Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS Telephone: CHelsea 3-1242 No. 258. — Štev. 258. List slovenskih delavcev v Ameriki. Reentered as Second Class Matter September 25th. 1910 at the Post Office at New York, N. Y., under Art of Congress of Mareh 3rd, 1879. NEW YORK, WEDNESDAY, NOVEMBER 13, 1940—SREDA, 13. NOVEMBRA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIli SKRIVNOSTNA POGAJANJA Predsednik lju»lskih komi- (ministrski prodsed- i nekam hladen, kajti bilo ni ni- •arjev MOLOTOV V SPREMSTVU 33 URADNIKOV DOSPEL V BERLIN . . . SESTAL SE JE S HIT. j ((^g VBStj LERJEM . . . NAJVEČJA TAJNOST VLADA -- ^ __ . _ . ___ . ... ... . Roosevelt se zanaša na O CEM STA RAZPRAVLJALA sodelovanje vseh državljanov Predsednik Roosevelt je od-g»Koril na brzojavko, ki mu jo je poslal K<»ger V. Babson, predsedniški kandidat prohibi-cijske stranke. \* svojem odgovoru prav Koosevelt: — Iskrena hvala za vaše čestitko. Z veseljem bom pozdravil Vaše sodelovanje ter sodelovanje vseli tistih državljanu., ki žele pripraviti deželi štiri pomembna leta". nik) in vnanji minister Vjaec-slav M. Molotov je včeraj popoldni* tri ure razpravljal s Hitlerjem o rusko-neniških od-nošajih ob navzočnosti nemškega vnanjoga ministra Joachi -ma *von Ribbentropa in rusk"-ga vnanjoga jtodkomisarja V. (i. Dekanosova. Razgovor se je vršil v zasebni Hitlerjevi pisarni v državni palači, kjer bodo tudi na-daljni razgovori, 'pre»lno so .Molotov v četrtek vrne \v Moskvo. Poročilo iz Rima pravi, da bo po pogajanjih v Berlinu "Rusija pristopila k nemško-ita-Ijansko-japonski zvezi. Rimsko jK>ročilo tudi pravi, da se bosta Hitler in Molotov dogovorila, da bosta pritiskala na Turčijo, da se odpove svoji zVezi z Aug'i jo. Sprejem brez običajnega sijaja Molotov je s svojim spremstvom .'»3 mož prišel ob 11 do-ipoldne na Anhalter železniško ]M»stajo v Berlinu, kjer so ga (»ozdravili vnanji minister Joa kakega sijaja, kot je v navadi pri sprejemu drugih, zlasti l-taljauskih vladnih zastopnikov, pa je bil navzlic temu zelo prisrčen. Po končanem pozdravu je Molotov ob zvokih godbe korakal mimo častne straže k avtomobilu, ki ga je odpeljal \* palačo Beilevue, ki je »loloce-na za stanotvanje odličnih tujcev. Kmalu zatem je Molotov ob-iskal vnanjega ministra von Ribbeutropa v njegovem uradu ter je »>>tal ž njim eno uro. Po kosilu pa je von Ribben-trop spremil Molotova k Hitlerju, s katerim je imel s ipo-sredovanjem tolmača tri ure »brin- razgovor. Po mnenju inozemskih diplomatov bo med Hitlerjem in Molotovom prišlo do sporazuma, kako mesto bo zavzemala Rusija v "novem redu'' v Evropi. Rusija pa bo tudi dobila odločeno mesto v "novem redu" v Aziji. O čem sta razgovarjala Hitler in Molotov, vlada največ- Sidney Hillman ustvarja slogo Hol SllCtllAlfi Delavski koordinator v predsednikovi IIICU UCldV5LVUIII komi5iji izdeluje načrt, kako bi bilo mogoče pobotati obe veliki ameriški delavski organizaciji. — Marsikaj bo odvisno od konvencije kovinarjev. — Voditelj John P. Frey bo najbrž odstopi!. Svoboda tiska ogrožena Weygand se upira eliim von Ribhentrop, načelnik ja tajnost. Razni diplomati sa-nemškoga vrhovnega povelj - mo ugibljejo o razgovorih ter stva feldmaršal Wilheilm Kol- menijo, »la sta razprii za hišnika 39 letni Thomas ! Conrov. On in Connolyj<-vi -o Pla- jslal v francosko kolonijo maršal I » tain 10. oktobra, da pre-]»overjena Shlnevu j vzame politično in vojaško u- vo je roke in se noče pokoriti! ki, doma iz istega kraja skem. na I r Hillmanu, delavskemu koordi i»avo francoskih kolonij. Ad- Položaj v Evropi GRKI SE JUNAŠKO DR2E (irki, ki oblegajo Korico, so včeraj odbili vse italjanske kov v pogorju narašča. Pindus vedno Med vojnim plenom, ki je padel (irkom v roke, se nahajajo 75-miVuneterski topovi, mnogo protinapade ter so uničili ali drugih topov tor veo zastav. pa pognali v beg eelo italjanski* »livizijo. Grkom je padel v roke velik plen, ki so ura na 1h>-jišču pustili bežeči ltaljani. Na bojišču je tudi obležalo 0> italjauskili vojakov in 1-častnikov. Ko so ltaljani pričeli pošiljati v Albanijo vojaška oja-čenja, so angleški aeroplani z *>o silo bombardirali poglavitni albanski pristanišči l)rač in Valono. Kot pravi poročilo iz Aten, ste obe pristanišči skoro poginoma razdejani. Včeraj so Grki zavzeli albansko vari Korici je pričela slovita italjanska tre- Xa bojišču je obležalo nad lo<> mrtvih in ranjenih Italja- nov, katerim grški nojaki nu i ... I d t jo vso pomoč. Vasi, ki jih je zopet zavzela »i-ška armada, so popolnoma oplenjene. Cela stotnija Albancev se je predala Grkom z moštvom in častniki. Rojstni dan italjanskega kralja Emanuela 11. novembra je vsa Italija obhajala 71. rojstni dan svojega kralja Viktorja Kmanuela. < 'asopisje zelo obširno hvali kralja kot vladarja in vojaka v Svetovni vojni, njegovo zadržanje ob času fašističnega vkorakali ja v Rim, vsled česar je bila v Italiji odvrnjena državljanska vojna. Virginio (iayda ]»ravi med drugim o kralju v li-tu 'Mlior-nale d'ltalia'': 4'Italija bo poznala našega kralja jkmI imenom Zrnato valeč.Tekom njegovega ^vladanja j»- Italija zmagala v štirih v»»j-nali ter je sedaj na ]>otu do nove velike zmage." n a tor ju \v p;edse»inikovi naro- niiral 1 laton pa se je vrnil sam dno-obrambni komisiji. brez Weyganda. Njegova uradna dolžnost je Diplomatski krogi sedaj u skrbeti, da se bo narodno- j gibljejo, zakaj se Weygand ni obrambni program čim svobod- vrnil: ali ga zadržujejo v A-neje razvijal. Njegova naloira f,'iki kaki zelo važni posli, ali je preprečiti stavke, ki bi po- 1»'» — kuv je najbolj gotovo— vzroči:e zakasnitve. noee vrniti, ker ne more V času narodne potrebe ino- priznati nemške in italjansko ra Sidney Hillman igrati v | nadoblasti nad Francijo. Združenih državah isto vlogo j 1'red dnevi je general \Vey kot jo igra delavski minister . gand v svojem govoru v Afri-Ernest Bevin zatrdil, da Framija iu lavce mora prepričati, da se je Nemčiji ali Italiji odstopila ni ti ko vec žrtvovati ter (;<),(KM> francoskil: vojakov pod orožjem v Afriki in Siriji. Ako namerava Nemčija kako kampanjo v smeri proti Dardanelam, ni vpraša-1 ter ostalo pri nji nje Weyganda nobena stran-! desetih, domov je pa ni bilo. ska stvar. Con rov je f»ovedal, da je f»«>-slal deklico v štor po cigare te in ji dal za nagradil dva pennyja. Toliko je vedel povedati v torek in v sredo. Dek'e je res šlo k svoji prijatelji -i nekako d<> Kolonijalna armada v francoskih kolonijah je nedotaknjena in je celo močnejša, kot pa je bila ob pričetku evropske vojne. Tedaj je bila pripravljena, da odbije morebitni italjanski vpad iz Libije. Potniki, ki prihajajo iz severne Afrike, pripovedujejo, j bo i da j«1 bila po premirju arma- r,'s- Policija je bila prod veliko uganko. Con rova so sumili, dokazati nin pa niso mogli ničesar. Na vprašanje, čemu je poslal otroka po cigarete, in zakaj ni šel sam, jo odvrnil: -Trgovcu sem dolžan pet dolarjev in mi je bilo nerodno i'i tja. Trgovec je potrdil, da je to da zelo malo razpuŠčena in da eba v sedanjem času nekofi- ; t' F" di svojih kolonij in s tem | med vojaki, odkar je genera! u več žrtvovati ter da morajo|govorom Hitler in Mussolini Weygand v Afriki, stalno ra- ' nista bila nič kaj zadovoljna, sto navdušenje za vojno. V Neko poročilo sedaj pran i, j Afriki se nahaja skoro vsa »la .je feldinaršal Hermann I bivša tujska legija. ra»-iji. William A. Calvin, tajnik unije kotlarjev bo najbrž odstopil kot tajnik unije kotlar-jev ter b<» dobil važno vladno službo. Najbrž bo mogoče pregovoriti k odstopu tndi uglednega važno. Za PRHDSKDNIKA AFL ■— Mnog<; < 1<) unije so mu izza Central Trades in I^abor Coun-zadnje volilne kampanje na-1 cila, ki so mu pinlrejene vse sprotne in mu pod nobenim AFL unije :i pa nič in nič. V potok so poslali k njemu otrokrf.o mater, ki ga jo kot dobrega družinskega prijatelja milo prosila, naj vendar pove. če mu j<» kaj znano. Zatrdil ji je, »la m* ve ničesar. Dalje na 4. strani. AMERIŠKI BOMBNIKI ZA ANGLIJO Poročilo voditelja kovinarjev, Johna nju kakšnih strožjih odredb z; F reva. Ponudili mu bodo po- j ozirom na delavstvo, zaposle ; kojnino, ki bo enaka njegov i j no pri narodnoobrambnem pro- j sedanji plači. Frey je zagrizen i gramu. Take otlredbe bi bile j nasprotnik New Deala ter vse j zaenkrat Še prezgodnje in bi ne socijalne zakonodaje, ki je z napravile na delavstvo prav ANGLEŠKA VLADA SE NE BO PRESELILA V Kanadi odločno taje, da je bil sklenjen kakšen dogovor glede preselitve angleške vlade v ICanado. — Ce je bil sklenjen, javnost ne ve ničesar o njem. Washingtona Dealom v zvezi, pravi, »la bodo Združene drža- Težava bo s tistimi CIO m ve ta mesec izročile Angliji 13 AFL unijami, čijih.članstvo j«'cej težavno stališče. Toda ce najnovejših in najbolj izpopol-! zaposleno i»ri istih delih, na- mu bo uslej katerikoli delaiv-pod imenom B-17 C in jih iz-|n'j'1 Electrical, Ra»lio and Ma- ski vo»litelj. deluje tovarna Boeing. Imajo cliine Workers of America, štiri motorje ter so najmočnej- Ta unija je imela leta 103C. ši bombniki na svera Johna L. Lewisa. Co bo Lewis odstopil ali bo še iz posebno ugodnega vtisa. Sidnev llillman 1m» imel pre- BOJI V ANGLIJI Vojna fronta okoli Londona je bila včeraj primeroma mirna. Vso noč in ves dan ni bilo nobenega zračnega napada, proti večeru pa je nad mesto priletelo nekaj nemških aero-planov, toda napad je bil zelo kratek. Bolj pa so napadali Liverpool ter kraje v južnem in jugovzhodnem delu Anglije. Kot naznanja ministrstvo . i za »lomače varstvo, je bilo v tja afcpinska divizija, ki pa J« | „ktcybru ubitih 63,14 civilistov in 8t»9£> ranjenih. ti ter res ustvariti e«iinstvo niecl ameriškim organiziranim delavstvom, bo storil več kot je Konec stavke na razstavišču doživela žalosten poraz. O včerajšnjih uspehih poroča grško ivrhovno poveljstvo naslednje: Pri včerajšnjih zračnih na-padih na Anglijo so bili vde-leženi tu»li Italjanski bombni Število italjanskih * ujetni- 'ki in jih je bilo 13 izstreljenih. predsednik Roosevelt prejšnji tedon naznanil, da bodo Združene države v izdelovanju c-rožja »lelile z Anglijo v razmerju 50:50, tedaj so angleški izve»lenci izbrali najnovejši bombnik* B-17 C. Kar bo v Z»lruženih državah izdelanih teh borWbnikoiv, jih Ibo dobila S posredovanjem newyor-škega župana je bila prejšnji petek končana stavka delavcev na razstavišču Svetovne razstave. Zastavkalo je bilo 1200 nadalje načeloval CIO, ni tako f.]anov mednarodiie bratovščine razvažalcev, ki niso hoteli Kanadčani prav radi ne slišijo, ako jih kdo vpraša, če je ies, da st namerava angleška vlada preseliti v Kanado. Sli>i s»> namreč, n.'a je »> tej [stvari že vse dogovorjeno, in da ni več daleč čas, ko se bosta kralj in kraljica z drugimi člani svoje rodbine pre-e!i!a v kanadski dominij. Toda. kakor reč m;-. Kanadčani nočejo »» tem razprav jati. Tak dogodek 1>; namreč pomeni!. »la je začela Augliji -la-ba presti. T»> hi porazno vplivalo na vse prebivalce ki tr»l-lin zaupajo v zmago angleškega orcž*ja. Ce jo bil sklonjen kaksi n tozadeven dogovor nuj»l kanad- ameriška armada. Novi bombniki morejo leteti s polnim tovorom bomb na polovica Anglija, n-ka pmlmest ja. < 'asopisje poutlarja, da b»> angleška vla»la črtala v Angliji. dokler bo lo še kakšen vojaški oddi lek bi anil zadnji košček angleške zemljo. •Aug oosvetovanja tikala tudi Rumunske, kajti Hitler je sklenil napraviti iz Romunske nemški protektorat. V ta namen potrebuje dovoljenja sov jet ske Rusije, kateri sta Rim iiuBerlin pripravljena dati v zameno nekaj koncesij. Razpravljali bodo tudi o odnošajili med Japonsko in Rusijo ter Rusijo in Italijo. Hitljr in 4'iauo prav gotovo ne bosta razkrila ovojih resničnih namenov ter ne bosta skušala pridobiti Rusije niti za os išče, še manj pa za vojno, prav dobro vedoo, da bi Rusija vsak tak predlog gladko zavrnila. Nedavno so po vsej Rusiji praznovali obletnico boljše-^'ške revolucije ter ob tej priliki odločno poudarjali stre-nljenje ru^ke države po miru in nevtralnosti. Hitler in Ciano ne bosta zahtevala od Rusije drugega kot "dobrohotno nevtralnost", ki jo že itak dosledno izvaja JZZ'1 Jh Jenitve liennpadalne pogodbe z Nemčijo. N'dvomilo bo Rusija tudi naprošena, naj skuša tako vplivati na Turčijo, da bo pustila Grško na cedilu ter so pridružila osišču. t'e Rusiji to ne bo uspelo, je fašistični napad na Turčijo neizogiben. V tem slučaju bo morala Rusija pozabiti svoje obveznosti napram Turčiji ter dovoliti Nemčiji in Italiji vse, karkoli se jima bo izljubilo. V kratkem povedano: V Berlinu se zopet sklepa politična kupčija, in Hitler bo že poskifoel, da se Molotov m bo vrnil v Rusijo praznih rok. Naj se berlinska posvetovanja končajo tako ali tako. za Loudon in Washington ne IhhIo prav dobrega pomena. V Londonu in Washingtonu so bili namreč zadnji čas precej trdno prepričani, da bo Rusija zapustila fašistični tabor ter se vrnila k demokraeijam. Ob praznovanju obletnice rusko revolucije jo ruski i»o-slanik [Majski namignil angleškim in ameriškim diplomatom marsikaj ninogoolx poročano v tem listu, priredi slovensko pevsko društvo "S ovan" velike svojevrstno prireditev, in sicer prihodnjo nedeljo dne 17. nov. v Slovenskem Nar. Domu na 2"»:? Irving Ave., v Brooklynu, N. Y. Začetek ob uri polol-dne. Vstopnina .*>."> centov za osoflbo. Otroci v spremstvu staršev so prosti vstopnine. 'Za to prireditev ali "Marti-novai^c" ima "Slovan" pripravljen blodeči program: "Slovan" zapoje pod vodstvom Mr. 1. I (mleta sledeče pesnili: 4 i Vasovalec", "'Potrka ' li na okno." Nate bo zapel Mr. John Potušok, starosta novrvor-*kih pevcev kuplet: "Sem fant vesel in zdrav in ml'ad." Nato zopet "Slovan* 'poje: "Luci-peter Ban", ter "Moj dom." Nato'bo prikazan fibn "Slovanov piknik" in "Sliko rz Dnnn-žal", zatem nastopi duet s pesmijo, odnos n o smešnim kuplo-tom "čevljar in krojač," nato pa so bo vprizorilo točko 'Mar-tinovanje* k petjem zbora in nastopom sv. Martina. V po-sebni točki na tej prireditvi nastopita Miss Em-iiru Oranduč in Mr. Eddie Miholič, zaigrala par klasičnih komadov v duetu na piano in harmoniko. Dragi rojaki in rojakinje \v. Gieater New Yorka in okolice kot razvid i te iz zgoraj označenega lepega svojevrstnega programa, se vam nudi na tej "Slovanovi" prireditvi več vrst razvedrila. iVi imenu slovenskega pov. društva "Slovan" vam kličem: Pridite v obilnem .številu! £» pevski ni in sobratiskim pozavn vem, Anthony Svet, tajnik. 1.600,000 INDUSTRIJ ALNIH NEZGOD V LETU 1939. PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigarni Slovenie Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. VSTANOVLJEN L. 1893 Peter Zgaga NAK, JUNAKI PA NLSO . . Število delavcev, ubitih ali ranjenih na delu, je bilo večje kot v prejšnjem letu, vendarle! tendenca indiustrijalnih nezgod od lota 1934 naprej kaže navzdol. •Število delavcev, ki so bili 1. 1939 poškodovani na delu, jo znatno večje kot ono za 1. 193S, kar pomen ja, da nas čaka se veliko dela na polju Vzgoj" za industrijaino varnost. Zgornji podatki so razvidni iz n oda \ nega izdanja Labor Information Buletina, kjer je. bilo objavi je- ter bosta'no poročilo urada za delavske statistike. Vendarle od I. 1934 se jo število smrtnih nezgod zmanjšalo za eno tretjino, stal-Po programu prosta zabava j nih poškodb za več kot ono in ples. Godbo za ples preskr-(tretjino in začasnih enesposob- vnrna v tej deželi, kar jo tudi bila <* naslanjajo na poročila, dob-99.(M)0 na več kot 109.iHM) in za-11 jena od 19,423 tovarniških in- Večje število delavnih ur v večini industrij, jo imelo za po-sledico razmerno večjo število nezgod. Na drugi strani jo nianj dela imelo za posledico manj nezsrod. (Statistike federalnega urada Dokler je kolebala med dvema stoloma, je delala s Severno in Južno Ameriko ter z drugimi kraji sveta dobro kupčijo. Deloma s svojim, deloma z nemškim denarjem je kupila vse, kar je bilo naprodaj. Angleži in Francozi >o se pa naposled naveličali to njene li-eemorske vloge. Odločno so za litevali, naj pove, s kom je praivzaprafv : ž njimi ali proti njim. Y svojo največjo žalost in zadrego >e je morala Italija (Leta 1938 jo občinski svet rltM,J,ji<* odločiti ter se ofioi-mosta Val d'Or ob težil alder- Jelno pridružiti Nemčiji, mana Rome Dumai-a raznih I Hitler pa menda pozna ita-nepoštenih dejanj, ki jih je ha- |[ij«nsko armado in italijansko je zagrešil v škodo mesta. Mesto toži za odškodnino časna onesposobi jen ja, ki «o trajala vsaj on dan. so narasla od 1,260,000 ti a približno 1,47S,-000. Ubitih in ranjenih za vs« leto j«» 'bilo več kot Ui00,000 skupaj- Največje število smrti in poškodb so je pripetilo v gradbeni industriji, kjer je b;lo ranjenih 405,000 delavcev, izmed njih 3.500 smrtno. Tovarniška industrija jo* bila druga z 000 uozgrxlami, od ka+orib io bilo 1.600 smrtnih. Poljedelstvo je stalo tretje v redu s 257,000 nezgodami. vštrvši 4,300 smrtnih nezgod. Ako vzamemo za podlauo število nezgod za milijon delavnih ur, se po uradu za delavsko statistiko pokaže, d;i o-brt -d revo s oka ,je najbolj ne- dustrij in 7.571 obrti, ki niso tovarniške. pa -znaša okoli $1(J0,000. Med mrtvimi je 6 žensk. Pri .razstrelbi v Trojan Powder Company v Allentown. Pa., ki iz. K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi ilan ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojaonila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jed note, ali pa na: GLAVNI URAD 351-353 Ko. ChicagoJStreet, Joliet, Illinois EN KLOBUK, TROJE ČLOVEŠKIH ŽIVLJENJ. V rumuiiski vasi Corabiji so jo primerila svojevrstna nesreča. Šestnajst letnemu kmetov-iskcrthi sinu Vasiliju Bančinu jo veter odnesel klobuk. Pokrivalo je odletelo v rov za vodnjak ob cesti- kjer jo že davno usahnila voda ter ni bil ver v uporabi. Fant se jo spustil v rov, fla I »I poiskal klobuk. Ko ga ni bilo nazaj iz rova, so jo za njim napotil njegov 27 letni brat. Tudi njoga ni 'bilo več na izprevid. Naposled so je spustil v rov Še popotni tovariš oboli fantov. 42 letni Georgo Oilta. Niti on >•• ni rešil iz za-pušr-cnogn vodnjaka. Vsi tri jo so umrli omamljeni od stru-poni'h plino'V. Oumai« jo oil orno tajil vsako krivdo, ki nin jo pri sodnij-ski obravnavi rr»- ni-o mogli dokazati. . Po d< Igotrajnem juorrsii. ki jo veljal vrliko vsoto denarja, je Iti! Dumais oprošeen in raz-breiiK»n.ion vsake krivdo. Možak piavi, da je proces -iln^i škodoval njegovi rasti in vplivu tor zahteva primerno odškodnino. To dni jo vl«;r/il proti mostu Val d'Or tožbo za dosot tisor dolarjev odškodnino. Argentina želi najeti veliko posojilo Ponova izvolitev predsedniki! Roosevelta jo tako opoaru-mila argentinsko vlado, da j" poslala v Wash i n izbruhu evropske vojne ni dosti brigala, kaj se dogaja in kaj se bo zgodilo v Evropi. Nekaj uličnega je bilo opažati tudi v Zdr. državah. Niti Kanada uiti Amerika Me ni prav posebno zanimala za usodo Avstrije, Cehoslova ške in Poljske. Nemške trume so pa prodirale in osvajale, kar jim je pri-ftlo .[hmI roko. Padla je Norveška. Danska se je vdala brez boja. Padla je Belgija, Nizozemska. In Naposled Francija. Padec Francije odprl Ameriki oči Borba za trajata samo do sklenitve miru v Qv ropi. CHh? deželi sta spoznali, da imata mnogo skupnih ciljev in skupnih interesov, ki jih moreta gojiti izključno le v medsebojni slogi. see. Kegist racija se je izvršila brez vsakih težkoč in neprijetnosti. Kanadski parlament je do-nolil 700 milijonov dolarjev za vojne stroške. To je za Kanado presneto dosti. Na vsakega Kanadčana pride $G4. Pritoževanje nad davki je splošno v navadi. Kdo se ne pritožuje čeznje! Pomisliti je pa treba, da so v Kanadi davki res davki, pritožb je pa presenetljivo malo. Brez najmanjšega mrmranja bo plačalo nad en milijon delaivec prvič dohodninski davek. Dva odstotka vseh mezd gresta za vojni davek. Izjeme ni nobene. Vsak, ki dela za »lena r, mora plačati ta davek. Nadaljni davek morajo plačati samci, ki zaslužijo $000 na leto, in poročeni moški, ki zaslužijo $1200. Celo na kruh so LONDONSKI GASILCI IMAJO MNOGO DELA Meseca junija se pa ni samo vzbudilo zanimanje za Francijo, pač so se pa začeli ljudje v Kanadi in Združenih državah vsi zaskrbljeni vpraševati: — Kaj bo, če Ih> šlo tako naprej kot se je začelo? Kaj, če pade Anglija' Kapitulacija Francije je povzročila v Združenih državah in v Kanadi temeljito izpre-mcmho. Deželi sta se preko noči zavedli, da sta navezani druga na drugo. Spoznali stu potrebo tesnejšega sodelova-nja. To spoznanje je rodilo pre »enetljive sadove. Danes sta Amerika in Kanada tesno združeni -proti vsakemu vna-njeniu napadu. Pa ne samo združeni. Tudi {pripravljeni sta nanj. Podouiačc bi se reklo, da j^ Kanada zavihala rokave ter se z vso vnemo lotila napornega dela. Da je bilo to res na-'1 porno, boste razvideli iz naslednjega. Država terja Meseca junija se je začelo zares. Kanadski parlament je [naložili davek. Marsikdo raje odobril predlogo za konškrip- sam zvija cigarete, ker so ci-cijo premoženja, industrije iugaroto v zavojčkih zaradi dav-dela. Odredil je tudi, da šejka predrage, mora registrirati vsak Kanad- Celo časopisi morajo plačan (moški in ženska) ki je do-1 čat i davke. Davek je \x centa polnil 1(>. leto starosti. j na list, ki se ga proda za dva Mont real ski župan Camilli-I C?nta\Ce J7»čuiiamo še pošt-,, . . . . l4 ;nino, ima list, ki nima dovoli en Monde se )e temu uprl. De- , . , , .. ' 1 dohodkov od oglasov ali pa jal je, da parlament nima .pra-jinožnost »pridobiti kaj novih vice glasovati za kouškripci- j naročnikov, (ker v množini je jo, ter je pozival ljudi, naj se : samo mogoče izdajati za zmerne registrirajo. Policija ga je 'cuno) težko pot. kratkomalo aretirala in ga po-i DALJE JUTRI Londonski gasilci morajo biti noč in dan pripravljeni, da i; redo ga-it požar, ki so ga zanetili nemški bombniki. Njihov posel je zvezan z veliko nemarnostjo, kajti gasiti morajo večinoma tedaj, kadar najbolj ; tidajo nemške bombe. KANADA ZADOVOLJNA Z IZIDOM AMERIŠKIH VOLITEV Poročilo o zmagi ameriškega predsedika smatrajo mnogi za najugodnejšo novico, kar jih je dospelo v teku več mesecev v Kanado. Kanada je nestrpno pričako-vala izida ameriških volitev. In k:at izvoljen z; ko je do-pelo poročilo, tla je bil Vsled tega ni postal Mr. Roose-predsednik Roosevelt ponovno; volt le predsednik demokrat ič-i-zvoljen, je zavladalo po vsej ne stranke, pač pa preds« dttik Kanadi veliko zadovoljstvo, vseh ameriških strank. Slovsurudi v JiaruadL POKOJNEMU PRIJATELJU V SLOVO Mnogi so izjavili: "To je najbolj ugodna novica. kar >tno jih dobili v teku i zadnjih mesecev." V Kanadi c*o bili mi m reč pre- i pričani, da bi v slučaja izvolitve Wendell L. Wiilkieja za-1 kasnili mnogi načrti in bi liroil | sosedoma, no bilo potrebnega ode i ova n ja. Navzlic temu je \ tem časopisu jo bih; /.•• po- n;i n iti v -'ari kraj- P<» i ijate-1 movini }> vodno hrepene!, ker predsednika. j ja j,, da jnega sorodnika. Al-j:e ;>a zadnje čase vsa Evropa binn Cerovška. doma iz (ior. tako eudn» razburkana, jo pa Dub-, >\. hah pri Kr-jkem. ka-j vedno čaka1 ugodnejših časov, ti'1-i preminil dur T». okto-i kator'h pa siromak ni pričakal, bra 1P4'> v bolnišnici v Ton n-. Preselil s«* je v večno domovino. Unt. Can. ! no. k j r ni muko, n«* trpljenja. \ dolžnost si štejem, da A »elifr-tn na »sorodnike v A da b: nudila [miiiiim- ogro- '* Moja želja J' . Lmi'in narmlom v' njihovi borbi V'm ,".,toni 1 m~hvk w proti ....... " Naroda * in da natanen Ktatuiani. SLADKORNA PESA SE JE DOBRO OBNESLA V Winnipegu bodo zgradili dva milijona do- ;bil° kanadsko prebivalstvo i j ii-ii veselo W illki«'ieve«ra zatrdila, larjev vredno tovarno za predelovanje slad- |da bo tll
  • l)a dahil° hldi '°>r)0° odkar jo Anglija napovedala j'»««Jaljiijih fannerskih delav- Nemčiji vojno, Kanada pa — Prebivalstvo Surburyja naraslo Vernin Directiries Ltd. izda v.-ako loto seznani prebivalstva po mestih in naseljih, in iz letošnjega seznama je razvidno, da prebivalstvo mesta Sudburv prosenotliivo narašča. Letos ima mesto 34,695 prebivalcev, dočim jih je iimelo lani 32.895, loto prej pa 30,100. V dveh letih se je torej število prebivalstva povečalo za 4,195 oseb.. VŠevŠi Copper Cfiff, Minnow Lake, McKim in Cratchbelle je. v okrožju štirih milj od vogala Durham in Kim Streets 42.100 prebivalcev. To je potemtakem eden najvažnejših trgov v v.-em kanadkkeiil dominijn. Copper Cliff jo inie! leto« 4,175 prebivalcev, lani 3,910, predlanskim pa 3,892. kot da je vse to nič ne briga. Ko je pa dos)>elo poročilo, da je mogočna Francoska armada deloma ujeta, deloma se ijHi v neredu urnika, ko je naznanil radio, da je padel Pariz. po se pa Kanadčanom hipoma odprle oči. Sprevideli so, da se ne bore za Anglijo, pač pa za Kanado, kjer lahko žive Angleži, Francozi, Nemci in U-krajinci drug poleg drngegn, kakor svobodni ljudje. Manitobi pridelana pesa ima 16 odstotkov sladkorja, potemtakem le nekaj manj kot ga ima pesa v provinci Alberti, kjer jo pridelujejo že dolgo vr-r-to lot. V Alberti so letos zaslužili farmerji 1.250,000 dolarjev. Njihov pridelek sladkorno pos-e je znašal 225 tisoč ton. V Winnipegu je bila ustanovljena Manitoba č>ugar Co. Njen predsednik G. H. A ikons je prepričan, da itna sladkorna Nadal jno kanadsko vojaštvo dospelo v Anglijo Angleški radio poroča o treh bataljonih (enem regimentu), ki so dospeli v Anglijo pod povelj-tvoni brigadnega generala Elliota Pagea. 'To so bataljoni z osrednjega Ontaria in zapadnega Queibeca. V Angliji je prevzel nad njimi poveljstvo generalni major V. W. Odlum,. poveljnik 2. divizije. Poveljnik jih je pozdravil ter rekel, da se za vojaško službo nedvomno bolj usposobljeni kakor vojaki 1. divizije, ki so takoj po izbruhu vojne dospeli v Anglijo ter so se udeležili bo- kanske zmago deležna Angiija vse pomnx'i <><1 strani Združenih držav. (V kratkem se bodo začeli v resnice vat i načrti za skupno obrauibo proti vsakemu morebitnemu sovražniku. Med njimi bo izelo pomembna široka strateška cesta, vtfdeča iz Ztlru-ženih držav in iz Kanade v Ala-sko. 'Ves čas ameriško volilne kampanjo jo živela Kanada v precejšnji negotovosti. Zdaj jo na jafenem, . •Mitchell Hepburn, ministrski predsednik Ontaria, je rekel: "'Mr, Roosevelt je eden največjih prijateljev, kar sta jih imeli kdaj Kanada in Anglija v Beli hiši. Novica o njegovi ponovni izvolitvi bo ugodno vplivala na ves angleški imperij. '"(Glede izida vojne >i nisem nič več v skrbeh. Naravni viri ameriškega kontinenta so neizčrpni. Prav laliko so nam bo bori t i se do popolne oslabitve diktatorskih sil. * "Zdaj na* nobena stvar več ne skrbi. Zdaj nam je zmaga zagotovi jena.'J IMATE 2E TA PRI ROČNI ATLAS? V teh kritirnin rasili je vsakemu ritatelju dnevnih vt"-ti potreben fa priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po najnižji eeni. — Naročite ga še danes! 'tilasji j m. riki. kateri bo>t» imeli o-je spo- pravka z njegovo /.jipu-eino. da pesa v Manitobi veliko bodoč- jev na francoskem bojišču. Laskave besede William Aberharta "Ponovna izvolitev predsednika Roosevelta jo dokazala, da je ameriSki narod odločen nadaljevati svojo borl>o za progresivno reformo. "Amerikanci znajo ceniti veličino in državništvo v javnem življenju, zato so pa tudi zavrgli vso tradicijo ter tretje izo-1 i "t i Franklina D. Roosoelta zfi predsednika. Mr. Roos-oelt jo prvi Amerikanec v zgodovini Združenih držav, ki je bil tri- Velikost 9H i 14H iniev 48 velikih strani; 32 liarraniti zernljevidoi' tujih držav in 9 zemljevidov Zdr. držav in zastav vodilnih držav ; 45 svetovnih slik popolnoma o- zna penili; Zanimivi svetovni dogodki. XajnovejSi zemljevid kaže celi svet in tudi: RAZDELITEV POLJSKE MED NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE ' PRIKLJUČITEV ČEHOSLOVA- ŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO RUSKA MEJA Cena 25 centov PoSljite svoto v znamkah po 3 _oz. po 2 centa. Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite z atlasom in ko ga izpolnite in pošljete k izdajatelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujočih se držav, kakor bodo preme* njene po sedanji vojni. Naročite Atlas prt: " GLAS NARODA" 210 WEST 18th STREET NEW Y0BK. N. Y. mu po-tavimo primeren nagrobnik. Prosim, da pride eden a*: drugi v Tfoonto. <>nt., da 1k> vsaj videl, kje p*»«*iva nas t m-poza bn i ,p«>kojni APnn na Mt. PIea*ant pokopališču. Snivaj mimo -v« je večno -panje, drairi mi prijatelj v taji grudi. Sponrin na tebe mi ostane ohrani'n do poslednjega diha življenja. Vsem pri'/adet;iu mojo iskreno soža jo. Jobn Corovšek. POZIV ČLANOM < 'lanstvo društva v Kirkiand Lak>- ročim hoiezni in smrt pokoj nikovim, stnrišom. l»! «it' m It? so-r-tran: \* stari domov'id. *«•! nnifigiin snrrxlitikoni \ Aim*: -ki. katerih naslovi pa m' ni-'» znani, da vam i»i osebno |»i-al. ehno >tariši, kako da |viis ni p'oj uhvistll. da je ho [lan preko leto dni. Sam -co mu <-v> toviil, da naj vas c»bve-jsti. kar mi jo pa enostavnr» <»d-j kloni . namreč ■/. gotovo nade-• jo. da (»zdravi ter. da va- 10 i/."li informirati o žalostni n(l l\'Ioi svojo bolezni. Poskuštri Jsino na v>4» mogočne načine, Usa zdravniška vediuist je la zaman. Afučila u;i j«- v rud niku pridohliena. takozvan;; "siIikozaT'. kateri je končno po< 111 Lie!. Znano mi jo. da v;ir bo presenetila tiižna in žalostna ve-t o ixiiTithi dobi-evra in vas ljubečega sina. brata in -urednika, kateri vas je vedno ljuhil ter vam pomaga', da lahko rečeni da je prav malo stari še v, da imajo tako dobre, zveste in pametne sinove v tujini, kakor je bil vaš, nam nopozabljen pokojni Albin. Težka, nikdar pozabim izguba je očetu in materi za svojega otroka, katerega sto poklali s pridnimi in delovnimi lokami v tujino, da si poišče holj-šo srt čo. kot jo je imel v domovini. katera mu pa ni bila naklonjena, pač pa je zahtevala od njosra, ga objela in pokrila tuja mati zemlja kanadska. Xe-opisno težko izgubo občutim tudi ja/ ter pogrešam poštenega, zvestega in nenadomestljivega prijaelja, kakor mi jo bil ]>okojni Albin, ali tolažim se z zavestjo, da nam jo usodna mera življenja odločena že ob rojstvu, neglede na to, kje živimo. Pokojni Albin je bil mirnega vedenja, modrega značaja in plemenitega srca, vedno in/„ . .. , . * i . i ;l\o obnovite naročnino, posni- povsod nadurnega m napred-' ' r ' nega mišlenja in kot takega ga močno pogrešamo vsi njegovi prijatelji in organizacije, v katerih je bil zvest in marljiv član. Pred letont dni je bil naine- -Bled" št. mi i ,aK-*, < >nt.. -e o-pr.zarjr. na točko 124. društvenih pravil, str. *21. pod (d), da se bolj redno udeležuje rednih mesečnih sej, ker po sklepu zadnjo redno sejo z dno 13. oktobra 1!*40 s bo vodil imenik članov na dništvonih sejali, in kdor iz stane brez zadostnega vzroka dvakrat zaporedoma od -oje, plača *2."> centov kazni v sklad Družabnega odbora. Pravila -o sedaj na razpolago pri tajniku in je tudi dolžnost vsakega člana, da si jih preskrbi, da se bo potem vedel ravnati po njih. Joe Francelj, tajnik. NAZNANILO Da se omogoča bolj hitra odpošiljatev lista v Kanado, je nam Davčni urad Kanade privolil plačati davek na list naravnost v Ottawi, namesto da prilepljemo na vsak posamezen časopis oz. na neoje skupino potrebne davčne znamko. V>i poštni uradi v Kanadi so bili o tem informirani, in mislimo, da 1k> s tem vsaka zakasnitev odstranjena. le še posebej 25 centov za priročni zemljevid, ki je nujno potreben, ako hočete natančno Cediti današnjemu razvoju vojne. "«J LAS NARODA"-New York" * "" J^eanesday, November 1 3, 1940 VSTANOVLJEN L. 1893 —: Roman. Spisala: MABIJA KMETOVA. ==40===^ Ce le re> ni vse skupaj šala in ironija? To bi bil že cinizem! Res, čudila sem se pa že dolgo, da traja nuna l jubezen toliko easa. Saj ni Tina take vrste človek in tudi Pire ne. Morja je pa Andrej izvedel kaj? In bom jaz le plašč -za to mešanico? Ali pa je res, karti šipečejo, da .je bodoči otrok Pir-eov? Iti '>e zato umakne Pire pozo riše a, da bi odvalil sum s sebe? No, dragi moj gospod doktor, v take račune ne pojdem. Tako neumno dobra pa -*pet nisem." Se je pogledala v pismo in dejtla končno: 44Bom videla." Popoldne je prijel sam Pire. Meta ga je ironično pogledala in se nasmehnila, rekoč: i4Ze dolgo vas ni bilo pri meni. Kaj jo novega?" Pine je *edel in vprašal: 44Pismo ste .-prejeli?" 44Kaj, radi tega?" se je navidezno začudila Meta. 4'Seveda." 44Zakaj nadaljujete svojo neokusno šalo? Mislila sem, da me poznate bolje in me više cenite." 14Pa kako? Kaj sem se zmotil v vas? Pa čemu vse uv*odno '»esode! Odkrito mi povejte in odgovorite na pi-mo." 44Vi kar zapovedujete, go-pod doktor. — Povejte rajši, kako je Tini. Kaj Še ni?" 44 V teh dneh l>o. A jaz tem zdaj tu in ne oiuli. Odgovorite." "Pa ste tu in ne ondi? Tu ste, seveda " "(''emu se izmikate, Meta?" "Torej jo bilo vašo jvrino resno?" 44Sami veste, kakšno je bilo." 44Kaj vas je napotilo k takim besedam v pismu? To hočem ved« ti na v-ak način — in vso re-nico — potem vam cdgovoi im." "Zakaj ne. Kar izvo ite poslušati." V kratkih in jedrnatih besedah ji jo lazložil ves položaj lit Meta >e j«« čudila, da je bilo \>c lako dosledno risnično in naravno in tako otroško preprosto in je dejala: 44Niste zaman jezični dohtar." Pire -e je nasmehnil in mirno povzei: 44Torej razumete, da v prišlo v-e samo od sobe. da ni tu nekake prisilj<>nosti, nikake žrtve, nikakih skrivnosti. In hi bin, škoda, če mi odrečete; živeti morate vi in živeti moram še j*iz. kakor je zapisano v najinih začetkih — in ker j^ torej življenju pted na n tii toliko in toliko, čemu bi -i ne ur«iii a. kakor najlcpM* kaže"* 44Vam!" je <«d\mila Meta 44Pa tudi vam! Sodim, da vn#s prav vidim. Br«*i ovinkov, t»k«» |M»|Milnomi naravno mi zd: vse to, da se mi -koraj £koila Juli Vvh teli 1>omi1. Iii ker M'iii že včasih hodil večkrat pečivat k vam in M-in "i pri vas zan* vedno txljHM-il — čemu ne l»i } m »."i vala skupaj?** •4Kakor v grobu, menite?" "To m* pride." "Torej živ grob?" "Nalašč govorile tako. Saj va- poznam in vam vidim v duMi. Sivi irrohovi ro že zadaj. Zdaj piide ravan. Mir, enakomeniost — vse brez valov in vrtincev, bnz vsakršnih sentimentalno>ti in opoiuo*ti in zaljlibljt nosti, če hočete." *4Hvala Bogu." je dejala Meta. "Že sem ba!a, če mi boste začeli rav.kri vat i svojo vročo ljubezen in tako dalje." "Za take -tvari vas pa ror? previsoko cenim, in mii tudi NAJIDEALNEJSl ZAKON: Nevesta 20, ženin 30 let. Ravnatelj sociološkega zavoda v Los Angeles, Cal., dr. P. Rahoor je prišel po proučevanju 10.000' primerov k zanimivi ugotovitvi o zakonskem življenju. Sloveči učenjak jo med svojimi opazovanji ugotovil, da odpade na 500 zakonskih zvez, sklenjenih iz ljubezni, samo 140 trajno srečnih zakonov, 360 iz ljubezni sklenjenih zakonov sploh ni prineslo zakoncem sreče, po kateri so hrepeneli. Po temeljitem proučevanju poedinih primerov je prišel do spoznanja, da večina iz ljubezni sklenjenih zakonov ne more biti srečna, ker zastruplja življenje zakoncev ljubosumnost. V začetku ljubosumnost obema zakoncema laska, pozneje pa postane težko, sčasoma naravnost neznosno breme. malenkost, ali da bi se za vsako malenkost prepirali. Pozneje se pa izpreniene, vse to začno zanemarjati, v njih se zbudi hrepenenje po oblasti nad drugim in to je začetek zakonskega pekla. . Kar je vse v življenju minljivo, jo minljiva tudi ljubezen, pa naj bo še tako vroča. Gola fantazija je govoriti o tem, da bi moglo biti trajno srečno na večni ljubezni zgrajeno zakonsko življenje. Nasprotno bi 'bil tudi brez ljubezni srečen isti za kon, v katerem živita zakonca kot dobro vzgojena, vlhidna in izobražena človeka. Velikega pomena za zakonsko življenje je vprašanje, v kakšni starosti je zakon sklenjen. Splošno se smatra, da mora biti ženin nekaj let starejši od neveste. To naziranje vlada po vsem svetu. Ljubosumnost so pokaže naj- Rahoor so jo pa prepriča'. prej pri ž o ni in njena ljubezen so začne tudi prva ohlajati. Mož delj ča?« prenaša izbruhe ljubosumnosti, ko pa se tega naveliča, se temeljito otrese blodenj o ljubosumni ženi m zakonskem' življenju vobčo. Žene ne prenašajo tako dolgo nergavosti ljubosumnih mož. ujihova ljubezen so kmalu o-hladi. Ameriški učenjak so je zanimal za .">00 jz ljubezni sklenjenih zakonov in ugotovil je. da *e je polovica zakonov ločila v prvih diwtih letih zakonskega življenja. V drugem do-setletju je bi o 7o ločitev. Sedeli! ž n je v navalil l jubosumnosti dejansko napa Ho može. 22 mož je zagrešilo razna kazniva ilejmija da so lahko zadostili vrtoglavostim >v» jih žen in vsi so ptišli v zapor. . Med njem j« naravne -mrli. Profe-or pa ne omenja, ali jih j - znlndi-žil v '/nam -rečnih, za k« 11-k i h zve/. Ijuluv.ni, r.e moremo pričakova-' ne Imi kalilo zakon-ke «.n «V Pošljite nam ( in mi vam bomo pošiljali 2 meseca "Glas Naroda" in prepričani smo, da boste potem štabi naročnik. ROMANI Karol Maya Zdaj lahko našim citate- ! ljem postrežiino s vplatnu ^ vezanimi knjigami tega fcl znanega romanopisca. I da je povsem napačno. Razlika v starosti onega :i!i dveh let ne zadostuje. Najidealnejši je zakon, kjer jo nevesta stara 20. ženin pa 30 let. V mlajših letih sklon ji na zakonska zveza se kmalu razdore, ali pa vsaj ne prinese trajne -reče. Pojasnilo lahko najdemo v zelo enostavnih naravnih zakonih. Recimo, da vzame 24 letni mladeič za ženo 20-letno deklo. Med zasliševanjem (Vz Hi let bo ona stara '><> let.' telefonu naznaniti, on pa 40 let. Moški pri 40 !e-|klieo našli in da se tih je mnoiro mlajši e»d žensko neki bolnišnici. I II II OSTUDEN ZLOČIN V NEW YORKU (Nadaljevanje s 1. strani.) Neki premeteni detektiv si je izmislil neobičajen trik. i je dal po >el >em jo v klet, jo vrgel na kup premoga in jo začel davi-dal po; ti. Dekletce .»«• je vztrajno brala so de- nilo. Tiščal sem jo za vrat, do-nahaja kler je bilo kaj življenja !v nji. _.__j Skupina 3. knjig—$5. | SUŽNJI—1. K.V!HfA lV".l strani. Knjiga vsi-bnje; £ Konji in ljudje v svetu; V K grobnici in po puščavi; Bele S sužnje. k ' $2.00 K SUŽNJI—2. KNJIGA <;ir_' strani. Knjiga vsebuje: V levjem brlogu; Jezero kro- J kotli lov; Abu Ilamsa Mi ju; OI> J ravniku. $2.00 S SUŽNJI—3. KNJIGA tvariia j napeti, da ga je to ]»oročilo odšel v svoje stanovanje, kjer človeka tako. da - ženska raz-: -,,raVj|0 s tira. i M.m jzl,n tri steklenice piva. i vije prej. 17 letni mladenič je, _ fvipeljite mi duhovnika. Pozneje sem šel Še enkrat po s,, nravi otrok, medtem ko je _ jV vzkliknil, — in vse Imin 1 gledat. Truplo je bilo medtem i d-kle ze dama. i e torej žon-j ska prej dora>to. tud pr< j od- .» .. , , • / L iii- 1 "Ve«Ial j< evete. I o -e lahko izravna v, BELA REKA •£.'1 -Irani. < slikami. Vsebina: Dvojnik* Pred vojnim ^Hli-ieetn; Ob Iniguaju; (rtv mi*- * IJ S2.00 5 DOLINA SMRTI S ICI strani, - slikami. V—bina : Mis* Alma; Deniš; Spletke in zanke; Pekel. SOItOI .I \H IN KOZAK r- Mru.i, s slikami Kozak ^It-vilka ilrx-l; «lu; Ob Bajkalskem bnfflirt. piofe-orjevim opazova- zakoii-kem življenju z večjo i«- umrlo zakoncev staroct»o razliko. Oe je mož . lO do 1 «-t umno*l kakor stara re-niea, da na p-vetu prave >reči» -ploh ni. Tinla i.-staninw> |»ii opazovanju in ugotovitvah prof. Ra-hoora. Po njegovih dognan jih o sn -či v zakonskem življenju ne odloča niti ljubezen niti gospodarske razinoro, temveč zdravi živci. Neben položaj v živi je- ni več do tega." "'.Tudi meni no. Že zdavnaj sem otojiela za vso to osam-'nju ne zahteva toliko potrpež Ijeno-t. In res, počivat bi tudi jaz hotela. Pravzaprav pa Ijivosti, požrtvovalnosti in sa- počivam že dolgo.'* 44Vem. In čemu ne bi počivala skupaj, va»s vprašam še enkrat!" "Čeprav me jezi, da vam moram priznati tole, vendar priznam: pametno je res vse skupaj in nič smerno." "Torej ste mi zdajle že odgovorila. Hvala vam." Pri Gornikovih ie bilo vse v silnem nemiru in prieakova-uju. Andrej ni vedel, kaj bi ]H>čol; tekal je iz sobe v sobo in neskončno se mu je smilila Tina. ki je bila v strašnih mukali :n bolečinah. Zdravnik je bil '/.o obupal in je dejal Andreju: "To ali ono: ali hočete, da živi gospa — ali otrok. Oba pa ne bosta živa." "Moj Bog!" je vzkliknil Andrej, "do cl>oh mi jo." ' <4A to no gre in je ne mogoče." Poslali so Še po dva zdravnika. Tn vsi trije so bili istega mnenja. Tn reišili so Tini življenje, moško bitje, ki jo prišlo na svet, pa jo Imelo vse zlomljeno ude in jo koj umrlo. Tudi Tini je Še le motim brlela lučka življenja in je bila kakor mrlič; toliko, da so mogli -jjoznati, da je res še živa, a več dni se ni zavedala :n tudi radi nje so bili zdravniki že v težkih skrbeh. Tn nastopila je huda in dolija bolezen. Andrej eo je čudil, da ni znorel. Kar jo prestal v tem času, je bilo toliko, če .hi nm bd kdaj pravil kdo. da bo še vse lo prene-el. ne bi mu bil verjel in bil dejal, da kaj takega pač pre-sojra č oveške moči. No lo, da jo bil oh otroka, ki ga je bil tako željno pričakoval, tudi Tina je medlela več mesecev med življenjem in smrtjo in dobro je vedel, da no bo nikdar popolnoma ozdravela. Mati ji je -tregla in jo bila zdaj ref* neobhodno potrebna pri hiši. Vanda je bila prišla, topila so je v solzah, ko jo v i de'a i ako trpljenje. oii»enom pa je jasno spoznala, da je življenje strašno, čeprav .je bilo še celo pred njo. In prav zato jo začutila neko grozo v seJ»i in je trdno .-Klenila, da ona no pojilo na tako pot. Andrej so ji jo čudil, da je bila za svoja leta tako rosna in razumna, pa je končno uvidel, da to pravzaprav ni čudno, saj njena mladost ni biia prav nič lopa in je bila ves čas brez doma in brez ma-tore. Vendar jo je silil, naj pusti šolo in samostan in r?e predeli za vedno k njemu, a Vanda ni hotela «lišati o tem. "Molila bom za va-," je dejala, "in to bo več, kakor če bi bila pri vas." Andrej je ni razumel, a ni več silil vanjo. . ( Melanija je prišia večkrat obiskat Tino, ki se ji je le na-gmehnila in ni govorila. Neko? pa ji je dejala: "Zdaj pijem, pijem — eirtrt."^ . l {Nadaljevanje prihodnjič.) _ka_jflS&g jr.' * • - •• - mozatajevanja kakor zakonsko življenje. Ker pa more imeti vse te lastnosti stalno samo člo1-vek, ki ima izdrave živce, lahko trdimo, da jo srečno zakonsko življenje v prvi vrsti vprašanje živcev. Zakonci so včasih siree-ni, zlasti v začetku skupnega življenja, ker se drže. v medsebojnem občevanju še pravi!', ki so naravnost zakoni srečnega zakonskega življenja. V začetku so zakoni prijaizni. pozorni »n potrpežljivi, pred napadi drugega zatiskajo oči in izogib-1 jejo se tega. da bi delali drug drugega odgovornega 7.a vsako /akon-ke zvez«* no-d m!a«l« niči in ieer lahko outoži še mlad«. toda mladenič naj «-e n<- ožei;: premlad, pa naj bo >e tako zaljubljen. .sicer se prehitro naveliča zakonskega jarma. Zanimivo jo tudi opazovanje, kdaj so zakonci najbolj nagnjeni k ločitvi, ali katera je nevarna doba zakonskega življenja, ko je treba najbolj pazit i na družinsko soglasje. V prvih dveh lotih zakonskega življenja pride le redko do resnejših nesoglasij ali sporov. Tretje leto je že kritično, kajti ljubezen se začne ohlajati, na drugi strani jo pa še daleč čas. ko vežejo zakonce že krepko skupaj navado. Ta kritična doba traja do šestega lota zakonskega življenja. Potlej pa nevarnost ločitve že pojema in pričenja se doba pomirjen ja. Ta traja do desetega leta. Po desetih lotih otojw? čustveni o.l-no-i in polagoma nastaja med zakonci atmosfera "dobrega tovarištva". To je drugo raz- pa prej. pre- j Ino j«- prijel duhovnik. Nj«»i?«>-' va i z p« »v« »d je naravnost po- i a stna. — Stoji-'- v vi-ži -»-in čakal, j— je rekel. kdaj se bo I i ne vie ve vrnila, okrog dev. til je re-: prišla iz hišv -».oj«. pti- jateljier. Pokiiral -nil j.» v V. /o in prišla je br«-z olN»*avij; , »ja. k;ijti poznala m»* j»«. k#* • ,-•■111 bil pri <*t>n«»IIyjevih ki:!i;::i in |M*č»*n. Sam ne v»»m. kaj me i . • . je zmotilo, da otroka «►!»- jel in poljubil. Ona j«- hranila. kar me je ujezilo. Odne- že precej zgorelo.Popravil -em o^nij in na-nl par l«>piit pre ntoica. \* sn* lo zvečer .-••m p» -[M-l od-tranil t»-r ir i v tr«-h po-•oilali |*»t:»vi! na c»>to, Mtl p«-!jali pometači. S2.00 V^-bina : Na -b-j«-/eru; S200 ( (IKI)ILI.ER \|| iVJ^t - -lika n ti V— l.irui - (•ran (ham; Pučnik; l.<»\ na Vnihulura; «fo ljubezni čar navad. Ločitve so redkejše, ljubosumnost polagoma popusti in zakonca živita že kot dobra prijatelja. To je razdobje izravnanega življenja, ko čustveni iz/bruhi no kale več zakonske sreče. Namesto ljubezni so pojavi medsebojna cenitev. Starajoči se zakonci so si dražji kakor so si bili kdaj koli. To mirno, jasno življenje traja do pozne starosti. V tem razdobju so zakonci že povezani med seboj z vezmi, močnejšimi od vseli čustev mladosti. Ta dn groba trajajoča "ljubezen" je tako vroča, da more vrtoglava mladost o nji v najboljši m primeru samo sanjati. Po natančni pr^i-kavi -«• j»- po 1 lit*:ji fn>-.-r»-<"-iio dol n T i v I k' - čelju-ti «iva zo!»;i. kari bo pri prrn-e-u zadosten »loka/, da j** d«*klfta u«mrtd. P*»iiio/ Tii državni j»rav«Inik »ku-a >zi <'onrova iz-iliti priznanj«*, da e «»troka posilil, kar pa mori-: h*e trdovratno taji. C'oilrovu so priš i na sled. ko sp je ena mala prijateljica deklice izrazila, da ji jo (Jene-vie povedala, da se je Conrov nekoč predrzno izrazil, in da mu je obljubila, da ne bo povedala starišem o tem. Po tem so detektivi sumničili, da ve o zadeni nekaj več. Rojake prosimo, k o pošlji jo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ie vi "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — i $1.50 ^ KRIŽEM PO JI THOVKM 4 knjige, 396 strani, s slikami ^ Vsebina: Jezero smrti; Moj roman o!» J Nilu; Kako sem v Mekko ro- J 1'ri Šamarih; Med Jezi- ^ ' $1.50 5 slikami. K Z.IKMD \ >RMtR>KM JFZ>KI d »trani. \ 'i lrina ; Mrd dr* ar ji iii« jr;j : Na |Ijl!rrje* i farmi: tn jsvljrfijr; l'\I>\ ^ ŠT\Ml:i I. >lilumi. »rjT »trjii:: 4 knjijre. VM-hiim: Smrt Mohamrtl Kmina; vana smrti; Na be;n z pa; I>ni/ha Kn \m*t. Kara-<««»ru- mal; di. I'C> DIVJEM KITKIIISTAMT 4 knjige, o!>l strani. Vsebina: C Amadija; lte« iz ječe; Krona S sveta; Med dvema ognjrnni. L $1.50 S S KNJIGARNA "GLAS NARODA" 5 g 1 Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK PO DEŽELI SKI PETA RJE V 4 knjige, .">77 strani s slikami. Vsebina : I »rata Alažija; Km'a v soteski; Miridit; Ob Vardarju. $1.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, s slikami, .~7«'> strani. Vsebina : Kovač Šimen; Zaroka z zaprekami; V golobnjaku; Molia-medanski svetnik. ^ $1.50 S SATAN IN 1SKARIOT S 1- knjig, s .-likami. 17*» 1 strani. Vsebina : Izseljenci; Yuma Šetar; Na slfdu; Nevarnosti nasproti; Almadrn; V treh delih sveta; Izdajale«-; Na l»vu; Spet na divjem zapadli; Rešeni milijoni; Dediči. $3.50 g F*r*POftTNIXA rLAf-.VNA®^^ | Naročite pri: KNJIGARNI SLOVENIC S i N PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET E W YORK, X . Y ADVERTISE IN "GLAS NARODA*'