ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA BRITSKO - AMERIŠKA CONA SVOBODNO TRŽAŠKO OZEMLJE <3 URADNI LIST ZVEZEK VI Št. 9-1. aprila 1953 Izdaja Z. V. U. - S. T. O. pod oblastjo poveljnika brilsko - ameriških sil, S. T. O. La Editorial* Ubrana S. p. A., Triesl* - 1953 ZAVEZNIŠKA VOJAŠKA UPRAVA Britsko - ameriška cona Svobodno tržaško ozemlje Ukaz št. 47 IZMERA POVRAČILA DRŽAVNE DAVŠČINE OD KOKSA, UPORABLJENEGA PRI PROIZVODNJI LITEGA ŽELEZA Ker imam za primerno določiti izmero povračila državne davščine od koksa, uporabljenega pri proizvodnji litega železa, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko--ameriške sile, tu dalje kratko označenem kot „cona“, zato jaz, SIR JOHN WINTERTON, KCMO, GB, GBE, generalni major, poveljnik cone, UKAZUJEM: ČLEN I Izmera povračila po drugem odstavku člena 2 zak. odloka z dne 16. junija 1938 št. 996 za koks, pridobljen v coni in uporabljen pri proizvodnji litega železa v smislu čl. 1 omenjenega odloka, se določi na 3.75 lir za tono. ÖLEN II Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu, v skladu z že izdanimi upravnimi navodili pa učinkuje od 20. julija 1952 dalje. V Trstu, dne 23. marca 1953. VONNA F. BURGER art. polkovnik načelnik štaba za T. J. W. WINTERTON generalnega majorja Ref,: LDIAI53I1S9 poveljnika cone Ukaz št. 48 URADNA VREDNOST POPRA V POGLEDU DAVKA NA POSLOVNI PROMET Ker imam za potrebno določiti-uradno vrednost popra v pogledu pobiranja davka na 'poslovni promet po carinskih uradih v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko--ameriške sile, zato jaz, SIR JOHN TVINTERTON, KGMG, GB, GBE, generalni major, poveljnik cone, UKAZUJEM: Člen i V pogledu pobiranja davka na poslovni promet po carinskih uradih se uradna vrednost popra določi na 2.000 lir za kilogram. ČLEN II Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu, v skladu z že izdanimi upravnimi navodili pa učinkuje od 24. avgusta 1952 dalje. V Trstu, dne 23. marca 1953. VONNA F. BURGER art. polkovnik načelnik štaba za T. J. W. WINTERTON generalnega majorja Ref.: LDIAl52ji74 poveljnika cone Ukaz št. 49 DOLOČITEV KOLIČINE SOLI PRI IZVOŽENIH VLOŽENIH KANDIRANIH CITRONAH ALI CITRONINIH LUPINAH IN VLOŽENIH OLJKAH Ker sodim, da je priporočljivo določiti količino soli pri vloženih ali kandiranih citronah ali citroninih lupinah in pri vloženih oljkah, ki se izvažajo in kjer se količina šoli ne da določiti z analizo, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile, zato jaz, SIR JOHN WINTERTON, KGMG, OB, GBE, generalni major, poveljnik cone, UKAZUJEM: ČLEN I Preglednici, navedeni v členu II ukaza št. 50 z dne 7. marca 1949, se z veljavo od tega dne dalje dodajo naslednje postavke : IZVOŽENO BLAGO Povprečna količina soli na 100 kg čiste teže Vložene ali kandirane citrone ali citronine lupine 1.500 Vložene oljke 12,- ČLEN II Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, dne 23. marca. 1953. VONNA F. BURGER art. polkovnik načelnik štaba za T.J.W. WINTERTON generalnega majorja Rej.: LD/A/52/217 poveljnika cone Ukaz št. 50 NADZOR NAD PROIZVODNJO IN PROMETOM SUROVIN ZA PRIDOBIVANJE ALKOHOLA IN SPREMEMBA NEKATERIH PREDPISOV 0 IZDELOVANJU LIKERJEV Ker sodim, da priporočljivo izdati predpise o proizvajanju in prometu surovin za pridobivanje alkohola ter spremeniti nekatere predpise o izdelovanju likeriev, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile, zato jaz, SIR JOHN WINTERTON, KOMO, GB, CBE, generalni major, poveljnik cone, UKAZUJEM: ČLEN I ' Kdor želi obratovati industrijske naprave za proizvajanje kipljivih tekočin ali alkoholičnih zavrelic ali pa trgovati s temi proizvodi, razen če gre za proizvodnjo in trgovino pristnega vina, mora to prijaviti tehničnemu uradu za davek na proizvodnjo vsaj 20 dne pred začetkom obratovanja. Prijava, kateri mora biti priložen načrt prostorov dotičnega obrata, ali skladišča ter oris naprav, mora biti sestavljena v dveh izvodih ter morajo biti v njej navedeni naslednji podatki: a) ime tvrdke in njenega predstavnika b) občina, ulica in hišna številka ter označba kraja, kjer se nahaja obrat ali skladišč® c) surovine, ki se bodo uporabljale ter proizvodi, ki jih želi tvrdka izdelovati ali prodajati d) proizvodno zmogljivost obrata. Enako prijavo mora predložiti v 30 dneh od dneva, ko se objavi ta ukaz, vsakdo, ki že obratuje takšne obrate ali skladišča. Če ti obrati ali skladišča delujejo na dan, ko se objavi ta ukaz, se rok za prijavo skrajša na 15 dni. ČLEN n V prejšnjem členu omenjeni obrati in skladišča so podvrženi nadzoru finančne uprave, ki more biti stalen ali priložnosten. Finančna uprava sme na aparate in posode namestiti žige in pečate ter odrediti, da obra-tovalec na svoje stroške poskrbi za naprave in ukrepe, potrebne za učinkovito nadzorstvo. Obratovalec mora brezplačno poskrbeti primemo opremljene prostore, potrebne za nadzorno osebje. Obratovalec mera voditi knjige zalog surovin, kipljivih tekočin ter zavrelic ter vanje vpisovati njihov izvor in namembo. Pred uporabo se morajo te knjige predložiti tehničnemu uradu za davek na proizvodnjo v odobritev in vidiranje. ÖLEN III Imetniki obratov, navedenih v členu I, morajo vsaj pet dni pred začetkom obratovanja predložiti posebno prijavo tehničnemu uradu za davek na proizvodnjo ter navesti: a) priimek in ime ter kraj obrata b) neprekinjen čas izdelovanja v koledarskem mescu, za katerega je prijava namenjena c) kakovost in količino surovin, ki se bodo uporabile d) kakovost in količino proizvodov, ki jih nameravajo izdelati, ter posod za njihovo hrambo. Proizvodi, pridobljeni v obratih, naštetih v prejšnjih členih, se morajo hraniti v posebnih nadzorovanih skladiščih. Če se morajo proizvodi, omenjeni v prejšnjem odstavku, predelati v alkoholne pijače, za katere velja drugačno obdavčenje, se morajo hraniti ločeno v posebnih posodah, ki jih označi in zapečati finančna uprava. V času, ko se predeluje določena surovina, ne sme biti uvedena v obrat nobena druga surovina kot one, naštete v prijavi o delu, razen s posebnim dovoljenjem tehničnega urada za davek na proizvodnjo. Prepovedane so mešanice surovin za pridobivanje alkohola, iz katerih je mogoče izdelati špirituoze, podrvžene različnemu obdavčenju. ÖLEN V Kipljive tekočine ali alkoholične zavrelice, omenjene v tem ukazu, se smejo spraviti v obrate, omenjene v členu I, ter v destilerije le na podlagi spremne bolete, ki jo izda tehnični urad za davek na proizvodnjo tako, kakor je določeno za legitimacijsko boleto za špirituoze, potem ko je ugotovil njihovo istovetnost. Od tega predpisa je izvzeto samo vino. ÖLEN VI Načelnik oddelka za finance sme predpisati, da se v členu I omenjenim alkoholnim zavrelicam doda snov, po katerih jih je moči spoznati, ter določiti pravila za dodajanje te snovi. E’ravtako smejo načelniki oddelka za finance, oddelka, za proizvodnjo in oddelka za trgovino ter urada za kmetjistvo in ribištvo sporazumno predpisati, da se mora kipljivim tekočinam dodati snov za razpoznavanje ter določiti ustrezna pravila. Predpis prejšnjega odstavka ne velja za kipljive tekočine, pridobljene iz citronskih sadežev, iz grozdja, iz jagod, iz višenj, iz malin, črešenj, breskev, sliv, marelic, ribizlja, tamarinda ter iz drugih sadežev, ki bi jih določil kasnejši ukaz. ÖLEN VII Uradniki za davek na proizvodnjo ter častniki in agenti finančne policije smejo vsakčas priti v prostore, kjer se hranijo ali predelujejo surovine za pridobivanje alkohola. Vpogledati smejo vpisnike in račune o obratovanju industrijskega ali trgovskega obrata za te proizvode, opravljati preglede in raziskovanja ter jim morajo prizadete osebe pri tem iti na roko. V pogledu določb tega ukaza se smejo častniki finančne policije poslužiti pravice po členu 33, prvi odstavek zakona z dne 7. januarja 1929 št. 4. ČLEN Vlil Proizvajanje in promet kipljivih tekočin in alkoholnih zavrelic, omenjenih v členu I, v obratih, ki niso bili prijavljeni ali v neprijavljenem času, proizvajanje neprijavljenih proizvodov, hramba teh proizvodov, ki ni bila prijavljena po predpisu člena I, ter mešanice alkoholnih zavrelic, surovin za pridobivanje alkohola razne vrste med seboj ali z vinom veljajo za dejanja, izvršena proti zakonu o davku na špirituoze ; kdor jih zakrivi, se kaznuje z denarno kaznijo do 400.000 lir, pridobljeni proizvodi pa se zaplenijo. Če pridobljenih proizvodov ni mogoče zapleniti, se izreče poleg denarne kazni po prejšnjem odstavku še denarna kazen 2.000 lir za vsak stot proizvoda. Enake kazni veljajo, če se opusti dolžnost spreme bolete ali če se ne, doda snov za razpoznavanje v smislu člena V in VI. Poleg kazni po prejšnjih odstavkih se kaznuje vsakdo, ki ne predloži prijav, omenjenih v členu I ali prijave o delu, omenjene v členu III, z globo do 50.000 lir. Enako še kaznuje, kdor zabrani ali ovira pristop agentom finančne uprave, razen če je dejanje po kazenskem zakoniku težje kažnjivo. Vsaka druga kršitev predpisov prejšnjih členov se kaznuje z globo do 25.000 lir. Gornje kazni se izrekajo neglede na kazni, predvidene v poglavju VIII kr. zak. odloka z dne 15. oktobra 1925 št. 2033 s kasnejšimi spremembami. ČLEN IX Alkohol, pridobljen iz surovin drugih kot vino in tropine, ki niso bile proizvedene z upoštevanjem predpisov členov I do IV tega ukaza, se mora obravnavati kot alkohol prve kategorije. Organi finančne uprave imajo še naprej pravico, nadzorovati pristnost vina in tropin, namenjenih za destilacijo. ČLEN X Kdor kakorkoli odtegne ali skuša odtegniti špirituoze plačilu erarnih davščin, se kaznuje z denarno kaznijo v izmeri od dvakratnega do desetkratnega zneska teh davščin. Utajene špirituoze ali one, ki se jih je skušalo utajiti, ter za utaje uporabljena sredstva so podvržena zaplembi v smislu carinskega zakona ter neglede na predpise čl. 240 kazenskega zakonika. Neglede na predpis čl. 21 zakona z dne 7. januarja 1929 št. 4, se smejo kršitve tega ukaza, za katere je predpisana le denarna kazen, rešiti z upravno odločbo v smislu carinskega zakona. Prošnja za upravno reševanje kršitve se mora nasloviti na finančnega intendanta, če ni bila stavljena obenem z zapisnikom o ugotovitvi kaziijivega dejanja. Finančni intendant mora sporočiti kršitelju nepodaljšljivi rok, v katerem mora le-ta kot jamstvo za izvršitev upravne odločbe položiti znesek, določen v mejah naj višjega in najnižjega zneska denarne kazni za dotične kršitve, poleg zneska za stroške in morebitne dolgovane pristojbine. Za upravno odločanje o kišitvah je pristojen finančni intendant neglede na višino zneska. S svojo odločbo odloča finančni intendant tudi o stroških ter sme odrediti zaplembo v tistih merih, kjer jo predvideva ta ukaz. ČLEN XII Doba obveznega zorenja po členu 4 zak. odloka z dne 1. marca 1937 št. 226 za likerje, izdelane s špiritom in sladkorjem, obremenjenim z davkom za proizvodnjo, ah če so določeni za notranjo potrošnjo, se zniža na 6 mescev. ČLEN XIII Člen V ukaza št. 172 z dne 26. c-ktobra 1951 se spremeni z naslednjem : „Davek na proizvodnjo in morebitna erarna pristojbina se ne pobira od dejanskega primanjkljaja alkohola, ugotovljenega med pripravljanjem in zorenjem likerjev, ki so določeni za tuzemsko potrošnjo, če primanjkljaj ne presega naslednjih odstotkov : po prvem polletju zorenja 4% in po drugem, polletju 6% tiste količine špirita, uporabljenega za pripravo proizvoda, ki je ostala v skladišču po teh razdobjih. Od primanjkljaja, ki presega gornje odstotke, se morajo davščine plačati v vsakem primeru.“ ČLEN XIV Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu, učinkuje pa v skladu z že izdanimi upravnimi navodili od 30. oktobra 1952 dalje. V Trstu, dne 23. marca 1953. VONNA F. BURGER art. polkovnik načelnik štaba za T. J. W. WINTERTON generalnega majorja Ref.: LD/A/52/223 poveljnika cone Ukaz št. 51 ZAČASNI UVOZ SUROVE SVILE ZA TKANJE Ker imam za primerno dovoliti začasni uvoz surove svile za tkanje, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga zapravljajo britsko-ameriške sile, zato jaz, SIR JOHN WINTERTON, KOMO, OB, OBE, generalni major, poveljnik cone, UKAZUJEM: ÖLEN I V skladu z že izdanimi upravnimi navodili ter z veljavo od 15. junija do 31. decembra 1952 se dovoli začasni uvoz surove svile, bele ali rumene, „toussah“ svile za izdelovanje tkanin, nogavic, sit itd. ÖLEN II Najmanjša dopustna količina svile, ki se sme začasno uvoziti, ter skrajni rok za izvoz izdelkov iz nje se določi na 100 kg oziroma šest mescev. ČLEN III Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, dne 23. marca 1953. VONNA F. BURGER art. polkovnik načelnik štaba za T. J.W. WINTERTON generalnega majorja Ref.: LDfAf52I225 poveljnika cone Ukaz št. 52 POSEBNI PREDPISI O PLAČEVANJU DAVKA NA POSLOVNI PROMET ZA LETO 1953 ZA NEKATERE VRSTE DOHODKOV Ker sodim, da 'je primerno izdati posebne predpise o plačevanju davka na poslovni promet za leto 1953 od nekaterih vrst poslovnih dohodkov, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile in ki se tu dalje kratko označuje „cona“, zato jaz, Slß JOHN WINTERTON, KGMG, OB, OBE, generalni major, poveljnik cone, UKAZUJEM: DELI PLAČEVANJE DAVKA V DOGOVORJENEM PAVŠALNEM ZNESKU, SORAZMERNEM S PROMETOM IN V OBROKIH ÖLEN I Spodaj navedene osebe in tvrdke plačajo davek na poslovni promet pri pristojnem registrskem uradu v dogovorjenem pavšalnem znesku na podlagi prijavljenih skupnih kosmatih prejemkov v letu 1952, in sicer v skladu s predpisi naslednjih členov tega ukaza : 1) gostinski obrati 2) obrtniki brez obratovališča 3) rokodelci, ki nudijo usluge 4) imetniki taksijev ali posojevalci vozil in motornih vozil, motornih čolnov in čolnov 5) pripadniki prostih poklicev 6) borzni posredovalci in menjalci denarja 7) spedicijski in pomorski agenti, agencije državnih železnic, potno in turistične agencije in uradi, agencije rečne in jezerske plovbe, podjetja za nakladanje in razkladanje 8) trgovci na drobno 9) krošnjarji. GOSTINSKI OBRATI ČLEN II Poseben način obdavčenja po členu I tega ukaza velja za naslednje gostinske obrate : — hoteli in penzije za vse njihove dajatve, razen prenočišča in hrane, ki jo dajejo zasebniki ; — kavarne in baii, tudi glede postranskih obratov (biljardnih prostorov, igralnih prostorov itd.) : — lokali ¿a prodajanje piva, vina v steklenicah in sladoleda ; — viname s policijsko licenco ; — prodajanje vina občinstvu po neposrednih proizvajalcih, ki imajo dovoljenje za to ; — „grill-rooms“, „pizzerie“, in podobno ; — restavracije, gostilne, krčme, vštevši kolodvorske restavracije ; — slaščičarne z ali brez policijske licence, za vse blago, ki ga prodajajo ; — mlekarne z ali brez policijske licence, za vse njihovo blago, razen za prodajanje mleka za potrošnjo izven lokala ; — kioski, z ali brez policijske licence, za prodajanje pijač in jedi ; — biljardni prostori, ki niso priključeni kavarnam, barom, itd. ; — kopališča ; — javne hiše. Ta način obdavčenja velja tudi za bare, kavarne, itd., ki so priključene trgovinam z raznim blagom. V tem primeru se plača davek od celotnega prometa v tem obratu, ki ga mora davkoplačevalec prijaviti registrskemu uradu z eno skupno prijavo v smislu člena XV tega ukaza. Nadalje velja ta način obdavčenja za restavracije, kavarne in bare v klubih, zabavnih prostorih, na dirkališčih itd. Davek od poslovnega prometa od drugih prejemkov teh klubov itd. se plačuje na redni način, predpisan v obstoječih predpisih. Za lokale, kjer se predvajajo predstave, koncerti in druge zabave, podvržene erarni pristojbini, se davek odmeri v skladu s predpisi tega dela tega ukaza na podlagi vseh kosmatih prejemkov podjetja, odštevši prejemke, izvirajoče iz teh zabav, za katere je bil davek plačan skupaj z eramimi pristojbinami v smislu členov 47 in 58, zadnji odstavek pravilnika k zakonu jz dne 10. unija 1940 št. 762. OBRTNIKI BREZ STALNEGA OBRATOVALIŠCA ČLEN III Način plačevanja davka na poslovni promet, določen v členu I tega ukaza, velja za obrtnike, ki krožijo pri prodajanju svojih lastnih proizvodov (bodisi da jih prodajajo na stalnem mestu ali ne), neglede na vrsto blaga in način prenašanje (motorno vozilo, ročni voziček ali konjska vprega, kolesa, ali da nosijo blago v rokah ali na rami itd.), ali ki na ta način nudijo svoje usluge (čistilci čevljev, kleparji, dežnikarji, čevljarji, brusilci, fotografi itd.). Obrtniki, ki na ta način prodajajo poleg lastnih proizvodov tudi blago, nabavljeno od tretjih oseb, morajo plačati davek na način, naveden v tem delu, od vseh prejemkov v svojem obratu. Te prejemke morajo prijaviti registrskemu uradu z eno samo prijavo v skladu s členom XV tega ukaza. OBRTNE USLUGE NA DROBNO ČLEN IV Način plačevanja davka na poslovni promet, določen v členu I tega ukaza, velja za vse ot rtnike, ki nudijo usluge občinstvu na drobno, neglede na kategorijo, kateri pripadajo y pogledu pridobninskega davka (brivci, frizerji, manikuristi, pedikuristi, krojači, kovači, vozniki, čevljarji, kleparji, steklarji, podkovači, mizarji, zlatarji in urarji glede svojih popravljalnic ; mehaniki in mehanične delavnice, garaže, in to samo za popravila in vzdrževanje motornih vozil, fotografi, barvarnice, pralnice, likalnice, krznarji in modrstinje glede svojih popravljalnic in za dela po naročilu, mlini za mletje žitaric na račun tretjih, stiskalnice oliv na račun tretjih, pekarije za peko kruha in drugih jedi na račun tretjih, podjetja za mlatev in sušenje žitaric, stiskalnice sena in motorno pluženje na račun tretjih, tiskarne obrtniškega značaja itd., bodisi ,da obstoja usluga samo v delu ali obenem v delu in materialu. če služijo obrtni lokali tudi za neposredno prodajo blaga občinstvu, se plača davek v skladu s predpisi tega delo ukaza od vseh prejemkov podjetja, ki se morajo prijaviti registrskemu uradu z eno samo prijavo, razen v kolikor določa zadnji odstavek čl. X i in čl. XIII tega ukaza. Plačevanje v pavšalnem dogovorjenem znesku ne velja za : a) nadrobne usluge, ki se dajejo na podlagi pismenega dogovora ; b) nadrobne usluge, ki se dajejo na podlagi ustmenega dogovora, ki se mora zaradi plačila registrske takse prijaviti po določbah čl. 2, priloga B h kr. zak. odloku z dne 15. novembia 1937 št. 1924 s kasnejšimi popravki; c J kakršnokoli obdelovanje ali popravilo blaga ali proizvodov, ki jih naročnik izdeluje ali z njimi trguje ; v teh primerih se davek plačuje na podlagi fakture za opravljeno delo z upoštevanjem predpisov členov 16 in 17 pravilnika, odobrenega s kr. odi. z dne 26. januarja 1940 št. 10. PRIPADNIKI PROSTIH POKLICEV ÖLEN V Način plačevanja davka na poslovni promet po členu I velja za tiste pripadnike prostili poklicev in osebe, ki opravljajo kak prosti, poklic, katerih dohodki spadajo v pogledu pridobnine v kategorijo C/1, čeprav so obenem kaki nameščenci (odvetniki in pravni zastopniki, arhitekti, geometri, inženirji, zasebni učitelji katerekoli stroke vštevši umetnostne, kemike, komercialisti, zdravniki, notarji, babice, pravni zastopniki, izvedenci in cenilci, računovodje, industrijski izvedenci kmetijski tehniki, veterinarji, diplomirani bolničarji, aktuarji itd.). PREVAŽANJE OSEB S TAKSIJI IN IZPOSOJANJE VOZIL ČLEN VI V pogledu plačevanja davka na način, naveden v členu I,'velja za „prevažanje oseb s taksiji ali za izposojanje vozil’1 vsak prevoz oseb bodisi na kraju samem ali med raznimi kraji. ki jih opravlja davkoplačevalec s kakršnjimkoli motornim vozilom, čeprav so poleg tega ali priložnostno ta vozila uporabljajo tudi za prevoz blaga. Davek se plača na način, naveden v členu I, od vseh prejemkov takega poslovanja. Če se pa motoma vozila redno ali prvenstveno uporabljajo za prevoz blaga in le priložnostno ali v podrejeni vrsti za prevažanje oseb, se plača davek od prejemkov iz prevažanja oseb v skladu s predpisi člena I tega ukaza, dočim velja za prevažanje blaga redni način plačevanja davka na podlagi listine, predpisane za prevažanje blaga. Pavšalno plačevanje davka ne velja in se davek mora plačati na redni način : a) pri prejemkih, izvirajočih iz prevoznih uslugi ki so bile opravljene na podlagi pismene pogodbe; b) pri prejemkih, izvirajočih iz prevoznih uslug, ki so bile opravljene na podlagi ustmene pogodbe., ki se mora zaradi plačila registrske takse prijaviti po določbah čl. 2, priloga B h kr. zak. odloku z dne 15. novembra 1937 št. 1924 s spremembami ; c J pri prejemkih, izvirajočih iz posojanja motornih vozil podjetjem, ki sama opravljajo prevozne ali izposojevalne posle. Ostanejo v veljavi predpisi člena 46, drugi odstavek pravilnika, odobrenega s kr. odi. odi. z dne 26. januarja 1940 št. 10, o plačevanju davka od prejemkov iz prevozov na koncesio-niranih avtomobilskih progah. SPEDICIJSKA PODJETJA, POTOVALNE IN TURISTIČNE AGENCIJE ITD. ČLEN VII Način plačevanja davka na poslovni promet po členu I tega ukaza pri davkoplačevalcih, navedenih pod t. 7 člena I, ne velja za prejemke iz prevozov vseh vrst, ki se izvršijo s prevoznimi sredstvi tega davkoplačevalca samega. V teh primerih se plačuje davek po veljavnih predpisih z ozirom na posebni značaj prevoza. ČLEN VIII Zneski, ki jih spedicijski ali ladijski agenti ali agencije državnih železnic predujmijo na račun stranke za plačilo davkov, prevoza zavarovanja itd., ne veljajo za obdavčljive prejemke in jih zato ni vključiti v prijavo registrskemu uradu po členu XV tega ukaza. Ge so pa ti preduj-mljeni zneski postali podvrženi davku v teku poslovnega razmerja med agenti oziroma agencijo in dotično stranko, so le-ti dolžni, da s primerno listino dokažejo, da je bil plačan davek za posel, opravljen na račun stranke. Posebne določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za tiste spedicijske ali ladijske agente in agencije državnih železnic, ki zaračunajo davek s tem, da ga pripišejo v svoj račun stranki. Razen v kolikor je določeno v zadnjem odstavku tega člena, morajo špediterji in turistični uradi, ki izdajejo listke za prevoz potnikov s prevoznimi sredstvi tretjih oseb in ki pobirajo dotično voznino, vnesti v prijavo, omenjeno v členu XV tega ukaza, poleg drugih prejemkov iz svojega obratovanja tudi prejemke, pobrane od takih potnikov. Zneski, ki jih ti špediterji in turistični uradi morajo plačati lastnikom omenjenih pre' voznih sredstev, niso podvženi obdavčenju ; vendar morajo zaradi kontrole ta plačila biti raz" vidna iz posebne listine, ki se mora sestaviti v dveh izvodih in ki je podvržena redni kolkovn» pristojbini po členu 52 preglednice A, priložene h kr. odi. z dne 30. decembra 1923 št. 3268 s kasnejšimi popravki. Pri voznih listkih za javne avtobusne, pomorske, rečne in zračne proge morajo špediterji in turistični uradi vnesti v prijavo, omenjeno v členu XV tega ukaza, samo tiste prejemke, ki izvirajo iz tega posebnega poslovanja, dočim morajo podjetja, ki opravljajo prevoz, plačati davek na poslovni promet v skladu s predpisi člena 46, drugi odstavek pravilnika, odobrenega s kr. odi. z dne 26. januarja 1940 št. 10, tudi od prejemkov iz prodaje voznih listkov po tretjih osebah. ČLEN X Tuiistični uradi, ki na lasten račun prirejajo potovanja in izlete z ali brez hrane, prenočišča ali drugih uslug, morajo plačati davek na poslovni promet od kosmatih prejemkov iz tega poslovanja v skladu s predpisi člena I tega ukaza, neglede na davek, ki se plača za posle, ki so jih sklenili v zvezi z izvedbo teh potovanj ali izletov. NEPOSREDNA PRODAJA OBČINSTVU ČLEN XI Način plačevanja davka na poslovni promet, naveden v členu I, velja za vsako prodajo neposrednim potrošnikom, ki jo opravlja kdorkoli, vštevši poljedelske proizvajalce, bodisi v-prostostorih, za katere velja tozadevno obrtno dovoljene, ali po krošnjarjih. Ta način plačevanja velja tudi za prodajanje vina občinstvu po neposrednih proizvajalcih v prostorih, odprtih občinstu, če je vino namenjeno za potrošnjo izven prostorov. Vendar ne velja ta način plačevanja za prodaje in dobave, ki se opravijo na podlagi pismene pogodbe ; za takšne prodaje in dobave se plačuje davek na redni način. ČLEN XII Trgovci, ki poleg prodaje raznega blaga očinstvu vršijo eden ali več poslov, omenjenih v členu I tega ukaza (bari, kavarne in podobno, obrtniško delo itd.), morajo vnesti v eno skupno prijavo registrskemu uradu v smislu čl. XV. tega ukaza vse prejemke svojega obrata. Pavšalni način plačevanja davka ne velja in se mora plačati davek na reden način na po-dlagi predpisane listine, če gre za prodajo v trgovinah, odprtih občinstvu, in izvršeno napram trgovcem, ki namenijo kupljeno blago za nadaljno prodajo, ali obrtnikom in industrijeem, ki uporabljajo kupljeno blago za izdelovanje ali popravilo drugih proizvodov. Pri teh prodajah morajo kupci obvezno zahtevati od prodajalca izdajo, fakture ali druge enakovredne listine, pri kateri mora prodajalec sam zaračunati davek v redni izmeri in na redni način. Pač pa velja pavšalno plačevanje davka za prodajo živil, ki jih trgovine, ki imajo le licence za prodajo občinstvu, prodajajo gostinskim obratom, bolnišnicam, menzam pri obratih in tovarnah, skupinam s skupno prehrano, konviktov itd. ČLEN .XIV Trgovci, ki prodajajo občinstvu tudi blago, ki je oproščeno davka, morajo navesti v svoji prijavi registrskemu uradu po čl. XV tega ukaza samo prejemke iz prodaje blaga, ki je podvrženo davku. Pri prodaji blaga, za katero veljajo različne izmere davka, se morajo dotični prejemki v tej prijavi navesti posebej po izmeri davka, kateri je blago podvrženo. # PRIJAVA - ODMERA DAVKA PLAČILO ČLEN XV Davkoplačevalci, ki morajo v smislu tega ukaza plačevati davek v pavšalnem znesku v razmerju s poslovnim prometom, morajo zaradi odmere davka za leto 1953 vložiti pii pristojnem registrskem uradu najkasneje v februarju 1953 prijavo, v kateri mora biti naveden sedež podjetja, značaj obrata in znesek kosmatih prejemkov v letu 1952. Pri davkoplačevalcih, ki so začeli z obratovanjem v teku leta 1952 ali ki sino obratovali vse leto, se vzame za podlago odmere davka za leto 1952 samo promet, dosežen v času dejanskega obratovanja, dočim se odmeri davek za leto 1953 sorazmerno s prometom, računanim za vse leto 1952. Davkoplačevalci, ki začnejo obratovati tekom leta 1953, morajo vložiti prijavo po prvem odstavku tega člena v dveh mescih od začetka obratovanja in v prijavi navesti promet, o kateren računajo, da ga bodo dosegli v tem letu ; na podlagi tega zneska registrski urad davek začasno izmeri in izterja. Najkasneje v februarju 1954 morajo ti davkoplačevalci prijaviti dejansko dosežen poslovni promet za leto 1953 ; na podlagi tega prometa se dokončno odmeri davek za leto 1953. V primeru sezonskega poslovanja (mlatenja in sušenja žitaric, stiskanja krme, motornega pluženja na račun drugih, kopaliških podjetij, stiskanja oliv na račun drugih itd. ter gostinskih obratov z začasno licenco) morajo davkoplačevalci v enem mescu od začetka obratovanja prijaviti pričakovani sezonski promet, na čigar podlagi registrski urad davek začasno odmeri in izterja. V enem mescu po koncu sezonskega obratovanja morajo davkoplačevalci prijaviti dejanski promet, ki so ga dosegli v sezoni, na kar registrski urad dokončno odmeri davek od prijavljenega zneska. Na podlagi prijave v smislu prvega odstavka člena XV tega ukaza odmeri registrski urad davek za leto 1953 v skladu s členom X splošnega ukaza št. 90 z dne 24. januarja 1947 in vpiše to odmero v svoje knjige ter jo sporoči davkoplačevalcu z zahtevo, da naj plača dotični znesek v obrokih in v rokih, določenih v členu XVII tega ukaza. Ce so davkoplačevalci dolžni plačati davek v pavšalnem dogovorjenem znesku po določbah tega ukaza in če ne predložijo zgornje prijave, odmerijo registrski uradi davek uradoma in vročijo davkoplačevalcu obvestilo o odmeri ; pri tem veljajo v zakonu predvidene kazni. ČLEN XVII Davek, odmerjen po določbah prejšnjega člena, se mora plačati potom poštnega tekočega računa neposredno na tekoči račun registrskega urada v štirih trimesečnih obrokih, ki zapadejo v plačilo zadnji dan mescev marca, junija, septembra in decembra 1953. Če davek ne presega 1000 lir, se mora plačati ves znesek naenkrat tekom mesca marca 1953. Dopolnilo davka, ki se mora plačati na podlagi poravnave, če registrski urad sprejme popravek davkoplačevalca, se mora plačati nadalje v enem letu v dvomesečnih obrokih za nazaj, počenši od mesca, ki sledi sprejemu popravka. V istem roku se mora plačati večji obrok, ki je zapadel v plačilo, ker je odmera postala dokončna zaradi opustitve ali prepozne vložitve ugovora. Davek in zvišani davek, ki bi se moral plačati na podlagi odločbe pristojne davčne komisije, se mora plačati na način in v rokih, določenih v členu XIII splošnega ukaza št. 90 z dne 24. januarja 1947. Davek, ki se je odmeril na podlagi davkoplačevalčeve prijave za leto 1952 v primerih, omenjenih v drugem odstavku člena XV tega ukaza, se mora plačati v dveh enakih obrokih dne 31. marca in 30. junija 1953 ; dopolnilo davka, ki se v takih primerih mora plačati na podlagi sprejetega popravka, se mora plačati tako, kakor je določeno v tretjem odstavku zgoraj. Davek, ki se je odmeril na podlagi davkoplačevalčeve prijave, vložene v februarju 1954 zaradi odmere za leto 1953 v primeru piedzadnjega odstavka člena XV tega ukaza, se mora plačati v dveh enakih obrokih dne 31. marca in 30. junija 1954 ; dopolnilo na davku v takih primerih, ki se mora plačati na podlagi poravnave, se mora plačati tako, kakor je določeno v tretjem odstavku zgoraj. Začasni davek, ki ga morajo plačati davkoplačevalci s sezonskim obratovanjem v smislu zadnjega odstavka člena XV tega ukaza, se mora plačati v dveh enakih mesečnih obrokih, ki zapadeta v plačilo zadnji dan meseca, v katerem je bila vložena prijava in zadnji dan naslednjega mesca. Razlika na davku, ki se odmeri za poslovni promet, kakor ga je prijavil davkoplačevalec ob koncu sezone, se pravtako plača v dveh enakih mesečnih obrokih, ki zapadeta v plačilo zadnji dan mesca, v katerem je bila vložena prijava o dejanskem prometu, in zadnji dan naslednjega mesca ; razlika na davku, ki jo mora plačati davkoplačevalec v posledici sprejetega popravka, se mora plačati tako, kakor je določeno v tretjem odstavku zgoraj. * Če roki za plačilo po prejšnjih odstavkih potečejo na praznik, se podaljšajo do najbližjega delovnika. POLICIJSKE MENZE, MENZE PRI PODJETJIH IN TOVARNAH ČLEN XVIII Od obrokov hrane, ki se dajejo v menzah, katere neposredno upravljajo poveljstva policijskih ustanov (civilne policije, finančne straže, upravne policije), ter v cenenih menzah, ki jih vodijo meščanske in verske dobrodelne ustanove, se mora plačevati davek na poslovni promet v naslednji stalni izmeri: Pri menzah v občinah s prebivalstvom ne nad 5000 prebivalcev ................................................... 1000 Ur od 5001 do 50.000 .................................................. 3000 „ od 50.001 do 500.000 ............................................... 6000 „ Od obrokov hrane, ki se dajejo v menzah podjetij ali tovaren, v refektorijih in restavracijah, ki jih neposredno upravlja podjetje ali tovarna, ter od obrokov hrane, ki se dajejo v menzah, refektorijih in restavracijah, katere upravlja katerikoli urad ali ustanova, tudi ustanove za brezplačno izobrazbo in oddih, se mora plačati davek na poslovni promet v naslednji stalni izmeri : Pri podjetjih in tovarnah, uradih, drugih ustanovah itd. s skupnim številom uslužbencev (uradnikov, delavcev, članov, itd.) : ne nad 50 ..................................../........................ 1.000 lir od 51 do 100 ............................................................ 2.000 „ od 101 do 500 ........................................................... 4.000 „ od 501 do 1.000 ......................................................... 8.000 „ od 1.001 do 5.000....................................................... 12.000 „ od 5.001 do 10.000...................................................... 16.000 „ nad 10.000 ............................................................ 20.000 „ ČLEN XIX Od prodaje in razpečevanja v kantinah, ki jih neposredno upravljajo poveljstva policijskih ustanov, se mora plačati davek na poslovni promet vsake posamezne kantine namesto po predpisih dela X tega ukaza v stalni izmeri, kakor je tu dalje določena glede na povprečno število moštva pri posameznem poveljstvu: do 15 .......... od 15 do 50 od 51 do 100 . . od 101 do 500 . od 501 do 1.000 nad 1.000 ...... 7.000 lir 15.000 „ 25.000 „ 35.000 „ 50.000 „ 60.000 „ Od prodaje in razpečevanja v kantinah, ki jih neposredno upravlja podjetje ali tovarna ali katerikoli urad ali ustanova, vštevši ustanove za brezplačno izobrazbo in oddih, se mora vštevši ustanove za brezplačno izobrazbo in oddih, se mora plačati davek na poslovni promet od vsake posamezne kantine v naslednji stalni izmeri : Pri podjetjih in tovarnah, uradih, ustanovah itd. s kupnim številom uslužbencev (uradnikov, delavcev, članov, itd.): do 50................................................................. 20.000 lir od 51 do 100 ....................................................... 40.000 „ od 101 do 500 ........................................................ 70.000 „ od 501 do 1.000 .................................................... 120.000 „ od 1.001 do 5.000.................................................... 160.000 „ od 5.001 do 10.000................................................... 200.000 „ nad 10.000 ......................................................... 250.000 „ ČLEN XX Zaradi odmere stalnega davka po členih XVIII in XIX tega ukaza morajo dotične stranke vložiti pri pristojnem registrskem uradu do konca februarja 1953 prijavo s podatki, ki so potrebni za določitev izmere davka, ki naj se uporabi (ime ustanove ali podjetja, število prebivalstva v občini, kjer je menza ali kantina, število uslužbencev itd.). Davek se mora plačati pri poštnem čekovnem uradu neposredno na tekoči račun registrskega urada ali s prenosom o?l davkoplačevalčevega poštnega tekočega računa na račun urada. Plačilo se mora izvršiti v dveh enakih obrokih dne 31. marca in 31. julija 1953. Če roki za plačilo po prejšnjem odstavku potečejo na praznik, se podaljšajo do najbližjega delovnika. ČLEN XXI Če menze ali kantine, omenjene v členih XVIII in XIX tega ukaza, opravljajo pogodbeni zakupniki, ali če te menze in kantine, čeprav jih neposredno opravljajo dotična podjetja, uradi ali ustanove, dajejo obroke hrane ali vršijo prodajo ali razpečevanje tudi osebam, ki niso uslužbene pri podjetju, uradu ali ustanovi, se mora plačati davek od jDoslovnega prometa menze ali kantine po predpisih dela X tega ukaza. Predpisi členov XVIII in XIX ne veljajo za tiste menze in kantine, ki jih opravljajo kakršnekoli ustanove in organizacije, ustanovljene od oseb, ki te menze in kantine uporabljajo. V tem primeru se mora davek plačati po predpisih dela I tega ukaza. D E L III TRGOVINE Z ZELENJAVO, CVETLICAMI, SADJEM, RIBAMI, JAJCI, PERUTNINO, KUNCI IN DIVJAČINO ČLEN XXII Za trgovine z zelenjavo, cvetlicami, sadjem, jajci, perutnino, kunci in divjačino se plača davek na poslovni promet enkrat za vselej v času, ko se to blago stavi v potrošnjo, in sicer na podlagi predpisov naslednjih členov ; za stavljanje v potrošnjo velja : a J nakup tega blaga po trgovcih na drobno in krošnjarjih vštevši menze policije, to-varen, podjetij in podobno, ter pri neposrednih proizvajalcih prenos blaga iz kraja proizvodnje v njihove trgovine zaradi prodaje občinstvu ; 6) nakup tega blaga po osebah, ki ga neposredno potrošijo v svoji lastni trgovini ali industriji (hoteli, restavracije, kavarne, slaščičarne, penzine, menze policije, podjetij ali tovaren in podobno) ; c) nakup tega blaga po privatnih potrošnikih pri trgovcih na debelo ali komisionarjih ; d) nakup po industrijcih v svrho proizvodnje ali obdelave ; e) nakup po trgovcih na debelo, ki blago obdelujejo ali kakorkoli podvržejo procesu, ki menja fizično naravo blaga ; f) nakup jajc za valjenje po strokovno opremljenih tvrdkah zaradi vzreje perutnine ; g) nakup ribjega zaroda za ribogojnice. ČLEN XXIII Blago, za katero velja plačevanje davka na poslovni promet po določbah prejšnjega člena, je naslednje : sveže cvetlice, vštevši okrasno listje in rastline ; sadje in zelenjava v naravnem stanju, čeprav konservirano v naravnem stanju, da se prepreči razkroj, v ki su in podno (koper in drugo tako blago), vštevši obeljeno posušeno sadje, posušene kostanje, posušene fige, cele ali razrezane, toda ne posušena zelenjava, suhi orehi, rozine katerekoli vrste in blago, konservirano ali obdelano na drug način ; sveže ribe, čeprav zmrznjene, toda ne suhe, nasoljene ali drugače konservirane ; jajca ; Davek na poslovni promet od trgovskih poslov, naštetih v členu XXII tega ukaza, se plačuje : 1) od poslov, naštetih pod a), b), c), g), f) in g), v izmeri 3% za sveže cvetlice, za perutnino, kunce in divjačino ter v izmeri 2% za sadje, in zelenjavo, ribe in jajca ; davek plača prodajalec na način in v obrokih kakor pri rednem plačevanju davka na podlagi fakture ali druge listine, ki se mora vsakokrat izstaviti v dvojniku. Če se nakup vrši.pri proizvajalcih na kraju proizvodnje, plača davek'kupec na podlagi fakture ali enakovredne listine, uzstavljene po čl. 35 pravilnika, odobrenega s kr. odi. od 26. januarja 1940 št. 10. Vendar sme davkoplačevalec plačati davek tudi na podlagi posebnega registra, v katerega se morajo vnesti količine kupljenega blaga in cene po vrstah z navedbo imena in naslova prodajalca in nakupne cene. V ponedeljek vsakega tedna se morajo navesti delne nakupov za vsak dan prejšnjega tedna in od skupne vsote plačati davek, kakor je določeno v členu VII ukaza št. 106, z dne 13. maja 1949. Register, omenjen v prejšnjem odstavku, se mora pred uporabo predložiti registrskemu uradu, da opravi obličnosti, predpisane v členu 112 pravilnika, odobrenega s kr. odi. z dne 26. januarja 1940 št. 10. Na način in v rokih, navedenih v prejšnjem odstavku, se plačuje davek tudi za prenos proizvodov, ki jih proizvajalci od kraja proizvodnje prenesejo v svoje trgovine za prodajo občinstvu. 2) od poslov, naštetih pod s) : v izmeri 3% ; plačati se mora v času prodaje obdelanih proizvodov po trgovcu na debelo na podlagi istega dokumenta in iste cene, ki velja za prodajo obdelanih proizvodov, ter poleg davka, ki se mora plačati od prodaje tega blaga, če je obdelano blago namennjeno za izvoz, se plača davek od nakupa prvotnega blaga v izmeri 3% prodajne cene obdelanega blaga kakor je razvidna iz fakture, ki se izstavi inozemskemu kupcu ali v primeru po členu 21 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762 domačemu izvozniku. ČLEN XXV Davek, ki je bil plačan po predpisih prejšnjega odstavka, vsebuje tudi davek, ki bi se moral plačati od poslov glede zelenjave, sadje, cvetlic, rib, jajc, perutnine, kuncev in divjačine, ki so se izvršili pred poslom, od katerega je bil davek pobran, vštevši uvoz svežih rib, tudi zmrznjeni, razen če so jih neposredno ujeli ali neposredno nabavili od inozemskih tvrdk tuzemski industrijei, ki jih uporabljajo v svoji lastni industriji. Ne obsega pa, davka, od uvoza zelenjave, sadja, jajc, perutnine, kuncev in divjačine ter svežih rib, tudi zmrznjenih, ki so bile neposredno ujete ali neposredno nabavljene v inozemstvu v industrijske, namene ; v tem primeru izterja davek carinski urad v izmeri 3% od svežih cvetlic, perutnine, kuncev in divjačine ter v izmeri 2 % od drugega zgoraj omenjenega blaga. Od nadrobne prodaje sadja, zelenjave, cvetlic, rib, jajc, perutnine.,kuncev in divjačine, ki jo vrši kdorkoli, tudi neposredni proizvajalci v svojih lastnih trgovinah ali na stojnicah, se plača davek v dogovorjenem pavšalnem znesku po določbah dela I tega ukaza neglede na davek, ki je bil plačan po predpisih o posebnem načinu obdavčenja, ki jih vsebuje ta del tega ukaza. DEL IV ZDRUŽENJA ZA VZAJEMNO ZAVAROVANJE ŽIVINE ČLEN XXVI Od premij, ki jih prejemajo združenja za vzajemno zavarovanje živine za živino, zavarovano za leto 1953, se plača davek v stalni izmeri 15 lir za vsako glavo živine, sprejeto v zavarovanje za to leto. Davek se mora plačati v gotovini pri registrskem uradu na podlagi prijave, ki jo ta združenja morajo predložiti do vštevši 31. januarja 1954. DEL V PIVO ČLEN XXVII Od piva domače proizvodnje plača davek na poslovni promet proizvajalec enkrat za vselej v izmeri 5.50% v dogovorjenem pavšalnem znesku pri registrskemu uradu. Davek se plača po predpisih poglavja XXV pravilnika, odobrenega s kr. odi. z dne 26. januarja 1940 št. 10. od količin, proizvedenih v letu in na podlagi povprečne cene 9.000 lir za hektoliter. Zneski, ki jih proizvajalec posebej zaračuna kupcu za prevoz, za pakiranje in podobno, so podvrženi davku, plačljivemu v redni višini in na redni način. Pri inozemskem pivu se davek pravtako plača samo enkrat v izmeri 9% in ga pobere carinski urad v gotovini pri izrešitvi blaga na podlagi uvozne vrednosti, računane po predpisih člena 18 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762. ČLEN XXVIII Davek, ki je bil plačan po predpisih prejšnjega člena, obsega davek, ki bi se moral plačati od vseh poslov glede piva, tako domačega kakor inozemskega, razen od prodaje po trgovcih na drobno in gostinskih obratih. KAVA IN KAVINI NADOMESTKI Člen xxix Davek na poslovni promet nižje naštetega blaga se plača enkrat za vselej v spodaj označeni izmeri ter ga odmeri in pobere carinski urad pri izvršitvi blaga na podlagi uvozne vrednosti, računane po določbah člena 18 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762 ; A) Kava surova in pražena, in kavini nadomestki: 12% tarifana postavka 79 — kava tarifna postavka 185 — kavini nadomestki. B) Čaj in mate čaj: 13% tarifna postavka 80 — čaj tarifna postavka 81 — mate’. Davek na poslovni promet od tuzemskih kavinah nadomestkov se plača enkrat za vselej na redni način in v rednih rokih v izmeri 9 % po proizvajalcu v času prodaje in na podlagi skupne cene na debelo, ki se zaračuna kupcu. ČLEN XXX Davek, ki je bil plačan po določbah prejšnjega člena, obsega davek, ki bi se moral plačati od poslov glede kavinih nadomestkov, potem ko so bili prodani po proizvajalcu, ter od poslov glede kave, surove ali pražene, čaja, čaja „mate’“ in kavinih nadomestkov inozemskega izvora po uvozu, razen za prodajo po trgovcih na drobno in gostinskih obratih. Praženje in kakršnakoli druga predelava kave na račun tretjih oseb so gospodarski posli, obdavčljivi po zakonu. Poseben način obdavčenja po prejšnjem členu velja tudi za surovo ali praženo kavo ter za čaj in mate’ čaj v posodah vseh vrst ali v posebnih ovitkih. Pri mešanicah kavinih nadomestkov s praženo kolonialno kavo ali njenimi ekstrakti se plača davek na poslovni promet v redni izmeri in na redni način od vsakega posameznega trgovskega posla, neglede na davek, ki je bil plačan od kave, uporabljene za te mešanice. DEL VII UMETNA GNOJILA IN ANTIKRIPTOGAMNA SREDSTVA ČLEN XXXI Od podlovnega prometa umetnih gnojil in antikriptogamnih sredstev domače proizvodnje, naštetih v členu XXXII tega ukaza, se plača davek na poslovni promet enkrat za vselej v izmeri 5% ; davek plača proizvajalec pri prodaji blaga na podlagi celote kosmate cene, ki jo zaračuna kupcu, v rednili rokih in na redni način. Če se pa v fakturi posebej računa cena pakiranja, se plača davek od te cene v redni izmeri. Ge je zgoraj navedeno blago inozemskega izvora, se davek pravtako plača enkrat za vselej v izmeri 5% ; davek odmeri in pobere carinski urad pri izrešitvi blaga na podlagi uvozne vrednosti, računane po določbah člena 18 zakona z dne 10. junija 1940 št. 752. ČLEN XXXII Za naslednja umetna gnojila in antikriptogamna sredstva se plača davek na poslovni promet emkrat za vselej v smislu člena XXXI tega ukaza : UMETNA GNOJILA: а) NITROGENSKA GNOJILA: 'i amonije sulfat; kalcijev nitrat 13/14 - 15.50% amonijev nitrat 15/16 - 20/21 - 23/35% ; sodin nitrat ; biamonijev fosfat: kalcijev cianamid ; б) FOSFATNA GNOJILA : mineralni superfosfat; organični perfosfat z vsebino nitrogena ne nad 30% ; toma-ževa žlindra ; fosforiti (zdrobljen mineralni fosfat) ; c) KALIJEVA GNOJILA: kalijeva sol 40/42 - 30/32% ; kalijev klorid 50/52 - 58/60% ; kalijev sulfat 48/50%. ANTIKRIPTOGAMNA SREDSTVA: bakrov sulfat; bakrov oksiklorid in druga antikriptogamna sredstva z vsebino bakrovega sulfata 64% ; zmleto in tudi ventilirano žveplo ; zmleto in tudi ventilirano rafinirano žveplo ; žvepleni sublimat ; zmleta in tudi ventilirana žveplena ruda ; ta žvepla z bakrom. Davek, ki je bil plačan po predpisih člena XXXI tega ukaza, obsega tudi davek, ki se bi moral plačati od vseh poslov, vštevši nadrobno prodajo, po prodaji s strani proizvajalca ali po uvozu, če je blago inozemskega izvora. DEL VIII PETROLEJSKI PROIZVODI, GORIVNA IN MAZILNA MINERALNA OLJA ČLEN XXXIV Od poslovnega prometa spodaj naštetih petrolejskih proizvodov, gorivnih in mazilnih mineralnih olj se plača davek na poslovni promet enkrat za vselej v naslednji izmeri: A) GORIVNA MINERALNA OLJA : 7.70% tarifna postavka 271, statistična 697 - bencin ; tarifna postavka 271, statistična 697 - mineralni terpentin ; tarifna postavka 271, statistična 698, 699, 700, 701 - petrolej in plinsko olje ; tarifna postavka 271, statistična 693, 695, 706, 708 - surova naravna petrolejska olja in ostanki od obdelave mineralnih olj (gorivnih olj), razen onih, ki so določena za obdelavo in za neposredno gorivo v kotlih in pečeh. B) GORIVNA MINERALNA OLJA : iz inozemstva : 3.50% domače proizvodnje : 4% tarifna postavka 271, statistična 692, 704, 705 - surova naravna petrolejska olja in ostanki od obdelave mineralnih olj za neposredno uporabo pri kotlih in pečeh. C) MAZILNA MINERALNA OLJA: 9% tarifna postavka 271, statistična 702, in 703. Če so ti proizvodi določeni za notranjo uporabo rafinerij in obalnih naprav, znaša izmera davka 2%. ÖLEN XXXV Odstotki davka, določeni v prejšnjem členu XXXIV, se odmerijo : a) pri gorivnih mineralnih oljih: na podlagi polne cene samega blaga, razvidne iz cenika in določene za prodajo občinstvu, brez upoštevanja kateregakoli zvišanja ali znižanja te cene, ter pri avijonskem bencinu (tarifna postavka ex 271) na podlagi povprečne cene 147 lir za liter. Pri proizvodih, za katere veljajo posebne ugodnosti (oprostitev ali znižanje davka na proizvodnjo), se računa izmera davka od cene za obdavčljivo blago po ceniku, zvišane za ustrezni znižani davek na proizvodnjo. b) pri mazilnih mineralnih oljih: na podlagi povprečne cene 270 lir za kg. Ta načela veljajo tudi za odmero davka od proizvodov, ki so določeni za notranjo porabo rafinerij in obalnih naprav. ČLEN XXXVI Davek, ki se plača v smislu prejšnjih členov, se plačuje : a) za gorilne in mazilne petrolejske proizvode, uvožne iz inozemstva ali vzete iz carinskih skladišč : neposredno v goto viti carinskemu uradu pri izrešitvi blaga iz carinarne ; b) za tuzemske in z njimi izenačene proizvode, podvržene davku od proizvodnje, ki se vzamejo iz tuzemskih to varen in skladišč : po osebi ali tvrdki, ki proizvode prevzame, neposredno na tekoči račun pristojnega registrskega urada. V ta namen mora tehnični urad za davek na proizvodnjo ali carinski urad (pri nadzor -rovanih skladiščih) ugotoviti, predno odobri prevzem proizvodov, da je bil davek na poslovni promet plačan v višini in na podlagi cen, predvidenih v prejšnjih členih, ter mora vnesti podatke o vsakem poedinem plačilu v svoje knjige. Člen xxxvii Proizvodi, našteti v členu XXXIV tega ukaza, ki so določeni za bunkerje ali za zaloge na ladjah ali letalih, ter izvoz teh proizvodov po osebi ali tvrdki, ki jih je prevzela od tovaren ali carinskih skladišč neposredno ali po izvozniku, (pri čener se morajo v zadnjem piimeru vpo-števati predpisi člena 21 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762), niso podvrženi davku na poslovni promet pod pogojem, če so oproščeni davka na proizvodnjo. Pravtako so oproščeni davka na poslovni promet proizvodi v nadzorovanem tranzitu od rafinerij ali carinskih skladišč v druge rafinerije ali carinska skladišča. ČLEN XXXVIII Izmera davka, navedena v členu XXXIV tega ukaza, obsega davek za vse posle o proizvodih, naštetih v navedenem členu, vštevši nadrobno prodajo, neglede na to, ali so bili izvršeni pred ali po carinjenju ali legitimiranju blaga. Vendar način obdavčenja, določen v tem delu tega ukaza, ne velja za prodajo v trgovinah z mešanim blagom (špecerijskih trgovinah, trgovinah z barvami, itd.). Zgoraj navedena izmera davka obsega tudi davek na poslovni promet od uvoza - če gre za blago inozemskega izvora - ali od prenosa - če gre ga v tuzemstvu proizvedeno blago - pri naslednjih proizvodih : 1) surovo naravno petrolejsko olje, ki je določeno za obdelavo ; 2) ostanki od obdelave mineralnih olj, ki so določena za predelavo ; 3) druga mazilna olja, ki so določena za izdelavo belih olj in za predelavna sredstva.. Povprečne cene, določene v členu XXXV tega ukaza, se smejo v teku leta spremeniti, če se bo cena spremenila navzgor ali navzdol. DEL IX PREMOGOVNA GORIVA ČLEN XL Od poslovnega prometa spodaj naštetega premogovega goriva se plača davek na poslovni promet enkrat za vselej v naslednji izmeri : A) UVOŽENA PREMOGOVA GORIVA: 5.50% Premog in druga naravna premogova goriva ; koks ; • B) DOMAČA PREMOGOVA GORIVA: 4% Premog in druga naravna premogova goriva. Ti odstotki se odmerijo : 1) Pri prodajah, ki jih izvrši zavod za preskrbo s premogom (Ente Approvvigionamento Carboni), od skupne cene, zaračunane kupcu. Če ta zavod premog proda pod pogojem, da kupec plača mejni davek, računa zavod davek od cene, ki jo razačuna v fakturi, kupec pa mora plačati davek od zneska mejnega davka obenem s plačilom tega davka, ki i,zreši blago : 2) Pri prodajah, ki jih izvrši tuzemski proizvajalec : od skupne cene, zaračunane kupcu. 3) Pri uvozu iz inozemstva, izvršenem brez posredovanja zavoda za preskrbo s premogom : od uvozne vrednosti, ki jo mora carinski urad računati po predpisih člena 18 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762. Pri prodajah, ki jih zavod za pieskrbo s premogom ali tuzemski proizvajalci izvršijo napram ustanovam državne uprave, se davek plača na podlagi izmere 3%. Pri nakupih premogovega goriva, ki ga v inozemstvu neposredno izvršijo jeklarska in železarska industrijska podjetja, ter pri prodajah premogovega goriva tem podjetjem, ki jih neposredno izvrši zavod za preskrbo s premogom ali tuzemski proizvajalci, se plača davek v normalni izmeri 3% od tiste količine goriva, ki jo ta podjetja neposredno in izključno uporabijo v svojih lastnih obratih. Če pa ustanove državne uprave in omenjena industrijska podjetja kasneje prenesejo gorivo na druge odjemalce, se za te posle plača davek v izmeri, določeni pod A) in B) tega člena. ČLEN XLI Davek po prejšnjem členu se mora plačati: a) po zavodu za preskrbo s premogom ali tuzemskih pioizvajalcih v času prve oddaje, neglede na osebo kupca, na podlagi redne fakture ter na reden način in v rednih rokih ; b) v gotovini carinskemu uradu od zneska mejnega davka, če je bila prodaja izvršena po zavodu za preskrbo s premogom pod pogojem, da kupec plača carinske pristojbine ; c) v gotovini carinskemu uradu ob izrešitvi blaga pri tistih uvozih, ki jih kdorkoli izvrši brez posredovanja zavoda za preskrbo s premogom. ČLEN xt;i I Odstotna izmera davka, ki jo določa člen XL, obsega davek, ki bi se moral plačati od vseh trgovskih poslov glede tam navedenega blaga, glede koksa, ki ga proizvajajo koksarne in plinarne, in glede stisnjenega goriva (briketi iz premogovega praha in podobno), ki je bilo izdelano iz uvoženega, ali domačega premogovnega prahu, vštevši nadrobne prodaje. Vendar ta izmera ne obsega davka od dobave premoga in drugega zgoraj naštetega blaga, če se je kupec obenem, čeprav z ločeno pogodbo, obvezal za usluge, za katere se uporablja dobavljeno gorivo. DEL X MEDICINSKE SPECIALITETE ČLEN XLIII Od poslovnega prometa medicinskih specialitet, ki veljajo za takšne po kr. zak. odloku z dne 7. avgusta 1925 št. 1732, spremenjen v zakon z dne 9. januarja 1927 št. 56, in pravilniku, odobrenem s kr. odi. z dne 3. marca 1927 št. 478, se plača davek na poslovni promet enkrat za vselej v izmeri 6%. Davek plača izdelovalec ali proizvajalec o priliki prodaje, neglede na kupca, na podlagi skupne prodajne cene in na redni način. Če se zdravila prodajo koncesioniranim prodajalcem, se plača davek v enaki izmeri od cene, ki velja za trgovce na develo. Pri proizvodih inozemskega izvora se plača davek pravtako enkrat za vselej v izmeri 10% ; v tem primeru odmeri in pobere davek carinski urad ob izrešitvi blaga na podlagi uvozne vrednosti, izračunane po določbah čl. 18 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762. ČLEN XL1V .V smilsu prejšnjega člena velja za izdelovalca ali proizvajalca vsakdo, ki naroči pripravo ali obdelavo medicinskih specialitet pti drugi izdelovalcih, ali ki opravi zaključne operacije za stavljanje teh zdravil v promet. Za proizvajalce veljajo tudi drogeristi, ki izdelujejo medicinske specialitete v svoji de. lavnici, ki je v neposredni zvezi z njihovo trgovino. ČLEN XL V Izdelovalci medicinskih specialitet, ki prodajajo svoje proizvode občinstvu v lastnih drogerijah, morajo plačati v členu XLIII omenjeni davek na poslovni promet na redni način in v rednih rokih na podlagi skupne cene in spremnega računa, ki se mora izstaviti v dvojniku za vsako odpremi proizvodov v njihove prodajalnice. Ta davek se plača poleg davka od nadrobne prodaje, ki se mora plačati v pavšalnem znesku po obstoječih predpisih. ÖLEN XLVI Zaradi plačila davka na poslovni promet v izmeri po členu XLIII tega ukaza morajo drogeristi, ki izdelujejo medicinske specialitete v lastnikh prostorih, ki so v zvezi z njihovo prodajalnico, voditi v teh prostorih posebno knjigo o proizvodih in,izdaji zalog, ki jo mora pred uporabo overiti pristojni registrski urad. Medicinske specialitete, izdelane v delavnici, se morajo dnevno vpisati med „prejemke“ v tej knjigi, pri čemer mora biti za vsako zdravilo navedena označba zdravila, številka seuije ali kategorije in količina. Zdravila, ki se prodajajo v drogeriji, se morajo dnevno vpisati med „izdatke“ z navedno cene na debelo. Vsak teden v ponedeljek mora drogerist na podlagi vpisov v to knjigo zalog plačati na redni način (z nalepitvijo>,obeh delov dvojinih davčnih znamk v knjigo zalog ali potom poštnega tekočega računa) davek v smislu člena XLIII tega ukaza od proizvodov, ki so bili oddani v prodajalnice in prodani v piejšnjem tednu z nedeljo vred. Ta davek s plača poleg davka od nadrobne prodaje, ki se mora plačati v pavšalnem znesku po obstoječih predpisih. Od medicinskih specialitet, prodanih trgovcem na debelo ali drugim drogerijam, mora plačati drogerist, ki jih je izdelal, davek po členu XVIII tega ukaza na redni način in v rednih rokih na podlagi fakture ali enakovredne listine, čije podatki se morajo vpisati v knjigo zalog med „izdatke“. ČLEN XLVII Davek po členu XLIII tega ukaza obsega davek od vseh trgovskih poslov z medicinskimi specialitetami, izvršenih po prodaji s strani izdelovalca (če gre za v tuzemstvu izdelana zdravila) ali po uvozu (če gre za tuje proizvode), razen od nadrobne prodaje. ČLEN XLVIII Brezplačna oddaja vzorcev medicinskih specialitet, ki jih dajejo izdelovalci zdravnikom, ne velja za obdavčljiv posel, pod pogojem : a) da se vzorci izročijo ali pošljejo obenem s spremnim pismom ali seznamom, ki vsebuje točne podatke o vzorcih, posebno pa označbo zdravila, številko serije ali kategorije in količino zdravil, toda brez označbe cene ali vrednosti ; b) da ima napisni listič ali ovoj vsake poedine medicinske specialitete označbo : „brezplačni vzorec za zdravnike, prodaja prepovedana“. Če katerikoli teh pogojev ni izpolnjen, se mora plačati davek na poslovni promet po členu XLIII tega ukaza. Pravtako je oproščen davka uvoz brezplačnih vzorcev medi cinskih specialitet, ki jih neposredno pošljejo zdravnikom inozemske tvrdke, če ima etiketa ali zunanji ovoj ali napis, označen pod b). DEL XI TRSKE IN POLENOVKE ÖLEN XL1X Davek na poslovni promet od trgovskega prometa s trskami (posušenimi ali nasoljenimi) ter polenovkami se plača enkrat za vselej v višini 7% pri trskah in 9% pri polenovkah. Davek odmeri in izterja urad pri izrešitvi blaga na podlagi uvozne vrednosti, računane v smislu čl. 18 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762. ČLEN L Davek, ki se plača po določbah prejšnjega člena, vključuje davek, ki bi se moral plačati od trgovskih poslov s trskami (posušenimi ali nasoljenimi) ter polenovkami po njihovem uvozu, izvzemši nadrobno prodajo. Posebni davčni predpisi po prejšnjem členu ne veljajo za predelano trsko in polenovko, ki se prodaja specialno pakirana. DEL XII SLADKOR ÖLEN LI Razen v kolikor določa öl. XIV tega ukaza, se plačuje davek na poslovni promet od trgovskih poslov s sladkorjem enkrat za vselej v naslednji izmeri: a) 5% od tuzemskega sladkorja; b) 8.50% od inozemskega sladkorja. ČLEN Lil Davek po prejšnjem členu se mora plačati: 1) od tuzemskega sladkorja: po proizvajalcu, ko proda proizvod kateremukoli kupcu, na podlagi skupne prodajne cene, na redni način in v rednih rokih ; 2) od sladkorja inozemskega izvora : v gotovini carinskemu uradu pri izrešitvi blaga, na podlagi uvozne vrednosti, izračunane po čl. 18 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762. Davek, plačan po prednjih členih, obsega davek, ki bi se moral plačati od prodajnih poslov, sklenjenih po prodaji po proizvajalcu ali po uvozu, razen od nadrobne prodaje. Člen liv Od sladkorja, ki je namenjen za uporabo v industriji, se mora plačati davek na poslovni promet v izmeri 2 %, in sicer : a) od tuzemskega sladkorja : ko ga proda proizvajalec neposredno dotičnemu indur strijcu, in sicer plača davek proizvajalec na^ podlagi skupne prodajne cene ; b) od inozemskega sladkorja, ki ga je dotični industrijec neposredno kupil v inozemstvu : pri uvozu ; davek pobere carinski urad na podlagi vrednosti, računane po čl. 18 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762. Industrijec, ki namerava sladkor uporabiti v industriji, mora to dokazati: 1) pri nakupih od tuzemskih proizvajalcev s predložitvijo potrdila, ki ga izstavi pristojna trgovska zbornica ; 2) pri uvozu sladkorja iz inozemstva : s posebno označbo v uvozni prijavi. Industrijec, ki uporablja sladkor v svoji industriji, a izjemoma proda sladkor, ki ga je kupil ali uvozil in plačal zanj davek na poslovni promet v izmeri, ki jo določa ta člen, mora plačati davek od sladkorja, ki ga proda dalje, v izmeri 3% od cene, ki jo zaračuna kupcu. V enaki izmeri se mora plačati davek, če tak industrijec vrši nadrobno prodajo sladkorja občinstvu v svojih lastnih trgovinah, in sicer poleg davka, ki ga plača od nadrobne prodaje na podlagi dogovora o pavšalnem plačilu davka v skladu z veljavnimi predpisi. DEL XIII ZAČIMBE ČLEN L V Davek na poslovni promet od trgovskih poslov s spodaj navedenimi proizvodi se plačuje enkrat za vselej v izmeri 18% ter ga odmeri in pobere carinski urad pri izrešitvi blaga na podlagi uvozne vrednosti, iziačunane po čl. 18 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762. Tarifna postavka 82 — poper in pimenti Tarifna postavka 83 — vanilja Tarifna postavka 84 — cimetova stebla in svet Tarifna postavka 85 — klinčki oreh z ali brez lupin Tarifna postavka 87 — macis Tarifna postavka 88 — arnom in kardamom Tarifna postavka 90 — ingver. ČLEN LVi Davek, plačan po prejšnjem členu, obsega davek, ki bi se moral plačati od zgoraj naštetih proizvodov od vseh prodaj po uvozu blaga, razen od nadrobne prodaje. Posebno obdavčenje, predpisano v prejšnjem členu, velja tudi za tam naštete proizvode, če se hranijo v posebne pakiranju v enakem stanju, kakor v času uvoženja, tudi če gre za drugačne mešanice. DEL XIV MET AN O V PLIN ČLEN LVII Za trgovske posle glede naravnega in sintetičnega inetanovega plina, namenjenega za katerokoli svrhe, znaša davek na poslovni piomet 4.50% in ga plača enkrat za vselej proizvajalec, ko proda blago komurkoli, in sicer na podlagi skupne prodajne cene, na redni način in v lednih rokih. Če proizvajalec dobavlja potrošnikom plin neposredno po metanovodih in razdelilnih napravah, se plačuje davek po določbah dela XXV pravilnika, odobrenega s kr. odlokom z dne 26. januarja 1940 št. 10. Posebni način obdavčenja, po prejšnjem odstavku ne velja za mešanice metanovega plina z drugimi plini. ČLEN XVIII Davčna izmera po prejšnjem členu obsega davek za vse trgovske posle glede naravnega in sintetičnega metanovega plina, vštevši prodajo občinstvu. DEL XV SVEŽI KVAS ZA PEKO KRUHA ČLEN LIX Za trgovske posle glede svežega kvasa za peko kruha znaša davek na poslovni promet 5%. Proizvajalci plačajo davek enkrat za vselej tako, kakor določa naslednji člen. ČLEN LX Proizvajalci svežega kvasa za peko kiuha morajo voditi poseben seznam prodaj, v katerega morajo kronološko vpisati vse dobave ali pošiljke svežega kvasa, ki jih izvršijo kupcem ali lastnim depozitom ali zastopnikom, pri čemer morajo pri vsaki pošiljki ali špediciji zabeležiti dan, ko se izvrši, podatke prejemnika, količino kvasa in ceno. V prvih petih dneh vsakega mesca mora proizvajalec od skupnega zneska prodaj, razvidnih iz omenjenega seznama, plačati davek tako, da ga nakaže neposredno na poštni tekoči račun pristojnega registrskega urada. Prodajni seznam se mora pred uporabo predložiti pristojnemu registrskemu uradu, da opravi obličnosti po čl. 112 pravilnika, odobrenega s kr. odi. z dne 26. januarja 1940 št. 10. ÖLEN LXI Pri uvozu svežega kvasa za peko kruha iz inozemstva odmeri in pobere davek v izmeri 8.50% carinski urad ob izrešitvi blaga na podlagi uvozne vrednosti, računane po čl. 18 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762. ČLEN LXII Davek po prejšnjih členih obsega davek, ki bi se moral plačati za vse trgovske posle glede svežega kvasa za peko kruha, razen prodaje občinstvu. DEL XVI PROPANOV IN BUTANOV PLIN IN NJUNE MEŠANICE ČLEN LXIII Za trgovske pasle glede tekočega komercialnega propanovega in butanovega plina ter njunih mešanic (tarifna postavka 272) znaša davek na poslovni promet 21 % in ga plačajo enkrat za vselej : a) pri plinu domače proizvodnje : rafinerije ob prodaji blaga komurkoli, na podlagi skupne prodajne cene ter na redni način in v rednih rokih ; b) pri plinu inozemskega izvora: v gotovini carinskemu uradu ob izrešitvi blaga na podlagi uvozne vrednosti, računane po čl. 18 zakona z dne 19. junija 1940 š£. 762. ČLEN LXIV Davek po prejšnjem členu obsega davek, ki bi se moral plačati za vse prenosne posle glede propanovega in butanovega plina in njunih mešanic po prodaji s strani rafinerij ali po uvozu, vštevši nadrobno prodajo. DEL XVII SODAVICE, BREZALKOHOLNE PIJAČE IN LED ČLEN LXV Za trgovske posle s sodavicami in penečimi brezalkoholnimi pijačami ter z ledom mora plačati proizvajalec davek na poslovni promet enkrat za vselej v izmeri 4%, in sicer v gotovini pri registrskem uradu po določbah poglavja XXV pravilnika, odobrenega s kr. odlokom z dne 26. januarja 1940 št. 10, od vseh količin, piodanih tekom leta in računši povprečne prodajne cene za posamezne vrste proizvodov, ki veljajo za preprodajalce ali imetnike gostinskih obratov. Te povprečne cene določi za vsako leto v mesecu februarju finančni intendant po zaslišanju Zbornice za trgovino in jih še v istem mescu sporoči registrskemu uradu. V ta namen morajo vsi prizadeti prijaviti finančnemu intendantu do konca januarja 1953 svojo tovarno in razne vrste proizvajanih izdelkov. Zaradi določitve začasnega enkratnega davka za leto 1953 morajo izdelovalci sodavic in leta do konca februarja 1953 predložiti registrskemu uradu prijavo,o količinah, ki so bile prodane v letu 1952. Člen lxvi Tvrdke, ki proizvajajo sodavice in peneče brezalkoholne pijače ter led, so dolžne voditi posebni register proizvodnje, ki ga morajo predložiti registrskemu uradu v piehodno vidiranje in v katerem morajo biti zaznamovane količine dnevne proizvodnje ločeno za vaško posamezno vrsto proizvodov. Konec vsakega mesca mora izdelovalec ločeno za vsako posamezno vrsto navesti skupno množino proizvodov ter se pod ta seznam podpisati in ga datirati. Člen lxvii Za sodavice in peneče brezalkoholne pijače inozemskega izvora se davek na poslovni promet pravtako plača enkrat za vselej, in to v izmeri 6% ; poberejo ga v gotovini carinski uradi pri izrešitvi blaga na podlagi uvozne vrednosti proizvoda, računane v smislu čl. 18 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762. ČLEN LXV3II Proizvodi, za katere velja obdavčenje po prejšnjih členili, so naslednji: led; sodavice splošno ; umetne namizne mineralne vode ; brezalkoholne pijače, pripravljene s prej imenovanimi vodami ali z naravimi vodami, tudi če so mineralne ali zdravilne, po naravi peneče ali z umetno pridano oglikovo kislino, ter s pridatkom sirupa, mezge ali soka citronskih sadežev ali drugega sadja ali druge primesi, razen onih, ki kakorkoli vsebujejo alkohol. ČLEN LXIX Davek, ki je bil plačan po določbah prejšnjih členov, obsega davek za vse trgovske posle v trgovini z ledom in dosavicami ter s penečimi brezalkoholnimi pijačami domače proizvodnje ali inozemskega izvora, razen za nadrobno prodajo in za točenje oziroma prodajanje v javnih gostinskih obratili. DEL XVIII SPLOŠNE DOLOČBE ČLEN LXX Računi ali fakture, izstavljene glede trgovskih poslov, od katerih je davek po predpisih tega ukaza plačan v dogovorjenem pavšalnem znesku ali kjer davka ni plačati, ker je že obsežen v skupni izmeri davka, ki se je plačal enkrat za vselej, so podvržene kolkovni dolžnosti po členu 24 zakona z dne 19. junija 1940 št. 762 s kasnejšimi popravki. Če so v teh listinah posebej zaračunani stroški prevoza, embalaže ali podobno, se plača davek na poslovni piomet od teh zneskov v redni izmeri in na redni način. ČLEN LIX Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu, v skladu z že izdanim upravnimi navodili pa učinkuje od 1. januarja 1953. dalje. V Trstu, dne 23 marca 1953. VONNA F. BURGER art. polkovnik načelnika štaba za T. J. W. WINTERTON generalnega majorja Ref.: LD/AI53jl4 poveljnika cone Ukaz št. 53 POVRAČILO DAVKA NA PROIZVODNJO ALKOHOLA IN SLADKORJA (SAHAROZIJA), VSEBOVANEGA V ČREŠNJEVIH IN „CHINOTTI“ LIKERJIH, KI SE IZVOZIJO NA PODLAGI OBRAZCA A/55 Ker sodim, da je priporočljivo priznati industrijskim podjetjim, ki izdelujejo črešnjave in „ehinotti“ likerje, povračilo davka na proizvodnjo od alkohola in sladkorja (saharozija, vsebovanega v likerjih, ki se izvozijo na podlagi obrazca A/55, v tistem delu Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile, zato jaz, SIR JOHN WINTERTON, KCMG,- GB, OBE, generalni major, poveljnik cone, UKAZUJEM: ČLEN I Za črešnjeve in „chinotto“ likerje, ki se izvozijo z uporabo obrazca A/55, se priznava povračilo davka na proizvodnjo od alkohola in sladkorja (saccarosio), vsebovanega v izvoženih količinah, ki jo ugotovijo kemični laboratoriji pri uradih za carino in davek na proizvodnjo na podlagi ustreženih vzorcev. ČLEN II Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko se objavi v Uradnem listu. V Trstu, dne 24. marca 1953. VONNA F. BURGER art. polkovnik načelnik štaba za T.J.W. WINTERTON generalnega majorja Ref. : LD/A/52/200 poveljnika cone Upravni ukaz št. 21 ZAKONITO PRIPOZNANJE MARIJE LUIZE STAYER Ker je Pietro Del Conte, stanujoč v Trstu, via Paduina n, z notarskim zapisom od ij. oktobra 1952 zakonito pripoznal svojo izvenzakonsko hčerko Marijo Luizo Stayer in je zaprosil, da se to pripoznanje izreče za veljavno v smislu člena 252, drugi in tretji odstavek državljanskega zakonika, in ' ker je bilo ustreženo vsem pogojem teh zakonskih določb, zato jaz, SIR JOHN WINTERTON, KCMG, CB, OBE, generalni major, poveljnik cone, UKAZUJEM: 1. Zakonito pripoznanje, s katerim je Pietro Del Conte z notarskim zapisom od 17. oktobra 1952 pripoznal svojo izvenzakonsko hčerko Marijo Luizo Stayer, rojeno v Trstu dne 1. aprila 1947, se odobri v smislu člena 252, drugi in tretji odstavek državljanskega zakonika. 2. Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem. V Trstu, dne 21. marca 1953. VONNA F. BURGER art. polkovnik načelnik štaba za T. J.W. IVINTERTON generalnega majorja Ref.: LJjjBj53/16 poveljnika cone Ukaz št. 22 IMENOVANJA PRI ZAVEZNIŠKI VOJAŠKI UPRAVI SPREMEMBA UPRAVNEGA UKAZA ŠT. 60/1952 Ker je bil z upravnim ukazom H. 60 z dne 9. decembra 1952 odvetnik Michele Miani imenovan za namestnika načelnika oddelka za socialno skrbstvo, in ker iz osebnih razlogov ni prevzel te funkcije in je zato potrebno to imenovanje preklicati, zato jaz, SIR JOHN WINTERTON, KCMG, CB, OBE, generalni major, poveljnik cone, UKAZUJEM: 1. Imenovanje odvetnika Mishele Miani za namestnika načelnika za socialno skrbstvo v upravnem ukazu št. 60 z dne 9. decembra 1952, točka 1 b) se razveljavi. 2. Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem ter učinkuje od 9. decembra 1952 dalje. V Trstu, dne 23. marca 1953. VONNA F. BURGER art. polkovnik načelnik štaba za T.J.W. WINTERTON Ref- : LDIBI53¡i7 generalnega majorja poveljnika cone Ukaz št. 23 ZAKONITO PRIPOZNANJE LICIE IN ANNE MARIJE BOSELLO Ker je Wanda MONASS, poročena Bosello, stanujoča v Trstu, ulica Benvenuto Cellini 2, z notarskim zapisom od iy. decembra 1952 zakonito pripoznala svoji izvenzakonski hčerki Licio in Anno Marijo Bosello in zaprosila, da se to pripoznanje izreče za veljavno v smislu člena 252, drugi in tretji odstavek državljanskega zakonika, in ker je bilo ustreženo vsem zakonskim pogojem, zato jaz, SIR JOHN WINTERTON, K C Al O, CB, OBE, generalni major, poveljnik cone, 1. Zakonito pripoznanje, s katerim je Wanda Monass poročena Bosello z notarskim zapisom od 17. decembra 1952 pripoznala svoji izvenzakonski hčerki Licio in Anno Marijo Bosello, rojeni v Trstu dne 26. oktobra 1929 oziroma 29. decembra 1933, se odobri v smislu čl. 252, drugi in tretji odstavek državljanskega zakonika. 2. Ta ukaz stopi v veljavo na dan, ko ga podpišem. V Trstu, dne 25. marca 1953. UKAZUJEM: VONNA F. BURGER art. polkovnik načelnik štaba za T.J.W. WINTERTON Ref. : LD¡B¡53I18 generalnega majorja poveljnika cone Obvestilo št. 17 MINIMALNE PLAČE USLUŽBENCEV V INDUSTRIJSKIH TISKARSKIH PODJETJIH S tem se daje znanje, da je razsodišče za minimalne mezde, ustanovljeno po ukazu št. 63 z dne 1. decembra 1947, izdalo glede uslužbencev industrijskih tiskarskih podjetij, ki niso včlanjeni v strokovni organizaciji ali ki zanje ne veljajo kolektivne delovne pogodbe, naslednji R A Z S O D: EDINI ČLEN Veljavnost razsoda, objavljenega z obvestilom št. 39 v Uradnem listu z dne 21. junija 1952, dopolnjenega z razsodom, ki je bil objavljen z obvestilom št. 36 v Uradnem listu z dne 30. decembra 1952, je podaljšana do 31. decembra 1953. Pred tem rokom je dopustna zahteva za revizijo tega razsoda le v primeru, če bi se spremenili prejemki uslužbencev, za katere velja kolektivna pogodba te stroke. Prebrano, potrjeno in podpisano. Trst, 27. januarja 1953. Predsednik: Egidio FURLAN Člani : Bruno MAKI Francesco MAZZUCHIN Renate CORSI Livio S ORANŽ Strokovna svetovalca: Ruggero TIRONI Giovanni POLI Odobreno : 27. 2.1953 ' E. de PETRIS, načelnik oddelka za delo. V Trstu, dne 20. marca 1953. Dr. inž. E. de PETRIS Rej.: LD/C/ 53/16 načelnik oddelka za delo Obvestilo št. 18 MINIMALNE PLAČE USLUŽBENCEV BRIVSKIH OBRTNIKOV S tem se daje na znanje, da je razsodišče za minimalne mezde, ustanovljeno po ukazu št. 63 z dne 1. decembra 1947, izdalo glede uslužbencev pri brivskih obrtnikih, ki niso včlanjeni v strokovni organizaciji, naslednji S A Z SO D: EDINI ČLEN Veljavnost razsoda, objavljenega z obvestilom št. 32 v Uradnem listu z dne 11. junija 1932, je podaljšana do 31. decembra 1953. Pred tem rokom je dopustna rahteva za revizijo razsoda le v primeru, če bi se spremenili prejemki uslužbencev, za katere velja kolektivna pogodba te stroke. Prebrano, potrjeno in podpisano. Trst, 23. februarja 1953. Predsednik : Člani : Strokovna svetovalca Odobreno: 27. februarja 1953. E. de PETRI S, načelnik oddelka za delo. V Trstu, dne 20. marca 1953. Dr. Inž. E. de PETRIS Ref. : LDI¡Cj53liy načelnik oddelka za delo Obvestilo št. 19 MINIMALNE PLAČE HIŠNIKOV S tem se daje na znanje, da je razsodišče za minimalne mezde, ustanovljeno z ukazom št 63 z dne 1. decembra 1947, izdalo glede hišnikov, ki niso včlanjeni v strokovni organizaciji ali ki zanje ne veljajo kolektivne delovne pogodbe, naslednji H A Z S OD: ÖLEN I Veljavnost razsoda, objavljenega z obvestilom št. 1 v Uradnem listu z dne 11. januarja 1951, je podaljšana do 31. decembra 1953 z dodatki po naslednjih členih. Egidio FURLAN Ermanno FRAGIAOOMO Giuseppe RODRIGUEZ Renato CORSI Ferruccio GRATTON Nicolò PASE Giovanni POLI ÖLEN 2 člen 8 razsoda, objavljenega z obvestilom št. 29 v Uradnem listu z dne 11. junija 1950, se mora razlagati tako, da velja nadomestna odškodnina, predvidena v omenjenem členu, le v primeru, če hišnikovo stanovanje nima vode in luči. ČLEN 3 Ta razsod vključuje v celoti določbe ukaza št. 139, objavljenega v Uradnem 1 i iu z dne 21. julija 1952, ki je določil novo izredno doklado, katera se mora izplačevati tudi hišnikom. ČLEN 4 Pred potekom roka, navedenega v členu 1. je dopustna zahteva za revizijo razsoda le v primeru, če bi se spremenili prejemki delojemalcev, za katere velja kolektivna delovna pogodba te stroke. Prebrano, potrjeno in podpisano. Trst, 30. januarja 1953. Predsednik: Člani : Strokovna svetovalca Odobreno : 27 februarja 1953. E. de PETRI S, načelnik oddelka za delo. V Trstu, dne 20. marca 1953. Dr. inž. E. de PETRI S Ref.: LDjC/ 53/18 načelnik oddelka za delo Egidio FURLAN Ubaldo ZANIER Vincenzo BACCI Ferruccio GRATTON Renato CORSI Mario SMECCHIA Giovanni D’ELJA Obvestilo št. 20 MINIMALNE PLAČE URADNIKOV PRI INDUSTRIJSKIH PODJETJIH Z NEKATERIMI IZJEMAMI S tem se daje na znan je, da je razsodišče za minimalne mezde, ustanovljeno po ukazu št. 63 z dne 1. decembra 194J, izdalo glede uradnikov pri industrijskih podjetjih na splošno, ki niso včlanjeni v strokovni organizaciji, ali ki zanje ne veljajo kolektive delovne pogodbe, razen onih pri tiskarskih in železarskih podjetij, tvrdkah za vino in likerje, koncesioniranih avtobusnih podjetjih in podjetjih, ki z motornimi vozili prevažajo blago za tretje stranke, garažah ter podjetjih, ki izdajajo in tiskajo dnevnike, naslednji . • R A Z S 0 D: ČLEN 1 Veljavnost razsoda, objavljenega z obvestilom st. 37 v Uradnem listu z dne 21. jimija 1952, je podaljšana do 31. decembra 1953 z naslednjimi dodatki. ČLEN 2 • Poviški za službeno dobo po členu 2 razsoda, objavljenega v Uradnem listu z dne 11. julija 1951 z obvestilom št. 31, se od 1. februarja 1953 dalje ne računajo samb od temeljne plače, temveč tudi od izredne doklade. Ti poviški se v pogledu izrecne doklade izračunajo ob koncu vsakega koledarskega leta z veljavo od 1. januarja naslednjega leta. Kar se pa tiče poviškov, ki so dospeli v plačilo v času od 1. julija 1930 do 31. januarja 1953, se morajo izplačevati dogovorjeni valorizacijski zneski tolikokrat, kolikor je v plačilo dospelih poviškov, po naslednji izmeri: uradniki I. kategorije................................................... 450 lir uradniki II. kategorije ................................................. 375 lir uradniki III. A kategorije............................................... 325 lir uradniki III. B kategorije .............................................. 300 lir Pri ženskih uslužbencih se ti zneski znižajo za enak odstotek kakor izredna doklada. Zgoraj predvideni zneski se morajo izplačevati vsak mesec obenem s temeljno plačo. ČLEN 3 Pred potekom roka, omenjenega v členu 1, je dopustna zahteva za revizijo tega razsoda le v primeru, če bi se spremenili prejemki delojemalcev, za katere veljajo analogne kolektivne pogodbe te stroke. Prebrano, potrjeno in podpisano. Trst, 26. januarja 1953. Odobreno : 27. februarja 1953. E. de PETRIS, načelnik oddelka za delo. Predsednik : Egidio FURLAN Giani : Bruno MARI Domenico ROCCO Renato CORSI Guido BORZA GHINI Strokovna svetovalca : Nicolò PASE Giovanni POLI V Trstu, dne 20. marca 1953. Rej.: LV/GI53/19 Dr. inž. E. de PETRIS načelnik oddelka za delo Obvestilo št. 21 MINIMALNE PLAČE USLUŽBENCEV PRI INDUSTRIJSKIH PODJETJIH ZA VINOIN LIKERJE S tem se daje n,a znanje, da je razsodišče za minimalne mezde, ustanovljeno po ukazu št. 63 z dne 1. decembra ig4y, izdalo glede uslužbencev pri industrijskih podjetjih za vino in likerje, ki niso včkmjeni v strokovni organizaciji ali ki zarje ne veljajo kolektivne pogodbe, naslednji R A Z S O D: ČLEN 1 Veljavnost razsoda, objavljenega z obvestilom št. 40 v Uradnem listu z dne 21. junija 1952, se podaljša do 31. decembra 1953 z dodatki, -navedenimi v naslednjih členih. ČLEN 2 Od 1. februarja 1953 dalje se preglednica poviškov za nadurno delo uradniškega osebja v členu 3 razsoda, objavljenega z obvestilom št. 19 v Uradnem listu z dne 1. maja 1951 nadomesti z naslednjo preglednico : Nadurno delo po dnevi .............................................. 40% Delo ob praznikih (nedeljah ali na drugi dan, ki velja za nadomestni počitek) 65 % Nadurno delo ob praznikih (preko 8 ur).............................. 90% Delo ob praznikih (ob praznikih med tednom) ........................ 05% Delo ob praznikih (ob splošnih praznikih) .......................... 65% Nočno delo (če ni v izmenah) ....................................... 50% Nočno nadurno delo ob delavnikih ................................... 65% Nočno nadurno delo ob praznikih .................................... 100% Nočno delo v rednih izmenah ........................................ 12% Od dneva, določenega v prejšnjem členu, se preglednica poviškov za nadurno delo neu-radniškega osebja v členu 8 razsoda, omenjenega v členu 2, nadomesti z naslednjo preglednico : Nadurno delo podnevi ............................................... 25% Delo ob praznikih (nedeljah ali na drugi dan, ji velja za nadomestni počitek) 40 % Nadurno delo ob praznikih (preko 8 ur) ........................... 50% Delo ob državnih praznikih ......................................... 40% Nočno delo (od 22. do 6.) če ni v izmenah ........................ 35%. Nadurno nočno delo ................................................. 40% Delo v izmenah ponoči ............................................ 12% Nadurno delo delavcev, ki delajo v izmenah in preko nočnega dela 8 ur, začetega ob 22. uri ................................................ 35% ČLEN 3 Člena 5 in 10 razsoda, omenjenega v členu 2, se dopolnita z naslednjim odstavkom : če delodajalec izrecno zahteva, da uslužbenec dela preko normalnega dnevnega urnika, se mora to delo plačati s poviškom za nadurno delo. ČLEN 4 Od dneva, določenega v prejšnjih členih, imajo delavci, na katere se nanaša ta razsod, pravico na posebno letno doklado, različno po kvalifikaciji in starosti in plačljivo v štirih tro-mesečnih obrokih, ki zapadejo 31. marca, 30. junija, 30. septembra in 31. decembra. Če se je službeno razmerje začelo ali nehalo tekom leta, ima uslužbenec pravico na toliko dvanajstin določene doklade, kolikor je opravil mescev službe. Ulomki meseca, ki presegajo 15 dni, se računajo za cel mesec. V primeru odsotnosti od dela iz kateregakoli razloga in če tekom koledarskega meseca število dni odsotnosti presega 14 dni pri delavcih in 16 dni pri uradnikih, se odbije od tromeseč-nega obroka doklade znesek, ki odgovarja dnevom odsotnosti. Dnevni znesek, ki se ima odbiti, se izračuna tako, da se dvanajsti del letnega zneska deli s 26. Posebna doklada se v zvezi z morebitnimi spremembami sestavin plače ne spremeni in ne tvori v nobenem oziru dela plače. Preglednici omenjene doklade sta naslednji: Uradniki Moški Ženske I. nad 21 let 57.600 57.600 XI. nad 21 let 43.350 36.700 II. pod 21 let 37.600 31.850 III. A nad 21 let 32.250 27.500 od 19-21 let 30.550 25.900 od 18*19 let 27.050 21.450 od 17-18 let 23.300 19.650 pod 17 let 21.500 18.200 III. B nad 21 let 27.300 23.300 od 19-21 let .. 22.150 od 18-19 let 23.450 18.250 od 17-18 let 19.750 16.650 pod 17 let 18.600 15.750 Delavei Moški Specializiran delavec Kvalificiran delavec . . Specializiran težak . . . Navaden težak ......... Specializiran težak . . . Navaden težak ......... Specializiran težak . . . Navaden težak Specializiran težak . . . Navaden težak ......... Ženske Specializirana delavka Kvalificirana delavka Navadna težakinja . . Težakinja ............. Težakinja ............. lir 29.050 26.050 24.640 23.150 nad 20 let 23.000 21.200 od 18 do 20 let 17.750 16.500 od 16 do 18 let 16.500 11.400 r pod 16 let 20.450 19.450 18.350 ■ nad 18 let 14.400 od 16 do 18 let 11.150 pod 16 1 t ČLEN 5 Predčasna revizija tega razsoda je pred zapadlostjo, predvideno v členu 1, dopustna le v primeru, če bi se spremenili prejemki osebja, za katero velja kolektivna delovna pogodba te stroke. Prebrano, potrjeno in podpisano. Egidio FURLAN Aldo CHERINI Virgilio NARDUZZO Renato C OR SI Grudo BORZA GHINI Nicolo PASE Giovanni POLI Odobreno : 27. februarja 1953. E. de PETRIS, načelnik oddelka za delo. Trst, 28. januarja 1953. Predsednik : Giani : Strokovna svetovalca: V Trstu, dne 24. marca 1953. Ref-: LDICI35I15 Dr. inž. E. de PETRIS načelnik oddelka za delo Obvestilo št. 22 SPISEK PRIRODNIH LEPOT S tem se daje na znanje, da je načelnik urada za prosveto pri Zavezniški vojaški upravi v smislu člena 3 zakona z dne 29. junija 1939 št. 1497 odobril naslednji SPISEK PRIRODNIH LEPOT, KI SO V CELOTI POD ZAŠČITO 1. Podrcčje tistega dela Svobodnega tržaškega ozemlja, ki ga upravljajo britsko-ameriške sile, ki je obseženo v naslednjih mejah : Rojan • Scala Santa - Opčine (obelisk) višina točka 397 - vrh t. 371 - vrh Griža t. 335 - cestarska hiša t. 276 - občinska cesta na Prosek - kraj Prosek t. 267-274 - vrh Sv. Primož t. 279 - Spodnji Sv. Križ t. 222 - vrh Babca t. 222 -- vrh Breščiee t. 200 - pokrajinska cesta - cestno križišče Sesljam Spodnji rob-. Rojan - Scala Santa - Piščanci - nato višinska črta 200 do nad Lonjerjem - Ključ ; od Ključa z gozdom Baz-zoni do bazoviškega ovinka. Zgornji rob : Obelisk, openska cesta do ceste Čampo Romano zahodno od Opčin do kraja Opčine - črta vzhodno od Opčin na robu Ban in nato črta, ki gre od severo-vzhoda proti jugo-vzhodu vzdolž konkonelskega grebena v razdalji pol kilometra od grebena preko točke 369 in sedla pri Banah do Bazovice. Dolina Glinščice, skalnati del - gornji del doline - pobočja nad potokom s cerkvico Sv. Marije. 2. Posamezno a) Občina Trst: Trg TTnita Trg Goldoni Borzni trg Trg pred postajo Trg Novi Sv. Anton Trg Ponterosso Trg Carlo Alberto Trg Rosmini Ulica Teatro Romano od ulice Gavana do Largo Riborgo, v globini vse do Sv. Justa Hrib Sv. Justa Hrib Škorklja Obrežja in polmoli od letalske postaje do postaje na Čampo Marzio Kanal Obrežje Gramula, (športni pristan) Barko vij e Grijan Opčine Konkonel Kontovel b) Občina Repentabor: Repentabor, hrib in cerkev Stara cesta s podzidkom od kraja Poklon do cerkve Stara cesta s podzidkom od zaselka Col do cerkve Stara cesta Fernetiči - Col, pred kratkim urejena Stara kapelica v vasici Fernetiči Stara cesta od kraja Poklon do zaselka Col pod repentaborskim hribom s cerkvijo. c) Občina Devin-Nabrežina : Izvirki Timave Devin Nabrežina Sesljanski zaliv d) Občina dolina Dolina - Glinščica Sv. Socerb e) Občina Milje: Obalna cesta Štramarje - Milje - Sv. Rok (razen ladjedelnice) - Tenki Rtič (razen Lazareta) do meje pri Debelem Rtiču Obrežje v mesto Milje „Mandracchio“ v Miljah Grad Trg Guglielmo Marconi Hrib Sv. Frančiška Pobočje Starih Milj Cesta od Milj v Stare Milje od gradu dalje Hrib Sv. Mihaela. V Trstu, dne 26 marca 1953. Prof. dr. Giuseppe Fadda Ref.: LD/CI50/71 načelnik urada za prosveto VSEBINA Ukaz Stran št. 47 Izmera povračila državne davščine od koksa, uporabljenega pri proizvodnji litega železa ............................................................................ 121 št. 48 Uradna vrednost popra v pogledu davka na poslovni promet ....................... 122 št. 49 Določitev količine soli pri izvoženih vloženih kandiranih citronah ali citroninih lupinah in vloženih oljkah ........................................................ 122 št. 50 Nadzor nad proizvodnjo in prometom surovin za pridobivanje alkohola in sprememba nekaterih predpisov o izdelovanju likerjev ............................ 123 št. 51 Začasni izvoz surove svile za tkanje ......................................... 128 št. 52 Posebni predpisi o plačevanju davka na poslovni promet za leto 1953 za nekatere Vrste dohodkov .................................................................... 129 št. 53 Povračilo davka na proizvodnjo alkohola in sladkorja (saharozija), vsebovanega v črešnjevih in „chinotti“ likerjih, ki se izvozijo na podlagi obrazca A/55. ... 154 Upravni ukaz št. 21 Zakonito pripoznanje Marije Luize Stayer ............................. 154 št. 22 Imenovanja pri Zavezniški Vojaški Upravi - Sprememba upravnega ukaza št. 60/1952 ........................................................................... 155 št. 23 Zakonito pripoznanje Licie in Anne Marije Bosello .............................. 156 Obvestilo št. 17 Minimalne plače uslužbencev v industrijskih tiskarskih podjetjih ............. 157 št. 18 Minimalne plače uslužbencev brivskih obrtnikov ..........,.................... 157 št. 19 Minimalne plače hišnikov ....................................................... 158 št. 20 Minimalne plače uradnikov pri industrijskih podjetjih z nekaterimi izjemami 160 ■št. 21 Minimalne plače uslužbencev pri industrijskih podjetjih za vino in likerje .... 161 št, 22 Spisek prirodnih lepot ......................................................... 164