. dr. Roš je poročal obširno o go spodarskih, političnih in organizacijskih prilikah v srezu. Poročilu je sledila debata, ki je pokazala tisto iskreno in zdravo solidarnost, na kateri mora temeljiti vse nacionalno politično delo. V imenu ba-novlnskega tajništva v Ljubljani se je udeležil sreske konference g. Parcer. ki je razpravljal o organizacijskih vprašanjih. Narodni poslanec g. Ivan Prekoršek iz Celja je poclal obširno politično poročilo, ki je izzvenelo ob živahnem pritrjevanju vseb delegatov iz sreza. Smučarske hlače nogavice, rokavice in puloverje nw darilo. Začetek predstavo bo šele ob 21. uri. a— Novoletni živilski trg j. bil precej dobro založen, čeprav je bila na trgu velika snežno-vodena brozga in je padal vse dopoldne po malem težak, voden sneg. Slaninarji so pripeljali 35 voz sveže slanine in svinjine, ki so ju prodajali po starih cenah. a_ Od starega leta ee poslovimo Mariborčani danes na Silvestrovem večeru Sokola Maribor-matica r Narodnem domu. Začetek ob pol 21. Iz Rranfa r— Smučarske tekme Sokola v Kranju so preložene na poznejši čas. Iz Kamnika ka— Sadjarska In vrtnarska podružnica v Kamniku je imela 21. t m. redni občni zbor. Ta za nas srez prav važna gospodarska institucija, ki vsakoletno razdeljuje svojim članom, zdaj po številu 74, razne sadjarske potrebščine, kakor arborin, tobačni izvleček, mazavo milo modro gali-co, žvepleni prah in »Garkon« po polovični ceni, zasluži za svoj desetleni obstoj vsestransko priznanje in podporo. Tem bolj, ker prireja tudi mnogoštevilna predavanja o cvetličarstvu, zelenjaciarstvu in sadjarstvu. Za prihodnje leto je določen med drugim poučni izlet na Gorenjsko. Na občnem zboru je bil izvoljen stari odbor s predsednikom Ivanom Primožičem in tajnikom Julijem Cenčičem. ka— Gamsov steg kamniških skavtov >n planink je na Štefanovo popoldne priredil v svojih prostorih v smodnišnici intimno božičnico. Vrstili so se govori, petje in igre. In so tako potekle urice v prijetni zabavi. Mal je sicer krog mladih skavtov in planink, a se kaj.čvrsto udejstvuje pri raznih narodnih prireditvah v mestu. Žato bi bilo želeti, da ga zavedno meščanstvo vsestransko podpira, s strani mladine pa, da pritsopi v čim večjem številu med njegovo članstvo. ka— Za oskrbnika premoženja razpu-ščenega društva »Kamnika« je bil imenovan upokojeni orožniški narednik g. Franc Jerek, ki je v četrtek na sodišču prevzel ves inventar in ostalo zapuščino. ■ I anflovin Občudovan — zavida« bolj kot tak «metn!k fe dane« previden gospod, ki tc varaj« pred pretečo gripo s Panflavin pastilamL Pri gripi mislite na to> nič ni boljšega za obvarovani« proti njej ko< Panflavin pastile. OflM > regienrtram pod od Si. XI. 190S. S. br. SI .TU — ka— Nov« ureditev tuhinjska občine. Obširna občina Tuhinj, kl obsega nekdar nje občine Zgornji Tuhinj, Šmartno, Hru-šeVko, Loke in Podhruško, bo preurejena na ta način, da bodo izločili občino Podhruško (razen Srednje vasi) in vas Veliko LašLno, priključili pa občino češnjice, kl Je zdaj v občini Blagovici. Predlog o tej lzpremembi je bil razglašen občanom 25. decembra. Iz Trbovelj t— Delavsko pevsko društvo >Zarja< v Trbovljah ee zahvaljuje vsem, ki so pripomogli s prispevki, da si je nabavilo klavir-Vse«n še enkrat iskrena hvala! Srečno ln veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem tvrdka JEREB & BIZJAK, kovinska Industrija _TRBOVLJE 14010 t— Tatvina lesa Brodarski zadrugi pri Sv. Marku je v zadnjem času izginila večja, množina lesa, ki je bil pripravljen za popravilo broda v Zabovcih. Sum je padel na Brodarja B. J. Orožniki so pri B. J. napravili hišno preiskavo in res našli še nekaj lesa, nekaj pa ga je B. J. porabil za kurjavo. B. J. je priznal tatvino. t_ Silvestrovanje. Danes zvečer vii v Sokolski dom, kjer bomo pričakali novo leto v najboljšem razpoloženju, za kar bosta skrbela sokolska drama in sokolski orkester. Iz Ptufa J— Mestno načelstvo poziva mladeniče, rojene leta 1914., ki stanujejo na področju ptujske občine, da se javijo pri mestnem uradu kot naborni obvezniki najkasneje do 31. januarja, odnosno da javijo starši tiste mladeniče, ki ne stanujejo v Ptuju, pa so semkaj pristojni. Istotako so morajo prijaviti tudi vsi mladeniči, rojeni leta 1916. in stanujoči v Ptuju, ne glede na pristojnost v svrho vpisa v seznam vojaških obvezancev. Več je razvidno z razglasa. j— Rekord na kazenskem sodišču. Kazensko sodišče je sprejelo pod svojo streho takoj po praznikih v enem samem dnevu kar 23 oseb, ki so delno nastopili kazen, delno pa so preiskovanci. Toliko nastopov kazni v enem samem dnevu sodišče še ni imelo. j— Ogromna skala se je utrgala. V noči na 29. decembra se je odtrgala od grajske škarpe Herbersteinove graščine ogromna skala, ki se je s hruščem zavalila po strmem bregu ter obstala na planiranem vrtu tik hiše sodnega kanclista Pinterja. Kaj je bilo vzrok, da se je skala utrgala* ni znano. Najbrže so vzrok velike padavine, ki so zrahljale zemljo. Iz Murske Sobote ms— Kolo Jugoslovenskih sester v Murski Soboti je priredilo pred dnevi božičnico v Meščanskem domu ln obdarovalo 185 siromašnih šolskih otrok in dijakov z obutvijo in oblekami, 16 siromašnih družin pa je dobilo sladkor in moko. Društvu najlepša hvala! Prispevali so večje denarne zneske občina, denarni zavodi in banovina. Pristopajte h „Vodnikovi družbi" Nmuškf vosek je bistveni del Vaše opreme. Vosek »DUNZINGER« pa je svetovna znamka, ki Vam jo tudi »BEKA« priporoča. Doza »Universal« voska je letos za 10% večja a cena znižana na DiD 14.— »Dunzinger« vosek je najrentabilniji vosek sezone; zahtevajte ga v športnih trgovinah tudi Vi. En gros zaloga: B. KOLB, Vižmarje-St. Vid nad LJnbljano. Zahtevajte »BEKA« izdaje: »Vse za zimo«, cenik 1933-34, »Šport in moda«. \ Iz življenja na deželi Iz Hrastnika h— Zadnja pot ge. Pavle Malovrhove Jo bila najboljši dokaz velikega ugleda, ki ga jo uživala blaga pokojnica. Svojo veliko dobrotnico in prijateljico so spremljali na zadnji poti mnogoštevilni rudarji in steklarji ter gasilci z godbo, zastopane pa so bilo tudi razne domače in okoliške kor-poracije. Tudi delavske žene so so v velikem številu poslavljalo od svoje dobrot-nice. Ob grobu se je v imenu II. delavske skupine poslovil od pokojnice g. Pliber-šek iz Trbovelj, združena delavska pevska zbora pa sta zapela žalostinke. h— Pomoč revni deci. Letos, ko Je beda na vrhuncu, se je mnogo dobrotnikov spomnilo revnih otrok in tudi dobrodelna društva so v polni meri storila svojo dolžnost. Na rojstni dan Nj. Vel. kralja je Sokolsko društvo obdarovalo 160 članov svoje mladine z obleko v znesku 6000 Din, ki ga je prispevala celjska sokolska župa iz nabranega sklada. Agilni gdčni vrtnarici Balo-hova in Gregoričeva pa sta isti dan oblekli in obuli nad 90 revnih otrok iz ttroškega vrtca. Pred božičem je prejelo tudi več sto šolarjev obeh šol čevlje in obleko v vrednosti 13.000 Din. K temu znesku so prispevali uradniki in poduradniki TPD 1500 Din, steklarne 1007 Din, kemične tovarne 687 Din, društvo rudniških nameščencev 1344 Din, CMD v Ljubljani 1500 Din, domača moška podružnica CMD pa 1116 Din. Nadalje ;.obiva dnevno 120 šolarjev mleko in kruh, 100 pa kosilo. Za mleko skrbi v prvi vrsti Rdeči križ, za kosilo pa banska uprava in TPD. Za revno mladino in bedne družine skrbi vneto tudi ljubljanski akcijski odbor, ki je poslal nekaj blaga in oblek. Vsem dobrotnikom iskrena hvala! h— Elektrifikacija železniške postaje, o kateri je »Jutro« že ponovno poročalo, se spet obeta. Pred dnevi je potekel rok za vlaganje ponudb za izvedbo instalacije od raznih tvrdk in bo, kakor vse kaže, to delo izvršila domača Zadružna elektrarna. Ker pa je bilo že toliko obljub, je prebivalstvo tudi sedaj še skeptično, dasi željno pričakuje, da bi so na postaji čimprej zasvetile električne žarnice. h— Na Kum in na Mrzlico so lz Hrastnika najkrajše poti, ki so posebno ugodne, odkar je poverjenik SPD podružnice Trbovlje g. Franjo Hronda iz Hrastnika markiral vso gorske poti, kar je posebno ugodno za smučarje. >larkirane so vse poti skozi Dol in čez Kal ter skozi Boben in čez Ravne. Iz Novega mesta n— Božična kronika. Med prazniki so cigana Brajdiča Franca njegovi ciganski tovariši tako pretepli, da je obležal. Zlomili so mu tudi desnico. — Nesrečen božič je imel tudi 23 letni Turk Franc iz novomeške okolice. Iz prepira s fanti se je razvil pretep. v katerem je dobil hude poškodbe po g!a\ri in telesu. — 33 letni Glubar Lojze je tako nesrečno obračal lovsko puško, da se mu je sprožila. Strel mu je razmesaril levico in mu odnesel palec. — Vsi trije se zdravijo v kandijski bolnišnici. nnDcnnnnnnnnnnnr n ir v inrrr mnnr □ □ □ □ C želi »LANTJFAKTURNA TRGOVINA JOSIP KOŠIR nast MARTINA KOŠZR H H »jim odjemalcem ln poslovnim □ prijateljem veselo in srečno novo leto ^ in se obenem priporoča tudi za nar C daljnjo naklonjenost C NOVO MESTO C n— Mlad tatič je poizkušal srečo pri izložbenih oknih. Najprej je ukradel baterijsko in karbidno svetilko iz izložbenega okna ge. Petrine Rifljeve, nato pa je krenil še proti izložbi »Tivarja«, kjer je začel vleči krtače iz okna. Pri tem ga je opazil prodajalec, ga prijel in izročil policiji. Med prazniki so ge. Rifljevi izginile tudi štiri-sedežne lahke sanke, v Krajčevi trgovin: papir v vrednosti okrog 400 Din. Iz Slovenfgradca «g— Nezgoda. Soproga trgovca g. Verd-nika iz Smartna je padla po stopnicah tako nesrečno, da si je zlomila desnico. sg— Božičnica za siromašno šolsko deco se je vršila na osnovni šoli z velikim božičnim drevesom. Po nagovoru šolskega upravitelja g. Kopača so sledili razni božični prizori in petje božičnih pesmi. Obdarovanih je bilo nad 200 ubogih otrok. Glavno zaslugo za uspelo božičnico imajo tukajšnja društva, predvsem Kolo jugoslovenskih sester, Krajevna zaščita deca in pa Rdeči križ. Posebna zahvala gre tovarnarju gospodu Potočniku, ki je daroval usnja za 30 parov čevljev. BRE2TCE. Dne 16. decembra je priredila osnovna šola proslavo kraljevega rojstnega dne obenem z božičnico za siromašno deco. Obdarovanih je bilo 99 otrok s perilom, obleko in čevlji, katerih je 20 parov daroval krajevni odbor RK. Vsem, ki so pripomogli k obdarovanju iskrena hvala! ČRNA. Dno 6. Januarja bo na prekrasnem Smrekovcu izvrstno organiziran alpski dolgi tek. Ta prireditev bo uvod v zimskosportne boje, ki jih priredi Olepševalno in tujskoprometno društvo v Črni pri Prevaljah. Za brezplačen prevoz gostov s Prevalj v Črno in obratno kakor tudi za transport smučk do vznožja Smrekovca Je preskrbljeno ter se bo prevažalo 5. I„ odnosno 7. I. za povratek. V okviru družabnega venčka se bodo po izvršeni tekmi razdelile nagrade tekmovalcem. Za prvovrstno prehrano in prenočišča bo po tukajšnjih gostilnah dobro preskrbljeno. Prijave za ta tek je poslati na naslov: Gosp. Janko Kuhar, šolski upravitelj v Črni pri Prevaljah. Prijavnina za tekmo, ki je prosta za vsakega smučarja, znaša do 3. januarja 5 Din. pozneje pri koči na Smrekovcu pa 10 Din. ČRNOMELJ. Po 6. avgustu, ko Je bfl velik emigrantski tabor v Črnomlju, jo društvo »Krn« živahno nadaljevalo z delom. Zima ni bila daleč in zlasti pereča je kila pomoč revnim emigrantskim in drugim otrokom, raztresenim širom Bele Kraj:ne. Društvo se jo za pomoč obrnilo tudi na kr. bansko upravo, ki je z največjim razumevanjem dala svojo podporo za božičnico tem revežem Poleg nje se jo izkazalo tudi več domačinov, ki so jih obdarovali. Podjetje g. Tajnerja je z bo- gatim darilom volnenih izdelkov marsikateremu otroku olajšalo zimo, in zlasti tudi veletrgovec g. Koren ni pozabil ubogih. Božičnico jo društvo priredilo s Sokolskim društvom in vodstvom osnovne šole v lepi dvorani našega Sokolskega doma. Okoli visoko okrašene božične smreko »o bila razvrščena skromna darila za naše najmanjše in gotovo tudi najhvaležnejše, da so se tako tudi mali begunci mogli razveseliti med gostoljubnimi in dobrohotnimi domačini. Društvo »Km«, bo imelo v nedeljo 14. januarja občni zbor pri Lak-nerju. Naj se delo lepo nadaljuje! SILVESTROVANJE SOKOLA pri D. 31. v Polju se bo začelo točno ob 8. url v restavracijskih prostorih v Vevčah. Med prvo točko; Kvartet svetovno znanih pevcev, vstop v prizorišče ne bo dovoljen! Pridite torej pravočasno! KOČEVJE. Pa zaslugi k. o. Jadranske straže in Glasbenega društva se je rojstni dan Nj. Vel. kralja na večer poprej proslavil prav dostojno. Predsednik JS S. B etri ani Božidar je imel kratek pozdravni govor, v katerem je naglasil naklonjenost kralja tej pomorski obrambni organizaciji. Po himni »Bože pravde« Je predaval o našem morju in Jadranski straži Qi tfdoptMMtal nAnHt JS pri banski upravi g. Ptrn&t Viktor ki podrobno popisal naloge, ki Jih vrti JS pri gradnji naše mornarice, b propagando naravnih lepot našega morja in s povzdigo tujskega prometa. Sledili sta ljubki dekla-maclja in recitacija dveh podmladkarjev o našem morju. Po vsaki točki Je nastopalo Glasbeno društvo s 45članskim mešanim zborom, ki Je pod veščo taktirko predsednika in pevovodje g. Trosta prav lepo pel. Z učinkovito Gervaisovo »Himno Jadranske straže« ee je zaključil spored. Sledila Je prijetna prosta zabava. K. o. Jadranske straže v Kočevju se Je ustanovil kot prvi v srezu šele letošnjo pomlad, vendar ima že 320 članov Poleti je agilni blagajnik g. Erjavec dobro izvedel prvi izlet, in sicer na Omišalj. POLJČANE. Sokolsfci oder Je uprizoril na Štefanovo enodejanki »Sovražnik žensk« in »Kakršen gospod, tak sluga«. Obe igri sta občinstvo, ki je napolnilo dvorano, prav izvrstno zabavali. V prvi igrici se je zlasti izkazal s svojo odlično masko in igro brat Ritonja, v drugi pa br. Roner. Oba sta vzbujala salve smeha. Režija iger je bila v rokah br. Živka Alojza. Občinstvo je vrle igralce nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem. — Gasilno društvo je priredilo svojim izvršujočim članom božičnico. Pri tej priliki so bile odlikovane tudi 4 požrtvovalne sotrudnice gasilnega društva s častnimi diplomami. So to gospe Petrovičeva, Krašovičeva in Gajškova in gdč. Anica Krašovičeva. Čestitamo! Rdeči križ — prenovljen Društvo Rdečega križa, ta pod najvišjo zaščito Nj. Vel. kralja in kraljici stoječa in po vsej naši državi razširjena dobrodelna avtonomna narodna ustanova, bo s pričet-kom 1934. svojo organizacijo in upravo bistveno izpremenila in izpopolnila. Najvišji upravni dr jš t ven i organ ostane glavni odbor s sedežem v Beogradu. Namesto dosedanjih 14 oblastnih odborov 9e v območju poedinih banovin 0snui?'0 banovinski odbori društva Rdečega križa, devet po številu, za področje mestne uprave v Beogradu pa beograjski oblastni odbor. Taiko bo namesto sedanjega ljubljanskega odbora posloval dravski banovinski odbor v Lubljani; v njegovo področje bo spadal ves okoliš dravske banovine. Dosedanji krajevni odbori Rdečeiga križa se preosnujeio v srečke in občineke odbore, in sicer krajevni odbori na sedežih sreskih načeletev in izpostav v sreeke, na sedežih občinskih uprav pa v občinske odbore RK. Po takem ee v področja dravskega banovin-skega odbora preosnuje 25 sedanjih krajevnih odborov v sreeke. ostalih 60 krajevnih odborov in poverjeništev pa v občinske odbore. Zakon o društvu Rdečega križa predvideva ustanovitev organizacije RK tudi v onih krajih, odnosno občinah, kjer doslej taka organizacija še ni obstajala. Naloga vsake občinske wprave bo, da njen predsednik (župan) in dve osebi, ki ju določi občinski odbor, nredvtsem najvišji prosvetni predstavnik in zdravnik v občini, osnujejo najprej občinsko poveri eništvo Rdečega križa. To oa natto poskrbi, da čim prej pridobi veaj 20 rednih članov z letno članarino 24 Din, Zadevni poziv in navodila za osnovanje občinskih poverjen ištev. odnosno odborov, bo občinskim upravam izdal banovinski odbor ki nato ustanove občinski odbor društva RK. RK po posredovanju kr. banske uprave in sporaizumno z njo, tako da sa bodo lahko v vseh občinah, kjer doslej ni bilo organiza- Kako je prof. Bezenšek deloval za Bolgarijo Zfbllžanje med Jugoslavijo in Bolgarijo je napredovalo že v toliko, da zaznamujemo obojestranske obiske raznih odličnih predstavnikov javnega življenja. Krona je bil poset bolgarske kraljevske dvojice v Beogradu. Da je prijateljstvo res prisrčno. bo dokazal poset - _ ' -... Zbližanje je globoko odjeknilo v naši Javnosti. V obeh bratskih državah so se že osnovale lige z namenom, da osnujejo v večjih krajih društva. ki naj vsestransko smotreno podpirajo seznanjanje in zbliževanje. Izpregovorilo je »Jutro« nedavno o pionirju in graditelju sloge med v3emi južnimi Slovani, o profesorju Antonu Bezenšku. Ne bo odveč še ta in ona popolnitev. Bil je iz Bukovja pri Celju, študiral je gimnazijo v Celju, vseučilišče v Zagrebu. Ko je dovršil študije, je bil pozvan v Bolgarijo ste-nografirat govore Narodnega sobranja. Storil je tako, obenem pa je poučeval na gimnaziji v Sofiji. Kljub napornemu delu je našel še vedno toliko časa, da je spiso-val poučne knjige za bolgarski narod ln šolske učne knjige za bolgarske srednje šole. če pomislimo, da je bila Bolgarija tedaj komaj osvobojena in Je morala začeti živeti samostojno politično in kulturno življenje, tedaj šele pojmujemo, kako veliko je bilo Bezenškovo delo med brati Bolgari. Takrat je primanjkovalo v Bolgariji najpotrebnejših učnih pripomočkov na sred njih šolah. Bezenšek je spoznal to vrzel, spisal je učne knjige za nemški jezik, za stenografijo, za filozofijo itd. Pa tudi druge potrebne knjige za narod je napisal. Prevedel je iz nemščine »Knelpovo knjižico o prirodnem zdravljenju«, dalje čebelarsko knjižico in drugo. Bil Je tudi eden prvih uspešnih organizatorjev. Po zgledu slovenskih čitalnic je bil med prvimi ustanovitelji »Slavjanske besede« v Sofiji, in ko je bil prestavljen v Plovdiv, Je bil ustanovitelj in dolgo časa predsednik »Plovdiv-skega pevskega društva«. V raznih časopisih Je seznanjal brate Bolgare z razmerami, o kulturnem ln političnem napredku pri ostalih Slovanih, enako pa je tudi stalno poročal slovenskim časopisom o razmerah v Bolgariji. Na ta način je brate med seboj seznanjal ln zbliževal. Predaleč bi zašli, če bi hoteli podrobneje naštevati Bezenškovo delo. Zato opozarjamo, da se je ustanovil novembra v Ljubljani odbor za proslavo 80-letni-ce profesorja Antona Bezenška pod predsedstvom zaslužnega nestorja slovenskih stenografov gimn. dir. g. Frana Novaka, častni predsednik Je direktor bolgarskega stenografskega instituta g. Teodor Golu-bov, v odboru pa so nadalje še odlični predstavniki južnoslovenskih stenografsklh društev in predstavniki javnega življenja vob-če. Ta odbor si je dal nalogo, da se čim nafbolj svečano proslavi 80-letnica našega rojaka ln Je zato sklenil, da se bo vršilo junija 1934 odkritje spominske plošče na cijii Rdečega križa, do konca januarja 1934 osnovala občinska poveri eništva. Tako bomo v dravski banovini imeli pole«: 25 sreskih odborov — v Ljubljani ostane sedanji krajevni odbor — in C0 občinskih odborov, pre-osnovanih iz sedanjih krajpvnih odborov in poverjeništev, okoli 280 občinskih poverje-ništev. ki se. kakor je upati, še v teku leta izpopolniio v občinske odbore društva Rdečega križa. Občinski odbori RK bodo netposredno podrejeni sreekim odborom, vsak v svojem pristojnem srezu. sreski pa banovimkema odboru. Istotako bodo občinski odbori ljubljanskega ereza neposredno podrejeni ba-novinskemu odboru. V Mariboru, kjer 6ta sedeža dveh srezov. se lahko osnuje samo en skupni areski odbor. Letna članarina 24 Din »i plača v celoti ali v dveh polletnih ali štirih četrtletnih obrokih. Podporni člani prispevajo letno 6 Din. » Trdno smo prepričani, da bo na5s prebivalstvo kljub sedanjim težavnim prilikam rado in v obilnem številu pristopalo v članstvo Rdečega križa kot največje in najpomembnejše dobrodelni in patriotične organizacije. v državi. Vsakega rojaka naj bi kot člana Rdečega križa navdajala prijetna zavest, da podpira s tem emlnentno človekoljubno delo, ki ga vrši Rdeči križ že v mirovni dobi. Kakor je Rdeči križ prvi, ki pri. skoči ljudstvu na pomoč ob vedikih elementarnih nezgodah, epidemijah in drugih občnih nadlogah, tako naj odbori Rdečega križa v poedinih občinah postanejo krajevno središče za dajanji prve pomoči bednikom v sili in nesreči! S tem bodo najbolj? služili visoki ideji Rdečega križai, ki kot po vsem svetu razširjena humana organizacija druži vse kulturne države in vse na-rode, brez ozira na veroizpoved, narodnost in politično pripadnost članov. Bezenškovi rojstni hl5t v Bukovju. Za to slovesno prireditev, ki ee Je bodo udeležili tudi Hrvati, Srbi ln Bolgari, bo izdal odbor obširno spominsko knjigo o prof. An t. Bezenšku z življenjepisom m popisom njegovega delovanja. Knjiga bo izžLa. v prvi polovici 1934. Obsegala bo nad 100 strani velike osmerke in jo bo krasilo mnogo lepih slik. Za proslavo se posebno zanimajo bratje Bolgari. Temu pričajo obširni članki in pa razprave v raznem časopisju. Tako je direktor g. Golubov napisal obširen članek za »Mir« 23. t. m. v Sofiji. Dalje so posvetili prav toplo pisane članke tudi časopisi »Zona« 27. t. m. in »Pladne« 27. t. m., ki so posvečeni spominu in proslavi pokojnega profesorja Antona Bezenška. Tudi naše zanimanje ne sme biti manjše od bolgarskega. Edino s temeljitim poznsu-njem življenja in delovanja graditeljev zbli-žanja bomo vredni njihovih uspehov. Zato naj velja naše delo v bodočem letu iskrenemu zbližanju bratov na Jugu. Primorski akademik pripoveduje. • • Veliko so in še bodo napravili akademi-ki v klubu jugoslovenskih akademikov lz Trsta, Gorice in Istre. Ne bom tu omenjal socialne akcije v prid revnemu študentu, ki je daleč proč od svojega kraja in svojih dragih, glede šolnine ali hrane in stanovanja. To delo se na zunaj nič ne kaže. Delajo pa tudi na drugih področjih. Ni je pa-triotične manifestacije, ni sestanka ali seje, sklicane od kake nacionalne organizacije, da ne bi bili poleg tudi primorski akademiki. Ko delamo zadnji dan leta bilanco dogodkov, je naša dolžnost, da pregledamo tudi delo kluba, ki ga Je izvršil v preteklem letu, a obenem odkrijemo vsaj nekaj njegovih načrtov za novo leto. Ker smo vedefli, da potrebujejo naši v tujini knjig, smo se z elanom vrgli na delo pri veliki knjižni akciji, izvršeni pomladi lanskega leta v Ljubljani, kjer smo nabrali ogromno število knjig, namenjenih našim, ld niso tako srečni, da morejo uživati sonce svobode ali pa gorkoto domače grude. Ko Je bila v glavnem končana ta akcija, so se naši fantje odpravili po južnih krajih naše države. Ustavili so se v Slavonskem Brodu, Osijeku, Novem Sadu, Beogradu, Kragulevcu, Vrnjački banji, Kruševcu, Nlšu, Skoplju, Tetovem in Kosovski Mitrovid. Namen te ekskurziie je bil, da bi z besedo in pesmijo obnovila ln poglobila vedno živo misel po osr-obojenju našega Hud«tva. Kot sinovi nesrečne zemlje so udeleženci hoteJl na ta način Izkoristiti počitnice, ker Jim povratek domov nI bil mofoč. tn sami povedati bratom, kako se njihovim dratrira godi, oben°m pa snoznati in videti, kako velika ln živa ie ljubezen bratov v svobodi do bratov-snž-nlev 'n kako veUko le tudi upanje in vera aa Mihor-o osvohMor»1e. Vtisi, ki smo Jih kot posamezni dani in fM yn{ (bu|ut fr"". kjer Jih ta* lokati- Pričenja M novo leto, novo delo, čeprav naš« nalog« tudd z njim še zdaleka n« bodo končane. Kakor smo v preteklem letu priredili propagandno potovanje po Srbiji, tako se odpravimo letos v junaško črno goro in sončno Dalmacijo. Sarajevčani nas že vabijo, da se ustarvimo pri njih. Cetinje in Podgo-rica nas že sedaj nestrpno pričakujeta. In tako tudi vsa ostala dalmatinska mesta m Trogirom na čelu. V juliju bo izvršena ena Izmed največjih nacionalnih manifestacij, ki so Jih kdaj organizirali primorski akademiki. Sklenili smo darovati mestu Tro-giru spominsko ploščo kot priznanje mestu, ki je vedno budno čuvalo svojo nacionalno zavest. Ta sklep je bil takoj Javljen tro-girskd občini, ki ga je sprejela z velikim veseljem na znanje. Konservatorski urad v Splitu, ki čuva zgodovinske spomenike Trogira, je izrazil mnenje, da se postavi 2 kubična metra ve- in drugi izdelki Celjske mflarne so prvovrstni tudi kot skupina prlnesM s potovanja, so daleč prekosili vsako pričakovanje. Ne glede na kraj in prilike je bila naša skupina povsod sprejeta z največjim gostoljubjem, z razumevanjem za stvar, v imenu katere smo šli na pot. Tudi prireditve so se vršile povsod, ne glede na čas in kraj, ob praznikih ali delavnikih, v majhnih aii velikih mestih ob polnoštevilni udeležbi domačinov in največji pozornosti vsega prebivalstva. Vsa mesta so naravnost tekmovala v tem, da ne za ostanejo za uspehom, doseženim v že obiskanih krajih. Z globoko zavestjo, da je bratski narod po južnih krajih, ki je prebredel že velike vojne grozote, ves z nami ln da hoče z nami tudi ostati, smo se vrnili domov. Velikansko pot, ki Je merila nekaj tisoč kilometrov, smo prepotovali v pičlih 14 dneh. Izmučeni od dolgotrajne vožnje, slabo prespanih noč? in žarkega sonca smo se doma le nekoliko odpočili. Klicalo nas Je delo za našo stvar. Nismo dolgo pomišljali, kaj ln kje bi pričeli. Dve veliki nalogi smo si izbrali: Prirediti za Ljubljano povsem novo stvar — primorsko revijo. Z optimizmom smo šli na delo, a čakalo nas Je velikansko razočaranje. Težki tisočaki so bili izdani za »Glas od doma«, stvar pa ni imela zaželenega moralnega, a še manjši gmotni uspeh. Toda ostali smo optimisti. Izvršila se Je kljub vsemu še zadnja akcija v preteklem letu. Prof. S. šantel Je naslikal štiri umetniške motive in deset tisoči njih odtiskov so Sli v decembru v svet Na mah so bili razprodani. Brez bučne reklame, brez vsiljevanja. Tako Je v glavnem minulo preteklo Isto v našem klubu. Uspešno Je bilo kljub vsem nevšečnostim ln kljub temu, da išče 11V a plošča z državnim grbom na Južnih Zato Jih naše gospodinje rade uporabljajo, ker dobro perejo hi so počen!. — Dobite fih vsepovsod. Srečno ln veselo novo leto vsem cen}, odjemalcem CELJSKA MILARNA m«»tJh Trogira, na eoezn mestu, kjer ji prej stal beneški lev. Po nasvetu mojstra Meštroviča, ki se za stvar zanima, bo občina sama Istočasno odkrila na drugih mestnih vratih svoj mestni grb. Pri odkritju spominske plošče bodo sodelovala vsa mv-cionalna društva Dalmacije. Skoro gotovo bo ta dan tudi zlet splitske sokoiske župe. Čeprav danes nimamo za to še nikakih posebnih fondov, upamo, da bomo v najkrajšem času zbrali potrebno vsoto in darovali tak spomenik, ki ga mesto zasluži. Ceneč žrtve ln dobro vedo«, kaj so borbe za svobodo, se hočemo oddolžiti svojemu narodu, ki živi v krvavo pridobljeni svobodi. Mesto Trogir je eno izmed naših prvih dalmatinskih mest, ki nam je pokazalo pota k de3u za ustvaritev svobodne nacionalne države. Svečana manifestacija v Truglni bo poleg prireditve, ki Jo priredimo v februar-Ju, naša letošnja največja akcija.. Seveda ne bomo izgubili izpred oči vsakdanjega sistematičnega dela v korist naši stvari. želim samo, da bi se vse naše naclotrtain« organizacij© posvetile dalmatinskim mestom, tako da s« bodo v petnajstem letu naše svobode zabliščali vzdolž vsega našega, sinjega Jadrana beli, dvoglavi orli, simboli naše slav«, poguma in moči! M. Z. Vremenski pregled Kdo se ne bi Jezil nad vremenom? Ne Jezijo se samo smučarji, vse j« slab« volje, saj taka-le moča in vlaga prav nikomur ne sodi v račun. Pa ne le pri nas, tudi drugod je tako. Komaj kaj manj kot vsej zapadni polovici Evrope se J® vreme tako nemarno pokazllo, samo s tem razločkom, da še poprej nego nam. Drugod se je odaneka uveljavila Se pred prao-nlki, nas pa je dosegla vendarle nekoliko kesneje. Kaj nam J« na/klonil« t« neza*eU«n« Wa- (>ioi'. .j..:-;.;^ Plečnika za vseučiliško knjižnico v Ljubljani sti naših vseučiliški-" krogov ier njihovi globoki ljubezni do zavoda samega, da v teh težkih razmerah vzdržujejo našo univerzo na teli dostojni višini, da se nam ni treba sramovati pred znanstvenim svetom. Najnovejša akcija naše univerzitetne mladine za zgradbo univerzitetne knjižnice mi je vsled tega nad vse simpatična. Ne dvomim, da bo vodila do uspeha — kljub krizi, ker enkrat bo že morala državna uprava storiti nekaj več za. našo univerzo. V svojem stremljenju univerzitetna mladina ne bo osamljena. Krepko, odločno in jasno pomoč ji bo nudila zlasti naša občanska uprava, ki je vedno podpirala vsako akcijo v prid naše univerze in ki bo smatrala tudi za svoj praznik tisti dan, ko bo otvorjena univerzitetna knjižnica na zemljišču, ki ga je rezervirala za ta namen! Oton Župančič, upravnik Narodnega gledališča: Brez bogate, prostorne, svetle, zračne, udebne in vabljive knjižnice — mi-kavnejše od vsake kavarne in gostilne — je univerza čebelnjak sredi večnega snega in ledu. Dr. Matija Murko, univerzitetni profesor in predsednik Slovanskega instituta v Pragi: Čemur sem se v lepo razvijajoči se Ljubljani po prevratu vedno bolj čudil, je univerza brez knjižnice s potrebnimi prostori in primerno dotacijo. Skrajni čas je, da se ta kričeča disharmonija čimprej odpravi v korist univerze, znanstvenega in kulturnega dela sploh na Slovenskem in na čast Jugoslavije, katero vidi kritično oko srednjega in za-padnega Evropejca najprej v Ljubljani ^ . * * Dr. Alfred šerko, prorektor univerze: Prosite me za kratko izjavo glede vseučiliške knjižnice. Je v tej stvari sploh še treba kakih izjav?! Dr. Milan škerlj, dekan juridične fakultete: Ni da bi govoril o tem, kako nujno potrebna je vseučiliška knjižnica, ki bi združila ljubljanske dokaj bogate knjižne zaklade v eno organsko celoto, niti ne o tem, koliko koristi bi od nje imeli znanstveni delavci in dijaki: vse to je na dlani. Opozorim naj pa, da niso nič manj potrebna zadostna sredstva za izpopolnjevanje knjižnice po vsakokratnem stanju. Za ta del so naše knjižnice že par let v takem zastoju, da že sedaj ne ustrezajo več niti prav skromnim zahtevam. Seveda je tudi temu zastoju vzrok gospodarska kriza, uverjen sem pa, da se bo štednja na tem mestu posebno kruto maščevala; ali bodo sedanje knjižnice in z njimi nova skupna ostale nepopolne in manj uporabne, ali pa bo popolnitev mnogo težja in dražja, kot bi bilo tekoče popolnjevanje. Zato naj bi se akcija, če le mogoče, razširila na pridobitev zadostnih dotacij za sedanje knjižnice in za novo skupno. Slednjič bi še pripomnil, da bo za vsestranski čim sorazmernejši razvoj vseučiliške knjižnice potrebna dobra organizacija uporabe dotacij, in pa, da z ustanovitvijo vseučiliške knjižnice ne bodo postale nepotrebne poedine seminarske in razne druge manjše, čisto strokovne knjižnice. Dr. Milan Vidmar, dekan tehniške fakultete: Slovenska univerza ne stanuje udobno. V najpohlevnejšem stanovanju inte-ligenta ne more in ne sme manjkati bi- Univerza kralja Aleksandra v Ljubljani blioteka. Kako naj tedaj naša univerza živi brez knjižnice? Narodu, ki alkoholu vsako leto žrtvuje milijarde, je velika sramota, če za svojo knjižnico ne žrtvuje nekaj milijonov. Prepričan sem, da bomo prav kmalu imeli svojo dostojno univerzitetno knjižnico. Dr. Karol Ostzr, dekan filozofske fakultete: Brez obširnega in temeljitega poznanja strokovne znanstvene literature je univerzitetni študij še prav posebno na filozofski fakulteti nemogoč. Zato je bistvena sestavina vsake univerze univerzitetna knjižnica. Tudi naš univerzitetni zakon določa, da obstojajo pri univerzah poleg specialnih knjižnic v institutih splošne univerzitetne biblioteke. Vkljub temu ljubljanska univerza tega prevažnega zavoda do danes še nima. Potrebno nam je najiprej primerno in vsem zahtevam današnje dobe ustrezajoče knjižnično poslopje. Naš mojster Plečnik je ustvaril že pred leti prekrasen načrt zanj. Ljubljanska mestna občina je rezervirala zanj eno najlepših stav-bišč sredi mesta. Naša akademska mladina pa je sedaj z enodušno vnemo začela široko zasnovano akcijo za uresničenje davne želje; v tem prizadevanju stoji v eni vrsti z njo ne le ves naš profesorski kolegij, temveč tudi — o tem ne dvomim — vsa naša javnost. Trdno sem prepričan, da bo kot plod skupnih vztrajnih naporov že v bližnji bodočnosti stala v Ljubljani ponosna zgradba univerzitetne knjižnice, ki je danes najkardinalnejša zahteva celokupne naše civitatis academicae. Dr. Rajko Nahiigal, univerzitetni profesor: Univerza brez univerzitetne knjižnic® je unicum, pa se je spočetka moglo opravičevati le radi težkih časovnih razmer s postopno izgradnjo novoustanovljene univerze. Toda dalje se tako stanje ne more več trpeti, ako se smatra znanstveno delo in študij na univerzi kralja Aleksandra I. za resno stvar. Zase moram reči, da mi je moje poklicno delo na polju splošne slovanske filozofije (sta-roslovenščine in slovanskega primerjalnega jezikoslovja) ravno radi pomanjkanja univerzitetne biblioteke zelo oteženo, kar morem dobro preceniti, ker lahko primerjam sedanjo možnost dela na ljubljanski univerzi s prejšnjo na graški z lepo biblioteko; saj profesor ne rabi samo svoje ožje specialne literature, pa tudi pri tej mora univerzitetna knjižnica priskočiti na pomoč, ker profesorske plače in seminarske dotacije ne zadoščajo več za nabavo potrebnih publikacij. Po vojni je slavistična literatura izredno narasla — naj omenim le njen silni razmah na Francoskem tn pri novoosvobojenih slovanskih narodih. Kake ogromne vrzeli so tu v Ljubljani v sestavu dosegljivih knjig moje stroke! Poslužiti se izposojanja knjig z drugih univerz ali celo iz inozemstva (n. pr. iz Prage) je mogoče, da ne govorim o nerodnosti te procedure, le v redkih izjemnih slučajih. Zame so de-solatne ljubljanske bibliotečne razmere že talko daleč prispele, da mi jo kakšno večje delo onemogočeno in da eem radi njih že sredi nekolikih razprav obtičal. Najbrže je doživel slično tud* še kdo drugi. Zato mislim, da je skeijni čas, dati ljubljanski univerzi neobltodno potrebno dopolnilo — univerzitetno knjižnico. Dr. Gregor Krek, univerzitetni profesor: Kvantitativno in kvalitativno impo-zantni so znanstveni plodovi naše mlade univerze, njenih učiteljev isn že tudi njenih bivših učencev. Dokaz temu je dejstvo, da so si številna dela in osnovna raziskovanja priborila obče priznanje učenjakov inozemstva navzlic temu, da so produkt pripadnikov širokemu svetu nepoznanega narodiea. Nepoučeni krogi bi iz tega utegnili sklepati, da nam univerzitetna biblioteka sploh potrebna ni. To bi bil varljiv sklep. Avtorji teh del predobro vedo, koliko osebnih denarnih žrtev, potovanj, duševnih skrbi in borb, koliko potrate časa je potrebno, da si pribavijo vsaj najnujnejša pomagala za svoje znanstveno delovanje. Pri tem pa ostaja še zmerom marsikatera želja, marsikatero hrepenenje po popolnosti neizpolnjeno, marsikatera vrzel odprta. Kar se tiče pravnih in ekonomskih ved, nudijo naše publikacije skoraj samo historikom nekoliko uporabnega materijala. O modernem pravu bi že doslej bilo vsako delovanje izključeno, da ne bi imeli v biblioteki juridične fakultete vsaj spočetek moderne strokovne knjižnice. Na žalost ta biblioteka že od proračunskega leta 1931-19S3 M rt* dobds nffl pure km- J dita. 8 tem je sedaj na višku sočasnih I spoznatkov stoječe znanstveno udejstvo-vanje naravnost onemogočeno. AII se , zavedajo zakonodavci, kaj to pomeni za znanstven zavod, za one, ki na njem delujejo, in posredno za državo samo? Se bolj obžalovanja vredni pa so nagi slušatelji V izvestnem smislu resničen je izrek Tomaža Carlyja: The true University of these days is a Collection of Books (Prava univerza naših dni je zbirka knjig). Univerza brez univerzitetne knjižnice je nestvor, prej ali slej obsojen na smrt. Nemogoče je, da bi j akademska predavanja izčrpala snov, ki j jo predvideva učni red. Glavna in bistvena naloga jim je le uvajanje v predmet, v razumevanje osnovnih pojmov, v miselne smeri, ki dovajajo do pozitivnih rezultate? in z vsem tem le priprava za samocstalno nadaljevanje študij s pomočjo literature. Libri muti magistri sunt Naši študenti pa, po ogromni večini siromaki, nimajo niti dovolj navadnih priročnih knjig in učbenikov, ki bi jim omogočeval poglobitev v pozitivne njihove vede, niti prostora, kjer bi se jih mogli posluževati. Kdor se pri vsem tem čudi, da so doseženi vendarle kolikor toliko zadovoljivi učni uspehi, naj to pripisuje izrednim naporom našega dijaštva, potrošenim na račun njegovega zdravja in njegovih vsakdanjih življenjskih potreb. Odločilni činitelji pa, ki pri našem akademskem naraščaju morda upravičeno pogrešajo temeljito strokovno i® pred vsem splošno in srčno izobrazbo, naj trkajo na svoja prsa in naj priznajo: Nostra culpa, n ostra maxima culpa! Še je fes. da se popravi, kar je bflo zamujeno. Čira prej, tem bolje za zavod, za učitelje in učence in tem bolje za domovino, Id služi njenim interesom universitas in ki ji imajo služiti v bližnji bodočnosti naši akademiki kot zvesti državljani ne samo kot branitelji naše zemlje, temveč tudi »z orna svetlim mečem«. Naj nas najde bodočnost dobro oborožene tudi zoper neprijatelje resnice im duševnega napredka! Dr. France Kidrič, univerzitetni profesor: Poleg ljubljanske univerze ne poznam še druge, ki ne bi imela svoje centralne knjižnice. 2e gola taka ugotovite? M morala odločilne kroge opozoriti, da je problem, za ugodno rešitev katerega se ramo ob rami z akademsko mladino in profesorskimi krogi bori že dobršen čas tudi vsa ostala slovenska kulturna javnost, neodložljiv. Komu bomo smeffl fostitati za rešilno besedo in gesto, da se pokoplje ta škandal ? Dr. Vekoslav Kukovec, minister v p* j Z veseljem sem Izvede! sa akcijo aa univerzitetno knjižnico v Ljubljani Tekom celega obstanka ljubljanske univerze sem imel ponovno priliko prepričati se, da je le velika požrtvovalnost profesorjev in javnosti omogočila tako lep razvoj univerze, ki se je imela in se ima boriti z gmotnimi težkočami. Te skušnje iz polpreteklosti naj so opomin vsem, ki so poklicani podpreti tudi akcijo za univerzitetno knjižnico, da to storijo z ono vnemo, ki odgovarja dosedanjim skupnim naporom za ljubljansko univerzo. Dr. Fran Wlndischer, predsednik Narodne galerije: Univerzitetna knjižnica v Ljubljani, ki bi črpal iz nje znanja in omike ves narod, bi pomenila eno največjih in najznamenitejših od Slovencev zasnovanih kulturnih del. Mogočna stavba, kakor si jo je zamislil genij našega Plečnika, bo sekularen kras Ljubljani; naši visokošolski mladini in vsakemu k višjemu cilju stremečemu našemu človeku sploh pa živa pobuda in pomoč za najvišji kulturni dvig. Vredna je naporov naših in naših žrtev. Na vztrajno delo zato za uresničenje te velike ideje! Dr. Janko Šlebinger, upravnik drž. študijske knjižnice v Ljubljani: Naš > bibliotečni problem* postaja od leta do leta težavnejši, obupnejši: univerza je še vedno brez svojega najvažnejšega centralnega instituta in brez primerne zgradbe zanj, državna študijska knjižnica pa se bliža s svojimi do četrt milijona zvezki v dosedanjih začasnih, svojim namenom popolnoma ne-prikladnih in do zadnjega kotička pre-natrpanih prostorih neizogibnemu propadanju. Kako zadostiti v tesni čitalnici brez potrebnega miru od dne do dne naraščajočemu obisku? Kam spraviti nova skladišča dolžnostnih izvodov periodičnih tiskovin iz vse kraljevine, ko vendar niti napolnjeni vlažni kletni prostori ne morejo več sprejemati novih žrtev? Kje in kako naj opravlja urad-ništvo svoje posle točno in v redu v moreči tesnobi? Itd. itd. Zato iskreno pozdravljam čilo akcijo naše akademske mladine, ko ob teh nevzdržnih kulturnih razmerah resno apelira na javnost za pomoč in trka do končnega uspeha na vrata onih, ki jim je narod poveril skrb tudi za naše najnujnejše prosvetne potrebe, da store svojo dolžnost kljub vsem krizam! Janko Glaser, ravnatelj Studijske knjižnice v Mariboru: Vseučiliška knjižnica je tako nujna in sama po sebi umljiva izpopolnitev univerze, da o njeni utemeljenosti pač ni treba izgubljati besed. Zahteva jo pozi- djs knJBteios ▼ BKAMUTMImbi nem svetu, zahteva njena uporabljivost fei služba znanstvenemu delu. Posebej pa je treba poudariti eno: bodoča vseučiliška knjižnica v Ljubljani ne bo samo to, ampak znatno več: bodoča vseučiliška knjižnica v Ljubljani bo obenem tudi osrednja slovenska knjižnica, slovenska narodna biblioteka. Notranji pogoji, da to postane, so z zbirkami in zakladi, ki jih je v več ko poldrugem stoletju nabrala sedanja študijska knjižnica, v glavnem dani; treba je samo, da dosedanji organični razvoj — od znotraj navzven — najde tudi organičen zaključek: streho, ki bo primerna in vredna, da inventar slovenske knjižne kulture, te najplemenitejše in najpomembnejše stvaritve našega dela in truda, vzame v svoje zavetje. Naj v tem smislu hram vseučiliške knjižnice v Ljubljani, kakor ga je zasnoval mojster Plečnik, postane slovenski vidovdanski hram in naj se dvigne čimprej! Dr. Josip Mol, ravnatelj Narodnega muzeja: Odveč bi bilo, tznova zopet opozarjati na znanstveno in kulturno potrebo, da vzraste v Ljubljani z novim poslopjem vseučiliške knjižnice obenem tudi naša osrednja biblioteka. Statistika naših knjižnic, ki jo je objavila dr. Pivec-Stele v Glasniku Muzejskega društva, dokazuje, da si hoče večina ljubljanskih strokovnih institucij osnovati lastne knjižnice. Kakor je to v gotovem oziru dobro in pač tudi razumljivo, ker sedanji Studijski knjižnici primanjkuje prostorov za nemoteno uporabljanje literature, tako je na drugi strani škodljivo iz čisto gospodarskih razlogov. Kajti ob takih razmerah se je pri naročanju težko ogniti duplikatom, ki niso baš neobhodno potrebni. Upravitelj velike knjižnice pa pozna točno potrebe vseh institucij, ki potem zopet vedo, kam se naj s svojimi zahtevami obračajo. Hejs koi-ranos esto, hejs basileus! Iz ozirov ekonomije sredstev bi ob tej priliki opozoril tudi na potrebo, da bi se v prostorih nove knjižnice odmeril poseben trakt odnosno lastno nadstropje za naš arhiv, ki s svojimi 12.000 fa-scikli in 3000 listinami osebenkuje sedaj v nezadostnih in varnostno neprimernih prostorih muzejske zgradbe. Ta način združitve arhiva in knjižnice v isti zgradbi je umesten tudi iz drugega vidika: znanstveniku, ki dela na osnovi tiskanih virov, so v isti hiši na razpolago tudi pisani, arhivalni viri in obratno. Prof. Plečnik bo brez dvoma s lahkoto v svojem lepem načrtu dobili odnosno dostavil prostora za arhiv s policami za okoli 20.000 fascikljev (upoštevani prirastek), za nekaj vstenskih omar za listine in- cimelije ter za prostore posebne arhivske uprave. Eugen Lovšin, bansld svetniki Slovenci smo si zgradili stanovanjske hiše za sebe in svoje rodbine, grobnice za pokojne, zidanice za vino, senike, pode, kašče in druge shrambe za letino, planinske koče, smučarske domove in telovadnice in nešteto drugih koristnih stavb, pozabili pa smo, da imamo nenadomestljiv in neprecenljiv kulturni zaklad v študijski knjižnici, bogastvo duha našega in tujih narodov, ki nima lastne strehe in zadostnih prostorov za vskladiščenje in čitanje knjig. Ta že po svojem postanku in razvoju vseučiliška knjižnica je največja ki edina ustanova te vrste z znanstveno avtoriteto na področju ljubljanske univerze. Če smo že vse storili, da smo spravili svoje zlate zaklade v ognja varne blagajne, da smo jih zavarovali proti tatvini in vlomu in da smo te blagajne namestili v betonirane prostore, ali nismo mi — slovenski del našega naroda in ali ni naša država dolžna, da preskrbi čimprej primerne prostore za naš največji kulturni zaklad? Malokdo bi mislil, da ne bi bila stavba naši vseuči-liški knjižnici kdaj potrebna. To pa ni dovolj. Stavba je neobhodno potrebna takoj! Niti tehtni razlogi današnje krize in težav državnega in samoupravnih proračunov, pa tudi proračunov posameznikov in gospodarskih podjetij pri vprašanju vseučiliške knjižnice ne morejo priti v poštev. Ves čas mi prihajajo na misel največje izgube, ki so razen vojne mogle zadeti kdaj kak narod, to so požari nenadomestljivih umetnin, posebno požari velikih knjižnic. Če je tak velik zaklad našel svojo varno in prostorno streho, pa je v isti meri potrebno, da ne leži neproduktiven in nedostopen onim, ki bi jim služil za nadaljnjo obogatitev, večjo srečo in blagostanje. Stavba vseučiliške knjižnice mora in bo imela dovolj prostorov, kjer bo lahko študiral vsak, ki ima željo in težnjo po izpopolnjevanju in ustvarjanju. Zato mora priti postavka za stavbo vseučiliške. knjižnice v Ljubljani že v proračunskem letu 1934-35 v državni proračun. Zato moramo biti pripravljeni tudi sami na potrebne žrtve. Božidar Borko, kulturni urednik »Jutra«: Velika, dobro urejena osrednja knjižnica v Ljubljani je spričo posebnega položaja Ljubljane kot slovenskega kulturnega središča kulturna zadeva kat' eksohen. Kdor govori o napredku naše kulture, mora govoriti tudi o tem vprašanju, in kdor ga pozna, m o r a po svojih močeh pripomoči k rešitvi — vse drugo je fraza! Naj tu posebej naglasim interese naše publicistike in časnikarstva. Ljubljana ima relativno največ- ft BtcrrSo hnlkof te iasuptouv v slavijL Število ljudi, ki piSojo te binsko skrbe za naš izredno razviti tisk in ki utegnejo vsak dan potrebovati dobro preskrbljeno knjižnico, je najmanj petkrat večje od števila sedežev v čitalnici Državne studijske knjižnice! Tudi to nazorno kaže, kako male ustrezajo sedanji prostori današnjim razmeram in potrebam. Predvsem so torej potrefcni prostori, ker so tehnični pogoj za ekonomično knjaufti mkfedov, U Jb »• ma Drugo > vpiašaaje dotacij, vprašanje nakupa novih knjig tn podobno. To so širši problemi naše osrednje knjižnice, a prav tako važni z vseh vidikov, iz vseh interesov. Zaradi tega je treba vprašanje naše osrednje knjižnice toliko časa gibati, da se bo pomaknilo h stanja kranjske province v stanje, ki bo ustrezalo položaju slovenskega kulturnega središča v naši narodni državi. ulturni Slovenska knjiga v letu 1933 Ob koncu leta 1932 «mo bih rad trdno prepričani, da bo novo leto bznsdno kritično ta slovensko knjigo. Gospodarska kriza bo otež-kočila založniško podjetnost, vsaik nov rokopis bo desetkrat pretehtan im premišljen, preden pojdi v tiskarno. Konzum ss mora nujno skrčiti, 6a] vidimo na vseh koncih in krajih, ceio tam, kjer naj bi dajali vzpodbuden vzgled, da se zaradi krize črtajo baš izdatki za kulturo, kakor da bi bila kultura v družbi, v državi Ln v posameznikovem življenju samo brema ali luksuz za dobre čase. Sploh je bilo geslo časa: vse omejiti! Bilanca L 1933. na knjižnem trgu aa» »Tovorno prepričuje, da ni prodrlo pesimistično stališče. Leto, ki smo ga pravkar zaključili, je bilo za slovensko knjigo vsaj količinsko, kolikor smerno sklepati po površni primerjavi, ugodnejše, kakor marsikatero leto v starih dobrih časih pred svetovno vojno In najbrž bi celo vzdržalo primerja-vo z leti povojna prosperitete. To ji? nekoliko presenetljiv pojav, ki kaže. da pri izdajanju slovenske knjige ne odločajo izključno profitar-ski momenti, marveč da je v vsem izdajateljskem vzgonu in razmahi tudi nekoliko idealizma zaradi knjige same. Marsikdo ae čudi, češ, saj knjige obleži* v skladiščih, ko jih vendar nihče ne kupuje!? Mislimo pa. da idealizem izdajateljev in založnikov že v zvezi z denarno stisko Ln kreditnimi težko čami vendarle ne presega neke meje in da samo zaradi skladišč ne bo nihče ir-dajal novih knjig. Očitno je, da fi v raznih plasteh našega naroda še vedno lepo število idealno razpoloženih ljudi, kd ne priznavajo do vseh konsekvenc materialističnih nazorov o zavisnosti vsega človeškega dejanja in na-hanja od gospod a rekih činiteljev. Imamo ljudi, ki si od skromnih, reduciramib ore-temkov ši vedno kaj odtrgajo za knjigo, kd jim je postala duševna potreba. Ce uvažimo, da na. pr. na PoiMtem, med narodom, ki j« mnogo večji n« le od Slovencav, marveč sploh od Jueaslovano*. iznaša povprečna naklada knjige 1500—20C0 izvodov, tedaf je ovržen argument, ki ea nekateri stavijo proti slovanski knjigi, češ, da ee n>3 mora razširiti in »izplačati«, ker nas je premalo. Povprečna naklada slovenske knjige namreč ni nič manjša od povprečne naklade poljske knjig?. Sioar pa so očitek »inaihnosti« že zdavnal ovrgli n. pr. Nor vezani in Čehi, ki prodirirajo relativno sv v jemu številu več knjig kakor Frameozi, Neim-ci in drugi veliki n Čredi. Poglavitno torei fcs Ln ostana duševna potreba knjige: čim več je v narodu ljudi, ki knjige ne morejo pogrešati, večja je produkcija in višje so naklade. Potemtakem nnaguja tu nad močjo števila moč kvalitete ali z drugimi beseda*-mi: kult ara nad gospodanstivom, duh nad materijo. Bilo bi abotno, 6e bi same sebe tako d avali v nič pred drugimi, da si ne bi priznali: Produkcija slovenske knjige le lepo sprioetvalo kulturnostd Slovencev. Sedaj pa preidimo k pregledu naše kntii-na proizvodnje v letu 1933. Omeniti moramo, da ta bilanca ni knjigovodniško natančna in da ie bila sestavljena na hitro roko. Načelno nismo upoštevali raznih brošur in stanovske literature, koledarjev in drugih nriaod-ndh publikacij, tudi vensko slovstvo emo pustili ob strani. Nepopolno je zastopana literatura naših rojakov v Italiji, neupoštevane so žal knjige naših izseljencem v Ameriki. Sicer pa v tem primeru na gre za znanstveno bibliografijo, marveč za informativni pregled. To naj upošteva, kdor bo opazil kakšno vrzel. Poeziji »9 r teh Sasfh nfkjer ne godi dobro, zato so tudi pri nas pesniške zbirke bolj redke, obsojene večidel v samozaložbo. Vendar smo tudi v tem posledu dobili 1 1933. nekatere pomembna publikacije. Med poezijo lahko uvrstimo Izbrano delo Josipa Murna — Aleksandrova v redakciji Silve Trdinove in v izdaji Tiskovne zadruge. Zanimiva iin lepa novost ja iadi amtologiia »Slovenska sodobna lirika«, ki jo je ob koncu leta izdala Jugoslov. knjigarna. Nadalje je omeniti Gradnikov prevod »Portugiških sonetov« Elizabete Barret Browningove, ki ga ja v apartmi opremi izdala Tiskovna zadruga. V ostalem se j>3 naša lirika izživljala po revijah. V izvirni prozi ni bflo leto 1933. slabo, da, lahko bi celo govorili o dobri žetvi Naj predvsem omenimo 16- zvezek Zbranih spisov Ivana Cankarja, 8. zvezek Izbranih spisov Ivana Preglja in 1. zvezek Izbranih spisov Iv. Šorlija. To sicer niso novosti, vendar izdaje starejših pisateljev sodijo v standard vsake književnosti in imajo v literarni produkciji častno mesto. Izmed novih spisov ie treba predvsem omeniti M:ška Kranjca roman »Predmestje« in novele »Sreča na vasi«, dalje Mirka Javornika romam »Črni breg«, Filipa Kalana novele »Pustolovci«. Frana Bevka »Velikega Tomaža« in »De dira«, Radivoja Reharja »Vipavske povesti«. Janka Kača »Pisane zsodbe«. M. Malešiča povest »Izobčenci«. Rošav vojni roman »Zvesta četa«, like Vaštetove zgodovinski roman »Vražje dekle«, Mare Husove povest si iž-kinja »Njene službe«, Ivana Molka prozo »Živo mravljišče«. Ivana Vuka »Zlato tele in druge zgodbe« ter Feiglovega »Čarovnika brez dovoljenja«. Dramatika Je v knjižni Setvi 1. 1933. zastopana samo z dvema knjigama: Golia. »Kulturna prireditev v Črni mlaki« in Brank. »Koroški tihotapci«. Na tem mestu pa je treba omeniti pojav nove revije z naslovom »Drama«. Prehajamo k znanstvenim spisom, razpravam, esejem in poučnim kniigam. Tudi tu ja proizvodnia prav obilna. T;skovna zadruga je izdala Uratnikove »Poglede na diržabno in gospodarsko strukturo Slovenije«. Cirila Debevca »Gledališke zapiske« in Antona Ocvirka »Razgovore«. Jugoslovanska knjigarna ie izdala v Slodnia-kovl redakciji kritične spise Frana Levstika kot V. zvezek Zbranih sp:sov in MnttanD-vichevo »Elektrotehniko«. Slovenska Matica je z drw?im delom zaključila prof Sektorskega »Zgodovino socialne filozofije« in izdala nadaljevanji prof. Izidorja Cankarja »Zgodovin« Mirom? '.mvrtnosti w sahodni Evropi« (gotika). Pri Mohorjevi družbi i« izšel obsežen spis prof. dr. Gosarja »Za nov družabni red«, istotam pomembna monografija o ietiki iz peresa dr. Debevca. Medicinsko literaturo je obogatil tudi docent dr. Ivan Matko i obsežnim spisom »Perkusija in av-skultacija«, isti avtor je izdal razpravo »Problem stigmatizacije«. O našem morju ie izišla pri Mohorjevi družbi knjiga s spisi dr. Bo hinjca, prof. Krainica in dr. Dob i d a- Pomembno znamstveno delo naše mlade generacije je »Levstikov zbornik«. Ivana Hribarja »Moji spon/ni« so se letos zaključili e četrto knjigo Za domačo zgodovino je značilno ž»v-lieni^ - delo Nestorja naših starinoslovcev župnik:. Ivana Vrhovnika »Trnovska žurpnJ-ra<. Isti avtor je obelodanil spis o zgodovinarji Ivanu Vrhovcu. Sredi leta ti izšel peti zvezek »Slovenskega biografskega leksikona«, o čigar pomenu bi bilo odveč eovoritl. Zbrani spi«i Janeza Evang. Kreka so letos dobili četrto knjigo. Prirodoznamstvo predstavlja pr?dv*em Vodnik po zbirkah Nar. muzeja v Liublja.ni (pri rod opisni del), dalje poljudna studila dr. L ČermelJa o Nikoli Tesli. V gospodarski literaturi Je zavzela svoie mesto prof. A. Ogrisa »Trgovska politika« iz »ocialncrpraivna literature |e omeniti dr. Bajiča »Delavsko pravo« in II. izdajo dr. Reismsna »Delovnega prava«. V en?ga najvažnejših problemov našega časa nas uvaja resmo znanstveno delo dr. Gorazda Ku-šeja »Sodobna demokracija«. Prepiluhovn knjiga »Naš veliki socialni problem« je posvečena agrarni reformi, Sicrme »Naš svetov ni nazor« je apologetika historičnega mat®-rializma, Antaweria knjigo »Do stvarnega uka v prvem razred i« označujejo pedagogiki kot značilno in pomembno knjigo za učiteljstvo. Potopis zastopa dr. Mišič s knjigo * - »V perila Matra 9*vte)s«, v«3buje ubornUi »Nail oorfrao mejo«- Ota-oiti je treba tudi prevod Marxovega »Kapitala« » Borchardtovi priredbi, dadje spis E. Lilka »Slovenski v tujini službujoči šolniki« in naposled knjigo vojnih spominov Fr Muca »Skozi Sibirijo«. Mladinsko slovstv® )• dt*dlo p* knjig: Gangiove »»Moje poti«, Bnnaijeve »Pohorske bajke«. »Koro&k* uganke m povesti«, Skrbinškove igre »Božji voleik«, Ti-ranovo »Dušica«, Magajnoveaa »Brkoma«, Milkovičevo »Pravljico iz gozda«, mladinskega »Dona Quijota«, Svensonovega >NoS*'eti satan«, prvi in drugi del Gals-worthyjeve »Sage o Forsytih« in Sinclair-jevega »Arowsmitha«. Slovenska Matice i« objavila drugo knjigo Levstikovega pre»vodto Tolstega »Vojna in miru«. Umetniška propaganda je izpopolnila našo prevodno književnost z renesančnim romanom Merežikov-skega »Leonardo da Vinci«, pri Mohorjevi družbi sta izšle Dorflerjeiv »Mutasti greh« in Dezeličev »Kragulj«, Cirilova knjigarna v Mariboru ie nadaljevala s Karlom May®in tn izdala Kellerjw »Skrivnostni studenec«. Omamiti je še prevod Zweigove legende »051 večnega brata«, ki Je izšeLumirJevih sodelavcev, ki ga redakcija skuša _ zlasti oa področju poezije _ razširiti tudi na mlade pesnike. Urednik tega mesečnika ima kajpak težko skrb, kako ustreči neizogibni zahtevi aktnadnostl; hudo je, da mu to pozicijo otežkočajo sodelavci s članki, ki morajo izhajati v nadaljevanjih, kar ni dobro niti tedaj, ko so prispevki kvalitetni. Kritiko lepe proze vodi K. Sezima neustrašeno, temeljito ln stvarno; časopisu bi samo koristilo, če bi bila na enaki višini tudi kritika pesniških zbirk. Nedvomno bi bilo »Lu-mlriu« le v prid, če bi mogel izhajati štirinajstdnevno: samo taki časopisi lahko danes korakajo vštric z življenjem. Tudi tednik »Zvon«, ki ga taieja aalo«-ništvo »Unia< v Praigi v redakciji Fr. 8. Prohazke, je načel v septembru vse časti vredni letnik — namreč 33. >Zvon« ostaja tudi nadalje glasilo starejše pisateljske generacije, ki se v časopisu vidno uveljavlja, čeprav niso zaprta vrata tudi nekemu delu mladega pokolenja. >Zvon< stoji prav tako kakor j.Lumir< na temelju tradicionalne narodne umetnosti; to stališče zastopa in brezkompromisno brani tudi v književnih ocenah in med beležkami. Tradicionalna značilnost »Zvona« je, da v njem prevladuje leposlovje; objavlja več romanov v nadaljevanjih, kar najbrž ustreza velikemu delu čitateljev. O njegovem kritičnem delu bi lahko rekli: Ce smo pri >Lrumlru< v nekakem kulturnem zavetju, Imamo v »Zvonu« vprav idilično zatišje, ki Je kar moči daleč od vrvenja in kipenja resničnega življenja. >Rozpravy Aventtnft« «o Jele po daljšem presledku izhajati Iznova kot 14 dnevnik. Gibljejo se v smeri, ki Jo je določil njih ustanovitelj dr. štprch-Marien: skušajo biti moderno urejen Informativno-kritičen, literarno-umetnostni časopis, ki ume zbrati okrog sebe dobro informirane strokovnjake in ki je namenjen inteligentnim čitateljskim vrstam. Članki in glose tega časopisa se dotikajo malone vsega, kar se dogaja v češki kulturi. Pri tem jim prav tako dobro rabi oblika kritičnih me. daiknov kakor interviev, beseda prav tako kakor slika in karikatura. »Rozpra.-y Aventina« se zanimajo za moderno domačo in tujo tvorbo, pri čemer kot založniški organ dajejo prednost lastnim izdajam, vendar zelo taktno, s primernim ozirom na druge založbe ln ne na škodo češki kulturi. V času, ko »Rozpravy Aventina« niso mogle izhajati, se je pokazalo, kako so manjkale občinstvu in kako potrebne so za češko kulturno življenje. »L i s t y pro umčni a kritiku«, ki Jih izdaja kot štirinajstdnevnik praška založba Melantrich, so živahen in seriozen časopis, ki se oklepa moderne linije. Jel je izhajati letos in utegne imeti dovolj prilike, da pokaže, kako potreben, da, nepogrešljiv je ta polumesečnik v češkem književnem življenju »Listy« so že ponovno dokazali svojo bojevitost in napadalnost vendar se lahko ponašajo tudi s pozitivnim delom Skunai z »Roznravami Aventina« branijo stališče sodobne češke literature, prizadevajoč si, da bi jo čim bolj prilago dili strujam svetovnih literatur. Zato ee kaj često dogaja, da enako kakor pri >Roz- prerah Aventina« _ prevtadnj« tuj« c*d domačim, kar Je v živem nasprotju * »L«* mirjem« tn »Zvonom«. *Ro®hledy po llt«rat»r« • nmčni«, organ Zvez« 8rnJ!garne.rJer tat založnikov t Pragi, ki ga ureja dr. M. No-votny, skušajo posnemati >Hozpravy Aventina«, kajpak na osnovi Interesov Zveze, ki Jih izdaja. To pa ne gre posebno gladko, zato nastajajo redakcijske težkoče, ki jih pogosto ni mogoče zatajiti. »Rozhledv« ročaio večidel le o avtorjih in knjigah, Jih izdajajo t Zvezi včlanjena založništv le-te Imajo možnost, de uveljavljajo sve Interese tudi v tnseratnem delu lista. ( ne morejo biti neodvisen kritičen časopl naj bi bili »Rozhledi« vsaj široko ureje Informativno-literarni časopis! ( Citatelji »Jutra« bi utegnili rpn*atl, ai> ti časopisi posvečajo »aj pozornosti aloven-ekl literarni produkciji? Naš odgovor bodi kratek. Ce se kdaj pa kdaj pojavi v njih kakšna vest lz slovenskega ln sploh jugc< Slovenskega kulturnega sveta, Je le slučajna, priložnostna. Prijetna Izjema Je samo daljša študija o etiki v dramatskem delu Ivana Cankarja, k! jo je priobčil »Lumlr« lz peresa dr. R. Habflne. Potrebni bi bili tesnejši stiki tn smotrnejše sodelovanj«. Adolf Veeely (Praga). Najcenejše te najprimernejše darilo Je pretresljivi roman ,Prekletstvo ljubezni1 to, po sploSni sodbi eno najboljših del nafte prevodne literature. Oba dela tega nepozabnega romana dobite pri upravi »Slovenskega Naroda«, Ljubljana, Knafljeva ulica št. 5 za znižano ceno Din 20.-, v platno vezana Din 40.- (poštnina Din 8.- več). Katero knjigo najbolj čita Jo rojaki m Slovaškem? Niki češki list |« te dni priobčil zanimivo, ia kar pikantno zgodbo iz kulturnega življenja. Tudi knjige imajo svojo usodo« V češkoslovaških vojašnicah »o povsod jitalnioe z lepimi knjižnicami in s precejšnjo izbiro časnikov Imenujejo jib »vojaška zatišja«. Ob prostem času so ti kotički vedno polni, zakaj zanimanji za knjigo je valiko. Statistika izkazuje, da v češkoslor vašk h vojašnicah najbolj čitaio spise Jira-eka, Medka, Trebizskega, Vrbe, Rosulka, Johna in dr. Edino in čudno izjemo kaže vojašnica v slovaškem Prešovu, nakdarfjem Eperjesi. Ondi ja češka vojaška ika in tam so vojaki najbolj čitali neko knrgv>. ki je drugod ni skoraj nihče zahteval; spis slovaškega avtorja Kalinčaka »Reštaur&cia«. V Prešovu je ta knjiga šla kar iz roki v roko. Za Prago je bilo to prava uganka, pa eo poslali posebnega častnika v PTašov. da bi dognal, ali ni v statistiki napaka. Ni !e bilo. Kmalu ea Ja namreč zadeva pojasnila: deželni uiad v Bratislavi je nedavno poslal vojakom kopico slovaških knjig, med n;imi tta* linčžkovo »Reštauržrijo« v več izvidih Za enega teh so se vojaki začudo kar pulili. Ta izvod je bil namreč vezan skupaj — s Ccnana Doyia »Baskervillskim psom«. (H.) '□□□□□□i BJunDDananoannDnacDonp Srečno ln veselo novo leto 2ell vsem cenjenim strankam VINKO OTOREPEC y slikar in pleskar ^ LJUBLJANA Domobranska 1 ODDaDaDuaaanaxa^^ m 4 w V Tfcf ^ Januar Težko mi je pero pokorno — ni bilo lansko leto vzorno r.e v čednostih ln ne v dejan jo, bolj v krizi in pa v klepetanju. Zato sc ti-le stihi borni, nič več udarni in prodorni, le tu in tam je grenka šala v posmeh in za pouk ostala. Za mir in slogo srčno vneti razglejmo hladno se po sveti: — Sam ravs in kavs in slepa strast pohlepa, borbe za oblast, če pada krepko po buticah — in že pri lanskih smo novicah! Na sliki glej, kako Kitajce Japonci streljajo ko zajce, po Aziji te čudne rnrhe gredo na lov v zabavne s vrhe .. In ko grozi japonski dumping, pozna Evropa le še pumping.. I mi imamo ofenzivo — punkfašeni segli smo med grivo. Kaj vse iz tega je nastalo, o tem se bo pozneje bralo. Februar Najkrajši mesec februar najdaljše pameti ne ustvari. Postal je Hitler kancelar — nadaljnji znan je iarifari... Čeprav je v pustn vse divjalo, pazili srao r.a grobo šalo: gorastil se je slab junaček, državo spet je trgal Maček, že dobro ni omasnl ust, ga je pobodel zlobni pust. Eksempelj tistim, ki so z njim: ne vodijo vsa pota v Rim! Marc Od daleč voha svet pomlad. Ker marec je v znamenju ovna, mladost je vseh divjosti polna nazorno to dokažem rad: V Nemčiji, v raju rjavih srajc, preganja Žide »hakenkrajc«, sežiga knjige, pleni Bste, zapira rdeče antikriste. Ne bilo takšne M pogube, da ni se znašel van der Lubbe; izumil fant je nov patent, kako odpraviš parlament. In svet strmi in protestira, da se nad njim oblačje zbira in zoper točo, grom in strelo mirovno je razpel marelo. April April je mesec Rogovil, zemljo je s snegom pognojiL April stoji v znamenju bika, to kronike je zvesta slika. In ker je bik simbol Evrope, imeli hude smo nastope. Da je spored bil res izbran, skrbita Rim in Vatikan. Gorje mu, kdor po našem sega, vsakdo naj se za svoje krega. Parola bo.ii: V - uh - rae - piš! Sto vlakov dirja k zboru v Niš. Pa naj bo kmetic al' gospod, s posebnim vlakom gre na pot. Čeprav je dež, čeprav je piš, je gromko zbori! stari Niš. Mai Zmešnjavo dela mesec maj, nekomu pekel, drugim raj. Ko vsa narava sili v cvetje, po žilah buri mladoletje. Pomlad gre preko naših talin se napolni kriminal. O lanskem maju naj povem: morilci štirje so na M. Dva Malija pri nas dom& in v Belem gradu druga dva. Bilo je mnogo, mnogo branja, nekoliko pohujševanja. Vest in srce in marsikaj požlahtni naj prihodnji maj. A zadnji čas krvava rihta vsaj malo naj falote zbrihta, kar jih je v naših milih krajih in morda v »dobrih položajih«, Junij Kar svet premore revnih slojev in bogatinov bujno zmes, da konec reve bo in bojev, pogruntali so jo zares: V Londonu za okroglo mizo so klali gospodarsko krizo. A kriza vara pošast je zvita: ne le da grize, — tudi rita. Prej, ko smo rekli oh ln ah, je bil v Londonu strašen krah. Na krizo se je svet navadil, pohlevno bo jo dalje gladil. Zdaj druge že pomoči nI, da krepne sama — (al' pa mi!) Julij Poletno toplo solnce greje po dolgem dežju. Aj, odkod — kaj bi dejali Vi, gospod— nam ntka nova sapa veje? Da, to se ruski medved drami, po malem spet se brati z nami. In to je lux ex oriente za vse državniške talente. Sredi poletja skok na skok razpleta vrsta se dogodkov — Roos?veIt podira zlati blok. Duce je novih poln zarodkov. Drngod je marsikaj drugače, pri nas prijetno po domače: nadškofu Jegliču v poklon hiteli smo na Stadion. Avgust Ker peš nikdo ne more ▼ zrak, storili velik smo korak — z mogočnim silnim rom-pomp^m smo žegnali naš erodrom. 1 Vsekakor stvar smo vzeli resno in zdaj frčimo levo, desno. Seve, to gre pa le poleti— pozimi ne, ker so zameti. Da v dneh soparnega avgusta je kronika nekajci pusta, ni čudno. Redke so novice: avgust je v znamenju device — in ker je borno njih število, se je Ie malokaj zgodilo. Največ celo še po planinah (srce bolj bije tam v višinah.) Da, oh in sploh: V višavah rade so nesreče — turist, letalec, čuj, svareče zapišem ti na protokol: gor plača, kdor teiebne dol! September September nas je onegavil, do golta nas je vse poplavil, Ko voda pada, beda rase — kaj malega zdaj vsem pozna se. Dež, suša, sneg — lahko se reče: nam zmerom voda v grlo teče! Naš šport poznate: eden zmaga in drugi je zato nabit, da znanje malokaj odvaga nam slavno je potrdil Split. Odšel je zlati naš pokal, in spet je bil pri tem škandal. A naj se reče, kar se hoče: kdor je tepen, se lahko joče. Oktober Da smo pokronali sezijo — hop na trgatev v Prlekijo! Neznansko lep je tisti svet (o kaj bi dal, da sem poet!) Storil Je trsja žlahtni sad, da vsak postal je liter-rad... KI nas je vodil, ta je ptič: (slučajna rima) — Gre gori č I Da Je v oktobru slan ca pala, punktašem rožice požgala, ne bom obešal vam na zvonec, prav, da komedije je konec. November Bombni napad, kot vam je znano, vesoljno ganil je Ljubljano. A eno je za nas dognano: Ne bo nas plinska vojna vzela, odkar Ljubljau'ca je smrdela. Vse hujše, bolj krvave bitke, vam poje moja športna lira: »Primorja« avanture bridke, da v ligi bedno ne skrahira. Moralna zmaga je velika, kar vam svedoči naša slika. Zanimalo bo vse Slovence: da v USA ni več abstinence. Kar krokarjev je bilo prej, krčmarji, birti so poslej. Pri abstinentih je narobe: zdaj ga žlampajo kakor gobe. December Letos je zima čudovita, da se še nad Balkanom svita. Kdor davke plača, ni zarubljen, kdor dela dolg, še ni pogubljen. In smuk goji se vsepovsod, da bo pri-smuknjen ves naš rod. Kako se dalje bo ravnalo, bi marsikaj se reči dalo. Lahko bi v drobnem vam opeval Miklavža in Božička čar, obdarovanja vam pogreval — a prizanašajte! Nikar! Bo blagotvorcev dobra deia Homerjev naših pesem pela. V svarilo naj opišem zdaj, kako je Pirnat Nikolaj dopolnil leto trideseto in dal teatru svoj libreto. NI nas pogladll kakor iemei, predrzno nam solil je pamet. Takoj smo rekli: križ in amen— namesto kruha vrgli kamen — (to je, gospoda, dobra stvari kamenja vajen je kipar)! Summa summarum: znajte vsi zbadljive!, da lahko s« reče kako Ljubljan'ca v strugi t eč e, nikakor pa, kako — s t o j i 1 * Le kaj U dalje vezal strofe, odkrival nove katastrofe, ld vse so polne opominov, da v redu plačaj naročnino! Za konec vredno je poudarka, da mirno plava naša barka. Med skalami in med viharji, nas spretni vodijo krmarji. Široko jadro je razpeto, tedaj pogumno v novo letol In vsi verujmo dobre volje, da gre na bolje, bolje, bolje. Ost.: Napitnica o polnoči i. Kazalec ure večnosti se je spet premaknil ... Le za kratko črtico je skočil naprej, za naš pozemsln trenutek ... In mi, k; smo tič, pravimo: minilo je leto ... Da! Na naših urah gre na polnoč, gre na ono skrivnostno, zagonetno minuto, ko preskoči leto dopolnjeno v leto rojeno .. In ta trenutek slavimo ... obdajamo se s hrupom in šumnimi prireditvami, vse luči prižigamo in v goste vabimo mance in prijatelje— Zakaj? Zakaj delamo vse to?... Pogosto sem razmišljal o tem in sodim, da danes vem: tajna groza je v naših srcih pred ono minuto, ko se strne doživeto z neznanim, bojazen ie v naših srcih in videl sem že široke razprte oči ob tem trenutku, polne plahosti, kakor so plahe oči otroka, ki ga zbudi noč in strmi v temo ... Zato storimo to: nalijmo naše čaše do roba!... Vsi storimo to, vsi storite to! Vi. ki praznujete in čakate minute srečanja doma, med deco, znanci in ljubimi ljudmi, vi storite to. ki ste pohiteli med prižgane lestence, med one, ki sc oblekli žalostni smoking in svilenži oblačila do tal... In tudi vi, meni najbližji in najdražji, brezdomci srca, vi tudi dotočite in se pripravite: slovesno hočemo zaključiti, slovesno pričeti!... n. Tako! Še lase naj si popravim — gotovo — zdaj vstanem in dvignem čašo. Še pet minut nas loči, zato ne medlimo! Gospoda! Spomnimo se vseh, ki smo jih srečali v tem letu in želimo jim zdravja in blagostanja. Vse pozdravimo, ki smo jih spoznali, one, ki nam žele dobro, in pa one, ki nam žele hudega ... Da, tudi te, kajti tak je tek sveta in ne gre, da bi bili samo ljubljeni, o ne, tudi sovražnik naj velja in tudi njemu gre moj pozdrav ob tem trenutku. Tako mora biti: dokler se križajo rapirji v snovanju in hotenju, dokler v nas niso strasti dogorele, dokler ni v nas jesen — tako dolgo, gospoda moja, naj bo uklenjen v napitnico o polnoči tudi oni, ki nam ne želi dobro... Danes, zdaj je trenutek pozabi ienja in odpuščanja — za malo ur so motorji ustavljeni — saj jutri, jutri gremo v napad naprej, ako Bog da. Potem veljaj ta čaša, ki jo dvigam, spominu! Da, spominu, onemu najlepšemu, kar je v nas, kar nam je poklo- nil Bog... Spomnimo se let mladih, let šolskih in spet iznova odpustimo profesorju matematike gorje, ki nam ga je prizadejal; spomnimo se mlade ljubezni, spomnimo se okopov v Bukovini in Julije Sawitzke iz Brzozova... Spomnimo se pa tudi porazov ln izgubljenih nad — naj nam ne bo žalostno za to ... spodobi se, da gledamo jasno... Da, spominu velja ta čaša ... tudi spominu ...! Zdaj primešajmo v praznične besede tega trenutka nekaj, česar sicer morda ne delamo ... iztrgajmo ie naših duš gnjev in srd — sprejmimo vase odpuščanje ... Za se, za drage ... Ti fant prevarani, ne kolni dekleta, ki ti je prizadejalo gorje; ne misli o tem — o tem misli, da so bile tudi tihe ure rajske lepote — in dobro ti bo ... In ti dekle zapuščeno, naj ne bo tvoja misel huda ob tem trenutku in ob tem spominu: bili so časi, ko je tvoje telo trepetalo v čistosti in lepoti, ko ti je oko sijalo hrepenenja, kateremu si vedela ime in utehe... Zato nikar! Tako je življenje... In ti človek brez kruha in odeje! Naj se ne krči nocoj tvoia pest proti nebu in kletev naj ne zdrkne preko tvojih usten... Kdo je kriv in k je je vzrok, tega mi ne nocoj, ne vekomaj uganili ne bomo... Že so kazalci skoraj strnjen* v premi črti na uri dvana jsti... Le trenutek še. Še onih se spomnimo, ki so nocoj na poti... Bark na oceanih in mornarjev in popotnikov ne pozabimo — in vlakov na vseh progah sveta in vseh pssažirjev ... Naj jim da popotna čutara konjaka zadosti, naj jim ne zmanjka popotnin cigaret in tihemu bosjaku ob Volgi naj ne ugasne ogenj do zore... Tako! Zdaj gospoda... Pogasimo luči in potopimo se za ta bežen hip vase v naše duše — vse življenje bo stalo v temi pred nami... Storjeno je in nova letnica v koledarju je z nami. Nazaj luč, nazaj svetloba in čaše izpite do dn& ... Preda jmo se do zore brezskrbnosti, ne mislimo o mučilnici bodočega dne .. Komur vince ne zbistri glave — dovoljeno je nocoj vse! Saj vem. ko pride zora in ostanemo v sivini novega dne vsi brez senc. takrat nastane v nas spet nov velik vprašaj, kateremu odgovora ne more dati nihče. Tako je življenje. Kraljestvo mode Moderni čeviji Ali ni morda res, da se prvi pogled, ki velja elegantni ženi, ustavi na njenih nogah? Lepi čeviji so temelj vsake elegance. Maj bo obleka še tako izbrana, klobuček še tako mikaven — če niso čevlji v redu, je slika pokvarjena. Ko so bile še naše matere mlade, je bila za leva mnogo lažja. Dva para čevljev sta zadostovala: ene je dama nosila kot cestno obutev, druge pa k družabni obleki. V modi so bili merodajni visoki čevlji, polčevlji so veljali za koketno zadevo. Lastnica pol-čevljev je mogla tako razkošje opravičiti le z obiskom velikega plesa. Danes pa se moda čevljev leakeče r tisoč barvah in odkriva že v izberi izredno okusnih tvoriv visoko kulturo. Tudi smo se raučili uporabljati za razne priložnosti povsem določene modele. Dandanes je treba d. pr. razlikovati meri čevlji, ki Jih nosimo h kostumu in med onimi, ki spadajo k plašču. Neskončno vrsto zanimivih idej nam razodeva popoldansko obutev, kl doseza najlepše uspehe s kombinacijo raznih tvoriv. Prave umetnine pa najdemo med večernimi čevlji. Brokati, kovinasta usnja, baršuni in sviel rabijo izdelavo nenavadno okusnih večernih čevljev, ki imajo večinoma obliko visokopetnih sandal. Linijo čevlja določalo pete. Samo ob sefo! Ugoden nakup kožufaovlne VSLED 25^ POPUSTA Velika izbira damskih krznenih plaščev in jopic L. ROT, LJUBLJANA Mestni trg 5 je umevno, da izberemo v štrapaeme svrhe nizke ia široke, k dopoldanskim in popoldanskim ob ekam pa napol visoke pete. Povsem visoke pete so pridržane le za Izrazito večerne čevlje. Oglejmo si nekaj najnovejših modelov, ki jih vidimo na naši skici! K lepi domači obleki nam prinaša moda ljubke eopatke, ki so spredaj okrašene s šopkom umetnih cvetlic ali z zaponko nežno barvnega perja (1. skica). Novi športni kostumi z visokim krznenim ovratnikom in okroglim mufom zahtevajo nizke, športne čevlje. Novi modeli so kar najbolj stvarni ter zadrgnjeni z usnjeno vrvico. Motiv usnjene vrvice se ponavlja na sprednjem delu čevlja ter ga deli na dve enaki polovici (2. skica) Naslednja slika nas seznani z lepim pro-menadnim čevljem, ki ga moremo nositi tudi k preprostim popoldanskim oblekam, čevelj je sestavljen lz eksotičnega tn enobarvnega usnja ta zapet s progo treh gumbov. Sploh so nenavadne kombinacije na dnevnem redil. Na desni strani naše slike vidimo čevelj, izdelan iz bar šuma in »moare« _ svile, ki ga nosimo k slikoviti večerni obleki z modernimi nabranimi rokavi. Prav tako so priljubljene kombinacije iz jeleaijega usnja ln svile. Lepo večerno »sandaleto« vidimo na prvi skici, čevlji te vrste so Izdelani ia ko-vinastega usnja ta dajejo nogi nenavadno lepo obliko. Odprta jopica Je pozimi možna seveda le v zvez! s krznenim telovnikom. Naša skica naa pouči, kako ljubka je takšna jopica, ki jo opremimo s ozkim krasnim orrmtnlčkom tn tlrokimt krznenimi rokavi Jopica J« prepasana s usnjenim pasom, Izpod kateirega Je viden telovnik lz istega krzna. Seveda pride v poštev le tanko, voljno krzno, kajti močna kcžuhovina bi postavo storila preveč obilno. --— Hermelin na večernih oblekah Namestu bisernega okrasja, ki je bilo pred nekaj leti tako moderno, vidimo danes na večernih ob'ekah proge iz fine ko zu ho vire. Zlasti ozke proge iz hermelina so tako izbrano elegantne, da si iih zaželi vsaka žena z dobrem brusom. S hermeiinom obrobimo ne sairuu ,iiU, temveč tudi rokave. Po eno progo namestimo tudi na ramenih in tako ustvarimo moderna podaljšana ramena. Glavice učinkujejo ljubko na izrezu in na ramenih, repke pa uaorab'mn kot rob širokega pasu, ki ima obliko prevezane šerpe. ©3 leta 1813 odličen bel šlSon* Higiena zimske obleke človeško teio je, ne glede na druge vremenske prilike — prilagodeno približno temperaturi 30° C, če se nahaja v mirnem in ueobiečenem stanju, če vzamemo za naše kraje srednjo temperaturo toplih mesecev 25® C In srednje mrzlih -—5° C, se temperatura zraka torej menja za približno 30° v letu. Proti mrazu nas brani obleka in prenesemo lahko temperaturne diference od nekako 12°. Pri daljnjih spremembah stopijo regulatorne svojine organizma v akcijo: pride do potenja ali pa se mora produkcija toplote povečati z delom mišičevja. Obleka se mora torej za vsafo lert.nl čas posebno prilagoditi in bi morala biti vedno druga za: vroče poletje s temperaturami preko 25°, za poletje s 15—25°, za pomlad in jesen s 8—za zimo s +8 do_6° Ln končno za posebno mrzle dneve od —S do —20°. Sprememba se ..vrši g kombinacijo različnih delov oblek/*-kar zavisi od e&o-, nomskega stanja posameznika. Revnejši sloji si pomagajo s tem, da imajo eno težko obleko za zimo, od katere poleti odlože posamezne dele. Moška obleka se prilagodi s tem, da prideeie v zimi suknjo in ev. toplejše perilo, medtem ko ženska moda stremi po tem, da poveča zunanjo obleko z volnenimi jopicami in kožuhovino. V novejšem času se obleka vedno bolj prilagaja zunanjim tem per aferam, ln sicer v tem smislu, da postaja poletna obleka lažja. Predvojna ženska letna obleka je tehtala nekako 3 kg, danes pa je težiaia padla že izpod 1 kg. Kakor je to pametno, ker je pregibanje v lahki obleki prijetno, tako nesmiselno je pa isti način obleke uporabljati tudi po zimi, posebno kar se tiče damske mode, ki bi se morala bolj ozirati na kvarne posledice zime. Splošna in pri gotovi dispoziciji tudi lokalna ohla-jenja imajo za posledico različne prehlade. Predvsem so tu katarji dihalnih organov od nahoda do pljučnice. V zadnjih letih so se zaradi neprimerne damske mode posebno pogosto pojavili katarji na mehurju, četudi pojem »prehlada« še ni znanstveno ugotovljen, vendar pa pokaže vsakdanje življenje, da obstoja zveza med v/emeoom in prehladom, kar se tudi pri revmatizmu vidi Nedavno so nekateri avtorji celo opisali posebno bolezen »splošni živčni revmati-zem«, ki izvira iz nezadostne zaščite posebno nog pri ženskem spolu. Tretja opas-nost so ozebline, ki se danes vsled nošnje svilenih nogavic vedno bolj opažajo. K vsemu teaiu se sliši pogosto ugovor, da se je treba utrditi. Ampak z nezadostno obleko se ne utrjuje in je popolnoma ne- Joža Likovič Silvestrov© male snežinke V jutru starega leta sem se spočela. Utrnila sum se nekje v jasnih višavah; bila sem podobna drobni, beli zvezdici. Moj oče je bil gizdav oblak, nepočakan vetrnjak, ki ni imel mnogo smisla za prijetno, skupno družinsko življenje. Za morjem se je bil pomehkužil! V naglici se je pripeljal z južnih krajev, se zavil v bel koži h in obrnil lice k soncu. Mati pa je bila tanka sapica, vsa ostarela in n&dložna. Neprestano je golčala in se srdii a nad očetom ,ki se mu je sto-žilo po zamorskih kraiih ... Imela sem mnogo se itric. Oče nas je komaj pre-štel, rnatf nas ni mogla udržati v svojem varnem objemu. Neprestano smo brzele in migotale. Vse smo se bajno biestikaie in svetile. Bile smo tako neznatne in *ežne, nismo še poznale »robe in zvite nakane. Bile smo svobodne, ni se nas pritaknil sovražni prst! Toda materinsk ljubezni nismo dolgo uživale. Naš oče je postal vodeničen; lice se mu ie napihnilo in pobledelo. Odurna bolezen se ga je lotila. Potreboval je pokoja ! Ker pa nismo mirovale ter se neprestano lovile, nas je mati proti poldnevu zapodila v neznani svet. Razpršile smo se v molčeči vsemir. Nekatere so se dvignile proti soncu, njegovo Jato lice jih je silno mikalo. Jaz pa sem se v družbi ostalih sestric zagnala proti jugu; očetova kri je zaigrala v načib telescih. Zaželele smo si sreče in divnesra morja. Prvikrat v neznano, mrzlo tujino! Nekaj časa so nas še spremljali beli oblač- ki z otroškimi čeli; razposajeno so nas prehitevali in nam zastavljali pot. Končno so se nas naveličali ter se porazgubili. Spustile smo se nižje in se sprijele. Bile smo še plašne in nevedne. Nov svet se nam je odpiral. Gore so molčale in razkazovale svoje orjaške boke; planinski svet je bil zastrt z ledeno modrim bleskom. Veličastno brezglasje je vladalo tod, samo rahli šelest naših kril se je čul. Sonce se je blestelo na nepregledni dlani stvarstva kakor tanek cekin. Ono-stran vsemira pa se je začelo vznožje božjega prestola. Skoraj mi je po.talo žal, da sem zapustila sinje višave! V daljavi so se zasvetiii pobeljeni borovi posadi; njihova svetla zelenina je bila podobna rahlemu pljusku, ki se je zagnal med nepristopne pečine in puščobne go-ličave. še dalje so »e stiskale vasice z nizkimi čeli in rdečimi kapicami. Mir in zadovoljstvo sta se iružila z njimi. V objemu nepremičnih grebenov so se čutile varne in srečne, široke senožeti na strminah so se jarko bleščale, kakor bi spuščal nekdo ognjene polivke preko njih; mnoge poti so se vile. zgubljale, pa se zopet prikazovale in križale. Zdelo se nam je, da bi mnogo mirnejše m 'epše potovale po zemskih cestah. Višav so nam postale dolgočasne! Nenadoma smo se znašle nad tiho jezersko gladino, podohno polpriprtemu očesu, ki sladko sanja. Krasne stavbe so se vrstile ob obrežiu, udobnost se je zrcalila v vodni gladini. Že smo se raz- veselile, da je konec poti. Še malo smo poskočile in zarajale, nato smo se začele spuščati nizdol... Toda, joj! Poti še ni bilo konca. Tu nas je čakala zlokobna tetka burja ter nas pahnila iz jezerskega zatišja. Prežala je bila v skalovitih grapah in ljubosumno odganjala vsakogar. Ko smo začele veselo rajati, je srdito planila med nas ter nas neusmiljeno razpodila. Popolnoma smo se zmedle. Nekatere sestrice so se razkropile in se zgubile, nekatere smo se pa rešile ter nadaljevale pot, ki pa je postala vedno neprijetnejša, čim bolj smo se približavale zemlji! Komaj smo se oddahnile, že nam je grozila nova nevarnost. Sonce je zatonilo, prvi dan našega življenja je mineval. Nastopil je somrak, v katerem smo zgubile pravo smer. Vrhovi gora se niso več razločili, doline so bile polne teme in strahov... Končno so zamigljale pod nami medle lučice. Tam smo se hotele odpočiti. Hišo bile sajaste in črne. Nerodni dimniki so štrleli kvišku, strahotni rovi so se zgubljali pod zemljo. Postale smo radovedne! Med kamenitimi slopovi so se odpirala ognjena žrela, iz katerih je prihajala plamteča sapa. Nekatere sestrice so se preveč približale železnim nestvo-rom; dosegla jih je vroča sapa pošasti ter jih pomorila. Uboge sestrice! Malce so še zadrhtele, njihova kristalna telesca sc se krčevito zvila in preminila v sajasti nesnagi. Ubogi ljudie tam spodaj. Preostale smo se spustile v bes. Ko smo sp zatel le v varno zatišie nedostopnih višav, nam je kolčno odleglo. Sklenile smo, da se ne bomo nič več pribli- rac umljivo, zakaj bi morala biti ravno koža ženskih nog posebno utrjena! Seveda moda sama ni kriva vsemu. Posebno meščani so izpostavljeni po?o»ti in uenalni iapiemembi temperature s tem, da morajo tolikokrat z mrz.e ceste v tople sobe, pri tem pa oblačijo in s.ačijo samo plašč. Za gornje teio to končno zadostuje, težava pa je posebno pri ženski ob.eici za n-oge, ki ostanejo vedp.o v isti obutvi Moda je hotela sicer tudi tu pomagati: nekaj časa so bili v modi škornji, potem zopet gamašne nogavice, pa vse to je zc.pei prešlo. Dokler ne bodo segala ženska krila zopet do g ežnjev, tako dolgo se bo izbe r a nogavic vršila bolj iz estetskih kot pa iz higienskih vidikov in tatco dolgo ne bodo prišle edino pravilne nogavice _ volnene — do veljave. Zato pa se mora pozdraviti najnovejše stremljenje modne industrije, nadomestiti svilene nogavice s platiranimi,* na notranji strani debelejšimi nogavicami. Se pametnejše je pa, da se nosi pod svileno nogavico druga močnejša, ki ima barvo kože. Odločilni moment za toplotno vrednost obleke je vsebina zraka. Zato je tudi rahla tkanina bolj priporočljiva kot pa večkratna gosta tkanina Specifična teža pravilne zimske obleke je zatorej manja kot pa letne ob'eke. _ Isto velja tudi za spodnje perilo. Moška srajca naj bo pozimi sicer debelejša, amoak ne gostejša. Najnovejša raziskovanja so dognala, da je nesmiselno, pozimi pojačati letno srajco z drugo spodnjo srajco, kakor se to pogosto zgodi iz ekonomskih in modnih razlogov. Važno svojstvo obleke js tudi molnosi zračenja. Oddaja telesne toplote w Trši večji d"ei potom izhlapevanja vode. Obleka torej ne sme zadrževati potu. To je posebno važno za letno ob.eko. Za roaaz je bi ez dvoma najboljša kožuhov ki a, ki vsebuje 'jI',c zraka. Ker pa ne p r opušča vodne sopare, je pri močnejšem telesnem delu neprimerna, ravno tako tudi ne pri močnem vetru Možnost zračenja se pa labko tudi doseže pri tkaninah, ki s0 manj sposobne za zračenje (impiegnirane tkanine, lolen) s tem da se jim da 3 primernim krojem motnost ventilacije. Toplota zimske suKnje se bistveno poveča s šalom. Možnost zračenja postane poseLno važna pri telesnih naporih (delo na prostem, spcrt). Najbolje je, da imaio različni deli obleke isto prodirnost. Zato je ena močua trikot srajca boljša kot pa dve tenki. Zato je tudi bolj pravilno, da se pri zimskem športu noii sviter namesto telovnika ln suknje. Va*no je tudi vedeti, da snov tkanine (volni, bombaževina) ni tako važna kot se splošno misli. Bolj važno je. da je tkanina tako izdelana, da propušča zrak in jako važna je pravilna sestava poedlnih delov. Zimska ob'e zarja na naslednje variante: I. 18. Lf3—e2 ? Lc4Xd5; 19. ScSX<«5, Sf8 X d5 in črni ima boljšo igro- H. 18. Lf3Xe4, SfSXe4; 19. ScSV«*, Lc4Xd5: 20. Dd2—d3, Dc7—c6; 21. L«3— f2, f7—f5 in Ld5Xg2 z dobro igro za črnega. fn. 18. Sc3Xe4, Sf6Xd5! 19.»ICgl—M, Sd5Xe3; 20. Dd2Xe3. Lg7-^i4 in črni ima zopet bol išo igro. 18.------*iX?3 19. cl—c5 D-c7—a5 20. Tel—dl ? ---- Beli se preveč oklepa ugrabljenega krnita. Boljše je bilo 20. sr2Xf3. 20.--- 21. Le 3—d 4 --- Beli ima silno težko igro. Na 21. Sc3— e4 bi sledilo 21.---. Da5Xd2; 22 Le3 Xd2. Lg7—d4 + ; 23. K*rl—fl, Sg4Xh2 4-: 24. KH—el, f3 Xsr2 aH ra 21.---Da3 Xd2: 22. Le3Xd2, Lg7—d4-f; 23. Kel— hI, f3 X g2 +; 24. KhlXg2. Td8XdS itd. 21.------f3—f2+! Udar za udarom! Botvinik ie sd-en napadalec. 22. Kg!—fl --— če b«li 22. Kel—M, s"ed1: 22.-- —, Td8Xd5: 23. Sc3Xd5. f2—flD-f! 24, TdlXfl, Da5Xd2. 22.------Ds5—a8-»- 23. Dd2—ea --- Izsiljeno Na 23. Dd2--&3 sledi 23. — — —. Lg7Xd4; 24. De2XaG. Sg4XeS-4-f 25. Kfl—e2, f2—flD-j- ; 25. TdlXfl, b7X e6. 23.------l^T X <54 24. TdlXd4 PaS—f«! 25 Tel—dl Df6—h4 Ta dnma 1e pa res -podjetna, črni ®rozl s?dai Ssr4Xh2 mat. Pa tudi Td8—e« J« prijetna poteza. 26. T>°2—d3 Td8—eS 27 Td4—e4 f7—f5 Zadnji konec boja pe suče okoli linije a. 28. Te4—e6 --- ■Sa.-i drugače ne gre! 28.------Ssr4Xh2-F 29. Kfl—e2 Dh4Xf4 Bali se ie vdal. Dati mora še kvaliteto! 30. Tel—fl, Sh2Vfi; 31. Ke2Xfl, Te8X e8: 32. d5Xe6. T>f4—c5 in o-tane mu potem igra brez r.arle. Botvkrk le dobil za to lepo partijo posebno nagrado. Zaslužil jo ie. žale nehvaležni zemlji, ki nas je oropala mnogih, ljubljenih sestric. Nebesa so se začela bajno blesteti, mrakovi so se pomikali proti zatonu. Družine zvezdic so se pričele mirno seliti iz nebeških dvorov. Mesec jr vstajal iu hitel v naročje belih oblakov. Čaroben sijaj je prevzel obzorja... Rade bi se vrnile k očetu in materi, toda želja po nečem neznanem nas je tirala nazaj k zemlji. Strahotni doživljaj: nas še niso izmodrili! Spustile smo se nizdol. Pod nami so se zopet razprostrla polja, srebrni rokavi rek so se zablesteli sredi njih. Med holmi se je razgalilo mikavno mesto. Ntsštevilne lučice so vabljivo migotale. Po širokih ulicah so valovile množice in se brezskrbno radovale. Vse se je zabavalo in veselilo. Gospe v težkih, dragocenih kožuhih, gospodje v dolgih suknjah, otročički v kratkih oblekcah ... Toda te ceste so se mi zdele silno spolzke. 2al mi je bilo, da sem zapustila otroško pot. Božične skrivnosti so tukaj že splahnele, razkošna luč in vt eljaoenje sta jih pregnala. Ljudje se niso več igrali z ovčkami in pa-stirci. Med rajanjem so se poslavljali > starega 1ota. Skrivaj sem zapustila sestrice. Obstala seir na -/isoke-r oknu in se zagledala v sijajno dvorano. Kar slenii j me je. Lestenci z zlatimi rameni, brušena zrcala, pisana oblačila mladih plesalk, biseri oa zapestju, t;izdavi go-soodje. Sprva me je malce mikalo da bi f pridružila. Toda s^ce ie velelo da ni končano moie potovanje. Pr-iieten optrč me i r br-ptovskn obiel in v lahnem "rti^c cHn^poi r>T>nti rnram. Rada sem se odločila zanj. Slovesno zvonenje se je razlivalo staremu lecU v slovo; zveneči cdmev je umiral, dolgo umiral nad enolično planjavo. Belo stvarstvo je mirovalo, .neser se je nagnil -u ebcemel v sanjah. S holmov se je utrinjalo prizva-njanje, line cerkvic so bile odpise in razsvetljene. Veter me je do'.g<- vodil po skritih dolinah. Včanih .i v a srečala roj še nepoznanih snežink, ki so se nama za hip pridružile, pozneje pa se razkropile bogve kam ... Sredi gozda se je odprla jasa z redkimi hišicami; nad poslednjo me je veter odložil ter se nemo poslovil. Tu se je končala moja zemska pot. Dom je bil lesen in boren. Začutila sem. da bom našla tukaj r-ojo srečo ir pokojen kotiček. Spustila sem se na nizno okence. Tu so se že nabrale nekatere snežinke in se nerazdružno povezale. Tudi jaz sem se stisnila k njim. V sobici je počivala revna druzinica, kmet, žena in petero otročičev. Pred jaslicami je migljala oljčna luč in naprestano božala z mehkim sijem zdaj ličect betlehemskega Novorojenčka, zdaj obraze spečih otročičev; kako sem si želela k njim, da jim prinesem poljub neba. Hotela sem k ženi, da ji zakrijem bol srca, ki si ne ve pomagati v težavah, hotela sem h gospodarju, da mu odvzamem skrb! Toda sestrice na okencu so me zadržale, mrzla steklovina se ni zmenila za moje želje. Nisem mogla v čumnato. Ledene rožice so me zastrle, v njihovem naročju sem našla leno smrt. Ledena sveča je zažarela v polnočni mesečini. Kie si. sreča, kje si, morje, za katero je zatonilo staro Teto in košček revnega življenja! > JUTRO« it 904 n ii m............■ ..... 13 ... i i ■ n - ■ Nedelja, VL XZL1983 Največja vohunska afera vse V Parizu so aretirali 12-člansko vohunsko ^OV družbo, med njimi žensko z največjo pariško zasebno knjižnico Sa največjo tplonažno afero veeh ča**>v omačujejo pariški listi tisto, ki Jo Je pred božičnimi prazniki spravila pariška policij« t odločilni Stadij. Ta trditev ne bo pretirana, če čujemo, da je ta afera v tesni zvezi z ono, ki so jo odkrili nedavno na Finskem in ga je baš po proučevanju fln-Kke Splonažne senzacije prišla francoska oblast do tega, da je končala zadevo, ki Jo Je imela sama v rokah. Pariška policija je bila namreč že 10 mesecev na sledu vohunski družbi ki Je delovala analogno kakor finska drnš-1>&, ali če vzamemo natančno, ji je bila it« Sest let za petami in da je potrebovala toliko časa za odločilni nastop, kaže najbolj nazorno, s kako premeteno in z vsemi sredstvi namazano organizacijo vohunov je imela opravka. Policija iz razumljivih razlogov sicer ne navaja še podrobnosti o svojem plenu, vendar pa se da sklepati, da je njeno glavno delo že opravljeno. 12 oseb Je ž« v zaporu II sta aili, a v glavnem Je Slo po vsej priliki za mornariško špiona.žo. Kateri naro-čttelj J« Imel največji interes za obstoj t* fcpionažne družbe, še ni znano, vsaj v javnosti ne. 'Imenujejo sovjetsko Rusijo, verjetneje pa je, da je družba svoje tajnosti prodajala na vse strani oz. vsem, ki »o te tajnosti dobro plačevali. Kar Je najbolj zanimivo pri vsej stvari JI* to, da pripadajo aretiranci Intelektualnim krogom Ife dt «o med njimi prav« kapacitet® r Itaftftnem Intelektualnem področju. Dvojno lllvljenje? Pravijo, da je človek tem lxxlj vohun StahL •posobem nasprotujočih si način or itvlj*- nja, čim višje je spleza! na dudeml hi duhovni lestvici. Značilno je nadalje, da ja med 12 aretirane! 7 žensk. Nekako proti koncu letošnjega Mm-arja je postala policija pozorna na delovanje nekega Rusa Mačkoviča, ki je postal sumljiv po svojih številnih nočnih sestankih in Po velikih vsotah s katerimi j« razpolagal. Ugotovila Je še, da deluje pod vodstvom drugega Rusa nekega Ršeckega. A preden je položila svojo roko nam ju, sta moža izginila, ne da bi pozabila na to, da ostavita v Parizu svoje zastopnike. Najvažnejši med njimi je Rumun Benjamin Berkovitz, ki se izdaja za Kanadčana, kar pa kanadske oblasti zanikujejo. (Zanimivo, da se tudi glavna oseba v finski špionažni aferi, Marija Lulza Martinova, izdaja »a Kanaid-čanko). Berkovitz je bil vodja pariške špi-onažne družbe, toda s posameznimi njenimi člani ni občeval nikoli naravnost temveč skrito ln posredno preko 29 letnega ameriškega letalca Rmberta (Jordana Swltha. Preko tega Je pošiljal podrejenim sodelavcem tudi denar. Berkowitz ln SwlTii sta imela najboljši pomočnici v svojih ženah, ki Ju je policija začela opazovati že pred več meseci, a Jima ni mogla do Sivega. Poznali sta vsak kotiček v Parizu ln vsako možnost, da uideta svojim zasledovalcem, -za katere sta vedno natanko vedeli, kadar so Jima bil| za petami Neredko ao detektivi prežall nanju pred Izhodom 'kakšnega poslopja, dočim sta Jo oni že davno pobrisali skozi drugi izhod, neredko so skočili z njima v voz podzemeljske železnice ln se peljali dalje, dočim sta oni že davno na drugI strani skočili i« voza. Značilno, da so oblasti prijele oba zakonska para baš v trenutku, ko »ta se pripravljala, da Izgineta lz Pariza. Swlth je bil tega dne prejel skrivnosten poziv po telefonu: »AH ste vi Imetnik potnega lista St. ta ln ta?< _ »Da.« _ »Potem glejte, da Izginete. Zasledujejo vas«. Swlth, ki Je kakor Berkovitz živel zelo razkoSno in se kretal v najboljših družbah, pa Je vedel že davno, da so mu na •ledu. Napravil je samo napako, da Je oklevat s pobegom NW manj zanimivi niso nekateri drngi tipi, ki »o imeli važne vloge v tej družbi. Tu Je pred vsemi 48 letna Rusinja (natu-rallzlrana Američanka) Lidija Stahlova, doktorica prava pariške univerze, Lmetni-ca največje zasebne knjižnice v Parizu. Ponovno Je bila na svetovnih potovanjih hi s« Je z največjo vnemo Izobraževala. Poroke v strugi EvSrata Ljudstvo, Id veruje v V Mezopotamiji živi ljudstvo Mandej-»ev, ki govori aramejščino in veruje v ■•boga Židov, kristjanov m mohamedan-cev« kakor so sami povedali nekemu raziskovalcu. Ta bog je troedini kakor krščanski bog, predstavljajo ga pc Pera Rob, »veliko brez dno«, A j ar Živa Raba, »veliki, bleščeči se eter«, in Mana Raba, »veliki duh slave«. Kot ustanovitelja svoje vere označujejo Janeza Krstnika, ki je pripravljal pot Jišu Mšihi, Jezusu Mesiji, rredesn se je ta vrni! v svetovje svetlobe, je poslal 360 prerokov, da bi razširjali njegov nauk. Nekoliko stoletij pozneje je bil središče njegove vere Damask, kjer je bilo 500 molilnic. Preganjanje je vernike prisililo, da so pobegnili v Amaro in pozneje v Kužistan ter živijo še danes med rekama Evfratom in Tigrisom v južni Mezopotamiji. Obe reki sta zanje tudi največjega po-■aena, ker za najvažnejše verske obrede Eotrebujejo vode. Pri krstu stoji v sedem elih oblačil odeti duhoven v reki in zliva vodo na krščenca. Krsti se "pa lahko Človek poljubno število krati. Tudi poroke se vrše v vodi. Duhoven potopi ženina in nevesto trikrat v reko ter ju isto toliko krati poškropi. Cele svete knjige se berejo v vodi. Mandejske knjige, ki so pisane boga treh veroizpovedi s roko, so za naše pojme nenavadne. Stran se prične — sredi strani in pol je prebereš od zgoraj, pol od spodaj. Najsvetejša knjiga, sidra, je napisana v arameiščini • pisavo, ki spominja na asirske pisne zna- Med mandejske posebnosti spada to, da se po predpisih nihče ne bi smel striči ki briti. Toda mnogi se za ta predpis ne zmenijo, kar se tiče las. Brado pa nosijo vsi moški. Duhovniki se lahko oženijo ln ženske se lahko posvetijo duhovskemu poklicu. Mandejski poglavar je 3kof, ganzi-vra. Meso smejo jesti le ob največjih praznikih, potem pa se zaprejo za tri dni v hišo in četrti dan odidejo vsi k reki, k obrednem očiščenju. V ostalem pa niso vegetarianci, temveč se preživljajo večinoma z ribami. Peklo ima pri njih veliko vlogo. Imajo kar tri pekla, poleg tega še štiri podzemeljske galerije kot mučilne prostore. V prejšnjih časih so odpadnika od vere, zlasti žensko, umorili Zakoni s pripadniki drugih ver so prepovedani. Vera jih uči še danes, da je zemlja ploska in da je nastala pred 480.000 leti. Mandejcev je danes kakšnih 15.000 in se bavijo po največ z mizarstvom, kova-štvom in srebrarstvom. Njih izdelki pa niso kaj prida. Navzlic krizi jih je vsak dan več Navzlic krizi nastajajo v Parizu nova zabavišča kakor gobe po dežju. V osrčju Montmartra so odprli n. pr. lokal, ki povsem posnema Riviero z njenimi morskimi valovi, soncem, palmami, peščino, ki daje priliko za defiieje v kopalnem kostumu, nočnim zvezdam ln včasih tudi z dežjem. Nedaleč tu je kabaret »Le Fiacre«. Bar }• dekoriran z biči, komati, konjskimi glavami, glavna dvorana s freskami, ki pred-•tavljajo Trg Opere v predvojnem času z enovprežniki, omnibusi in kočijami, ki so kumovali pri nastanku tega zabavišča. Majhen škandal si je naprtil slikar teh fresk, ki je v kočijo, ki jo vodi Lčon Blum, i postavil gospode Daladiera, Bonneta in Lamoureuxa. Vendar ni verjetno, da bi nastopila tu cenzura tako kakor je nastopila v kabaretu »Chez les nudistes«, kjer je moral predrzni slikar van Caulaert na zapoved obiečl svoje osebnosti, ki jih je bil naslikal v Adamovem kostumu. Van Caulaert je pravkar dovršil tudi dekoracijo novega kabareta ta varieteja »Le Pa- i P m- jfe ' Svvitzova Ko so Jo prijeli v njenem stneovnju v Latinski četrti, je pravkar študirala kitajščino. Sum, da vohuni, je padel nanjo že 1. 1927., toda takrat je policiji ušla v svet in se je vrnila šele lani. ženska je ž« poštama in nič lepa a vendar je imela naravnost demonICen vpliv na 42 letnega rezervnega stotnika ln vseučil iž k eg«. profesorja Ludovika Petra Nikolaja Martina, pravega čudežnika v področju jezikov. Obvlada popolnoma baje 68 jezikov ln narečij in baš to njegovo ogromno znanje mu je priskrbelo zelo zaupno vodilne mesto v ministrstvu vojne mornarice Stahlova je imela nanj naravnost hipnotičen vpliv, že pred 9 leti sta bila v intimnih odnošajih in policija trdi, da je bil Martin svoji ljubavnici zasužnjen. Po kakšni poti so mogle važne tajnosti iz mornariškega ministrstva v roke tujih držav, je po tem veš nego jasno. Kar se tiče ostale družbe, gre samo ea podrejene pomočnike in za nekatere še ni popolnoma gotovo, da so se zavedali krivde. Tu je pred vsem mlada, lepa učiteljica Marija Magdalena Menmetova, pri kateri so našli skrito brezžično oddajno postajo ln fotografsko delavnico družte. Kako je zašla v to družbo, policiji še ni jasno. Med ostalimi aretiranci sta neki srbski kipar, baje komunist, In njegova žena, hči penzl-jeniranega Ipariškega policijskega komisarja. Krivda teh dveh še n! dokazana. IP fe; m- lasa*-; Meseca septembra t. I. so poročali vsi časniki, da fe izbruhnila v Mandžuriji velika epidemija kuge, hi je uničila v kratkem mnogo tisoč človeških življenj. Tako je opozorila strašna sovražnica človeštva, da je še vedno nepremagana. Obenem se je spomnil ves kulturni svet na neštete milijone žrtev, hi jih je zahtevata ta strašna bolezen v teku dolgih stoletij do najnovejših časov. Tudi našo domovino je veliha ln zavratna sovražnica neštetokrat obiskala, pahnila v rani grob mnogo stotisoč naših prednikov, povzročila povsod nepopisno gorje in strahovito paniko ter zapustila tisoče in tisoče spomenikov, ki govore še danes o bridkostih nekdanjih časov. O kugi so poročaII že mnogi naši pisatelji, toda njihova dela so često pomanjkljiva in težko dostopna. Tako nima povprečni Slovenec pravega pojma, kaj pomeni kuga v naši preteklosti. Zdaj pa smo dobili v našem jeziku prvo delo, ki obravnava ta izredno komplicirani problem sistematično iz vseh vidikov in v skladu z najnovejšimi izsledki vede. Delo, ki je plod dolgotrajnih in napornih študij, je napisal sodni svetnik dr, Vlad. Travner ter prične Izhajati ob novem letu v ilustrirani tedenski reviji »ŽIVLJENJE IN SVET". Kdor Se ni naročen na »ŽIVLJENJE IN SVET«, naj te stori čimprej, da mu ne bo žal, ko bo prepozno. iiniiHiHmiinifiuim »ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri opravi: LJubljana, Knafljeva ulica fi. Mesečna naročnina 8 Din, trimesečna 20 Din, polletna (oela knjiga nad 700 strani besedila ln Številnih slik) 40 Din. 5 gioblia izvrtnina S potresnimi in brezžičnimi valovi raziskujejo zemeljsko notranjost Lepa gusarka Želi vsem ljudem srečno vožnjo v novo leto 1034 Pri Alamu v mehiški provinci Vera Cruz so pri iskanju petroleja izvrtali s parnimi vrtalkami rov, katerega dno sega. 3328 m pod zemeljsko površino, t. J. skoraj za 200 m nižje nego pri dosedanjem najglobljem rovu, ki so ga. izvrtali seveda tudi Američani. Evropski rekord, M ga ima neki vzhodnopruskl rov, je proti temu naravnost neznaten, saj znaša »komaj« 2240 m. Pripomniti bi Se bilo, da novi rov | sicer ni dal nobenega petroleja, vendar pa so njegovi globini na čast, ki je zahtevala vendarle vnetega dela ln najboljših tehničnih sredstev, prireddii majhno slavnost. £328 m pod zemljo! Na prvi pogled Je videti to ogromen uspeh. Nu, če upoštevamo, da meri zemeljski premer skoraj 13.000 km, moramo priznati, da Je globina, ki Jo Je dosegel človek do danes z največjim naporom, zelo malenkostna. 6e 2000-krat globlje bi moral vrtati, da bi dosegel komaj zemeljsko središče. Zemeljska skorja na najdebelejšem mestu gotovo ne znaša več nego 70 km in tudi proti tej globini Je glofataa največjega rova pravi nič. V znanstvenem pogledu nam ne more mnogo povedati o sestavi ln zgradbi zemeljske notranjosti Temu namenu takšni rovi tudi ne rabijo, temveč samo industri-alnim svrhaim. Pokazali »o nam kvečjemu to, da zemeljska temperatura z glofotao stalno narašča, ta sicer vaških 33 m povprečno za 1 stopinjo Celzija. Cse narašča tudi naprej v tem razmerju, pomeni, da Je temperatura že v globini 30, 40 km tak- Prl želodčnih težkočah, zgagi, zmanj-Sanem občutku za tek, zapeki, pritisku na jetra, tesnobi, tresenju udov, zaspanosti povzroči kozarec »Franz Josefove« grenčiee takojšnje poživljanje zastale prebave. Zdravniška sporočila iz tropič-nih dežel slave »Franz Josefovo« vodo, kot važen pripomoček proti griži, kakor tudi želodčnim obolenjem, ki nastopajo v zvezi z mrzlico. ESEGagBaBBmam Sna, da bd bfla večina mebka ka- kor raztopljen vosek. A upoštevati j« treba tudi pritisk, ki je z naraščajočo globino seveda čedalje večji. Vsekakor bd bilo naše znanje o zemeljski notranjosti precej revno in negotovo, če bi se zanašali samo na izsledke pri vrtanju rovov v zemljo. Znanstvenik pa Ima mnogo uspešnejše metode, da dožene, kako Je v najgloblji notranjosti naše premičnice. Pred vsem so tu potresni valovi, ki razodevajo s svojo spreminjajočo se brzino mnogo o gostoti plasti, skozi katere se razširjajo. V novejšem času imajo veliko vlogo tudi brezžični valovi, s katerimi geolog ta geofizik na poseben način preiskujeta zemeljsko notranjščino. Novejša proučevanja kažejo, Mlsi!m, da moža nič ne napravi bolj raztresenega, nego poroka,« pravi neki angleški poročni uradnik in pripoveduje razne smeSne zgodbe, ki so se mu primerile v njegovi praksi. nache« na Elizejskih poljanah; dekoracija j . Pred kratkim Je poročil mlad par tero- se Je ta odločila «t brata, ni »pregovori! z obema nobene besede več. Kuhal Je jezo in prilika za Izbruh se mu je ponudila, ko je brat na dan poroke oblekel njegove hlače, ki so bile slučajno popolnoma podobne njegovim. Seveda je uradnik — čeprav je vzeta vsa po motivih iz cirkuškega • življenja. V elegantni dvorani »Chez Brummel« nedaleč od Operne avenije so brezbarvni popoldanski čaj premešali z na pol Improviziranimi nastopi. G^slaš maharadže iz Alvar® jrieu tt.lili_n.iiii JO luiau pai, \j- , . . - , , _ 6U je ženinu papirje in mu delal, koliko ! s težavo — dopovedal besnežu, da gTe sa- mora plačati. Mož- je segel v žep. hipoma mo ** zamenjavo, ki ne more preprečiti c _ A _ _ /^r/iiro olr+o Vaironto TV« ta /iclO IO TvH Zagonetna smrt — London zanima ta čas kriminalna afera, ki ne bo v svojih podrobnostih menda nikoli prav pojasnjena. Je v zvezi z bivanjem alvarskega maharadže v Londonu. Alvarskl maharadža, ki je pred leti zasedel prestol svojih prednikov, je bil v stalnih sporih z angleško vlado v Delhlh tn ko so se ti spori zaključili z zmago vlade, je podal ostavko. Oblast je dobil v njegovi deželi regent. Ta ostavka sama na sebi je maharadži godila, kajti za vladarske posle se ni dosti zanimal, ker Je bolj učenjaške vrste tn raziskuje posebno rad okultna in mistična področja. Ima za ta področja menda največjo knjižnico na svetu in je sam napisal že več razprav in knjig. Po odpovedi na prestol je menil, da se bo lahko intenzivneje bavil s svojimi Študijami in se je z velikim spremstvom podal v London, da bi tam od blizu proučeval spiritizem. Med njegovimi spremljevalci Je bil star Umor ali samomor? goslač, ki ga Je maharadža zelo cenil, ker je veiMk ljubitelj glasbe. Goslač Je veljal tudi za strokovnjaka v mističnih zadevali, tako da mu je tudi to prinašalo maharad-ževo naklonjenost. Maharadža ni storil ničesar, ne da bi se prej posvetoval s starim možem, ki je imel tako večji vpliv nego kdorkoli iz maharadževe okolice. To mu ;e naprtilo mnogo zavistnežev in .sovražnikov. Bil je edini, ki je smel lz kroga dvor-janikov s svojim gospodom v London. To potovanje pa mu je postalo usodno. Te dni so ga našli s prerezanim grlom v njegovi I sobi. Nič ni kazalo, da so kakšni napadal- ! j cl vdrli v sobo zato pravi uradno policij- i i sko poročilo, da gre za samomor. Toda I ljudje, ki stoje maharadži blizu, pravijo, | da je postal žrtev maščevalnega dejanja, j ki je bilo naperjeno proti maharadži sa-i memu. Da-li je to res, nd mogoče ugoto-I viti, kajti maharadža je z vsem svojim ' spremstvom nenadoma ostavil London je postal rdeč kakor kuhan rak, nekaj časa je stikal obupano po žepih, potem je planil hipoma iz sobe. Nevesta, ki ni vedela, za kaj gre, je čakala celih deset minut v največji razburjenosti, dokler nI pritekel ženin ves poten nazaj ln položil denar na mizo. Pozabil je bit svojo listnico doma in ker Je bilo do tja predaleč, je zastavil svojo zlato uro v bližnji zastavljalnici... Drugič Je hote« baš izreči poročno formulo, ko je planil v sobo mlad človek ta zakričal: »Prepovedujem vam poročiti tega moža, ki je tat, ki irrta moje hlače na sebi ta spada v ječo.« Nastala je prava panika. S težavo je uradnik, ki je edini obdržal hladno kri, končno ugotovil, za kaj gre: »okradenec« je bil ženinov brat in ' se je tudi potegoval za isto dekle. Ko Izboren smuk zahteva izvrstne smuške drese, huda zima pa tople suknje. Vse to dobite najceneje pri DragO §chwab, Aleksandrova c. uradnega akta. Nevesta pa Je dejala pri odhodu: »Nikoli ne bi si bila mislila, da se bom poročila z mojim možem v bratovih hlačah.« Neki možakar Je prišel pol ure pred določenim časom v poročni urad, izvlekel steklenico žganja iz žepa ta dejal: »Zdaj se pa moram napiti strahovite korajže, ker se bom poročil. Razumeli boste, ka jo vidite.« In uradnik je res razumel, da je bila korajža potrebna, ko je pol ure kasneje dospela tudi nevesta. Najbolj čuden predlog mu Je postavil neki znard romanopisec. Prosil ga je namreč, da bi smel sedeti teden dni v njegovem biroju in opazovati ljudi pri porokah. Ko ga je vprašal za vzrok, je pisatelj odgovoril: »Sam se poročim čez kratek čas, pa bi prej rad proučil razpoloženje tega prostora v vseh podrobnostih.« In res se je na veliki dan vedeJ vzorno. Prva ženska — župan na Poljskem Znana četrt vil Konstancin pri VarSavi je prošle dni izvolila za župana žensko, lastnico nekega ondotnega penzionata. Piše se Mullerevna. k? je prva ženska občinska načelnica na Poljskem. Osobje španske železniške postaje Lezana je zadelo glavni dobitek Španske Narodne loterije — 15 milijonov pezet ANEKDOTA Friderika Velikega so vprašali: »Kaj bi storili, če bi hoteli nepokorno provinco v svoji državi kaznovati?« »DaJ bi Jo v vladanje filozofom,« Je odgovoril kralj. VSAK DAN ENA Stoodstotni policijski pe* Kaj nas čaka v L i Astrologi pravijo, da bo v L 1934. marsikaj postalo lažje in boljše, tako se bo n. pr. brezposelnost zmanjšala, harmonična zveza med Saturnom in Jupitrom, ki se bo stvorila večkrat v tem letu, jamči za stalno dviganje gospodarske krivulje. Motil jo bo le sovražni položaj Urana, tako da še dolgo ne pridemo do dobe pravega razcveta. Poedina usoda je nadalje odvisna od rojstnega horoskopa posa* roeznikovega, ki ima svoj vpliv na iz« boljšanje ali poslabšanje, v splošnem pa veljajo sledeče napovedi: Ljudje, ki so se rodili v znamenju ovna (od 21. marca do 21. aprila), so sami na sebi zdražljivi, neprevidni in ne* potrpežljivi, zato morajo paziti, da si s prenagljenostjo ne pokvarijo aspek* tov, ki so jim letos v splošnem ugod* nejši nego v zadnjih letih. Zlasti se morajo izogibati vseh sporov s pred* stojniki, oblastmi itd. Tistim, ki so se rodili v znamenju bika (od 22. aprila do 21. maja), pretijo ne* ugodni planetni vplivi. Ker 9o v sploš* nem mirni, energični in vztrajni, bodo 13 vplive premagali, če se ne dado za* vesti po trmi oz. črnogledem ali pasiv* nem razpoloženju, ki včasih hromi nji*-hovo delavnost. Od zunaj pridejo rnarsikakšne skrbi in neprijetnosti, ženske v tem znamenju bodo doživ* ljale resne krize v zakonu in doma. Kdor se je rodil v prvi polovici tega znamenja, bo moral paziti posebno preti koncu leta, da ne bo segal po previsokih smotrih, ki se morajo kon* čnti z razočaranjem in zgubami. Znamenje dvofekov (od 22. maja do 22. junija) prinaša svo* jim otrokom, ki so sami po sebi ži* vahni in vedri, boljše aspekte nego v preteklem letu. Življenje jim bo lažje, imeli bodo mnogo ugodnih prilik zla* sti za sklepanje pospešujočih in osre* Čujocih zvez. V znameniti rafca (od 23. junija do 23. julija) rojeni bo* do imeli skoraj do konca leta mnoge težave in neprijetnosti. Potem se bo položaj obrnil na bolje in začela se bo srečnejša doba, ki bo dosegla svoj vi« še k v 1. 1935., posebno za one, ki so se rodili v prvi polovici tega znamenja. V času neugodnih konstelacij naj se rakovci, ki so po naravi nekaj občut* Ijivi in bojazljivi, varujejo vseh nena* vadnih in romantičnih idej. neprijet* nosti naj opravijo s čim večjo brez* brižnostjo. kaj ti leto se bo, kakor re* čeno končalo bolje. Osebe, ki so se rodile v znamenfu leva (od 24. julija do 23. avgusta) se obeta v splošnem neugodno leto, ker so pa polne moči in samozaupanja, se bodo zr.aie prilagoditi vsem težavam in jih premagati. Tem lažje jim bo to uspe* lo, če bodo te težave vzeli kot preiz* kušnjo, ki moči samo dviga, če jo pre* biješ s samozavestjo. Znamenje device (od 24 avgusta do 22. septembra) rodi sposobne, delavne in redaljubne ljudi. Novo leto jim bo poteklo mirneje in normalneje nego preteklo, dasi to ne pomeni, da bo leto brez posebnih do* godkov (kajti odločilen je tu kakor pri vseh ljudeh osebni horoskop) To* da v večini primerov ne bodo doživ* ljali močnih pretresov v svoji eksi* stenci. Nekaterim bo prehod Neptu* na preko sončnega mesta ustvaril čudne motnje v duševnem življenju, ki se bodo izražale tako z religioznimi doživljaji, kakor s povečanjem umet* niške tvornosti (v kolikor so s to na* > rjeni) ali z motnjami nagonskega živi jen ia, ki ogražajo človekovo mo* ralo. Konec leta bo v splošnem še mir* nejši in uspešnejši nego začetek. Znamenje tehtnice (od 23. septembra do 23. oktobra) pri* naša nekaj pretresov samo pod vpli* vom Urana, a tudi te pretrese bosta paralizirala mogočna aspekta Jupitra in Saturna, ki sta v tem znamenju ro* jenim osebam v novem letu bolj na* klonjena nego vsem drugim. Razne dolgo gojene želje se bodo izpolnile, podjetja se bodo zaključila z uspe* hom, duševne napetosti se bodo izena* čile, prijateljska, ljubezenska in za« konska razmerja bodo prinašala mno* go sreče. Otrokom Škorpijona (od 24. oktobra do 22. novembra) se obeta pod sovražnim vplivom Saturna dosti slabše leto nego prejšnjim. Pre* tijo jim skrbi in zgube v poklicu ka* kor v družini, tudi zdravje je ogrože* no. Vsem tem nevarnostim naj se skušajo izogniti s previdnostjo in pa* metjo, ob znamenju bolezenskih mo* tenj nai pravočasno pokličejo zdrav* nika. Melanholičnim napadom naj se ne vdado s tem, da se zaprejo vase. k čemur so že po naravi nagnjeni, tem* več naj jih skušajo premagati s stiki z naravo in ljudmi. Kdor bo neugodni či prebil s pfimetio, bo ob koncu le* ta. zlasti pa prihodnje leto učakal pe* riodo sreče. Tip lokostreica (od 23. novembra do 21. decembra) je preteklo leto doživljal vsakovrstne manjše in večje težave, za katere iih bo odškodovalo tem boli novo leto. Aspekti sicer niso bogve kako močni, toda, ker so ljudje tega tipa skoraj vedno optimistično in p-ozitivno raz* položeni, bodo tudi šibke aspekte iz* koristili z dosti večjim pridom neeo dru TVa^rtrtl« »in«- „,oawr,o„ Dravogradu, Slovenjgradcu in Mislinju na ! Kopnega vrha preko Kamenitca, črez Cr- Sfn^i. i^^ russiscnen zapadu, stoji na severni strani Roglje | novo in Pcžarnico, mimo Volarske bajte, j ^ „ „ " I, (1517 m), centralne gmote celokupnega ! <$rez Spodnje Ln Zgornje razpotje na »Pe- : ftate K> Heltere Ta&e mlt Braunen Men-Pohorja, » WINTERJEVA KOČA NA PE- j gek-t, so tedaj črni vozovi z visokimi kripa- ; schen. 13522 z. SKU« (13S2 m), last Dravinjske podružni- i mi vozili oglje mimo one »Petruhove« koče , Eddington S. A., Dehnt slch daa WeltaU ce SPD v Konjicah. Samo sSENJORJEV [ v Mislinje, v plavže, v fužine ali doli v ! aus? 13541 z. DOM PRI CERKVICI NA POHORJU« je ; steklarno pri Sv. Lovrencu. Sedaj je to postavljen višje, in sicer za 140 m. Ostale j življenje utihnilo; sekira počiva in sv. Rok pohorske postojanke ležijo nižje, vendar i Eima dosti opravila; tudi sv. fiimen in sv. pa vse nad 1000 m. j Izido- ne. Le redkokdaj in malokje srečaš Iz tega mora razvideti vsakdo, ki ne po- j staropohorske »žlajfe«, smuči, v prednjem zna Pohorja, da vsa naša država tako < delu voz, v zadnjem pa sani; veliko čre-dolge in tako visoke smučarske poti spioh j de. »žvajge« imenovane, in hlevi zanje so nima. Razumljivo pa je to, ako pomislimo, i kakor steklarne,' plavži in fužine izginile Karlin A Ima, Windlichter dea Todes. Ro-i man aus Siam. 13545 n. • Oeeping W., Der alte Pybua und aein En-kel. Roman. 13547 n. Mikuseh Dag., Muhammed. TragOdle dea Erfolgs. 13548 z. Paleologue M., AIexandra Feodorowna. Der da je Pohorje poleg Strojne na Koroškem edino pogorje v Jugoslaviji, ki spada k centralnim Praalpani. Najznačilnejša poteza teh pa so neverjetno dolgi in podolgovati, lahko ukrivljeni, položno se dvigajoči ali pa ljubko padajoči široki hrbti z mizastimi, kopastimi in planja3timi vzpetinami. Ker je vzhodni hrbet Pohorja od »Peska« do Sv. Bolfenka nad Radva-njem visok povprečno 1300 m, zapadni pa od Roglje do Velike in Male kope sega v višino nad 1500 m. sledi že iz tega dejstva, da vodi vzhodna pot večinoma po gozdovih in večjih sečah, »fratah« imenovanih, zapadna po po solnčnih, jasnih in razglednih poljanah in goiičavah, kjer naleti smučar le tu pa tam na kakšno osamelo smreko ali jelko. S »Peska« smukne torej smučar lahko na vzhod v pohorske zimske gozdove, ali na zapad na njegove sončnosvetle, mehke in melodijozno upognjene zasnežene stezice, poti in ceste. V tem leži zanimivost, pa tudi pomen, potreba in važnost koče na »Pesku«; na tem pa tudi sloni velika in sijajna bodočnost, ki še čaka to našo prekrasno, četudi tako odkrito in nekam ponižno postojanko med smučarskimi postajami od Maribora do Dravograda. Okrogla, na dve strani lahno nagnjena planica se razprostira pred njo, vsa obdana od gostega smrekovja in jelovja. Po Drugo življenje gre poleti in pozimi črez j Roman der letzten Zarin. 13554 n. »Pesek«, skoz njegovo kočo in njegove sta- ' Wambrechtsamer Anna, Heut Grafen von r gozdove — to so prijatelji novega be- i lega zimskega športa. Skozi naravni drevored, ki Je, pokrit * leske ta jočimi se snežinkami in s kristalno- j čistim ivjem odet, v lesku ln blesku zim- i skega sonca lepši in sijajnejši nego v po- j letnem času, zdrkneš in zdrčiš po izvoženih | sledeh in smereh na svojih smučih narav- j nost pred kočo na planico sredi v prelest- ! no zimsko idilo in ne veš, kaj bi si najprej j ogledal in kaj naj bi bolj občudoval, vab- j ljivo kočo s sončno verando, žuboreči potoček tik pod kočo, zasneženo planico, očarujoči zimski gozd okoli nje ali pa visoko, svetlosinje nebo, ki se v končnih brezštevilnih lokih in obokih boči in vzpenja kakor edinstvena kupola nad tem visoko ležečim planinskim in smučarskim hramom. V najvišjih krošnjah in vršičkih teh v simetričnih črtah, stolpičkih, ok- I nih, linah in koničastih strešicah proti ne- j bu in nebesom kažočih smrek in jelk, se j zibljejo v toplem zimskem soncu v celih jatah dobro rejeni, debeli in pestropisani ptički, krivokljuni; razposajeno se obešajo, včasih z glavo navzdol, na zrele nabrekle storže in češarke, ki kakor obrnjene vijoličaste sveče na božičnem drevesu vise s svojih visokih lestencev; 8 avojimi močnimi »krivimi« kljuni cepijo, luščijo in sredi cele planice drži široka vozna pot ; preiskujejo zmrznjene češarke, obirajo ln izpred koče iz gozda v gozd; poleti vsa z drobnim belim peskom posuta, je ta pot zobljejo med luskinami skrita semena. Ko poskočiš od veselja, se spuste v vijugastem dala lepi pohorski idili znano in zveneče ; poletu, nejevoljno kriče svoj enakomerni ime, ki se leskeče med pohorskimi 'akor | »čik, čik« in se vsujejo v gozd na na- luna med zvezdami. Nekoč je stala tu dr- j sprotni strani planice, kjer imajo svoja varska in pastirska koča; stari drvar Pe- j gnezda, valijo jajca in vzgajajo svoje mla- truh. ves sključen in na levem očesu slep. ; diče sedaj sredi zime — v prijetnem zim- je bil v njej gospodar in neomejen glavar , skem soncu. Nad žuborečim potočkom vi- nad vozniki, drvarji, oglarji in voglarji se najrazličnejše piščalke, tenke, debele, cele okolice. Njegova oblast je sedala pre- dolge, kratke, gladke in robate s smreč- i Cilly und nimmermehr. Hist. Roman, j 13556 n. Mlado Jntr» 1982. 8228. Debever Ciril. Gledališki »rplsfci. 5227 r. I Farr6re Cl. — P. Karlin, Opij. Roman. 5228. Tolstoj L. N., Oče Sergij. Po pl«su. 5229. Naš rod 1932-33. 5230. Zvonček 1932-33 5225. Čas 1932-33. 5231 r. Bader E. in dr.. Mladi utripi. 5238. Debelakova M. M.. Plezalna tehnika 5234 r. Logar J. in Ocvirk A., Levstikov zbornik. 5235 r. Engels-Plehanor, Uvod v dialektični material izem. 5236 r. Bunin Iv., Gospod i* San Frančiška. Sin. Ignat. 5237. Geografski TMtnlk 1931 :5297 r: — 1982: <>298 r; - 1933:5239 r. Miši< Fr., V porečju bistre Savinje 1.5244 r. Ocvirk A., Razgovori 5245 r. Keller P. — Iv. Dornik, Skrivnostni stj-c}?nec. Roman. 5247. Kossak Z. — Szcrocka, LegnlSko bojišče. Roman. 5255. Turgenjev Iy. 8., Plemiško gneado. Roman. 5256. Kol ene Pr., Krwave *arjw. MebiSfei roman 5258. Moleb Ir., Veliko mravljišče. Povest 1* flv- lilariia in trpljenja slov. delavcev v Ameriki, 5262. Povest. 5263. Vaštetora Tika, Vražja dekle. Zgod. roman 5264. Muc M.. Skozi Sibirijo. Zgode ln nezgode slovenskega voiaka v svetovni vojni I. 5265 r. Ddrfler P.. Mutasti gr?.h. Povest. 5267. Debevec Fr.. Jetika. 5270 r. Gosar Andr.. Za nov družabni rsd I. 8271 r. Hus Mara. Povest sLužkinie. 5278. ko Skramra Sv. Jungrte in Sv. Jakoba 1 nih vej in vejic tja do zledenele vode, vse Deželi* Vel ml. — L. Golobič, Kragulj, v Resmku do Dravinje in Konjic, preko iz prozornega stekla in leda; zdi se ti, da Zgod. roman.' 5274. Krekovi Izbrani «pl»i IV. S2S9 r. Prepcluh Aib.. NaS v?lLk) t»ociialixl problem agrarna reforma. 5295 r. Z*vei<» St., _ M. lerenčak. Oči rsčnega brata. Leaenda 5296. Lewis S., Ann Vickers- Roman. 1727 h. Adamič L.. Dinamit. Povijeet klasnos nasilja u Americi. 17H8 h. Kriež;i 51.. Simfonije. 1739 h; — 1751 h. Hitler osvajač. Ro-mn. 1741 h. Mami H. Podanik. Roman. 17S2 h. Toller E., Jedna mladost u NeuiaCkoJ. Roman. 1754 b. Kaftner E., Fabian Pripovi>et?t o jednotn moralist j. 1760 h. Zubak AL, Hitler contra Stabn, NaliČje je-dne gigantske borbe. 1762 h. Sforza C., Brača a neprijat-eljl. 1763 h. Le ■»is S.. Ann Vickere. Roman. 13572 a. Werfel Fr.. Das Reich Gott*s in Bobmea Tragodie eine^ Fiihrers. 13574 n. — Die 40 Tage d*s Musa Dagh. Roman. 13636/337 n. D n ran t WilL, Di« smronsen Dsnker (Platon, Aristoteles, Fr. R-icjn, Spinozs, Voltaire, Kant, Sehopenhauer, H. Spencer. Nietzschi, Zeitgenoesische »urop. u. amerikanieche Phi-losoplien.) 13577 z. Halliburton R.. Auf den Spur^n d* Ody-eeeus. Ein klassisches Abenteur. 13578 n. Weber Fritz. Isonzo 1915: 13579 n; _ 1916: 13580 n. Koerber !-•., Sowietr.!S3land kampfl gegen dns Verbr.^c.ben. 13584 t. Mnrz Jo«.. Die Adria-Frage. 13502 a Hitler Adolf. Mein Kanvpf. 13603 t. Jelusich Mirko. Cromvrell. Roman. 13604 a. Urbanitzkv Grete. Karin und die Welt der ManneT. Roinan. 13618 n. Wolf Vict.. Eine Frau bat Mut Roman. 13621 n. Gals\vorthv J., U3ber dra Sirom. Roman. 13624 n. Trenker L. a. W. Sthmidknns. B«rg« «nd Heimat. 13629 t. Madol H. R., G-^prScfc« mit V»rantwort-lichen. 13630 z. Lockbart R. H. Br.. Vom Wirb?J vrtim*. Bekenntnieee t. britiecben Diplomaten. 13646 z. Ros« Colin. Hflba Wbent». t9M7 a Mann Th.. Joseph und »Hne Rj-oder. IM« Geschiehtoi Jaakobe. Roman. 13674 n. Tietze H.. Die J idm Wiens. Gescbicbte-Wirischaft-Kultur. 13689 t Frobenius Leo, Kulturgeschicht* Afrika«. 13694 t Šentjakobska knfižntea t Ltubljamt Krrar grešni trg 7 posluje vsak delavnik od pol 4. pop. do rx>l 8. zvečer, ob nediljah in praznikih pa od 10. do 12. dop. in izr>oe»oifl nah boljže knjige v slov?nsik nad.i. se vrti čas:h malo zastane, kakor da bi počival. Potem ga zajame voda Drzno ga potegne e se bo. vedno dalje. §e par vrtincev: lieta ni nikoli več nazaj. Gledal je v Dravo. Morda je mislil, da »e bo zasvetil listek v eolnčni luči. da ga bo še enkrat videl, kako bo padal, vedno nižje in nižje. Morda bo še enkrat zaplesal, ko bo tik ob vodi. Sel ie naprej in iaz sem se nasmehnil. »Nikoli ne bo več tvojega listka, ali počakaj še malo, morda boš videl mojega, kako bo zaplesal.« Sedai ie iesen. Hodil &em po ulici, ki Je bila tako tiha. kakor izumrla. S Pohorja so se priplazile tenke meglice. Čisto presoj-ne koprene in zrak je bil hladen. Prišel mi ie nasproti. Hodil ie s trudom in se je naslanjal na palico Pred menoj se je ustavil: obe roki ie malo vzdignil in iih je držal na-Drei. Obstal sem. »Kaj ne. da ie naš svet. poln blata ln — mi to blato riiemo. rijemo!« Mislil sem, da ie pač malo čndno. da me kdo kar tako lstavi in mi to pripoveduje. »Sai res.« sem dejal napol vliudno. >Ali me poznaš?« me je vprašal. »Ne.« sem leial ponižno. »Ali čitaš kai slovenskih knjig?« Rekel sem da čitam »Ali pozna* ime Jožeta Kostanjevea?< »Da.« sem lagal pogumno »No. potem si ti bom na predstavil V!diŠ. 'e? sem tisti neumni pisatelj ki ie napisal toliko knjig;« in potem: »Zdaj. —kaj imam zdai?« >Jaz Da sem Študent medicine.« sem s* od-zvrl Mislil sem pač. da ie še lepa bodočnost pred menoj, a se mu niw»m upal reči. »Ti fli Še mlad,« je dejal, »jaz sem pa star.« »Dvajset Jih imam.« sem pripomnil bolj na tiho. »No, vidiš, lai sem p« star.« Malo }• podčrtal svoje besede z roko, skoraj nevidno. »Pridi me obiskat.« saj me boš lahko videl vsak dan, razgovarjala se bova malo.« — Dal mi je svoj naslov. — »Zbogom, in Bog ti daj mnogo sreče!« Odšel je dalje, faz eem si prižgal cigareto. So pač čudni ljudje na svetu! Včeraj sem stal spet na mostu ln sem gle- j dal v vodo Prišel sem iz kavarne. (Tam eem I bil opazoval mlado plesalko Tako bleda ie j bila in je imela na ustnicah našminkan I smeh■ i Nikogar ni ..do. samo voua ie šumela. »Odhajam.« sem mislil, »in čhe je. da se poslavljam.« Počasi je padal listek v vodo in gleda! sem za niim Vrtel se je. padal in obstal Tik ored vodo je zaplesal Takrat sem doživel vse. samo enkrat še. Potem sem videl mlado plesalko, ki je imela na jetni-cah našminkan smeh. List ie pade! v vodo !n požrla ga |e tema pod menoi Če bi me takrat videl, stari pisatelj bi se mi smejal Zmajal bi z glavo in pramen «'vih las bi mu pp.dNe, ne, mlad sem 5e!< !lllllll!IIIIIIIII!!IIIIIISillllllllll!lll!lli!llllll!llll|j||l!l|||| POD VHOS li!i!liSSI3i$l!!Iliiiiili!ill!!!iiili!iil!ili!illlll!!!l(!I!ll!!i!!i! V široki ravnini, ki jo v daljavi za« ključuje modrikasta gmota Balkana in tz katere nenadno kipi proti nebu vi« soka Vitoša planina z najvišjim vr« hom balkanskega polotoka Musala (2945 m), so si stari Tračani ob top* lem mineralnem vrelcu sezidali udob« no naselbino. Mesto za novo naseibi« no je bilo tako srečno izbrano, da ni nikoli več izgubilo svojega pomena ta* ko kot gospodarsko in politično, ka« kor kulturno središče. Pred vsem sta se tu križali dve znameniti cesti sta* rega veka: macedonska cesta, ki je ve« zala vzhod balkanskega polotoka z zapadom ter s tem Vardarsko kotli« no s Črnim morjem preko najširšega dela Balkana, in carigrajska cesta, po kateri je šlo vse bogastvo Male Azije iz starega Bizanca, na Odrin, Plovdiv, Sofijo, Niš in Beograd. Na žalost ta cesta ni videla samo karavan mirnih trgovcev z dragocenim tovorom, mar« več je odpirala pot tudi osvajaškim tolpam divjih bojevnikov, ki so za do* brih 500 let ustavili vsak napredek na na Balkanskem polotoku. Traško ustanovo so Rimljani kot iz« vrstni strategi in organizatorji takoj po osvojitvi Balkanskega polotoka po« vzdignili v politično, gospodarsko in kulturno središče ter ustanovili v me« stu temelj za svoje nadaljne zmago« nosne pohode na sever. Tiko je iz Iraškega naselja vznikla rimsko«grška Serdica, kasneje tudi Ulpia Serdica imenovana. Posebno dobrohotnost je mestu izkazoval cesar Trajan, ki mu je zgradil vodovod, kanalizacijo in javne kopeli. Aurelian je povzdignil Serdiko v prestolnico Dacije in po« ganska klasična kultura je dobila no« vo ognjišče, odkoder je prodirala v barbarske pokrajine. Kmalu pa se v prestolnici Dacije pojavi tudi krščan« stvo in že v letih 343 do 344 zboruje tu znani serdiški cerkveni koncil. Za« radi prekrasne lege je cesar Konstan« tin Veliki mesto zelo ljubil in ga rad imenoval drugi Rim. V 1. 447. pada prva vihra iz Azije: Mongolski Huni so na svojem razboj« ruškem pohodu posetili tudi Serdiko in jo po svoji divjaški navadi oropali in do tal porušili. Kmalu pa si je važ« rio križišče zopet opomoglo osobito, ker je opustošene kraje napolnilo no« vo prebivalstvo, ki je okolici in mestu vtisnilo svoj pečat, ki ga ima še da« nes. Slovanska plemena so posedla iz« praznjeni in uničeni Balkan ter stopi« la v ostro borbo z Bizancem za posest dežele. Med temi borbami pa se od Dobrudže bliža nov narod, ki poseže v nemire ter si nodiarmi vso deželo meri Dunavom. Balkanom in Črnim branjem obeležuje veličastni sporne« nik carja osvoboditelja, Aleksandra II. Po čudnem naključju je bil sporne* nik odkrit šele 1. 1916., ko je bila Bol* garija v vojnem stanju z Rusijo. Car« ski dvorec se skriva v gostem zelenju, poleg njega pa stoji ljubka manjša ru* ska cerkvica. Mesto se seveda nepre* stano širi na vse strani, tako da tudi v predmestjih izgineva stara Sofija s svojimi prijaznimi pristno bolgarski* mi hišicami. Stare sofijske hiše so sezidane v po* sebnem bolgarskem slogu. Dvonad* stropne so sicer, pa so vkljub temu precej nizke. Gradili so jih mojstri, ki v arhitekturi niso bili sicer strokov« njaki, vedeli pa so vkljub temu, da za* hteva okolje in podnebje poseben na* čin stavb. Gorenja nadstropja so ved* no širša od pritličja, na južni strani pa je pri vseh prizidana veranda z obilnimi okni. Slednja so bila v pritlic* ju štirivoglata, v prvem nadstropju pa okroglo obokana. Tudi pred vrati ima* jo pokrito verando, stoječo na okrog* lih stebrih. V takih hišicah, ki danes kopne in se umikajo modernim zgrad« bam, se je dolga stoletja odigravalo mirno življenje bolgarskega ljudstva in isti mir še danes odseva iz njih. Sofija ima izredno ugodno lego. Mi* lo podnebje, visoki položaj (nad 500 m nad morjem) sredi rodovitne široke ravnice, mineralni vrelci in Dližina vi* šokih gora, vse to povzroča, da je me« sto zelo zdravo. Komaj kakih 8 km na jug leži visoko gorovje Vftoše, ki je najbolj priljubljena izletna točka mestnega prebivalstva. V pičli uri vož« nje s cestno železnico dospejo turisti prav iz središča velikomestnega tru* šča v nedotaknjeno božjo prirodo, od koder se vzpenjajo na posamezne vr* h o ve. V Sofiji je osredotočena vsa duhor« na in gmotna kultura bolgarskega ns* roda, tako da prestolnica ni samo po« litično središče, marveč v pravem po* menu besede srce naroda. Tu sta dve vseučilišči, državno in svobodno, dve akademiji, umetnostna in glasbena, trije muzeji, arheološki, narodoznan* ski in prirodopisni, Akademija znano« sti, poseben arheološki zavod, narod« na knjižnica ter kraljevi zoološki in botanični vrt, Narodno gledališče, en« tomološki zavod, edini te vrste na Balkanu, ki ima 120.000 raznih hro* , ščev. kraljeva znanstvena kniižnica t itd. Zaradi znane pridnosti in trezno« i stii bolgarskega naroda se nieeovo ! glavno mesto razviia čedalje bolj r ! važno kulturno žarišče za velik de! ' nnH:fmske?a Slovanstva. jega slovanskega imena Sredec, mar« več se je vrnilo k grško«krščanskemu nazivu Sofija, izvirajočem od stare ba« zilike sv. Modrosti. Med najstarejšimi zgradbami je cerkev sv. Jurija, ki izvi« ra iz III. veka našega štetja. Prvotno je služila stavba za rimske kopeli in je bila šele v krščanski dobi preurejc« na v hišo božjo. Zanimiva arhitekton« ska starina je že omenjena cerkev sv. Sofije, ki pohaja v svoji sedanji obli« ki iz 12. veka, restavrirana pa je bila šele v najnovejšem času. To je podol« gasta prelepa bazilika, v kateri se sre« čuje vzhodno stavbarstvo z zapadni« mi, rimskimi elementi. V njej so ohra« njeni krščanski mozaiki iz 4. in 5. sto« letja. Najstarejša stavba iz turške do« be je Bujuk«džamija, sezidana za sul« •»ana Mehmeda II (1451 — 1481), ki je ohranjena v popolni nedotaknienosti in je v njej nastanjen arheološki mu« zej. Sodobna Sofija s svojimi 250.000 prebivalci je moderno mesto z ravni« mi in širokimi ulicami. Ne daleč od stare bazilike sv. Sofije se dviga mo« gočni spomenik bolgarske hvaležnosti ruskemu narodu za osvoboditev izpod turškega iga — veličasten hram sv. Aleksandra Nevskega. To je največja cerkev na Balkanskem polotoku in vzbuja začudenje po svojih ogromnih razmerah ter po obilioi umetniških del. Češki, bolgarski in ruski umetniki so poslikali cerkev z znamenitimi freska« mi, od katerih vsaka predstavlja pr« vovrstno mojstrovino. Veliki trg oko« Ii katedrale je obdan s celo vrsto pa« lač: dvorec sv. Sinoda, najvišje instan« ce bolgarske avtokefalne cerkve, pa« lača italijanskega poslaništva. Akade« mija znanosti, univerza in državna ti« cl-cirr>(l. Morriši trf* irpH \T«ro»ln"n C')5 morjem. Bolgarski kan Asparuh da razcepljenim Slovanom trdno državno obliko, toda njegovi turško=tatarski osvajači se vtope v slovanskem morju in za njimi ostane le ime Bolgarije, ki se je prijelo nove politične tvorbe. 2e njegov naslednik kan Krum razši« ri državo do Serdike in pripoji to me« sto za večne čase bolgarskemu narod« nemu telesu. Na mesto bizantinske Serdike stopa slovanski Sredec, ki ga v 14. veku zagrne otomanski val. vi za 500 konj, kar zgovorno priča o i tedanji cvetoči trgovini. V tem sera« j ju so imeli poseben oddelek kupci iz i Dubrovnika, ki so prinašali blago za« j pada in ga zamenjavali za vzhodne di« i šave, tkanine in izdelke umetne obrti. I Tako življenje je živela Sofija, ka« I kor vsa turška mesta, dokler ni ruski narod s potoki krvi priboril Bolgarom svobode. Od 1. 1877. je Sofija zopet prestolnica obnovljene narodne drža« ve. Dasi je mesto znamenite minulo« sti, vendar si ni ohranilo baš mnogo zgodovinskih spomenikov iz prošŠih dob. Ležeč ko opestnik ob križišču glavnih cest, je bilo preveč izpostav« ljeno raznim viharjem, ki so nemilo divjali in uničevali njene krasote. Iz turškega meteža si me^to ni nte'o <=vo* Levo: Spomenik carja Osvoboditelja in univerza v Sofiji Desno: Stara bolgarska hiša Cerkev Aleksandra Nevskega v Sofiji Po uničenju bolgarske samostojno« sti doživi Sofija novo dobo blagosta« nja. Sultanovi namestniki, rumelski beglerbegi si jo izberejo za svojo pre« stolnico in Sofija postane upravno sre« dišče vsega Balkana, izvzemši Bosno in Odrin. Petdeset velikih džamij so v teku stoletij sezidali turški oblast« niki v Sofiji, poleg njih se plaho skri« va na pol pod zemljo petnajst krščan« skih cerkva. Okrutni nasilnik Sinan« paša, poturčeni Italijan, znan po svo* jem divjaštvu proti Srbom, je v me« stu sezidal ogromni karavan seraj, tr« govsko postojanko s skladišči in hle« Ljudje in živali stradajo - Risi in volkovi v naših Rdeč sneg na Goriškem - Trta pozeba - Vino v Nenavadna ostra zima, ki je tako nepričakovano pokrila skoro vso Evropo z debelo sneženo odejo, nas predvsem spominja hude zime leta 1929. Takrat je izredno oster mraz oklepal skoro celo livropo nad dva meseca in jo je pokrival po več metrov debel sneg. Bilo je takrat občutno pomanjkanje kuriva, vrstile so se nezgode, promet je zaostajal in bil večkrat za dalje časa popolnoma prekinjen. Vsak čas so se ponavljala poročila o vremenskem stanju: Nov val mraza prihaja! Snežiti je pričelo izdatnejše šele po novem letu Ljubljana je bila takrat poldrugi dan brez zveze z Beogradom, ta pa z Zagrebom kar dva dni. V Bosni in Liki so si delali gazi kar čez brzojavne droge, saj je ponekod po zametih ležalo snega kar 7 do 10 m visoko. Izredno je takrat trpela Južna Evropa: Italija in ostale dežele ob Sredozemskem morju. Snežilo je celo v Aleksandriji in v Kairi v Egiptu. Tako je bilo takrat in podobno je tudi sedaj, snega pa imamo danes celo več. Res so nam prerokovali že v zgodnji jeseni hudo in ostro zimo. Pa kdo se zmeni za taka prerokovanja! Že oče Bleivveis je 10. januarja 1S44 dvomil: »Nek vremenski prerok je prerokoval da bo sedmiga Prosenza, to je pretezheno nedeljo nar vezhi mras letashne sime in druziga velikiga Serpana narvezhji vrozhina letashnjiga poletja. — Kdo mu ie to rasodel? E n a je she bosa!« Po svetovni vojni zares nismo imeli v naših krajih posebno hudih zim, razen one leta 1929 Tz listin starodavnih časov pa se poroča o ostrih zimah, ki so pritiskale nad celim svetom vedno in povsod. Hude zime v najstarejši dobi Leta 680 je baje zamrznilo Jadransko morje. — Leta 1132. je zamrznila reke Pad v Italiji, enako tudi Rodan in se je na Francoskem vino izpremenilo v led. — Leta 1246. so bile lagune okoli Benetk popolnoma pokrite z ledom. — Leta 1290. je zamrznila morska ožina Kategat. — Iz leta 1304. imamo prvo zimsko poročilo iz naših krajev: na Tolminskem ie neki zapadlo toliko snega, da so se hiše podirale. — Leta 1305 so neš hodili in s sanmi se vozili po Botniškem moriu od Kodanja do Gdanskega. — Leta 1408. je zamrznila cela Donava in v Parizu ie led podrl vse mostove Bil ie to leto tak mraz. da so celo dre-\-esne korenine pozeble — Leta 1420 so Francozi v množicah umirali od mraza in lakote. Rooarske živali so žrle mrliče po cestah. — Leta 1422. je bila strašna zima po celi Evropi: zmrznili so večinoma vsi vod- njaki, jesih in vino v kleteh, kuretini so pozebli grebeni. — Leta 1433. je snežiio na Holandskem zdržema štirideset dni. — Leta 1493. je zamrznila v Italiji luka pri Genovi. — Leta 1497. in 1307. pa na Francoskem luka pri Marseille — Leta 13-14. so v Parizu prodajali vino na funte. — Leta 1394 je zamrznilo morje pri Marseille in v Benetkah. — Leta 161)8. je bil v Evropi tak mraz, da je zmrznil kruh na mizi in so pozeble vse trte in vsa sadna drevesa. — Leta 1648. so v Rusiji žagali vino za vojake. — Leta 1663. je Karel XII., švedski kralj, s topovi in vsemi vozovi prekoračil Mali Belt. — Leta 1684. dne 15. januarja je bil po Evropi tako strašen mraz. du so zmrznili skoro vsi ptiči in razpokali hrasti po gozdovih. Na glavnih ulicah v Londonu so zažgali cele skladovnice drv, da so se mogli ljudje vsaj nekoliko ogreti — Leta 1709. je pozebla vsa ozimina. Nastala je tako huda lakota, da je vsak, ki je imel kaj žitne zaloge, moral to pod smrtno kaznijo naznaniti. — Leta 1740., je bila po poročilih najhujša zima. kar jo je svet pomnil. Od 9. do 12. januarja je na Češkem po uradnih ugotovitvah poginilo en milijon 160 tisoč ovac, 46 tisoč goved, nad pet tisoč konj in nad enajst tisoč prašičev. Tudi ie zmenilo sila mnogo ljudi. — Leta 1788. je bi na versaiskem kanalu pri Parizu led 12 palcev debel. V Benetkah so pa to leto na lagunah na ledu prirejali veselice, jedli, pili in se zabavali. — Leta 1795. je bilo v Parizu 42 dni do 23 stop. mraza. Na morju so holandsko brodovje, ki je primrznilo, ugrabili francoski konjeniki. Zime v stari Ljubljani Pač se niso mnogo razlikovale od sedanjih. Mogoče le toliko, da je sneg še nekoliko dalje časi obležal na ljubljanskih ulicah: hišni gospodarji so se pa zadovoljili s tem, da so odkidali sneg tik izpred vrat, nadalje jih ni brigalo Za vso zimsko nadlogo sta javnost 'n časopisje zvračala krivdo na — magistrat. Ta pa je štedil na vseh koncih in krajih in si mislil: Bog ga je dal. Bog ga bo vzel. Leta 1S58. je pritisnila zelo huda zima. Dne 1. februarja poročajo Novice- »Sinoči se je po dolgem mrazu vreme omečilo in je potihnila burja Pa ga tudi ni bilo tacega mraza kot to zimo že veliko let Mraz ie bil sicer hujši. r>a tako stanoviten ne To se ie videlo na Ljublianci. ki je bila kmali nad malim grabnom zamrzniena Samo v hudi zimi 1829—30 ie bila tudi z^nr-zniena kot vedo ljudje pripovedovat'.« Enako poročajo tudi 15. januarja 1862: »V soboto Sneg preprečuje eksekucije kleteh zmrzuje - Zameti na in nedeljo je padlo toliko snega, da se je vožnja po vseh železnicah zakasnila. Tudi po mestnih ulicah se ve, da ga je bilo vse polno: al naš gosp. župan Ambrož, zapu-stivši tudi v tem staro kopito, po kterem je veliko najetih delavcev, ki so sneg nakladali, čakalo na malo voznikov, ki so sneg odvažali, je to rec pamCtio osnoval, da se prihrani mestni kaši nepotrebnih stroškov in se sneg veliko hitrejši iz ulic spravi. Kakor iz mravljišča pridni mravljinci švigajo na vse strani, tako so s snegom obloženi vozovi križem po mestu dirjali te dni, da je voznike pot polival. Kdo jih nek podi, da tako hitro delajo? je vprašal nekdo. Vsak se sam priganja, da s svojim konjičem več zasluži. Za vsaki voz. ki si ga mora sam naložiti pa tudi sam sprazniti v Liubljanco, dobi 5 krajcarjev Bolj ko je priden, tem več 5 kr. vjame; marsikdo si zasluži po 2 gold. na dan. Da se v ž. koliko je kdo zvozil, prejme za vsak spraz-njen; voz niarko Dobra ta naprava je tudi drugod posnema vredna.« Leta 1868. je nastopila nenavadna huda z;ma s snegom že v jeseni. Uredništvo Novic poroča dne 3. novembra: »Letos je nastopila zima že cel teden pred Vsemi svetimi. To je velika nadloga kmetijskim gospodarjem. kteri imajo še skoro vso repo in korenje pod debelim snegom. Zraven teh velikih nadlog pa je žalosten pogled po vrtih in gozdovih, kjer je sneg polomil sila veliko drevja, ki ni še listja izgubilo Mraza pod 6 stop. Še grobov na pokooa-lišču ni bilo mogoče obiskati; društvo »Sokol«, ki je z ginljivimi pesmami obhajalo spomin svojih umrlih udov pred veliko piramido, si je komaj napravilo primeren prostor.« Leta 1871. pa čitamo: *Ljubljan-ski »gemrinderath«, ki bi zdaj moral posebno skrb obračati na to. da mesto ni podobno zanemarjeni vasi, da bi se tedaj veliki kupi snega odstranili vsaj od tacih krajev, kjer so ulice ozke in kier se ob tržnih dnevih shaja veliko ljudi, ki preklinjajo nečimurnost rotovža. se raji sprehaja v tacih sklepih, kteri kažejo, da — namesti da bi tepta! sneg s svorrm nogami — tepta pravice naroda slovenskega v šolah.« — In v februarju 1876 je pisal Slovenski Narod: »Zime s tolikim snegom ne pomnimo v Liubliani že 45 let. Zima od leta 1829 do 30 bila je zadnia taka snežena kakor ie letos. — 5 februarja padlo ga je toliko, da so bile vse ožje ulice zaprte po silnih kupih njegovih in ponuial se je sledeče dni v eno mer in se ponuia še danes. Če bi v blagaini mestni tudi kaj dennria bilo. izpraznil bi jo do dna ta nepričakovani beli - Pogin rib v Cerkniškem jezeru - Gorenjski o lini stojijo Krasu, viharji na morju - Zima L 1901. v Beogradu gost.« In nekaj dni nato: »Vse ulice so še polne snega kakor na kmetih. Od hiš ne kidajo sneg, pa saj niti magistrat svoje dolžnosti ne stori. Pritožujejo se pa tudi vozniki na kmetih, da cestarji sneg preveč s cesarskih cest postržujejo po nekaterih mestih in tako senenec spridijo. Zadnjo nedeljo zjutraj je bil tak mraz, da je Ljubljanica na močvirju čez in čez zmrznila, kar se pri nas redko zgodi.« Tudi leta 1879. je pritisnila že začetkom decembra izredno ostra zima. Slovenski Narod toži: »Zima se v pratiki prične šele /. 21. dec., vendar je pa že povsod tak mraz, da je .sila in je zjutraj na oknih proti zapadu 19 stop. R. Kaj bo šele pozimi!« Ta zima je bila posebno huda in dolgotrajna.. Segala je še daleč v leto 1880. Že omenjeni list piše 6. januarja: »Po kratkem presiedku nov mraz. Pota po mestu so vsled tega zopet nevarna, ker je na nekaterih mestih gladko, kakor bi po steklu hodil, a nikdo se ne potrudi, da bi tja vrgel pest smeti ali peska. Na to pazit' je se ve dolžnost magistrata, ali — kaj hočemo?« V tej hudi zimi so se dobri ljudje silno zavzeli za stradajoče ljudi in živali. Po javnih lokalih, gostilnah in trgovinah so se pojavile lesene hišice z napisi: .»Prosim pire za uboge tiče.« — Še v marcu je poročalo uredništvo: »Včeraj smo imeli jako hud mraz, ki je danes nekoliko, četudi ne veliko od-legel. Promet po železnici med Trstom in Ljubljano je zopet odprt, za tovorne vlake pa še ne. Ker je bil promet toliko časa ustavljen, nakopičilo se je na pošti toliko pošiljatev, da se liubljanski poštni uradniki sedaj vozijo v Trst in na Dunaj, da pomagajo ambulančnim uradnikom. ki ne morejo dela zmagovati« Nadaljnje zelo hude zime so bile 1890—91. 1892—93 in izredno huda z vePkimi množinami snega v potresnem letu 1895. V tem letu je izdala mestna občina ljubljanska za kidanje in odvažanje snega nad petnajst tisoč goldinarjev. kar je bila takrat pač precejšnja vsota. Takšne so bile ljubljanske z;me v preteklem stoletju, kar ie pa novejših, iih imamo še dobro v spominu Drugod na Kranjskem Ako so zaradi hudih zim silno trpela mesta, koliko hujše je bilo šele na kmetih, zlasti takrat, ko še promet n' bi! tako razvit in je trajalo po cele tedne in tudi mesece. da so mogli prebivalci goratih krajev iz samotnih, zasneženih selišč v dolino. Mnogo so ljudje trpeli zaradi mraza, snega, žametov in lakote. Zato je bilo na kmetih toliko smrtnih primerov zmrznjenja. Seveda so bili pogosto ljudje takih smrti sami vzrok, zlasti na veselem Dolenjskem, kjer so se vračali v hudem mrazu in snegu, primerno obloženi iz vinskih hramov ter za večno spotoma zaspali v sneženih zametih. Časopisna poročevalska služba v starejši dobi sicer ni bila še tako razvita kakor dandanes, vendar imamo podatke tudi iz one dobe. Tako poroča dopisnik Novic 12. marca 1853 iz Gozda nad Kamnikom: »Na višjih krajih kamniške okolice kakor na Gojzdu, v Luči in Černevcu se je pretečeni mesec toliko snega naletelo, da ga tukajšnji prebivalci že od leta 1830 takšnega ne pomnijo. Na enih krajih, kjer ga je burja skup nanosila, doseže visokost-3 sežnjev, drugej je sploh po sežnju visok. V Luči pri Raku, mejašu med Kranjskim in Štajerskim, je celo 9 pedi visok. V spričo reče-nega Vam pričujočo žalostno prigodo podam. Šimen Urh, po domače Kveder iz Spodnjega Hriba Nedeljske fare nad Kamnikom je dva dni zaporedoma čez Černeveo v Gornji Grad na Štajersko vozil: ko je 18. dan p. m. zopet na Štajersko peljal, se je revček javaljne ni nadjal, da je bila zadnja pot. Ni ga bilo nazaj. Na Černevcu je v snegu obležal ter zmerznjen svojo dušo izdihnil. Vdova s 5 otroci joka po njeip-« In leta 1854. pišejo s Koprivnika: »Od vsih Svetih 1. L do božiča ni bilo tod druzega viditi ko gosta in merzla megla, ki je ravnala po veiah dreves, ne ivja, tudi ne po-žlepec, ampak nekak garjev led, ki je vsaki dan težji prihajal. Imenovana zmerzllna je bila ostra ko žaga, da je človeku, ko je skozi hosto šel, če se varoval ni, obraz raz-praskala. in vedno težji na drevesnih vejah prihajavši je verhe in močnejši veje po-kvečila in do činesa sadnemu drevju in po gojzdih napravila tak polomaj, da bi mislili. da ga je toča pob'la. Drevje povsod stu-le kviško moli. Deset let bo preteklo, pre-"den se bodo gozdi in sadno drevje obrasli.« — Dne 30.. jan. 1855 tožijo z Gorenjskega, da je pritisnil tako hud mraz, da so vse fužine zamrznile in so ljudje ob vsak zimski zaslužek. Dne 16 februarja 1856 pa piše dopisnik z Bleda: »Na sv. Tomaža dan smo imeli —17 stop R. Led se je na jezeru trikrat napravil: na novo leto 17. dan januarja, tretjič 30 jan s; pa nismo upali dersat. Povpraševal sem stare može, pa nobeden trikrat v eni zim- ledu na jezeru ne pomni.« Dne 7 februarja 1858 poroča dolenjski dopisnik: »Potoki in reke so letos tako zamrznili, da se po ledu čez nje hodi Čeravno se majhno nad Čatežem stekate Ker š. vjeh -n v hlev dejali, d« se preživijo do konca zime« V zelo hudi zimi 1879—SO so poročali -s Črnega vrha nad Polhovim sradcem: »V soboto dne 22 t. m popoludne so ljudje videli velikanskega medveda, ki je lagotno korakal čez njive pod cerkvijo in potem v bližnjem gozdu izgmil Naglo zbero 4 lovci in ga zasledujejo Nijso št dolgo hodili. kar ga lovec Sovov Francelj stoieč na meter v'sokej skali zagleda komaj dobr;h 10 korakov pred seboi ležečega z» grmoin Vesel malo zakrči no domače: le uže tu!« da bi nribiteli še dni«' 'ovci Na ta vzklik vzd'Sne medved tflavo. vstane m pogledata se s Francetom Le ta ako^vno res iunak kakor or*v'. «e ustraš; in — pozabi, da ima puSko* Gledal g« ie ne da b? strel ?al Vo «c nr'5'i njegovi tovariši, jih je medved zaslišal in odkoracal v gozd, kjer je od same jeze lomil veje. Odšel je preti Poljanski dolini. Drugi dan so napravili gonjo, vendar mu pa niso mogli slediti, ker je sneg med tem že skopnel. Kaj bi naredili ljubljanski lovci, če bi bilo to na Rožniku?« — Leta 1885. so poročali iz Št Vida nad Cerknioo: »Padlo je mnogo snega ki je polomil sadno in gozdno drevje, kozolce in strehe. Promet je pretrgan, več gospodarskih poslopij je do tal potlačenih. Drugače je ljudem zelo po volji, da morejo iz gorskih senožet (rovt) seno spraviti in iz nekaterih gora drva, les in oglje dovažati. Ljudje tudi precej zaslužijo pri kidanju snega na železnicah in cestah. Komur se ima po takih hribovskih vaseh zaradi dolgov kaj zarubiti ali po eksekutivni dražbi prodati, se mu za sedaj vendai n. bati in tudi ■ ni treba ustavljati, ker je debel sneg za dalj časa to ustavil Zaradi velikih žametov so pota popolnoma zaprta, da ljudje niti živeža ne morejo dobiti. n'ti soli. Nekateri imajo smeči. to so deske poldrugi meter dolge, 13 cm široke, na sredi je jermen. kamor se noga vtakne. Z njimi se hitro vozijo po snegu.« — Iz Cerknice so pisali: »V našem jezeru že 14 dni ni mogoče vtoniti, celo onemu ne. ki plavati ne zr.a. Led je pokril in stri na cente lepih rib in uničil mnogo ribjega zaroda. — Z Gorenjskega pa: »Na kmetih ml;ni niso zaradi fiude in dolgotra jne z;me mleli. Ker ie bilo ljudem hudo za moko. so po nekaterih krajih že segli po prastarem ročnem mlinu »žrnovu«, kakor so ga imeli staroslovenski očetje.« — In iz Planine: »Tukaj je zmrznilo dete. ki je zaman hodilo po očeta in mater v krčmo, kjer sta piiančevala. prosit, naj gresta domov. Ubogi štiriletni fantič je šel sam domov in zmrznil pred durmi, ker jih ni mogel odpreti. Revček bi bil ob takih starših na svetu sicer še veliko hudega prebil.« Leta 1890. so bili na železniški progi Ljubljana — Zidani most taki snežni zameti ter snežni in zemeljski plazovi na železniški tir, da je bil promet po več dni prekinjen. — Nepretrgoma je padal sneg 18 ur. Bili so primeri, ko so zmrznili vojaki na straži. — Sava nri Kraniu j" zamrznila. da so liudie čez Savo voz;li kakor leta 1861. — Z Dobrave je bil dopis 12 februarja 1891: »Zimo smo imeli ostro in hudo. Snežilo ie pogosto nato je nastopil sibirski mraz. Prej izredno slaba pota, potem mraz, zakrivilo je meseca decembra in januarja nad tri tisoč, večinoma opravičenih šolskih zamud, kar gotovo na šolski napredek ni ravno ugodno vplivaio.« — Leta l^l so bile prekinjene sodne obravnave. ker sodn'ki niso mogli vzdržati zaradi mraza. — To leto je na Gorenjskem, deloma tudi na Goriškem zapadel rdeč sneg. Tudi Štajercem niso prizanesle hude zime Tudi na Štajerskem, kjer poleti vroče sonce žlahtno grozdje po vinskih goricah meči, so prizadele hude in ostre zime. Dne 1. januarja 1854 je poročal dopisnik Novicam, da je nastopila zelo ostra zima. Od božiča do Treh kraljev je bilo do 22 stop. mraza. Pozneje pa je nastopila ju-govina in kmalu je vse plavalo v vodi po ulicah in na poljih. — Dne 2. januarja 1856 so poročali iz Savinjske doline, da je padlo silno mnogo snega in je Savinja tu pa tam popolnoma zamrznila. — Dne 2. decembra istega leta so pisali iz Celja: »Na sv. Andreja je tu najimenitniji semenj, ob kterem navadno snida se mnogo ljudi. Ker pa je letos prednje dni namedlo obilno snega ter je zimiti hudo. je menda neugodno vreme zaderževalo množino sejmariev.« — Tudi 3. febr 1857 poročajo iz Celja, da imajo pošteno zimo, mraza in snega, kolikor ga ni bilo mnogo let. — In že čez štirinajst dni: »Huda zima nas letos že dolgo lomi in visoka snežna odeja pokriva našo Savinsko dolino in jevriik je po Celjskih hribah.« — Dne 6. februarja 1858 so pisali od sv. Trojice v Slovenskih goricah: »Pri nas je zima huda tako, da se voda v vodnjakih suši, tako da moramo daleč po-njo hoditi: tudi za živnico je hudo, ker jo moramo daleč napajati goniti, pot je pa zamerznjena. Ters ali vinska trta je tu in tam pozebla.« — Iz Dolnjega Štajerja poroča dopis 1. marca 1858: »Zime letos ni konca ne kraja: ost~a sapa brije in vode povsod manjka že od lanske spomladi. Mlinarji in fabrike zdihujejo. Drava in Mura sta polni ledu. — Istega leta na Martinovo toži mariborski dopisnik: »Posestniki vinogradov, kteri niso še obrali z žalostnim abrazom hodijo po svetu. V vinogradih naših je še dosti grozdja potergati. Večji posestniki so komaj polovico spravili na prešo, ker je sneg zadnji dan oktobra se že prikazal in do 8. t. m. prav globoko tersje pokopal. Nekteri so v snegu brali, al iz 42 brent (put) komaj polovnjak dobili. Drugi počakajo lepšega vremena. Tako, na priliko so presvetli nadvojvoda Janez prepovedali svojemu vinogradniku naj ne bere. dokler toplo vreme grozdja ne otali.« — Iz ljutomerskih goric je poročal dopisnik 15. novembra 1860, da je že takoj po Vseh svetih zapadel sneg. — Dne 29 decembra 1879 je pisal mariborski dopisnik, da je Drava zamrznila, od ledu zajezila, vse nižje kraje izpremenila v ledeno morje in več sežnjev na debelo ledu natisnila. Po ustnem izročilu ljudje že 81 let niso pomnili take zime. — Iz pokrajin slovenskega Štajerja so pisali 19. januarja 1880: »Silna zima tudi nas tare, kakoršne ne pomnimo uže mnogo let ne.. Zemlja se bode tako prezebla, da smo radovedni kakošno letino nam bo prinesla letos.« — Istega leta so poročali z Bizeljskega, da je vino po več kleteh tako zmrznilo, da ga ni mogoče točiti. — Dne 5. februarja so poročali iz Celja, da je Savinja popolnoma zamrznila in je cestar Sajko z dinamitom uspešno razbil led na Savinji pri mostu ter tako most iz nevarnosti otel. Tudi iz Ptuja je došlo poročilo, da je Drava naplavila silne množine ledenih plošč. Južno vreme je nato podrlo mnogo mostov zaradi plavaiočega ledu. Skoro vse reke so prestopile bregove. — Leta 1890. je sporočil ljutomerski dopisnik, da so imeli 20 stop. pod ničlo. Kraške in primorske hude zime Kraške ostre zime z burjo in sneženimi zameti so bile že od nekdaj Ie predobro znane. Koliko bolj so morali trpet' zaradi izredno hudih zim ljudje v solnčni Goriški in milem Primorju! Pa zimska nadloga je večkrat občutno obiskala tudi te dežele. Dne 3. decembra 1851 pišejo Novice: »Vožnja med Ljubljano in Trstom je zaradi debelega snega že 12 dni ustavljena. Vozniki so bili primorani na poti ostati in brez zaslužka v gostivnicah denar tratiti.« — In 10. decembra iz Komna na Krasu: »Letos nas je zima zlo prehitela, ker je že čez en čevelj snega pri nas padlo: še veliko repe in zelja je pod njem « -- Dne 27. januarja 1858 javlja dopis iz Istre: »Sd-ni sneg, ki je 5. .t. m. zapadel, ne le našo Učko in druge hribe, temveč celo do morja in tudi po sosednih otocih, nam je napravil zimo, da že osem let m bilo take Šest dni je zastala vsa vožna pošta.« — Iz Zagorja na Notranjskem so pihali, da so ljudje zmrznili blizu vasi; iz Senožeč da je zaradi hude zime »beračev sedaj več ko zvezd na nebu.« — Dne 6. januarja 1864 je poroča! dopisnik z Nabrežine: »Zavoljo sneženih žametov so trije hlaponi (lokomotive) med Nabrežino in Trstom v snegu zaostali. Poštno štafeto so morali v Trst in Gorico čez hribe in doline peš pošiljati in po telegrafu ni bilo mogoče naznanil pošiljati. Veliko popotnikov je bilo prisiljenih te dneve tukaj prebivati: državni minister vitez Schmerling je bil primo-ran zavoljo hudega vremena v Gorici ostati. Vojvoda modenski iz Laškega prišedši je s posebnim vozom pot do Trsta srečno zmogel. Med Nabrežino in Devinom so v tem hudem vremenu trije popotniki zmrznili.« — In 9. januarja pravi dopis iz Trsta: »Novo leto nam je prineslo strah in grozo. Uže prvi dan je vstala močna burja in sneg je šel, kakor bi cunje trgal Ponoči je nastopil mraz in dobili smo led skoraj po vsem mestu, burja je rastla in 4. dne tako narastla, da je dimnike podirala, strehe odnašala. ljudi kakor muhe metala. Naši ljudje pravijo, da od leta 1802. ni bilo take vihre in da se je zgodilo tisoč nesreč. V pristanišču so bile skoro vse ladje poškodovane, več ljudi je burja ubila, v mestno bolnišnico so prinesli 24 hudo in nad 100 ranjenih.« Dopisnik z Notranjskega piše 3. januarja 1868: »Silno huda zima z vsemi nadlogami jc nastopila, ktera celo hudo tare uboge ljudi, že sami kmetje spravljeno meso jedo. Vrh vse hude zime pa ni še človek varen, ko izpod strehe stopi, kajti gladni volkovi, kar jih je gospod pl. Langer v zadnjem deželnem zboru tako krepko zagovarjal, se jako množijo« — Leta 1871 so poročali s Tolminskega, da imajo dva čevlja visok sneg in tožili, da že tri dni niso dobili časopisov; po drugih krajih pa že ves teden niso dobili pošte. — Dne 9. novembra 1S78 so pisali iz Gorice: »Takega vremena nismo imeli že leta in leta kakor sinoči. Burja je hotela vse unesti: korce jc metala s streh.« — Dne 7. decembra 1879 pa zopet iz Gorice: »Da imamo precej snega in sicer več v nižavah ko v gorah, to ne dela sicer posebne čast. naši Nizzi, pa kaj hočemo? Saj ga imajo tudi v Rimu, Bologni in v Madridu.« — Strašna zima v letu 1879—30 tudi Gorici ni prizanesla. Dne 25. januarja 1880 so poslal' od tam poročilo: »Led na Soči — po mestih čez in čez!! To je redka prikazen pri nas. In prinesel nam je ta dar tisti god o katerem pravi laški pregovor: San Bastian porta la viola in man (Sv. Boštjan nosi vijolico v roki). Res sred preteklega tedna smo imeli poštenih 9 stop. mraza, kar je za Gorico — Nizzo celo nenavadno. Zapisano naj ostane v Noviški kroniki za potomce, kakor so tudi naši stari nam pustili zročilo, da so nekdaj »cele lodrice vina po ledu čez Sočo vozili«- Mraz tem bolj občutimo, ker piše ona tenka burja, ki človeku gre skozi kosti in mozeg.« — Iz Brd so takrat poročali, da je trta v mnogih krajih popolnoma po-mrznila in popokala. — Leta 1890. piše dopisnik iz Ajdovščine: »Dne 28. decembra je razsajala pri nas tako strahovita burja, da je kar strehe odkrivala ter korče-vino in kamenje z njih s tako silo metala, da ni nobeden upal na ulico. Metala je po tleh ljudi kakor muhe in eno ženo ubi'a. Tudi takega mraza ne pomnijo ljudje že mnogo let Ipava zmrznila je čez in čez, kar se ni zgodilo od leta 1866.« — To zimo so bili na Krasu taki zameti, da je bila železniška zveza med Trstom in Ljubljano za tri dni popolnoma prekmiena. Na morju so bili strašni viharji; v Trstu tramvaj dva dni ni vozil. Mraza pa je bilo 16 stop. — Tudi poznejše zime leta 1893. in 1895. so bile zelo hude. tako je v Postojni snežena burja zamedla omnibus. Ljudje so morali odkopati vprežena konja, ki sta tičala do vratu v snegu. Drugod po svetu Izredno ostre zime so se navadno raztezale po celem kontinentu.. Tako n. pr. strašna zima leta 1813., ki je tako silno zadela in katastrofalno uničila Napoleonovo veliko armado na Ruskem, da je odtlej začela toniti njegova srečna zvezda in vera v njegovo nepremagljivost. Bile so pa tudi še zelo hude zime, ki so se omejevale samo na nekatere pokrajine in države. Že oče Bleiweis je zapisal 24. januarja 1844: »Svet se je preobernil. Na Rusovskim ko-nez Grudna toshijo, de she nizh sime nimajo in jug zestam silno shkodo dela in bolesni usrokuje. Na Lashkim v Rimskim pa so she osmiga Grudna pretezheniga leta toshili, da she dolgo tako hude sime niso imeli. Blishnje in daljne gore so bile she takrat polne snega.« Dne 11. decembra 1844 pišejo Novice: »V južni strani Francozkiga že čes 6 tednov huda zima razsaja. Strašno veliko snega je padlo in veliko volkov se je clo do hiš priteplo, kjer posebno med ovčjimi čredami kervavo pojedino napravi ia jo.« — Dne 5.. decembra 1849: »Veliki sneg, ki je pretečeni teden krog in krog po Avstrijan-skem, Ogerskem, Marskim, Češkim, Horva-škim itd., padel, bi nam bil kmalo za današnji list vse novice iz vunanjih krajev zamedel. Pošte so zaostale, ker je bila že-lezenica čez in čez visoko s snegom pokrita. Veliko tavžent delavcev je moglo več dni zaporedama sneg z cest kidati. Tudi Donava med Lincom in Dunajem je nanag-loma tako zamerznila de je okoli 200 čolnov zamerznilo, ki so večidel živež iz Lin-ca na Dunaj peljali. Pri nas na Kranjskim in menda po vsih Slovenskih deželah se še prah po cestah kadi.« — In čez teden dni: »Tiste čolne, ki so uni dan na Donavi po nagli zmerzlini zamerznili, ne morejo zdaj drugač iz ledu spraviti, kakor da jih morajo popolnoma razbiti in razklati in les prodati. Tudi živež s kterim so bili obloženi, morajo skoraj po nič prodati. — Pod Dunajem na Ogerskim blizo Švehata so našli te dni eniga mladiga Kočevarja pod milim nebom zmerznjeniga, kterim na Dunaji »Krainerbub« pravijo.« ropi razsaja. V nargorkejših deželah, »cer malokdaj sneg po zimi pade, ga letaš toliko, da nihče taciga ne pomni. Tako je na Laškim in Francoskim. Na Dunaji je toliko snega padlo, de ljudje po ulicah niso mogli naprej. Vožnja po železnici je skoraj povsod zaderževana. Pri Dunaji je na nektere kraje toliko snega zamedio, de je noter do telegraroviga dratu stal. Do 23. t m. so vodstva avstrijanskih železnic samo za kidanje snega in delanja notov čez 100.000 gold. izdale. Veliko ljudi je že to zimo zmerznilo, posebno vojakov na Ogerskim, kjer jih je unidan na enem mestu čez 100 mož zmerznilo. Emga oficirja so našli kle-čečiga s povzdignenimi rokami v snegu zmerznjenega. Donava je čez in čez zamerznjena in silno se je bati kadar se bo led tajati začel, da hvide povodni ne postanejo.« — V decembru 1S79 poroča Slovenski Narod: »Povsod v Evropi je huda zima. Celo v Rimu je sneg padel Na Francoskem uže od leta 1785. nij bilo tako hude zime. Na ravnini Saint Denis je bilo v noči od 8. do 9. decembra 26 stop. in v Parizu 15 stop. mraza. Po kmetih se je več nesreč prigodilo; 5 pismonoš n. pr. je zmrznilo. Streha tržne dvorane Saint Martin v Parizu se je podrla.. Zavoljo prevelikega snega kmetje ne morejo mleka in drugega živeža prinašati in privažati v mesto. Liter mleka sune 60 cent. = 24 kraje. Pariški minister-ski svet je dovolil prccejšno svoto, da bodo revni ljudje mogli v zastavnici rešiti zastavljene pernice. Dne 8. t m. je bil najhujši mraz v našem cesarstvu in skoraj povsod drugod.« — V isti strašni zimi je poročal dopisnik dne 10. marca 1880: »Na Ogerskem so skoro povsod vsa sadna drevesa tako pozebla, da bodo komaj v 3 ali 4 letih rodila. — Okoli Pariza je bil tak mraz, da imajo samo na rožah 140.000 frankov = 35.000 gold. škode. Celo prav stare cedre so mrtve. Od leta 1837. Francozi ne pomnijo tako grozne zime. Tudi sadni pridelek je uničen. V Aleksandriji je ravno tako huda zima. Vzelo je veliko sadnega drevja. Okoli Genove so pozeble oljke. ?koda je na 5 milijonov lir V Ameriki je bilo toplo, da so o božiču imeli nov grah in fižol novo solato in novo zelenjad, tudi rdečih jagod so imeli celo zimo.« Leta 1890. je bila v Italiji tako huda zima in silen mraz, da je zmrzni! slon, ki ga je podaril abesinski kralj italijanskemu kralju. •— Leta 1895. je zapadel visok sneg po celi Evropi, v Italiji, južni Franciji, Španiji, celo v Afriki, v Tunisu. Na Češkem so vse reke zamrznile Še meseca marca so bile velike množine snega. Zverina je prihajala k ljudem iz gozdov. Volkovi so drzno napadali ljudi in živali v velikih tro-pah. To zimo je pomrznilo silno mnogo ljudi. Vsa setev jc bila uničena, škode je bilo na milijone. V Italiji je bilo do 15 st. mraza. V Parizu je zamrznila Sena da so vozili po ledu. V velikem zverinjaku je poginilo mnogo živali, pa tudi mnogo tujih rastlin v velikem pariškem rastlinjaku je uničila strašna zima. — Huda zima v letu 1901. je razsajala tudi v Beogradu. Zamrznil je vodovodni rezervoar, ki je gonil stroje mestne električne razsvetljave, zato je bilo mesto nekaj večerov v temi. Ljudje so kar v temi tavali po mestnih ulicah ali si pa svetili z ročnimi svetilkami- Rudolf Dosta! Novičar je nadalje poročal dne 30. januarja 1850: »Strašna zima letaš po celi Ev- vwvyyyyvwwwww> ywywvvYywyww^ Zadnja ljubezen ruske carice Katarine Carica Katarina je štela že šestdeset let, ko se je zagledala v 22 letnega poročnika svoje garde. Nje zasmehljivi obraz so uničili sledovi neštetih pustolovščin, barva ne more zakriti uvelosti. Toda nje srce je še vedno isto, kakor pred štiridesetimi leti, ko je svojemu možu prestolonasledniku Petru, ki jo je neprestano varal, plačala enako z enakim. Veliki knez Peter je že takrat kazal smeškom in pri naslednjem plesu ji je za-šepetal: »Moram govoriti z vami med štirimi očmi, cesarska visokost Pridem ponoči v vašo sobo, preoblečen v lakaja.« Katarina ga ni zavrnila in mu je kmalu omogočila, da se mu za nočne obiske ni bilo treba preoblačiti v lakaja. In potem je videla nekega dne komorni-ka Sergeja Saltikova, »lepega kakor dan«, in se ga je spominjala še v svoj' starosti. znake slaboumnega nevrastenika.. Pre- Je« je bil poročen že s častno damo vse ________ _ ganjal si je čas z otročarijami, pljuskal lakajem vino v obraz, vodil vojaške maš-karade in počenjal stvari, ki so mejile na blaznost.. Tako je dal nekoč z vsemi ceremonijami usmrtiti podgano, ker je spravila v nered kartonasto trdnjavo, s katero se je igral. Nikoli ni opazil, da je njegova žena dražestna ženska in svojih ljubimkanj z dvornimi damami ni prav nič skrival. Ozračje na dvoru pa je bilo tudi takšno, da se je morala Katarina sama iz bojazljive nemške princese sčasoma spremeniti v to, kar je pozneje bila. Kavalirji so začeli laziti za njo in se ji laskati in nekega dne ji je elenganten, mlad častnik, Za-har Černišev na maškaradi med plesom stisnil listek v roke. z žarečimi besedami, ki so izdajale njegovo ljubezen. Ko ga je prebrala, mu je pokimala s koketnim na- vvvvvvvyvvvvywwvvvw^^ Mrazovi in snežni zameti zadnjih 59 let v Ljubljani Letošnja zima se odlikuje po izredno močnih snežnih zametih. Sai ie letos samo do sedaj vsesa snega skupaj padlo v Ljjbljani do 1 m. kar ji za normalne razmere zelo visoka količina. Zanimivo je, ogledati si, kakšne so bile zime v Ljubljani v teku zadnjih 50 ld. Zime moreio biti katastrofalne v dveh pogledih: prvič, če so močni in dolgo trajajoči mrazi in drugi?, če dos;ž?jo snežni zameti abnormalen obseg. Navadno zelo mrzle zime niso v zvezi z ogromnimi snežnimi zameti, kajti zelo mrzle dneve povzročajo zelo subi severovzhodni vetrovi, ki ne prinesejo nikakih padavin Pod mrzlimi dnevi razumemo take dnjve, ko ie ves dan temperatura zraka bila ood 0° C- Ne samo. da imamo v Ljubljani tuli take dneve, temveč taki dnevi morejo trajati zaporedoma dali časa. N. pr. v zimi 1892 93 ie trajala doba mrzlih dni «<"»r 40 dni zaporedoma. od 21. decembra 1892 ;lo 20 jsnuaria 1893 Za t? dni. in sicer 14. jan. ie bila zabeležena tudi najnižja temneratipa _ 26.0° C. V naslednjem nai sl^di neka i najmarkantnejSih mrzlih in razmeroma suhih zim v luiblianski kotlini. Leta 1871. so trajali mrzli dne-vi 14 dni od 3 decembra do 16. decembra Nninizia t»»m oeratnra ie bila 13 dec>mbra — 16 4" C Množina padavin ie doeegla samo ^ mm ker je zelo nizko rod normaln 110 mm-1876.: mrzlih dni 27 (25 decembra 1R75 dc 20. januarja 1876). minimum — 19° (9. jan.-). Padavine 60 mm. 1879.: mrzlih dni 22 (od 6. do 28. decembra), minimum —26.4° (4. decembra), padavine 96 mm. 1880.: mrzlih dni 25 (3. do 28. jan.). minimum — 22.4° (21. jan.). padavine 14 mm. 1888.: mrzHi dni 20 (21. dec. 1887 do 9. ian. 1888). minimum — 22.6( 1. ian.). padavine 22 mri. 1890.: mrzlih dni 33 (0 dec. 1890 do 10. jan 1891). minimum - 19 5n (29. dec. 1890). padavine 81 mm. 1891.: mrz1'h dni 22 (13. ian. do 3. fe-br.). minim-m -19.0° (4. jan.). pa davine 54 mm. 1893.: mrzlih dni 40 (21 dec. 1892 do 29. jan. 1893). minim im — 26.0r (14. ian.). padavine 8"» mm. 1S95.: mrzlih dni 11 (13- febr do 24. febr.t. min?mnm _ 19.0° (22 febr.l. padavine 140 mm. 1901 mrzlih dni 14 (10 do 23 febr.). minimum — 19° (15. febr.), padavine 86 mm. 1914.-mrzlih dni 17 (10 do 26 jan.)). minimum — 19.6° (26. ian ). padavine 42 mm 1929.: mrzlih dni 29 (24 jan do 22. febr.). mini mum —25.6 (3 fe-br). padavine 39 mm. Vidimo tnrei. da so zelo mrzl' zim3 z dot go periodo mrzlih dni in z nizkimi temperaturami razmeroma suhe V večini sluPai«^ so bile padavino globoko pod normalo. V Linbliani pad-> normalno v dvembru 11 f* mm. v ianuarii 75 mm. v febmnriu 70 min Mnogo padavin odno=mo visoke »nežne 7?mf»te na nuni prinesejo razmeroma Ion lHSp zim; Tr>Vo n nr leta sn^ilo 7annredom* 9 dn? dec. do 25 dec.). maksimum 50 cm (17 dec.). vsesa snevn v decembru 1.85 m- t892.: snežnih dni 7 (8. do 15. jan.), -maksimum 60 cm, vsega snega v januarju 1.70 m. 1895.: snežnih dni 30 (v presledkih) (4. jan do 2. febr.). maksimum 54 cm (8. ian.), v«ega snega v januarju 1-90 m. 1901.: snežnih dni 19 (8. dec. dj 27. dec.). maksimum 48 cm (26. dec.), vsej a snega 2.5 m. 1902.: snežnih dni 9 (21. febr do 1. marca)), maksim im 36 cm (28. febr.*. vpega sneera v februariu 2.30 m. 1903.: snež nih dni 12 (27. nov do 7. dec.). maksim im 37 cm (6. dec.). vsega snega v decembru 2.25 m. 1996.: snažnih dni 24 (v presledkih) (5. doc. do 29. dec.) maksimum 37 cm (9 dec.). vsega snega v dec-mbru 1.85 m. 1910.: snežnih dni 20 (17 ian- do 5 febr.). maksimum 64 cm (21. jan.). vsega snega v jrnuar iu 2.4fl m. 1915.: snežnih dni 19 (9. do 28 ian.), maksimum 24 cm (23. jan.). vsega snega v ian lariu 1.76 m. 1917.: snežnih .ln' v nasledkih 19 (11 do 30 ian.). maksim im 54 cm (15. ian ). vsega snega v ianuar-i. 2.29 m. 1925.: snažnih dni v presledkih 26 (7. febr. do 4. marca), maksimum ?0 . & e. Jiribar JOSIP MEZNARIČ pekarija = LJUBLJANA Tržaška c. 4 □aaaaaaaaaaaaaaaaaaGaaaaaaGGE nas?« tovarna bonbonov in peciva v Ljubljani □aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaan a MR. M. LEUSTEK P lekarnar g M LJUBLJANA Resljeva c. 1 g fiaaaaaaaaaaaaapaaaaaaaGaaaaGG R i L ANTON In ALOJZIJA KEBER 5 LJUBLJANA Bohoričeva ul. g Podružnica: Društvena ul. 21 g DaaaaaaaaaaacaaaaaaaaGaaaa nanaoaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa P .X FR- ŠIMENC C G mgiemčna nralnica in svetloiikalnica C E kemično snaženje oblek Ej P LJUBLJANA Kolodvorska ul. 8 ~ G G G G G G G G G G G G G G G G G E G AT SPECERIJA DELIKATESE □ ZAJTRKOVALNICA § LJUBLJANA, Miklošičeva c. 28 iauooauLiuLLraxiaaGaGaDaGaaaaao^ Srečno novo leti želi L. IVI i k n* MubtiHn*. M«»«im tvjr «i«»vilkn 15 Ustanovljeno 1839 Dežniki Na malo! — Na vel ko! xox3aoaoaoaa aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa IVAN SEŠEK čevljarski mojster LJUBLJANA Kolezija, Gerbičeva 9 DaaaocaaaaaaaaaaGGaaaaaaaoan nPnPPGGUUGGGGGULLJUUUULLlGPPPPn g JOSIP MAGUŠAR E p ' pekarna E LJUBLJANA Dolenjska c. 48 C xipppaaaaaappppppppaaapp{x£ QGQGDPDGGLIUUGGUUQGGOQQGQGG FRANC BABIČ M specerija g LJUBLJANA Dolenjska c. 2 uoooaaaoDoaouaoDaouaoaoooa maGaaaaaaaamaaaaGaaacacaacin GORŠE ANGELA trgovina s čevlji LJUBLJANA Stari trg 15 oapaaaaacooaxaxiGGGLAjuu ; □□ui i n im gn n muucon g rv. in MARIJA w*RINŠEK p mesarija ln restavracija g LJUBLJANA Prečna ul. 6 eaaanaoGoaGaaaaoGaooouuLiLjUuuu Foto-ft'^*" D. ROVŠEK B trgovina s foto-potrebščinaml g LJUBLJANA Kolodvorska UL 35 □ xoaixpixiannnrojiji. m.jl ju: .oicg 2J &)uM)ana čestita □PGGPaaGaaaacaaaaaGGacaGGGGGa □ POTNIK IN DRUG DRUŽBA Z O. Z. tovarna sadnih sokov, esenc in marmelad □ □ □ __ □ ° S □ □ B B □ □ □ □ □ □ □ □ O ~ □ □ LJUBLJANA Metelkova ulica □ □ □ □ □ ~ KAVARNA „EVR0PA" V LJUBLJANI ANTON in TEREZIJA TONEJC Srečno novo leto 2eli svojim cenjenim odjemalcem Simon Kmičič Svojim cenjenim gostom želita srečno novo leto Ignacij In Helena BANKO gostilna pri Bankotu g Cenjenim gostom in prijateljem izdelovalec soda-vode ter prodaja drv in premoga □ □ □ □ □ O SREČNO NOVO LETO I LJUBLJANA Sv. Petra c. 45 LJUBLJANA Šmartinska cesta § B B B ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□cidgddg5 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□S SnoooGnnoncDmnDncooDnnnonnoo BaaacaacaaGaaaaaaaaaaaaaaaaaa □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□uuuuuuu □□□[^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□noi npGPPPPOOcpciGPPGPaGPOGuGPGGGP aaaaGaaaaGaaaaGaaaGaaaaaaaaca aapppaaaaaaaaaaaaaaaGOGaaaaaH n FRANC MA JERIC BE SLAVKO OMEJEC B8 F. J. ŠUŠTERŠIC Ga KOŠAK MILAN p G „ G B 3 n fi □ 9 a g ° fi a a G a ° fi □ G a g ° fi D fi a q a fi □ S ° fi ° fi D fi n S S R o o O □ Cenjenim odjemalcem želi veselo novo leto Jo s. Marčan & drug mesar in prekajevalec LJUBLJANA Za Kresijo (20. septembra) Rimska cesta g g G G G G G G G □ n G G oaaaacGcaaaaaaGGaaaaGacGGGGGg g OSVALD PENGOV G g trgovina — gostilna g L-JUBLJANA G G uaOCOCGGGGGCGGGGGGCGGaGGGGGGG g pekarija G ŠT. VID NAD LJUBLJANO BcaGGaaaaaaaaGGGOGaaaaaaaca št. čevljarstvo VID 87 nad LJUBLJANO g B o gostilna -»Slepi Janez* ŠT. VID NAD LJUBLJANO S o R D G ° g g mesarija MOSTE Pokopališka 35 BooaGaaopoaaoGGGoaaoGGGGGGGGLj uGaaaaaGaaaaaaGaaaaaaaGaaaaGG aaaaaaaaaaacGGGGGaaaGaaaaaaaGi aaaaaaGGGaaaGGcaaGaGGGGCGacGn oaGGGaGGaGGGaaaGGGGGaaaaGGGGGaaacaaaaaaGaaao oaaaaaGaaacaGaaaaaaaGaaaaaGaaaaaGGaccaaaaaarg □ Srečno novo leto želi vsem svojim g cenjenim odjemalcem B JOSIP TERPIN p čevljar H ter se nadalje priporoča G G LJUBLJANA Karlovška c. 11 G n G paaaaaGaaaaaaaaaaaaaaaaaGaaaG □aaaaaaaaaaaaaaGGGGGGaaGaaGGg G Srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem G _ G □ S Q B MARTIN MAHKOTA pletilna industrija in modna trgovina Celovška cesta št. 41 TVRDKA IVAN BOGATAJ konces. elektrotehnično podjetje LJUBLJANA, Kongresni trg 19 (zraven nunske cerkve) G G g g g g g G C g g g g Konfekcija, modno krojaštvo Jos. Rojina, Ljubljana Industrija perila na debelo uadoanoaDaaaaaGacaaaacaaGaaGGGGaaaaaaaacaaaai GaaaGaaaaaaaaaaaaaaaaaccaaaoa a a g g G g □ G A. Gastraun trgovina dežnikov in solnčnikov (lastni izdelki) LJUBLJANA Prešernova ul. 43 (GGGGGGGGCGGGCGGGaGGGGGGGGGGGG g g g g g g g p g g g g g g g g g g g g - g g Srečno novo leto želi iGaaaGPaGaaaaaaaaaaaGaaGaaaGaaGaaaaaaaaaaaaGn G G Srečno novo leto želi IVAN KAPELJ bakrar in kotlar LJUBLJANA Vn g g g g S n P P a D p g a g g g g g g g g. cenjenim odjemalcem ter se priporoča MILKO SLAMIČ mesarija LJUBLJANA Jegličeva cesta 10 g g g g g g g g g g g g g g 5 D g g g g g g g g aoaaaGaaaaaaaaGaaaaaacGcaGaGa □ Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom Sokolov Joško ljubljana Pred školijo 18 G G G G G G □ G G G G DaaaaaoaoaGaacGaaaaGcacaGaacGGaaaaaaaaaaaaoLi GaaaaaaGGGGGGaaaGGaaaGGaaaacij GaaaacccaGaGGGGaGGaaaaaaaaaan aanGGGGaaaGacaaGGGGaaGaaaaaaaGaaaGcatin^aGnGoaaaaaaGGaGGaaaaGGaGGaaGGGGGGnnaDGGaaaaaaGGr aacGGaaaaaGacacGacGaaGGGGaacn ANTON MOŽEK trgovina z mešanim blagom S fi G G G S G G ° R □ fi D fi G □ Al' dneva ne pove nobena pratka „Jutro" te zavaruje za 10.000 Din LJUBLJANA Tvrševa c. 31 GaaGaaGacaacGaaaaGGGaaaaGaaaS GaaaGaGGaGaaGGaaaGaaaaGaaaaan Franjo In Anica Fritz gostilna in zajtrkovalnica naaaaGaaaaaanGaaaaaGaGPnaaapaGaGGPGDPGacoaDn a . . a g JOSIP BERGMAN Q a .. . P trgovina s črcvami in parna topilnica loja U Poljanska cesta 85—87 G G G G LJUBLJANA Tavčarjeva 4 GGaaaaGGaaaGaaGaaGaaaGGaacaGG THE REX CO. IDEAL-ERIKA Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom in odjemalcem IVAN USENIK G trgovina in gostilna B LJUBLJANA Dolenjska cesta 23 . r BaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaGaaaGGaaaaaaaaaaaaD. PGPOGGappaaaaGPPGaaGaaaaaGGGaaaGaaaGcaaaaaGni p Q ANTON MENCINGER a □ p G p G □ □ G □ G _ _ □ paaaaGGGGaaaaaGGaaaGaaGG GGGGGGGGGGGGGGGGCGGGGGCGGGGGLJ □ g g g g a a a a a a brata eberl nasledniki Martine, čeme & Co. družba z o. z. pleskarstvo, ličarstvo in črkoslikar. ljubljana Vošnjakova uL 8 Telefon 2814 Sggggi g g G g g g g Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem ter se priporoča I. VRHUNC trgovina s kurivom LJUBLJANA Bohoričeva ul. 25 G □ □ a a a a a p p a □ S B; B aappppaaaaaaaaGGGaaaaaGaaGacG a a □ p a a a a a a a Srečno novo leto želi G JOS. WEIBL B ključavničarstvo D LJUBLJANA g Čopova c. 10 Kolodvorska ul. 13 □ telefon 2258 G GGGGGGaaGaaaaGcaaGcaS želi vsem cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo leto 1933 LJUBLJANA, Gradišče 10. Telefon štev. 2268 špecerijska trgovina LJUBLJANA Sv. Petra cesta 42 GPPapppGPPaapaaaaGGapoGGPPPpr PDPPGPPaaGaaaapaaaaaaaaaaapan B a - PLESEC FRANC restavracija »Triglav« ZG. šiška Celovška c. 231 G p S G G G Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom ter se priporoča MATEJ OREHEK eksport »Oro« čevljev ročnega dela in modna trgovina LJUBLJANA . Kolodvorska nI. 26 pppppppppcranpappppppapapppppa n a a B-B P P P P P P P IVAN ZUPANČIČ lzdelovatelj metel LJUBLJANA Kersnikova uL 3 Srečno novo leto želi vsem cenjenim naročnikom ter se priporoča F. E. REM2GAR slikarstvo in pleskarstvo LJUBLJANA Kolodvorska ul. 13 Telefon 3430 P G □ G G G G G G G G P P G P G G _ G G Zalokar Anton tovarna pohištva ŠT. VID nad Ljubljano 26 G G G a a p a a p p p p B R B R G G n fi D fi D fi n G aaaaaaaaaaacaGPGaaoPGPGPPPGca Ivan Simončič trgovina z mešanim blagom ŠIŠKA LJUBLJANA □ □ G G G G g g ppppppaaaaaaaaaaaGoaaaaaaGaGo □aoaaaaaaaaGaaaoaaaoaaaamaaa Baac]GLLJLiiJuuuaauuuiJJuaaQaaaam □aapaaaaaaaaaanaacaaapppaaapp uaaaapapapaaaacaaaacaaaaGnppn 10PPPPPGPPGGGQGGGGGQGGGGGGG0GQG0G0G00PQPGPPDP |nGGni_!LHJi ii II L' :1 I! ■nnnnnnnnnnnnnnrru H ll M nnnnGGrGaaPPPPPGGGPPPPPPPa OPPPPPaGaPaGaGPGaaaGGaGGGGGGacaaaGGacaaaaaGn Ljubljanska gradbena družba z o. z. Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom in odjemalcem P G G Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem G P G G G G P B Jakob Trček PARNA PEKARNA Ljubljana, Breg št. 4 kavarna, slaščičarna in pekarna LJUBLJANA STARI TRG ŠT. 21 G P P G G G G G P G G G G a G G LJUBLJANA Slomškova ulica 19 G u G se priporoča in želi srečno novo leto lj l—J q BaaaaaaaaaGaGaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa lapaaaaaaaaaaaaaaaaaGaaaaaaaGGaGGaaoaaaaaaaaa gaaaaaaac GPPPPPPPappppGPaaGaaaaGaGaaGGGaacGaaaaGaaaapi □ □ □ fi □aaoaaaaoaaaaacaoaacacGaaaGaaaatcGGaaaaacaaaaaaaaGa p p p p p SIN« ER šivalni stroji d. d. Podružnica za Slovenijo: GAJEVA ULICA 3 Srečno novo leto želi svojim cenjenim odjemalcem [j LJUBOMIR HAUPTMAN g PEKARNA g LJUBLJANA-MOSTE VAL. VODNIKOVA UL. ŠT. 4 mGGGaGaaGGGmccnaaniaaGaGaaGaGnaGGcacGaaaaaaaaaaaaaacaaaaGac TGGGGGGt Gaaaaoaaaaappaaapaa p p p p p a a a a a p a a a □ a a a p LJUBLJANA P Srečno in veselo novo leto želita vsem svojim cenjenim odjemalcem B ANTON in ANA PODBORŠEK G mesarija in prekajevalnica g LJUBLJANA G Linhartova ulica 4 Tyrševa cesta 41 aDmaGaaaGaaaaGaaaaoDaaaaoaaaGaGaGGaaaaaaGacGGaaaaaaaGaaacD gaaaaaaaaaaaGGGaaaGaaaaaaGGan G n a p a a G S P □ Staničeva ulica 8 G g Srečno in veselo novo leto 1934 želi cenjenim odjemalcem in se priporoča za nadaljnjo naklonjenost tvrdka Kari Prelog B trgovina volne, bombaža in galanterije Na debelo! Gosposka ulica i Na drobno! Stari trg 12, Židovska ulica 4 a G r-, uj □ G □ G G G G G G G G G □ G □ □ G □ -J 7] t 1 11 u U □ □ u n □ □ P □ P G Vsem cenjenim gostom in odjemalcem želi srečno in veselo novo leto G P LEOPOLD § ZUPANČIČ g posestnik in gostilničar □ LJUBLJANA § Jegličeva cesta št. 15 B Ojxi'JXOJumuuuuuuDacr!Qaaaa^ Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. gostom in odjemalcem Ladislav Novak gostilničar in trgovec na Viču Srečno novo leto želi vsem cenj. naročnikom ter se tudi za nadaljnja naročila priporoča G G G G G P G G P G G O P G P ftl l—t P P Srečno novo leto želi oaaaaaaaaaGaaaaappGaaaaaaaaacaaaaGGaauuuLiuLiG japppGGPPPPPPPPGPPGGannaGGGPan a a p G □ n □ Fran Lovše L 3 UBL3AN A. KOLEZO/KA UL. ST. 7- mesar LJUBLJANA Pogačarjev trg Tržaška cesta G G G G □ fi □ H a fi G a a a n fi a fi □ fi □ fi n fi a a 3 R B B a d p □ G G Sr Q B □ Srečno novo leto želi vsem svojim naročnikom in se priporoča gradbeno podjetje in tehn. pisarna Miroslav Zupan mestni stavbenik LJUBLJANA Gosposvetska e. 10, Vošnjakova 6 L! P G P P P B G G G G P P G nnnnmnnpnnnnrrnnnnnnriririnnnnnn mnmmmUUl H IIII H H IIT1I H.IUJLUJ.IL1JU ee&tita □ □ C C □ g □ □ Srečno In veselo novo leto želi vsem cenjenim gostom KAVARNA „VOSPERNIK" LJUBLJANA Stari trg št. 32 □ n □ □ n □ □ □ □ □ □ □ n a D 0 d s a 0 d 0 □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□[□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□^□□□□□□□□□□□□□□□UUULJUU eemažar Josip Umetniški zavod za litografijo LJUBLJANA IGRIŠKA ULICA 6 ]□□□□□□□□□□□□□□□□□□ uGaaaacaaGCGGaaaGGaiacGaGGGGGGGaGGGGaGGacaaccaaaaaaaaaaccGGL: □ □ n 0 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ 0 Q □ n □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto želi vsem cenj. odjemalcem in se priporoča FRANC POSAVEC pekarna in slaščičarna LJUBLJANA Karlovška cesta št. 30 □□□□□□□□□□□□□□□□C naaaaaaaoaaaaaaaGGGaaaaacaaan □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n '"'nnronnoiDGnGciccn^ODancnDcinDU1 '"'□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□CGn □ □ □ c O □ □ □ □ □ □ □ Špedicija In carinsko posredništvo TURK UL'I>LJANA □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ □ n □ □ □ n Hotel „Sell£Vue" Srečn i novo leto želita vsem cenj. gostom in prijateljem PEKO in KATI ŠTEKK □ n □ □ □ □ □ □ □ o □ D □ □ □ □ □ □ □ □ C □ □ □ Ivan Perdan nasl. LJUBLJANA □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ D □ □ □ □ n □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem in prijateljem JOSIP LEVANIČ □ □ B n □ □ □ □ 0 D 0 D □ n vinogradnik veletrgovina vina LJUBLJANA VII. Lepodvorska 14 □ □ n □ □ □ □ tj □ D Srečno novo leto želi NOVI SVET gostilna □ □ □ □ □ □ LJUBLJANA Gosposvetska c, P l □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□u □[^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□d 1-inGnnorjGaoaoGGGGaaoaGaaaaGGGG 'JGGgggggggggggggggggggggggcgj GGGGGGGGGGGGGG □□aaGaGGGaacacacaaaaGGGaaGaan G PAVEL STRGULEC □ izdelovanje žičnih posteljnih vlog □ □ LJUBLJANA Gosposvetska 13 g □aaaaaaaaaGGGGGaaaaaaaGaGGGac liGcaacaaaaaaaaaaaaaaGaaaaaaan - MARIJA URBAS -.asi. □ T pristne kranjske klobase □ G LJUBLJANA Komenskega 16 □ H Telefon št. 2865 p □aaaaGaaaaaaaGaaaaaaaaacGaaGc: GGGGGCGGGGGGGGGGGCGGCGGGGGGGG^ G ŠTEFAN G JURA G □ čevljar — g LJUBLJANA Linhartova Q ^ aGGGGGGGaaGaGGGGGGGGGnuGGGGGG n □ a _ GGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGCGGGGGGn _ G C G E IVAN PRAZNIK G G IVAN PRAZNIK splošno strojno mizarstvo LJUBLJANA Zavrti 9, tel. 34-97 uacaGGGaaaaaaGcaaaaaaaaaGaGaa G G G G G a GaaGGGGGaaaaGGaaGGaaGGGaaaGan MARIJA BUČAR □ hotel in restavracija Lloyd rj g LJUBLJANA Sv. Petra c. 7 g aaaaaaaaaaacoGaaGGGaGGGGGGGGa GGGGGGGCGGGGi G G G G G G KAROL MORE sodavičar LJUBLJANA Karunova ul. 1 GGGGOGGQOGGQGGQGGCGGQGGGGGGGG G G TEREZIJA avbelj □ □GGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGG GGGGGGGGGGGCGGGGGGGGGaGGGGGGn aGGGGnGaaGaaGGGaaaCGGGGGaaaaa pekarna GLINCE Tržaška 22 P50 RADONIC veletrgovina vina in žganja LJUBLJANA Stara pot št. ggggggggggggggggggggdgggggggg ugggggggggggggggggggggggggggg G G G G G G G G HELENA RAZPOTNIK gostilna pri Martinu LJUBLJANA Vič G G G G G G IVAN AMBROŽ G strojna delavnica § LJUBLJANA Trnovski pristan 32 G ji_i □gggggggggggggcggggggggggggga aGaaGGaGGGGaGaGaGacaaauaaaaan aaGaaaaaaaGaGGGaaaaaGGGGaaaan aaaaGGGGGGGaaGaaGaGGaaaaaaaaa FRANC REBERNIK pleskarstvo in ličarstvo LJUBLJANA Komenskega ul. 22 Telefon 3177 T. MARINKO trgovina z mešanim blagom LJUBLJANA G aaaaaaGaaaaaaaaaaaaaaaGGGGGGa aaaaaaaaaaaGacaGGGGaa; GaGacaGGGaGacaaaGaaaaaaaaaaan g A. PINTAR G □ trgovina s špecerijskim in koloni- G G jalnim blagom P N J.JUBLJANA Gosposvetska c. 14 □ GGaaGaGaaGaaaaGaaaaaaaGGGaaaa Prisojna ul. 7 □ □ □ □ □ G CGGGGaa GacGGaaGaaaaGaaGGaacaGGaaaaan a □ G Matematično-mehanična delavnica □ □ ANTON KOZINA □ g LJUBLJANA šmartinska c. 8 g 'uaaaaaaaaaaaaaGaaaaGaGGaGGGaG G a a G G G FRAN REPIC sodarsko podjetje LJUBLJANA G G a 9 □ 0 a 0 C G g a HITTI MARIJA g prodaja premoga in drv na drobno in u debelo £ LJUBLJANA Sv. Petra c. 81 h GGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGODn A. KAUCIC R mehanična delavnica Q Tržaška cesta Glince 4 g Rožna dolina c. X-4 R uaaaaaGaGaaGGGaaGaaGGGaaGaaGa aaaaaGaaaaaaaaGaaaaGaaaaGGGG: GGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGG n 0 G JOSIP REBEK G □ splošno ključavničarstvo □ g LJUBLJANA Cankarjevo nabr. 9 g GGaaaaaaGaaaGCGaaaaaaaaaGaGGG OGaGaaaaaGaaaauaGaaGaaaGGGGGa caaaaaaaaaaaaaGaaaaaaaaaaaGaa GGaaaaGaaaaGGaaaaacaaGGGaGGan Srečno in veselo novo loto želi svojim cenjenim naročnikom Jože Karmelj splošno kleparstvo LJUBLJANA Stari trg lla G G G G G G G G G G G G Pristati & Mcelj specijalni artistični atelje za črko-slikarstvo LJUBLJANA Resljeva cesta Sv. Petra c. 39 aaaaaaaGaaaGcaaaGGGaaaaaaaau ugggggggggggggggggggggggggggu □gggggggggggggggggggggggggggS HGGGL a a a a a a a a a a a a GGGGGGGGaaaaaaaaGCGaaunn □ a a a a a a a a a a M. REMIC trgovina z mešanim blagom LJUBLJANA VII Zg- šišlca 10 G G G G G □ G G G G G G G G G □ FRANC ERJAVEC trg. z železnino »Pri zlati lopati« LJUBLJANA Wolfova ul. 12 G G G G G G Srečno novo leto želi vsem cenj. stom ter se priporoča Kačič Franja gostilna go- LJUBLJANA Tvrševa c. 58 G G □ G G □ G n G G G G □ J. VTLHAR h G urar in trgovec z zlatnino, srebrnino G 0 in optičnimi predmeti LJ □ LJUBLJANA Sv. Petra c. 36 H aaaaaaGaaaaaGGaaaGGaacGGaaaao □GGGGGGGGGL G □ Engelbert Franchetti frizer za dame in gospode oaaaaaaaaaaaGaaaaGaaaaacaaGaaacaaaaaaaaaaaan a a O Srečno novo leto želi G G G g Pavel in Marija Šimenc § trgovska in pokopališka vrtnarija ^ G LJUBLJANA G □ Cvetličarna Sv. Petra c. 33, tel. 2654 -Sv. Križ 53, tel. 2789 g G G aaaaaaaaaaGaaaaaaaaaoGaaaaaacaaaaaaacaaaaaaG aaaaaaGaaaaaaaGaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaGGaGGGacGi a a a a a a o a a a a G Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem GOLI JAKOB zaloga vrhniške opeke in prodaja drv in premoga LJUBLJANA Trnovska št. G G G G G G G G g G g G aGaGaaGaaaaaaGaaaaaGaaacGaaaaaaGaaaaaaGaaaaai aGaaccaaaaaaaaaaaaaaaoaaGGaaaaaaaaaaaaGGaaani G a Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem g J. ROZMAN B izdelava in eksport pristnih kranjskih klobas LJUBLJANA Sv. Petra cesta št. 83 G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G ijiHiiuiuii!iiiii!ininiiiiii!iMinuiiiiiiiiiiiiuiiiuiiii!iiuii!nit: | Srečno novo leto | | vsem odjemalcem in f | konsumentom našega f | piva, špirita in kvasa | | želi | =riii!iiiiiHiiiiMiiM!iiiiiiiiiii:iiiii:!iimiimiiiiii!ii!iiiiii:i!iinr. G G G G G G G G G G G G G g G G G G G G GGGGGGGGGGGGGGGGGCQGGOGCniOX1 OQQGCGGCGGOGGGCGGGGGOGGGGGGGGGGOCGGGOGGOOOOQ LJUBLJANA nasproti kavarne Tyrševa 20 »Evropa« G G G G G G G G G G G G G G G G G Srečko novo leto želi svojim cenj. odjemalccm A. VERBAJS G G G (Tektrotvrdka LJUBLJANA G G G G G G G G G G G a a a Gosposvetska cesta 10 g GGGGGGGGGGGGCGGGGCCGGCaULlUJLD nOOGGGGGGGGGGGGGGGGGGGOGGGGOGCGGGGGGCGGGOOOOi G VELETRGOVINA ŽGANJA NA „UNION" B. D. LJUBLJANA G G G G G G G G G G G G G G EMERIK ZELINKA LJUBLJANA Vn želi vsem cenjenim odjemalcem srečno novo leto 1934 G G G G G G G G G UGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGCGGGGGGGCGGGGGGGGGGniin aaaaoaaaaaGQGGoaGGGGGGCGL'i a □ Srečno novo leto vsem •□□□□□□aGcaaaaaaai □ ERUNČ1Č IVAN pleskarstvo in ličarstvo aaaaaaGaaaGaaaaaGaaGGaGaGaaaGGaaacaacGaaacGo BaaaaaaaaaaaaGGaaGGGaGaGGGGCGaaaaaaaoaGOGaaaGaDnaaaaaaaaaaa |juuuuuacaaaaaGaaaaaGaGGaaGGacGaGGGaaaaaaaGrTi naGaaaaaaaaaacGGGGaGaGGGGacGn la ig Ig P P ]a in g Srečno novo leto želi ° ELIGIJ EBER krznarstvo in izdelovanje čepic LJUBLJANA Kongresni trg 7 G G G G G G G G G G G G Srečno novo leto želita Fr. In Jožefa Vrhovnik vinotoč LJUBLJANA VII Vodovodna 44 ^□GGGGaaaaaaaGGG: a 3GaaGGaaaacGH a LJUBLJANA 1ggggggggggcgggggggggl iggggggggggggggggggggl a Kolodvorska ulica 23 g □ □gggggggggggggggauuuu ^gggggggggggggggggggggck] Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem šteflca Krže-Siard prodaja kuriva in zaloga vrhniške opeke LJUBLJANA Trnovski pristan 12 G a □ -i d G G G G G G G G G G G G G C G a g Produktivna zadruga lfubljanskih mizarjev stavbno in pohištveno mizarstvo LJUBLJANA Vič, telefon 2410 GGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGl. LJGGGGGGGGGGGGCGGGGGGaGGGGGGU',- UGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGi faaaaaaaaaaoaaaaaaaaaaaGaaGaaaaoaaaaaacGaaaan naaaaaaaaaaaaGaaaGaaGaaGaaGan nnnnnnnnmnnnnnnnnnnnnnnnrinnr Srečno In veselo novo leto želi vsem cenjenim gostom Ignac in Marija Dorniš »Pri starem Tišlerju« LJUBLJANA Kolodvorska ulica 24 G G G G G G G G G G G G naaaaGaaaaaaaaaaaaaaaGGaaaaaacaaaaaGaaaaacGn G Srečno in veselo novo leto želita 3 vsem svojim cenjenim odjemalcem in se v nadalje priporočata G G G G G G G g IGNAC STRUNA g g g slaščičar g G G G G G LJUBLJANA Sv. Jerneja c. 13 G G G G G G G LjaaaaaaaGaaaaGGaaaaaaGaaaGGoa uGacacaaaaaGGGaacaaGGGaaGaaGLj ^GGGaGGGGGGGGGGGGGGGGGGCGGGGn aaaaaaGGGGGGaGaaGGGGaaacGGaGa jGGGGGGG! ■gggggggg: laaGGGGacaaaaGO JGGGGGGG Stavbno in umetno mizarstvo A. Rofma & Ko. LJUBLJANA Slomškova ulica, Kolodvorska ulica Anton in Ančka Hrovat mesar — prekajevalec LJUBLJANA Tržaška cesta 26 G Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem Peter Podboršek trgovina z vinom na debelo LJUBLJANA MI Alojzij Brecelnik mesar in prekajevalec G G G G G G G OGGGGGGGGGGGGGGGGGGGCGGCGGi G g Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem G G G GGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGl oaGaaacaaaaoaGGGGGGGccHc: a g Srečno novo leto želi PETER STEP2Č restavracija in veletrgovina z vinom LJUBLJANA Tržna ulica LJUBLJANA VII Celovška c. 93 G G maauur^aGUUGaaGGGacaG^aLGGGGaaaanGaaaaaaanai uaaaaGPGaaaaacGnnannannn£an[ju aaannaaaaGaGGaaaaaaaGaaaaaaau aGaaaaaacaaaaaaaaaaaapaaaGaaaaaaaaaaoaaaaaan naaaaaaaaaaaaGGaGGaGaaaaGGGG^ iGaaaaaaaaaaaaGaaaaaaaaGaaaGGa rh c__ X_- 1 n Ttnn^. J!_____•______n n Q n r—i G G G G G G G G G NIKO ZUPAN "GGGGOOOOan. a a a a a a parna pekama LJUBLJANA Dunajska cesta 58 G □ G G Srečno in veselo novo leto želita vsem svojim cenjenim gostom in se priporočata za nadaljnjo naklonjenost Ivan in Olga šenica > (Bnffet pri Ivanu) LJUBLJANA Aleksandrova cesta št. 5 G G G G G G G G G g G Veliko sreče v novem letu priporoča želi in se JERKO JOŽE parna pekarna LJUBLJANA Dunajska c. 97 S G G G Srečno novo leto! TOMAŽ BIZILJ gostilna »Pri Kolovratarju« □ G G G □ LJUBLJANA Pred škofijo UUUUUUUUUUGGOGaOGGOGOOOOGOOGGGGGGGGGGGOaOGOni G Srečno ln veselo novo leto želi G G □ M □ uri>u|feu. apan»uv, uanuu/. iu uuvrauue rune g uGaGGGGaGGaGGaaaaaGaaaaaaaaau □□□ooannnnnnnnnnnnnHaGOGOOGGD naaGaaaaaGGaaaGGGaaaGaaaaGGGn G. Besednik in drug trgovina, industrija protez, kirurgričnih inštrumentov, ortoped, aparatov, bandaž in obvezilne robe LJUBLJANA Prešernova ulica 5 G G Foto-materijal Janko Pogačnik LJUBLJANA Dunajska c. 20 G G G G 3 8 Srečno novo leto želi IVAN G JUD brivski in daniski salon LJUBLJANA Stari trg 30 G G G G G G G □ □ G G iaaaaaaaaaGaaGGaaGGGGGGGL a Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem ter se za nadaljnjo naklonjenost priporoča MIRKO BERVAR špecerijslča trgovina LJUBLJANA VodovotSna ees. 28 iaaGGaaGGGGGGGGGGGGGGCGGGGGGGGGGGGGGGGGGlXn3Q OGGGCilOGGOGGGuGGGGGGGGGGGGGGCnnGGGGGnnnr H ll li B ti G Srečno in veselo novo leto H G G G gostom želi vsem cenjenim naročnikom in IVAN BRICELJ pleskar, ličar, sobo- in črkosllksr ter gostilničar v štepanji vasi »Na Planlrju« LJUBLJANA Tyrševa cesta 15 g LnnijsLdaNA JLyrseva cesta xo o innnnnrrnnrinrinnnnpnnnnnn m u ■ h h h «-rnn8 &)u&t)ana in o&oCtca POCPIJDDLIUUULLJUUU FAJMOŠTER, gostilna LJUBI JAN A juli 111 im □□DJLiJLimac^unDDaaaaamjuLjLju □ Podbevšek Filip nakup in prodaja vreč Obilo sreče v novem letn želi vsem svojim cenjenim gostom Alojzija Gorjup (Buffet — vinotoč) [nmnnmmnnmnnni □ Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjer-alcem in se priporoča Se v nadalje Srečno novo leto želi cenj. odjemalcem ter se priporoča Andrej Dolinar parna pekarna LJUBLJANA na vogalu Bohoričeve 1. šmartinske c. nnnrinnnrn U fl»""""»innnmnnnnni LJUBLJANA Celovška c. 114 □ Dvorni nasip ^ |=j LJUBLJANA Celovška c. 247 g __________ _ __n ^□□□□□□□□□LJULEcnnnnnntDOGCDGGn □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ rcaijCDnancDnancncGGcnnnnnnnconnaDnni7UL.anGrzDLii n LJUBLJANA KALČIČ ANTON parna pekarna LJUBLJANA Celovška c. 247 □□□□□□□□□□□CiJUUUUUUUUUJLJ1 B B II a 1 □ MIROSLAV BIVIC □ knjigoveznica, kartonaža in galant □ rija, založništvo šolsk.. zvezkov LJUBLJANA ^ Hrvatski trg 1 Sv. Petra c. J □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□C Srečno novo leto želi vsem naročnikom ter se priporoča J. SAJOVIC splošno mizarstvo LJUBLJANA škofja ulica 13 n ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□Li r GaGGaaaaaaaaaaGacaaaaaaaaaao □ .. B Srečno novo leto želi vsem svojim p cenjenim naročnikom AVGUST PAVLE tapetnik in dekorater LJUBLJANA □ □ □ □ S □ □ □ □ □ □ □ □ ŽITNIK RUDOLF splošno klopa rstvo LJUBLJANA Ambrožev trg 9 □ n o R B □ G S Srečno in veselo novo leto želi cenj. odjemalcem „UNION" KISARNA družba z o. z. LJUBLJANA-MOSTE ■ t (□□□□□□^□nnnGDOGDODCDCDnnDDGcaGGcnG^aLii JCC; .i □ □ □ šS □ a □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□nmDnnc □ Obilo sreče v nover letu želi svoji: cenj. gostom in odjemalcem Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. gostom, in se v nadalje priporoča ŠIME STOŠIČ gostilna pri Kmetu Gosposvetska cesta 8 LJUBLJANA □ □ □ 0 □ 0 o S □ B g D H BB _ n □ ROK BERLIČ tovarna pohištv a VID nad LJUBLJANO Zapuže 22 □ □ g □ g □ n q o 9 □ g M. VRTAČIČ delikatesa »Buffet« »FA-NA« LJUBLJANA Tvrševa ces GaaGaGaaGGaGaaaaaaaaGGDnoi: a Srečno -.ovo leto želim vsem svoji naročnikom RUDOLF CIMOLINI stavbeno podjetje LJUBLJANA Marmontova ul. □g: □aaaaGaaaaaGGGGGGGGGaaaaa □ Srečno novo leto želi „GROM" carin, posredniški in spedicijski bi LJUBLJA* Srečno novo leto želi vsem svojim cenj. gostom, poslovnim prijateljem in se za nadaljnjo naklonjenost priporoča IVAN LASAN gostilna »Dalmacija« Teodor Korn, prej Henrik Korn krovski in kleparski mojster, upeljevalec vodovodov in centralne kurjave c □ n □ Srečno novo leto želi GENUSSI IVAN pleskar in sobni slikar LJUBLJANA Šiška LJUBLJANA Poljanska cesta št. 8 LJUBLJANA Igriška ul. 10 bcoGaaaaoaaaaaaaaaoaacGcaaaau uaaaaGaaaaaaoaaaaaaaaaaaGaGaaGaaaaaGaaaaaaaa .. ifjLOGGGOGODGGDLOiiGGGCGG! OGGaaaaaaaaGGGGnGaap c C D KUNAVER G kamnosek Srečno novo leto želi F. Albert Špeletič □ sobno slikarstvo R LJUBLJANA Emonska c. 25 □ Cene konkurenčne. Vzorci na vpogled. G Telefon 3175 G BooaoGGGaGrrinGaaaaGGaaGGGoaGu aGaaaGaaGaaaGaaaaGacaaaaaaaan LJUBLJANA Sv. Križ Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem ter vsem prijateljem in znancem FRANC DOLINAR parna pekarna in slaščičarna Poljanska cesta 19 LJUBLJANA Pred škofijo 11 G G G a S a a □ a □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ a GaacaaaGaGaaaaaGaaacanaGCT naaaaaaaaacaaaGacaanGaaaai a ^ Srečno novo leto želi vsem cenjen □ odjemalcem □ IVAN KANTE □ pekarna □ TRNOVO Kolezijski G podružnica Rimska c. 1 laaaaaaaaacaaaaanaaaGaaaaGaaaaaaaaGGaGaaaaana Fr. in Marija Jezeršel parna pekarna in trgovina s kuriv Srečno novo leto želi ELZA LENŠČAK trgovina z mešanim blagom Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem T. EGER modna trgovina LJUBLJANA Sv. Petra c. 2 G G □ □ G G G G G G G LJUBLJANA S o Is G □ B □ B B Poljanska cesta 73 n G g □ MOSTE Zaloška cesta Srečno wvo 5eto želi J. LAVRIČ tovarniška zaloga usnja LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 1 Telefon 31-56 iannnFxinnnnnnnnnnanannnnnaannnnGnaaaaaaaanr □GGGGOGGGGGGGLJGOGGaOCLJlJLIL nnccaaaaaaaaaaGaaGaaaarjnc a □ Srečno ln veselo novo leto žrli B IVAN KLEČNIK D trgovina z mešanim blagom R LJUBLJANA-MOSTE Središka TISKOVNA ZADRUGA, LJUBLJANA Srečno novo leto želi aGGaGGGGGGaaacaaaaaaacaaaaaan a □ LUDOVIK ČERNE § juvelir in zlatar G G □ □ R G □ jaaaaaaaaaaaaacaaGaaGGGaaacaGaaaaaoaGaaGccu parfumerija STRMOLI LJUBLJANA Pod Tranšo št. LJUBLJANA VVolfova ul. S Srečno novo leto želita Jožica in Anton Grčar pekarija g g G G G G G G G G G G G G G g g g G LJUBLJANA Poljanska c. Vsem cenj. odjemalcem vljudno sporočam, da sem prevzela staroznano trgovino Kolodvorski ulici ter se za nadaljnjo naklonjenost priporočam. Obenem želim vsem srečno in veselo novo leto FRANCKA BOGATAJ (preje A. Češnovar) G G .GGUULiULiLuaauiJULiLiacaaaGaoaGoij Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem ter se priporoča Bahar Leopold trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami LJUBLJANA VII Jernejeva c. 18 Svojim cenjenim gostom PRAV SREČNO NOVO LETO! RESTAVRACIJA „PRI ŠESTICI" REZI ZALAZNIK G g g g g g G C g g g g g C g C g g Vsem cenj. odjemalcem želim sre in veselo novo leto ter se najtop priporočam za nadaljnja naroč VINKO RAUBER čevljarski mojster MOSTE Zalošta sjaaaaaaaaaaaacaaaaaaaaaac a □ a a a a a a a a a □ Srečno in veselo novo leto želi A. Druškovič-Ilaunil trgovina z meš. blagom in brivi MOSTE Val. Vodnikova ul nnonrTTnnnnnnHnrdddciFHnnnnoriGnLJi jmuLiurji ini.ii im □aaaaaaaaaaaaGaaGGaaaaaa: auuuuuuuuGGaaauujLkjaaaaaaGaau 3 Srečno in zadovoljno novo leto želi M. Tičar, Ljubljana veletrgovina s pa±,.rjem Šelenburgova nI. 1 in Sv. Petra c. 26 Veselo in srečno novo leto 1934 želi vsem svojim cenj. odjemalcem in prijateljem Filip Bizjak KRZNARSTVO Ljubljana, Kongresni trg 8 B G □ G □ G □ □ □ G dboCntčar ^ (Hicfttet* tovarna pralnega praška in kristalne vode znamke „Zoraa djuGCjctna, &vona\6&a uCtca g g g g g g g g g g g g g g g g g g g g g g g g g g g g g g g G G G G G n g g G Srečno in veselo novo leto želi v, svojim cenjenim odjemalcem in stom ter se priporoča za nadal. naklonjenost gostilna in trgovina Petač (preje štrukel. VIŽMARJ*; 81 GiJULJULlUOGOGGGGCGGOGGOOGOGGGGLJ :;GCCGGCai3GCGCCCCGCaGaaCGGGaOGGaGGGGGGaGGCGCGGaGGGCaaaaCGQOrn G CUid a a a OGLASNI ODDELEK »JUTRA« LJUBLJANE PREŠERNOVA ULICA 4 ŠELENBURGOVA ULICA S Drogerija »ADRIA« LJUBLJANA šelenburgova 1 Srečno in veselo novo leto želi FRANC ZALAZNIK tapetnik in dekorater ŠT. VID NAD LJUBLJANO in se priporočam za nadaljnja n čila, katera bom izvršil točno, s< no in po nizki ceni. Srečno in veselo novo leto želi vse cenjenim odjemalcem FRANC RODE mesar in posestnik D. M. V POLJU 1 šolski drevore uaaaaaaaaaGGGaaGaaaaGGCGacaaaauuuuuuuuuaaaaa OOGGUUUUULJUUGGGGaOOaGUUUJUULLl aGULHJUUUUUUUGGGULlUUUUUUUUUUUI a prvi Jugoslovenski zavod za pokromenje, poniklanje in splošno galvaniziranje p (JCraGevsGt nasip 26 •aaf(fittaiiitttitiiiiif*iiiiiitiiti(tiiiitifiit(i>t'ii*iii>i>>*i(tfiititiiiitiiiiiiiiiiiiiiittiiiiitiiiiiiiiiiiiiittiiiiiiiiittiiiiikiiiiiintiiiiiimiiti G G G G G Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem JOŽE MOKOREL čevljarstvo LJUBLJANA Na Mirju 2 Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem in se priporoča za nadaljnjo naklonjenost Alojz in Marija šerjak mesar in prekajevalec □ g G G G STOŽICE 44 □ SLILJmUUUUUUUUUlJUUUUUUUUUUUUULI □□muauLJJuuumiJJLi^^ G (kio oiikrnoticni buffet d. z e. z. Ci ubtjana, &eienSu\gova ui.4 tel. □ □ □ □ □ □ □ □ O □ □ G___ ii M.imnnunnnnnnrinnr-rinnnnro nGaacGaaaaGaaaaaGaaGoaaanc a a a a a □ a a a a □ G □ _ □aaaaaoaauuLJuuuuuuuuuuuuLa □GGGGGGaaGLUJIJUaUUULUJUULHJUl U-i a G Srečno novo leto želi Zaje Frani« veležganjarna LJUBLJANA VH Zgorn Šiška 11A G G g C O G G G G G G a II n i i h »u iuuLJ[XD3aaxox3uuju^ ogoogljlliuljuuljulojuul^^ mi ii ii n i. ii n ii ii i. nn (Joienfafia čestita A. KOKALJ mesar TRŽIČ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□l □ PERNE EMILIJA □ trafika g TRŽIČ g □DijODDoaauaonuuuuDnnnncoDnnnu; □□UUUUUUUUUUmUUUUUULJUlJUUUULU □ □ ur INIJA ALOJZIJ □ mizarstvo in pogrebni zavod □ DOMŽALE □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ni □ □ ZAJC & GRČAR S strojno mizarstvo H n DOMŽALE g IGO ZAGORC trgovec RADOVLJICA IVAN AVGUŠTIN gostilničar RADOVLJICA JUUUUUUULB. B.JL1 J A.li II .OJLlULHJUn IVAN PRESERN frizer za gospode ln dame RADOVLJICA BLAŽ JEGLIČ mesar □ □ □ IDDDDDDDDDDDDDDDDDCn B.JLB. ftj Srečno In veselo novo leto želi JOŽE FON glavna zaloga tobaka RADOVLJICA i » ii b 11 m b » i u b ■ i » i m i m m » ■ ■ ■ rmri □□□□□□□□□auuuixJULoa^uuumuu^ □ □ □□□□□□□□□nan ijuTnmnnnii TRŽIČ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n FEMC RUDOLF S gostilničar TRŽIČ Srečno novo leto 1934. želi vsem svojim cenj. odjemalcem MARTIN MALI avto-duko ličanje in spi. tapetništvo DOMŽALE MARTIN PRESERN vrtnarstvo RADOVLJICA FRANC KLAV2 □ mesar Radovljica JOŽE ČEBAŠEK mesar RADOVLJICA JlJanDDDaOaDUUUULlUUaUULlLOJLJLHjg ROTAR FORTUNAT pekarna TRŽIČ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□LJ KATI PRETNAR g strojno pletilstvo □ TRŽIČ MATEVŽ ERŽEN avtopodjetnik GORENJA VAS - ŠKOFJA LOKA KOLODVOR Srečno novo leto želi vsem svojim prijateljem in odjemalcem Anton Miller VINSKA TRGOVINA IN GOSTILNA Stob-Domžale □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ ■■■bhob Mestne hranilnice v Radovljici □ □ B§ Ivan Pogačnik mizarstvo RADOVLJICA □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o FRANC PERC pekarna RADOVLJICA Srečno in veselo novo leto želi JOŽA POGAČNIK krojaški atelje RADOVLJICA "□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a ir_np □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ni RUDOLF LINKE avtopodjetje ŠKOFJA LOKA □ □ □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I □ OTO RAVNIHAR □ g avtopodjetje □ □ LJUBLJANA ŠKOFJA LOKA g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□LJ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n B □ □ □ □ D 5 □ Jože in Marija HaSner gostilna in trgovina z lesom □ □ □ □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto želi vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem usnjarna JERNEJ ROLHAR i DOMŽALE Srečno novo leto vsem cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem JOSIP SENICA trgovec □mgmnnnnnni n ii ii »nun n h b b » h »n h^ □ Vmfic Savttifk MANUFAKTURA GALANTERIJA RADOVLJICA BLED JESENICE DOMŽALE □ S □ aDDDDLLlUUlJLiaDDaO^ □ • □ Srečno novo leto želi □ Srečno novo leto želi VINKO MiiLLER trgovina z vinom PAVEL RERTONCELJ valjčni mlin ŠKOFJA LOKA DOMŽALE DOMŽALE □□□□□□□□□□□□□LJULOJu Srečno In veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem IVAN JANEŽIČ trgovsko vrtnarstvo MENGEŠ ]□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ MARIJA TONCIC kiparstvo KAMNIK □ FERDINAND TONCIČ H soboslikar, pleskar in črkoslikar P KAMNIK ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ULiL: Srečno in veselo novo leto želi vsem cenj. obiskovalcem in se za nadalje priporoča restavracija Kunstelj RADOVLJICA Srečno novo leto želi tvrdka □ □ ^ □ ° S E p B B □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□L □ GJURIN IVAN brivski salon KAMNIK $an(io flovak inoanannncncDnnnnnnaannnannnDr L JOSIP IN ZOFI PRUSNIK gostilna in avtotaksa KAMNIK □□□[^□□□□□□□□□□□□□□□□□Du □ Telefon št. 8 § B B B B B strojno pletilstvo (tovarna) Telefon št. 8 ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n □ Srečno in zadovoljno novo leto želi IVAN NASTRAN industrijski mlin RADOMLJE amuuuuuuunmnnnnnnnnnnnnnnna □ B □ u □ □ □ □ RADOVLJICA □ □ ANTON SKOK parna žaga, lesna trgovina DOMŽALE ter se priporoča cenjenemu občinstvu Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom In se za nadaljnjo naklonjenost priporoča FRANC OSET restavracija — sobe za tujce — solidne cene DOMŽALE Srečno in veselo novo leto želim vsem Filip Potočnik trgovec in gostilničar □UUUUUUUULOJDD ^UUULIUUUUUUIJULI Srečno in vese- □ □ Srečno in vese- — 9 n lo novo leto želi g g Djuro Potočnik R 8 Kermendi lo novo leto želi Franc SREČNO NOVO LETO ŽELI □ □ vsem svojim cenjenim odjemalcem ter se tem potom tudi S g najudanejše zahvaljujem za naklonjenost zagotavljajoč, da □ y bom tudi v bodočem letu nudil res najboljše mlevske izdelke □ IVAN KURALT § valjčni mlin □ DOMŽALE g □□□□□□□□ULIUUmULJUUUUU Srečno in veselo novo leto želi vsem POLJANŠEK avtopodjetje ŽIRI □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnnnconi □ Srečno In veselo novo leto želim vsem svojim odjemalcem in prijateljem FRANC MAJDIČ valjčni mlin VER PRI LJUBLJANI, p. Domžale <9$ Hotranfa&e n □ □ Srečno in veselo novo leto želi VARŠEK FRANC konces. mestni zidarski mojster TRŽIČ g □uuuunnnannannnmnaannannanco yLiuuLiuLoanatxDacri □ Srečno ln zadovoljno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem in prijateljem ter se cenj. občinstvu priporoča za nadaljnjo naklonjenost PAVOVEC FRANC gostilna in trgovina z vinom in mešanim blagom DEPALJA VAS 10 p. Trzin n u □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a g □ LEO MARKIC pekarna RADOVLJICA Srečno in veselo novo leto želi svojim cenj. gostom-odjemalcem in se priporočam za nadaljnjo naklonjenost Viktor in Marija Hodnik ključavničar — restavracija LOGATEC Sokolski dom □ □ □ □OOOXlDClDDCDaDn HnnrrTTXirTTTTTTnnrTr^ n n n n 11 mi u n n tf 001 IIT11 'JLOJLJJUUDUULJLJLOJJLHJLH^ JJLO □ □ O □ □ □ □ □ □ □ g □□DDDDDDDDUUUDDDDDDULJULJLILlUDDn □ u Vsem srečno novo leto! GREGOR TRSAR LESNI TRGOVEC IN POSESTNIK LOGATEC □ □ Srečno veselo novo leto želita vsem svojim cenjenim gostom — poslovnim prijateljem in se za nadaljnjo naklonjenost priporočata Franc in Cilka Brenčič gostilna in žganjekuha VRHNIKA 140 □ □ □ □ B D □ Miroslav Puppis sodavičar ]□ BauuuuuuDDDDDuuuumja GOR. LOGATEC ILUJULUULJDOaam^ Srečno iiovo leto želi vsem svojim cenjenim gostom, odjemalcem, poslovnim prijateljem ter se za nadaljnjo naklonjenost priporoča ANTON PUNTAR veletrgovina vina In žganja na debelo — restavracija LOGATEC □□□□UULULJUUDDDDDDDDDDi: iixn3aaaDaarxaDaixiuu^^ IIlDDDDDDDDDDDCPDCOlPDIIDDDDDDDDDC Srečno veselo novo leto želi vsem cenjenim gostom, poslovnim prijateljem KOČEVAR FRANC gostilna in vinska trgovina VRHNIKA Franc Dolžan GOSTILNA »PRI LECTARJU« RADOVLJICA □□□□□□□□uuuuLiLUuaggacaganmjnuuuuuuuuuuuuuncnnnnnnnnnni 11 n n«i! u pn viriinnnonrinnni frrrrrrrn n m h m m § 1 1! □ " MED MESTOM B IN DEŽELO g posreduje »JUTROV« mali oglasnik Josip Jernejčič trgovina z mešanim blagom VRHNIKA □UUULIL1ULK JL lUUmULHJUULH-HJ II H JUDOr Ivan in Marija Čeme gostilna pod »Klancom« VRHNIKA __G ncDaanaDDuuuuuuijjuuuij, 11o oxo Hrani, Mcfia go&a in Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem in obiskovalcem FRANC BENEDIK trgovina ■— gostilna STRAŽIŠČE PRI KRANJU □ □ ALOJZ SMOLEJ kleparstvo in vodovodna napeljava KRANJ □ □ □ H □ □ □ □□□□□^□□□□□□□pppnnpaappppnppppppppppppppj □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□': □ g KRANJ '^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ni □□□□□□□□□□pppppppppppppppppp™ tooooocninocinddeeadodgcecm S FRANC BOHORIČ □ P IVAN TEUERSCHUH g g ANDREJ KRISTAN g pekarna □ g steklar m trgovec mešanega blaga rj □ urar □ □ □ " TRŽIČ g g TR2IC g G ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□pppppnanciai □□auLOJUuonojuuunacoDDaaaanGai MATEVŽ HAFNER mesar ŠKOFJA LOKA amnramnmnmmnn □□□□□OTamannoapomPPPPPPPPa □□□□pamnmnn^^ □□□□□□□□□□□□□□□□□□pppnpnnnnnni §□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□: R PR R R □□ gP Srečno in veselo novo leto želi FRANC MERHAR R [ □ □ Srečno novo leto želi obiskovalcem brivsko-frizerskega n □ □ D □ □ □ salona »ANGELI" JOSIP PETRJC TRŽIČ, Glavni trg 18 □ P □ P n R p S p S p e p p p H □ □ □ ~ □ Srečno novo leto želi cenj. odjemalcem ter se nadalje priporoča KAROL RUECH trgovina in gostilna ANA ŽAGAR hotel »Ljubelj« gostilna Zadružni dom TRŽIČ TRŽIČ »"□□□□□□□□PPPPPPPPPPPPPPPPPPPP □ □ NIKOLA KOJIČ □ g g brivski salon 3 g ŠKOFJA LOKA § □□□□□[^□□□□□□□□□□□□□□□□□PPPPPP □□□□n □ Srečno in veselo novo leto želi vsem □ cenj. gostom in se za nadaljnjo na- □ klonjenost priporoča □ Fani in Janko Galjot restavracija pri »Otetus □ ŠKOFJO LOKA R □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□d! □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□cocooj □□□[^□□□□□□□□□□□□□□□□1-il-iljuulluu □□□cDaaiiCTX]ULMJLJU gnuuuuULUJ (□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□(g OC □ □ □ □ Srečno in veselo novo leto želi □ □ □□□□□□□□PPPPuPPPPPPPPPPPPPPPP IVANKA GLOBOČNIK HOTEL »POŠTA« TRŽIČ SODPPC ]□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ Srečno in veselo novo leto želi □ ANTON BELHAR mesar — prekajevalec TRŽIČ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□^□□□□□D [□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□PncPancig Tržlška posojilnica r. z* z o« z* Srečno in veselo novo leto želi Janez VERDIR mesar in prekajevalec TRŽIČ ^□□□□muuLA-ODaroaaanaojiJULiij 3GcncacDnnncoDDannnnPPpnpPOPP Srečno veselo novo leto želi autopodjetje Srečno novo leto želim vsem svojim cenjenim odjemalkam in odjemalcem Joško VEBER trgovina z lesom, ogljem ln deželnimi pridelki — Zaloga cementa Škofja Loka (pri kolodvoru) Telefon interurban 9 _□ ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ppppppopppppppopppppppp" Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem ANTON SAVNIK trgovina in mehanična industrija pletenin ŠKOFJA LOKA Več sreče v nov em letu želim vsem Autopodjetje PEPI GORIČAN TRŽIČ Perniiš TRŽIČ Tržič :□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□cocDarjna; o3[X!DnaDn0PP0PPPPPPPPPPPPPPPPapPPPPPPnPPPPPPPPPPPPPPP00PCDi LONČAR IVAN hotelir in narodni poslanec TRŽIČ Srečno novo leto Selita cenj. odjemalcem ter se v nadalje priporočata Fr. in Tončka Zaplotnik gostilna ln trgovina usnja KRIZE pri TRŽIČU Srečno novo leto želi ter se za nadaljnjo naklonjenost priporoča FRANJO STRITIH koncesijonirani tesarski mojster TRŽiČ nnnrn^nnnncnnnaanaananaaaannaauuuuaauuuuuui^ji ANTON JEŠE izvoz in izdelovanje vsakovrstnih čevljev TRŽIČ □ □ □ □ □ □ J[X]DIJUa3aULtUULJLJ^^ _t~h mu luuuLULJUUumuLiLiuLim Srečno ln veselo novo leto želi ( MARKELJ IN SIN DRUŽBA Z OMEJENO ZAVEZO - .. j trgovina usnja, čevljev hi surovih kož — tovarna Čevljev — C sedlarstvo in tapetništvo [ TRŽIČ f DGaDmmooocmiBonir julojuu^ FRANC BENEDICIC modno krojaStvo JAVORNIK Gorenjsko nopamna j juuGaxax3aaaaoaDO oaar^;nnanDDDaDaouLiuuu^ KOSMAČ FRANC modno krojafitvo SL. JAVORNIK ;!ixioDocmimiommi ottlojddoulhjliuudddcoiluliuljl^^ IVAN CERNE modno krojaštvo SL. JAVORNIK BDGD[X3DDC03l3CCGC03CE1[ M. POLJŠAK restavracija, trgovina ln prenoč. JESENICE LjULIUL.il I II .IIXILJLIUULJLU-Jl.il B II H UUDOC MATKO VOVK dam ski in moški krojač g JESENICE __g ^uuijuuL0xoxoxJLiuLiuuuuuaaaa gDUUULJJUUUmUUULODaC Janez, Miha čeme pekarna ln apnence JESENICE Kralja Petra 10 RAKOVC IVAN brivski in damski salon jesenice ir- pujuLiLiijmaaoDoauuLLAJLJULOxana DC □ □ □ □ □ 3 IGNAC 8PENDAL □ □ izdelov. vsakovrstnih obuval sl. javornik COP FRANJA modna šivilja jesenice OIXaXlUULlLIULIUDOOaUUUUDDDDCXDD □ ROJS FRANC avtotaksi JESENICE □ □ Franc Vavpotič tapetništvo JESENICE Ukova 2 □ ^□□□□□□□□□□□□uuaDDnnDConi □^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o □ LAZAR ANTONIJA šivilja jesenice Aljaževa c. 2 □□□□□□□□□uuuuuLnHmnnm ii n n ijc □ PAVLA VTLMAN fotoatelje o uanaonoaantxocxnDDnnDDnnooDDB BaonnoanonnouuuLonuuuuuuoDnoa □ g jesenice PEPCA KLINAR modna krojačlca JESENICE Fužinska ul. 1 ROVAČIČ MIHAEL trgovina z mešanim blagom JESENICE bodalsjuuljlsl.il iulluljuuuliuumudddq DRAGO BAHUN pogrebni zavod za vso preskrbo in □ prevažanje, splošno mizarstvo 3 JESENICE 51 POŽENEL STANKO pekarna JESENICE 9aoaDOOUUULJUUUUUEX3DaOUUUUUUUU DORI PIRMAN brivec q JESENICE Javornik 9S §™oo™™™o§ i § B □ □ CIRIL BAJŽELJ mesarija JESENICE m □ Anton Nikolavčič □ □ kolodvorski trafikant □ n □ □ JESENICE H R □ □ □ □ jO □ i J:'.man iaaix]DonannnnnnanonnnnmnnnonnnnnDnnnoocDocDn B □ ~ □ J. REGOVC trgovina z mešanim blagom □ □ R Srečno in veselo novo leto želi Podružnica „JUTRA" JESENICE Obrtna ulica Jesenice P JUSTI ROZMAN foto trgovina In parfumerija JESENICE Gosposvetska 17 __ mulpuuuuuuduuuijjuuuuuul'1 mu HORVAT in drug žgano slikarstvo JESENICE S □ □ □□^□□□□□□□□□uuuLiL^^ GmDcnTnroDaan[xrananaonn^ aaDoanaancDoaonnnDaonDnnnnDnonDODnnnnnnDnDnno rcr~nnnnnnro n x n it h ».n"" »"inrmm nni mmnin i;» m'««* h mi«n mm □cjonnaaoDaanuuuuuuuuLLiouauiTDn uuumuuuLJJUUUUuuuuuuuuLuuuuuu ri JOSIP MIHELAČ PAVEL DEMAK brivski ln damski frizerski salon JESENICE Javornik ■jmonDi .i jDocoDGixinDnuuuuaDonDu pixiricilo:o,jtJi.ji n ii luuuoaanaLiuiJuuu MATEVŽ RABIČ tvorni ca žičnih modrocev ln druglb žičnib pletenin JESENICE Javornik 66 ITEP- .UULOJLOXEgXILOJULlUUUU REV JOŠKO modno Čevljarstvo □ □ □ S B JESENICE Fužinska al. 1 Ivanka Ferbežar Šivilja i JESENICE Aljaževa 4 § j: g g ^□□□□□□□□□□□□□□caBonuuDooDnna splošno krojaštvo □ □ Franja Karba mannfaktnrna trgovina SlomSkova S JESENICE □ § JESENICE □ □ □ □_ __ ~ ulhjlh ji a h nuuLiuum i ii n ii iulot a m j m ii h n h n h mi u n h mth ppanmigopco □nmnnnnocrannG^^ mnpnnuL'uuuubiJUULODoannDaL3ang uiJuuuuuuuuuamuLjjuLo^uj! 11 u. S B B R B B g B s □ □ r □ §§ SREČKO GOSTIČ modno krojaštvo JESENICE Industrijska al. 2 □ □ □ □ Andrej Herman □ o B mesar JESENICE JAKOB HRIBAR splošno ključavničarstvo JESENICE Sava IVAN BERNIK mesar JESENICE MATEVŽ ZAVRL mesar in gostilničar SLOV. JAVORNIK 6 hulinj r n ii ii tum LtJUIJUULXJULLLJUUUDDDDDCDDDDDDUlJ DEŽMAN JOSIP restavrater ln mesar JESENICE □ □ □ B B BB □ □ Kralja Petra 12 B p □ □ _ B tu □□□□nmnuuLiJULiJLDanaxiDnnnDon □□□□□□□□□□□□□□□□□□□uulhjlhjliljlo □□□□□uuuuuljuuuuijxjuuliliulh MIH, □ v.. □ BOHINJC IVAN krojač JESENICE PAVLA ARNEŽ eksportna slaščičarna JESENICE Fužine 131 Pogačnik Josip trgovina s čevlji LJUBNO JESENICE annmmnm ZOFKA MALENŠEK strojno pletiljstvo M BOH BISTRICA jlujuuuulujuljuuujl^ FRANC MANDELJC prodaja tobaka, razglednic in pisar- [=j niških potrebščin — rezanje drv □ BLED n RESTAVRACIJA POTOČNIK J. Juretič □ □ §B BLED B B □□□□□□Ul ALEKS AMBROŽIC urar in trgovec BLED Cankarjeva c. 47 AVGUST ROZMAN splošno ključavničarstvo boh. bistrica gjUULlJLIUUUULAJL^ x™o™ FRANC KUNSTELJ Z splošno ključavničarstvo, trgovina t železnlno, kolesi, stroji in zimskosportnim blagom BLED I "jm:xjuuuuuuLiJuuuuu^ ■nni n h p p irnnnnnni n n i n n inronnnnnr oaatxraaxnDcxDOTno^ □ Srečno ln veselo novo leto želi svojim gostom in se priporoča za nadaljnjo naklonjenost IVANKA ZAIČ gostilna BLED uuijuuLHJLiuuiJ jlijl JUuuuLAiiLLoroinnniJUi luuuLiLiiJuanni SREČNO NOVO LETO 2ELI ADOLF ZAVRTANIK tvornlca čokolade LESCE — BLED □CL*JLIJULXXjCJULJLILJUUL^ I I. ti k 11, HJLJL Srečno novo leto žeii vsem cenjenim B B odjemalcem in se priporoča v nadalje g Franc Ambroži* mesar BLED Telefon št 71 ^uuLOJuuuuammaGm mmnnnrn«n»»n n L innnrTinnrrrTnri. DuujuuuuLLiuuuuuuuunnn^ ^□□□muLLOJLiuumnnncD^ □□□□□□[^□□□[^□□□□□□□□□□□□□D Srečno novo leto želi PAVLE MEKINC brlvsld salon BLED I Srečno In veselo novo leto želi vsem obiskovalcem in se za nadaljno naklonjenost priporoča IVANA LOGAR gostilna BOHINJSKO JEZERO Srečno novo leto želi vsem cenjenim gostom HOTEL TRIGLAV BOHINJSKA BISTRICA Srečno novo leto želi vsem cenj- odjemalcem in se za nadalje priporoča MARTIN PERC pekarna — »Buffet« — Telefon 53 BLED .o n n'ii i v rnrrrTirirToxn^ncaxDDa BaDaaanaaaa3aDcx]mncannaacrou □□roeTrrriuuuiJLiuuuu PD.JUL)LLILILUULIULI. I LOJU.H.111 IJLUJJUUUUUUUULIJLO^n KRALJ. DVORNI DOBAVITELJ JURIJ RAVNIK parns pekarna In slaščičarna (Bled Grajska eesta 94 Grajska cesta 91 JJUULLJLJULJLI Hm IJLL1JULIUUUUUUUULJUULI I 1.1 m ITD ." ju u. a i ,Q3oa[X3DDDQcxan[xriGni SREČNO NOVO LETO želi vsem cenjenim odjemalcem tvrdka G.Budkovič ter se tudi za nadalje priporoča Bohinjska Bistrica Dmncxonncnnnnna3DnnnuuuiJLiLinD Srečno in veselo novo leto želim vsem n svojim cenjenim odjemalcem In ' dobaviteljem Franc žmitek Bohinjska Bistrica BULJI H H IUULJJUUUUUUULIULOJ.il .UIPl □ nLHJUUI II JI T^iDnDODD□□□□□□□□□□□□□□□□□OJLl^ fl □ Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem JOŽEF KOROŠEC mesar BOHINJSKA BISTRICA ter se tudi nadalje priporoča EDtiinEomcEaooocEcninrnim^ 3 ajaanoouuuuuLiumLJu uuuuuuLUJULJumuuuuuaaa^JUDm Srečno novo leto vsem cenjenim naročnikom FRANJO STO JKOVIČ splošno ključavničarstvo BOHINJSKA BISTRICA ter se za nadaljnja naročila priporoča ri a rrrirtro^nnnmnnnrrTfwnrTni u b mm um m u »mrin □ □ -nnm h h m »*»n »n h m » mi n h n n h ii ii h m h « nnmuuuui n w ijuuulojuuuuuulJluuuuulilojuljlo uuuuuuulajuuuuuuuuuuljjl^^ P : _____ MOVO LKTO ZKM fl. «0«4liA-BLE» STROJNO JllZAKSTVO IN POGREBNO PODJRTJR 18 ii m 11 n 11 n«11111 n ii in i1111' u mn»ip»iH»iiii»iiiiimiiimiinirninini bjuuuuuuuuuulojuuui juuii i i j m i IIII n hjuuuuulo mimmimumm mnun lpotdtatri k (potavja □□□□□airaDODUUuuuuu^ □ □ □ franc knez krojaški mojster VIDEM pri KRŠKEM □ Franja Krieger - Dolinškova sodavičarka ipeajpppnauuuuuuupppp^ g Macefc J van mesar — gostilničar JOSIP HOLY diplomirani lasničar, frizer za dame in gospode O □ □ kristina arnšek g gostilna □ VIDEM — KRŠKO g {□□□PPPnPnPnPmmPODOPnPPOCDCID ppppppppppuuuuuuuumappuuuuuu vinko grabnar trgovina in gostilna pri kolodvoru BRE2ICE CODIXnXnDDDDDDDOOODDDDCOaDCOO iuuLiLiuumuumiJuaacxjLjmuuuuuuD^ franc urbas in bitenc d □ 0JDaac3DDDmL0janauuLJUuLiuuuDDn uLOJUuuuuuuumonooouuuuuui^ n □ □ O □ □ □ franc kužnik mesar in gostilničar VIDEM — KRŠKO iikinDnonomnomDODooonDDDnnaoni BR. RUMPRET tiskarna, knjigoveznica, zaloga uradnih tiskovin KRŠKO □ □ □ □ Srečno novo leto želi FRANC DOBRAVEC dimnikar □ P □ □ □ □ LITIJA Srečno novo leto želi cenj. strankam Gustav Paidasch frizer za dame in gospode BRE2ICE :pgppppdgppppppix!cjpppppc izdelovalnica kotlarskih izdelkov in avtogenično varenje □ BREŽICE iuppopgpgpppppgpppppppdgpppppg ojxixaxnjxxoxixnxDaaDDm s bogo vič feliks e □ mesarija R BREŽICE albin waland slikar ipaaoppGPauuuuuuuuoaaajGuuuLion KRŠKO :nGnaGGPaaGGPaoGPnaPGGPPGPan franc šilovinac g ^ brivec u O KRŠKO g OTDDDODDIiniinillllOOOOOOajO □ □ □ □ □ □ □ Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. strankam in poslovnim prijateljem STEGER DRAGO slikar Srečno in ve6elo novo leto želi vsem svojim cenj. gostom in se za nadaljnjo naklonjenost priporoča MATKO PISKAČ brivec □ n □ □ □ Srečno novo leto želi KORENT JAKOB hotel »Narodni dom« □ meler anton g čevljarstvo p g BREŽICE g □ljuuuppmuluuuijaxjppgpppppppp gostilna tomažič josip starc trgovina z mešanim blagom KRŠKO VINKO BON vinska veletrgovina □ □ □ □ KRŠKO lUUPGLUUUULJUGPPGPPPPPPPPPPLIUUU Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem in se za nadaljnjo naklonjenost priporoča Valentin Kozlevcar mesar in prekajevalec RAJHENBURG - KRŠKO noDDDDoaocniEoaonoDocnDooaoa Julijana Verbič trgovina z mešanim blagom SEVNICA franc zupanc mizarstvo y ŠMARJE — SEVNICA g franc trupej gostilna — lesna trgovina ŠMARJE — SEVNICA DGPPaaGGGGPPPPcra anton gabrič mesar ŠMARJE — SEVNICA josip počivalšek trgovina z mešanim blagom KRŠKO oPGDPGPGPGPcaaaPGaauuuuuupppi inonnoannDnoonDnnannaonnnnoonn B ana jama g g gostilna p KRŠKO JOSIP KRIVEC trgovina mešanega blaga, nakup deželnih pridelkov Vojko In Jela Šribar restavracija na pošti uaaxraDooonDDonnnono vinko in nežka dolenc mesarija ŠMARJE — SEVNICA ^GDDGGmaPPPPPPPPnODOPGPCDPG CTnGDUGUUUmGGPmPPPPPPPDDODnO □ josip in alojzija stritar g g »Hotel GregoriČ« □ g KRŠKO g Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenjenim gostom, odjemalcem in se za nadaljnjo naklonjenost priporoča DER2IČ KAROL gostilničar in mesar □ brežice r ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□uuuuuLJLoaaDnnncDon g t | g M. PRESKER ° B trgovina z mešanim blagom )mnDm00nn00mn0n00amDD000m □ ivan jerman g g pekovski mojster in gostilničar p □ KRŠKO g igggpggpgpppgppnopgppppppppnoo ° krieger edvard q lesna trgovina, mesarija in gostilna □ KRŠKO g ODPanppnppppnnnDnnnnonoonnnm □ n □ franc šribar g g mesar in gostilničar p P RAKA PRI KRŠKEM Srečno in veselo novo leto želi JOŽE BERLOŽNIK splošno ln mnetno vrtnarstvo rajhenburg p raxJGPPappoDDcnaomGDGGPPPPP^ lanaoDnDGnnnnDaDDmGnnDnmDC^EimmnnnDnpcH^im Ignac In Rezi Jug »HOTEL TRIGLAV« lUUULIUULlJLILJUUUUUDaPr i edi schoner j splošno kleparstvo J RAJHENBURG HJUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUGPC marica ln martin rovan gostilna Schweiger RAJHENBURG ŽJUUUUUUUUUUULOJUU^ 1jLLOJLAJLOJUUUUUUUDOgnOOOIlDnDIj martin završnik brivec RAJHENBURG p brežice sevnica ippppppopppppnnoopc p p p p p □ karolina robavs gostilna ŠMARTNO PRI LITIJI □pppnpnppppnpDPPDPPPPPPnonrajZj g jožef in jožefa merc g □ kolodvorska restavracija p SEVNICA pinterič franc trgovina z mešanim blagom RAKA PRI KRŠKEM IPPPnDDPDUULJUUUULiUPPPPaUlJJLIUUU b dular joško □ — mizarstvo RAKA PRI KRŠKEM □PPDPPPPPDPPPPPPmPDOPPPnDPPLi luuuuuuuuuppppppuuuuuuijjupmup ~ p EDO IVANUŠ trgovina z mešanim blagom p nxjpppppppppppppnppppppppppppD p p □ zrimšek rudolf g brivec p LITIJA g LanPGPGPOPPPPPppppppcppnocapo npppppppppuuuuuppuuuupppppppn ° deržič ivan pekarna ŠMARTNO PRI LITIJI nooDPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPS IPPPPPPPPPPUUUUJUUUUUUJUUULJUUt I p p g mirko novak □ trgovina z mešanim blagom R ŠMARTNO PRI UTIJI □ppppppppnppppppppppppnanooi tnpppppppppppuuuuuuppppppppppo' p □ □ andrej vodičar pppppgpgppppppppppppppppppppo □ kastelic ivan □ splošno čevljarstvo g LITIJA g ppppppuuuuuppmuuuupppppppppo npppppnpppGPPPDGDPDGnnapa p JOSIP SCHENER g mesar in posestnik RAJHENBURG p , splošno krojaštvo g LITIJA n 1PPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPPP blaž kimovec čevljarski mojster p p LITIJA kušar julij splošno čevljarstvo p LITIJA gPPPPPmUUUUUUUUUUUUUULJUUUULIg □ jože borišek g g mesar, prekajevalec in gostilničar g LITIJA P franc rostohar g trafika 5 RAJHENBURG uuuuuuuuupppDDappDPPPaaaDaaaa UUUUUUUUPPUUUUULLJPPOPGPC ludvik kržišnik trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami RAJHENBURG KRŠKO □ S —' 8 ippcpppppppppppppppppppppppppd DPPPPPPPOPDDPCX]PPnPCOX3PPPPDi preželj ljudmila parna pekarna LITIJA p □PPPPPPPPPPOPPPPPLIULBJUGPPPPPP' i luuLJULJUPOJLUJUDnnooDnr: □ franc miklavčič □ trgovina z mešanim blagom, zaloga opeke in kamnolom RAJHENBURG alojz verhovc mesar in prekajevalec LITIJA nnnnnnnnr^nnnnnnnmnmDDPPPPPt nuiJULJUUmuuuUDnPPaLOJUULlULlPP peter šetina trgovina z mešanim blagom RADEČE - ZIDANI MOST Mihael Žraavc trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki RAJHENBURG Srečno ln veselo novo leto želi vsem cenj. odjemalcem in poslovnim prijateljem p p P P P P P □ RAJHENBURG g gjPPPPPPPUUUPPPPPDDDOPPPPPI ALOJZ TRATNIK mesar BLAŽ JERIČEK trgovina z mešanim blagom in deželnimi pridelki RAJHENBURG MARIJA RATHEV □ pekarna — gostilna □ RAJHENBURG Rr-im-mm bhbhhbhuiibb mi g ji im a fl ml uliuuuuuuuuuuliljuul^ jl juu □ lojze in rozi erjavec g gostilna g RADEČE VINKO TABOR čevljarstvo RADEČE pri Zidanem mostu Srečno ln veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem in se za nadaljnjo naklonjenost priporoča JOŠKO VAHČIČ trgovina z mešanim blagom VIDEM - KRŠKO „PETA" družba z o. z. tvornlca lesenih pet in dragih lesenih izdelkov RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU □ rudolf knez ključavničar in avtopodjetnik g — RADEČE pri Zidanem mostu □ &XHXODPPOOPPPPanOODPPPPPPCE3G nppLOJUUuuuuuuuppuuuuuupppppa janko rogelj 5 splošno krojaštvo — zaloga oblek p in perila P LOKA - ZIDANI MOST 2ANE HALLER gostilna □rm nnpnnnnnt mrnnrfinni TnrmnrTP ^□PPPPODmPPUULJUlJUUULJLILIUUPCT 'HUUUUUOUUUULJLJUUUIJ^ Srečno ln veselo novo leto želi svojim gostom ter se v nadalje priporoča gostilna »PRI MEDVEDU j LUDVIK MEDVED : SV. PETER ; ZIDANI MOST ^ppppLiuuuLimuLJLapppppLJUuuuuuupppp^ iliugu «±ipppppppppppaaoppppmppppLUUuuu Veselo in srečno novo leto želi vsem svoji mcenj. gostom HOTEL JUVANČIČ ZIDANI MOST IGPLlULUUUULUUULjUUULUUUI .JDGUlJJLy Mr. ph. MIRKO HOČEVAR lekarna pri »Mariji Pomočnici« RADEČE pri Zidanem mostu lUUUUULOJULiLLOJGLlLILtLlUl H H im H H O J §IVAN VODOPIVEC ° brivec g ZIDANI MOST JUULJLO jnLXDPanEPPPPPppppppppg ajlfljllliuuuuui .h. jupojliuuuliuixhxq LEOPOLD PERDIH S strojno ključavničarstvo, mehanična H delavnica, avto-prevozništvo , u p LOKA pri Zidanem mostu P ppppppcraxMxnx]ppppppppppppa oxdccgpdodpponoonooppppppppn duuliuuuuuljuuuliliijuuuijl^ □ p ■' g g Srečno in veselo novo leto voSči vsem svojim cenj. obiskovalcem ln se priporoča za nadaljnjo naklonjenost | | KOLODVORSKA RESTAVRACIJA ZIDANI MOST R § in HOTEL »MARIBORSKI DVOR" V MARIBORU RADEČE pTi Zidanem mostu g g TOMO MAJER tnnmPnnnrH h »»mm n luuLAJLOJULiapG ULiLimca3aaaQX3umpixipajouu,ii' h ii, ft inrTTnrTTnfTTnrrTnpppDi h b h. bj i, h i h annnrii v in im ii o h u n oni; n m ii im B FEROO LAZNIK strojno kolarstvo želi vsem odjemalcem in prijateljem srečno tn veselo novo leto ter se obenem Se nadalje priporoča za cenjeno naklonjenost. radeče pri Zidanem mosta g ni B-m i i ■ b iji mi u ii itpjulii mimni Ittatitfoufte eestit&e Restavracija »GRAJSKA KLET« Grga Basletič MARIBOR U33330CI OGaaoDmuuuuuuuuaoDDoaaDnnco uuuuuunono FRANC X. WALLNER tapetnik in dekorater MARIBOR Grajski trg 6 ^ Pff-pnrinrinrii JULimUGaaOPaOQPDaOOQt FRANC WEILER, Bilerbekov nasL trgovina barv in parfuraerije MARIBOR Gosposka ul. 29 Lkx30oa3DaaoananD^ OTPLiuuuuumaaoiJJUumuuGmnna I. mariborska »»lekarna ADOLF BERNHARD MARIBOR Aleksandrova c. 51 □□□□□□□□□□aaaaaaaaaaaaaaaaaLi! FRANC GERT svečarna in medičarna MARIBOR Gosposka ul. 13 caDDGaaaapapaaaaGar: JOS. STERNAD puškar MARIBOR Aleksandrova cesta □□□03x10000000001 □oomooonaaaaaoiXDaononnnooDn ALBERT VICEL § specijalna trgov, s kuhinjsko posodo g MARIBOR Gosposka ul. 5 g osGaaDaaaaaaDaaaGGaaaaaaoi cGGGaaanopaooaGaacaGGGGGO BAJKO ZOTTER krojač n MARIBOR Vetrinjska ul. 11 u FRANC NEGER & SIN B tovarna šivalnih strojev in koles MARIBOR Slovenska ul. 29 « Prodajalna: Vetrinjska ul. 17 y juuuomuuuuuuuuuoGGoaoaoGGPGGi □□□oouooijliuuuljuljuljuggooogdooct »ELEGANCE« damski salon klobukov MARIBOR Aleksandrova c. 13 ^ JUUUUULOJUUmJJUUUUUUUUUOU rooaDuuuuuuuLJUULii-iuunaDGi QXCTJGUU0L)L/Ja3m^ Jakob Perhavec trgovina alkoholnih pijač MARIBOR o ii g ii n ii n ii u ii n tii ii .h b ii innnnnnnnr »Ljudska samopomoč14 v Mariboru □□□aGaaaoaGauuGuuuuuuaaaaaaao FRANC FILIPIČ mesarija MARIBOR Jurčičeva ul. 8 lonoDGnonnnnnnocnouuuijnnaaiiiaog □ 8 ZORIC ANTE □ □ R Jadranska klet n n P MARIBOR § ° □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□I SREČKO PIHLAR manufakturna trgovina MARIBOR Gosposka ul. 5 M. VRHUNC specerija, delikatesa, glavno zastopstvo kvasa P. Teslič, Sisak in slada za pekarje MARIBOR Maistrova ul. 17 GUmUUUaOGaOUULUJGGGGGOCO W. \VTTLACZIL pekarna MARIBOR Grajski trg 8 □aaoaaaauLJijjaaaaaaaaoaaai ZLATA BRIŠNIK trgov, s papir., galan. in knjigarna MARIBOR Slovenska ul. 11 FELIX SKRABL manufakturna trgovina MARIBOR Gosposka ul. 11 Fr. in Marija Zemljič hotel ln restavracija pri »Orlu« G MARIBOR Grajski trg B S □ ~ A. PLATZER trgovina s papirjem, knjigoveznica, kartonaža, modni časopisi, razprodaja MARIBOR Gosposka ul. 3 Mariborski otck □□□□aaaaaaaaacGOGGGGuGG JULIUS CRIPPA trgovina z delikatesami in vinom MARIBOR Slovenska ul. 3 uaGaaacGaaaaaaGacGGGGGGGaaaaa ANTON PAŠ modna trgovina Slovenska ul. 4 mr MARIBOR KAROL PREIS zaloga pohištva in preprog JL1RIBOR Gosposka ul. 20 DULiuLJLiuuuoGoaaGDaaaaaGoaGGij 1934^ laaGGUUUUULULJLIUULlDaDDa nuuuuLiLJLnx3aoaGGQQQauiJLiLiLJUGan " R n R S S D a tovarna mesnih izdelkov P ANTON TAVČAR Jurčičeva ulica Srečno novo leto želi MAKS PUCHER Modni predmeti za dame in gospode, perilo, platno, belo blago, pletenine in drobno blago MARIBOR Gosposka 19 O - s p b a B B b b b d G _ Q P □GGGGGPPaX3GOaGPPOGGOaaGGGGO£ I G V. WREGG R trgov, čevljev, J. \7aidaherjev nasl. P MARIBOR Slovenska ul. 6 r- aaaaaaaaaGaaaaGGGGaaGGGnaacaa GaaanaaaaaaaaaaaaanaaGDDDGGaa G BRAGUTIN CUTICEVA vd. § puškama □ MARIBOR Slovenska ul. 18 □□aaaaaaaaaaaaaaaacGGOGGGacca 9nca0GaaaaG0GacaGaGG0aGaaaaaan □ F IVAN PEČAR drože, kemikalije, parfumerija, foto-manufaktura MARIBOR Gosposka ul. 11 G □ G G d S a H p S g P □ p p S p a G □ VILKO BLATNIK izdelovalnica vsakovrstnih čevljev MARIBOR Gosposka 1 DaaaaaaaaaaaaaapapaaaaGacaS ^□□□GaocooaGGOGGacaaaaaaaGau •GaGacacDaaaaaGGpaaaaaaGaaaaap □□□□□□GoaaoaoaaacGGGoaaoPDOcn ----------------------—" - ,"""",",^r*T3ccipaaopGGaaaaaDaaa ' ' " 1 ' — O" 1034 Ol Srečno tn veselo novo leto žeU FRANC KORMAN nasl. Na veliko! galanterija, pletenine in drobnine Na drobno! MARIBOR Gosposka ulica 3 Bt ^LOjmUUiJULlUUl^JUUUdUUUULUUUUUUUULJUUUOPUU CCTCUJLJl II IMI H M " " » » » " » « ingmQQULllJUULlLJLUUQjQPQ3D. 3 G Srečno veselo novo leto želi DOLČEK in MARINI MARIBOR Gosposka ulica 27 ^UUUUUUUUUUUUL^ C Srečno in veselo novo leto želi ~ ~ FRANC CVERLIN krojaštvo ln konfekcijska trgovina MARIBOR Gosposka ulica 32 ter se priporoča za nadaljnjo naklonjenost OGOJULOJLOJUC MARKO RO§NER Zaloga mannfaktarn. blaga MARIBOR SMoven«ka al. 1» Telefon St. *»»« Samo na debelo! p p p p s R G p 2 G 3 □ G P P □ □ MARIBOR _ G G naappPGaaGaaPGGaaaacaaaGccaaaaaappaaaa JPO Srečno In veselo novo leto želi EKSPORTNA HIŠA LUNA (lastnik ALBIN PR1STERNIK) trgovina galanterije, pletenin, vezenin, drob.iarij in igrač Na debelo! Na drobno! 3 MARIBOR Aleksandrova cesta 19 ijggggggcopgooogggogcggggggggcgggggoouggpggoi UUUUULIUUUOOaGOOOGGOOOGOGaOOGOGGOaGOGCGO Srečno in veselo novo leto želi ter se za nadaljnjo naklonjenost priporoča JOSIP SULIČ B čevljarski mojster, trgovina z lastnimi izdelki : Aleksandrova c. 30 □ ;GGGGGGGGGOGCO i gogpppggpppgpgggggggggggggggggggcggggzjuggggo G G Srečno ln veselo novo leto želi G :i □ G U IJ U □ [J zaloga stekla in porcelana □ Aleksandrova cesta 17 □ _ _ G HGGGGGGGGGGl F. BERNHARDOV SIN: Imejitclj GUSTAV BERNHARD Adalbert Gnsel veležganjarna, izdelovanje likerjev in sadnih sokov MARIBOR OGUUUtrH lUUUULlLiO „M E R A N" Maribor PAVEL KuHAR modna in manufakturna trgovina GaaaaapapppanpaaGGaaaaaGGGaaGi aaaaaaaaaaaGGaaGCGGGGGGGGaopa □ § IVAN KRAVOS | g HOTEL »PKI ZAMOPXL<< § g N Kovčegi, ročne torbice, aktovke, 0 g PAVLA JANČAR □ G G listnice, denarnice, nahrbtniki, G G __N P P gamaše itd. S P MARIBOR Gosposka ul. 30 n P Srečno in veselo novo leto zeli PUGEL 8 ROSSMANN veletrgovina z vinom MARIBOR *rg Svobode S □Liuuuuunnnn f ■" irTnninnmaGGnaooooopppa^ n MARIBOR Aleksandrova c. 9 n n _____... . u u Toi^fnn ri [=j u u M41RIBOR Aleksandrova c. 13 g g leieion m g mGGaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaoG aaaaaaopppaGPOOGPGPGGPaPOOGGP BaaaaaaaGaaGaaaGaaGGGGGGanGpa o oaaGaGaaaaaaaacaaGaaaaaaGGcaaaaaGGaGGcaaacoocaaonncnnnar" INŽ. ARH. JELENC 8 INŽ. ŠLAJMER GRADBENO PODJETJE IN TEHNIŠKA PISARNA D. Z O. Z. MARTINC & STRAUSS trgovina modnega in kratkega blaga MARIBOR vogal Gosposke ulice in Glavni trg raGPPDDPPPPPPGPdaaaafc' nuu-iuuuuuuLJPnPap^ ^ ^VflMSpOVf^ KAVARNA CENTRAL Ida Stlckler MARIBOR, GOSPOSKA ULICA 6 g g onronnro iLO Ji i1 °«innrnnmmoQQaGoaDPQOoaQOPPGOQaooooo^^^ a □ MARIBOR, telef. 2212, VRAZOVA ULICA ST. 11 MEDNARODNI PREVOZI Kavarna »ASTOBIA" MARIBOR W LOJZE STREHAR MARIBOR § ■ M ■■■,...■■...■. I. J ...» ■ I II^JUUUUUUUULIJL^^ "Bočno placuf »{filtru* naročnino — varu} svojcem zavarovalnino! p p p Podružnica »jutra« Maribor Tiskovna zadruga § Maribor o: ffllatitict in ^eCfe □□□□□□□□□□□LiuuuuunuuuuuDDOiinn □ ............. □ □ MATIJA MESARIC □ krojač MARIBOR Krčevina 236 Tomšičeva cesta 6 S BB J. JELLENZ trgovina z usnjem CELJE podružnica Slovenjgradec flS B B □□□□□□aoaoaaaaaaaaaooaaaoccDg LOJZKA SOVINEK mlekarna CELJE Aškerčeva ul. 4 S ° □ □ onHpnnnnf n it u i inmuuuuuUUUaDDU □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□uUUuLC] □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O u □ MIKEC MIHAEL S g pekarna □ □ □ MARIBOR Kettejeva ul. 22 g □ CELJE ANTON ZONTIC g g izdelovalec čevljev □ □ Gosposka ulica g g ]□□□□□ ir" KARL LOIBNER Specerija in delikatesa CELJE Kralja Petra cesta 17 □ □ □ □ iLAJLO^uuLonaconaaauuuuuuL-DDaa d J. V- LEGAT n trgovina z mešanim blagom □ 3LVRIBOR Meljska cesta 57 = iLOXKXJuuuuaaannauuuuuuuuLX}CDn 3 KOŠIR ANTONIJA gostilna a MARIBOR Meljska c. 33 q □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□u V. DEČKO delikatesa »Pri Turistu« CELJE □ DROFENIK ALOJZ g g Specerija — kolonijale □ g CELJE Kralja Petra cesta g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a DOGŠA JOSIP čevljar □ □ □ MARIBOR Tržaška cesta 8 . e.z* >-•>'< sjm &t>-*i iz*v, iz\ goooc JOS. TICIIY I DR. elektrotehnično podjetje O MARIBOR Slovenska ul. 16 Q □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□u: DOOGGOOCI Martin Orehove krznar CELJE Gosposka ulica 14 Josip Gorenjak gostilna »PRI JELENU«, lastna mesarija in prekajevalnica CELJE Kralja Petra c. 37 ?M yiii M kvjiž ALOJZ KROFLIČ mesarski mojster CELJE Glavni trg ?M M v,». r ...,V| ^.sr.v, f IZ\~\<'-\V,/icx'je-v;fe i 1 SV*! S^Ni'PNIS-Vi'-\V\>'ii~ izc\', i "-c □ □ □ □ MARIBOR VELOPROMET Anton Antončič Slovenska ul. 6 Frane Gorican civilni in vojažki krojaški mojster Dečkov trg 4 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□oooonoog □ IVAN IN HELENA KVAS g klobučar — modistinja O MARIBOR Aleksandrova c. 32 u □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□OO MARIJA FABIAN prva špecijalna trgovina s čokolado in bonboni CELJE Aleksandrova 2 M 5? _ * , Vi £.i /V^— »CVETLICNI DOM« Ivan Jemec MARIBOR □ □ □ □ □□□□CJnOOOODOaDDOOOaOOODDaODCD □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□^□□conn o S □ A. SPRAGER g □ elektrotehnično podjetje □ g MARIBOR Kopitarjeva ul. 12 g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□ooonnooonncnnnnnnnnnn □ VLAHOMC LJUDEVIT g □ mesar □ g MARIBOR Aleksandrova c. 40 g '□□ODGDODOOOOOOCOODDOOOODOCEOJ EOODOCaDOOOOOODOOOODOnOOOOCEn PI JTER TOMAZIC B sodar g MARIBOR Cvetlična ul. 35 g FRANJO KALAN trgovina premoga in drv ?M CELJE •7'AV _ ('<-IJ-\\'i AJ\V, !CSV,s (i\N1 / ^\N1 fi\N1 m. m. CELJE Kralja Petra c. 41 Š/ŠiR &v .>\\! si -i/\lsi.l\\l si- m m m m & m M. A. MIŠJA gostilna »LIVADA« CELJE Cesta na Grad a □ JOSIP KOŠTOMAJ □ g čevljarski mojster □ P CELJE - GABERJE Tovarniška 10 § !□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ 'm m ?M m>. ?M ?M $ U it Srečno novo leto želi ojmLiuuuuuuLiLJJUuuuuDanuiJJuaaa □ HELENA KRUŠIC □ kavarna »Evropa« □ CELJE g Toaaoauuuuuuu^aGGmanaaaacG,.. □ □ □ □ □ □ iUL CELJE JOSIP PLEVCAK čevljarski mojster Kralja Petra c. 28 M. Oswatitsch veletrgovina s premogom CELJE KRALJA PETRA CESTA USAJ ANDREJ gostilna »Skalna klet« CELJE m yi\z VŽvVŠ #5 yM yi<< m ?M 3! ls>fi J^-I l'»-1 iNto i.-^-/ tsfca !.vj.f / > F. in Det! Krašovec 'm P? m pekarna in branjarija CELJE Cesta na Grad 20 m igj} KI IS m Si □ !□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ g RUDOLF NOVAK H □ lončar in pečar — izdelovanja □ □ glinastih peči itd g R CELJE Mariborska 10 □ -□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□G S JOSIP JAGODIC q špecerija □ CEIJE. Glavni trg B podružnica Gubčeva ulica [^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ULJULlLC IS i m m CELIŠ VALENTIN KLADIN manufakturna trgovina Prešernom ulica p m5 M yM m wmmmi mmmmmmmmmmm a m i/i m zm t V1NCENC JANIČ pekarna CFLtTE (gostilna Babno pri Celju) točijo se vina iz lastnih vinogradov Gosposka ul 28 I~<'i SjM &$<> f? 'T T ^ /i\N1 /n.; v', /i« rji-^r. i fe J .i.4 CELJE instalacijsko podjetje in centralne kurjave Dečkov trg 2 w-r t •/Z-* m ?M M ?M Celje — parh '•čSS ^i-Ti Elektrotehnično in mehanično podjetje, naloga koles, šivalnih strojev ter nadom^tnih delov DHAGO GAMS CELJE Mariborska oe»t« 18 Podružnica; Prešernova ul. 16. Telef. lnter. 172. ?M ?M im m* BI m IVAN REICHER mesar ».Hotel Skobernej — stojnica Glavni trg CELJE VZM i 8! IS m M lW.Cs 81 m Strojno mizarstvo ANTON ZUPANČIČ CELJE Gosposka uU ea it. 19 m i m A-v-N,'i-.v.-.-..'i/-fi^rt.'C^i,/; /r.\-\'i'C\-v,^cn-,/^N',(MVJI^-VJ/O, 11 ii« i A II © s* te, J0S. KRELL športna t—-ilxN-/!>.Vr< V-fA m M m m m A m ti »S-v!* mi. i Srečno in ves-elo novo leto želi vsem cenjenim gostom ter »e za mtdaljno naklonjenost priporoča na novo renovirana znana m-i'..* m i-fš.1;-m m m m mi i-te.l? M" mi. ^ IGNACIJ LEB1Č, kavarnar CELJE, KREKOV TRG ŠT. 5 — Telefon 250 m mv. mi mi m m mi mt mi m m m •■i^rti ?M C ?M ?M M 9ŽM ^ m KNJIGARNA, UMETNINE IN MUZIKALIJE CELJE« KRALJA PETRA CESTA 7 Zaloga papirja in pisalnih potrebščin •pi-^ m •7'čiž 1 •t P m ZM sJtsrS zk zm -/žv« M p 91 m zk ^ m m tp 7M -/'is. g?« m '/u/;. Hotel Pošta" Franc Rebeuschegg CELJE, AŠKERČEVA ULICA 1 m<- m m gt; Wi -\-tl- Wi p mi mi m mi m mi m mi SišJi? ^ -v !>.\f / UOf/ L.vVfi / !,NjfI ■ UV-/ ',N.\~,- UN.N-/ w „ . jssrs iT-^ y ^ f® Prekajevalmca JfJNGER M mi vtxc .AN | 1 (J . CELJE Prešernom ulica 8 . ^itf&Jtl<f&Si FRANC JURIČ strojno mizarstvo CELJE I J^-V. i^-N-, «£. r?« »H ... ,i 11t šiI / \iit.T\\lši.l\lisi J* U Ji. ' ' Mariborska 14 li.\V, CS'1 g.\Vi (CvN", /ivM '^M /C«r ANTON PERMOZER gostilna in mesarija CELJE Gaberje . IrH,. L rl, j // ' f« II li .7 mti M- mi m. m^ m mi m mi 7 Srečno in veselo novo leto želi vsem cenjenim gostom, ln se za nadaljnjo naklonjenost priporoča BisSiet • restavracija „NA - NA" CELJE : !5.\N1 £.\>fi v, e-csi e^i st^i s r!7., JT.. / IT i/ 7/TTi, »Ti y .'/ .'/ />i, !/ ». i / f/ /, i / .'/ /.iTT/ J7i77/ L. KNECHTL krznar, nakup kož vseh divjačm po najvišjih cenah CELJE Slomškov trg ii B mi i,V m mi m m m M Mifeae! Dcbsravec 'JiSr? slikar airš -Žs« $ CELIE Glavni Srečno novo leto želi I. Jugonlovensk* tovarna tehtnic In ključavničarstvo ter koneesljonlrana Instalacija v«xlnvortov I c KLIK. MAKIBuKSKA 15 CESTA im M viiV; zM mi 7'tsi Iv. in Bog. Naraks sodavičarja CELJE - ŽALEC ZH pjš m M MAKS in F ANI SENICA gostilna — pekarna ŽALEC 1 li i n i n ! d n G u U FRANC VVEISS fotograf POLZELA □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ JOSIP KOZLEVCAR mesar in prekajevalec ŠOŠTANJ a b □ g pekarna § □ S g POLZELA g g 3i J □□□□UUUUUULJLIUUlJUUUUnnnGLaaGaiii , ..-irn-ii H n .i M n ii li i; i: ii ji ii ii jnnniinnnnnnn RUDOLF ZUPANC klepar velenje r T ^ innnnnnnnnnnnaaucnn□□□□□□□! iGaaaGaaaaaaaaaaacGGGaaocacaan □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□niDCGcn □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ FRANC in IVANA ZORMAN točilnica in delikatesa ŽALEC □ c B □ □ □ n □ □ □ D LEGNER IVAN in nasl. ključavničarstvo in avtodelavnica GUŠTANJ iUi_l GnnainiEciDnaiioDODaaDriitEL □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ ROZA IVAN KUNST g _ □ □ VODLAK ELIZABETA □ LJ i—J , LJ n □ trgovina h ŠOŠTANJ g 3 POLZELA § □□□□□□□mOCEDnODOOODOCmDDDDL, □ G □ □ □ □ □ ANTONIJA PAVLINC trafika — branjerija VELENJE JOSIP ROJNIK trgovina z mešanim blagom POLZELA ^□□[^□□□□□□□□□□□□□□□n^acGc-i □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ a □ RUDOLF in JOSIPINA HROVAT □ □ BEVC KARL □ □ LENART ALOJZIJ □ □ R m-sar in gostilničar H G trgovina z mešanim blagom □ u Drivski saion p g H " ž \LEC P R GUŠTANJ □ □ ŠOŠTANJ g □ ^□□□[^-(□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i maDDmmiDDnamianmD □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□i jaaaCGaaaaaGGGGGGGGGGGGCt (□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□^ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ nnmrinnnnnriHnrxinnnnnnnnrxTT-T-1n □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i □ JOS. DEMŠIC trgovina z mešanim blagom VELENJU □ O □ □ HOTEL »UNION« HINKO SADNIH □ £ MIROSLAV TASSOTTO izdelovanje cementnih izdelkov H g frizer m vlasuljar R □ ŽALEC g B GUŠTANJ □ □ □□□□□□□□□□□□□ni oGGGcpaaaaaaaaaGGaaaaaaaaaGGP □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ MIHAEL ZA VODNIK u □ ANICA ŽGANHOVA R s r n ŠOŠTANJ □ g AVG. in R. CIMPERMAN mesar — gostilničar polzula VINCENC KVEDER trgovec u c 0§ □ 3 pekarna ŽALEC H G GUŠTANJ a □ □ □ R R U □ N & □ n gostilna SV. PETER V S A V. DOLINI IVAN SCETMIDT splošno čevljarstvo SLOVENJGRADEC gaGaGaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaGaaG □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□ IVAN SODNIK □ R SCHATTER JOSIP □ □ SLAVKO CVENK C □ ANTON DEBELAK U □ g slikarstvo in pleskarstvo q g gostilna in mesarija 3 g modno krojaštvo R g GUŠTANJ g □ SV. PETER V SAV. DOLINI B □ SLOVENJGRADEC n ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□uDDDDDaDL, ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□lj □'□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ CEDE IVAN pekarna velenje ugug1j. jl"gl5.-!uul .jla. fgugggoggnrhtrttot □□□□□□□□mDQGnoncDonmnnncn: §8 HUDALES MARTIN čevljarstvo ,j velenje i T-mrmr a « g rarr iPtm nr-a b m a t J kleparstvo ŽALEC □ MELHIOR ln ANTONIJA MRAZ N restavracija j-RudniSki dom« g velenju □□tt^ jlo-oj jjl1 jll !■ J. j-JDDGOCiGnrTri B ŠTEFAN IN LENCKA ZAGODE □ g □ restavracija pri kolodvoru q □ g ŽALEC g rl □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□.J □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D^' ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□jT □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□UUlJ!uJLT^JLJjaDmPJUULiJ1JLl-ll Ml.O KLUN JANKO trgovina z mešanim blagom PREVALJE □ □ n n □ u □ □ □ □ □ □ o □ □ d GGGGGGL VIKTOR PILIH trgovec U G □ □ □ n ri iGGGcaGGaGcaaaaaGaaaaaoaaGaacn □ a □ SENICA-VIVAT . g □ gos:ilna in mesarija rj □ mežica g LjGGGGnGGDGGGGGGGGGGGGDGGDGDL □ □ n □ G □ G □ □ n c □ .'L_.GGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGnGu □ :GGGGaaGuaaaaGaaaaGaaaGGaaDaGr. g P JOSIP LEVOVNIK □ izdelovanje vsakovrstnih športnih, B plezalnih in navadnih čevljev za da- R □ me in gospode S LO VEN JGR ADEC H c GGaaaaGaGGaaaaaaaaaaaaaGGGGGa □ gggggggggggggggagagggggaggggg □ g g R q VEKOSLAV ROTTER S modni atelje za dame in gospode □ SLOVENJGRADEC B FRANC EEBNAK □ pečarski ln lončarski mojster g VELENJU □arnmmii .F^juLUGGOCLJLiLiJLi □□GGGDCGOGGGG! □ KAEOI. TISCHLER G G □ ŽALEC □ DGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGU □□GGGGGGGGGuGGGGGCGGGGGGOGGL FRANC VERŠNIK Ivan Sfefe«ftnja& lesna industrija G ^ gostilna — mesarija g □ GORNJI GRAD g ^GGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGaGGGI H inGnaGGCGanDGanaGGGGaaGaaaGDn^ M Ha n H b R J. PRAH R H H gostilna in trg. z mešanim blagom q C R ČRNA PRI PREVALJAH g G iGGGGGGGGGGGGGGGDGGGGGGGGGGGaU g DGGGGaaaaGCQaGaaGaaaaaaaaaaGr R a □ - G CELESTINA UIDMOSEK G H gostilna in prenočišča g GaaaaaaGGaaGOGGaaaDaaocoGGacn „ naGaaaaaaaGacoaaaaaEjGaGaGGaoc 5 □ c KAREL ROJNIK SLOVENJGRADEC nnmn k v y t t rrr. g g * s mrm tnm h aaaGG! D ---------h _ _ H vuhred □ g iaaaGaaanaGDGacGGGCGGCGGanGGni DGGnGGoanaaaGcaaGGGGCGGaGaGr. □ Srečno novo leto želita svojim cenj. IVAN ŠILIH pekarna SLO VEN JGR ADEC JOSIP in MARIJA TAJNSEK lesna trgovina, gostilna ] VELENJU mminiinimmn: Srečno in veselo novo leto želi vsem G GGGCaGaaaaacaaaacaaaaaaaGaGan B gostom in prijateljem ter se pripo- A/in-InTiivvi rt/1-5/\yvinl/iA»vi in on rr O I_j I : r"! i I MA^nln B GaaaaaaaaaacaaaGGaaGaaGac igggg a svojim cenjenim odjemalcem in se za nadaljnjo naklonjenost priporoča JOSIP PEISLAN trgovina z mešanim blagom GORNJI GRAD H B G G R □ G G G PETER MAGERL lesna industrija POLJCANE G G n G G G G G G ročata g UGGGGGGGGGGGGGCGGGGGDGGDGGaCjL G ijGGGQGQGGGGGGGQaGGOQGGGGQGGGG! □ MAKS ŠUMER Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem in poslov, prijateljem ter se priporoča v nadalje JOSIP PEČOVNIK pekarna GORNJI GRAD 3ijno G G G G G G mesar POLJCANE e c R □ n D n n R ° 9. G G Aiofz In Berta restavracija Sv. Peter v Sav. dol. nGaaGGaaaaaaGaaaaaaaaaGGGaGa'"1' G g IVAN UŠENICNIK G g G trgovec □ G g POLJCANE g 5UUULXOJDGGOGGGGGQQGGGGGGGGODi -□□□□□□□□□□□□□□□□□GaGGGGGGGGU G G aGGGaaaacaGaaaaaacaaaaGaaaaaa j a n M. ŠUMER trgovina z mešanim blagom, usnjem tn železom, dobava dolomitnega peska iz lastnih kamnolomov POLJCANE KARL SIMA trgovina z mešanim blagom PEKEL-POUČANE VINKO PUNCER trgovina z mešanim blagom SLO VEN JGRADEC IVAN BRUNKER tapetništvo — izdelovanje žime SLOVENJGRADEC jaaaaaaaaaaGaGaaaaaaaaGGGaaaG R IGNAC SMEH (3 »LLkar in pleskar g SLOVENJGRADEC GGGOUUL!UGGCGGQUG[JGGGGCGGGGCGG nrrTniirTTnnrT'S"ji'"s~i! h t t i t t n g r t t t « a g rvAN HOFINGER brivo« VEJLENJB d gnggrjmgnag-^igt^jajgul^ji muk.] R MAJCKN RUDOLF mizarstvo VETLEJNJB gulrjpizxotttrr rrrr > w a a i b » k iuaJDaxaaannrT M u H nnroaacojaGGGGaaGGaaGaaai x]acn R KRICEJ JOSIP g g splošno sedlarstvo in tapetništvo, lz- g g delovanje gal. predmetov in de:;nih R g p3aht VELENJE □ jggggggizogggggggggggggggc ogggi G G G G GGGCGGGGGGGGG"! "□GnaGGGGGaaaGGaaGaaaaGGGaaGr g EP G a ALFRED GEUER □ G u Li , □ n □ n pekarna □ |j R R PEKELJ - POLJCANE g □ R OGGGGGGGGCGGGGGCGGGCGGGGGGaGG aaaaaaaaGGGaaGaaGaGGGGaGaaGG! iGGGaaGGGaaaaaGGGaGGaaGCGGaGaGaGaaaacaaaaGCGa ccaaGaaaaGGGCGaGGGGGGGaGGCGaGGGGaaGGGGaGaaGc nGGCCGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGr" ^ Točno plačana naročnina, gladko izplačana zavarovalnina, d N JOSIP KAC □ PGCOGCiGaaGGGaGGaaGGGGaGGGGGGGGCGGGGGGGGGGGGpi R HETCL JOSIP n krojaštvo za civil in uniforme n H G U u H N CM čevljarstvo □ G IVAN VIZOVIŠEK g B g Ha ^ a □ G DRAVOGRAD n G trgovec N G PG g O 0, ANTON VALENCAK H trgovina z meSa^jira blagom, gostilna g VELENJE LJ..I JL J, J -I. B. OIOGGGGII g G G G n □ G G Srečno novo leto žel! cenj. go«rtom ia potnikom 0OLL KARL hotel in Kavarna Na novo preurejena kavarna SLOVENJGRADEC ^ DRAVOGRAD jGaCOaJLlUUUUUGaaGGGuGGGLJLjuG ^ GGGGGGGGGaaGGGuCCOLCKjaDaiZCEig PODBERŠNIK FR.VNJO trafika DRAVOGRAD - MEŽA B □ B □ g g g g □ G g g g g ŽALEC y ,uaaaGaaaaGaaaGGnnaaaaaannaaaaaan3CGGCixriamD R damski in. moški frizersia salon SIX>VXNJGRAI>EC H g □ P L^GGGGGGGGGGGaGGGGGGGGGGGCGGGGGGGGGGGGGGGGGC! □ oaaaaGaaaGGaaaaGaaGGacaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa Rrn...... i.......... iGGl ALOJZ MAKOVI]C mizarstvo DRAVOGRAD Ellza Patensuš mesarija in gostilna g □ B D B g g 13 q d B g g g g poaGaaaaaaaaaaaaaaaaGCGaaGGn B 3 R a R G R □ R d R 1=3 R d R D R D R a a g S a a G igggg g D R □ R D R a R □ R B P a h 3 R B B iaaaaaaaaaaaaGGGGaaaGaaGaaaaGaaGaaaaaaaaaaGG: dravograd SREČNO NOVO LETO ŽELI iktorija Josipina Zipkin GORNJI GRAD CARIGRAD g g g g B B B B H G g □ g □ □ R G G G n □ N R G R n □ □ SV. PETER V SAV. DOLINI B g s 8 33 3 FRANC in FRANJA PRIVOŠNIK gostilna in zaloga opeke tov. Bon, Vel. KJkinda BATA D. D, podružnic« □ aaGaGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGaOGUUULIULIlJGOLILILiUUUGl □ SLOMCNJGRADBO G a g a a a a a a a a a a. a a G G G G G Srečno In veselo novo leto želi svojim cenj. gostom ter se za nadaljnjo naklonjenost priporoča G iGcaaacaaaaaGaaGaaaaaaaaaGOGcaaaaGaaGaaacaacG „Hot®S KOItia?S6l!ž4 G RDaanDanDaanDmDaanDi:!ni=ICJ,c:i°oDaaaaaQ a a □ G G G n S B B G G B a B c E □ § B R B a a Franc Zmavc Gostilna, prenočišče, kegljišče in avto- garaža Q GaJUULOJUUULLIUUL^^ G _ B a BB B B B □ B □ a g r d R a B □ B a IVAN ROJNIK SLOVENJGRADEC r ggdgggggduuuuujuljuuuljuliuullij a g DaaaaaaaaGaaGGGaaaaai □ R □ n R B GORNJI GRAD B D r 3 r □ b G V« M. Rozman manufaktura ln mešano blago SLOVENJGRADEC Gaaacaaoaoaanaoaaaaaaanaa: mesarija ln restavracija G G G G G a a a a a c a a a a a a a a a g ~ OGaaaGGGGGG ic DRAVOGRAD JURIJA GROFA TURNSKEGA JEKLARNA NA RAVNEH DELNIŠKA DRUŽBA GUŠTANJ j gmiaraaiiiinrmmaiimmn^ oo □ BB ______B DB Br BB □ □ BAT A" ŠOŠTANJ laaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaDmacGi □□□□□□uiji n n n a n imnnrpnnrrnnnnr^n,.„^pjuuuLjnij-^ htticaf Hon)iccf in (Ptuj □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ IVAN 21) RMAN □ g H pekama □ □ g SLOV. BISTRICA, g g KAROL PRISTONIK čevljarski mojster SLOV. BISTRICA trg. s špecerijo, železnino in manuf. SLOV. BISTRICA L.jGGGacaaGGGaGaaGGaaGaGGGGGG1_i □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n- igggc ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□aiood!; □ □ □ □ ROPIN KAROL □ □ VIKTOR MAČEK g trgovina z mešanim blagom g g 3 SLOV. BISTRICA g g l□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ ar n□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□uuuuuLDC d u □ i: TINKA BUKOVEC g □ O. J. LANG q strojno pletilstvo rj □ mesar in gostilničar P SLOV. BISTRICA g D SLOV. BISTRICA □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□d □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ g ANTON MARINŠEK □ g [j zaloga čevljev lastnega in tovarni- G □ P škega izdelka g C3 □ SLOV. BISTRICA rj GGnCTOnDnnDnGGGGGGGGDGGGGGGGG GGGGGGGGGGGGOGGGGGGGGGGGGOGCG rO! O JULIULOJUUUGUUULIIJLIUUIJ^ ' B Srečno ln veselo novo leto želi vsem B g odjemalcem ANTON MARČIČ nsnjar SLOV. BISTRICA JOSIP PELKO urar SLOV. BISTRICA JLH-jLJUIJUlJLJLJJLILJLl.il JtlfTini II !ULJ H B II L FRANC ERJAVEC usnjarna SLOV. BISTRICA □□□nrxrnr??Tirx]DrTinnnnnnnrTTirTir rrjGGDGGGaGaGGGGGGGGuunnnnGGr-z. DRAGO FRITZ modni atelje za dame in gospod« ^ SLOV. BISTRICA g □□□□□□□□nnnnnnnnnnnnnrinnnnrinn Mihael Rasteiger mesar SLOV. BISTRICA □ DGGO □ □ B B S B □ □ FILIPITSCH ŠTEFAN gostilna in mesarija KONJICE UULHJLJUUIJIJLJLO-O.IUUI t CllTi! JGLlGGGGiJ CGGGOGGOGGOaGOGOGGGGaumiJLOJU GRICNIK MARTIN krojač SLOV. BISTRICA MAKS SUTTER gostilna KONJ1CB U;_lLll.lLJi II i M B H li !i. inrmrTTHHn,-winnrn IVO PRISTOVNIK nakup in prodaja dežel, pridelkov SLOV. BISTRICA c □□□! UGGODLlULILOJLrjaJtJLJUL^ D nnGGGGGGGGGGGOGGGGGGGGGGGGGnn H □ S KRULC JOSIPINA G □ □ D ANTON PEMIC O □ trgovina z mešanim blagom g □ Hotel »Beograd« — restavracija p S SLOV. BISTRICA P P SLOV. BISTRICA g DGGGGGGGDGuGGGGGGCCGGGGGGGGGr) □□aaaGGGGGGGGCGaaGGGGDCODODDn ^□□□□□□mGGGGGGGGGGGGnGnnGGGGGGGGGGGGGGGGGGQ r™» p Srečno novo leto IeH £ L. LAUBICH n m i i ih i rnr □GUGLJJLODGGGGLILOJLJLILliJLLJ^^ | ANTON BRENČIČ § trgovina z železnino, zaloga orožja in municije Na debelo! g PTUJ □ Na drobno! ^uimumnimi JI II 1.11 .JUU nnnnnrTTTmrinnnnr e nm mnc t pp QQGGaGGCOOGGLlUUmULLJUUUUUiXIDDGGGGGJn^^ UUUUUULJIJLIIJLI I II II II IIJUUUUUUULII )LIL'D ALOJZ RRENČIČ manufaktura, drobnjarija, pletenine in krojaSke potrebščine B SLOV. BISTRICA SNOJ & URBANČIČ g veletrgovina z galanterijo □ in konfekdja perila § PTUJ i_ nu □ n □ □ □ oGoooGooooGum juuuulojljogg ncDoatranBomcHoaiBocDom poDDCsnonooiiEnnmiiomotr r PTUJ LJUDEVTT MURKO strojno mizarstvo Cankarjeva ul. 4 O □ □ n □ □ □ □ □ □ □ !L_li_ii □ IVAN KRISTANIC p kroj. atelje in izdel. usnj. suknjičev a PTUJ Cankarjeva ul. 4 g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□OOP1- □ □ n □ □ □ 8 R □ □ G □ □ KONRAD NEKGLA M H □ EDUARD RASTEIGER □ □ frizerski salon za dame in gospode g h g obl. kon. instalater vodovodov □ □ trajno kodranje G G □ PTUJ Aškerčeva ul. 12 □ □ PTUJ Cankarjeva ul. 9 □ g &::□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ DaaGaaaaGaGaaQaaaaGL,aGaaGGGGfi □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nn n □ m OD ROZALIJA PAVLIC S H □ ALEKSANDER RAJH g g brivski in česalni salon za dame g -g krojač □ □ in gospode G □ BUDINA PRI PTUJU P R PTUJ Prešernova ulica □ G____^.^-.^-.(—ti—ir^i—»i—.i—i.—ir—ir-ir-ii—mnnnnnnrnn "lnnnnnnnnnnnmnnnni innrjUDUUDCEi G G G G G G R. M. MATZ kavarna in restavracija »Evropa« avtotaksa in avtoekspedicija PTUJ Florjanski trg __ tHJLOJULKJLUGUU g b v. kodella in drl'g 3 g g pekarna H G G PTUJ H lGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGUGGGGDUGLi ulillul fl ii ljlx]dggl-ngguijuulxjlajui P D S n □ G IGGGGGGGGGCaGGGGGGGGGGGGGGOGGC IGGGGCOOGGGGGCDl OHGCGODOaCOaG£ □ G IDGGGGGGGGGCGGGGGGGGGGGGGGGGGO IGGGGGGGOGGGGOGGGGGGGL □GGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGG! GGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGD B ... B S ALOJZIJ PINOZA g g G G G □ urar in draguljar G G n G G O G G M Q p H ptuj Krekova ulica 8 □ rj □ G G □ ___________G G GGGGGCGGGGGGG1 (□CGGGGGGGGGGGGGGGGGGOGGGOCGGGGGGGGGCOCGCGGCPj G B B M. MACUN § a IVAN CVIKL manufakturna trgovina □ □ O □ □ G G D R c R G S G R n R G G ptuj G □ C □ □ G G G G G G □ C □ □ □ □ □ G G □ G G □ G □ G □ G G G G G G □ G G G G FRANC NEDOG modna trgovina PTUJ G c G G u G G G G G JANKO in KUNI RAJH modno krojažtvo za dame ln goapoa« PTUJ '^GGaaaGGGaaGGaaaaaaaGaaaaaGan R P H FRIZERSKI SALON »LUIZA« G trajna in vodna ondulacija G G G G naGacaaoGOGaaaGGCGGGOlcaDGDCG □ G IGNAC VAUDA -- PTUJ Slovenski trg 5 GGGGGGGGGGGGGGGGCGCGGGGGGCGGGi g g g n IGNAC VAUDA trgovsko in umetno vrtnarstvo PTUJ jTlGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGr □ □ □ □ □ G □ Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico v Ptuju, jGGGOGGGGGGGGGCGGGGGGGGGGGGGG IuGGGGGGGGGGGGGGGGGOGGGGGGOGGLJ G G G n r. z. z o. s GGGGOG!IXDQGDGQGGGGCGGGOGGGG[JGG D ps □ S □ S □ M G G BI G G R □ r1 aaaaaGGGCGCGGn Chevrolet zastopstvo, Stevcr kolesa, Vakuum olje FHANJO SIREC trgovina z motornimi kolesi, bicfkJI ln Šiv. stroji. Mehanična delavnica ptuj (Telefon 71) G H H u G n G G gradbeno podjetje PTUJ □ G OGGCnGGOOOGOGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGCOGGGGOGGGi OCGGGGCGGGGGGGGGGGGGGGGGOGGGGGCGOGGGGOGOGGGGl MONOPOLSKA VELEPRODAJA SOLI g A. SENCAH tn SIN _ g veletrgovina s špecerijskim blagom, deželnimi pridelki — □ ekaport jajc — zamenjava bučnega olja — zastopstvo g Standard-Vacuum Oil Company of Jugoslavija — tovarna D žveplenih izdelkov in žvepleno-apnene brozge: A. Jurca □ \a debelo: nasl. MILKO SENCAR Na drobno! g Podružnica: PTUJ, Slomškova ulica 11 p G G 1 —I G G G □□aaGaaaaGGGUGGuuaaGGuuuuuuuuuuuuuiuuuuuuL OGGGGGGCGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGCGGGGGGGGGGGGGGG G G G G G G □ G JOSIP MABŠIK zdraviliška restavracija RADENCI G G G □ G G G g G g G G Ptuj -. UL^IOGOGlJUSJUGOGULIIJUIJ.-^ X101PLJ.Z1Q Srečno novo leto želi vsem »vojlm odjemalcem ter poslovnim " prijateljem Q JOŽA KBASTELJ J trgovec GORNJA RADGONA podrui. SL Radenci H g___ IGGTTTli-TTTTTTTTrT i aiHBBSItf L*L!LILlXXXXXr. 1QL£I3.XJLjLX ~i ]GGCCXDGOanGGDDGGGG[XaDGaGanXjG O __■ □ □ a _ IGGULJLILlLlLiUiJLfJUL^^ UCCL: malcem in se za nadaljnjo naklonjenost priporočata Srečno ln veselo novo leto želita vsem svojim cenjenim o g g G iGGGGGGGGGGGGGGGDnnnGGGGGGGGGD D G N G □ 3 JOSIP KOS g G ^ knjigoveznica in trgovina s papirjem g □ G NOVO MESTO Q G □ aaaGGaaaaaGGGacGGGGGaaaGuuaaa g GSGGGGGGPn^nnnnnnnnnnnGGGGOG^ □□ncGaaGaGGGGaaGGaaGaaraxoxn □ R FRANC ERJAVEC P □ , ______G rifelj petrina trgovina s steklenino, porcelanom In pletenine h NOVO MESTO ]GGGi^.____ HOTEL - RESTAVRANT G □ n R O n G □ trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami NOVO MESTO Filip Kaučič g UGGGGGGGCGGGGGCGGGGGGGGGGUl IGU G G G G G jakob štalcer modno krojaštvo NOVO MESTO iuuuljggucji. ji_i!_!u. j novo mesto g uggggggggggggggggggggggg! GRILC & KO"iIP. čevljarska industrija novo mesto GGU g □ g g g q g □ g □GGGGGGGGOGGGCGGGGGGGGGGGGGGGI □□DrOXoOGQOaQQOaaGGGULLLLJUUU R G NOVO MESTO G g Točno plačaj »Jutra« naročnino, varuj svojcem zavarovalnino! g P -i g □ g g g g g ~ B o GGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGG IGGGGGGCGGGGGGGGGGGOGCGGGGGCGG g L. K0NBBIČ avtobusno podjetje; na razpolago tudi t3>ksi NOVO MESTO 3GGGGGGGGGGGGGD g^aGGGGaaGGGGGGaaCGGGGGGGGGG GGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGG G g g g G g G G g G FlUNAU JC sedlar in tapetnik s priporoča še za nadaijno naklonjenost cenj. občinstvu novo mesto Srečno novo Teto želi svojim cenj. odjemalcem podružnica J. FICEK NOVO MESTO Floi janov trg 9 UGGGGGGGGGGGGGGil g g G g G □ g g G G G G G G GGGGGGGGGGGG gggggggggggggggggcggggggggggo g gggggcggggggggcgggggggggggggp aaaaganagaggaaaagggaaaacaacgg a a g a □ B B B B B G B g g g g g g g g GGU1JUUUUUUGUUULLJGGGOGGLII I I M II p g g R 8 B B B □ Srečno novo leto žpII vsem svojim cenjenim odjemalcem Srečno novo leto želi vserr cenjenim naročnikom KNAFLIČ & MIRTIČ ldjučaviiičaretvo in vodovod, inštal. NOVO ESTO KANDIJA g B G □ o □ G G G g GLTjLrGnGnGGaGGGGGGGGGGGGGGGGGGGOGGGGGGGGGIGGGGGGGGGGCGGGGGGGG G □ G G G G g □ g g □ g G g g h f wm /i, iižiSL TRGOVINA Z MEŠANIM ELAGOM Novo mesto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem veselo ter srečno novo leto! G G G g g g G g G G G g g g G g G g G g g " mesar in prekajevalec Novo mesto ter se cenj. občinstvu priporoča g G G FRANC PENCA trgovina z usnjem, čevlji in čevljarskimi potrebščinami NOVO MESTO ^ ^ G G _ g uaaGGaaGGGaaaaGaaaaaaasaaaaau unGGGGaaaGGaaaaGGGGaaGaGGGGca a g GacGaaaaaGGaaGaaGGaaaaGGGaaaa a a □ □ Srečno novo leto želi cenj. gostom gostilna M. Scidl Marija E?atma toči lastna pristna domača vina NOVO MESTO G G G G G G G G G G G G G g g g g g g g g cGaaaaGGaGaaaaGaaaaaGGGGGoaan KERAMIKA tovarna peči, štedilnikov, kamenine in šamotnih izdelkov I. Klemenčič, družba z o. B. NOVO MESTO GOGGGGGnnnncnnnnnf n .igggggggggggggggggggggggggggggggggggggggg agcircu cdogaaagggacaaaggaagaaa ggggggggggggggggggggggggggggg GGr7GGnLj[jgg":jGGGGGGGGQGGGGGQGGGGGGGGQGGOGQGGGQGGCOGGGQODGGGGGGnGGGGGGGCGGGOGGGGQ G ^fefla64 trgovsko industrijska družba IV o vo mesto □ G ..p g tt ^ k. G y _ ___ uGGPOOGGGnGOGGGGCGGGGGGGCGOGOOOGCGGGGOOOOG laaaaaaaaaaaaaaaaaGaaaGaGaaGaaGGGaaaGGaaGaaGaaGaaGGGGGGaGGGGaaaGGaDGaGaGGGGGGGaaGaGaaGaGGGaGaaGGaaGaGUGuuGGi: □G'iGuGGGGGPGGGGGGGGaoGGGGGGaGGGCGGGGGaaGQQGGGGOGGGGGGraaGGaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaGaaGaGGGaaaaaGaaacGGaaL aaaaaaaaaaaaaaGaaaDGGGGaaaGGt G c ** spio&tiei industrits&a ctelrsistea druihu, Mfu bii mesto B nr □□□aaaaGaaaaaGaaGGaaaaaGGGGaGaGGaaaaGGaGGi: □GLiGGaaGaGaGaGGaGaaaaGGGaGaaaaaGaaacaaaaaaaaaaaacaacGr DnGnaaaGCGGaaaGaGaGGaaGaaaGaaacaaaGGaaaaGGaaaaaaaGGGnc□aaGaaaaaaaGGaaaaaaGaaaaaaaaaaaaaaaGaaaaaaaiGaGGGaaaaaraaGaaaGaGGaGGaGaGGGaaaaGaGGaaaaaGCGaaaacGri G □ Bf raeailnica in posofilnica za Kanci s jo iai okolico ------------' ■■ ..........■ ■■ reg. zadrnga z n. z. , ffrrnr" 11 11 " innnnnnnnnnnnnrnmnnnnnnnnnmnnnnnnnmnnnnnrTTnmirmTTinnrTini II IIJL1LILILIUDJ1II H II II in II IULIJGUUUULjuuuljuuuuuuuuD^^ ilujuuuu LEOPOLD DOLANC Bmesax ui prekajevalec, izvoz mesa in slanine R ZAGORJE GB SAVI □□□□□□□Ui-lL-IL ouuLiif.njLtfjaanDaaannnnaDnnnGDDn □ EMA ARZENŠEK g avtopodjetje □ TRBOVLJE □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O FANI POVSE □ gostilna □ Trbovlje g □ O EMA SUŠEČ □ □ vinotoC □ □ Trbovlje □ □ A. KAVŠEK trgovina s sadjem in zelenjavo TRBOVLJE PETER in MARIJA LOGAR rudniška restavracija Polena ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i' .f rog □ o B R RUDOLF KORBAR gostilna in prenočišče na postaji ZAGORJE OB SAVI LJLILJLJLJuJLJLJLJLJLJl_lLJl_Il_iUll-JLJl-Jl_il_li_. I_JI_JI_M_H_JI_IL.I----------— --- □□□□□^□□□□□□□□□□□aoaaacanam □□□□nm-n-oann □□□□□□□□□□□□□□ ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□! Ui_lt-,UU^U1_LJLJL_1L-LJLJLJ1_.LJ1_11_11_11_,1_.1_IUJLJI_IIJ^ rPvPST H n RTTTV PITST D □ □ h -----. . „---- ROCAK & DRUG stavbno podjetje TRBOVLJE p P □ □ □ □ □ ERNEST OBERMA.IER spi. mizarstvo S P p ° p o p a □ □ RUD. PUST mesarija in gostilna □ TRBOVLJE □ g Trbovlje - Vode H g Trbovlje II. g "□□□□□□□aaaGGGaaamGGGGCcaaaG uaouuLiuGajLj^aj IUDDCOUUUUUGUDLJ S P S a S ° S a □ □ GLiLULjuaaamnaanDnnnnnnnnaDnan □ u □ VIKTOR SUŠA □ D trgovina z mešanim blagom g □ ZAGORJE □ □□L 1C '□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□^□G □ VIKTOR MCLLER □ □ trgovec H n n □ ZAGORJE □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□G000000 □ JANKO INO ° □ mesar in prckajevalec g g ZAGORJE P □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□oc^O1 □ FRANC VIPAVC □ □ krojaštvo g g TOPLICE — ZA GORJE □ ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□DG □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□cn D HENRIK KKAUSKOPF □ □ brivski salon y □ TOPLICE — ZAGORJE □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n Dnnnmnnnnnr- (□□□□□□□□□□□□LJP □ n □ □ RASPOTNIK- □ □ HUTAR MAKS □ □ S □ JEVŠEVAR □ g damski frizer in D ^ □ □ vinotoč □ □ brivec □ ^ g jovlje □ 0 IVAN KRANER gostilna »Klek« TRBOVLJE Srečno in veselo novo let« želi vsem svojim odjemalcem DRAGO RADEJ trgovec TRBOVLJE LOJZKA in JUSTI ZIDAR modistinja in modna trgovina LITIJA □ U □ P □ S □ P ti □ n -□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nj p □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ D HAHN IZIDOR □ n trgovina s papirjem, šolskimi ln pi-□ sarniškimi potrebščinami Trbovlje II. g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□Gn □ MURSKA SOBOTA juuUuiUUUuiJ □ P ,Ul □ □ (□□□□□□□□□□□□□□i-iULJULJLJL.^i-IUULJL □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □□□□□□□□□□□□□□ !□□□□□□□□□□□□□_ □ i—. n n v s \ • r. tji?v n r. u u □ □ □ □ -□ TRBOVLJE VODE g FRANC ŠPORN kleparsko podjetje TRBOVLJE ° P □ P □ G □ □ JOŽE FORTE mesar □ □ □ □ □ □ □ □ J. Oiii HHEN g y gost. pn »sio- y □ n □ venski materi« □ □ = = g '.vije R g Trbovlje g g □□□□□□□□□□□□□□ !_!□□□□□□□□□□□□□ g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□O !□□□□□□□□□□□□□□ £□□□□□□□□□□□□□ □ Srečno novo leto želi MILOŠ ŠKEEBIC krojaštvo in manufaktura za dame in gospode TRBOVLJE n. □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ □ □ □ □ □ ANTON MEDVEŠCEK izdelovainica oblek TRBOVLJE □ □ □ Br □ □ □ D □ □ 2;rac KNAFMČ mlinar »i <_j i_i i—, □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□o □ HER. KUHAR □ nnnancnDDa[]nDmaanncODGDDGCun g •-> ■-< □ □ KIRALY JOSIP P brivski in česalni salon za dame ln gospode u L1URSKA SOBOTA , □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ggggaacai: n □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□annoDn □ g □ P a P □ □ □ □ □ □ Trbovlje II. □ ~ □ D g g um. vrtnarstvo □ □ □ □ Trbovlje H. g g ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□1 □□□□□□□gguliggg □□□□□□□□□□□□□□ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□c-1! !□□□□□□□□□□□□□□ !□□□□□□□□□□□□□□ □ r-1 I I n n — 1J DRAGO KOVAČ mesar TRBOVLJE H D U □ □ G P □ n □ Srečno novo leto želi JOŽE HAUK podjetje EUKEL KAROL modni salon za gospode MURSKA SOBOTA TRBOVLJE Fotograf □ C FRAN ZUPAN □ □ VVEISS g g gostilna a n Trbovlje H. □ □ Trbovlje n g g □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□Si □ S nanDnnnnaananannannaannnnnann R □ n H □ R □ ri a B □ □ □ □ □ □ štefan & rezi košir mesar — prekajevalec ZAGORJE OB SAVI □ □ □ □ □ C%< Vi- p ° p □ p ° □ □ trgovina s čevljarskimi potreb- □ □ ščinami — čevljarstvo g g ZAGORJE OB SAVI □ □ želi vsem svojim cenj. odjemalcem srečno g g in veselo novo leto □ □ □ □ a □ □ ČEH FRANC trgovina s špecerijskim in kolonijal- nim blagom PCBRUŽNICA „ JUTRA" Celfc R ° R ° □ D □ R □□□□□□□□□□□□ □ □ MURSKA SOBOTA □ □ □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□5 onnnnnnaonaDcanu-^^^—g ________________-....,.. .. .. ., .. .. .. .. II .i II n n II II II M »I n M » II II II II !l II II 11 O „ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□! O □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n g Srečno novo leto želi g FRANJO MAJER □ manufaktura □ g MARIBOR ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i flaaDannaaaaaooi-ii-j □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ ObUo sreče v novem letu želita vsem svojim cenjenim gostom in se za naklonjenost priporočata VissJko U Tilka M en dušic točilec dalmatinskega vina ZAGORJE □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ „ □ p □ 8 B 9 □ P □ » ^ - □ □ pivovarna in žganjarna □ g MARIBOR« g g g □ JOS. TSCHELIGI LUDVIK tovarna perila DnnDnupnnDocaaDoannnncnaaanna □□□l it u jl il ir iljnnnnnnnnnnnnnnnnnnni i h h ii m " l\ " m 11 » " " jl-" " » " " » " " » » » " " » n—II—n-ji-» » n u n n II »—i-n —11 11 ----------------------------g □ □ □ H H H n n ___x________^ničnim trn. U D □ □ □ VeVko sreče v novem letu želita vsem _ svojim cenjenim odjemalcem ter se □ za nadaljnjo naklonjenohst priporo-D čata Bric & Votlovnik modno krojaštvo ^ TOPLICE — ZAGORJE {&□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ (□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□P D P □ g □ Ivam ®a|ear □ □ □ g □ □ □ □ Srečno novo leto želi g ROZA ZAMFARUTTI □ □ □ □ □ delikatesa — zajtrkovalnica u u n n R R Obilo sreče v novem letu želi vsem svojim cenjenim go- [j [=j □ □ stom in se .za-nadaljnjo naklonjenost priporoča □ o g g MARIJA LAPORNIK E □ □ □ restavracija Narodni dom □ □ CELJE □ □ CELJE □ □ G n B □ □ Murska Sobota g □□□□□□□□□□□□□□□□□ultjuulijuuoaa □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□PPPPPP000001^^ □ ■r innnnnnnnrinnrinnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnrinnni irmr .□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□P^^n- r.,lDDn g g R 3 □ P G D □ □ □ □ valjčni mlin ZAGORJE □ □ □ □ □ □ □ □ Kavama ln restavracija „Krosia" FAFLIK ALOJZ MURSKA SOBOTA P P P a P a P ° P ° P ° P ° 3 a P D □ □ ŠT3VAN ERNEST trgovina s tehničnimi predmeti JOŽE TOVORNIK strojno in stavbeno ključavničarstvo, izdelovanje in popravila tehtnic Celie Breg 14 ^ DOUUDDDDOOlI^OCECEnODuuuuUDa MURSKA SOBOTA r-j innrjnnnaDnnr]nrjrj[ji.jij:juGr:3umnQmo jnnDnnmnumfjr ot □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n □□[ — i—i n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□r □ □ □ Benedikt Šuligol parna pekarna □ □ □ □ □ TOPLICE — ZAGORJE □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ liiitei □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i r «□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ ° P B B B B □ □ □ Srečno in .eselo novo leto želi vsem □ r—i r—i q svojim odjemalcem q □ □ □ □ □ □ § MIha Kur ili § □ □ g zlatar g □ □ □ □ □ □ g Trbovlje II 3 □ □ c P □ □ Bnauaaaannanaaaannnnnnnnnannn □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ d p □ o LEOPOLD STERN trg. z lesom in stavb, materijalom PTUJ □ □ □ □ □ □ □ □ n □ □ □ lijnDDf" !□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ p □ □ Li U □ □ Kavarna P P □ □ ________—□ SL, □ P □ oct □ ^nnnnnnnnnaaaaauuutXKXiuuuuaD^ ERATA ŠUMER manufaktura □ Olje □ □ □ □ IVO ŠTUHEC g luDOOaODOaDOOCDODPDOIIiniEnD □ P PTUJ R g PTUJ Panonska ulica ^ .□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□DUULJLJJlJLi H □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□Gj □ g □ □□□□□□□□□nnnnannnnnnnnGPPCGn'"' □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ni □ n n n no.mrn .m.,,,«! □ I~1 »¥TT«T»0* » VTnV SV niJITfi l_l □ FRANC KRAVINA trgovina z lesom, stavbnim materijalom in gostilna PTUJ, Ormoška cesta, Pri sejmišču S n □ □ p a p C □ □ .J □ HERGA ANTON & DRUG stavbno in galanterijsko kleparstvo d. z o. z. PTUJ Trstenjakova ulica _ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ BATA poslovodja Henrik Filip Celje Glavni trg 8 _ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□PPPG! g ------------------ g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□rt ^□□□□□□□□□□□□□□□□uuuLiLiuuuuLAja □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a □ topv,t pn ilpfr airf!?r' d iul1uuuuul.uuuu R \XNKO PERNAT □ □ ŠIREC ALBEK- u ■-□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□: □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□PPPPPn! g mesar in prekajevalec g g strojno mizarstvo g Q j-iuuuuuuuuuuuuuu tu ^ — — PTUJ R ° P □ □ TOMAŽ KRANJC P R PTUJ g □ H tovarna olja □ onanDncE]nnDacxjuuaacE3aacxiDanDL u b FRAM P □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□5 g ZUPANČIČ MARIJA □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n □ gostilna in prenočišče □ GUSTAV MEŠIČEK ~ ~ g sedlarstvo - MARIBOR Tržaška c. 1 g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□'Z ROBERT ROSENFELD ' ^ trgovina z mešanim blagom PTUI strojno mizarstvo Zrinsko Frankopanska 6 g g _!□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ □i inuuuyuuuuuuuumaaaaDDnni □ g Autotaksi in autošpedicija □ □ STANKO VESENJAK □ □ uma P □ PTUJ Ljutomerska cesta g p PTUJ Miklošičeva ulica 4 □ g □ BnaaaannDnpppnPGuuGuaGGDGGDDLi □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ □ n Srečno veselo novo leto želi FRIDEHIK VIDIC trgovina z modnim, manufakturnlm, konfekcijskim in galanterijskim blagom Celje, Kralja Petra 23, Vodnikova uL □ □ □□□□□□□□□□□ppppdppdagaaanaand □ :!□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ R □ g h □ ANGLO-JUGOSLA VENSKO g PETROLEJSKO D. D. g Maribor, Miklošičeva ulica 2 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□P g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□G □ NAROČAJTE „JUTRO"! n P D □ g □□□□□□□□□□PPGGUGPPnaanDnDor-i Srečno in veselo novo leto želi ZVOČNI KINO IV. KOVAČ č R D R □ P IVAN ŠERUGA trgovina deželnih pridelkov in bran i arij a PTUJ trgovina s špecerijo in dež. pridelki Zaloga kvasa in diaslada Obilo sreče v novem letu želita vsem svojim cenjenim gostom in odjemalcem ter se za naklonjenost priporočata in DELIKATESA — GOSTILNA CELJE — Dečkov trg 3 □ □ □ □ □ □ □ □ □ MARIBOR Frankopanska 15 in Jezdarska 8 in 5 g □□□□□□□□□□□□□□□□^□□□□□□□□□□(_) □ □ IVAN VTNCEKOVIC g g g umetno trgovsko vrtnarstvo D u U P □ PTUJ Ljutomerska cesta 14 R □ !□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ar g □□□□□□□□□□□□□□□□□□□pppppppppp _ ^^mmnnnnr-. R □ p □□□□□□□□□□□□□□anaGaannaaannnn □ r~> I ! _ I1 I i TRBOVLJE (DELAVSKI DOM) V .uošnjem letu bodo na sporedu sledeči velezanimivi ^iagerji: »Eskadra smrti-'. »Don Quichotte« (šaljapin). »V znamenju križa«, »Kralj ciganov«, »Rasputin«, »Plavo-iasa Venera«? (Marlene Dietrich), »Kavaikada«. □ □ □ □ □ □ □ □ □ PAVEL HERIČKO pečar in keramičar DRAGO HO*?V ATICEK pekarna Prešernova ulica CELJE — OSTROŽNO 78 želi vsem svojim cenj. odjemalcem veselo, srečno in blagoslovljeno novo leto i934 ter se za nadaljnji obisk najtopleje priporoča! Maribor Tattenbachova ul 6 □ □ □ n B. in M. BREZTVŠEK mesarija in gostilna Rogatec JlanoA* g Celie - Brežice □ □ppuuuupppppppppppppppppppppp F« S« IL NA VELIKO! ana in oRoitca SaGUGGGnmnnHnnnnnnnnnr.nm Hl»m % ii H ■ -f. H Hll B S M! II E H B E II B H E H I JI JLOJLOJLIULOJULjULJUULOJLL^ nbliana OJUUUUUUULiGf JUUUUUUUUU1 JLIGGGGGD □ FRANC in REZI MAROLT R □ mesarija □ g LJUBLJANA Zgornja Šiška g O-JUUULIUUUUUDDDOUUUUUULILOJULO^ »□□^□□□□□□□□uuuuuuoDDuaumDDCj "^□□^□□□□□□□(□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□OJDDC: o ^ Obilo sreče v novem letu želi — na novo otvorjena slaščičarna In se priporočs □ □ □ □ □ □ □ □ FRAN ZUPAN mesar tn prekajevalec Stojnica, Soiski drevored ADAMIČ ALOJZIJ LJUBLJANA, Pražakova ulica 8 □ , □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ FRANCE KOSMAČ zidarsko podjetje Zgornje Gameljne 12, p. Št. Vid nad Ljubljano _ □□□□^□□□□nnncnonnnnmnacDonnn S □ BENCINA IVAN g □ n gostilna in mesarija □ g g Devica Marija v Polju 10 □ ..IGCGOGOGC. ,-H-it □gggmgaogooaoogouuumuooaoa^gggagaggoaooaogoogaonoogggaao Uuuui.m ■ bjuuuuuuuuuuuuuuuuuuiju □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□l (□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□^□□□□□□□□□□□G^scnnccGni □□□□□□□□□□□□□□□□saaaGaaaaGGaa e' □□□□□caanamnncoaaamaaDDaDD □ — Vsem cenjenim gostom slovenske- □ ga jjeuzionata v Beogradu. '^rinjske- g ga it 16, belini srečno novo leu in □ g se priporočam □ □ MARIJA JEMC □ □ □ □□□□□□□□□□nnnnnnnnnnnnnnnnnrii i uuuuuuLtuuLJLjnaDnnDnDannGGDnnnn □ □ □ □ Frassfa fss Ivan Javornik □ mesar in prekajevalec O f jnhljnna Domobranska c. 7 □ □ Stojnica: šolski drevored. Podružni- O ca: VVoltova ulica 12. E u O O □ □ □ O □ B O □ •^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nnaL □ n □ □ □ Srečno in veselo novo leto želi vsem □ c □ □ cenj. odjemalcem m prijateljem □ □ □ □ Grigosrij A. Sia2iislavsky g n n □ Nunska ulica 3 rj BoDccGooDDnDnDmnnaDnanaoooGD □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ D D □ □ □ □ □ □ □ □ £REČ!\0 iN VESE/ O AOVO LETO vsem cenj. odjemalcem, prijateljem in znancem želi MIRKO BOGATAJ trgovina s klobuki LJUBLJANA □□□□□□□□□□□□□□□□□□i □ □ □

želi v*. KRENOS g □□□□□nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnaaGni laaaaaaaaaaaaGaaaaaaaaaaaGaaaanaaGaaGaaGGaaGn oaaaaaGaaaGaaaaaGGcriaacaaaaaaaGaaaaaaaaaGco trgovina ?. mešanim B!a.gom. dežel- □ nim: pi ideiki in parna pekarna G Zalog § _ G □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□GnGGGGG """jnGnGGGGGGGGGGGnGGGGGGGnGGG"' S (Mata l □ ^ G G ČRNOMELJ B □ G □ C G G G G G C JOSIP FAR JAN urar in trgovec ČRNOMELJ G "G G G G G . jaaaaaaaaaaaaGaGaaGaaGGGGCGaai iGGGGGGGaaaaaaaacGaacaGGGaaaaa G G n a a a ANDREJ BERNIK klobučar VIŠNJA GORA G G G G G □ G G G G G G G G G G G G Veseio In srečni novo leto želi vsem svojim cenj. gostom, odjemalcem in poslovnim prijateljem PETAR BADOVINAC gostilna, žganjekuha in trgovina z vinom LUŽA - METLIKA G . G G G G G G G G G G G G G G G □ □ Srečno novo leto želita svojim cenjenim odjemalcem Vida in Franc Karlovšek trgovina z mešanim blagom ln deželnimi pridelki G 8MARJETA IGGOOOOOGGGOGGGOGGOGGGOGGGOGLLJLII H H 8 M U I I » M II IU iuaacGGGaaaaaGcacaccaaaaaGaaao a a a a a G iiaaGGGGaGaaaaaaaaaaaacaaaGann FRANC DOLENC trgovina z mešanim blagom VIŠNJA GORA G G G G G G □aaaaaaaacaaGGaaaaGGaaaaaaaaS iGGaaGaaaaaaoaGGaccacacaaaaaGa iGGGGGGGGccaGGGGGGGGGGGCGGGaGr • GGaaaaGaaaGGaacGGGaaaaGaacGan G G G G G G G G c G G B: ANTON FIŠTER □ G □ G strojno Ključavničarstvo, mehanična □ delavnica in avto-prevozništvo R G □ G C £ G G G G G G FRANC ZALAR krojaštvo po meri in zaloga oblek VIŠNJA GORA u G G G G G aaaaaaaaaaaaaaaaGGGGaGGaaaaaG! HcteC Žae&ner □□GGr jGGGQGGGGQGGGGGQGQGGGGGQ[ a S SREČKO DRŽ. RAZR. LOTERIJE METLIKA GGGGaGaaaaaaacaaaaGGaGaaaaaGn jGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGGr > G Srečno novo teto želi cenj gostom ter G se priporoča potujočemu občinstvu g CAR PAVEL restavracija »Pri kolodvoru« □ □ G □ □ □ □ □ □ G G METLIKA G LUJiJLJL)GoaaaauGGaaaoo[XODaaaaL nun iLJi ii juijLjaGaamaaaaaaaaGaaan c a •-1 Srečno novo leto želi ceni gostom, G prijateljem in znancem 1 G C C G G □ C C G G G G G G G G G G G G G G G Srečno novo leto želi vsem svojim cenj. gostom in poslov, prijateljem HOTEL BUČAR gostilna KOSTANJEVICA na Krki G G 8 G G G G G G G G v ^rnomeCj Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 19. G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G G O. Srečno in blagoslova polno novo leto želi tvrdka POLLAK JURIJ strojno mizarstvo G G GODNOV MIHAEL in VIKTORIJ A brivski salon TR2I0 R iGaaaGaaaaGaaaaaaaaaauuuuGGoao g Točno plačaj »Jutru« naročnino, B G varuj svojcem zavarovalnino! G aaaGaaaaaaaaaaaaGaaaaaaaaaaaaaaaGGaaaaaaaaaai naaaaaaaaaaaGaaaaaaaaaaaaaaan R n n y G Srečno novo leto želi vsem svojim G VILJEM TOMIC trgovina z meš. blagom in železnino TREBNJE G G G G G G G G G G G G cenjenim odjemalcem in poslovnim prijateljem FRANC GCRJANC žitna in lesna trgovina G G G G 88 G □ n P ° S G G KRANJ B B POLANC FRANC ste vrvarna in žaganje drv RUPER IVAN, avto taksa TRŽIČ n aOOGamaOGGGGGGUUULlUGGULULIUULUUUUUUU^ jGaaoaaaaaaaGaaaaaaaaGaaaGanni jGaaacGaaaaGaaaaaaaaaaaaaaao iaaaaGuuaaaaaaaaaoaaaaaaaaaaaaaacaGaaaaaGaaaa caGQaaQOQQQaGaaQQGQGGGQmnrx]QQnrTifTximGocor' M A KAR DADO hotel in restavracija G G G G G G METLIKA _ ^□□□□□□□□□□□□□^□□□□□uanuDnaar nnGnanni 111111 innnnnnnnanGGGGoannt P HOTFT JAKT.ITSCH □ lastnik A. Koscher h C G DGGn[ IVAN GROSEK trgovina z meš. blagom, železnino in manufakturo □ G G R 8 8 8 S n s s □ G Jadransko-Posavska čevljarna TREBNJE G G G iBaaaaaaaacaaaaaaaaaai oaaaaaac a a 8 G C G P D a a KRANJ B B G G G ~ G g g CtC dneva ne pove ne Cen a pratka ifflutto* te $avatu}e$a JO.OOOdfrin ČRNOMELJ B G □ n c G r G c □ G C C G G □ C □aGGCGGGGGGaaGaGaaaaaaaaaaon a • a jGGGGGaannGnnaGnnaacaaGanaanni S □ □ g Srečno novo leto želi G G G HOTEL BUKOVEC NACE B B g • TREBNJE g g jaaaaaaaaaaaaaaaaaaaoaaaaaaGGi ALOJZ SPRINGER gostilna, prenočišče, avtogaraža, parna pekarna TREBNJE jaauaGaaaaaar HaaaaaaaaaaGaaGaaaaaaGaaGaaGg S n a g JOŽE in JOŽEFA KAVCIC g g n gostilna p □ P JANEZ ROTAR zidarski mojster Veselo in srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim prijateljem in znancem IVAN OGRIN, vinska veletrgovina G LAVRICA PRI LJUBLJANI G iH Srečno in veselo novo leto želi vsem C G svojim cenj. gostom in poslovnim pri- O □ jateljem na novo otvorjena gostilna g g IVAN ERŽEN B B sedlar in gostilničar g B STIČNA (kolodvor) g g Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem in se za nadaljnjo naklonjenost priporoča MAKS VALE trgovina z meš. blagom ŠT. JERNEJ, Dolenjsko JCGaaoa — Baaaaaaaaaaaaaaaooaaac □GannnmrFinmGGoooaaaaoLJLJUuoGoniioGOGLLJUUuuLiuuuui 11 n jnnaLiiJuuuGuiJUULJUuuL^uuuoGOOo ' r— ** nena Črnomelj Srečno m veselo novo leto! PARNA ZAGA IN LESNA TRGOVINA Srečno in veselo novo leto l H t' n ii nnnmni h « n w irmnr ii n ii mi« h h n n» hi n h ii ii n n tnnnpnnnnrttnnnnnulli n«u n ii k ii k b t B it it^rmnjuuuuuLnJLir^^ r H n n c n n u nryinrtttirirxytttnrrtttttttxjjlilojljlii B11BJLHJUI EDUD mn b □ mnnnnnnnnnnnnampaoDuuD nf innr k immmDDaaacjaaDaaDniaaaDu ^ n n i, ii immnroi ]OUGDUUuULS4_IUUJGCGC ;ggo č □ D □ □ p! C □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ a n □ □ s □ □ □ □ □ C □ □ □ □ □ □ □ » nt M A M n i ii □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Osječka livarna in tvornica strojev d. d., Osijek Fabrika peči a. d., Beograd žele vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno biovo leto! =i w __u £ ^□□□□□□□□□□□□LIUUIJ^ OnOUULIUULIUULL^^ ALOJZIJ in ALOJZIJA JESIH mesarija Zavrti št. 6. Stojnica, šolski drevored □□□□canmnonrATnnnnnnrjnnr □ MIHAEL HOHNJEO O tovarna mesnih izdelkov □ MARIBOR irxTinrrinnnnrwwTrrTnrTTrwii ILILODD ,, mf lep jmooocaat mjaa^DULiiL. .uomaamcx3nmnaaaaGt3,aujJut xjod8 □ □ □ □ □ □ SLAŠČIČARNA STRITIH LJUBLJANA Pred škofijo Hrrff lrmnnn^^^T r •^nnaaaaannn' 9 KAROL HOJS D □ mizarstvo in zaloga mrtvaških □ potrebščin □ □ GORNJA RADGONA Cenjenim odjemalcem Zeli srečno novo leto tvrdka malsnega „Dvoslada" LJUBLJANA - VIC 113 □ □ □ □ □ □ □ □ □ MARIBOR Vctrinjska ul ca □ □ B ^LXOjaL3LOjaDDaaoouuuL.:uauuuuLiLJ IVAN TRPIN manufakturna trgovina MARIBOR Vctrinjska ul ca □ □ □ FRID TRIPLAT gostilna »Pri belem konjičku« Ambrožev trg ni n e a. I. PETERNELJ strojno mizarstvo ŠKOFJA LOKA uacGDaauaaaaaaaaaaaaaaaaGaaGLi ~uix]uamDmaGULiUULii^ aaaaaaaGaaGcaaaaoaaaaaaaaaaGG □ D □ □ □ □ ANTON VRBINC G krojač za uniforme in civil G Ljubljana Vidovdanska cesta 20 □ □ □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□L« □ □ □ □ □ □ □ G. Matlfa Gsrošieaf strojni ključavničar □ □ □ □ LJUBLJANA Kladezna ulica 3 □ □□□□□□□onnrinrinnnnnnnnnncrTnoD^ "□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□g PAVEL PETKOVŠEK prevozništvo LJUBLJANA Poljanski nasip 40 I uaamouuaDuaGDDiJijumuaaDUGLjo; innaaaaaGaaan JOSIP CIGLIC □ restavracija Pod skalco G mestni trg 11 3 □ □ □ □ □ □ i^GGGGGGGGGGGGGGDGGGGGGGGnDnGl □GaoaaaannnGnnnmGfTT^nnGaoGG^' g GUSTAV ERKLAVEC g G trgovina z zeljem in poljskimi pri- □ G delki G H MOSTE Povšetova cesta 10 R DGGuU-iUUGGCGGGG^ ji r. j. >. :■ iLJ^ ii .. it j G G G G C G G G B G G Srečno novo leto želi vsem svojim cenjenim odjemalcem tvrdka B. Warfemek tovarna klavirjev LJUBLJANA Gregorčičeva 5 in se priporoča še za nadaljnjo naklonjenost G G G G G G G G G G G G G G C G G G G G G G. Srečno in blagoslovljeno žele svojim cenjenim odjemalcem in se priporočajo GORENJSKI! G ANTON DRNOVŠEK G g trgovina in gostilna § O SKLENDROVEC G □ZE3CZ3DDaaaanaaaGuuuuuuui-ji_,i-LjUi_. ZADRUGE Naklo pri Kranju Srečno ln veselo novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem i* mesarski mojster D. M. v Polju 1 šolski drevored G G G G G 3 G G G G G □GULKJUUUUULOJLLIOJ G Zavod za snaženje oken ln stanovanj u g SLAVKO GRMOVŠEK □ □ LJUBLJANA Sv. Jakoba trg 5 g JGGULO nnmnrTTJDaaaGGUouuuoaLi □oaaLJLiuLiuux3Gooaoc □ Krojaški salon za gospode in dame G IGNAC RESETIC R LJUBLJANA, Masarykova c. 14/1 □ (palača »Grafike«) iuGGGGGGGGi_ii_ii_iuuLji_iuuUL GGGOOGGGGOGOOOOOOOOGOGI IKI1U OSVALD DOBEIO § veletrgovina galanterije in pletenin n LJUBLJANA Pred škofijo 15 fl inaGaGaacaGnmnaGnnnnaaaaaaaGu G JO?EF Z4DNIKAR g □ splošno mizarstvo G uGGGOGGGnGQ_;i-j^Lji_ii_iuGOQGGOGQQGi janoGaaaaaaaaaoaGaaGGaGaaGanG aaaaaaGaaaGaaaaaGaaaaaaaaaaaaGaaaaaaaaaaaGaa g k a a a □ a g □ jaaaaaaaaaauaaaaaaaaaaaaaaaaaLi aaaaDroaaGaaaaaaaaaa: G FRANC MALIS □ diplomirano krojaštvo □ LJUBLJANA Tržaška cesta 29 OGULILO.,O. IUl. IGOGOGGGuUuGGaC IVAN KLEŠNIK trgovina z mešanim blagom L-G n G G G G G Srečno in veselo novo leto želi ŠEMRL JULIJ modno krojaštvo ri LJUBLJANA Kolodvorska ul. 26 Središka ulica 12 Želi svojim cenjenim odjemalcem □ G G G G G g MOSTE PRI LJUBLJANI G ^gol JGUt -ILIUUUGGGGULiUUuuUGljgliggg U g Ljubljana 7 Podmiljščakova c. □aDOUGUGGGGGGGODGGLOJLjGGGi xjg5 □ □ a B □ □ □ □ □ □ Srečno novo leto želi vsem cenjenim odjemalcem IVAN RODE mesar VODMAT — ZELENA JAMA SREČNO NOVO LETO ŽELI G G G G G G G G G G G G G G G G G srečno in veselo novo leto = Srečno in uspešno novo leto 1934 unnnrrinaGGGGGGGGGGGGOGGaGGGGaGGDaGGaOGaCOGOGI gnaaaaoaaE želi vsem Veselo novo leto in obilo sreče želi svojim odjemalcem Jugoslovensko Društvo Guma »ENGLEBERT« A. D. Filijala — LJUBLJANA Bavčarjeva ul. 4 — Telefon 35-11 Logatec G G G c g g G C G c G G n ŽIVEC STANKO modno krojaštvo HRUŠICA-JESENICE □ G G G a a a a g a a ai TONEJC VIKTOR tapetnik in dekorater KRANJ Rožna ulica laaaGoaomaaaaaaaaaaaoaaoaac □ □ □ □ o D BATTELINO ANGELO mestni stavbnik nontxinaDapDrrTar"rxoxoxrinn^' Srečno novo leto^Selimo vsem svojim odjemalcem TIVAR OBLEKE LJUBLJANA VH Aljaževa ulica 35 fanpnnnrinnnnnr^^ - ir n irif oTiGGGaaaonG^n-^nnrTinnn a 3 SREČNO NOVO LETO ŽELITA O F G C G G G g g LJUBLJANA Mestni trg 3 Sv Petra c. 28 Celovška cesta 63 c □ □ [K Ul turo H lTH» M IIIIHJUU hrnnnrTnnnnnnnr^^ t u n n u u innnririi niimnnn BB In ANICA MAJCEN KOLODVORSKA RESTAVRACIJA LJUBLJANA gt koL G G G G g G □ P S f V O Zaposlenost v posameznih industrijskih panogah O razvoju zaposlenosti ▼ posameznih industrijskih panogah v dravski banovini po statistiki Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani za oktober smo že nedavno poročali. Sedaj objavlja tudi Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu ustrezajoče številke za vso državo. Kakor znano je bilo povprečno število v Jugoslaviji zavarovanih delavcev v oktobru prvikrat nekoliko večje nego v is',em mesecu preteklega leta, in sicer je bifo v tem mesecu povprečno zavarovanih 644.306 delavcev bi nameščencev, to je za 5155 več nego lani v Istem mesecu. Pri *.em pa moramo seveda upoštevati, da se srornje številke nanašajo le na delavce in nameščence, ki so zavarovani pri orranih osrednjega urada (pri okrožnih uradih in pri privatno društvenih blagajnah nameščencev), nI pa upoštevano gibanje števila delavcev, ki so zavarovani pri bratov-skih skladnieah (rudarsko delavstvo). Nadalje je tudi upoštevati okolnost, da odpade povečanje števila zavarovanih članov za 5155 v celoti na zaposlenje žen, dočim Je bilo število zaposlenih moških članov še vedno za malenkost (258) manjše nego lani v Istem mesecu. Ugodne jš? zaposlen je pr; ženah je posledica razvoja tekstilne Industrije, ki zaposluje predvsem žensko delavstvo. NalobčiitnelSe zman F;an le zaposlenosti beležimo v gradbenih strokah, kjer .fe bilo 'eton v oktobri] 14,629 delavcev manj zaposlenih nogo lani v istem meSeen, in sicer v stroki visokih gradenj za 11.561 ali manj, v industriji gradbenega mate-rijala za 2392 in v gradbenem mizarstvu za 276. V Zagrebu, Beogradu in Splitu znaša na pr. padec zaposlenega delavstva v gradbeni stroki 40 do 48%, v Ljubljani pfi za 30^. Od ostalih gospodarskih panog kaže letos preceižen tradec tudi zaposlenost v tobačni industrij*, in sicer za 2009 ali 25% (zlasti v Dubrovniku in Skoolju, deloma tudi v Ni§u Zagrebu in SuSaku). Zanimivo Je da izkazuje statistika za dravsko bnnovino v tobačni «ndus*rH1 oovečanle za J2%. in «'rer za 120 na Nn99°do-wnn1fl zabele?"'*-: tndi v kemični 5nrt»t«!t?-}i5. in ?icer 4A0 članom, ter v javnem nrome-tu sa 7?s članov, rablje v gor-tilničarstvu ••n v grafični industriji. Zboljfenje zaposlenosti je opažati predvsem v tekstilni Industriji, kjer vlada v zadnjem času prav ugodna konjunktura. V tej panogi je sedal zaposlenih v vsej državi 39 891 delavcev in delavk, odnosno nameščencev in nameSČenk, to je za 7214 ali 22% več nego lani v istem mesecu. Od tega prirastka odpade 2037 na dravsko banovino. Vzporedno s tekstilno industrijo je večja zaposlenost tudi v oblačilni industriji, kjer je število zavarovanih članov v primeri z lanskim letom naraslo za 1810 ali S%. To povečanje pa odpade le na Beograd, Zagreb in Sarajevo, dočim beleži dravsika banovina v tej stroki zmanjšanje zaposlenosti za 268 ali 6.4%. Preokret je opažati tudi v gozdno-žagarski industriji, kjer je bilo v oktobru zaposlenih 40.966 delavcev, to je 4375 ali 12% več nego lani v istem mesecu. Zboljšanje zaposlenosti v gozdno-'Sagarski industriji t?? ni povsod enako. Od povečanega števila zaposlenih delavcev odpade 5014 na vrba=»ko in drfnsko banovino, kier se pri državnih gozdnih podietiih oči v5 dno forsira prodvkcUa, kar je že ponovno dalo rovod za kritiko. Pri okro"rm'h uradih v Beogradu, Osijeku, Tuzl' in Z9«?.re>-ov>čanie zarvoslenos*! ed'no m področju okrož^urada v 0° os«> delavce-" in n"Tv,o?^ericev. to ie za 1075 ali 2% več nego lani. Kazini našega izvoza Generalna direkcija carin je te dni objavila statistiko naše zunanje trgovine v novembru, o čemer smo na kratko poro- > 1932 2713.2 2595.9 + 116.3 > > 1931 4418.9 4502.3 _ S3.4 > > 1930 6-235.6 6437.6 — 151.0 > > 1929 7143.1 6995.1 -f 148 0 > > 1928 5875.4 7213.2 _ 1337.8 > > 1927 5871.5 6648.9 — 777.4 Kakor Je lz gornje primerjave razvidno. Je navzlic skrč en j ti obsega zunanje trgovine i. 1933. nresežek izvoza večji kakor 1. 1932 in 1. 1929, dočim je bila v ostalih let'h zate'ežena precejšnja pasivnost Po količini je anaša! do konca novembra I. 1933 naš izvoz 2,715.000 ton, to je za 571.000 ton ali 26.6% več nego 1. 1932. v 11 mesecih. Po vrednosti pa znaša povečanje le 14.40^ odnosno 390.8 milijona Din. Po količini se je torej naš izvoz bolj dvigni! neg0 po vrednosti, kar je posledica na daljnega padca izvoznih cen. Povečanie uvoza ni tako naglo sledilo večiemu Izvozu in šele zadnje mesere onažamo naraščanje. Po tonaži je bil v 1.1 mesecih leta 1933 naš uvoz še za 7.9'% man^i nego v istem razdobju 1. 1932, po vrednosti pa je bil za 36 milijonov ali 1.4% večji. Naš izvoz se je pričel zonet d višati let« 1S32 v dru?em poHetju. ko se je zaradi oslabitve dinarja na zunanjih borzah nre-cei poveča'a konkurenčna soosobnost nfl-Sega b'a*a na zunanjih tržiščih. V nrvi polovici 1. 1932 rei izvoz mesečno ni mnogo preseeal vrednosti 200 milijonov Din: v junl''.! tepn leta je celo pcoustll na koma! 172 mili ionov, že kmalu no zunan.il c»s'abitvi dinarja pa se je naš Izvoz zcet povzpel, in sicer Je v septembru na 273, v oktobru na 320 in v novembru 1932 na 359 milijonov dinar:ev. V oktobru iin novem'"ni 1. 1933 srnio nrekoračiM celo meio 400 miljonov Din mesečno, tako da je bil v tsh dveh mesecih ns^ l^vo-? do vrednosti ce'o večji nego pred dvema lefonia. Ppve^a oa ne smemo nrrzabiti, da smo tako zboMšanje izvoza dosegli le z nadaljnjimi velikfmf žrtvami pri penah. Tudi od jeseni 1. 1932, ko smo imeli že os'ab-Ijeni dinar, so se izvozne cene nadalje no-8'ahin'e. To swn?mft zlasti tedaj, če izle-čirno lz statistike tobak in hmelj. Zadnje mesece smo izvozili precej tobaka, ki daje pri ma«hni teži razmeroma zna trn o izvozno vrednost. Isto velja glede hmelja, ki Je ime' v letcšTiji pezon? posebno ugodno koniunkturo. V oktobru smo izvodili za 51 milijonov Din tobaka (v okt. 1932. le za 20 miliionov). v novembri rva za 59 milijonov (nov 1932. za 16 milijonov) Vrednost izvoženega hmelja na je znašala v oktobm in novembri siknpaj 43 milijonov Din npsprot« 10 milijonom v istih mesecih 1. 1932. Zadnja dva me?eca je torej nadaljnje povečanje vrednosti izvoza na-snrot« 1. 1932 prinisati edino ve^^emn izvoru tobaka in turnega Za nos^ešenje na-šea-a izvoza bi bi'o v sedam"'em tre^otku ve1!1-? važnosti nf>v'5an'p nre.mfle Narodna banke 'a irvoznf^Vp ,»pvlze in za cbrg. 6une v kliringu. in sicer na ono v'S'po. po kateri se že zaračunavajo proste devize. Ijvoz gradbenega lesa ie bil tudi zadnie m3«eo3 večji neso v letu 1932. V oktobru smo izvozili 6715 vasronov gradbenega le* sa (okit. 1. 1032. 4536 vagonov), v novembru pa 6231 vagonov (5391). V 11 mesecih 1. 1933. smo izvozili 67.251 vagonov ararlb=ne?a lesa (11 mes. 1. 1932. 51.261 vagonov), 14 641 vagonov drv (17 tiso« 517) in 22;"6 vagonov izdatkov iz losa (1412). Povečal se je torej v precejšnji meri izvoz gradbenega l?sa in izdelkov iz Ic- dočim ie izvoz drv nadalis zaostajat. Skiurma vredni izvoza gradbenega ieea in izdelkov ie znašala 553 milijonov Din. to ie za 154 m;';!onov Din več nego v ist ni razdobju 1. 1932. Izvoz pšenice s» navzlic znatnim Izvoznim nresežkom tudi v novembru ni mogel rnz-vMi. zaradi izredno nizkih svetovnih cen. V nov?m'oni smo izvozili komaj 2 vagon« r>šen'c-A.. od za^e^ka Istošnie kamipanje oa v celoti le 9T>n vagonov pri presežku letine nad domačo potrebo, ki se e?ni na .000 vagonov. Ugodno pa se js razvijal izvoz koruze, ki smo ie t idi v novembru orodali v inozemstvo 3"09 vagonov, od začetka leta 19*3 pa v celoti 6T,.234 vasonov v vred nosili 402 mili iona Din. Tzvoz ?n:ti znatno povečani« izvoza bakra in v zadnjem času tudi do-večanje izvrzs rud. Pladilm premet s š^anifo Vprašanje nlačilnrrra prom-tn s Šnanijo, ki je po blokadi naSih tarjatev v §naniji odprto z i nad eno leto in ki dn^lei navlic naporom in prizadevanju ni prišlo do rešitve. je končno vfindar urejeno. Po dolgotrajnih in mučnih pogajaniih je sedaj, po vetsteb iz T5eograda. prišlo vendar do sporazuma. Naš? teriatve v Šoaniii, ki izvira-o od izvoza, značnfo eedai okrnrr 15 m;li'onov oe-zsit ali približno 80 milijonov Din. Zaradi zapor? teh teriatev od pfrnni špansike vlade se ie naš izvoz v šiamio že leta 1932. skrčil, šnsniia is nedavno prhala na to. da se te blok;rane teriatve osvobode. vendar rw>d pobojem. d*a se naš bMoči izvoz v Šoa-niio flei.vna kompenzira s šrvinskim uvozom v Jucfofdavi'o. Naši izvozniki bodo lahko likvidirali «vo?e terjatv? od drw-vl)»riienr!i izvora. za bodoči izvoz r»a bodo dobivali 50 9/» v devizah, oralih 50ft/n na bo ftopnijT zadr-žata v (svrho komnen^acije za pla^io uvoza španskega blaga v Juffoslaviio. Gre torej za ST>orazum o de'ni k.vnoenzaciii. Voraša-nie le 8?da\ v koliko obstoiaio n">ž,nos.ti za TM>v?čan. ivo? šnan^ke0 70 8 8 4 +6" 4 19*1 68.3 72 +61.1 1932 3^2 65 + 30.7 jan.-«eT>it. 1933 30 6 7 6 + 23.0 Kakor je iz gornjih številk ra*v;dno, se je naš izvoz no uveliavlienju trgovinske pogodbe 1. 1930 zelo dvign:l. uvoz iz Španije pa se ni povečal in je seda i v primeri z izvozom razmeroma majhen. Uvoz se je letos nekoliko i^bolišal. ke* smo s Povečan:m uvozom skuJali kompenzirati vsa i del naš;h bl~.k:-anih teriatev. todn uspeh t°ga orirade'-anra n' b;l preveč v-1;k Iz Šnatiije uvžamo najve" pomaranč. Ta uvoz se je od leta 193i n0 'Q-?-> dv:gn'l od 1.8 na 2.6 milijona Din Nadalje uva- žamo kolofonijo (ta 1.8 milijona Din), plu-tovino, eterična olja, »uho grozdje, riž, ovčjo volno itd. Če hočemo, da bi se kompenzacijski promet na podlagi doseženega sporazuma v redu vršil, moramo v bodoče uvažati iz Španije dvakrat do trikrat toliko blaga kakor doslej. Dejansko obstoja možnost nadaljnjega povečanja uvoza blaga iz Španije, vendar ni jasno, če bo možno dvigniti ta uvoz do one v;šine. ki je potrebna za kompenzacijo 50 odst. vrednosti našega izvoza. Gospodarske vesti — Priprave za bolgarsko-Jugoslovenska trgovinska pogajanja. Kakor smo že poročali, se imajo v kratkem pričeti med našo državo in Bolgarijo pogajanja za sklenitev veterinarske konvencije. Sedaj poročajo iz Sofije, da je bolgarsko zunanje nvnistrstvo obvestilo vsa gospodarska ministrstva in direkcijo bolgarskih železnic. da se bodo pričela med Bolgarijo in Jugoslavijo trgovinska pogajanja. Zunanje nvnistrstvo je navedene ustanove prosilo, da prec:zirajo vprašanja, ki nij bi se obravnavala pri pogajanjih. Vsa ta vprašanja bo proučila mešana konvsija, ki bo v kratkem sestavljena. Priporočila ko-nvsije pa bodo potem izročena bolgarski delegac'ji, ki bo vodila pogajanja. — Obračunski tečaji za drimme pavlr-Je, ki se vlagajo kot kavcije. Na podlagi čl. 12., točke 14. fnnnčnega zakona za tekoče proračunsko leto je finančni minister odredil nove tečaje za državne pa-p rje, ki se imajo uporabljati pri drživ-n'h in samoupravnih ustanovah v primerih. kadar se je obveznice na podlagi specialnih zakonov, uredb in praviln;kov spre;emajo kot kavcije po borznem tečaju. Novi obračunski tečaji razen za obveznice Vojne škode so isti kakor doslej in znašajo: 1. 2 5% obveznice zi vojno škodo za 1000 Din nom'naia 380 Din (doslej 300), 2. 1% investicijsko posojilo za 105 Din nom. 80 D'n (80): 3. 4 % agrarne obveznice za 100 Din nom. 50 D'n (50); 4. 6 % begluške obveznice za 109 Din nom. 70 D n (70): 5. delnice Prv-l. agrarne banke za 500 D'n nom 405 D;n (400). Ti tečaji se ;majo račun?.ti do preklica od 26. dec. naprej do preklica. Izračunana vrednost kavcije ostano v veljavi za ve3 čas trajanja jamstva. — Razpis dela za regulacijo Ljubljanice. Kraljevska banska uprava dravske banovine je razpisala za nadaljnjo regulacijo Ljubljanice prvo Javno pisimeno ponudbeno licitacijo za 19. januar prihodnjega leta ob 11. urj dopoldne v prostorih hidToteh-nlčnega odseka v Ljubljani. Ponudbe se marajo glasiti v obliki popusta v odstotkih na vsote odobrenega proračuna, 'ki znaša 1,200.000 Din. — V trgovinski register se Je vpisala nastopna tvrdka: »Jugoles«, družbi z o. z. v Celju (osn. glavnica 500000 D;n, vr/a-čana v gotovini; poslovodji: Daniel Ra-kuseh, veletrg. v Celju in Jos. Trinkler, zasebnik v Celju). — Družba »Jezersko«, lesna industrijska in trgovska d. z o. z. v Kokri je spremenila naziv v: »Jezerske gozdno-produkcijska družba z o. z. Predmet podjetja je lesna industrija, izdelovanje kemikalij iz lesa, izdelovanje lesnih izdelkov (zabojev, sodov, parketov, svinčnikov, meril, ravnil, okvirov za okna, pohištva itd.). Vpisala sta se kot poslovodji Maksimilijan Salus-Spallek, industrijec, Češke Budejovice, in Robert Fiirst, trg. v Zagrebu; izbrisala pa sta se poslovodj' Fr. Dolenc, Škofja Loka in Ernest Hieng, Ljubljana). — V likvidacijo je pre la tvrdka »Transformator«, e'ektrotehnična tvor-n'ca, družba z o. z. v Ljubljani. — Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Celestine Groschel, lastnice »Odeon-bara« v Ljubljani, Poljanska 7 (poravn. upravn:k Fr. Cvrn. zasebni uradnik v Ljubljani, Tavčarjeva 2; poravnalni narok 27. jan. ob 9., prijavni rok Jo 21. jan.), nadalje o imovini Martina Hočevarja, pos. in zid. mojstra v Novem mestu (poravn. upravnik Iv. Jarc, pisarn ški pristav v pok. v Novem mestu; poravnaV.i narok pri okrož. sod v Novem mestu 29. ian. ob 9, prijavni rok do 21. jan.) in končno o imovini Cirila Korošca, trg. z meš. blagom v Ljubljani, Gradišče 7. (poravn. upravn k dr. Jažne Novak. ndv. v Ljubljani; poravnalni narok 3. februarja ob 9., prijavni rok do 28. jan.). = »Tekstilana«, tvornica sukna d. d. v Kočevju je objavila biianco za leto 1932, ki iakazuje izgiubo v višini 2,261.000 Din; z izgubo leta 1931. pa znaša vsa izguba 2 milijona 865.000 Dki pri glavnici od 6 milijonov dinarjev. = Le ie malenkosten odtok zlata iz Francije. Iz najnovejšega izkaza Francoske banke od 15. decembra je razvidno, da je banka v drugimi tednu decembra oddala li še za 47 milijonov frankov zlaia, dočim je v predhodnem tedn i izgubila za 294 m li ionov frankov zlata, v zadnjem tednu novembra za 450 milijonov in v predzadnjem t^dnu novembra ze 14G0 milijonov frankov. Zlati zaklad francoska banke znaša fl daj 77.032 milijonov frankov in je za 4740 milijonov manjši nego 20- oktobra t. 1. = Ureditev prodaje fcvinjin. Načelstvo Združenja usnjarjev dravske banovine poroča: V četrtek se je vrSil v restavraciji hotela štrukelj sestanek interesentov za prodajo usnjarsko konserviranih in sorti-ranih svinjin. Ta prvi poizkus borze za svinjine je zadovoljivo uspel. Dopoldanska ankete se je u03« in >0gg< 170 — 190; 150 — 170; »5« 130 do 150; >6« 100 — 110; >7c 75 _ 78; >8'. 65 - 70- VINO + Vinsko lrii??e v dravski banorini (30. decembra). V vinski kupčiji ee ne kaže ni-kako izboljšanje položaja. V drrgi poloviri tega mur»tK> u&£fc tredstva m okrepit«* »La Eroe« Deluje * vsaki tlovefikl dobi • presenetljivim uspehom Vzdržuje eeksu&lno moe do gioboke etarosti. Na tisoče priznanj. Cena so Dia. močnejša 100 Dtn. — tTspeb zajamčen v nasprotnem «Httaju vrnemo denar Bavelkova ordinata! fatmratof Praha 93 Rusle Bodetecbuva «1. 10/ss j u 0.8. e. 0 bč i na t/ub! ;e n« rebai Za vedno nas je zapustil v 78. letu starosti naS dragi, dobri in skrbni očka ter stari očka, gospod FRAN PRELOVEC sodni nadoficijal v pokoju Na zadnji poti ga spremimo v ponedeljek, dne 1. Januarja 1934. ob 2. uri popoldne od doma žalosti, Stari trg Štev. 4 na pokopališče k Sv. Križu. Skrbnemu možu bodi blag spomin! Ljubi jan a-Idrija-Slov. Gradec-Sušak-Celje-Dubrov-nlk-Velenje, dne 30. decembra 1933. Hvaležni otroci: ZORKO, HINKO, LENI, JANKO, SLAVKO, CIRIL, RADO in vsi ostali sorodniki. SiSii&IIHBi ZAHVALA Za mnogoštevilne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom prebridke izgube naSega nad vse ljubljenega, nenadomestljivega soproga, dobrega očeta, starega očeta in tasta, gospoda ANTONA BRUMENA ŠOL. UPRAVITELJA V POK. kakor tudi za poklonjeno cvetje in vence, se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Predvsem gre hvala tč. duhcrvSčini a prečaatitim proštom g. dr. Žagarjem na čelu, njegovim sošolcem ter vsem stanovskim tovarišem za obilno udeležbo. Nadalje se zahvaljujemo šol. upr. g. Hrenu, ban«, uradniku g. Tomažiču in občanu občine Tezno g. Vitezu za ganljive poslovilne govore, stanovskim tovariflem za zapete Žalostinke, vsem ki so v teh težkih urah s nami sočustvovali in končno vsem iz Ptuja in od daleč, ki so spremili našega najdražjega v tako velikem številu do p re ranega groba. Ptuj.Divnlje-SuSak-Marlbor, dne 29. decembra 1983. 14058 žalujoči ostali. Cene malim oglasom ženttve bi dopisovanja: vsaka beseda Dm 2,— ter enkratna pristojbina za šifro ali za dajanje naslova Dm 5.—. Oglasi trgovskega m reklamnega značaja: vsaka beseda Dm 1.—. Po Dm 1.- za besedo se zaračunajo nadalje vsi oglasi, ki spadajo pod rubrike »Kam pa kam*. »Auto-moto*. »Kapital«. »V najem«. »Posest«. »Lokah« »Stanovanja odda«. »Stroft«, »Vrednote«, »Informacije«, »Živali«, »Obrt« in »Les« ter pod rubrikama »Trgovski potniki« m »Zaslužek« če se z oglasom nudi zaslužek, oziroma, če se išče potnika. Kdor si pa pod' tema rubrikama išče zaslužka ali službe, plača za Za odgovor znamkah vsako besedo 50 par Pri vseh oglasih, ki se zaračunajo po Dtn I-— za besedo, se zaračuna enkratna pristojbina Dtn 5.— za iifro mh za dajanje naslova Ksi ostali oglasi socialnega značaja se računajo po 50 par za vsako besedo Enkratna pristojbina za iitro ali za dajanje naslova pri oglasih, ki se zaračunajo po 50 par za vsako besedo, znaša Dm 3.—. Najmanjši znesek pri oglasih po 50 par za besedo, fe Dtn V5.—, pri oglasih po 1 Din za besedo pa Dm 15.—. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, eres-roma jih je vposlali v pismu obenem z naročilom. ili Ji iiJ u V»*fca beee-1« 5<> p«, i u dajani« oa«!a 311 let, »prejme trgo vin« mešanega blaga ne deželi. Biti mora zmožna kavcije ta do-bra eervira rica. Prednost imajo one manu fakturne stroke. ki «o obiskovale že sejme 9 Tem blagom; vendar pa tO n: pogoj. Ponudbe na og-odde'ek ».f-itri < pod šifro »Povsem zanesljiva«. 47127-1 Osnovaiko ■»»ostojno moč Tek- tt?,'ri-a t>varna v Ln^knin. 47534-1 Natakarico t topilnico sr»re'me tako) jfarušlč Ivanka, Do!. Logatec. 47494-1 Trg. pomočnico %vežbnno v trgov™ me-Sanfja b'flga in maira-fakturi, z 10.000 Din kavcije. sprejmem takoj ?& podružnico. — Pon-udbe na oddelek »Jutra« pod Kf'0 »Z dež»le prednost«. 47302-1 j s :i m os t o in o g ospod in jst.w) ! na gostilni, takoj «prej-jmem. Plača po dogovoru. ! One. ki so ta posel že sa-iri^stojno opravljale, imajo | trednosi. Ponudbe na na-.-'ov: Gostilna Gruden, Unec pri Rakeku. 15-1 Deklica s'rota. katera je že prosta šole. se sprejme v pomoč gospod!nji. Terezija Lukeš, Kranj. 84-1 Izobraženo gdč. v starosti od 24 do 38 let s perfektnlm zna. n1em nemškeaa Jezika event. francoščine iščem k 4 letnemu de*ku za -ces dan. Navedba hono-rarla s p-llo^no sliko po-i šif*-o D. G. na <~s»l odd. »Jutra«. 30-1 Natakarico čedne zunanjosti in srnino maTine kavcije, sprej-m«m na deželo. Ponudbe na og'as-ni oddelek Jn,ra t>od »Podjetna«. 33d Trg. izobražena jjrl(4p!>dič'0a ali gospod. ki r«iiV.'aff« s 30—60.000 Din kavc^e! dobi službo. Ponudbe na jT'3< r>od »Kavcije«. 47490-1 Šiviljo t obrtfvm listom sprejme Ane* I ca Drenlk, Vrhnika, S:i"a cesta 101. 47446-1 Strojni mehanik (monter), samostojen, z ^f>;oSt*no. iSčetn. Naslov v ogasem oddelku »Jutra«. 49-1 Prodajalko z večletno prakso se takoj sprejme v modno trgovino. Pismene ponudbe na- ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Zmožna« 103.1 Poštena moč z dobrimi zvezami se cpre me za nakupovanje in prevzemanje lesa. — Ponudbe pod »Zanesljiv«-na Aloma Company, d. z o. z., Ljubljana. 87-1 Gospodično trgovsko naobraženo, s znanjem nemščine — sprejmem za bufet. Nastop 10. januarja. Po nudbe s prepisi spričeval na ogl °dd »Jutra« do 5. januarja do. slatl pod »Sposobna 1934«. 121-1 Perfektno kuharico i; bi opravljala tudi druga hišna dela In ki ljubi otroke, iščem. Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Ju;ra« pod »Kuharica«. 18!-1 Služkinjo pošteno, zdravo izobraženo, za pospravljanje finih sob. pranje in likanje malega perila, katera razume še neka) snažne meščanske kuhe iščem. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Snaž. nost in ubogljivost«. 130-1 Djevojku urednu marljiva spo-sobnu za sve kučne po-slove ko' t. kuhati zna-de po mogučnosti nle-mački govori sa dobrim svjedožbama tražl mala obitelj u provinci 11. Pon"de slati: Lavoslav J. Hirth, Vukovar. 159-1 Trg. sotnidnico dobro prodajalko sprejmem tnkol v speceril-sko trgovino v L4ubllani. Ponudbe z navedbo refe-enc in ka^cHe zmožno, na ogl. odde. lk »Jutra« pod »Izvrstna prodajalka«. 153-1 Učenca a primemo šolsko teobraa-bo in poštenih staršev — sprejme ta-bo-j v trgovino mešanega blaga Franjo Štum-berger, Sv. Barbara v Halozah. 47503-44 Trgovine meš. blaga se želi izučiti moža«, zdrav irn delaven, zvest fant. dober ratuna.r, vešč slovenščine in nemščine. Vališer, Komjice 21. 47501-44 Mesto vajenca T trgovini z m-šanim blo-gom Ifičefli za fanta z bo'jše hiše, poštenega In 'marljivega z l'/i letno pra-!kso. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25-44 Brivskega vajenca (prednost Siškar) sprejme Edvard Kavčič. Celovška cesta št. 10 nasproti mitnice. 60.44 Sedlar, vajenca sprelme Ivan čsrne. — sedlar, Ig, drugo po dogovoru. 44964-44 Otroška negovalka g perfekuiiiTO tnaajem nemščine, išče službo k enemu &4U dvema otrokoma, v starost 3 4 do 6 let. N» Jtopi 1 februarja. Naslov pove oglae. odde.ek Ju'r» 4 4947-ž Šivilja gre Svet- na dom po H> I Din dnevno; sprejme pa tudi de o na dom Poiive ta v ŠiSki, Podjunsk« 19. «3533-2 Prodajalka ve®?« tudi šivanja moSke-g.a perila.. iJče mesto za | tsikoj ali pozneje. Naslov ; po.ve podružnica »Jut-«i v i Celju. 47475-2 | Mladenič trgovsko naobraiea, W-5e g'3mo zastopetTo s skladnem za celo državo ali poedine banovine iti mera. Za skladišče 'ahko po-; loži garancijo. Resms po-iTOidbe na publicitas, Zagreb, lik* 9, pod br. 36t529. I 8-2 Trgovsko učenko s-prejmera taikoj na deželi i v trgo-vimo mešan1 ga b'a-i ga. Blitii mora poštena, v raeninstvu nezmotljiva — zdrava im čedne zrinaji.!o sti. ter mora imeti tudi vf-f-lj. do š :to n ja. — Ponudbe na osr'n«ni oddelei >.Tnt e« pod šifro »P^pra učenka«. 47493-44 ?)'3k.t v stroj-~m stroki, se spre'me za in vzdržeranje Tirnega -n . Diesel-mo-"orja ter iirujrh stro:ev in i i«, prav. P'sniene ponudbe ^ padroHr'ln3 do- sedanjegn služb-o-vanja, » !>re^isi =-T>r|čeva-l in z na-ved'bf> zahtevane ptače je i9s:i>v'ti oa: Svlnoini nid-n:k. Jfržlea. 14-1 Prodajalko za trafiko sprejmem s kavcijo 3000 Din. Pismene ponudbe na ogl. odd. ?.Jutra« pod »Trafika«. 71-1 Gospodično lz boliše rodbine, vajena finih ročnih del Izurjena v korespondenci. resna ln s-trozo za nesljiva, takoj sprejmem v mod.ni trgovini za dame !n gospode kot blagajničarko. — Pismene ponudbe z navedbo dor-edans =?a po-slcmia pod šifro Natančna«. 115.1 7a dsmslfo kape'o i-čem m^ndo nSeivko z do-;r''isr>m. Pn-nudbe s f tograf^o na naslov: Ka-': kopžpvv. kaipe'toca. Novi Sad. Dl. Bator!eva št. 46. 112-1 Postrežnico č:s'o in izobraženo, veščo bolnih hišnih de!, sprejmem na Celovški cest; 14 131-1 Trrži se gospod'"^ za kancelarliu za tka-onicu u dunavskol ba-nortn! sa kaucllom na. stim odma z Tkaonira. Tražl se jedna dvojka pom°gat n kulnl u trao-'3xku kufu, stara erod'na "n S^em z. dievolka. Ponudbe rn^l »Krem« na ogl. od^M-k »Jutra«. " 184-1 Hišnik I bJco vipoVo:enee. za b-ez-p'«čmo oskrbovan le zele-l'adne?a in sadrejra vrta. J-na sobo s knhin;o in n?i-Tn za ze!enia:vo. Z zna-r''"™ ku.r;sre?e. »ad:ar ali i f "h -'or ima nred-nost. Po-jrudibe z navedb" vse?« do-jfodanVsa in | članov na nfr. 0'tdnlet »Jutra« i>od šifro sVeeelje do zemlje«. 196-1 Učenca (ko) z«, fotog-afsko stroko, z oskrbo v hiši spre:me Ba-vec, fotograf, Brežice. 47506-44 Vajenko siprejme sa'on »Klobuček«, pasaža Nebotičnika. 73-44 Frizerska vajenka z dvele*no nfeo dobo — žeM dovržiti učeno dobo. kjer bi imela h ram o in stanovanje v hiš"'. Cen', ponudbe na naslov: Marija i Hazler, Dobrova-Konlice. 47437-44 |Trg. sluga - vrtnar Žšče 4-lužbo trgvskega g- h p akse. Zmožen tudi tk h del Trti.-'stv« ter rbde:c-vai>ja privatnega vrta — Naslov v oglasnem odr.e.So »Jutra«. 10-2 v^aka bts^da 50 jvi-r. t« datenje naslova ali za Šifro p« 3 Din. C2"> Trgovski pomočnik mlad. mešane stroke, pošten. nekadilec, želi pri merno službo — najraje v kaki večji trgovini na deželi. Ds.litTe v trgovini ali v pisarni Vajen,a je tudi g->sp'idinjstva Event. p» nudbe p os'.a ti na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »1899*. 44472-2 Gospodična mlada in inteJigentn«, » dobrimi spričevali, i-eli službo gospodinje najraje k sc m.r>st'o'>neimu gosp.'-du. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena !ci simpatična«. 20-2 Ključavničar i.zučen, e 15 letno prakso na parnih žasah. vo&č brušenja žag, išče sln-ž.be za minimalno plačo. Do-p:se p d »M«šin:st« na oglasni oddelek »Jutra«. 13 2 Mladenič Išče službo kakršnokoli, sem priden ln pošten, vojaščine prost, star sem 24 let. Vložim tudi kavcijo. Ponudbe prosim na ogl. odd. »Jutra« o od »Priden mladenič«. 199-2 Pekovski pomočnik vešč vsega v to stroko dela išče dela najraje kot skupni delavec. Nastopim ta koj ali pozneje. Naslov v cgl. odd. »Jutra«. 219-2 Gospodična fimostojna. išče mwto ?o-s-M-dlnje pri samostojneTn go*p"do. Naslov pove og'. oddelek »Jutra«. 22S-2 iAfee maslo pot ; nika. plaia ta vsako ' bi-uedii 50 |>a.r: ea da i >«njt na?lo-v« ali za | Šifro S Dio. — Kdo.' ipreiema pomike, pla ča beiedo po 1 Din: z« dajanj« aaslova aH za šifro pa 5 Din. f5i , V nemški pouk ▼ skupini za otroke sprejmem z novim letom še par učencev. — Istotam Italijanski, angleški, francoski pouk za posameznike 1b skupine. Zmeren honorar. Tyrševa 31 jll., desno. 45202-4 Nemščino antgfeščrlco, fronot>;črioo, Ha-lijaašč-ino in klavir p>>uČTije dip. učiteljica. Kolod^rslca ulica lil, pritličje. 47580-4 Klavir rčHotjtoa sprejme r temeljiti privatni pou.k učenca, ozir. učenko-. Cenj. dopise na oglasni oddelek Jutra pod »Praksa«. 47434-1 Nagrado dobi oni, k! preskrbi akademiku lnstrukcljo. — In-struira vse gimn. predmete. Ponudbe na oglas, odd. »Jutra« pod šifro: »Nagrada«. 51-4 Fotoaparat 6 '/• x 9, ua plošče, icoar objektiv, Compur zatvarač, prodam. Naslov y oglas, oddelku »Jubroke — Pn-nudbe pod »Venma lak f unosan posao« na Publi oitas. Beograd, pošt. pr* ti na c 60. 47367 5 Francoščina Fooetič-uo i« slovnično pravita: pouk in konverzacijo; pomeni pouk dijakom srednjih šol; priprav« za maturo. daje strokovna •lčiteljic« francoščine, di pl ..mirana v Panzu. Pls me-no na ogasn-i oddelek .Jnt-ac pod šifro »Privatni pouk«. 47441 -i Šoferska šo!a I. Gaberščik MvSI komisar za šoferske izpite, Ljubljana. Slomškova ulica štev. 6 — garaža J?tupic«. Vožaje v jra.prtem avtom obilu. ' 14S-4 Prodajalka začetnica, išče eluSbe v speceri-ski trg'.vinir pomoč tudi pri gospodinjstvu. — Nfslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21-2 Plačilna natakarica vešča kavarniških in go stilniških de!, zmožna kav cije. išče službo za takoj ali pozneje. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Ma riborn pod šifro »Vestna io marljiva«. 47424-2 Gospodična s prakso — išče paramo zaposlenje kot pomoč za bilančna de a aH kore spondenco. — Zmožna .ie vseh knjigovodstvenih del. slov., srbohrv in nemške ga samostojnega lopls-iva nja ter slvv h-vaške in nemške sten"g'afije Po nud^be pod š'fro »Marljiva in zanesljiva, ne oglasni iddelek »Jutra«. 47393-2 Pletilja za stroj 10 in šivilja iščeta zaposlitev. Pon-udbe na oglasn; oddelek »Jutra« pod šifro »Sta "n o«. 45150-2 Služkinja . ztnofea kuhamja, za vsa I domača de'a, pridna, po-Stena iin snažna, žel! mesta k boljši dniižn.ni. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Takoj«. lt-fi Gospodična srednjih let, pridna ln poštena, govori slov., nemško ln hrvatsko, iš>e službe k boljšemu gospodu tudi z otrokom zaradi smrti dosedanjega gospodarja. Nastopi tako' ali pozneje Dopi-fp pod »Za-iesl iva« na ogl. odd. »Jutra«. 40-2 Kuharica mlada, zdrava, snažna, ki ima veselje do večje kuhe ln sobarica želita premenlti službe s prvim februarjem. — Ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod: »Boljše mesto«. 75-2 G. Th. Kottnan: Potnike Iščemo v vseh *re®ih dr-' žave proti mesečni plači | 2<>nft Din in proviziji. — • Znanje st-oke n«potr«bnio. Delo lahko. Detailno se ne prodaja, niti sk'epa na-roč.il. — Ponudbe sa.mo z znamko za odgovor na naslo-v; Rem:b-andt. Zagreb. Flllpovičc-v priloz 82. 47-307-5 Zastopnike samo na-Tbol' vneiiane. dnevni brezkonktirenč-iii kon.ni«n. predmet, za Ma —"Vojsko oiVast s[vre'imem takoj. Potrebna !e mon:?a ?a-an 3 Din — Kdor a n d i caslužHk. pa ta vsako beswi-i 1 Dir., ta dajanje naslov« al' za Šifro pa 5 Din. (81 čez teden dni gospod Česen že ni več mislil na to hudobijo _ tem manj, ker Je dobil tri nove odjemalke, kar je v teh težkih časih nenavadna reč. Ves srečen in dobre volje je vprašal, b čim Sme po-streči. Na žalot je Bili spet vse pokvaril. Tiho se je priplazil in navezal trak predpasnika gospe Brboncljeve na stojalo za steklenice z limonado, kj je stalo na prodajalni mizi. Gospodična želi brezplačno zaposlenje v kuhinji pri boljši družini. Ponudbe na oglasni oddelek »Jut-a« pod šifro »Začetnica 1934«. 38-2 Entlanje 1 m 1 Din ažur 1 m 2 Din plisiranje. montaža bridge-Mor, pranje in likanj-e vezenin. ročno vezenje, mo-n-'g*ami. strojno vezenje :n p r e d t i rt k na.modernejših vzorcev. Duna.ska ce sta St. la/IV. 155-3 Pletenje nogavic in rokavic sprejmem na dom. — Ponudbe na oglajni oddelek »Jutra« pod »•Pletenj*«. 47465-3 Izmenjalnica dobrin Vosek po ugodnih cenali kupuje čebelarska zadruga uslužb. drž. žel. v Ljubljani. Masarvkova cesta 17'HI. v poslopju Nabavljalne zadruge. 56-7 Kovčeg-gramofon etar, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Gramofon 19:>4«. 58-7 2 visoki omari dobro ohranjeni. kupim. — Ponudbe poslati na ogl. odd. »Jutra« pod »Omari«. 147.7 (blaga, dela, vrednot, po-jsestev). Prijave sprejema: ! »Ma-stam«. Maribor, Slo- Mladenič PoStera in marljiv, val en , . _ vsega dela, išče »Mbo s^nek* 22. Vjwsd:j>* 10 hla.pca pri boljšem kimetu. Ponudhe na oglas, oddelek »Jut-a« pod šifro »Zdrav in močan«. 26-2 Din. Služkinja vajena nekoliko kuhe in Tršnih de!, išče službo. — Naslov v oglasnem odd"lkn »Jutra«. 74-2 Gospod iz Skoplja dobro poznan v vardnr-sk' hanoVni. išče zastopstvo dobrih hiš. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 70-3 Postrežnica želi zaposlenje po novem letu. Znam vsa hišna dela ka'cor tudi kuhati. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Skromna«. 116.2 u »»K-cd« Ugia*i m» .njalnefra tnačaja pa >0 [tar bnseda Za da janje naslova aLi all se bodo otroci mastili! Do svidenja!« To rek-ši je hotel oditi iz prodajalne; a slabo se mu je obneslo. Vrvica mu je zdajci zadržala nogo, tako da jc telebnil na nos in se je fižol kakor toča razletsl na vse strani! Trgovski pomočnik začetna moč, z meščansko maturo, lzvežban v mešani ln manufak-turnl stroki. išče na. meščenle za hrano ln J stanovanje ter eventu- I alno primeren honorar. Zupan, Rakek 162. 113-2 Prvovrstna voditeljica z večletno prakso v tujini. zmožna vseh v pletilno stroko spadajo-člh del kro enja. kreacije modelov, moderne ženske konfekcije ln zmožna voditi srmostoj. no večjo delavnico išče mesto. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Samostojna«. 132-2 Samostojna ločenko nametna srednjih let, veš*a nemškega srbohr-vatskega ln slovenskega lezlka zmožna vsakega dela. Išče službo pri kakem podjetju ali kot sobarica v boljši hiši. Oni. nonudbe na ogl. odd »Jutra* pod »Boli-ša bodočnost«. 164-2 Gosnodična valena pisarniških del trosi nameščenia. Ore tudi kot blagalnlčarka. Ponudbe na oel odde-'ek »Jutra« pod »P-*d-na«. 207.2 sfare»ša knh^rica varčna In po&fer:>a. i5če "'inrbo Ponudbe na i»r'(i». oddelek »Jn»ra« pod šifro »Zanesljiva 5(2«. 211-2 Dvokoiesa »prejemam preko zime v shambo. Očiščenjtj emaj liranje z ognjem in poni klanje najceneje. Tribuna F. B. L.. Ljubljana. K«r-loveka ces4a 4. 44434-11 Moško kolo ik n p i M. Pernek, Cesta dveh cesarjev štev. 93. 31-11 Moško kolo za 420 Dta. vej pohištva in železna peč nap odaj na Glincah. cesta VI/11. 160-11 Moška kolesa ln potrebščine prodam po "nizki cent tudi na knjižice Kmetske posojilnice ljubl'anske. Naslov v ogl. odd. »Jut^a« 179-11 Škarje rezanje železa kupi Eojina Fr., Zg. Šiška 50. | 176-7 2000 kom. steklenic vinskih buteljk, 7/10 1. kupim. Ponudbe le poslati na K. čermelj, veletrgovina vina ln *?ta.si Ing. cnaoaj« pu i 1 1 Din ia d^ t 'a nje nasl-onr« aii ta *ifro 5 Din. — Oglasi HicialncRs mačaja vsa < J l* besed* SO par; ta ! i lajanj« naslova ali ta | ; ži'nn n, S Di«. (61 j Otroški vozički Kuclei Si Go. L.ub.ana 7. Celovška cesta štev. 42 262-6 Opozarjam tovarnarje, s'.avbenike, o*»rt-nlke, hišne poses*tnik-e, Jtmete in vse one, ki pi»-lrujejo stiodaj navedene predmete, da bo treba v letni 19c>4 z denarjem ae!o žtediti. Zato opozarjam ,da preč-ltajte parlji-ra jn hraiitte ta oglas, da te boste o potrebi obrnili na tvrdko JUSTIN GIJSTINCIC Maribor, Tattenbachova M ti ima spodnje predmete «.p>*eij« o o sortirane. — Kupili bost« najcenejše kot povsod vsakovrstno orodje, ct-vi, traverze, ograje, stebre iz fi tr.n e za. verar.ite, okroglo, kotno in vsakovrstno žel-ezo, kmetijsio in obrtniško orodje, pločevine, fia.nže vst-h velikosti, ikolena, m-ufne in pipe za vodovo-de. Transmislje, le-iaje ter vse Vam potrebne rabljene predmete, ki to dobro ohranjeni. Nadalje priporočam veliko zalogo dobro ohranjenih strojev kabor: električne motorje, dlnam-e za istosimer. i.n vrtilni Mi, be>nc:insike agregatorje, prltlopVene z d'namo. takoj uporabljive 13, električno'luč. Skobe!-ni stroj, vrtalni stro-.. rez-kalni s-troj, več avtomo-hl skih motorjev, cirkular-oe žage, električne ku-hai-mike za 880 voltov, 30 litrom vsebine, 2 veliki zračni steklenici od Dle-»elmotorja. razne vrsto re-lervarjev, pame desinfek-oijfl.be kotle, čevlje rsike, ikroja-ške in eedlarske stroje. skoraj nove, rabljena motorna kolesa raznih inamk. Zelo veiika za o-ga lesenih io železnih jer menic, dvodelnih, premer 100 mim do 2 m. RaziP.o vrstno zo-bčanike za vsakovrstno stroje, kroglični 3-žaji vseh dimenzij, avto-mobilca peresa za težke in lahke vozove, žično kolo viporabrno za vzpenjač^ pre-mf-r 2.80 m i tremi kanali. Nakup fe prodaja vsako, vrstnih peči, štedilnikov, medenine, beira, b-once, kompozicij, aluminija. črnikaste pločevine, vagons&e količine starega S"lezja po najboljših dnevnih cenah. Pred ncku^pom in prodajo blagovolit* «e obrniti na gori Ime nova.no itvrdko in poetreženi bost« prvovrstno! Veš uspeh bo easiguran! Na Javni dražbi ugodno naprodaj: razno pohištvo dne 4. januarja 1934, ob 16. uri, Ljubljana VII, Janševa 2. 10 kub. metroT Jelovih desk, dne 4. Januarja 1934. ob 9. url. Dol. Logatec 174, pisalni ln Šivalni stro.1 ter pohištvo, dne 17. januarja 1934 ob 15 ln pol url. Maribor, Mejna št. 6. 1 avto, dne 12. Januar-la 1934. ob pol 8. url, Stara Fužina 10S, Boh. Sred. vas 104-6 Skrinja velika, v najboljšem stanju, naprodaj Polz-ve se t Realltetnl pisarni Gra*ek, Massry-kova c. 12. 155.6 Gramofonske plošče kva!-'tet.ne io dolg moški kožuh počen' nap-odaj. — v oglasnem odde kn »Jutra«. 137-6 Močne sani j s plohom, ftango in oj-nlcami prodam pod polovično ceno. Jak. Koc-jančič, Gorje — Bl<»'l 63-6 Roliilm kaseto za aparat 6 ln Dol krat 9 prodam ali zamenjam za statlv. Poakušnik Avgrust, črna — Prevli-3 64-6 j Vsaka btminla 1 Dui. i t« i ugodno proda T o m 4 i 6 F"anc. mizarstvo, Zjj-^ra.i Kašelj, pošta D. M. v Pc-!ju. 47567-12 Spalnico !<-pe, Javorjevo, la lt> Eiad<»T, prodam po t-cis znižani ceni. — Kiadrilk, Mokronog. t-Ii Razprodaja otoman. spalnih fotelje* ln divanov pri Dolnifar-ju, t-apetn!ku v St. Vidu nad LJubljano, nasproti cerkve. 39-13 4-sedežni avto dobro ohranjen, ku;»:in Ponudbe z natančneje m ej son. avta na naslov: N. Afgan, Stara pošta — Kranj. 1-10 »Puch 220« motorno kolo, pokvarjeno, oziroma nJega dele kupim. Valjčni mlin Podbrezje. 181-10 K.dot ■ « d t pce^m-tK. plača M vsak« 1 Din; kderan« orehove m »a.« spantrice In črtanje«« slvne politurane epaloieg, Sperame spalnice -3."/«"» I/la pieskane sfsln^ce . 1800 n kuhinjske oprav« . 850 „ kuh. kredenc« ... 4o0 „ postelje . . ... ?00 ^ Vse d*ugo pohištvo dobit« najceneje pri m.lzarstnm »Sava.. Koodvorvika fct- 18 Vrk!oš'č"va štev. 6. - Tr-l ofon 278-1. 172 U Vs».k« 1 Dlo. j ta ta/anj-e naslove aii t aa »ifi*> P« 5 Dta. (161 j Kdo dobavi na knjigo Mestne hranilnice ljubljanske 15—20 to«i različnega ml-zarekega mehkega lesa. Natančne ponudbe na ogl a An i oddelek »Jutra« pod »Suha roba«. 44080-15 VftaiLA i L««a I I u ia^eje UMiter* rt' jj ! Vtr* r* K IHa S 60.000 Db posojila aa gigurao vknjižb« ifeče«a Zs dobn dveh io treh iet Ponudbe n« pod'ui Jutri v Mariibom pod šifro .Ir-dastrija«. 447X16-1« Javorleve deske euihe, debeline 60—ilOO rnca ku.pi »5uma«, Ljubljana, podružnica Zagreb, Zvoni-m i rova uiica 1. 47506-18 Naprodaj Bergheil 6.5 X 8 Heliar 1:4.5 s .prborom. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 186-6 Suha bukova drva večjo množino ima naprodaj šteh ln Diobnlč, Dobrepolje. 66-15 TramI mehki les ln hrastovlna se kupijo. Ponudbe pod »Stalna dobava« na Aloma Company. d. z o. z.. LJubljana. 86 15 j Vsaka 1 Dii>. j j ta dajanje nasitrra a!i : i « «fr<> p« 5 Din C12) i Ženinom, nevestam! nudim moderno, iperano pohištvo, kakor tudi ma sivno, garantirano solidno delo. po najnižjih cenah, tudi na bratiilne knjižice. Tvrdka G-olmajer, strojno miza rstvo, L j u bno Podna rt. — Zahtevajte pon-udbe. — Ijtotam naprodaj »Ariel« motor s prikolico. 44428-12 Družabnika ! grajene »vroie I g* ta podjetnega elavfc*-j nika ali ridarskega I »tra. najraje samca « nt- I kaj gotovine sprejm-t-ja takoj k enemu le urje-1'ant- | mn podjetju v mes-fj I ribor. P!smece ponudbe ; pod »Pošten podjetnik, n« 1 podr. »Jutra« Maribor Ureditev dolgov porsvnalT-e it: kouliorTO« zadeve, apoljavc k-njigo-»tanii nadzor 'n knjigovodstva — b:lanc. revi izd^.avo pcoraču- vodst^-a, vodsTvo sestavo uprave. nov ta kalkulacij, »rr«r) hiš. vse informativne i-a druje trgovsko--brtme pc-e-le pa^rer ;e zao,i>ao koc-c^eijoniraui FCome-oi-jal sami Lo.ze Zaje »•<•■ zadr. rev< vr In zajr-.reže-ni »trok -vvnja k t V.nrijpt-rodst.v-n. L*nbl Por- jenska nl'oe štev 44S40-H ">Jxi Več elektromotorjev malo rabljenih, ugodno naprodaj. Elektroindustrija d. d. Oddelek za prevljar.ie, Ljubljana, Gosposvetska c. 13. 44.6 oi fazoni, hra-i etov !ee, dobr« i7.d-*lava, | po n'cki cn\ nud'i JoJko I D u ! a r, miieair, Ra ka ur i I Kršikom. 47497-12 Spalnico I« paiho p'odam za | Din, ter nudim po ugodni ■ ceni moderne š^vrra-ne šipal-laiee. — I. Biteoc. mfizar, i G')siposka ulica štev. 10. ! 55-12 Bančne vloice i nakup, prodsja «s(o*»>. : Majb-Vije -ti na;bH'-ej« — j Po«iovn" tavtsd d l ia-j Zreb P^ašk« -niča St &TL Zi ody>VW i* oriložete znamko za 5 Dta &47-16 Posojila dalemo oalkulantcej« stn vloge velebani vredno**/-ne papirje. rar.no Meto, iržavne bone. B'a l rov« po-«oji.'« <-n kn-antno Niročlia J dele!« obav^Him.! p^ai^rfrvo Pučka Jtedlons r Zagrefea, SI. toM"«} »0-'J® Ob-nite se o« n«š"g» ta-[>nika za dravuk-n banovino Rudoif Zr're Lvub-'«na. Gledališka □>! ■:> 12. 15208-lfl j »osmi« 1 Diu. ta is. lan je oaalova ali ta iifro S Din Dijaki, ki ' iSčej« vnstr u krije pla j rsako bes«-d«. 5(' ' par; aa iifro aii t« da | >ani* naslova S Din (4) Šofer, šola E. Čeh TyrJev« 'Duoajska) cesa St. 36. Zahtevajte prospekt Dame! Priglasite se tečaju za izdelovanj riamskih oblek Učillšče damske-ea kro'aštva. - atelje Sare. Gajeva, Poko'n.. levo m, 157.4 Perje puh, 15 vrst od 8 Dta na prej ter volno in žimo za madrace najceneje prodaja Š"ga. VVoliova nI. 12. dvorišče. 314-6 Različne spalnice retijve in 6mrt-k.»v»- k>, tiinjske oprt-me po aajnižj •^n lobite ed'no le pr-mizarstvu Alberl C e r n » /yg 3 ška — pri rem:zt »43 6 Smučke in smuča isto obleko prodam. Polzve se v trgovini Bat'a, Trbovlje. 47563-6 3 gramofoni (kovčegi), v zelo dobrem stanju. s ploščami po =00, 450 in 400 Din naprodaj. Ogleda se samo danes in jutri. Opekarska 37. Trnovo, — pritličje, n. vrata, levo. 134-6 Čudovito poceni po razprodainlh cenah: tridelne po=t"l'ne gar-n'ture 2?0 Dt»4loal— bljllB XOU A^.jtejOJbtt pialiata. Ponudbe i tu.red do višine vloge ln cono oa ogasm oddelek Jutra poi »Hraoitaa ltnjil:oa«. 47547-1« Prodam knJWco M?«1me hra-n'lnice, i ve«)o vlogo. Ponu lbe oglas. Oddal ek »J ittra« pod Šifro »Večija v»ota«. 47628-16 Možno knjižico Bj*m>f:ur4e hranilnic« T Lyublj«ani, > vlogo 20.000 Din kupimo. Ponudbe n« ogla*. odde ek »Jutr«« pod »riaAko »1034«. 17566-16 Mizarji, pozor! Dobro vijie! ja.n« miia-ska tonam«, b ez kvakurene-e, aprojm-e pod ugodnim po-g»ji družabnika Ponudbe o-a og«sn.i »ddeiek Jutr* pod značko »Dol e>njis>ka«. 47506-16 Hranilno knjižico podmžnice včlanjene pri Zivezi slovenskih tadrug, prodam najboljšemu po-DTjdiTriku. — Ponudb* pod »45.000« o« oglasa i oddelek ►Juitra.«. 47493-16 5000 Din posoffla ®S«m m dobo S mescev prcrtj visokim .>bres, im in 1000 Din na grede. — Po-irtdbe na og'at«ni oddf-lek •Jutra« pod šifro »iOOfl na frtde*. 47533-16 fime!}arfl, pozor! 2T» 250.000 Din rredo nepremičnino lo^oiim vfenfii t>o tiiete>mu- ki mbe pnos-tm do 6. januarja os podružnico Jutra ▼ Oe1 ju pod inaikn -šp-jti Jaouar«. 47-27446 Knjižico Kmetske posojilnice t *!o?o 50.000 D;® kupim. na oglasni odde-*e>: »Jutra« pod cna&ko »Ta-koj gotovima«. 24-16 Vlogo 0*-"»» barake. do M. "00 Dia kini im takoj. Ponudbe B* »glasni oddelek Jutra poj »100 % goto-vina«. 85-16 tago 4 o9b U t* it, pr**r«4M m kkdunri)* i«uik »drifcov, oa • talni vodi, matu T najem. Ponudibe na na^or: J"jhip Mlakar, Bistrica — pod t« Limbui. 47575-17 Mesnico d«t*rat, praka.)«rra4olleo 9 >t*wn«(jHi » d d a m ogodrno t na j-m. Naslov: A. Krniič, Maribor, Le» ka miška nI. 7. 9-17 Točilnico t prea*«rt «a rim«*» ■vino aii br« oddam »ioj ■v najem najraje Dalma-tinou. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra«. H-.17 Speccrfl. (rcorlDO tfo4iw nUUm efmvdbt oa ifua eddei«4 Jutra pod Ur» »Promet 80.000«. 28il9 Loka! Kovačnlco e »rodjem i® koncesijo oddam v najem. Naeiov po-Te oglasni oddelek »Juitra« 210-17 V*aka 1 Dm. ia dajanj* naslova ali bi iifro r*» S Din (18) Vabim vsq veseljake! Za dlvestravo in novo leto lw»te imeJj na.jveAjo nabavo « koncertom samo pri Rt?iki. Po-itreše Vam tudi z najbolje kap jioo in domač.m. krvavicami. Gostilna Itau-bar, pri Rezi Koritnik, Za Bežigradom. Vsem guotom srečno novo letol 44040-18 obr*. oddam T Florijam&kl ul&ci 16. 64-19 Gostftno oddan r L.-ub:jaol, prevteimi Inventarja. Ponudbe na oglasni oddelek »J-utra« pod »Center a«. 109-19 Lokal z eno sobo pripraven ia krojača »K mesarja, m 500 Din oddam v Florijančki ulici 32 128-10 Pisarniški lokal poleg sodišča oddam. Na f »v pove oglasni oddelek »Jutra«. 136-19 fr*4mm. lw«< » ociuua eddsfai tn fl71 I M i Gostilno l oovrm H-otn >dda ▼ na jem Pla.uo. Mclbor 0-'« v ni trg. 47430 17 Trgovino oddam v naj-m t tal-ogo nad 9j r najem Ponudbe na o-g'. oddel ek »Jutra« pod šifro »Zinesljiv pa6nik«. 4T560-17 Strojno mizarsko delavnico vzamem v naiem aH pri-»topim kot družabnik. — OpellaJ bi dolv:6kann#ne pri>dm-e.te. Conj. ponudbena podruinico »Jutra« v Mariboru pod »J>ni-žabni:ik« 417575-17 Na Silvestrovo v gostilno k Vitezu Ic.rer bo domača zabava. Na razpolago najboljša štajerska, dolenjska in da -oiatiitfka vina ter topla in mirzla jedila. — Za obilen obi*k ce priporoča Gabrijela Lavrift. 129-i! 8 Ljubitelji mladih pečenih prašičkov vljudno vabljSni za Silvestrovo in Novo leto v gostilno pri »FrancelJ-nu« (Oblak), Tržaška cesta 22. 194-18 Naj"bo!jša vina sllvovka liter 20 Din. Izborne domače kloba se na poskušnjo brezplačno vabi Podgrajska klet. Mestni trg 13 188-18 V.«aka (nssMla 1 Dtu. M dajanja oa»)ova ali TA šifro p® 5 Din fl9' Lokal za trgovino o d d 1 P 1 a u C, Maribor Glavna trg. 47440-19 Pisarn, prostore •akoj ,-ddim nasproti g'av ne f>ošt^ Vatlov pove >g! iddel««k »Jutra«. 45025 19 Lokal v Celju v Aškerčevi ulici Stev. 6 odda.m takoj za vinotoč trgovino a-li dela-vnleo. 474T8-19 Prostor za 2 avtomobila od-da.m. Naflccv pove ogl. oddelei »Jutra«. 47363-19 Lokal prnnere, oddam ai+ml stranki brei otrok. Sv. Petra ceet* 54. 23-21 Enodružinsko vilo t L vub!'.an.l, Ifepa, mirna, solročma lega, S sobe, paritet. eloktr., fcleti. eham-I ba, kopalnica. a.ngl. k!o-er-t-, vee nffvo, zoi^-nl. vrt, fakoj oddani. Vprašati pri g. Kramar, Opeka n&ka C. 21 r Ljubljani. 15-31 Tpofcofoaka Tauj») aa oa ogilaaol oddelek Jutra, pod »S^m^Mojcat. 173-S1 Dvosob. stanovanje f kubinjo, parketom ia vodovodom, t I. aadatropj« oddam a 1. januarjem za 400 Din t Zg. Siakl 205, ril* »ilica. 149-31 Enosob. stanovanje f kuhinjo, trate« Io suho, i elektriko, oddam takoj "dreeU druJtad. KavSkova et. a. ieo-a Vsw.k» oeeeda 50 par. j ta dajanj« basjov« ali > za iifr« S Din (21-a) Boljfe stanovanje E »ob. iščem z« dve o^fbi I-nudbe na ogiae. oddelek »Juitra« pod »Centru.m 22« 64-Sl/a Ek>bro iduča trgovina u Sremu t-raži svakovrstne rebe u komisiju 111 zastopstvo tvornice z. b. komisija. Ponudbe pod »Srpm« na ogl. od-1 "lek »Jutra«. 183-19 Lokal priprave« za vsako obrt, po nizki ceni oddam na 5>-i>m«tni toSki v centru nifMa. NaVov pove Satler 1'ragica, Goepoeka ml. 4/TT 200-10 Va»*a be«eda i Din. za dajanj« oa*lova a!i za iifro pa 5 Din. (211) Hišo t dobro vpeljano trgovino mešanega blaga. ugodno prodam ali oddam v najem radi družinskih ra.z-mer. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 4(7454-17 Enonadstrop. hiša i 2 lokaloma 3 »tanova nji v b ižini bodlega ie »zniikpga [».rfltiijaliiča po ••eni naprodaj. — Tezn-o. Maistrov« 1. 45063-20 Posestvo v dobrem »tanju. gozdovi. njive, travin.iki, vinograd, hiša (marof) ve« tepo. tik državne e.eete, pol ure od trga naprodaj. Naslov po ve Ziimič, piamonoša. |tošta Vel en j«. 44954-20 Krasno vilo komifortno, z relikiim vrtom, v bližini Savin:sike dioline, tnik po«taje proda.m radi družinskih razmer. — Naslov pri podruž. »Jutra« v Celju. 47572-20 Vilo na Bledu v bližini jezera, z velikim vrtom prodam. Informacije daje B. Lergetporer. Bled 4749il-20 Vilo aH parcelo b"1®u cesrt.ra k-uipim s kniii-ž'co Mestne hramlmice. Ponudbe na ogiasini oddelek »Jutra« pod iifro »Vila«. 47524-20 Posredovalnica »Rapid« v Mariboru Gosposka ulica Stev. 28 ima na.prodaj: Veliko trgovsko hišo na dobri ;egi. 60.000 Dim. Trgovsko hišo sredi mesta z loka Km in 10 stanovanji. 480.000 Din. Kakor tudi rile, posestiva. goetijire in industrije. Za odgovor priložite 3 Din 47492-20 V Kranju prodam trgovsko io srtamo-vanjfckio hišo Interesenti naj pižeio n-a o-glasni oddelek »Jutra« pod znač&o »Zelo ugodno*. 47496 20 Trgovsko-stano-vanjsko hl?o še n-ovo. v mestu na Go-re«ii!s.ke.m ingod.no prodam proti d-eline.mu plačlln « h*ani'lmo knjižico. Prevzem h:po-teke. Po:asnila daje M. Jošt, Medkig — Olje. 47443-20 Posestvo prodam na katerem se rede tri živine, ležeče v okolici Ljubljane Ponudbe na os?l odd »Jutra« pod »Gorenjska«. 29-20 VsaJta t»MM-(1« 50 patr: n d^>atij« oaalov-a ali i za iifro S Din. (83-al j Prazno sobico ali kabinet išče uradnica sa kasneje. Po-nudbe na ojlas. oddelei »Jutra« pod »Snaino«. 100-28/a Šivilja išče T bližini mesta sobo, za ceno do 200 K«. Ponudbe oa ogaftni oddelek ■»Jutra« pod »Šivilja«. &2-2S/a Prazno mes. sobo išče pri boljši družini v centru mesta 20 dni odsoten gospod. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Soliden 1934« 126-23a Dvosob. stanovanje parketl, elektrika, vodovod, balkon cddam za februar. Trnovo. Kolezl J a, Gerblčeva 19. 7S.21 Dvosob. stanovanje eolntao, parketiraiM> — i balkonom, kopa aioo Io pritiklinami oddam i februarjem v Sp. KSki, ieieani-karjeva 10. 182-21 Trisob. stanovanje solnčmo, v Čopovi al. 21 takoj oddam. — Po.asnila daje K. Jurmanc, šeen-burgova ulitA. 2211-21 Enosob. stanovanje i"dtno. t mesmi Sče urad-Irica. Ponudbe oa oglasni Vddelek »Jutra« pod Šifro »Samo ena oseba«. 234-21 _____ iftobo i 2 posteOama v f". 1 la i la peaabale t+»* čieto s.obo s po etreibo in elektriko za 830 Di.n. Na ogled v^aki da.n med 10. in 13. uro — raten nedelje. Na^lo.* v ogloso-em oddelku »Jutra« 47531-23 Sobo z 2 posteljama in «omporabo kuhinje oddam. Sprejmeta pa tndi sostanovalko Jl'akar, Jeimejeiva c. 34, podstrešje. 59-23 Lepo, prazno sobo t vHi t* Tivolija, 5 mi-iiim do ce«nrTa, oddam — Cesta t Roin« dolino 14. Sobo u ta o, ao ali opremljeno oddam v vili blizu TlTollja. — Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 48-23 Opremljeno sobo odd&m v Plete riaikovi al. fei.. io/11 (pri sv. Krištofu) 14.2-23 Majhno sobico ee-parirano in č-ieto oddam ne Cmomski ees-ti te. 8/1, levo. 114-23 Opraatfleoo sobo a lepua aj^vim pohištvom. dvema posteljama, razgledom na Mestni trg, ^duam po nizki ceni. Ca.ikarjevo nabrežje 23,1x1. 165.23 Veliko sobo e t posteljama, oddam S gospodoma v Robbovi ul. fct. 23 (za sv. Krištofom). 62-23 Opremljeno sobo t katero «e aa željo po-c«vi štedilnik, odč^m eni ali dvema osebama v Idrijski nlici 11. 2£5-£g » d d a m takoj v Rožni dolini, cesta VII Me v. 1.1. 36-23 Enosob. stanovanje t kuhinjo in pritiklinami, lepo in suho, oddam v Zg. dišiki 182 — Spemčeva pot. 86-21 Enosob. stanovanje I takoj »d d a m t vili t 6 liki. Kamniška »lica 29. 96-21 Dvosob. stanovanje ikoni.fort.no, takoj ali _ e fe-b uarjem odda Tri buč, Glince, Tržaška cesta 6, teiefon 8605. SO^l t ko^>alrico, plinom io vs.e-ar: drugimi prit:iklirami oddani a februarjem v vili ca Mirjru St. 9. Pojasnila da'e dr. Zalar, Sv. Petro cesta 2. 200-31 Enosob. stanovanje t delavnico, oddam v Bohoričevi nlici štev. 9. 77^2a Komfortno stanovanje oddana. Polsve a« t kavami »Tabor«. 1S4-21 Separirano sobico v centru Iščem po primerni ceni. Event bi za protivrednost oprav lial popoldne manjše pisarniške ali podobne fo. 17/L posle. Ponudbe v ogla«, oddelek »Jutra« pod »Opremljena«. 152-23a Dvosob. stanovanje oddam e 1. februarjem. — iPoitve se mod 14. in 16. uro na Dojuobrancki cesti 169-31 Dijaike sobe Vsaka baseda 50 pa.r. ta dajanje imaIov« ali za iifro 3 Din. (22) Boljša tričl. družina išče sinu odiion.aku dobrega t & v a r i ia nižješolca i« dobre hiše, 0&kri)a ta vzgoja na.bo-ijža.. Vrt, klavir, aa željo nemuške m franiooska koaverzaoija — cena telo imerna JJonud.be na ogiasni oddelek »Jutra« pod šifro »So.fflčen dom«. 47460-22 1 aH 2 dijakinja is dobre rodbine sprejmem v prvovrstno popolno oskrbo k boijži »bitelji na Mirjiu. Nasiov v oga&nem oddelku »Jutra«. 47409-22 Dijakinja učit. rodbina Išče k svoji hčerki V. šolkl dijakinjo s popolno oskrbo pri novi šišenski cerkvi. Knezova ulica 37/1., levo. 102.22 Profesorjeva družina sprejme na stanovanje in brano dva nižješolca (dve nlžješolkif. Pomoč pri učenju Naslov v ogl odd. »Jutra«. 94-22 Dijakinjo (nisješoiko) sprejmem na stanovanje In hrano na Starem trgu lll/II. 72-22 Nižješolcu boljše rodbine, ki rabi pomoč pri učenju, nudim ceneni poldnevni pouk z zane=;l'ivim uspehom. Ponudbe na ogl odd. »Jutra« pod »Pouk«. 154.22 Dijakinjo nlžješo^o. sprejmem v mino dobro oskrbo — Stanovinle v modem' vili Ponudbe na oglasni od-5 »Jutra« pod »Kot domača«. 175-22 ^Hristanovanf. h^o prmerno tud' za trgovsko ali katerokoli obrt se ugodno Droaa. Vič. cesta na Brdo 155. 50.20 Lepo vilo 7 vrtom komfortno, na periferiji mesta prodam Ponudbe pod »Gotovina« na ogl. odd. »Jutra«. 42-20 Novo vilo dvos^a-ova-Mski. or^dnro za 4"in noo Pin hipoteko 17"? non Oin ostalo v "Otoviri' N-»slov v o<»1fls odd. »Jutra«. 47 20 na wiriu i velik'™ vrtnim, uporab l:iv'm kot krasna stavbna TCela. ugodno nap-od-al rasJcv pove ogl. od^"'eV »Juitra«. 197-20 V Celiu fTe^em di;-ejwe«n «l>onete na dobro domačo hrano. Tyrže-va a. 41, dvorišče levo. ' 17-28 Sostanovalko v zakurjeno sobo GaUe, Mestni trg 13, če« dvorišča. 22-23 Prazno sobo s strogo posebnim vhodom event s kuhinjo, r neposredni bližini sodišča. primemo za pisarne. oddam takoj ali za februar. Naslov se Izve v ogl. odd. »Jutra«. 48-23 Mafhno sobico s posebnim vhodom ln vso oskrbo oddam le stalni osebi s 1. januarjem 1934 Naslov v ogl odd. »Jutra«. 78 23 Sobo s štedilnikom oddam e®i ali dvema ose-5o pa zs.o zmeioi ceni pri Sv. Kri4»fu — Bežigrad it. t 227-28 Dve prazni sobi ali enosob. stifnovante oddam takoj na Celovški ces ti 70. 41-23 Sobo • strog« separremlia ftto-<3om, t centru mesta takoj oddam 1 ali 2 os et.a m a. Naslov t oglasnem odde!ku »Jutra«. 4523 Prazno sobo separirano, v katero »e lahko postav* štedilnik, oddam na Gltocah, Tr-SaSka cesta 80. 43-23 Sobo na 800 Din oddaja geep"- diSni n« Jurčičevem t-pu St. 2/1, levo._»7-33 Sobo lene, rvotlo in foik« sd dam 2 osebama — najraje zakonskemu paru ali 2 gospodičnama. Hrenova ulica 12. 107-23 Opremljeno sobo e parketom ln elektriko dvema osebama takoj oddam. Naslov t oglasnem oddelku »Juitra«. 106-23 Sobo !«*> eipremljeno, * poe^b- crm vhodom, eni os*W oddam na Miklošičevi ce»t4 št. M/n, levo. 141-23 Gospe aH gdč. takoj oddam elegantno komfortno sobo e vso oskrbo, ugodni pogoji. Ga eva. Pokojninski zavod, levo, III., vrata 315. 158 23 2 gospoda aH gdč. sprejmem na stanovanj« v Hrenovi ulici 17, pritličje desno. 95-33 Opremljeno sobo solnčno, t parketom, elek-i triko in posebnim vhodom ; oddam 1 ali 2 gospodoma, ozir. damama na Starem 'trgu St. 38/IIL 117-23 Opremljeno sobo e posefon m vbodom, odda Do.enc, Barvarska steza 6 (blizu Jugoslovanske mlekarne). 188-28 Sostanovalca sprejmem t vso oskrbo ee oraki ceni v tra&no tooo t Fiiocijanski »lici ti. 19/11 166-23 Sobo v centru lepo oprem!'e>oo, oddam er.emo ali dvema gospodoma, er«wt. gospodlč-nama. Naslov v oglasnem oddeku »Juitra«. 162m23 Sobo strog* separirano, a ke^ial- cico ta klosetom, ts« pod e-i im ključem, v nori hi- fci. solinčina lega, oddam takoj mirni osebi. Vprašati v Dvofakovi ulici St. 12, pria stanovanje na ' Sv. Petra cesti it. 54/1. S06-28 Lepo sobo oddam v vili ob Tvrsil — i Sfcrabčeva 6. 174 Opremljeno sobo e posebnim vbodom, tafeoj poceni oddam solidni gospodični a « dijak-u (injl) ▼ Rožni do-lini, cesta v' M. 33IL 177-a Sobo tepe la solnčno, i J p»-r oljarna takoj oddam T Sobo lepe spremi jeoo, f nim vhodom, takoj oddaja t Gradišču k. 17, pritiidjs desno. no—i rUi Vsaka beseda I DVn, ta dajaeje aaslo*a ali Šifre pa 6 Dia (M) Potom dopisovanja le II epozmati trg. sotrod-nica dobrosrčnega gospoda Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Osam!'ena«. 4749&-2I Pobček! r ^jvui* ----BOiVO ---. c ntru mesta. Nasl-or pwr« vrni e«l Pi« dfcekSna. — oglasni oddeiek »Jutra«. Nisi poza-Mjemi — Trsja 218-28 M ... a. <757»-?4 oooininEooaoooiiicm™ gD^JUUuuuuLUUUL^uuuiiJiJLk.HJdu o R Veselo in srefino novo leto želi vsem □ □ LETIC ENGELBERT □ □ j .. ■ . •_____1___ln em n f! . • t,________u l=j OJLLILJLJI » n n I » M i LAJJLAJULjJLODn □ □ □ □ □ □ svojim cenjenim strankam in se priporoča JAKOB TBAMPUS IN SINOVA »tavbno mizarstvo DRAVLJE ŠT. 125 ° R □ R □ P LETIC ENGELBERT trgovina z mešanim blagom PTUJ Slomškova ul. T nnonaaaaaannnnnnauujjL.ujJuann □ □ c □ □ Srečno in veselo novo leto Celita g g B 8. In J. FABJAN □ Veselo ta srečno leto 19S4 teli KARL KOŽELJ TRŽIČ Veselo noro lete teH vsem rrojim cenjenim odjemalcem tvrdka IVAN VIZOVIŠEK ftAJUDO bouuullujuuulljll^^ □□□LJLLJUUUUUU^^ leto faSi Zadovoljno oenj. gostom novo delikatesna trgovina in zajtrkoval- □ UL"JULJUJUUUUUmLJUUUUUUULJUL^ □ niča R -------— ^ MARIBOR Aleksandrov* e. 84 GannmrrairinnnnnoDnnnnrTnTir Srečno novo leto želi P DBAGO BERNARD □ frizer za dame in gospode. Trajna ln vodna ondulacija 14051 LAŠKO □ Srdar Alojzija □ brivski aalon ra dame in gospodo g Kamnik ooomnnanaononcDD^^ nnoaixo[x]annonouljulmuddnnnon S R Srečno ln vceelo novo leto žefll Mata Kafo Ytootoč in delikatesa LJUBLJANA Votejakiovm 4. □ cnnDDDnnnnDDnDaaEix]Da30Dni3nna □ □ n □ □ Veselo novo leto teH vsem svojim cenj. naročnikom □ □ □ □ □ □ Krzrrarstvo Keflk LJnMJana, Židovska, ulica 8. ^ _O □ □□□□OXnJUJUUULOJlJJlXJI^ JUL ILi IL □ _ . . ^ annnncx3DnoaananonnnnnuuixDno^ a;ni P P,,,,,,,, mu mm IUUU S! □ Srečno ln veselo novo leto Želimo □ ...,, H M--irTr-M^rir-inr-rinnnnrirHnrTTXT^^ □ vsem podpornim članom, kakor tudi vsem prijateljem petja šoštanjski pevski odsek Gasilske čete tovarne vsem cenj. gostom želi tn vabi brezplačno čažico in krofa OPERNA KLET Viktor 2 vedeli lUScaretvo in pleskarstvo LJubljana, Pletertollunra 14» U DUULJLJiJLJULIUUaa^^ B nncnraiiiEODDCDOoaminiD Gosttlna »Lfubnanskl (tvor« | znana po svoji dobn kuhinji ta □ prvovrstnih vinih, želi .svojim □ cenj. gostom □ REUBCNO NOVO LETO. § Matej ln MJna CeptA. □ H ° S □ H □ □ □ □ '□□□□^□□□□□□□□□□□□^□□□□□□□□□t Jl JL JUUUUUUUUUUUUUUUUUUULH-RJLILIU ll ri U □---------- ' g g Veselo ln srečno novo leto želita vsem svojim gostom in Q D odjemalcem n D GOSTILNA KOVAČ, Tomaževo M. T. GORJANC □ □ □ □ □ □ □ □ 1103 A. VOLK - Ljubljana veletrgovina žita In mlevskih izdelkov 1102 gJuuujuLiiiif.v..J"ii....... ' NOVOjS2i2H SREČNO NOVO LETO Oglašujte v »Jutru«! srečno LJUBLJANA 2EO TVRDKA ING. 2ARGI 1104 O o C C E □□□□□oouuLJUuua Sv. Petra cesta 11 cen), odjemalcem teli A. Majerovič eksport perja, tlvlne ta zem. Izdelkov v Conopljl 14048 3 a □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ nmnnnnonmn[xoxo3nocxjui JUDD Srečno in zadovoljno novo leto želimo vsem naSim cenjenim gostom in odjemalcem ANA in PAVEL KREČIČ gostilna in trgovina H01 LJUBLJANA, Vidovdanska cesta Stev. 1 KAVARNA TABOR g IVAN in ZOFIJA FLERIN g želita vsem svojim cenjenim gostom g 1105 srečno in veselo novo leto □ [j-jppr-tnnnnnnnrT^ BmDDCmmiCT^^ P. 0» »re6o s drugim •! d»-lila, laka. j ai mialila aa me? 47500-Ž4 Inteligent Ml spoinat. s.impa.t(6i»o gospodično. Do-pts« n« og-!-oddelek »Jutra« pod iifro »Sta rut* 47583-:« Popček HtM«., »rečno fttrr® Veto TI teli fte vedno Troji ^Hrbe6a Muci«. 47423-24 ~ xn Dvomim, 6e mis'W tako, kakor pi$e4. Srečno novo lete! 67-24 »Mila« Pridi 30. decembra ▼ Celje, z veseljem si pričakovana na kolodvoru do 20. Zabave mnoge. Na svidenje Louis B. 171-24 VnU be»wla t Din: , sa u^janje naslona »H i šifre m 5 Din (-25) | Srečna bodočnost! 92 let »'ar podčastnik. teli v »vrbo takojšnje ženitve uianje r nvšč-anfko g-s-po-d:tao ali vdovo brei »trok staro 25—30 let, idravo. eredmijeveiiko. dobro raz vito. " » h^sno ■)pravo !n primemo dot**. Resne po nudbe t i :ko na oglasna oddelek »Jui.ra« pod šifro »Poroka«. 45037 25 »Fortuna« LJubljana poArji' predai it 321. pisarna mi ienitn-pr»rrdovanje V«m pi&J* np»H"-kt oroM predpaiilu 10 Din. 232 25 Gospodična »redmjih let, preprost*, e perilom, »e želi por-očit! i orožnnk-om a'i železničarjem. starim ti l*t. P«>-midibe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Sreča v »a komi«. 475o4-25 25!efnl mladenič le1« »poznati reeroi in simpatično gospodično v »vrbo kasnejše ženitve. Le nea.nonii»ne donite na Mri. oddelek .Jutra« pod šifro »Lena bod.očn«st 1934«. 47475-25 Inteligentna gospa i posestvom bres d'olga, »e želi takoj poročiti. Ponudbe na oglasni odde'fk »Jutra« pod šifro »41—5"« 474=»--25 »NADA« koocesion ienidhen) Biro Zagreb, Nova Ves 30 pito.edu4eu)o uep.esuu i d: »kremu. ieunibu i (liiu ju, »v.b eia.eza. ia pro ipekie šaijit« IU L>»q Pruv mcualka gudine. vno .4jt.pa, mira/ L>.u IjO.OVJ. iraiim gospod« na gj poioiaja L:pu»Le daje Nada. Za g;ep. Sova Ves 30. L* pnjtjpekre šal.ne 10 D:-n. Tvornlčka radaica, vrio uijejja miraz »tAX.rU D 11 Tražim trgovca iili obrt nika. lipute daje Nada. Zagreb. Nova Ves 30. Za prospekt* šaljite 10 Din. Prov incijalka 31 godinu, krasua črnka, miraz Din 30.1100. Tražim krijemo ga muža. — Lipu.tr daje Nada. Zagreb. Nova Ve« 30. Za prospekte šaljite 10 Din. Polugradlanka, ugodne vau,št.«ie mtraz 25.000 Din. Tražim trtjezn<'g rnuža. Upute daje Nadi Z Nada Zaffreb. Nova V«* SO. Za prospekte šaljiit« 10 Din. Sudiia 94 podin«. fHVdf m 5000 Din Tr« žim damn čist* proTo^tl Upate daje Nad« Za g-eb. Nova Ve« 30. Za p-nsm-kfe ?a!j'te 10 Din Gospod'ica 18 g'-din« rr !o li.iefia. miraz '200.000 Din, Traž' braSnoga drn ea. Upu t P daje Nad« Zagreb. Nov« Ve« 80 Za prospekt« faljit« 10 Din Udovlca S5 godUm«. nigr It ne van;štiine. mirat D 1,000.000. Tražim muZ-odiovarajiičega poloia1« Upute daj« Nada. Ta »'p.b. Nova V<* 30 Z« prospekte 5a!iite 10 Diti GospodMca 26 godina. vr lo Irijepa. miraz 150.00'n. Cinovnica 90 godin« k-a« na črnka, miraz 7fl.0fK> Din. Tražim trije^noga rnuža. Upute daje Nad* Zagreb. Nova Ve« 30 Za prospekte šaljiit« 10 Din. Učiteljica prekrsena p*a vojka miraz »50.000 t*o Tražim od^ova na b^fli^fftga d ni ga ITpure daje Nada. Zagreb. No va Ves 30 Za prospekte Saljite 10 Din. Industriialac 37 podina prihodi m.ieeečno 20.000 D'n. Tražim druži<*n b'a ka iz trgovflfkih kniffo va. Upute dale Nada Zagreb Nova Ve« 3« Za prospekte ialjMe 10 ^impatfče sko-ral nov. ugodno prodam event. zamenjam za b'a. go. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 217-29 Šivalni stroj »f^rger« i okrotrlm ?<»'-!r'čkom, p^oda Bor, Kolodvorska ulica St. 6. — Ist.otam Si-nger etro: za jute in plahte. 180--29 Restavracija Savšek v D. M. v Polju teli rsein eeoj. gostom e ečno in veeelo novo leto 225-6 Pridelki Vaafc* t«MI» j liui n dajuj« oaalo^s aH M Hfro p« B Dta. (83) Fižol raake rrme kupi vel«trg', rima Ed Suppao«. Prs'«va ♦4998 33 Ptičjo hrano prrormtno »a »«» rt*t* Dtia po »ni4an» eco* »Ki' Sever A Komp.. Ljuhllaoa SmpnaTSMka »»»U iu 5 44851 SS Krmilno moko kortrcno in pS«w6no doM-te najceneje pri »Ekonom« Ljubljana. Kolodvorska 7. 475125-33 Vrednote t Dui ia iajanj« nasiov« al: ia ffro m S Dm 'SS' Vsem svojim cenj. odjemalcem t o i č i veeelo ia »rečm> Novo leto ter se toplo priporoča za nadaljnjo na-ikonj^noM tvrdka F. M. | Scbmdtt, Ljubljani, Pred •Skotijo > — Lingerjeva 4. 105-č Jččem žensko mlado pošteno z neka! premožen'a Star sem 38 let. obrtniškega stanu In hočem pitati samostojen podjetriik. — P,»s^p dopise s sliko ln ■naslovom na ogl. oddelek »Jutra« pod »Pro.1 čad ai'ad°msko noobražen srednjih let rtob-o sltulrpn poroči tokol posnodlčno pil vr>ovo prlme-no "nobra-*e-to v starost* ?0 dr» 40 I »t nrosppkte po«Hl te 10 Din. 156-25 !)tweflii . Dmi ta dajanj« naslova ali ia IKfro pa 5 Din '34; Jabolka fktiMia. v m t-k a Din fl, S :ti 4 iimskii t>ak »vane za tu-je okr >g 30—100 kg bruto, p-iv/^tirhi r»z^.4tlj« P >s»ržMi. Maribor G»jdn« it. 56. 44*6 34 j v saka l Din. j ta 4aja.nje naslova ali ' 'A Sifrn na 5 Din. (SI) Kmetje Tudi za Vas posluje »Zaščita«, reg. zadruga z o. z. v Ljubljani, Ma-sarykova c. 14IX. Ona urejuje vse, kar je za vas potrebno po novi uredbi o zaščiti kmeta. 81-31 Dolžniki vseh stanov za vas posluje »Zaščl ta«, reg. zadruga z o. z. v Ljubljani. Masary-kova 14II. Uspeh! dokazani I 82.31 j Vsaka »mh.j* Dui. J k<- ceste (pri g o stil m U'>l'. na). 70 Vsakovrstno zlato Kupuje po oajviSjib eenab ČERNE - juveiir Ljubljana, Woltova ulica S Vsaka owm1» l Dui ta dajanj« naslona ali u Mfro pa 5 Di» (37 odn tvor. skladišča izredno poceni n. pr Violine ..od 69 Din Mandoline . . „ 95 „ Gitsre ... „ 138 ., Ročne harmonike 69 .. Kromatlčne harmonike Hava.eke gitar« i. t. d Žahtevajte bmpbčrii tvomSki I CENIK: | i MARiBOPit. "'1 Vsled utesnitev bančnih kreditov išče strogo reelna tvrdka privatni kredit v višini iSC do &CC.CCC (Dtn Nudi se sigurna garancija in ugodne obresti. Ponudbe se prosi pod »Dobra naložba 1934« na oglasni oddelek »Jutra«. Diskre- cija zajamčena. 14075 KDOR ŽELJ IMETI TOPLO V KUHINJI in si prihraniti na kurjavi, naj si nabavi čimpreje najnovejšo patentirano štedilniško ploščo ali obroč z regulacijsko ventilacijo „STED REGULATOR" Domač izum in izdelek, konstruktivno in materialno najboljši. Vsak trgovec ali obrtnik Vam ž njim postreže. Priprava je odlična v uporabi in brezkonkurenčna v ceni. Naročila prevzema glavna zaloga livarna SMOLE ANTON, Ljubljana, Opekarska 33, telefon 3834. Sprejmejo se krajevni zastopniki, ki se jim nudi dober zaslužek. 14059 Limuzina na 4 vrata, s 4—5 sedeži, 2 rezervnimi kolesi in nosilcem za kovček, v zelo dobrem stanju PRODA 13313 Viljem Branns, tovarna barv, Celje, Kocenova ulica štev. 4. Mladostno lepoto morate varati! človeku ni dano ostati večno mlad. Lahko pa, do poznih let zunanjost očuva svežo in mlade stno. Vse, kar se s skupno besed imenuje življenje, pušča tudi nt Vašem licu svoje sledove. Toda Vi jih lahko izbrišete. »UKAN« krema za lice in roke je sredstvo. . obvaruje Vašo lepoto. Tvarine, ki jih vsebuje »URAN« krema so koži potrebne kot Vašemu življenju zrak in voda. »URAN« krema da koži hrano, ki jo potrebuje. Ako bo mladostna lepota prej izginila, jo ne boste mogli obvarovati. Zato pohitite! »URAN« krema — pol-mastna ali mastna — se dobi povsod. Kjerkoli jo zahtevate, boste znjo postreženi. Velika škatlica Din 12.—, mala škatlica Din 5.— PARFUMERIJA »URAN«, LJUBLJANA p ■»i»i u»i ii a n b » ii m i h b h-rrrrong Ul HI kamnoseška Industrija LJUBLJANA pri glavnem kolodvoru ustanovljeno 1860 L Splošni proizvodi iz marmorja ln granita. 14070 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ _ _ □ □□□□□□□muuuuuiJJLnjLiumiJmnDDD □ o H Edinstvena prilika za naknp □ □ □ C □ □ □ □ □ G □ □ _ r uuuuuuuuuuuuuuu^^ PARCEL t zdravilišču BLED Najboljše cene. Informacije Parkhotel BLED 14061 ELEKTROMOTORJE transformatorje, električne stroje in aparate PREVIJAMO IN POPRAVI4.MO ▼ zimskih mesecih po izjemno _Zani ceni. Elektroindustrija d. d. Oddelek za previjanje LJUBLJANA, Gosposvetska cesta št. 13 14063 JLJIJUUUULJULJI-ILH-ji-. Telefon 2823 Telefon 2826 JOSIP STUPICA LJUBLJANA, Slomškova ul. št. 6 Trgovina avtomobilov, vozov ln konjskih oprem. Ličanje avtomobilov, koles in strojev po amerikanskem sistemu »Duco«, ognjeno ličanje, tapetništvo avtomobilov ter izvrševanje vseh v to stroko spadajočih del po konkurenčnih cenah. AVTOGARAŽA Bencin-olje Bencin-olje Gen. zastopstvo »Pirelli« 14033 mr-ipt p ti h u I| inn; If jin n w ;; r n11 rrni Čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" VATO v tablah tn za odeje. Preden krijete svojo potrebo, zahtevajte moje vzorce ln cenik! ARBEITER Maribor 996.'» Naznanilo preselitve! Vljudno Vam sporočamo, da se Je Prva Celjska Kristali!a, Celje tovarna ogledal in brušenega stekla, stavbno in umetno steklarstvo s 1. januarjem 1934 preselila v nove prostore. za Kresijo štev. S4. Ob tej priliki se Vam za dosedanjo naklonjenost naj-topljeje zahvaljujemo ln prosimo, da nam blagovolite tudi nadalje izročati svoja cenj. naročila, katera bomo izvrševali vedno skrbno in točno. 14065 roj. Fauschin na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo sv a dolžna vsem darovalcem krasnih vencev, dalje sanatoriju Leonišče, zdravnikom g. dr. Volavšku, g. dr. Blumauerju ter ge. dr. Jenko-Groyerjevi, čč. duhovščini in pevcem LJubljane za ganljive žalostinke. Vsem prisrčna hvala. 14078 Ljubljana, dne 30. decembra 1933. AdolS KneM in hčerka Ema, ESffai Globoko potrti v neizmerni žalosti naznanjamo tužno vest, da nam je naša ljubljena včeraj ob 7. uri zjutraj previdena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek, dne 1. Januarja 1934 ob 16. uri izpred mrtvaške veže splošne bolnice v Ljubljani na pokopališče k Sv. Križu. LOVRO SEBENIK, oče; JOŠKO, RADO, brata; JELKA, MILENA, DANICA, sestre. 14082 A. Chrisdt 17 SKRIVNOST EKSPRESNEGA VLAKA Roman »Razumem, str.« Pavett je izginil. Derek je šel k svoji pisalni mizi hi pregledal pošto, kl Je čakaia na njej. Predobro je poznal to vrsto pisem. Veliki hi majhni računi, veliki ra majhni opomini! Za zdaj so ga terjali še vljudno. Derek je vedel, kako naglo se bo ta vljudnost izpremenila — nu, ko se raznese neka novica. Zlo voljno sie je vrgel v mogočen Jchibnijak. V presnetih Škripcih ie M. In izhodi iz tega položaja niso bili prav nič vabljivi. Pavett se je vrnil v sobo Ln rahlo zakašljal. »Neki gospod bi rad govoril z vami, sir, neki major Knigfrton.« »Knighton?« Derek se je vzravnal, nagrbamčil ček) in se šiloma zbral. »Knighton? Kaj je spet to?« Gospodar je pokimal. Ko je Knighton vstopil, je našel Ketteringa ljubeznivega in dozdevno pripravljenega, da ga kar najdobro voljne je sprejme. »Zelo lepo Je, da prihajjate k meni,« je rekel Derek. Knighton je bil nervozen. Derekove bistre oči so to takoj opazile. Naročilo, ki ga je imel tajnik do njega, mu je bilo gotovo mučno. Mehanično je odgovarjal na Derekovo lahkotno, žuboreče kram" Ijanje. Liker, ki mu ga je ta ponudil, je odbil, in njegovo vedenje je postajalo čedalje bolj napeto in uradno. Nazadnje je bilo videti, da je Derek to opazil. »Nu,« je razigrano dejal, »kaj namerava z menoj moj vlečenj »ni last? Očividno ste prišli po njegovem nalogu?« »Da,« je resnobno odvrnil Knighton. »Ljubše bi mi bilo, če bi bfl ipospod van Aldin dal to naročilo komu drugemu.« »Tako hudo je? Nu, verjemite mi, da imam trdo kožo.« Knighton se je odkašljal. Model 39 in 32 ZDAJ ZNIŽANE CENE MARIA KRELL, ZAGREB Nikoličeva 12. Tel. 20—18. kep so najpopolnejša in najcenejša, j ppavijo tisoče in tisoče mojih stponka 'Violina <><*&«77.-tfcjeg Havajske gitape, Giiare „ »148,- - \klaviFske harmonike, Mandoline*.. 98- - i saksofoni, tpoblje in t. d. ^Harmonike-7.5- - 9 po najnižjih cenah strokovno ODPREMNA TVRDKA GLA.Z3I2,A KRALJEVSKI OVORHI OOBAVITELJ PROIZVOD GLAZB1L IN POTREBŠČINA Nikoličeva u! 12jc. ZAHTEVAJTE CHNIK Raznovrstne knjigoveške potrebščine platno, asDje, marmor-paptr, zlato, sukanec itd. Vam ODdi po najnižjih cenah A. JANEŽIČ LJUBLJANA, Florjanska ulle~ štev. 14 Telefon 32-20 Brez Škodljivih aotranju sredstev. pUui u. i*t>iet, mo r« vsak moški — ne gl° 7.— » 10.— 5 POLNO JARMENIKOV: Esterer, Pinl & Kay, Top- ham za plohe 50 in 65 cm DVOJNI CEPILM JARMENIK za tavoletno rez DEUTZ-DIESELOV MOTOR ležeč 30 HP 3 DIESELOV1 MOTORJI ZA TOVARNE VAGONOV 20, 30 in 60 HP 8 LOKOMOBELE Lanz, Wolf, Esterer 50, 80 ln 110 HP, carine prosto iz skladišča v Jugoslaviji proda STROJNA TOVARNA (Maschinenfabrik) SCHUBERT-WERR, GRAZ. 14082 »TRIBUNA« F. Batjol. Ljubljana, tlarlovška Najnižje cene! cesta 4 Ceniki franko. t-red nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozič kov, stolic, holen-derjev, malih dvo-koles, tricikljev, . ' Dobi ga že v sodčkih od 501 naprej pr MARIN KOV. SREMSKI KARLOVC1 Majizvrstnejše zdravilnr vino ? F ruške gon Najstarejše, najsolidnejše podjetje: Kurje psrfe nečohano kg Din 5.— pri najmanjšem odjemu 15 kg, razpošilja proti povzetju Vil]. Abt, Eksport Maribor 12943 2ične vloge po 109 Din žične vius<. iz izv anredno trde žice Din 159. Plačljivo vnaprej, franko vsaka železniška postaja Preprodajalci dobijo popust. Pri naročilu se prosi, da se navede natančna notranja mera postelje. „WEKA", MARIBOR 9 CKEL tovarna cementnih izdelkov, d. z o. z. nudi po konkurenčnih cenah: betonske cevi, stopnice, raznovrsten umetni kamen za tlak, cement, apno, kameninaste cevi, ploščice za oblaganje sten, strešno lepenko, izolacijske plošče, asfalt itd. — Le prvovrstno, najboljše blago! Tovarna: Maribor, Korošeeva ulica 39 — Vrbanova ulica št. 60 pgaEaagasggFgg __ \ A AAAAAAAAAAAAAAAAAAAA Ob pretežki izgubi naše iskreno ljubljene prerano umrle soproge, zlate mame, tašče, stare mame, gospe m I soproge šolskega upravitelja se vsem, kl so nas tolažili in z nami globoko sočustvovali ter spremili preblago nepozabno mamo na njeni zadnji poti, najlepše zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini, g. zdravniku dr. Lorgerju, ki je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi nam ohranil pokojnico pri življenju, domačim pevcem za ganljive žalostinke in vsem onim, ki so počastili blago-pokojnico s krasnimi venci in jo obsuli s cvetjem. Ohranimo blago pokojnico v dobrem spominu! Sv. Peter na Medvedjem selu, dne 31. dec. 1933. 14051 Žalujoči ostali. ŽEPNE IN ZAPESTNE CJRE, BUDILKE, KUKAVICE. STENSKE URE, ZLATNINO IN SREBRNINO KUPITE DOBRO IN PO NIZKIH CENA!; PRI H. SUTTNER - Ljubljana 5 PREŠERNOVA ULICA 4. POLEG FRANČIŠKANSKE CERKVE. CENIK ZASTONJ IN FRANKO. 119 dinctijev SI LAHKO MESEČNO PRIHRANITE, AKO OSTANETE ZVEČER DOMA. Novi PHILIPS „Super Inductance" sprejemniki Vam prinašajo gledališče, koncerte in ostalo zabavo v hišo. Ne odlašajte, pokličite nas, tn se Vam bomo radi odzvali, da jih Vam brezobvezno in brezplačno razkažemo. Ugodni plačilni pogoji. PHILIPS ZASTOPSTVO: H. SUTTNER, LJUBLJANA 8 ALEKSANDROVA CESTA 8T. 8. 11222 &om*ka struna (Ros»haar) ima< Zimo za žimnlce (madrace) najboljše Kvalitete, vsake vrste ln v vsaki množini dobite vedno pri tvrdki FRANC JEŠE, tovarna žime Stražišče pri Kranju. Tn Vzorci franko! Ustanovljeno 1768. Cene nizke: SPOLNE BOLEZNI rifUto, kn pa vira, beti tok so ozdravljiv« bres strupenih injekcij, brex živega srebra tn aalvaraana, pripruetim, toda radikalnim poium Tisoči žen to mož se zahvaljujejo za popolno ozdravljenje to trajno sdravje ravnu tej kuri. Tisoči zahvalnih pisem. Uspeh v vsakem sluCaju zajamčen Kura je zdravju neškodljiva. Ne trpite dalje! Pišite nuni to ml Vam pošljemo aastunj razpravo, kako a« tzne*>ite borzni bi tako se baate šteli med srečnike. Laboratorij H&veftt*. Prah« 65-Nusle. Božetechov*, ulica IO, J. 17. 6SR. 162 iiolto&je, pur Je, go»je in je, navadno, s stii. .j či&čeno in čohano. Po znatno nižjih cenah. •.•orel si pošiljajo brezplačno in franko. DOBAVLJA V VSAKI MNOŽINI VAJDA - ČAKOVEC Telefon 5!' 60. 8, 4. Urejuie Davorin Ravljen. Izdaja za koonzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratm del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani.