Gospodarske s{vari. Nekaj o najimenitnejšib sortah detelje M. V novejšem časn so se v kmetovanju mnoge spiemembe vpeljale, ki vse le na to nierijo, kako pridelke pomnožiti, zboljaati in zavaiovati. Mnogo rastlin, kterih v starih časih še po imenu poznali niso, se je zdaj po našib krajih vdomačilo, in oni, ki znajo ž njimi ravnati, imajo od njih bogate dobičke. K tem rastlinam se srnejo prište- vati tudi razne sorte detelje. Ž njibovim vpelja- njeni se je kmetovalstvo na ranogo strani prav veselo povzdignilo. Razne detelje so postale povod in Tzrok k pomnoženju in poboljšanjn živinoreje, temeljnemu kaninu vsega poljedelstva. Med deteljami pa je najbolj znana in razairjena: 1. Rudečadetelja (Trifolium pratense), ki je že v prejšnem stoletju poznaua postala in sicer so jo avstrijanski vojščaki iz Nizozemskcga v naae kraje prinesli. Kaj ta sorta detelje od zemlje zabteva inkakoježnjo ravnati, to je obče znano. Zato govoriruo takoj o detelji, ki je rudecej po svoji imenitnosti najbližnja in to je 2. Lucerna (Medicaga sativa). Kjer so vremenske in zemljiačne razmere tej detelji ugodne, se mora jeno sejanje od vseh atrani prav živo in vro.e priporočati. Kajti celo v prav stihib letib, v kteiib se drugc rastline posuš., lue.rna s cvojimi globoko v zemljo vdirajočimi koreninami močo na se vleče in tako v svojo rast obrne. Imenuje se tudi mesečna detelja, ker ae vcčkrat, nego vse druge klajne rastline kositi da. Ona res vec od zenilje terja, nego kteia druga detelja. Kajti lepo le v globoko obdelaui zemlji rabte, kteia globoko segajočim koreninam nobenih opovir ne dela. Posebno globo.eje plasti zemlje ne smejo mokiotne biti, sicer lucerna ne stori. Pa tudi plitva pist je lucerni ravno tako neugodna, kakor premokra zemlja. Najrajaa raste na solnčnatih visečib ojivab z apneno zemljo, na kterih so se prej take rastline in sadeži pridelovali, ki hočejo dobro obdelano zemljo imeti, kakor n. pr. hmel, okapovine itd. Sploh pa se mora gledati na to, da se lucerni ne odloči plevelnato polje. Tudi se.lucerna navadno s pokrivalnini sadežem vred seje. Ker pa je prvo leto pridelek le bolj pičel, se jej rudeča detelja primeša, da se prinianjklej nadomesti, dokler ae lucerna do dobrega ne učvrsti in obilno vzrodi. V drugem in tietjem letu rudeča detelja ined lucerno zgine. Trpežnost lucerneje odvisna najbolj od krajnib razmer; ali navadno trpi 5—15 let. Samo po 8ebi je razumno, da rastlina, ki toliko in tako dobre krmc, daje potrebuje tudi primernega vsako- letnega pognojenja. Najbolje jej služi gnojnica, dobra prst in blato iz jarkov. V nekterih krajih porabijo v ta namen z velikim pridom blato, ktero se iz takih cest nastrga, na kterih se je apneni pro- dec navažal. S hlevnim gnojem lucerno le v bolj mrzlita krajih gnojijo, ker se je bati, da bi zimskega inraza konec ne vzela. Drugače se pa tak gnoj ne rabi za pognojenje lucerne, ker ima preveč plevelnega semenja v sebi, kteri jej tam škodi, kjer ima še več let stati in roditi. Lucerno z gipsom ali pepelom potrošiti, i.na izvrstne naaledke, ravno tako tudi spomladno povlačenje zlasti na bolj ilovnatib zeinlji.čih. Za to opravilo se vzame navadna, železna brana, še boljae pa posebna brana od Walza, ki je navlašč v ta namen za lucerno napravljena. Na ta uačin se zgornja prst prerablja ter zraku in moči pristop v zemljo olajša. Tako obdelana lucerna se mora na leto 4—5 krat kositi in daje na oral 65—85 centov sena, ki je po redivni moči ravno tako dobra, kakor rudeča detelja. Ce kdo pravi, da lucerna rada pietrda postane in da nje živina ne more povžiti, tako ta s tem le kaže, da z razno krmo ne zna ravnati in si ne ve pomagati. Tretja raatlina med imenitnejaimi sortami detelje je esparseta. (Konec prih.) Oospodarska opravila meseca novembra. M. V hiši in dvoru. Zelje se mora zrezati in za kisanje dobro v kad stlačiti. Predivo se mora omikati, konoplje namočene pobrati, sušiti, treti in osnažiti. Žito se mlati, sadje suši, zimsko marljivo prebira in gnjilo pa odpravlja. Repa se koplje in vodotoki pokrijejo. V vinskih kletih. V.enje mošta se mora skrbno opazovati. Tropinsko vino in tudi črnina se preša. V hlevu. Goveja živina no ne sme več na pašo goniti. Repa in krompir se jim poklada. Hlevi se morajo dobro proti mrazu varovati. Ovcam se mora, predno se gonijo na pašo. dati suhe klaje. V vrtih za zelenjavo. Zimska salata se sadi in zimski vohred osipava. Dobro je tudi, cel vrt pognojiti in okopati. V sadovnjakih. Sadno drevje se mora okoli debla okopati in pognojiti. Jame za sajonje dreves se izkopljejo. Drevesa se morajo lepo osnažiti in presajati. Sadovna drevesa v brajdah se s slamo pokrijejo, živi ploti se sadijo, divjaki, ktere hočemo v hisi požlahtniti, se izkopljejo in v slamo povijejo. V vinogradu. Gnoj in vojnik se v vinograde marljivo spravlja, brajde se s slamu pokrivajo in stari trsi s prstjo zasipavajo. V hmelniku. Gnoja naj se dosti navozi. Na polju in senokošah. Zimska žita se še lahko dalje sejejo, čo je vremo ugodno. Njive, na ktere hočerao saditi okopavne sadeže, se morajo globoko izorati. Drugokrat se prasi. Ce ni mraza, se še lahko vedno voda napušča na travnike. Nove senokoše se delajo. Gnoj se vozi na senokoše in grmovje podira. Pri ulnjaku. Panji se morajo dobro zavarovati zoper mraz. Slabi panji se krmijo. Pri ribnikih. Vsi žlebi, jezi itd. se morajo pazIjivo pregledati in popraviti. Ribo se več ne smejo loviti in orodje za ribljenje se mora skrbno očistiti in hraniti. V logu. Drevesa se začnejo sekati, bukvino, jesenovo in olšovo seme se nabira. Tudi suirekovi češarki, želod in brezovo seme se nabira in seje. Suhe veje se morajo odstraniti in od snega in vetra polomljeno drevje posekati in iz loga odpraviti. Lov. Ta mesec so veliki lovi. Navadno se streljajo jeleni, divji koze, zajci, volkovi, lisice, kljunjači, jerebice Hd. Sadnnosna drevesa okopavati se nasvetuje po sledeoem načinu. Vsako jesen se zemlja okoli drevcsa okoplje za 2'—3' na široko. Zemlja se uravnava tako, da se proti deblu vedno bolj debelo nasipava in da se nad koreninjem v okrog naredi majbna jamica. Ta stori, da se ondi voda po zimi nabira, kedar 6neg ob vlažnem vremenu kopni, kar vae mnogo koristi. Pi vič se koreninje potrebne vode do dobra napije. Drugi. se škoda zabrani, katero dievesa po nagli spremembi mraza in toplote trpijo. Sneg namreč začne tik debla naj poprej kopnete v spomladanski dnevib in po noči odtekajoča voda večjidel uledeni, kar deblu in celemu drevesu škoduje. Z gori nasvetovanim osipavanjem dreves se temu v okom prihaja. V spomladi potem se zemlja zopet okoli drevesa nekoliko poravna vendar tako, da zamore voda še nad koreninjem okrog drevesa zaostajati. Pri mladih, na novo nasajenih drevesib je dobro, če se potem zemlja še pokrije z gnojem, kozderjem, žaginjem, čreslinjem, dracjem itd. Tako se namre. zemlja vedno vlažna ohrani, koreninje bo lepo prejelo, čvrsto rastlo, veselo cvetelo in bogato rodilo. Konjerejsko društvo štajersko poroča, da se je letos 15^ žrebcev, lepega na pol žlahtnega plemena po Štajerskem iz nova nastavilo. Iz med teh 15 žrebcev so 3 iz Piber-ja, 2 iz Radavca, 2 iz Nemčije, 2 iz Angleškega, 1 iz Klosterbrucka, 4 iz Murhofa in 1 tudi iz Ljutoniera. Postava zoper ponarejenje vina, kakor jo je g. Seidl v državnem zboru vsled lanskih pogovorov vinorejcev v Mariboru sprožil, najbržej ne bode obveljala. Gračka in drnge obrtnijske zbornice, ki 80 bile od ministrov za svet upiasane, so se izrekle zoper njo. Maiiborčani tedaj s svojim lanskim krikom niso opravili nič, pač pa so štajerskemu vinskemu društvu muogo škodili, ker so deželo razkričali, kakor da je vse vino po vinskih .orbarjih pokaženo in da ni več poštenega vinskega tržca v njej ! Naglica ni bila dobra. Sejmovi na Koroškem meseca novembra. 6. nov. v Pliberku ; 8. nov. v Paternijonu; ll.nov. pri_ sv. Hemi Da Krki; 14. nov. v Z. Beli; 15. nov. v Špitalu, v Altbofou; 24. nov. v Z. Draubergu. 25. nov. v Gmindu, v Grajfenburgu; 29. nov. v Africi; 30. nov. v Gradišču in št. Andrasn. Sejmovi na Stajerakem. 6. novembra pri sv. Križu pri Ljutomeru, v Lembergu in v Brežicah. — 8. nov. v Selnici nad Mariborom. — 10. nov. pri bv. Martinu pri Vurmbergu. — 11. nov. v Ormužu, pri sv. Moborju, v Mahrenbergu, pri sv. Martini nad Slov. Gradcem, v Oplotnicah (sv. Baibara), na Laškem in v Hočah.