poštnina plaZana * gotovinL
rat,
prilog.
Cena Din !•—•
Izhaja vsak dan tjutraj razven ? ponedeljkih In dnevih po praz« nikih. — Posamezna Številka Din 1'—, meseSna naročnina Din 20-—, za tujino Din 80-—. Uredništvo v Ljubljani, Gregoričeva ulica St. 23. Telefon uredništva 80-70, 80-69 in 80-71,
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi oo tarill In dogovoru. — Uprava * Ljubljani, Gradišče 4, tel. 30-68. podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta St. 24, telefon 29-60 Podružnica v Celju, Samostanska ulica St. 4.
St. 68
Ljubljana, četrtek, dne 21. avgusta 1930
Leto L
Obisk Ulj. Vel. kralj a v Ljubljani
V spremstvu predsednika vlade je Nj. Vel. kralj posetfil včeraj naše mesto Prijetno iznenadjeno občinstvo je vladarja živahno pozdravljalo
Ljubljana. 20. avgusta. Nj. Vel. kralj Aleksander I. je danes popoldne v spremstvu ministrskega predsednika generala Petra Živkovima napravil daljši izlet z Bleda po Gorenjski in v Ljubljano.
Po vaseh, skozi katere se je vozil Nj. Vel. kralj, so naši ljudje takoj spoznali kralja in ministrskega predsednika. Nj. Vel. kralja so prav živahno pozdravljali ter se mu spoštljivo odkrivali. Po nekaterih vaseh je deca kralja takoj spoznala ter mu vzklikala: »Živel kralj!«
Po veliki državni cesti se je Nj. Vel. kralj s predsednikom kraljevske vlade vozil tudi iz Št. Vida nad Ljubljano skozi Zgornjo šiško. Tja je dosjjel okoli 6.20 ter se peljal
Bled — središče političnega življenja
Avdijence pri Nj. Vel. kralju — Sprejemi pri predsedniku vlade
Prisega ljubljanskega škofa
bolj privatnega in prijateljskega značaja. Prišel je samo, da vidi in ipoodravi svojega
dalje v Ljubljano. V Ljubljani se je Nj. Vel. kralj vozil po najprometnejših ulicah ter si ogledoval mesto.
Po vseh ulicah, koder je vozil dvorni avtomobil, so se ljudje ustavljali in najži-valinejše pozdravljali Nj. Vel. kralja. Pozdravljali so pa tudi ministrskega predsednika generala Petra Živkoviča.
Nj. Vel. kralj Aleksander I. je ostal ▼ Ljubljani kakih 25 minut, nakar se je vrnil iz Ljubljane nazaj na Bled. Prav živahne manifestacije kralju so bile v Prešernovi ulici in na Dunajski cesti.
Nj. Vel. kralj je povsod blagohotno od-zdravljal vsakomur, ki ga je pozdravil.
Bled, 20. avgusta. Danes dopoldne je bilo v Parkhotelu in v parku pri jezeru živahno življenje. S prihodom predsednika vlade generala Petra Živkovičana Bled je bilo vse politično življenje za nekaj dni preneseno sem. Že zjutraj ob 7. je šel predsednik vlade z ministroma dr. S r s k i č e m in Uzunovičem na sprehod po parku do jezera do Toplic in do Zdraviliškega doma. Ministri so se pogovarjali vse do 9. ure in še nekaj Čez. Pred ipol 10. uro je z blejske postaje prišel poveljnik 4. armijske oblasti v Zagrebu, armijski general g. Svetomir Matič, ki je dopotoval z brzim vlakom. General Matič je takoj poiskal predsednika vlade in odšel z njim v njegovo stanovanje v Parkhotelu. Prihod generala Matiča je
starega znanca in prijatelja generala Živkoviča. Ob 10. je predsednik vlade prišel iz stanovanja in se z avtomobilom takoj odpeljal v Suvobor, kjer ga je Nj. Vel. kralj sprejel v avdijenci. Avdijenca je trajala malo manj ko 1 uro, torej skoro do 11. Še preden se je predsednik vlade vrnil v Parkho-tel, je ob 10-45 prišel z avtomobilom iz Ljub-K o r o š e c, ki se je že snoči hotel vrniti v Beograd, pa je prišel še prej na Bled, da »e sestane s predsednikom vlade in se ž njim pogovori o poslih svojega resora. V spremstvu dr. Korošca sta prišla tudi književnik župnik Franc Finžgar in ljubljanski vseuči-liški profesor dr. Slavič. Takoj za dr. Ko-
rošcem je istotako z avtomobilom prišel iz Ljubljane novi ljubljanski škof dr. Gregor Rožman, ki je dospel na poziv pravo- [ sodnega ministra dr. Srskiča k prisegi. Kot k zadnji je prišel iz Vilsonije minister brez listnice dr. Ivan Shvegelj. Med tem ko sta se minister dr. Srskič in škof dr. Rožman razgovarjala, je prišel okrog 11. predsednik vlade in se pozdravil z navzočimi. Nato se je umaknil v Parkhotel, kjer je dlje časa posebej konferiral z dr. Korošcem. Ob 11.30 sta se pravosodni minister dr. Srskič in škof dr. Rožman odpeljala v Suvobor, kjer ju je Nj. Vel. kralj takoj sprejel v avdijenci in kjer je škof dr. Rožman na svečan način pred kraljem prisegel. Pri zaprisegi je bil navzoč minister dr. Srskič.
Predsednik vlade, minister Uzunovič in minister dr. Korošec so se odpeljali z avtomobilom na sprehod in se po 12. uri zopet vrnili v Parkhotel. Predsednik vlade general Živkovič in drugi gospodje ministri ostanejo na Bledu še nekaj dni.
Popoldne ob 3.30 je predsednik vlade general Peter Živkovič v svojem stanovanju v Parkhotelu sprejel ameriškega poslanika g.
P r i n c e a, ki je prišel pozdravit predsednika vlade. .
Ob 4. se je vrnil iz Vilsonije pravosodni minister dr. Srskič, ki je bil potem skupaj z ministrom Uzunovičem sprejet od pred-predsednika vlade.
*
Izredno lepo vreme, ki je zavladalo zadnji teden, dela bivanje visokim gostom na Bledu posebno prijetno in vse krasote blejskega letovišča prihajajo do svojega najpopolnejšega izraza.
Nj. Vel. kralj Aleksander I.
umetniško delo našega kiparja Franceta Kralja. Kip je vlit v bron. Kipar Kralj ga je izdelal pred tedni za ministrstvo prosvete v Beogradu. Istočasno je dovršil za ministrstvo v isti velikosti in izxielavi kipar Lojze Dolinar poprsje Nj. Vel. kraljice Marije, katere reprodukcijo bomo objavili v nedeljski številki.
Oster italijanski nastop proti Društvu narodov
Italija zahteva preureditev tajništva — Skupna ofenziva Italije in Nemčije na zasedanju?
Rim, 20. avgusta, n. Agencija »Stefani« je izdala službeno poročilo, da je italijanska vlada vložila pri Društvu narodov predlog o reorganizaciji tajništva Društva narodov. Italijanska delegacija je na zadnjem zborovanju Društva narodov predlagala reorganizacijo tajništva, da bi zmanjšala vpliv tajnika Društva narodov, ki je Anglež, in njegovega namestnika, ki je Francoz. Po italijanskem predlogu bi bilo .treba ustanoviti nekaj podtajniških mest, na katera bi se razdelil delokrog društvenega tajnika. — Izgleda pa, da italijanski predlog ne bo našel zagovornikov in da se bodo velike sile postavile proti temu predlogu. Italija se opira sedaj na Nemčijo in upa, da jo bo ta podprla. Ves fašistovski tisk vodi sedaj vneto kampanjo proti sedanji ureditvi tajništva Društva narodov.
»Tribuna« pravi, da se bodo Italija in Nemčija in še nekatere druge manjše države borile na prihodnjem zasedanju Društva narodov, da se docela preuredi delokrog njegovega tajništva. List ostro kritizira delo sira Druminonda in mu očita, da je italijanski predlog o reorganizaciji tajništva pri Društvu narodov zatajil in ga gvet Društva narodov ni hotel objaviti, misleč, da bo s tem zadevo zavlekel
»II Resto del Carlino« trdi, da je pravilno poslovanje tajništva pri Društvu narodov nemogoče, ker se v njem dogajajo neverjetne reči. Tako so se te dni, trdi omenjeni list, vztrajno širile vesti, da je angleška vlada poslala Društvu narodov zelo ostro noto d položaju v Palestini. V tej noti je ostro kritiziralo postojanje Dru-Šlva narodov glede palestinskega vprašanja, ker je komisija, ki je pod okriljem Društva narodov proučila to vprašanje, očitala Veliki Britaniji, da so nastali zaradi njene nemarnosti znani krvavi spo-oadi med Arabci in Židi v Palestini. Tajništvo Društva narodov pa je pred javnostjo to noto utajilo in je ni objavilo, niti dalo o njej kakšnega obvestila. Tako je ravnalo pod pritiskom angleške vlade, ki noče, da se o tej noti javno razpravlja, čeprav je znano načelo Društva narodov, da
st o vseh važnih političnih vprašanjih vodijo javne diskusije. Po mnenju omenjenega lista je tajništvo Društva narodov v zadnem času spet poseglo po metodah tajne diplomacije, po kakršnih se ravna konservativna Velika Britanija.
»Giornale d’ Italia« prav tako piše o nepravilnem poslovanju tajništva Društva narodov, ki je po njegovem mnenju v službi Velike Britanije in Francije za izvajanje njihovih zakulisnih namenov. Tajnik Društva narodov ni objavil poslednje britanske note o Palestini, ker se je temu uprla britanska vlada. Britanska vlada je tudi na zelo nelep način nastopila proti članom komisije Društva narodov, kateri je bila naloga, da prouči palestinsko vprašanje. Nadalje list trdi, na bo nemška delegacija sporočila na bližnjem zasedanju Društva narodov javnosti senzacijonalen memorandum, v katerem bo odkrila še nekatere druge takšne postopke društvenega tajništva in opozorila na vlogo nemških manjšin, ki je bila predložena tajništvu Društva narodov, o kateri se pa od tedaj ni ničesar več zvedelo.
London, 20. avgusta. Diplomatični so-tru dni k »Daily Telegrapha« opozarja na istočasno bivanje v Benetkah italijanskega zunanjega ministra Grandija in romunskega poslanika v Londonu g. Titulescu-a, ki je obenem načelnik romunskega odposlanstva za zasedanje Društva narodov, ter naglasa, da se pripisuje temu dejstvu v londonskih političnih krogih velik pomen. — državnika bosta prisostvovala sejam Društva narodov, kjer bo govor o Briandovem načrtu in o reorganizaciji tajništva Društva narodov, in verjetno je, da bo g. Ti-tulescu izvoljen za predsednika skupščine.
Za realizacijo sinajskega sporazuma
Beograd, 20. avgusta, k. V Beograd je dospela romunska mešana komisija, ki bo aktu paj z jugoslovansko mešano komisijo, ki ji bo stal na želu trgovinski minister Demetrovid, delala na realizaciji sinajskega sporazuma.
Revizijonistična kampanja naj prepreči Panevropo
Gonja proti mirovnim pogodbam bi utegnila omajati položaj ministra Brianda?
Pariz, 20. avgusta. Revizijonistična propaganda, ki dviga v zadnjem času vedno drzneje glavo, ne vzbuja v tukajšnjih političnih krogih nikakega razburjanja ali pa vznemirjanja. Revizionistične zahteve, s katerimi se oglašajo več ali manj odgovorni činitelji zdaj v Nemčiji, zdaj v Avstriji, Madjarski, na Bolgarskem in v Italiji, se promatrajo z vso hladnostjo in je vznemirjenje omejeno le na že po svoji naravi razburljivo javno mnenje.
Jasno je samo ob sebi, da se revizijoni-stičnim izpadom ne more pripisovati posebna važnost, kajti vsak poskus za spremembo mirovnih pogodb nasilnim potom bi se z orožjem zavrnil, pri čemer ne moro biti glede uspešnosti take zavrnitve nobenega dvoma. Kar se tiče na drugi strani nekake revizije mirnim potom s posredovanjem Društva narodov, je prav tako jasno, da je vsaka revizija tudi tem potom nedosegljiva, kajti za vsako akcijo v svrho spremembe mednarodnih pogodb je potreben enoglasen sklep Društva narodov, ki je v tem slučaju pač že vnaprej popolnoma izključen.
Radi tega se ne pripisuje v tem pogledu izpadom proti mirovnim pogodbam nikaka, posebna važnost. Pač pa imajo slične manifestacije važen in aktualen pomen v nekem drugem pogledu, namreč kot propagandno orožje za preprečitev ustvaritve Briandovega načrta o Panevropi. Podpis pogodbe o federativni zvezi evropskih dr*
žav bi pomenil za vse one, ki so z mirovnimi pogodbami nezadovoljni, da to, prot.' čemer protestirajo, še enkrat slovesno podpišejo. To pa hočejo na vsak način preprečiti ter v ta namen onemogočiti izvedbo Briandovega načrta.
Ne izključuje se možnost, da bi utegnila revizijonistična propaganda doseči v tem pogledu kak večji ali manjši uspeh.
Pariz, 20. avgusta. AA. Veliko pozornost političnih krogov so povzročili reporterji pariških listov z vestjo, da bo Tardieu vodja francoskega odposlanstva na skupščini Društva narodov. Poročilo je dokaj verjetno, čeprav tajništvo Društva narodov še nima o tem uradnega obvestila. Tardieu proučuje sedaj tri vprašanja. Najprvo mu gre za to, da bi olajšal stališče Francije radi posledic Briandovega načrta o Pan-evropi. Predsednik francoske vlade si nadalje prizadeva vzpostaviti italijansko-fr&n-coska pogajanja z osebnim stikom z italijanskim ministrom za zun. zadeve Gran-dijem. Končo bi Tardieu rad srečal nemškega ministra za zunanje zadeve Curtiusa radi razgovora o najnovejših dogodkih, ki so skalili francosko-nemške odnošaje.
Berlin, 20. avgusta. Von Gerlach izraža v »Welt am Montag« bojazen, da bi kampanja proti mirovnim pogodbam utegnila imeti za posledico padec francoskega zunanjega ministra Brianda. Na vsak način
—	zaključuje — bo od izida nemških volitev odvisna tudi bodočnost Evrope.
Dr. Seipel o pomenu sinajske konference
»Njeni rezultati bodo postavili Evropo pred nove naloge«
Budimpešta, 20. avgusta, n. Dr. Seipel, ki je včeraj prispel v Budimpešto, je sprejel dopisnika tukajšnjega dnevnika »Ma-gyar Orszag«. Dal mu je več izjav, med drugimi tudi o sinajski konferenci. Izjavil je glede te konference, da bodo njeni rezultati postavili Evropi nove naloge in da je pred vsem potrebno, da pride med Madjarsko in Avstrijo do zadevnega sporazuma. Seipel je o tem že mnogo raz-
mišljal in ve, da bo treba premagati Se mnogo težav, preden bo mogoče skleniti takšen sporazum. Navsezadnje pa se bo vendar moral ustvariti gospodarski sporazum med Avstrijo in Madjarsko.
Ostavka bavarske vlade
Monakovo, 20. avgusta. AA. Ker so socijulnl demokratje izglasovali neke odredbe, ki jih je vlada bila zavrnila, je bavarska vlada podal* ostavko.
Za pravi aktivizem
Z zadoščenjem moremo ugotoviti, da vedno bolj prodira spoznanje, da je aktivizem državljanska dolžnost. Od ljudi, ki Bamo gledajo, nima nihče nič, narodu in državi morejo pomoči le ljudje, ki sami zagrabijo za delo, ki so aktivni. Da pa ima aktivizem popolen uspeh, je treba, da je prav usmerjen in da je discipliniran. Ne eme se dogajati, da bi vsakdo vlekel na drugem koncu, ker napredek je mogoč le tedaj, kadar se vrši vse delo v eni smeri. Prav pa je usmerjen aktivizem, kadar se izvaja absolutno samo v duhu 6. januarja ln vladne deklaracije.
Zato mora biti prvi cilj aktivizma, da ustvarja novo miselnost in Likvidira tudi zadnje ostanke strankarstva. Aktivizem mora pripravljati tla za popolen preobrat v mišljenju ljudi, da ne bodo mislili na osebne in strankarske interese, temveč le na interes celote. Ljudje se morajo navaditi, da se bodo vpraševali le, kaj je v dobro naroda in države, ne pa, da bi se vpraševali, kaj je v dobro te ali one skupine ali bivše stranke. Vsak aktivizem, ki ne gre za tem ciljem, je napačen. Popolnoma nasprotno aktivizmu pa je vsako stremljenje, ki hoče na katerikoli način utrditi bivše strankarske organizacije, da ne bi bilo bivše strankarstvo čisto likvidirano.
Pravi aktivizem pa mora biti tudi discipliniran. Kajti aktivno udejstvovanje državljanov more in sme imeti samo en cilj, da s svojim sodelovanjem podpre delo državnih organov. Česar država sama ne more izvesti, to se mora izvesti s pomočjo državljanov. Tako n. pr. država ne more prisiliti ljudi, da sodelujejo v nacionalnih društvih, to mora doseči zasebna propaganda. Enako ne more država sama izvesti gospodarske osamosvojitve naroda, temveč zopet je to vprašanje izvedljivo le s pomočjo javnosti. Prav tako tudi kulturen napredek naroda ni mogoč brez aktivnega sodelovanja državljanov.
Aktivnost državljanov ima torej samo ta namen, da pomaga državi in njenim organom in zato se ima absolutno podrediti državnim oblastvom. Reprezentanti državnih oblastev pa so posamezni načelniki uradov in zato na noben način ne nastopa v duhu pravega aktivizma, kdor ruši med narodom ugled reprezentantov državne oblasti. Ta ugled pa se ruši z raznimi govoricami, kakor da je položaj tega ali onega reprezentanta državne oblasti omajan. — Kajti te govorice morejo povzročiti, da potem nižji uradniki ne izpolnjujejo več odredb svojih starejšin tako, kakor bi morali in kakor zahteva interes službe. Takšne govorice morejo zato povzročiti zastoj v uradnih poslih in tudi popolno anarhijo v upravnem življenju. Zato je naravno, da je nastopil predsednik vlade z vso ostroto proti tem govoricam, ker se z njimi ruši državna avtoriteta.
Menda še iz avstrijskih časov pa so nekateri ljudje še vajeni, da kar živeti ne morejo, če vsak dan ne slišijo kakšne prepovedane senzacije. Naloga pravega aktivizma je tudi v tem, da vse takšne senzacije pobija in da navadi ljudi na novo mišljenje, ki ne živi ne od senzacij in ne od intrig.
So pa tudi ljudje, ki bi tudi tako hoteli razumeti dolžnost aktivizma, da intrigirajo proti osebam, ki jim iz raznih osebnih ali bivših strankarskih razlogov niso po volji. Ni treba še posebej poudariti, da je takšen >aktivizem< že odkrit negativizem. Kajti vse te intrige so v direktnem nasprotju s 6. januarjem, ki kliče po združitvi vseh eil naroda, ne pa po spletkarenju in intrigah. Kdor spletkari, ta že s tem dokazuje, da ne pojmuje prav aktivizma in da je v evoji notranjosti nasprotnik nove miselnosti. Naj bodo njegove besede še tako sladke, vseeno je treba ž njim obračunati.
Aktivno sodelovanje vseh državljanov Jugoslavije za dobro kralja in naroda je dolžnost, a ta dolžnost mora biti'prav pojmovana, a tudi prav izvajana, ker šele tako bo dala poln uspeh. Tega pa mora dati, ker na vseh poljih in v vseh panogah mora zacvesti novo življenje, da bo jugoslovanski narod na vsej črti korakal naprej in da bo postajala Jugoslavija naših sanj vedno bolj realnost. Za ta najvišji cilj vsi na delo, na disciplinirano in v duhu 6. januarja usmerjeno delo, ker eamo v tem je prava aktivnost.
-------- m*	m* ■—■——
Kronanje kralja Karla
BukaroSta, 20. avgusta. AA. Kakor poročajo listi, je kronanje kralja Karola odgodeno na pomlad.
Agrarni blok razburja Nemčijo
Politika, ki bo ustanovitev
Varšava, 20. avg. AA. V zvezi z agrarno konferenco, ki bo v Varšavi na pobudo poljske vlade, priobčuje >Kurjer Poljski« članek, v katerem pravi med drugim:
Konferenca bo samo agrarna in se bo bavila s čisto tehničnimi vprašanji. Največje razburjenje proti skupni fronti agrarnih držav proti industrijskim državam je nastalo v Nemčiji, ki bo s svojo dosedanjo politiko naposled dosegla to, da bodo agrarne države dejansko izvedle svoj za-mislek o skupni agrarni fronti. Socialnodemokratska stranka v Nemčiji se je posebno ostro zaletela v politiko ministra za prehrano Schieleja. Istočasno pa se Nemčija ne ozira na nevarnost, ki ji preti od-
agrarne fronte le pospešila
tod, da ne reagira na bojkot nemškega blaga v Nizozemski in da tudi ne upošteva okolnosti o skorajšnji prekinitvi trgovinskih odnošajev s Finsko. List veli dalje, da bi morala Nemčija ravnati drugače in namesto razburjenja z blagohotnostjo spremljati napore, ki so posvečeni poljedelstvu in ki hočejo premostiti sedanjo agrarno krizo. List nadalje opozarja na članke v nemškem časopisju, ki so javno razglašali, da Nemčija odklanja redne trgovinske odnošaje s Poljsko, češ, da je konzum v Nemčiji nazadoval. Sedaj, ko naj posebna konferenca popravi ta položaj, se pa v Nemčiji razburjajo.
Izvajanje trianonske mirovne pogodbe
Sestala se je jugoslovansko-madjarska komisija za likvidacijo
nerešenih vprašanj
Zagreb, 20. avgusta. AA. Na Plitviških jezerih so se sestali v hotelu »Plitvice«
15.	t. m. jugoslovanski in madjarski odposlanci, da razpravljajo o likvidaciji lastninskih in finančnih vprašanj, ki so v zvezi s trianonsko pogodbo. Vodja jugoslovanskih delegatov je dr. Lujo Bakotič, načelnik ministrstva za zunanje zadeve, člana sta dj\ Stanko Erhartič, šef oddelka v ministrstvu za zunanje zadeve, in dr.
Milorad Laškarin, svetnik ministrstva za notranje posle.
Madjarski delegaciji načeluje Aleksander Blaha, državni podtajnik v ministrstvu za notranje zadeve, člani so dr. Bela Cza-tary, svetnik ministrstva za notranje zadeve, dr. Pal Szebesthyen, tajnik ministrstva za zunanje zadeve, in dr. Imre Erney, tajnik ministrstva za notranje zadeve.
Jubilejni kongres jugoslovanskega učiteljstva
Kongres bo svečano otvorjen krajev
Beograd, 20. avgusta. 1. Jutri se otvori 10. jubilejni kongres jugoslovanskega učiteljstva. Že do sedaj se je zbralo t Beogradu preko 2000 učiteljev iz vseh krajev naSe države. Organizatorji kongresa pa pričakujejo, da se bo to število Se nocoj in jutri zelo povečalo ter da se bo kongresa udeležilo preko 3000 učiteljev. To je zelo veliko število, če pomislimo, da je v Jugoslovanskem učiteljskem udruženju včlanjenih 295 srezkih učiteljskih društev s 18.399 člani. Torej bo na jubilejnem kongresu zbrana nič manj kot ena četrtina vsega članstva učiteljskega udruženja. Število članov te osrednje organizacije je v primeri_ z lanskim letom zelo narastlo.
Danes se neprestano prihajali učitelji in učiteljice iz vseh krajev države. Treba je reči, da so organizatorji pripravili vse potrebno, da bi bilo bivanje jugoslovanskih učiteljev v Beogradu čim bolj udobno. Preskrbeli so jim poceni stanovanja, deloma' tudi brezplačno.
Mnogo učiteljev, ki so že prišli v Beograd, je odšlo danes na Oplenca, da se poklonijo manom našega blagopokojnega kralja Petra Velikega Osvoboditelja. Ostali učitelji pa so si ogledali Beograd in njegove zanimivosti.
Vse priprave za kongres so zaključene. V dijaškem domu v Miljutinovi ulici se je danes
danes ob veliki udeležbi iz vseh države
dopoldne zbral glavni odbor udruženja Jugoslovanskih učiteljev. Seje so se udeležili poleg predsednika g. Petroviča ugledni zastopniki učiteljstva, med njimi podpredsednik Vuja-nac, zastopniki beograjskega in zagrebškega poverjeništva, nadalje ljubljanskega — Andrej Škulj, Josip Kobal in Ivan Dimnik, Anton Hren in Dušan Šestan —, sarajevskega in splitskega poverjeništva. Seja je trajala vse dopoldne. Izvršilni odbor UJU je podal svoj referat, nato pa je sledila razprava o predlogih, ki se bodo predložili kongresu. Popoldne je imel glavni odbor konferenoo z delegati učiteljskih društev.
V	spomin na prvo desetletnico je izSla slavnostna številka »Narodne prosvete«, organa jugoslovanskih učiteljev. Prva stran »Narodne prosvete« je v okviru državne trobojnice. Ta zelo dobro urejena številka prinaša članke najbolj uglednih zastopnikov našega učiteljstva. Članki so prežeti s silnimi jugoslovanskimi nacijonalnimi čustvi in z ljubeznijo napram veliki nalogi narodnega izobraževanja. Na uvodnem mestu sta natiskani dve resoluciji učiteljskega kongresa, ki je zasedal v Beogradu pred desetimi leti v mesecu juliju 1920. leta. Takrat so se, kakor je znano, ujedinila vsa učiteljska društva naše države.
Albanski kralj v Rimu
Rim, 20. avgusta, n. Na poziv italijanskega kralja je prispel v Rim albanski kralj Zogu.
Gombos in dinastično vprašanje
Budimpešta, 20. avgusta. AA. Madjarska telegrafska agencija poroča:
Minister za narodno obrano G8mb8s je danes objavil izjavo, ki v njej trdi, da je v govoru, ki ga je imel nedavno tega v Miškolcu o dinastičnem vprašanju, izjavil, da to vprašanje ni aktualno. Besede, da je Madjarski potreben režim čvrste roke, ne merijo na rešitev di. nastičnega vprašanja. Razen tega so ta izvajanja le izraz njegovega osebnega prepričanja. Drugačno tolmačenje teh besedi bi bilo napačno.
Neuspešna konferenca o brezposelnosti
London, 20. avgusta, n. Konferenca za rešitev vprašanja brezposelnosti je ostala brez uspeha. Lloyd George se je zavzemal za izvedbo velikega načrta, po katerem naj bi se na Angleškem zgradile ceste, elektrificirale železnice in bi se izvršila velika poljedelska dela. Ta načrt pa je bil odklonjen, ker bi zahteval prevelike stroške. Izdelal pa se bo manjši, takozvani srednji načrt. Konferenca je bila zato dotlej odgodena.
Nedovoljen uvoz orožja v Avstrijo
Dunaj, 20. avgusta. AA. Ker se še vedno širijo glasovi o velikem tihotapstvu orožja, ki naj bi se bilo izvršilo zadnje dni, je policija izvršila preiskavo, kakšne količine orožja so prišle na Dunaj in na kakšen način. Izkazalo se je, da ni bilo izdano nikako dovoljenje za uvoz orožja, ki je potrebno. Zato je moglo biti orožje uvoženo samo na nedovoljen način, v tem primeru pa količine orožja niso mogle biti velike. Vendar bo policija vse storila, da dožene resnico v tej zadevi.
Spor na mednarodnem kongresu dijakov
Bruselj, 20. avgusta, n. Včeraj je na mednarodnem kongresu dijaške zveze zastopnik poljskih dijakov očital nemškim dijaškim odposlancem, da so nacionalisti, ker so se pro-tivili proti temu, da bi bil olimpijadi poleg drugih tudi češki jezik pripoznan za uradnega. Zastopniki Nemcev so spričo tega ostentativno zapustili kongres.
Romunski kralj odlikoval Mussolinija
Rim. 20. avgusta. AA. Romunski kralj je odlikoval predsednika italijanske vlade z najvišjim romunskim redom Karola I.
Italija utrjuje svoje meje, da odpravi nezaposlenost
Pariz, 20. avgusta. AA. Havas poroča iz Rima, da je italijanska vlada z izgovorom, da se mora boriti proti nezaposlenosti, sklenila na predlog vojnega ministra izvesti velik načrt o zgraditvi vojaških utrdb v Piemontu in Julijski Benečiji. Izvedba tega načrta bo stala 270 milijonov lir. V tem načrtu je všteta tudi gradnja cest in strategičnih zvez.
Prošnja za pomiloščenje dr. Tuke
Bratislava, 20. avgusta, d. Tukajšnji stalni dehant Hujsa je na hčerko prezidenta ČSR dr. Alico Masarykovo naslovil posebno spomenico, v kateri prosi za pomiloščenje zaradi veleizdaje obsojenega dr. Tuke.
Nesreča na italijanskem letalu
Lošinj, 20. avgusta, d. Ko je danes dopoldne trimotorno povodno letalo družbe »Sisa« z desetimi potniki na krovu baš vzletelo, da poleti v Zadar, se je odlomilo krilo vijaka in z veliko silo zletelo proti potniški kabini, kjer je ubilo 10-letno hčerko predsednika »Sise« Cosulicha in odtrgalo roko soprogi upravnega svetnika Vidulich-a. Letalo je s signali klicalo na pomoč, nakar je prihitel neki motorni čoln, ki je sprejel na krov potnike in jih prepeljal na kopno.
Ludendorff se hoče razporočiti
Uonakovo, 20. avgusta. AA. Tu krožijo vesti o tem, da se namerava general Ludendorff ločiti od svoje druge žene. Uradni list priobčuje v tej zvezi sklep obeh zakoncev, da ho. četa odslej samostojno upravljati svoji premoženji. Tak sklep je uvod k razporoki. General Ludendorff se je ločil od svoje prve žene pred nekaj leti in se je poročil z dr. Matildo von Kemnitz. Druga Ludendorffova žena je bila znana ultrafašistka, ultrafeministka itd. Luden-dorffovi prijatelji so pripisovali nesrečne poteze generala v politiki v zadnjih letih močnemu vplivu te žene na svojega soproga.
Sožalje N j. Vel. kralja rodbini Verona
Zagreb, 20. avgusta. AA. Nj. Vel. kralj je pozval brigadnega generala Mirkoviča, načelnika štaba IV. armijske oblasti v Zagrebu, naj izrazi rodbini pok. rektorja dr. Anteja Verone sožalje Nj. Vel. kralja za težko izgubo. G general je obiskal razžaloščeno rodbino dr. Verone, ki se mu je zahvalila za visoko pozornost Nj. Vel. kralja.
Povratek ministrov v Beograd
Beograd, 20. avgusta. AA. Minister za soci-jalno politiko in narodno zdravje g. Nikola Preka se je danes vrnil v Beograd z daljšega odmora in je takoj prevzel dolžnosti svojega resora.
Naši vojni akademiki v Plznu
Praga, 20. avgusta. AA. Po poročilu iz Plzna so tjakaj prispeli jugoslovanski oficirji, slušatelji višjega tečaja vojne akademije. Jugoslovanske oficirje vodijo generali Bratič, Dalič in Bodi. Jugoslovanski oficirji so bili povsod spre. jeti z velikimi simpatijami. Na postaji jih je pozdravil češkoslovaški general Klečanski g predstavniki domačih civilnih in vojaških oblastev. Gostje si bodo ogledali Škodove tvornice in pivovarne v Plznu, nakar se napotijo v Prago.
Imenovanje konzula v Bariju
Beograd, 20. avgusta. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je imenovan na predlog ministra za zunanje zadeve in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta za konzula v Bariju v 1/5 g. Dušan Marinovič, tajnik ministrstva za zu» nanje posle.
Imenovanja
Beograd, 20. avgusta. 1. Po odredbi ministrstva za trgovino, obrt in indlistrijo sta bila imenovana za profesorja 1-8 na Srednji tehniški šoli v Ljubljani gg. Roman Gregl in Hinko Petrič.
S seje tarifnega odbora
Beograd, 20. avgusta. Danes dopoldne je tarifni odbor nadaljeval svoje delo. Na željo šefa turističnega oddelka pri ministrstvu za trgovino, obrt in industrijo je odbor proučil vprašanje nedostatkov današnjih potniških ta-rifov glede na potrebe našega gospodarstva in tujskega prometa. Načelnik oddelka dr. Žižek je predložil tarifnemu odboru obsežno poročilo o potrebnih spremembah potniškega tarifa v interesu tujskega prometa.
Gg. Jovanovič, predsednik tarifnega odbora, dr. Karmanski iz Zagreba in Mohorič iz Ljubljane bo nato govorili o pomanjkljivostih sedanjega sistema glede izdajanja železniških in paroplovnih potnih listov v predprodaji. Na koncu splošne razprave je tarifni odbor konkretiziral svoje stališče in svoje predloge glede na predprodajo voznih listkov, glede na že. lezniške olajšave za skupinska potovanja, v zadevi olajšav pri potovanjih v kopaliSka in klimatiška mesta ob Jadranu. Zatem se je zaključila njegova dopoldanska seja.
Popoldne so bili prečitani in obdelani še nekateri predlogi glede potniških tarifov, nakar je tarifni odbor zaključil še razpravo o ukrepih, ki so potrebni zaradi bližnje izvozne sezije.
Letalske tekme Male antante
Pariz, 20. avgusta. AA. Romunska eksadrila je na 6 francoskih letalih odletela iz Bourgeta v Varšavo, da se udeleži tekme letalskih eska-dril poljskih, jugoslovanskih in češkoslovaških za pokal Male antante.
Novi Sad, 20. avgusta, k. Davi ob 7-45 je s tukajšnjega letališča odletelo pet letal tipa »Breguet« in eno letalo tipa »Potesc. Teh šest letal se udeleži tekme držav Male antante in Poljske, ki se bo vršila 27. in 28. t. m.
Francoski delavci popuščajo
Pariz, 20. avgusta. AA. Po razgovoru med ministrom za delo in zastopniki delavstva ter lastniki tekstilnih tvornic je začela generalna stavka na severu popuščati. Delavci so predlagali kompromis, po katerem naj se vprašanje povišanja plač odgodi do oktobra; na ta predlog bodo delodajalci danes odgovorili.
Lille, 20. avgusta. AA. Danes se je tu vrnilo na delo 3250 delavcev, v Roubaixu in Tour. coingu pa 3600.
Nezgoda italijanskega vojaškega avtomobila
Rim, 20. avgusta, d. Na avtomobilni cesti pri Genovi se je včeraj prevrnil na ovinku vojaški avtomobil, v katerem je bilo 13 topničarjev. Pri tem se je en vojak ubil, dva sta bila smrtno nevarno ranjena, 10 pa je bilo težko poškodovanih.
Lava umorila šest turistov
New.vork, 20. avgusta. AA. Iz Tokija poročajo, da je šest izletnikov našlo smrt v lavi ognjenika Isama, ki je začel iznenada bruhati.
Žena in dva otroka zgoreli
Dunaj, 20. avgusta, n. V Bohmdorfu na Zgornjem Avstrijskem je začela goreti neka kmečka hiša, kjer je spala žena s petimi otroci. Spali so tako trdno, da so se zbudili Sele, ko je plamen že zajel posteljo. Zena in dva otroka so živi zgoreli, drugi otroci pa so bili težko opečeni.
VREMENSKA NAPOVED.
Dunaj, 20 avgusta, d. Vremenska^ napoved meteorološkega zavoda za jutri: Osvežujoči južni vetrovi. Mimogrede naraščanje oblačnosti, pozneje zopet poslabšanje vremena.
Svečan spvejem angleških
pevcev
Ljubljana, 20. avgusta.
Z zagrebškim brzovlakom so prispeli dopoldne angleški pevci, ki so že dalj časa na veliki turneji po Jugoslaviji. Iz Dubrovnika so odšli v Split, nato v Zagreb, kjer so s svojim koncertom izredno uspeli. Ljubljančani so jih na glavnem kolodvoru v lepem številu pozdravili. Pevcev je 54 Večinoma so člani angleških pevskih društev London Choral Society, Westcliff Orchestral Society, Westcliff Simphony orkestra, »Ibis« Musical & Operatic Society, The Royal Choral Society, The Leicester Philhar-monic Society, Polytechnic Choral & Orchestral Society, The Alexandra Choral Society, Neuca-stle-upon-Tyne Bach Choir, Conductor-Dundee Gaelic Choir, Conductor Tay Male Voice Choir, Guernsey Glee Singer’s Society, Belmont Choral Society, Royal College ot Musič. Med njimi so 4 poklicni glasbeniki in pevci, in sicer mr. Arthur Fagge, pevovodja, član London Choral Society, mr. Frederick Woodhouse, baritonist kraljeve opere v Londonu, pianist mr. Reginald Paul in sopranistka miss Ida Cooper.
Pozdravljeni prvič v Ljubljani!
Ko je vlak z gosti pripeljal na kolodvor, jih je množica pozdravila z vskliki, godba Dravske divizije je pa zaigrala koračnico in nato angleško državno himno. Gostom nasproti sta se peljala za Jugoslovansko-angleško društvo v Ljubljani g. dr. Nande Majaron in g. dr. Švigelj ml. ter jih že v Zidanem mostu pozdiavila.
Prvi je v imenu banske uprave pozdravil angleške pevce dr. Dragotin Lončar. Želel jim je kar najprijetnejše bivanje med nami. Za mestno občino je na kratko pozdravil goste podžupan prof. Jarc, za Hubadovo župo JPS starejšina dr. Anton Švigelj, za Glasbeno Matico dr. Vladimir Ravnihar, ki je povdarjal, da je pomemben dan, ko prihajajo v belo Ljubljano zastopniki velikega angleškega naroda in to s svojo pesmijo. V imenu gostov so je zahvalil za pozdravne govore Arthur Fagge, izrazil je svoje veselje, da so bili v vseh krajih Jugoslavije tako lepo in prijateljsko sprejeti in v svoji domovini ne bodo pozabili na gostoljubje, ki
so ga bili pri nas deležni. Navzoči so bili tudi zastopniki ljubljanskih pevskih društev »Slavca«,-1 »Ljubljanskega Zvona«, »Ljubljane« in »Glasbene Matice« ter »Grafike«, pevovodje Zorko Prelovcc, g. Hladnik, g. Sturm in dr. Dolinar, ravnatelj Hubad ter skladatelja g. Lajovic in g. Adamič ter mnogo drugih prijateljev angleškega naroda. Lektorica angleškega jezika na naši univerzi ga. Coopeland je pozdravila goste v imenu navzočih članov Jugo-slovansko-angleškega društva. Po prisrčnem sprejemu so angleški pevci odšli deloma v hotel »Štrukelj«, deloma v hotel »Union«. Po kratkem počitku so si ogledali mesto ter se nato zbrali pri kosilu v »Unionu«. Popoldne so si ogledali Tivoli in zajtrkovali v hotelu Bel-levue. O koncertu, ki se je vršil ob pol 9. uri uri po koncertu so gostom priredili banket v v hotelu »Union« bomo poročali jutri. Ob 10. Kazini.
Razgovor z domačo besedo
Posebno pozornost je vzbudil baritonist Frederick Woodhouse, kajti razgovarjal se je na kolodvoru z vsemi v srbohrvaščini. Bil je namreč med svetovno vojno na solunski fronti in se priučil našemu jeziku. Tudi njegova žena je pomagala na solunski fronti pri angleškem Rdečem križu. Ostal je tudi po prevratu velik naš prijatelj in on je organiziral prvo oficijel-no turnejo angleških pevcev po Jugoslaviji. Že leta 1923 je prišel s svojimi prijatelji v Jugoslavijo in pripravil vse potrebno za turnejo pevcev.
Jutri zjutraj si bodo gostje ogledali Bled, nakar se bodo odpeljali v Beograd in tam priredili svoj zadnji koncert v Jugoslaviji.
*
Koncert angleških pevcev
Sinoči se je v razprodani dvorani v Filharmoniji vršil vokalni koncert londonskih zborov. Tudi samospevi (sopran) in dvospevi (sopran in bariton) so bili na sporedu. Koncert je imel popoln uspeh ter je prejel zborovodja g. Artur Fagg krasne vence. Podrobnejše poročilo sledi.
Franjo Pavlica, Olstikke, Dansko:
V državi blagostanja
»Jugoslovanove urednik v Mariboru mi je rekel, naj nekaj napišem iz Danske. Za pisanje pa niso vsi ljudje; jaz bi bolje pripovedoval, ko bi imeli boljšo telefonsko zvezo. Če imamo sploh kakšno v te kraje, res ne vem. Kaj pa naj tudi pišem. Mogoče bo dobro, če povem, da imajo Danci tudi »Tivoli«, kakor Ljubljana; sicer je nekoliko drugače urejen in bolje obiskan. Danski Tivoli v Kopenhagnu je prej. podoben dunajskemu pratru; namenjen je zabavi. Je pa že tako lep, da ga poseti v poletni sezoni do 2 milijona ljudi; med temi mnogo tisoč izletnikov tujcev. Kako so lepi kraljevski gradovi izven prestolice, kjer so nameščeni nacijonalni muzeji, tudi ne bom opisoval.
Vem prav dobro, da gospod urednik ne želi od mene žumalističnih sposobnosti, še manj pisateljevanja. Hoče, da popišem danskega kmeta v njegovem gospodarjen-ju, katerega prihajajo semkaj proučevat vsi narodi sveta. Prav misli, saj se moja beležnica polni največ pri kravah, svinjah, v mlekarnah in pri vsem, kar je s tem v zvezi. Glede vseh neizmernih lepot, ki jih ima dežela Danska, se pa pridružujem ponižno neštetim opisovalcem od velikega Shakespearea s svojim princem Hamletom, pa do našega rojaka g. Pakacija. Franjo Pakaci, sekretar našega generalnega konzulata, je namreč pred dvema letoma spisal majhno, toda po vsebini krasno brošuro, ki nosi naslov: »Danska, zemlja mora i sunca.«
Za danes naj povem sledeče: V agrarni državi Danski ni krize. Tu živi ljudstvo v medsebojnem zaupanju. Na zadružni podlagi se vse prodaja, vse kupuje, od malega jajčka preko masla do živine. Je razumljivo, da je na Danskem največja demokracija (pa ne mislim take, kot smo jo imeli pri nas z diktatom političnih strank), kjer vse dela, kjer je skoro tako, kot pravi naš Pakaci: »Nema gospode, ž i ne sluge!« Tudi naš konzul mi je povedal ob sprejemu, da so Dancem všeč samo ljudje, ki z delom nekaj dokažejo in ne subvencijonaši s titulaturami. Na Danskem je treba delati po vzorcu: »Eden za vse, vsi za enega. Vse pa v ljubezni do domovine. Na kmetijskem informativnem uradu mi je rekel šef oddelka, da danski kmet ne pozna kriz; vse lahko in dobro proda. In če je kmetu dobro, je gotovo tudi mestnemu delavcu, je dobro tudi prosvetnemu človeku in sploh vsemu meščanstvu. V kulturni Danski tudi ni stanovanjske krize, te naše največje žalosti in sramote. Vse ceste skozi vasi in mesta so pokrite z asfaltom, ni prahu, pa tudi voznik s konji je bela vrana na cesti. Povsod samo avto ih kolo. Kmet z delavno vprego na cesto skoro ne pride, ker leži vse posestvo okolu hiše.
Na deteljnih površinah se pase ves dan, ob lepem vremenu tudi vso noč, preje mala ko velika danska kravica, plemenita
živalca, ki je dovedla blagostanje v državo. Poleg te kravice pa se skriva v svinjakih na stotine pršutnikov (projniki, teža 80 do 90 kg.)
Da ima danski kmet opremljeno stanovanje s telefonom, radijem, klavirjem, knjižnico, jedilnico, sprejemnico in celo salonom, je tudi razumljivo.
Prav trdo žuljevo roko ti podaje gospodar, ko ga posetiš pri večerni kavi, kamor te je povabil. In skoro bi ne spoznal človeka, ki je ves dan s strojem kosil in vezal žito, na večer pa še nakrmil sam par stotin prašičev, da je to on, gostitelj tvoj, gospod danski kmet.
Če bi ne poznal svetopisemskega paradiža, bi mislil, da je tu, kajti tako od neba blagoslovljene zemlje, kot je Danska, si je težko misliti. Pa tudi tako kulturnega in gostoljubnega naroda kot je danski več ne najdeš. Kako živi, kako je gospodaril, da je prišel do blagostanja, pa drugič, da bo vstreženo g. uredniku in mogoče bralcem »Jugoslovana«.
— ♦
Franjo Pavlica, Olstikke, Dansko:
SCsnečki dečki na danske kmetije
Na našem konzulatu v Kopenhagnu sem doznal, da namerava poslati Savska banovina vsako leto na Dansko 10 do 15 mladeničev za dobo 7 mesecev. Dečki bi bili prvi mesec nastanjeni v gospodarski šoli, kjer bi jim pomagal do spoznanja danskih kmetijskih izrazov za delo in ponašanje sploh sekretar našega konzulata. Dalje bi se porazdelili na 30 do 100 ha velike kmetije. Tu bi ostali ločeni po eden na vsakem posestvu in opravljali vsa kmečka dela. Zadnji, to je sedmi mesec, bi se pa vrnili v šolo, od koder bi napravili nekaj izletov in ogledov.
Za stanovanje v šoli in hrano bi se plačalo do 100 danskih kron (1400 Din). Na posestvu pa bi moral imeti mladenič vsaj 25 kron za pranje in manjše potrebščine. Pri kmetu bi bila stanovanje in hrana brezplačna. Mogoče bi dobili tudi še nagrado. Da pa ne bi prišli semkaj kakšni gospodiči, ki bi mislili, da se po povratku v domovino nastavijo po službah, pojde k izbiri dečkov v Savsko banovino g. Pakaci, sekretar našega konzulata, rodom iz Osijeka. Gotovo pa bo kateri izmed teh fantov, če se mu posreči, vstopil v dansko mlekarsko šolo, kjer traja pouk 8 mesecev in bo pozneje začel mlekariti sam ali pa v kakšni zadružni mlekarni. Te vrste mlekarski šoli sta na Danskem dve in sta odgojili vse strokovnjake, ki izdelujejo slavno dansko maslo.
Mogoče bi tudi druge banovine o tem razmišljale. Posnemajmo češke kmete, ki tudi pošiljajo evoje sinove semkaj v prakso.
Zadnfa poi mladega Ivana Siacula
Včeraj vse dopoldne so prihajali ljubljanski trgovci, prijatelji in športniki na glavni kolodvor pred vagon, v katerem je ležala krsta s truplom v Splitu tako tragično preminulega trgovca Ivana Stacula. Ves mrtvaški vagon je bil obdan z mnogoštevilnimi lepimi venci, ki so jih poklonile razne trgovske in druge korporacije, razna društva in mnogi ljubljanski trgovci. Bilo je 26 vencev. Popoldne ob 3. j« bil prav impozanten pogreb. Po končanih cerkvenih molitvah je 6 mladih ljubljanskih trgovcev dvignilo krsto iz vagona ter jo preneslo v mrtvaški voz. Formiral se je nato žalni sprevod, ki je krenil z glavnega kolodvora po Miklošičevi cesti v Pražakovo ulico in dalje na pokopališče. Pogreba se je udeležilo izredno veliko število odličnih zastopnikov raznih korporacij, tako Zbornice TOI, Zveze industrijcev, Zveze trgovskih gremijev, ljubljanskega trgovskega gremija in mnogi njegovi stanovski tovariši, kakor tudi večje število športnikov. Pogreb je pokazal, kako globoke simpatije je pokojnik vžival med ljubljanskim prebivalstvom in trgovstvom. Pokojniku bodi ohranjen časten spomini
me®?©
Trdinov grob jo zopet dostojen, očiščen, obsut s peskom in okinčan s cvetjem. Ko se opusti staro pokopališče, bo dala mestna občana ekshumirati pokojnega pisatelja ter ga prepelje na novo pokopališče, kjer bo njegov grob v občinski oskrbi. Na mestu starega pokopališča bo obširen in lep trg, bolje park, ki naj bi se krasil s Trdinovim ali Kettejevim spomenikom.
Industrija perila Ivan Medic razširja svoje prostore in svoj obrat. Hiša na trgu kraljeviča Petra se dviga v drugo nadstropje, v Frančiškanski ulici dobiva prirastek. Tam na severnem robu mesta tovarna perila Povh, sredi mesta Medic —- pozdravljena pijonirja novomeške industrije! Naj bi našla še mnogo po-snemalcev!
Glasbena Matica, podružnica Novo mesto, ima svoj redni letni občni zbor v soboto 30. avgusta ob 20. uri v društveni sobi v Sokolskem domu.
0ol. Icplžce
Slovesna blagoslovitev nove brizgalne prostovoljnega gosilnega društva v Podturnu pri Toplicah je bila preteklo nedeljo 17. t. m. Blagoslov je izvršil frančiškan iz Novega mesta ob veliki udeležbi zastopnikov gasilske župe v Novem mestu ter gasilskih društev Valta vas, Toplice, Poljane in Črmošnjice. Po cerkvenem opravilu se je vršil na lepo okrašenem javnem prostoru blagoslov brizgalne, pri kateri priliki je pater zopet z lepimi besedami nagovoril gasilce. Botra je bila domačinka v Ameriki poročena gospa Kump, ki je prinesla iz Amerike lep dar mlademu gasilnemu društvu. Na lepo slavje so Podturnčani lahko ponosni, ker je vsa prireditev v moralnem oziru krasno uspela in bo gotovo tudi gmoten uspeh prav zadovoljiv. Tudi gasilno društvo na Vršnih selih je^imelo preteklo nedeljo svojo prireditev. Bližnje novoustanovljeno društvo v Dobindolu se je udeležilo popoldanske zabave v Podturnu, kar znači, da med gasilnima dru. štvoma Vršna sela in Dobindol, ki sta si tako-rekoč sosednje vasi, ne vlada zdravo bratsko razmerje. V kratkem dobi tudi novo motorno brizgalno gasilno društvo v Toplicah, ki je ono najstarejših društev, ustanovljeno že leta 1881. — Gasilstvo je v topliški občini v lepem in razveseljivem razvoju.
l?og®fec
^ Smrekov lubadar so jo pojavil v veliki množini po naših že itak zelo izsekanih gozdovih. Oblasti bodo gotovo ukrenile potrebne korake, da se prepreči uničevanje gozdov po tem naj-hujšem škodljivcu gozdov.
Kriza v lesni industriji zavzema vedno večji razmah. Odpuščenih je več lesnih delavcev, kateri pa so večinoma sami domačini. Več družin se je že izselilo v Francijo in Belgijo.
Narodno pevsko društvo Logatcc se pripravlja s svojim vnetim pevovodjem g. Gučekom na jesenski koncert. Ker je to pevsko društvo »no izmed najboljših na Notranjskem, že težko čakamo, da nas zopet razveseli z narodno in umetno pesmijo.
Slaba letina. Večno deževje že zapušča svoje sledove. Krompir je že začel gniti. Fižola je zelo malo, tudi zeije ne uspeva. Če saj jesen ne bode lepša, je pričakovati hude krize.
Za vino je denarja vedno dovolj, to se opaža zlasti sedaj, ko je neki gostilničar dobil dobra Dalmatinska vina. Gostilna je vedno polna. Radi tega so začeli tukajšnji gostilničarji s hudo konkurenco. Sicer pa upamo, da vsi dobro zaslužijo, ker je vedno več gostilen..
Bela Krajina
Koča na Trdinovem vrhu. Dodatno k našemu predlogu v zadnjem dopisu, da naj bi Metličani začeli akcijo za postavitev koče na Trdinovem vrhu, pripominjamo danes še sledeče: Letošnje poletje so se vršile ob lOOletnici Trdinovega rojstva različne spominske slavnosti, zlasti v Domžalah. Janez Trdina pa, ki je odkril toliko lepote naših Gorjancev in naše Bele Krajine, bi po vsej pravici zaslužil tudi pri nas nekaj tople hvaležnosti. Kajti gotovo je tudi on doprinesel svoj delež, da smo tudi mi od onkraj Gorjancev vedno bolj priznani, upoštevani in da se tujski promet tu pri nas vedno lepše razvija. In ravno radi tujskega prometa moramo polagoma začeti skrbeti za svoj planinski dom tudi na Trdinovem vrhu, ki je najvišji v Gorjancih. Naj se sestavi odbor in začne z zbiranjem prispevkov za Trdinov planinski dom na 1181 m visokem Trdinovem vrhu. Ali pa naj vname akcijo v roke metliška podružnica SPD. Ta stoletnica je ravno primerna Drilika.
2rbov2/e
Občinski proračun Se vedno ni odobren, zato je trboveljska občina v hudih denarnih stiskah. Nekateri so mnenja, da nosi krivdo davčna uprava, ker ne nakazuje pravočasno doklad. Davčna uprava nakazuje občini vsled neodobrenega proračuna manjše akontacije na podlagi lanskega proračuna. Banska uprava pa oči-vidno čaka z odobritvijo letošnjega proračuna tako dolgo, da dospe odobritev šolskega pro. računa iz Beograda, kamor je moral zaradi višjih proračunskih postav^ za tekoče leto.
Otvoritev nove cvetličarne na Vodah. Tukajšnji vrtnar g. Kuhar je otvoril z današnjim dnem na Vodah v novem lokalu tik gospodarskega poslopja ge. Ane Forte cvetličarno.
Šmartno pri Litiji
Sava je pričela padati, tako da se zaenkrat ni bati poplave.
Ponesrečil se je gospod Gustav Koprivnikar, vodja lesnega oddelka šmarske kmetijske zadruge. Padel je s kolesa pod gradom Vagenšper-kom tako nesrečno na ovinku, da si je zlomil levo roko in se močno poškodoval tudi po obrazu. Prepeljan je bil k zdravniku dr. Ukmarju v Litijo. Želimo mu skorajšnjega okrevanja!
Nova čevljarska industrija. Gospod Rajniš in Florjančič sta bila vpisana v trg. register, ker začneta z obratovanjem čevljarske in usnjarske industrije na veliko.
Neizsledcni nepridiprav je vlomil v pušico pri znamenju g. Trelca v Šmartnem in pri križu pod Vagenšperkom in ju izpraznil.
Škofja Loka
Nesreča. Pri zidanju kapucinskega novici-jata se je udrl stavbni oder in dva delavca težko poškodoval. Samostanske ljudi seveda na zadene nobena krivda.
Kopališče. _ 16. t. m. popoldne, ko smo bili v PoljanšČici, ki je bila od zadnjega deževja precej hladna, je nenadoma reka postala ru-jva in je znatno narasla, dasi je bilo tukaj lepo vreme. V žirovskih hribih je namreč razsajala nevihta s ploho.
Psi po glavnem trgu niso nikakršna vaba za domačine in maloštevilne letoviščarje. Pred tremi razvajenimi mrcinami ni miru ne po-dne ne ponoči. Tega pasjega tulenja smo na glavnem trgu že siti.
Zgradba novo šole je razpisana. Stavbeni podjetnik naj bi se zavezal prednostno zaposliti domače obrtnike in delavce.
Komisijski ogled daljnovoda KDE bo 27.,
28; .in 29. avgusta. 27. avgusta se sestane komisija v Naklem. Do tega časa morajo biti prijavljene eventuelne pritožbe proti postavljanju drogov ali drugemu postopanju.
Orjaško kolo, ki se je mudilo štirinajst dni pri igrišču SK Sokol v Kokriškem predmestju, so odpeljali na veliko žalost mladih in starih.
Najvoejo tombolo v letošnjem letu priredi v nedeljo 24. avgusta prostovoljno gasilno in reševalno društvo v Stražišču pri Kranju. Po tomboli se vrši veselica s plesom. Prebitek je namenjen za nabavo novega rešilnega avtomobila.
Nesreča. Na praznik, dne 15. t. m. je zadela g. Seranskyja, lastnika mehanične delavnice na dvorišču hotela »Jelen«, huda nesreča. Delavec, ki je tolkel po prečkali, je mesto na prečko udaril skozi prazno mesto in zadel g. Seran-skyja naravnost v oko, ki se mu je takoj zlilo.
Popravila župno cerkvo, ki jo je poškodoval zadnji silovit vihar, se bližajo koncu. Dogra. jen je tudi vodnjak med cerkvijo in »Ljudskim domom.« Le zvonik »pungrške« cerkve še čaka poprave.
Sava pada. Sava, ki je pred tednom radi silnega deževja močno narasla, je začela upadati. Kopalci so se je nekaj časa izogibali, se. daj pa jih je že polno ob bregovih.
Gobe. Užitnih jurčkov je vse polno. Radi tega je pa cena zelo nizka. Sveže prodajajo po 5 Din, suhe pa okrog 22 Din.
Velika nesreča bi se skoro pripetila v nedeljo na tržiški železnici nad vasjo Duplje. Vlak bi kmalu povozil nekega 51etnega dečka.
Krasno vreme smo vendarle dobili in smo ga vsi veseli. Za 3 tedne imamo dovolj dežja.
Delavsko gibanje. Kranjski delavci imajo več zadružnih zvez. Najvažnejša je ona, ki poseduje novo opremljen »Delavski dom«. Impozantna stavba, ki je v okras mestu, ima pod streho že okrog 80 stanovalcev. V vsaki sobi stanujeta po 2 delavca. Sobe so lepo opremljeno, tik poleg Savo, z lepim razgledom na šmarjetno goro in Sv. Jošta. V poslopju se nahaja tudi borza dela. Slovesna otvoritev bo meseca septembra t. 1. Vsekakor posnemanja vredna zveza! Glavne zasluge za vse pa ima g. župnik Škrbec. — Druga zveza ima svoje prostore v' hiši »na Podrtink, kjer je nameščena delavska kuhinja. Delavcem je omogočeno dobiva, nje cenene hrane in stanovanja, ki je pri privatnikih velikokrat predrago. Nekateri delavci si ne morejo privoščiti stanovanja v mestu, zato stanujejo v okoliških vaseh po 1—2 uri daleč in hodijo ali se vozijo v mesto na delo. Poleti in ob lepem vremenu vse to že gre, hujše je ob grdem, posebno tam, kjer ni ne vlakov ne avtobusnih zvez.
i^pimorsfec vesli
p Italijanski vojni minister general Gazzera s? ,^e te _ dni mudil v Julijski Benečiji. Ogledal si je velike vojaške vaje na Krasu okrog Dom-berga. Tam je sprejel tudi vse častnike, ki vodijo manevre. Nato se je vrnil v Rim. Vojaškim vajam je prisostvoval tudi državni podtajnik vojnega ministrstva Manaresi.
p Posebna divizija torpedovk se je zasidrala v noči od ponedeljka na torek v pristanišču na Reki. Sestavlja jo pet vojnih edinic.
p V bližini Solkana je hotel 22-letni Gregor Milič iz Števerjana kljub slabemu vremenu in zelo mrzli vodi preplavati Sočo, a ga je sredi poti zagrabil silen tok. Bil bi utonil, da ga nista rešila njegova dva znanca, ki sta se prišla skupno ž njim kopat v Sočo.
Dnevne vesfz
— 30-Ictnica Češke koče. Slovensko planinsko društvo opozarja turiste, da se čim mnogo-Itevilnejše udeleže slavnosti 30-letnice obstoja Češke koče pod Grintavcem. Iz Kranja na Jezersko bodo avtobusi na razpolago. Te slavnosti se udeleže poleg tukajšnjih Čehov tudi odposlanci Kluba Čehoslovaških turistov v Pragi pod vodstvom' podpredsednika kluba in predsednika Asociacije slovanskih turistovskih društev gospoda V. Jenička iz Prage, dalje predsednika Kluba čehoslovaških turistov na Dunaju gospoda Čižeka; tudi Hrvatsko planinsko društvo v Zagrebu se udeleži te proslave pod vodstvom predsednika gospoda Josipa Pasariča.
— Pogreb žrtev z evharističnega kongresa.
V	torek popoldne so pokopali pet žrtev nesreče, iki se je pripetila ob evharističnem kongresu v soboto. Pogreba se je udeležil za občino župan dr. Srkulj in podžupan Mahnik in direktor železniške direkcije Senjanovid. Pogreba se je udeležila tudi ogromna množica ljudstva. Na grobe nedolžnih žrtev so položili več vencev. Ko so se sorodniki poslavljali ob grobu od poae-greČenih, so vsem zalile solze oči.
— Najstarejši udeleženec kongresa v Zagrebli. Na evharistični kongres v Zagreb je prišel iz Like neki Mato Anid ki je star 100 let, in je bil torej najstarejši udeleženec. Možakar je še krepak. Boril se je proti Madjarom še pod Jelačičem leta 1848.
— Rekordni poset zagrebškega zoa. Med evharističnim kongresom je obiskalo zagrebški zoo v Maksimira nič manj nego 35.000 oseb. Pri blagajni so v treh dneh prodali vstopnic za 100.000 dinarjev.
— Prosvetni odsek mestnega magistrata (Gradišče 2) ostane radi snaženja uradnih prostorov v soboto 23. avgusta zaprt.
— Milijoni v tobačnem dimu. V letu 1929. smo v Jugoslaviji pokadili za 1769 milijonov tobaka. Na vsakega prebivalca pride 286 cigaret letno. Največ se je pokadilo cigaret »Sava« in »Zeta« ter »»Vardar« in »Drina«; cigaret »Ka-radjordje« smo lani pokadili 422.648, »Jadran« 1,146.698, »Kosovo« 1,402.434, »Strumica« 4 milijone 196.660, »Sumadija« 6,230.428, »Vardar« 49,085.070, »Drina« 41,749300, »Neretva« 5 milijonov 50.472, »Morava« 13,837.500, »Zeta« 1.608,636.239, »Sava« 1.763,738.675. Cigar smo pokadili največ z mešanim inozemskim tobakom in sicer 15,162557 komadov, portorik 5,280.931, kratkih pa 4,654.043. Tobaka za žvečenje in ekstrakta se je prodalo 90.000 kg. Od rezanega tobaka je na prvem mestu savski tobak (4,816.041 kg), za njim pa dunavski (771.074 kg), zetski (206.503 kg), neretvanski (169.543 kg), ameriški (5.428), banatski (4.692), trebinjski (822) in var-darski (821 kg). Veliko količino tobaka smo prodali v Češkoslovaško in Poljsko.
— Zgodovinsko izkopanine. Kustos sarajevskega muzeja dr. Gregor čremošnik koplje že delj časa v Brezi pri Sarajevu. Naletel je na prazgodovinske ostanke. Odkopal je zidovje stare cerkve iz časa preseljevanja narodov. Arheologi upajo, da bodo v tem ozemlju našli še mnogo za zgodovino Bosne in Balkana važnih izkopanin.
— Izšla je nova številka »Romana«, tednika *a vse. Dobi se v vseh trafikah. Cena Din 2'—.
— V Skoplju bodo otvorili sezono s slovensko dramo. 30. t. m. bodo otvorili novo sezono v gledališču z dramo nedavno umrlega slovenskega dramatika Leskovca »Dva bregova«.
— Plemenski sejem in premovanje pinegav-ske govedi v Ormožu. Zveza selekcijskih društev za pinegavsko govedo v Ormožu, v kateri so včlanjena društva v Središču, Ormožu, Sv. Lenartu in Sv. Marjeti- priredi s podporo kr. banske uprave v Ljubljani, dne 19. septembra 1930. ob 8. uri predpoldne na sejmišču v Ormožu premovanje rodovniške govedi pinegav-ske pasme za svoje člane. Istočasno s premo-vanjem bode tudi plemenski sejem za mlado živino v starosti od 6 do 24 mesecev. Podrobne informacije so na razpolago pri zvezi.
— Volna, bombaž, nogavice in pletenine v veliki izbiri pri Karlu Prelogu, Ljubljana, Zidovska ulica 4 in Stari trg 12.	—166
— Neurje nad severno Dalmacijo. Iz Šibenika poročajo, da je nad severno Dalmacijo divjalo v soboto neurje, ki je napravilo ogromno škodo v vinogradih in koruzi. Najbolj so trpeli vinogradi v Gorenjem Zemuniku. Toča je bila debela kakor oreh. Prebivalstvo, ki živi tu že Jako v siromaštvu, je popolnoma obupano.
— Toča je napravila 25 milijonov Din škode. Toča, ki je pred tedni padala v okoli M Jastrebarskega, je napravila za 25 milijonov dinarjev škode, kar je za tamošnje prebivalstvo katastrofa.
— Vreme. Lepo vreme, kakršnega je napovedal dunajski meteorološki zavod, traja v naših krajih dalje. Barometersko stanje je visoko ter je včeraj ob 7. uri barometer kazal: Ljubljana 763-9, Maribor 7631, Zagreb 763 8, Beograd 764-5, Skoplje 765-2, Sarajevo 765-4, Split 7636, Rab 763, Vis 7635. Termometer je vše-raj ob 7. uri kazal: Ljubljana 16, Maribor 15, Zagreb 16, Beograd 18, Skoplje 16, Sarajevo 14, Split 21, Rab 21 in Vis 20. Megla je bila včeraj zjutraj v Ljubljani in Mariboru, dočim je bilo drugod popolnoma jasno ter je oblačnost znašala od 0 do 1. Relativna vlaga je bila v državi od 75% do 100%. Najbolj vlažno je bilo včeraj v Mariboru (100%), v Ljubljani 94%, v Zagrebu 93%. V Ljubljani je bila včeraj najvišja temperatura 26-8 C, najnižja pa 14. Splošno je bilo mirno in jasno.
— Mati se je obesila. V Borongajskl cesti v Zagrebu se je obesila gostilničarka Frančiška Augustid. Zaradi družinskih razmer je bila zadnje čase zelo potrta. Našla jo je lSletna hčerka obešeno na podstrešju. Zakričala je: Mati se je obesila! nakar so prihiteli sosedi, nesrečnica je pa bila že mrtva.
— 300.000 Din je izmaknil. V Novem Sadu je začela preiskava proti velikemu pustolovcu Mihajlu Sajetoviču, rojenemu leta 1885 v Viro-vitici. Sajetovič je bil nadarjen in bister kolar-ski pomočnik. Izselil se je v Ameriko, kjer je tihotapil, dokler ga niso zaprli. Leta 1920 se je vrnil v Evropo in živel pustolovsko življenje v Franciji in Italiji. Nato je prišel v domovino in skrahiral pri ustanovitvi neke trgovine. Končno je ukradel nekemu mlinarju 3 tisoč dinarjev in moral je v zapor.
— Snežni zameti na Vlašič planini. Iz Travnika poročajo, da je po tridnevnem dežju začelo na VlaŠič planini snežiti. Snežni zamet Je ujel tri seljake, ki so šli s konji po planinsko seno. Seljaki so si poiskali zavetje v pastirski koči in pustili konje na prostem. Zjutraj se našli vseh šest zmrznjenih.
— Samomor znanega zagrebškega trgovca. Že včeraj smo poročali v tajinstvenem izginutju zagrebškega trgovca Mavra Reissa. Tri dni so ga zaman iskali. V torek so pa našli njegovo truplo ob Savi. Trgovec je zaradi slabe trgovine obupal in si sam končal življenje.
— Čarovnica, ki kliče duhove. Pred sodniki v Jagodini je stala te dni jagodinska čarovnica ciganka Draga Aleksič. Varala je lahkoverne ljudi in klicala duhove umrlih, ki je pa zahtevala le preveč denarja, kar je ciganko spravilo v zopor. Čarovnici so duhovi z onega sveta tudi povedali, kje so zakopani zakladi. Nasedli so ji tudi izobraženi ljudje.
— Tragičen samomor učenjaka Bolkaja. Kustos muzeja v Sarajevu dr. Stjepan Bolkaj je izvršil samomor v zoološkem oddelku muzeja. Našel ga je sluga s prestreljeno lobanjo. Dr. Bolkaj se je ustrelil s karabinko. Na mizi je pustil listek, da se je ustrelil, ker se boji, da bo zblaznel. Drugo pismo je bilo naslovljeno na njegovo mater. Kot strokovnjaka so poznali dr. Bolkaja ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi v inozemstvu. Napisal je nad 100 znanstvenih razprav v nemščini in angleščini. Sodeloval je tudi pri spomenici, ki so jo poslali japonskemu kralju ob kronanju. Popisal je favno otoka Formoze. Zanimivo je, da je dan pred samomorom prejel dekret, s katerim je dobil naše državljanstvo.
— Življenje dveh moških za melono. V Vršcu je vrgel krojač Radok melono v vodnjak, da bi se ohladila. Popoldne je splezal po lestvi v vodnjak po melono, uhajajoči plini so ga pa omamili in padel je v vodo. Njegova žena jo poklicala soseda na pomoč. Toda tudi ta je utonil v vodnjaku. Gasilci so potegnili oba mrtva iz vodnjaka.
— Velika tatvina v Beltincih. Pred dnevi je bilo ponoči vlomljeno v železniško postajo v Beltincih. Vlomilci so odnesli razno blago v skupni vrednosti 5430 Din. Kot storilci so bili aretirani štirje cigani. Orožniki pa zasledujejo še druge cigane, ki so blago odnesli in skrili.
Cjvihljcanta.
Četrtek, 21. avgusta 1930, Ivan. Pravoslavni:
8.	avgusta, Mirjana.
Nočno službo imata lekarni Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti.
*
■ Naval bolnikov v ljubljansko bolnico. Od
1.	januarja do 20. avgusta letos je bilo v javno bolnico sprejetih 11.960 bolnikov. Naval je izredno velik in je morala uprava bolnice bolnike odklanjati ter odpuščati še bolniške oskrbe potrebne bolnike.
■ Zadnja produkcija profesorja Strohschnei-derja. Snoči je bila zadnja vratolomna produkcija profesorja akrobatike Strohschneiderja ob velikanski udeležbi občinstva z »zastonjkarji«. Tudi snoči je bila Vegova ulica od Kongresnega trga pa do Valvazorjevega trga nabito polna občinstva. Ob Strohschneiderjevih vratolomnostih je gledalcem sapo zapiralo. Nekemu dekletu je postalo slabo, da se je nezavestna zgrudila ter so jo morali odnesti v neko hišo v Gosposki ulici. Za profesorja Strohschneiderja so bile posebno navdušene Ljubljančanke, pa tudi Ljuo-ljančani so mu dali vse priznanje, saj takih akrobatov res še nismo videli v Ljubljani. Mladina se ga pa sploh ni mogla nagledati. Po akrobaciji se je profesor Strohschneider sestal z novinarji in jim pripovedoval vse mogoče o svoji čudoviti karijerl ter se izkazal tudi kot odličen družabnik.
■ Gostovanje dunajske operete. V ponedeljek 25. in torek 26. bo gostovala v našem opernem gledališču dunajska opereta, ki je že delj časa na gostovanju po Jugoslaviji. V Zagrebu je priredila dvoje gostovanj z velikim uspehom in vselej v razprodani hiši Na čelu gostovanja je znana dunajska igralka Margareta Slezak, ki uživa v svojem rodnem mestu ugled prave umetnice. Poleg nje nastopata še Harry Payer in Karla Schulz ter potrebni ansambl. Opereto dirigira dirigent dr. Neumann. V Ljubljani bodo gostovali v opereti »Pomladno dekle« in »štirikrat poroka«. Vstopnice po običajnih cenah bodo v predprodaji pri dnevni blagajni v operi.
■ Sadni trg v Ljubljani. Včerajšnji običajni veliki tržni dan je bil prav živahen. Na trgu je bilo mnogo domačega sadja. Lepa domača ja-
bolka So prodajali po 4 do 6 Din kg, hrušk je razmeroma malo. Njih cene so stalne. Letos je pravo gobovo leto. Na trgu je bilo včeraj izredno mnogo gob. Njih cene so padle, včeraj so jih prodajali po 8 Din kg, dočim so bile prejšnji teden po 12 Din.
■ Mesečni živinski sejem. Včerajšnji mesečni živinski sejem v Ljubljani Je bil prav slab zaradi nujnih poljskih del na deželi in nesezon-skega časa. Na sejem je bilo prignanih 124 konj, 16 volov, 50 krav, 21 telet in 36 prašičkov za rejo. Prodanih je bilo 18 konj, 10 volov, 32 krav, 8 telet in 28 prašičkov za rejo. Cene živini so ostale neizpremenjene: I. voli 10 Din,
II.	voli 9 in III. voli 7 Din, debele krave 5—7 Din, krave-klobasarice 3—4 Din, teleta 14—15 Din kg žive teže. Prašički za rejo po kokovosti in starosti 250—400 Din.
■ Tatvina čevljev. V Polakovi ulici stanujočemu trgovskemu pomočniku Viljemu Grobinu je neznan tat odnesel iz odprte kuhinje par novih čevljev, vrednih 300 Din. Tatvine je osumljen neki starejši moški.
■ Tatvina kolesa. Izpred gostilne Fatur na Večni poti Je bilo Rudolfu Simčiču ukradeno črno pleskano novo moško kolo. V obcestnem jarku pri Dravljah so našli kolo, ki je bilo ukradeno izpred brivnice v Dalmatinovi ulici Ludviku Berniku.
■ Tatvina perila. Na Glinoah stanujoči Zofiji Sengerjevi je neznan tat odnesel mnogo perila v skupni vrednosti 880 Din. Tat se je splazil v stanovanje ter je odnašal razne rjuhe in drugo perilo. Tatvine so bile z malimi presledki izvržene od majnika meseca dalje. Kdo bi bil tat, ni bilo mogoče ugotoviti. Imel je najbrže ponarejen ključ od stanovanja.
■ Tatvina sadja. Prihaja sezona »rabutanja«. Po mnogih vrtovih ponoči tatovi kradejo sadje. Posestniku Srečku Bončarju v Rožni dolini so neznani tatovi v ponedeljek ponoči odnesli za 30 kg lepih jabolk in hrušk v vrednosti 250 Din Bončar je mnenja, da so mu sadje pokradli neki delavci, ki stanujejo v Rožni dolini.
■ Policijski drobiž. Od torka do včeraj popoldne so bili aretirani 4 moški, dva osumljenca, eden zaradi tatvine in neki Bosanec zaradi suma tatvine in beračenja. Policijski upravi sta bili prijavljeni dve manjši tatvini, dalje 3 moški zaradi nedostojnega vedenja in kaljenja nočnega miru, 2 nezgodi, 1 kršitev banske naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin, 4 prekrški avto-predpisov in 16 prekrškov cestnopolicijskega reda.
‘jHavibev
m Prva jesenska megla. Včeraj zjutraj je bila v Mariboru nenavadna megla, da so morali avtomobili voziti s popolno razsvetljavo. Megla se je razkadila šele v dopoldnevu.
m Umrli so zadnje dni v Mariboru: Marija Cebek, postrežnica, 65 let; Vilibald Pavličič, sinček strojevodje, 2 in pol meseca; Ana Ritter, vdova po poštnem uradniku, 82 let; Uršula Legat, viničarka, 66 let; Roza Zadravec, žena železničarja, 28 let; Avrelija Tašner, delavka, 20 let; Marija Živko, rojena Verlič, nadučiteljeva žena, 62 let; Oskar Fontana, bančni prokurist, 34 let; Fran Gerlič, posestnik, 58 let; Viljem Rebernak, monter, 28 let; Karolina Korent, hčerka cestnega mojstra, 4 letna; Ivan Rojko, gostilničar, 61 let; Josip Oman, bančni uradnik, 40 let; Elizabeta Brlič, rojena Bračko, zasebnica, 58 let; Peter Žnidarič, 70 let in Julijana Grušovnik, rojena Vouk, vdova po železničarju, 55 let stara. ,
m Poroka. Poročili so se v zadnjem času v Maribora: Inž. Julij Uršič, ravnateij Mestnega električnega podjetja in Adolfina Pohlin roj. Malner; dr. Pavel Gustinčič, profesor in Marija Jevšček; Franc Steinbauer, trgovec in Justina Zorko; Mirko Skačej, zasebni uradnik in Jožica Šmigoc; Karel VViegele in Marjeta Brandstiitter; Martin Slabč in Anica. Potočnik; Alojz Škrabel in Rezika Praš; Milan Vokač in Marija Rošnik; Franc Vidmar in Marija Eferl; Anton Keuschler in Julijana Neuwirth ter Ka. rel Fras in Ana Brundula. Obilo sreče!
m Doni Pogrebnega društva v Krčevini. Krčevinsko Pogrebno društvo se pod vodstvom agilnega predsednika g. Cerinška in blagajnika g. Gorjupa tako ugodno razvija, da ima že preko 800 članov, ki bodo v kratkem dobili še nove ugodnosti. Sedaj si je društvo po šele petletnem obstoju napravilo tudi lasten dom. Kupilo je hišo št. 92 pod gostilno »Pri treh ribnikih«, kjer bo 1. septembra otvorilo redno pisarno. K temu lepemu razvoju društva iskreno čestitamo!
m Studenški gasilci so med podeželskimi odnesli rekord. Od 1. 1921., ko so ustanovili svoje gasilno društvo, so si nabavili dve ročni in eno malo turbinsko brizgalno, velik gasilski avto in sedaj še večjo motorno brizgalno, katero bodo slavnostno sprejeli v nedeljo 17. t. m. Društvu načeljuje župan in ustanovitelj g. Kaloh, ki kaže tudi kot tajnik mariborske gasilske župe mnogo prizadevanja za čim večji napredek naših gasilskih društev. Nadalje pa nameravajo Studenčani povečati tudi svoj sedanji gasilski dom in nabaviti motorno lestvo.
m Uvodni in metodični tečaj za učiteljstvo kmetijskih in gospodinjskih nadaljevalnih šol Dravske banovine se je pričel v ponedeljek, 18. avgusta na tukajšnji Vinarski in sadjarski šoli ter na dekliškem zavodu »Vesna«. Pri slovesni otvoritvi sta zastopala bansko upravo prosvetni inšpektor g. dr. Kotnik Fran in g. šolski svetnik Krošl Jože. Poudarjala sta pomen prave kmetijske vzgoje in kmetijske stanovske izobrazbe za gospodarski in kulturni napredek naše države. Ker pa nudi kmetijsko in gospodinjsko nadaljevalno šolstvo trajno sistematično izobrazbo in vzgojo najširšim plastem kmečkega stanu, zato je banska uprava pripravljena z vsemi močmi podpirati to najvažnejšo panogo narodnega izobraževanja. Navzo-
če učiteljstvo, 23 učiteljic in 33 učiteljev, je z zadovoljstvom sprejelo te izjave. Tečaj bo trajal 14 dni.
m Tujski promet. V noči od torka na sredo je v 14 mariborskih hotelih in gostilnah s pre. nočiščih prenočevalo 63 oseb. Največ jih je lo-žiralo v hotelu »Orel«, 18, in v hotelu »Meran« 17. Na novo v Mariboru naseljenih oseb je bilo v torek prijavljenih 11. V celoti je bilo v javnih in zasebnih prenočiščih, odnosno stanovanjih prijavljenih 53 oseb, odjavljenih pa 50.
m Nov oder na Pobrežju. Krajevni odbor Rdečega križa na Pobrežju si v društvene namene omisli premičen oder po načrtu učitelja Robnika. Otvoritev bo v nedeljo 31. avgusta v prenovljeni dvorani Rojkove gostilne na Pobrežju. Program otvoritvene prireditve obsega poleg nagovora in deklamacij tudi Jurčičevega »Domna«, igro v petih dejanjih, ki jo vprizorijo pobrežki diletantje. Sodelovalo bo tudi pevsko društvo »Zarja«.
m Primorski begunci. V Maribor prihaja vedno več slovenskih beguncev iz Italije, ki iščejo dela in, ker ga ne najdejo, navadno žalostno propadajo. Nekatere je policija napotila v Francijo, ker pa jim kot tujim državljanom ne more izdati potnih listov, jih avstrijske oblasti navadno zopet vrnejo v Maribor. Njihova usoda je tako obupna, da bi bilo neobliodno potrebno nekaj ukreniti, posebno še zaradi tega, ker je v času, ko primorski begunci ginejo od bede, v mariborskih obratih zaposlenih na stotine tujerodnih tujcev. To pomoč smo kot svobodna država dolžni nuditi svojim nesrečnim bratom.
m Nasilna prodajalka gob. Kmetici Alojziji Kebričevi iz Sv. Barbare v Slov. goricah je hotel tržni nadzornik v sredo na trugu zapleniti črvive gobe. Pri tem se je pa tako branila izročiti svoje blago, da je moral intervenirati stražnik, katerega je tudi dejansko napadla. Gobe so ji morali naposled s silo od. vzeti, epilog pa bo na sodišču.
m Zakaj? Prijatelj nam sporoča: šel sem zadnjič po Dravski dolini in sem prišel k Sv. Ožboltu prav v trenutku, ko so se domačini zbirali pred cerkvijo, kjer je bila napovedana večerna molitev za patronov predpražnik. Ljudje so med seboj vsi brez izjeme govoriii slovenski. Ko sem pa stopil v cerkev, sem se nemalo začudil, duhovnik, menda nek pater iz Maribora, je pričel moliti litanije — nemški. In ljudje so nemški odgovarjali. Po cerkvenem opravilu so pa zopet vsi govorili slovenski. Res je, da je Bogu molitev enako draga v vsakem jeziku, ali zakaj bi prav tu ob meji še v dvanajstem letu po osvobojenju umetno vzdrževali jezik nekdanjih naših tlačiteljev?
m Zasilna lopa za doložirance. Nad meljskim kanalom, ki vodi v Dravo, gradi mestna občina te dni zasilno leseno lopo, v kateri bodo našli zatočišče v Maribor pristojni deložiranci, dokler si ne najdejo primernih stanovanj. V lopi bo prostora za 5—6 družin. S tem pa mariborska stanovanjska kriza seveda še ne bo rešena, kajti samo pod mostom in na prostem stanuje še sedaj nad 20 družin, kakih 28 družin pa bo deložiranih v najkrajšem času. Pričakovati je tedaj, da bo v kratkem v Mariboru na cesti okrog 50 družin.
m Prijava proti kršitvi delovnega časa. Pomočniški zbor trgovskega gremija je prijavil pristojnim oblastem 72 trgovcev, ki so kršili in še kršijo bansko naredbo o zapiranju in odpiranju trgovin in obrtnih obratovalnic.
m Poskusen napad pri Betnavskem ribniku. Pred nekaj dnevi se je peljal čevljarski mojster Ciril Lovec po Tržaški cesti proti Slovenski Bistrici. V bližini Betnavskega ribnika je nenadoma skočil predenj krog 50 let star moški močne postave z veliko gorjačo v rokah in mu zagrozil, da ga bo ubil. Lovec je pa potegnil iz žepa samokres in ž njini dvakrat ustrelil, česar se je neznanec tako ustrašil, da je zbežal.
m Mučenje živali. Policiji je bil ovaden ključavničarski pomočnik Josip Z., ker je v torek popoldne vozil z enim samim konjem 1000 kg premoga po strmini nad viaduktom v Franko-panovi ulici in pri tem žival neusmiljeno pretepal in mučil.
m Karambol v Vetrinjski ulici. Ozka Vetrinjska ulica je še vedno ena izmed glavnih mariborskih prometnih linij. V torek krog poldneva je bila zopet taka gneča, da se je kolesar Stanislav Čotar, kletar pri Kosiču sicer srečno ognil mestnemu avtobusu, prišel pa pod tovorni avto Maksa Rojsa iz Sv. Ruperta, ki mu je kolo potrl, dočim je on sam le ostal nepoškodovan.
m S kolesom v motorno kolo. Na Aleksandrovi cesti se je v torek popoldne zaletel neznan, krog 17 let star fant s kolesom v motor stavbenika Ivana Živica mlajšega ter padel. Oba, Živic in neznanec sta k sreči ostala nepo-škodovna.
Celje
* Smrtna kosa. Včeraj je v javni bolnici umrl g. Edvard Planko. Pokojni je bil v prejšnjih letih učitelj pa si je v svetovni vojni nakopal zavratno bolezen, tako da v zadnjih letih ni več poduČeval. Bil je prijeten družabnik in ga bodo vsi, ki so ga poznali, ohranili v spominu. Dosegel je starost 41 let. Njegovi rodbini iskreno sožalje.
Kuhanje s plinom. Opozarjamo na poskusno kuhanje s plinom ter na predavanje, ki se vrši nocoj ob 20. v meščanski šoli. Vstop prost.
* Pazite na red in snago na Glavnem trgu.
Glavni trg nudi ob dopoldanskih urah kaj prijetno sliko s svojimi stojnicami, kmeticami in gospodinjami, manj prijeten pa je pogled na tla, ki so ob tem času posejana z najrazličnejšimi odpadki, posebno s takimi od sadja. Včeraj se je zgodilo, da je neki tuji gospej ob takem odpadku spodrsnilo in da je padla. Samo sreča je bila, da se ni hudo poškodovala. Zato ne metajte odpadkov na tla.
* Najdba. V savinjskem vlaku se je v nedeljo zvečer našla ženska ročna torbica, v kateri se je med drugimi rečmi nahajala sokolska legitimacija ria ime Zinka Pristovšek. Dobi se na policiji.
Trgovski dom v Ljubljani
Lani je pričela živahna akcija med našimi trgovci za zgradbo reprezentativnega doma, v katerem bi bilo družabno zbirališče vsega trgovstva, a obenem tudi središče vseh trgovskih organizacij in ustanov. Akcija je uspela
Lani majnika so začeli kopati temelj za dom na stavbni parceli ob Simon Gregorčičevi ulici. Načrte je napravil priznani arhitekt inž. Šubic. Gradnjo doma je prevzela renomirana in solidna stavbna tvrdka Miroslav Zupan. Dom je bil pod streho že oktobra meseca. Letos so pričeli z vsemi olepševalnimi deli in z ureditvijo notranjih prostorov. Trgovski dom je štirinadstropna, impozantna stavba. Dom ima veliko dvorano, ki je namenjena za razna trgovska zborovanja in hkratu tudi prikladna za vse druge prireditve. V domu bodo imela vsa trgovska društva in organizacije svoje pisarne. Poleg doma je prizidana šola za trgovski naraščaj. Trgovski dom bodo sredi septembra svečano otvorili. S Trgovskim domom je dobila Simon Gregorčičeva ulica v okras lepo, moderno stavbo. V kratkem prično graditi tudi palačo Trgovske akademije, ki bo zgrajena na vogalu Simon Gregorčičeve ulice in Bleiweiso-ve ceste.
€ez»Ikmica
Sokolski telovadni nastop, ki je bil 15. t.
m. v tukajšnjem Sokolskem domu, je tako v gmolnem kakor tudi v moralnem oziru najboljše uspel. Zastopana so bila vsa sosedna Sokolska društva. V častnem številu sta nas obiskala Rakek in Loška dolina. Pa tudi oddaljenejša društva, kakor Planina, Logatec, Borovnica in celo Vrhnika so se odzvala. Vse telovadne točke so potekle dobro in v splošno zadovoljstvo. S hvaležnim ploskanjem so gledalci nagradili žensko deco, ki je pod vod. stvom sester Repičeve in Tursičeve kaj ljubko izvedla rafalne vaje. Proste vaje članov in ■lanic so bile dobre. Pohvalno je omeniti pri vajah Članic skladnost in lepo kritje gibov. Strumno so odtelovadili proste vaje tudi naši malčki pod vodstvom brata Žumra Ivana ml. Višek nastopa pa je pomenila telovadba članov na orodju, /.elo težke vaje na drogu so bile izvedene z lahkoto in eleganco. Vse vrste je publika nagradila z dolgotrajnim ploskanjem. Po telovadnih točkah se je vse članstvo
sestopilo pod balkonom, raz katerega je pozdravil došle goste društveni starosta brat Ba-ričevič Jože. Imenom je pozdravil delegata župe brata dr. Papeša iz Logatca. V svojem nadaljnjem govoru je starosta omenil, da Izraža zakon z dne 6. decembra 1. 1., s katerim je naš modri vladar ustanovil viteško organizacijo Sokola, kot društvo za moralno in telesno vzgojo državljanov, vso vladarjevo ljubezen do svojega naroda. S tem zakonom je vladar dal izraza in splošne veljave svoji vzvišeni želji, da se naj narod v Sokolski organizaciji utrjuje v zdravju in duševno krepi v vseh odličnih lastnostih, ki so priča izobraženega in kulturnega naroda. Poleg tega pa naj drzavljano medsebojno veže tudi čut bratov-stva, enakosti in svobode, po načelih stvariteljev Sokolstva Iyrša in Fugnerja. Spričo takega programa Sokolstva je dolžnost vseh, ki ljubijo s čistim in odkritim srcem naš narod In našo skupno domovino, da se strnejo k skupnemu delu za narod, kralja in domovino pod Sokolskim praporom. Pozval je navzoče, naj delajo za Sokolstvo in v smislu Sokolskih idej. S sokolskim Zdravo! kralju, prestolonasledniku, domovini in starosti in z narodno himno je končal program, nakar se je razvila v zaprtih prostorih neprisiljena zabava.
Z nožem ga je sunil. V soboto ponoči je neki F. R. s kuhinjskim nožem prebodel dlan nekemu pekovskemu pomočniku. F. R. je zahteval skozi okno nekaj kruha, a ker mu ga pomočnik ni mogel dati, sta se začela nekaj cukati. F. R. je imel v roki kuhinjski nož in z njim mahal okrog pomočnika, a po nesreči ga je zadel v roko. Pekovski pomočnik je moral iskati zdravniško pomoč.
Begunje pri Cerknici
Vreine. Po dolgem deževju se je vendar zjasnilo. Tako bodo kmetje lahko pospravili drugo košnjo v skednje.
Laško
Rodbinska slavnost. Dne 15. t. m. je obhajala v krogu svojih 801etnico vpokojena učiteljica gdč. Mara Flis. Jubilantinja je še popolnoma čila in zdrava, še na mnoga letal
Planina
Brezplačni tečaj za umetno vezenje na »Pfaff« Bivalnem stroju je priredila tvrdka Ign. Vok iz Ljubljane od 18. avgusta v osnovni šoli v Planini. Poučevanje je brezplačno v vseh panogah modernega vezenja.
Nesreča. 71etni sinček Viljema Hrovatička, peka v Uncu, je plezal pa telegrafskem drogu. Spodrsnilo mu je, ker je bil drog polžek od deževja, ter pri tem dobil hujše poškodbe.
....	uuiu	uu	jvorosici
i.	nedeljo	1,.	p..»»ce,	poko,nega
Hrastnik
Nesreča. V ponedeljek je zopet podrl nek nepreviden kolesar malega fantka ,in sicer vnuka rudniškega skladiščnika g. Mejača. Fantek je ostal nepoškodovan, večjo smolo je pa imel kolesar, ker se je dogodila nezgoda tik orožniške stanice ter je bilo oko postave takoj pri rokah. Najmanj, kar lahko zahtevamo, je, da kolesar zvoni, če pride za človekom ter da vozi kakor se spodobi pametnemu človeku. Prepovedati bi bilo tudi vožnjo dveh ali celo treh (I) oseb — in to odraslih I — na enem kolesu.
Šoštanj
Iz gasilstva. Na državnem premogovniku v Skalah so se vršile v nedeljo 17. t. m. popoldne gasilske vaje. Sodelovale so požarne hrambe iz Velenja in Družmirja ter premogovniško gasilno in reševalno društvo. Prvi dve društvi sta nastopili pri improviziranem gašenju rudniških poslopij z dvema motornima brizgalnama na dve cevi. Opaziti je bilo, da so se ognjevarnostne naprave od lanske okrožne vaje v marsičem izboljšale. Po končanih vajah se je vršila v Rudarskem domu moralno in gmotno dobro uspela veselica.
Članstvo Sokolskega društva v Rimskih Toplicah S križcem (X) zaznamovana jo ponesrečena sestra Marija Zupanova.
Pragersko
Novo Sokolsko društvo. Te dni se je ustanovilo novo Sokolsko druStvo, za katero sta si stekla največ zaslug gg. Joško Velikonja in Franj Škof Prijavilo se je veliko število telovadcev m članov.
Fantovski pretep. Na Sostržah pri Pragerskem je nastal pred nekaj dnevi prepir in pre. ep med domačimi fanti, pri katerem je eden izmed njih dobil tako močan udarec po glavi, aa mu je počila lobanja. Napadalce so orožniki aretirali.
Višnja gora
Sokol Višnja gora priredi 7. septembra javni nastop, na katerega so vabljena vsa sosedna društva. Po nastopu ples in zabava.
Sodražica
Divji prašiči. Govorili so, da so se pojavili pri nas divji prašiči. Vsi smo pač misli, da je to »debela« zmišljotina. Toda res jel V Rav-nah in naprej od Travne gore so razrili divji prašiči obsežne dele zemlje. Cas je, da se spravijo lovci na mreme in jih iztrebijo.
De* in dež. Od kar nas je zadela huda elementa,™ nesreča, pri nas neprestano dežuje. Potok (Bistrica) je izstopil iz svoje struge in
K„° ,r ni t’8 zemlje- ^regulirajte potoki če bo trajalo še nekaj časa tako deževno vreme, potem preti našemu kmetu veliko gor-je. Sena je bilo tako malo, potem toča, sedaj pa se deževje. Kaj bo?
p« poslopju Posojilnice se v zunanjosti bližajo koncu. Poslopje bo vsekakor v okras trgu.
Zidani most
st,f°v0lnklrirP/ Radcč“h l,ri Zidanem mostu. V petek lo t. m. se je vršilo lepo sokolsko slavje ob dvajsetletnici ustanovitve sokolskega društva v Radečah, ki je pokazalo, koliko more doseči v tej tako kratki, a težki dobi marljivost m vztrajno delo. Po obhodu v mestu so odkorakali Sokoli in mnogoštevilno občinstvo na telovadišče. Tu je pozdravil navzoče zastopnik radeškega Sokolstva in v lepem govoru očrtal zgodovinski razvoj sokolskega društva ter vzkliknil Nj. Vel. kralju Alek-sandru I. in Nj. Vel. prestolonasledniku Petru, starešini vsega Jugoslovanskega Sokolstva Nato je sledil kratek govor predstavnika celjske sokolske zupe. Za govori pa so nastopili člani, članice, gojenke in deca s prostimi vajami Posebno pozornost je obrnilo občinstvo teni najmlajšim, ki so se prav moško odrezali. Za prostimi vajami se je vršila orodna telovadba potern pa prosta zabava. Ob pol 21. je nastopilo članstvo zopet na konju in z viteškimi borbami, ki so občinstvu zelo ugajale.
AN&TOLE FRANCE!
BOGOVI S02EJM
S slabotnim glasom grbcev je prosil grajan Beau-visage odposlanca, naj sedeta, ter jima ponudil v vsakem oziru svoje usluge.
Guenot ga je vprašal, če pozna nekega plemenitega Otoškega, stanujočega blizu Novega Mostu.
»To je namreč neka oseba, ki jo imam nalog prijeti,« je pripomnil.
In pokazal je povelje odbora za javno varnost.
Beauvisage je nekaj časa iskal po svojem spominu ter nato odgovoril, da ne pozna osebe z imenom Otoški, da s tem imenom označeni osumljenec morda tudi ne stanuje v tem odseku, da se namreč tudi nekateri deli odsekov Muzeja, Edinstva in Marat-et-Marseille-a nahajajo v bližini Novega Mostu; ako stanuje v odseku, da mora živeti pod drugačnim imenom nego je bilo tisto, ki ga je izkazovalo odborovo povelje; da pa ga bodo navzlic temu čim prej odkrili.
»Ne izgubljajmo časa!« je dejal Guenot. »Našo po-zornost nanj je vzbudilo pismo neke njegove pajdašice, ki so ga že pred štirinajstimi dnevi prestregli in izročili odboru, za katero pa je grajan Lacroix zvedel šele ainoči. Smo pa kar poplavljeni; ovadbe nam prihajajo
od vseh strani v tako obilni meri, da že ne vemo več, koga naj poslušamo.«
»Ovadbe,« je dejal ponosno Beauvisage, »se kopičijo tudi v nadzornem odboru našega odseka. Nekateri prinašajo svoja odkritja, ker so vneti državljani, drugi, ker jih mika bankovec za sto soldov. Mnogo otrok ovaja svoje starše iz pohlepa po dedščini.«
»To pismo,« je nadaljeval Guenot, »izhaja od neke plemenite Rocliemaure-ove, galantne ženske, pri kateri se je igral »biribi«, in nosi na naslovni strani ime nekega državljana Rauline-a; v resnici pa je naslovljeno na nekega emigranta v Pittovi službi. Vzel sem ga s seboj, da vam priobčim iz njega, kar zadeva osebo Otoškega.«
Potegnil je pismo iz žepa.
»Pričenja z dolgimi podatki o članih konventa, ki bi se po besedah te ženske dali pridobiti 0 ponudbo večje denarne svote ali z obljubo kake visoke funkcije v novi vladi, stalnejši od sedanje. Nato čitamo tole mesto:
Ta hip prihajam od g. Otoškega, ki stanuje poleg Novega Mostu v nekem podstrešju, kjer mora biti človek maček ali vrag, ako ga hoče najti; da se preživlja, je primoran izdelovati pajace. To je razborit človek: zato vam sporočam, gospod, bistveni del iz pogovora ž njim. Njegovo mnenje je, da sedanje stanje ne bo dolgo trajalo. Ne vidi pa njegovega konca v zmagi koalicije, in podoba je, da dogodki potrjujejo to njegovo naziranje; zakaj veste, gospod, da so že nekaj časa vojne novice slabe. Poprej bi verjel v upor malih ljudi in
žensk iz ljudstva, k so še globoko vdani svoji veri. Sodi, da bo splošno zgražanje, ki ga vzbuja revolucijsko sodišče, kmalu zedinilo vso Francijo proti jakobincem, »la tribunal«, je dejal v šali, »ki sodi francosko kraljico in raznašalko kruha, je podoben tistemu Viljemu Shakespeare-u, ki ga Angleži tako silno občudujejo, itd « Ne zdi se mu nemogoče, da Robespierre poroči kraljevo gospo ter se da imenovati za zaščitnika kraljevine.
Hvaležen bi vam bil, gospod, ako bi mi preskrbeli dolžne svote, to je tisoč funtov sterlingov, po poti, ki jo običajno izbirate, toda čuvajte se pisati g. Mor-hardtu: pravkar so ga prijeli, vtaknili v ječo, itd. itd.
»Plemeniti gospod Otoški torej izdeluje pajace,« je pripomnil Beauvisage, »to je že dragocen podatek... čeprav je v odseku dosti malih obrti te vrste.«
»To me spominja,« je dejal Delourmel, »da sem obljubil prinesti punčko svoji mlajši hčerki Nataliji, ki je bolna na škrlatinki. Včeraj so se pojavile rdeče lise. Te vročice se ni treba bogve kako bati, zahteva pa mnogo nege. In Natalija, ki je za njeno starost zelo velika, in ima zelo razvit um, je rahlega zdravja.«
»Jaz imam samo enega fanta,« se je oglasil Guenot. »Igra se kroge z obroči od sodov ter izdeluje balončke z vrečic, ki vanje piha.«
»Prav pogosto,« je pripomnil Beauvisage, »se otroci najlepse igrajo s predmeti, ki niso igrače. Moj nečak Emil, sedemleten, zelo bistroumen dečko, se igra ves dan z malimi lesenimi kockami, iz katerih dela zgradbe... Njuhate? ...«
Zasedanje tarifnega odbora
Včeraj dopoldne je tarifni odbor nadaljeval svoje zasedanje. Na dnevnem redu so bila poročila zastopnikov prizadetih korporacij in podjetij.
Prvi je poročal zastopnik industrije za predelavo mesa. Poleg obsežnega pismenega elaborata, ki ga je predložil tarifnemu odboru, je tudi ustmeno ref eri ral o tarifnih potrebah na-6ih klavnic in prizadele industrije, tako v pogledu izvoza naših mesnatih izdelkov, kakor tudi v pogledu ureditve prometnih sredstev in zvez. Obrazložil je v podrobnostih vse prometne nedositatike, kakor tudi pomanjkljivosti v voznem parku itd.
Zastopnik Jadranske plovidbe je predložil tarifnemu odboru celo vrsto želj in predlogov, ki so se nanašali na uvoz in izvo« preko domačih pristanišč, pa tudi na tranzit preko naših luk.
Popoldne so »e referati nadaljevali. Ljubljansko zbornico za trgovino, obrt in industrijo je zastopal njen tajnik g. Mohorič. Predložil je poediine želje in predloge slovenskih gospodarskih krogov. Po njegovem referatu se je razvila razprava, ki je trajala do konca seje. Jutri nadaljuje tarifni odbor svoje zasedanje.
Vaš dopisnik je prosil g. Mohoriča, naj mu obrazloži predloge, katere je predložil tarifnemu odboru na njegovi današnji seji. G. Mohorič se je ljuibeznjivo odzval njegovi prošnji ter mu med drugim izjavil:
»Jaz sem danes predložil tarifnemu odboru predlog, v katerem sem zahteval, da se železniška uprava pravočasno preskrbi z zadostno količino premoga za zimsko sezijo, da se ne bi dogodilo tako ko lani. Razen tega predloga sein tarifnemu odboru poročal tudi o prošnji, da se promet vagonov pri prevozu sladkorne repe natančno uredi te* da se pospeši vračanje praznih vagonov, ki se porabijo za prevoz premoga v Sloveniji itd. Dalje sem zahteval, da se otvori železniški promet z Madjarsko preko obmejne postaje Hodoš v Prekmurju. Vložil sem pismeno prošnjo, da se pospeši dograditev postaje in mostu na Zidanem mostu, kakor tudi, da se zgradijo potrebni tiri na postaji Rakek. Prosil sem za nabavko 11 va-gonskih tehtnic za postaje na področju ljubljanske železniške direkcije. Nadalje sem opozoril tarifni odbor o potrebi pravočasnega rezerviranje specialnih tipov železniških vozov za prevoz ločenega blaga kot n. pr. oglja, sena, jajc itd. Urgiral sem tudi vprašanje o rekonstrukciji ljubljanske glavne postaje ki ni dovolj velika za hitro odpravljanje prometa ter vprašanje o splošnem skrajšanju tovornih rokov. Glede teh sem zahteval, da se skrajšani roki uvedejo le na zelo majhnih postajah.
Upam, da bodo vsi tl moji predlogi našli potrebno razumevanje, odnosno da jih bo železniška uprava vzela v obzir. Sicer pa se bomo o tem v najkrajšem času prepričali.«
Gospodarske vesii
X Razpustitev urada za pospeševanje industrije in obrti v Ljubljani. Ministrstvo notranjih poslov je razpustilo urad za pospeševanje industrije in obrti pri zbornici za TOI v Ljub. ljani. Vse agende tega urada prevzame banska uprava Dravske banovine.
X Meddirekcijska konferenca za izvozno sezono. Pod predsedstvom generalnega direktorja šreploviča je bila danes 20. avg. v generalni direkciji državnih železnic meddirekcijska kon-ferenca, sklicana z namenom, da se prouče ukrepi, ki so potrebni za zagotovitev rednega prometa v izvozni sezoni. Po referatih direktorjev oblastnih direkcij in referatih strokovnih referentov generalne direkcije je bilo ugotovljeno, da je število lokomotiv in vagonov, ki so potrebni za promet v tej sezoni, zadostno. Nato so prišla v debato poročila o komer-cijalno-manipulacijskih ukrepih, ki bodo po. vtrebni v izvozni sezoni. Vsi sklepi glede ko-mercijalne službe za trgovstvo bodo pravočasno objavljeni. Prav tako so prišla v pretres vprašanja glede tehničnih ukrepov v svrho čim rednejšega prometa v okvirju razpoložljivih kreditov.
X Zarod za preizkuševanje gradbenega ma-terijala. »Službene novinec priobčujejo pravilnik o ustroju zavoda za preizkuševanje gradbenega materijala, ki se ustanovi pod okriljem ministrstva za javna dela. Dolžnosti^ tega zavoda so, da preišče gradbeni materijal državnih gradbenih ustanov in privatnih podjetij, nadalje da izdela zainteresiranim osebam in podjetjem izpričevala o rezultatih poedinih svojih preizkušenj, da uredi in čuva zbirko gradbenih in tovarniških izdelkov, da vodi zapisnike o kamnolomih v naši državi, da proučuje sodobni razvoj gradbenega materijala, da naveže stike z enakimi znanstvenimi ustanovami v inozemstvu, da predlaga specialne tehnične predpise in spremembe glede gradbenega materijala ter da sodeluje z merodajnimi oddelki ministrstva za javna dela v pogledu sestavljanja normalnih predpisov za gradbeni materijal. Za svoje preizkušnje ima zavod pravico do določene odškodnine.
X Za ureditev občinskih in banovinskih doklad. Vse gospodarske zbornice v državi so poslale finančnemu ministrstvu spomenico, v kateri zahtevajo, da se občinske in banovinske doklade spravijo v sklad z državnimi davki, tako glede odmerjanja, višine, kot glede načina izterjavanja. To so storile vsled tega, ker . so banovinske doklade posebno v Dunavski in Moravski banovini zelo visoke. Na merodajnem mestu so obljubili, da bodo storili vse, da se te doklade spravijo v sklad z državnimi davki.
X Prepoved uvoza in prevoza našega grozdja preko madjarskega ozemlja. Madjarsko poljedelsko ministrstvo je prepovedalo uvoz in prevoz jugoslovanskega grozdja preko madjarskega ozemlja. Ta odredba ministrstva je stopila takoj v veljavo in so madjarske obmejne postaje že naslednjega dne odklanjale naše pošiljke grozdja. Madjarsko poljedelsko ministrstvo si pridržuje pravico izdajanja izjemnih dovoljenj posameznikom, če so pošiljke opremljene s potrdili fito-patološkega zavoda. Ker se nahaja naš izvoz svežega grozdja v polnem razmahu, je naše vinogradništvo s to prepovedjo silno prizadeto, posebno v Vojvodini, kjer se je dnevno tovorilo do 10 vagonov grozdja za avstrijska in češka tržišča. Poleg tega se opaža letos vsled občutne vinske krize močna tendenca po vnovčevanju svežega grozdja. Naša vlada bo vsled tega podvzela pri madjarski vladi potrebne korake, da se ta odredba omili.
X Vprašanje državnih domen. Na merodajnih mestih proučujejo vprašanje rentabilnosti državnih posestev, zlasti gozdarskih, rudarskih in poljedelskih. Kolikor bi se pokazalo, da je izkoriščanje posameznih posestev v državni režiji nerentabilno, bodo taka posestva na javni dražbi prodana in izročena privatni eksploataciji.
X Beograjski občinsko posojilo. Na včerajšnji seji uprave beograjskega mesta je bil sprejet predlog o občinskem posojilu v višini 125 mi. lijonov dinarjev. Posojilo bodo dale deloma privatne banke, in sicer 75,000.000 Din po 7%, deloma pa Poštna hranilnica in sicer 50,000.000 dinarjev po 8%. Brž, ko bo posojilo odobrilo tudi notranje ministrstvo, se bo začelo z občinskimi deli.
X Nova tvornica svile. Neka finančna skupina iz Lyona bo v Vardarski banovini, in ni-
cer v bližini Djevdjelije, otvorila veliko tovarno svile, ki bo krila potrebe Balkana. Te dni pride neka skupina francoskih industrijalcev iz Lyo-na v Beograd.
X Žitni monopol y Avstriji. V avstrijski republiki se že davno razmišlja o splošni uvedbi žitnega monopola, vendar se je to vprašanje vsled odpora agrarnih krogov vedno zavlačevalo. Radi jugoslovansko-romunskega sporazuma pa je na mah to vprašanje postalo zopet aktualno. Kakor izgleda se je trdovraten odpor agrarcev znatno omilil in se splošno pričakuje, da bo žitni monopol še v teku letošnjega leta srečno pod streho. Organizacija monopola je zamišljena kot nekaka centralna na-kupovalnica, ki jo upravlja država. Avstrijski poljedelci in mlinarji naj bi tej centralni na-kupovalnici dobavljali žitarice in moko po v naprej določenih cenah. Nedostatek domačega pridelka naj bi se kril z inozemskimi nakupi po najnižjih cenah svetovnih tržišč. Državni monopol bi dobavljal prehrano prebivalstvu po srednjih cenah med domačim in tujim nakupom. V tem slučaju bi odpadle carinske postavke na prehrano in končna posledica bi bila, da bi ti pridelki bili znatno cenejši kakor so dosedaj. Avstrijskemu poljedeljstvu se zatrjuje, da bi z uvedbo monopola doseglo mnogo višje cene za svoje pridelke in bi bila e tem rentabilnost poljedeljstva popolnoma zajamčena. Udejstvitev tega načrta zahteva vsekakor ogromnih priprav in dobro organizacijo upravljanja centralne nakupovalnice. Dvomljivo pa je, če bo to birokratsko centralno upravljanje, ki naj disponira z vso žetvijo države, obenem pa nosi še ogromno odgovornost za nemoteno prehrano prebivalstva, v resnici vršilo svojo nalogo tako v prid prebivalstva, kakor tudi v korist poljedeljstva.
*
Dobave. Gradbeno odelenje direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 22. avgusta l. 1. ponudbe za dobavo raznega kovinastega materijala. — Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 27. avgusta t. 1. ponudbe za dobavo jeklenih vrvi. — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 28. avgusta t. 1. ponudbena dobavo medene pločevine in medenih zakovic. — Direkcija državnega rudnika Senjski rudnik sprejema do 1. sept. po. nudbe za dobavo lopat ter za dobavo štedilnikov, kopalnih banj in kotlov za pranje. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: pri ministrstvu za zgradbe v Beogradu dne 3. septembra t. 1. glede dobave telegrafskih in telefonskih aparatov; pri direkciji državnih železnic v Subotici dne 8. septembra ponudbe glede dobave gramoza, dne 9. septembra t. 1. pa glede dobave krp in bombaža za čiščenje; pri upravi državnih monopolov v Beogradu dne 9. septembra t. 1. glede dobave zabojev ter blaga (platna in jute) za embalažo; pri direk. ciji državnih rudarskih preduzeča v Sarajevu dne 9. septembra t. 1. glede dobave skretnic, tračnic in podložnih plošč. Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Borzna poročila
dne 20. avguste 1930.
Devizna tržišča.
Ljubljana, 20. avgusta. Amsterdam 22-70 bi., Berlin 13-445—13-475, Bruselj 7-8763 bi., Budimpešta 9-8840 bi., Curih 1095-90 bi., Dunaj 7-9628 bi., London 274-03—274-83, Newyork 56-245 bi., Pariz 221-62, Praga 167-21 bi., Trst 294-16-296-16.
Zagreb, 20. avg. Amsterdam 22-70 bi., Dunaj 794-78—797-78, Berlin 13-445—13-475, Bruselj 787-63 bi., Budimpešta 988-40 bi., Milan 294-108 —296-108, London 274-03—274-83, Newyork ček 56-145—56-345, Pariz 220-62—222-62, Praga 166-81—167-61, Curih 1094-40-1097-40.
Beograd, 20. avgusta. Berlin 13-4450—13-4750, Dunaj 794-78—797-78, Budimpešta 984-90 do 986-90, Curih 1094-40—1097-40, London 273-83 do 274-64, Milan 294-1150—296-1150, Newyork 56-1450—56-3450, Pariz 220-62—222-62, Praga 166-81—167-61.
Dunaj, 20. avgusta, d. Berlin 168"90, Amster. dam 285-101, Kopenhagen 189-55, Stockholm 190-10, Newyork 707-50, London 34-4513, Pariz 27-8175, Bruselj 98-835, Praga 20-9925, Beograd 12-5587, Budimpešta 124-07, Bukarešta 4-215, Varšava 79'365, Sofija 5-1275, Milau 37-05, Curih 137-60.
Curih, 20. avg. Beograd 9-12875, Pariz 20-225, London 25-04125, Newyork 514-175, Bruselj 71-85, Milan 26-93125, Madrid 55-30, Amsterdam 207-1125, Berlin 122-79, Dunaj 72-665, Stockholm 188-20, Oslo 137-85, Kopenhagen 137-875, Sofija 3-725, Praga 15-2575, Varšava 57-70, Budimpešta 90-20.
Vrednostni papirji.
Ljubljana, 20. avg. Celjska 160, Ljublj. kred. 122, hrv. šted. 915, Kred. zavod 170—180, Vev-če 124, »šešir« 105, Ruše 280-300.
Zagreb, 20. avg. Drž. papirji: 7% inv. pos. 88-88-50 (88-50), voj. škoda 438-50—439, voj. škoda kasa 438-50—439, nov. 438 d., dec. 438-439, 4% agr. obv. 55-55-50, 7% Bler. pos. 86-625-87, 8% Bler. pos. 97-50-97-75, 7% pos. hip. b. 85-75—86. — Banke: Hrvatska 50 d., Praštediona 910—915, Udružena 191-50—192-50, Ljublj. kred. 122 d., Medjunarodna 64 d., Nar. banka 7950—8050. — Industrije: Šečera-na Osijek 310-50—311-50, Trboveljska 398—403, Slavonija 200—202, Vevče 124 d.
Beograd, 20. avgusta. 7% invest. pos. 92, 4% agr. obv. 56—56-50, 7% Bler. 89-25, Rdeči križ 55, vojna škoda 451-50—452-75, ultimo dec. 462—462-50. Narodna banka 7850—7890. Izvozna b. 660.
Dunaj, 20. avgusta, d. Bankverein 18, Kreditni zavod 47-50, Dunav-Sava-Adria 11-20, Prioritete 89-10, Ruše 35-10, Trbovlje 49-95. Notacije naših drž. papirjev t inozemstvu. London, 20. avg. 7% Bler. 86—86-75. Newyork, 20. avg. 8% Bler. 96-25—97-25, 7% Bler. 86-25—87, 7% drž. Hipot. p. 85—85-75.
Žitna tržišča.
Na ljubljanskem tržišču tendenca neizpreme-njena, promet 8 vag. pšenice.
Novi Sad, 20. avg. Pšenica: 79/80 kg, baška 170—175, gornjebaška 172-5—177-5, banatska, Tisa šlep 172-5—177-5, banatska, Bega šlep 170—175, gornjebanatska 170—172-5, južnoban. 162-5—165, sremska, slav., 78 kg, 160—162-5.
—	Koruza: baška, sremska 125—130, baška, ladja Dunav 130—132-5, banatska 120—122-5, banatska, ladja Dunav, Bega 130—132-5, Vse ostalo neizpremenjeno. — Promet: pšenica 132 vagonov, ječmen 1, koruza 130 in pol, moka 22, otrobi 5 vagonov. Tendenca: mirna. Budimpeštanska borza danes ni poslovala.
Ljubljansko lesno tržišče.
Tendenca neizpremenjena, brez prometa. Mariborski trg. Mariborski trg je bil v sredo zelo dobro založen. Kmetje so pripeljali na 80 vozeh obilo jabolk, hrušk in sliv, da so cene precej padle. Tudi grozdja je bilo mnogo, prodajalo pa se je: laško po 14 do 16 Din za kg, banatsko 12 do 14, dalmatinsko po 8 do 10 in celo po 6, domače pa 12 do 14 Din. Smokve so stale 10 Din kg. Zelenjava je od sobote znatno padla, le kumare so se podražile. Velika količina gob se je po strogem nadzor, stvu tržnega nadzornika znatno kvalitativno zboljšala. Kljub temu jih je bilo še vedno 25 kg zaplenjenih.
Mariborski trg za seno in slamo. Na trgu za seno in slamo je bilo v sredo 11 voz sena, 2 voza otave in 4 vozovi slame. Cene so bile: seno 70 do 85 Din, otava 70 Din, slama pa 50 do 55 Din za 100 kg.
fladic>
Ljubljana, četrtek, 21. avgusta: 12-30 Plošče, 13. Časovna napoved, borza, plošče. 13.30 Iz današnjih dnevnikov. 18.30 Samospeve poje gdč. Štefka Korenčanova. 18.30 Otroška ura, pisatelj Milčinski. 20. Rezervirano za prenos z Dunaja »Seviljski brivec«, opera, kp. Rossini, pojejo kot gostje člani milanske Scale. 21. Prenos z Bleda (Erich Herse). 22. Časovna napoved in poročila, napoved programa za naslednji dan.
Beograd, četrtek, 21. avgusta: 10.30 Plošče. 12.45 Opold. koncert orkestra. 13.30 Dnevne vesti. 19. Recitacija. 19.30 Koncert zabavne glasbe. 20.15 Jugoslov. večer do 22.45. 22.15 Beograd: Zborni koncert akademskega orkestra. 21.05 Zagreb. 21.55 Ljubljana. 22.45 ČaB. napoved in dnevne vesti. 23. Večerni koncert radio-kvarteta.
Zagreb, četrtek 21. avgusta: 12.30 Plošče. 20. Kulturne in društv. vesti. 20.15 Jugoslov. večer. 20.15 Beograd. 21.05 Zagreb: poje dr. VI. Ko-stič (bariton), spremlja na klavirju gosp. L. Frankovič. 21.55 Prenos iz Ljubljane. 22.40 Dnevne vesti in vreme.
Spcrf
JUGOSLOVANSKO PRVENSTVO V PLAVANJU.
Naš plavalni šport je stopil zopet velik korak naprej. Že juniorsko prvenstvo v Ljubljani nam je prineslo izvrstne rezultate — nič manj kot 9 jugoslovanskih rekordov je bilo zboljšanih in to izdatno. Tudi seniorsko prvenstvo je bilo na dostojni športni višini — naši seniorji in se-niorke so postavile 7 novih rekordov.
Na celokupnem prvenstvu juniorjev in seniorjev je bilo 25 panog plavanja, na 16 je bil dosežen nov rekordi Radi točnejšega pregleda hočemo navesti vse nove rekorde in rekorderje.
Juniorke:
50 m prosto: Medanič, Victoria 34-9.
100 m prosto: Zupan, Victoria 1:23*8.
100 m hrbtno: Wimmer, Victoria 1:38*5.
8X50 m mešano: Victoria 2:08-2.
4X50 m prosto: Victoria 2:35-5.
Juniorji:
100 m prosto: Wilfan, Primorje 1:06-9.
100 m hrbtno: Wilfan, Primorje 1:18‘2.
4X50 m prosto: Jadran 2:032.
3X100 m mešano: Jadran 4:04.
Seniorke•
100 m hrbtno: N. Bulat, Beograd 1:36-9.
400 m prosto: O. Roje, Jadran 6:25 8.
3X100 m mešano: Jadran 4:47-4.
4X100 m prosto: Jadran 5:51*7.
Seniorj i:
100 m prosto: Matič, Jug 1:03*3.
3X100 m mešano: Jug 3:52.
4X200 m prosto: Jadran 10:20*6.
Letošnje državno prvenstvo bo ostalo v zgodovini našega plavalnega športa neizbrisno. Napredovali smo v vsakem pogledu, letošnje leto znači mejnik v razvoju plavanja. Ako bomo v tem smislu napredovali, bomo kaj kmali ob strani vodilnih držav Evrope v plavanju.
10-LETNICA SK ŠOŠTANJA.
V	proslavo 10-letnega obstoja prireja tukajšnji športni klub v nedeljo 24. t. m. ob pol 16. uri nogometno tekmo z Atletik klubom iz Celja. Pri tekmi nastopita pri obeh klubih starini. Po tekmi se vrši v prostorih hotela Union ob sodelovanju Jazz-orkestra velika veselica.
*
S. K. Ilirija v Avstriji. Moštvo prvaka Dravske banovine SK Ilirije odpotuje koncem t. L na kratko gostovanje v Avstrijo, kjer ima iz. polniti dvodnevno obvezno gostovanje v Linču napram »Urfahrju«. Na programu sta še dve tekmi, vendar tozadevna pogajanja še niso zaključena.
Japonski lahkoatleti v Evropi. Japonska visokošolska lahkoatletska reprezentanca iz To-kija, ki je na visokošolski olimpijadi v Darmstadtu zasedla 2. mesto, ostane še dalje časa v Evropi. Preteklo nedeljo so nastopili kot reprezentanca Tokija proti Berlinu in so podlegli s 48*5 : 65-5, pri čemur pa so zelo trpeli radJ hladnega vremena. Iz Berlina potujejo na Du. naj, kjer startajo od 6. do 8. septembra, nato
9.	septembra v Pragi in 12. septembra v Varšavi. 14. septembra se udeleže v Berlinu tro-matcha Anglija—Nemčija—Japonska. Pot jih vodi nato v Pariz, kjer nastopijo 21. septembra proti Franciji. Od tu potujejo v Anglijo in nato v Italijo, od koder se preko Sueškega prekopa vrnejo v domovino.
Kolesarsko dirko priredi v nedeljo 24. t. m. ob 3. uri pop. »Kolesarski klub Novo mesto« na 3-200 km dolgi progi Kandija—Gotna vas— Žabja vas—Kandija. Start in cilj v Gor. Kan-diji na cesti med hišama dr. Btih in Klemenčič. Udeležba obvezna za vse članstvo, vabljeni sk> pa tudi drugi kolesarji. Tekmovalo se bo treh skupinah: prvorazredni, juniorji in /-vinci.
Naprodaj je
lokomobila
znamkeBadenlaWeln-heim, 26 KS, z ležečim cevnim kotlom, enim cilindrom, bafno krmilo premer 180 mm, 220 okretov v minuti, kurilna ploskev 9.45 m’ s celotno transmisij-sko napravo. Naslov: Grajščina Novocelje, Žalec.	267
Načiti in ™ proračune
za zgradbe Izvršuje Tehnični biro „Telina' Ljubljana, Mestni trjJ 25/1. Zahtevajte posef Inženjera-arhltekta
Tiskarna „Mcrfeur“ vaz« pisuje mesto
tehniškega
uradnika
dobrega tiskarskega strokovnjaka. Ver; ziran mora biti v čitanju korektur in revizij in v kalkulaciji. Prednost imajo ponudniki s komercijelno prakso.
Ponudbe je vposlati na tiskarno »Merkur«, Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23, do 1. septembra t. 1.	266
Službene objave
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Preds. 832—12/30—2
Razglas.
Upokojena je z dnem 31. avgusta 1930. jetniška paznica Tumpej Marija pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Predsedništvo Tišjega deželnega sodišča t Ljubljani, dne 7. avgusta 1930.
C III 765/30-2
Oklic
1931
Tožeča stranka dr. Mulej Anton, odvetnik v Mariboru, je vložila proti toženi stranki Lebariču Francu ml. posestniku v Počehovi pri Mariboru, sedaj v Grazu, radi 1156 Din s prip. k opr. št. C III 765/30 tožbo.
Narok za ustno sporno razpravo se je določil na 11. septembra 1930. ob osmih pred tem sodiščem, razpravna dvorana it. 14.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Lebarič Franc star. v Počehovi za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne na-»topi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Mariboru,
dne 14. avgusta 1930.
C 266/30-1
Oklic,
1937
Tu toži Remic Adolf, trgovec v Mirni peči, po dr. Zupančiču Adrijanu, odvetniku v Novem mestu, Kolenca Franceta, posestnika v Grčvrhu št. 5, radi 3450 Din.
Narok za ustno razpravo se je določil na
16.	septembra 1930. v sobi št. 24, pritličje.
Neznanega bivališča odsotnemu tožencu ae je postavil za skrbnika Zupančič Karol, vpok. zemljiškoknjižni vodja v Novem me-•tu.
Okrajno sodišče Novo mesto, dne 19. julija 1930.
C 173/30
Oklic.
1930
Vilar Venčeslav, trgovec v Ljutomeru, zastopan po dr. Salbergerju Adolfu, odvetniku v Ljutomeru, je vložil zoper Pavlič Ivano, posestnico v Noršincih, sedaj neznanega bivališča, tožbo na plačilo 1563 Din s prip.
Narok za ustno sporno razpravo se je določil na dan 23. septembra 1930. ob devetih pri podpisanem sodišču, soba št. 4.
Ker je sedanje bivališče toženke neznano, se ji postavlja za skrbnika Korošak Josip, viš. pis. ofic. v Ljutomeru.
Okrajno sodišče v Ljutomeru, dere 16. avgusta 1930.
C 164/30
Oklic.
1929
Cvetko Marija, najemnica v Marinšča-ku 6, ki jo zastopa dr. Stajnko Marko, odv. v Ljutomeru, je vložila zoper zapuščino po Polak Filipu, trg. J Pragi tožbo, zaradi izstavitve izbrisne pobotnice s prip.
Narok za ustno sporno razpravo se je določil na dan 23. septembra 1930. ob de-»etih pri podpisanem sodišču št. 4.
Ker je sedanje bivališče tožene stranke neznano, se ji postavlja za skrbnika g. Kryl Božidar, viš. pis. ofic. v Ljutomeru.
Okrajno sodišče v Ljutomeru,
dne 16. avgusta 1930.
Nc I 130/30-3.	'	1911-3-3
Amortizacija.
Na prošnjo dr. Glatnčaik Josipa, zdravnika v Murski Soboti, se uvaja postopanje v svrho amortizacije hranilne knjižice Prekmurske banke d. d. v Murski Soboti Itev. 5306/1Va/70, glaseče se na ime »Dr. Glančnik Josip, zdravnik z vlogo 1.804-25 Din, ki jo je prosilec baje izgubil.
Imetnik te hranilne knjižice se poziv* lje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dne razglasitve tega oklica, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da hranilna knjižica ni več veljavna.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 25. julija 1930.
Kps '26/30—24
Objava.
1936
S pravomočno sodbo podpisanega sodišča z dne 13. junija 1930., Kps 26/30—24, se je prepovedalo, zahajati v krčmo za dobo 1 leta od 26. avgusta 1930. do 26. avgusta 1931. Debeljaku Francetu, rojenemu dne 21. aprila 1908. na Ploso-vem, kočarievemu »inu na Plosovem št. 5,
pristojnemu v občino Lužarje, srez Kočevje.
Okrajno sodišče ▼ Velikih Laščah', dne 20. julija 1930.
1926
E 639/30-6
Dražbenl oklic.
Dne 6. oktobra 1930. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 24 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Gor. Straža, vi. št. 345; Jurka vas, vi. št. 1050. Cenilna vrednost: 6910 Din; najmanjši ponudek 4607 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede ostalega se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu dne 13. avgusta 1930.
E 570/29—8	1925
Dražbenl oklic.
Dne 13. oktobra 1930. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Zg. Ga-bernik, vi. št. 78.
Cenilna vrednost: 12-900 Din; vrednost pritikline: 50 Din; najmanjši ponudek: 8-634 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče r Rogatcu, dne 14. avgusta 1930.
E 217/30—8.	1935
Dražbenl oklic.
Dne 14. o k t o k r a 1930. ob desetih bo pri podpisanem eodišču v eobi St. 10 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Knežja vas, vi. št. 630.
Cenilna vrednost: Din 2179-50; najmanjši ponudek: Din 1453-—.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Trebnjem,
dne 15. avgusta 1930.
E 249/30—10	1926
Dražbenl oklic.
Dne 20. oktobra 1930. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga čačjavas, vi. št. a) 108, b) 236. Cenilna vrednost: a) 187.984 Din, b) 5036 Din; vrednost pritikline: ad a) 4940 Din; najmanjši ponudek ad a) 128.617 Din, ad b) 3358 Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Rogatcu, dne 14. avgusta 1930.
1933
E 267/30—9
, Dražbenl oklic.
Dne 30. oktobra 1930. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnine: zemljiška knjiga Pekel, vlož. štev. 54, obstoječe iz hiše in gospodarskega poslopja, zemljiških parcel in stiskalnice.
Cenilna vrednost 75.880-50 Din;
vrednost pritikline: 1.500-— Din;
najmanjši ponudek 41.921'— Din.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki Je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, kij e nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče t Slovenski Bistrici, dne 22. julija 1930.
Vpisi v zadružni register.
II. Vpisali so ae dodatki in iz-premembe pri nastopnih zadrugah:
439. Sedež: Višnja gora.
Dan vpisa: 17. julija 1930.
Besedilo:	Hranilnica in posojilnica la
Višnjo goro in okolico, r. z. z n. i.
Izbrisala »ta se načelstvena člana Er-javc Janez in Zupančič Anton; vpisala pa novoizvoljena člana načelstva Erjavc Jože, posestnik v Kalcih št. 11, in Štepic Jože, posestnik v Starem trgu št. 3.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Novem mesto, dne 17. julija 1930.
(Firm. 128/30 Zadr. I 79/23.)
*
440. Sedež: Novo mesto.
Dan vpisa: 17. julija 1930.
Besedilo: Kmetijsko društvo za dekanijo Novo mesto in okolico, r. z. z o. z. v Novem mestu.
Izbrisal se je načelstveni član Blažič Franc; vpisal pa novoizvoljeni član načelstva ing. Kotlovšek Franc, profesor na Grmu.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Novem mestu, dne 17. julija 1930.
(Firm. 168/30 Zadr. II 252/8.)
*
441. Sedež: Hinje.
Dan vpisa: 21. julija 1930.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Hinjah, r. z. z n. z.
Izbrisal se je izstopivši član načelstva Razpotnik Ciril; vpisal pa novo izvoljeni član načelstva Germ Ignacij, posestnik na Plešu št. 6.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Novem mestu,
dne 21. julija 1930.
(Firm. 63/30 Zadr. II 16/20.)
•
442. Sedež: Guštanj.
Dan vpisa: 7. avgusta 1930.
Besedilo: Klavnica v Guštanju, registro-vana zadruga z omejeno zavezo.
Zadružna pravila so se spremenila v čl. 18., 24. in 31.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 7. avgusta 1930.
(Firm 341/30 - Zadr. III 1/16.)
443. Sedež: Zavrč.
Dan vpisa: 7. avgusta 1930.
Besedilo: Hranilnica n posojilnica v Zavrču, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Zadružna pravila so se izpremenila v §§ 6., 11., 14., 35. in 37.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru,
dne 7. avgusta 1930.
(Firm. 602/30. — Zadr. II 12/32.)
*
444. Sedež: Slovenska Bistrica.
Dan vpisa: 7. avgusta 1930.
Besedilo: Wechselseitiger Vorschusskas-se-Verein in Windisch-Feistritz, registro-strovana zadruga z omejeno zavezo v Slov. Bistrici.
Zadruga sloni odslej na pravilih, sprejetih na občnem zboru dne 13. aprila 1930.
Besedilo firme odslej: Vzajemno in posojilno društvo v Slovenski Bistrici, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Sedež: Slovenska Bistrica.
Obrat in predmet: Namen zadruge: pospeševati gospodarsko in nravno povzdigo svojih članov s tem, da
a.	sprejema in obrestuje hranilne vloge,
b) si pridobiva nadaljnja potrebna sredstva potom zadružnega kredita,
c) daje svojim članom posojila.
Nečlanom se ne daje kredit.
Opravilni delež znaša 25 Din in se mora
plačati pri vstopu.
Vsak zadružnik jamči za obveznosti društva s petkratnim zneskom podpisanih deležev.
Javni razglasi zadruge se vršijo po enkratnem objavljenju v zadružni pisarni z nabitjem zadevnega oznanila in enkratnim oglasom v glasilu združne zveze, pri kateri je zadruga včlanjena, oziroma listu, ki ga za to načelstvo odloči.
Načelstvo obstoji iz štirih zadružnikov. Pravico zastopati zadrugo ima načelstvo, ki podpisuje za zadrugo na ta način, da se podpišeta pod zadružno tvrdko dva člana načelstva ali en član načelstva in po en pooblaščenec.
Okrožno kot trgovsko sodišče v Mariboru, dne 7. avgusta 1930.
(Firm 726/30 — Zadr. II 47/29.)
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 6901/3.	3—:
Razglas.
Kr. banska uprava Dravske banovine \ Ljubljani je vložila prošnjo, opremljeno t potrebnimi projekti, za izrabo sile Sav( Dolinke na odseku med nekdanjim mo stom pri Javorniku-Dobravi in parcelo št 818/2 d. o. Moste.
Vodna naprava je projektirana tako, di bi stala hidrocentrala na parceli št. 818/-d. o. Moste z odtokom na pare. 818/2 istf davčne občine, dočim bi se jez s potreb nimi objekti zgradil v soteski nad i zli vodi Završnice v Savo.
Vpliv zajezene vode po tem projektu bi segal na obeh straneh Save približno d< nekdanjega mostu Javornik-Dobrava.
Prav tako pa želi izrabiti tudi Kranjsk? industrijska družba na Jesenicah padec ns Savi Dolinki od ustja Radovne do soteskf pri Mostah, nadalje s približno 1.500 n dolgo zajezitvijo navzdol do km 183.72( in združiti razpoložljivo obratno vodo Sa ve z ono vodo iz Radovne, ki je pod od-točnim kanalom njene Že obstoječe hidro centrale pri Dobravi na razpolago. Hidrocentrala bi stala na desnem bregu Radov ne ob izlivu v Savo.
Ker sta to projekta, ki bi deloma izrabljala isto vodno silo, razpisujem v smislu § 60. in 71. lit b) vodopravnega zakona bivše dežele Kranjske
vodopravno razpravo na 18. septembra t. 1. s sestan kom ob 10. uri v pisarni Kranjskih deželnih elektraren v Žirovnici
Oba projekta sta na vpogled med urad nimi urami pri sreskem načelstvu v Rr> dovljici ter občinski pisarni v Breznici.
To naznanjem s pripombo, da se mo rajo morebitni ugovori uveljavljati ustn< ali pismeno pri podpisanem oblastvu ali najkasneje pri komisijski razpravi, sicei bom smatral, da udeleženci soglašajo ? nameravanim podjetjem in z v te svrhe potrebnim odstopom ali obremenitvijo zem ljiške lastnine, ter bom izrekel razsodbo brez ozira na poznejše ugovore.
Sresko načelstvo v Radovljici, dne 14. avgusta 1930.
Razne objave
Poziv.
1907—3—8
Elektrostrojna zadruga v Dolu pri Ljubljani je stopila v likvidacijo in pozivlje upnike, da ji prijavijo svoje terjatve.
Likvidatorji.
1934
Objava.
Izgubil sem »Odpustnico«, glasečo se na ime Košarek Frane, roj. dne 22. novembra 1889. na Orehovem pri Sevnici, in izdano dne 22. novembra 1903. od šol. upraviteljstva v Sevnici.
Proglašam jo za neveljavno.
Košarek Francis, r.
železniški uslužbenec.
1938
Objava.
Izgubil sem izpričevalo I. razr. obrtne nadaljevalne šole vg Novem mestu za šolsko leto 1912/13 na ime: Florjančič Franc iz Novega mesta. Proglašam ga za neveljavno.
V Ljubljani, dne 20. avgusta 1930.
Florjančič Franc, s. r.
Vabilo
1817
NA IV. REDNI OBČNI ZBOR.
ki ga bo imel Savez Agrarnih Zajcdnic za Slovenijo, r. z. z. n. z. v Mariboru, dne 7. septembra 1930. ob 10. uri predpoldne v Mariboru, v gostilni »Maribor«, Vetrinjska ulica.
Dnevni red:
1. Poročilo upravnega odbora.
2. Predložitev računskega zaključka za leto 1929.
3. Sprememba pravil Saveza.
4. Volitev v upravni odbor.
5. Določitev letnega prispevka članic.
6. Razni predlogi in nasveti.
Odbor.
potniške
Potop potniške ladje »Tahiti«.
Avstralski potniški parnik »Tahiti« je plul iz pristanišča Wellington v Novi Zelandiji v San Francisco. Spotoma pa se je parniku med veliko nevihto pokvarilo krmilo, tako da bo morali potniki in mornarji ladjo zapustiti in se reSdti v čolne. Ladja ee je potopila. Potnikov je bilo 128, mornarjev pa 200. Po najnovejših poročilih so potnike dn mornarje rešili, ker so pravočasno klicali na pomoč z brezžičnim brzojavom. — Naša slika nam kaže parnik »Tahiti«, ko je bil še v službi kot angleška pomožna vojna ladja, na kateri so prevažali moštvo in vojni
materijal.
Velika železniška nesreča v Romuniji.
Pred nekaj dnevi ee je dogodila na progi Bukarešta—Konstanca težka železniška nesreča. Na postaji Seceleanu sta namreč trčila dva brzovlaka. Mrtvih je bilo 10 oseb, sedem jih je bilo težko ranjenih, lahko ranjenih pa je bilo tudi precej. Obe lokomotivi sta izskočili iz tira, trije osebni vozovi pa so bili popolnoma razbiti.
»D&hti "kislih "human**
Angleški veliki zrakoplov »R 100« zopet doma.
Veliki angleški zrakoplov »R 100«, ki je zgrajen po vzoru nemških »Zeppelinov«, je nedavne* preletel Atlantski ocean in pristal v Montrealu v Kanadi. Iz Montreala je nastopil zrakoplov svojo pot v domovino 18. avgusta ob 9. uri 28. minut zvečer, dne 16. avgusta pa je srečno pristal v Cardingtonu v Angliji ob 12. uri in 2 minuti. Uradno določeni čas za prelet ii Kanade v Anglijo je bil preračunan na 57 ur in 33 minut. Pristajanje v Cardingtonu je bilo zelo težavno. Ko pa je bil zrakoplov privezan za kole, je množica prirejala posadki zrakoplova velikanske ovacije. Posadko je najprej pozdravil minister za letalstvo L. Thompson, za pozdrav pa se mu je zahvalil poveljnik zrakoplova Colmore. Zrakoplov je porabil za po. vratek dz Kanade v Anglijo 9585 galonov kuriva, za vožnjo v Kanado pa le 6385 galonov Poveljnik Colmore odločno zanika vesti, da bi bila vnanja stran zrakoplova poškodovana Zrakoplov bo po sedaj prestani skušnji prevzelo angleško vojno ministrstvo v svojo oskrbo
To ime se je nekdaj prijelo poletja, ko so odšli vsi »višji« ljudje na počitnice. Odšli so politiki, odšli so državniki, odšli so gledališki igralci in bogati bankirji in trgovci vsak v svoje poletno gnezdo, da se oddahnejo od težkih skrbi, ki so jim grenile njihovo dragoceno Življenje čez zimo. Taka doba je bila pa včasih za časnikarje zelo neprijetna, in ker so se ljudje v takih časih po mestih tolažili s kislimi kumari, so imenovali to dobo, ko je vsa politika in borza mirovala, »dobo kislih kumar.«
Ta doba je bila za nekdanje časnikarje silno slaba in ker niso imeli posebno važnega časnikarskega inaterijaJa, so morali iskali za vsako ceno nove snovi, pa magari jo izsesajo iz svojih prstov. Časnikarji so morali namreč vedno skrbeti za gradivo, polno senzacij in zanimivosti, vprašanje pa je bilo vedno — odkod jemati?
Takrat pa je prišel časnikarjem na pomoč čudež in nihče ni vedel, odkod ta čudež. Resnica je le ta, da nihče ni stresal novic, ki so v dobi kislih kumar krožile po svetu, stresal iz rokava, ampak drugi jih je prevzemal od drugega v trdnem prepričanju, da ima stanovalki tovariš bržkone svoje informacije »iz prve roke.« Ta tovariš jih ima pa zopet od drugega tovariša. In ta jih ima zopet od tretjega tovariša itd. Vse take pripovedke so se pa po preteku nekaj let zopet ponavljale, seveda ne v prvotni obliki, ampak nekoliko izpremenjene, včasih nekoliko skrajšane, včasih nekoliko okrašene z novimi dodatki. Kaiko je do tega prišlo?
Mi vemo, da so poletni meseci v raznih delih sveta različno razdeljeni, tako da je danes »doba kislih kumar« enkrait tu, enkrat pa tam. Poročila o raznih senzacijah so torej vedno »veža, ker gredo od kontinenta do kontinenta, vedno seveda »sveže«. Zato so poročila o takih »senzacijah« kar večna in nikdar ne izumrjejo. Taka poročila bo bila že na svetu, še predno je bil rojen prvi časnikar, ker so se pač širila od ust do ust. Če je n. pr. vprašal sosed soseda: »Kaj pa je novega?« — pa mn je povedal kakšno tako »novioo«.
Med take novice spada v prvi vrsti »senzacija« z znano »morsko kačo«. Morska kača je že jako stara živail. Omenja jo že stari grški zgodovinar Herodot. Da je pa še danes vedno mlada, se vidi iz tega, da je še v naši dobi pripovedoval angleški, na neki podmornici uslužbeni častnik, da jo je videl na lastne oči. Zemljepisci srednjega veka, ki so živeli v Kolumbovih časih, so pripovedovali, da se ovije morska kača lahko okoli celega sveta, če se ugrizne za svoj rep, tako je bila dolga. Vedeli so tudi natanko povedati, na kakšni severni ali južni širini sveta da živi in so tudi v svoje zemljevide začrtali tista mesta, kjeir grozi ladjam nevarnost od morskih kač. Morsko kačo je videlo (v resnici ali pa v svoji domišliji) na tisoče mornarjev, ravno toliko časopisov pa je tudi o njej poročalo. Eni so jo videli, kako je kar celo veliko jadrnico požrla in so rekli, da mora biti vsled tega silno velika. Drugi zopet so jo videli le, kako je požrla le navadnega kita, ki je pa tudi precej velik. Posebno moč pa je imela morska kača v svojem repu. O tej moči je vedel poročati še pomorski poročnik Mac Cormick leta 1911. sledeče:
»Videli smo čisto natanko, kako se nam je bližalo ogromno sivozeleno telo, M je bilo dol go najmanj pol milje. Z repom je ta nestvor tolkel po morju, da so se dvigali valovi visoko bot stolp. En udarec je zadel prednji del naše ladje. Mene je kar nekam visoko zagnalo, da sem izgubil zavest.«
Leta 1926. je izšla »znanstvena« razprava o morski kači, kjer pravd pisec, da gre tu za neko jeguljasto ribo, ki je dolga do 20 metrov. Trupla te ribe plavajo včasih na odprtem morju.	%
Leta 1917. pa so poročali vsi svetovni časopisi, kar je pripovedoval avstralski monnar A. B. Smith 0 velikanskem polipu:
»Nezveste žene prodajajo!«
Stara, a že odpravljena angleška postava. — žene se niso posluževale svoje pravice. — Vse brez advokatov in brez kolekov.
Slavna francoska igralka in pevka Yvette Guilbert, ki pa dandanea tudi mnogo piše, je objavila nedavno v svetovnem časopisju izvlečke iz spominov francoskega akademika gospoda de Jouy, ki se je dolgih 20 let imenoval »pariški puščavnik«, čeprav je stanoval v najlepšem delu Pariza. Ta mož je objavil I. 1808. znamenito delo o šegah in navadah v Parizu v tedanji dobi. Ko pa je to svoje delo dokončal, se je preselil v London, kjer je marljivo študiral angleške šege in navade. V Londonu pa se je zopet imenoval »londonski puščavnik«.
Iz njegovega opisa angleških navad in običajev izvemo o neki čudni angleški postavi, ki ie bila odpravljena Sele pred približno 30 leti. Ta postava je določala, da se je mogel prevarani mož ločiti od svoje žene le tako, da jo je prodal. Prodajali pa so ogoljufani možje svoje nezveste žene na živinskem trgu, ki se imenuje na Angleškem »horn-market«. Anglež, ki s svojo ženo ni bil zadovoljen, ali pa Anglež, ki ni verjel na zvestobo svoje žene ali pa Anglež, ki je imel v rokah celo dokaze o nezvestobi svoje žene, je svoji ženi čisto mirno in brez ovinkov povedal, da jo bo na podlagi njemu dane posebne pravice privezal na vrv (kakor psa na vrvico) in da jo bo peljal na živinski semenj in jo tam prodal.. In res so možje svoje v resnici ali pa v domišljiji nezveste žene v sijajni opremi na vrvici vodili na živinske sejme, kjer so jih privezali na kole kot živino in jih prodajali čisto javno in po vseh določbah postave pod nadzorstvom kraljevskih sodnih slug. Cena za nezveste žene je bila skrajno nizka in ni nikdar prekoračila par šilingov. (Tu pristavlja Yvette Guilbert: »Od tedaj dalje je cena nekoliko poskočila«.)1 Kdor je lepotico kupil, jo je moral potem javno peljati na vrvi na sredo živinskega sejma, in šele tukaj mu je kraljevski sodni sluga dovolil, da ji je smel sneti vrv z vratu. Na ta način izvršena kupčija je bila zakonito priznana, in otroci iz takih zvez so imeli pravice zakonskih otrok.
Neki angleški lord, ki Je začel razmerje z ženo svojega sluge, pa se je bal, da bi sčaso-
ma mogla priti ta postava ob veljavo, je da svoje otroke tudi cerkveno pozakoniti, da b se izognil vsem neprijetnostim.
12. aprila 1. 1817. je bil živinski semenj v Smithfieldu. Na sejmišču so opazili sejmarji, kako se neki Anglež premetava s svojo krasno ženo, ki si ni dala oviti okrog vratu zloglasne vrvi. Žena je kričala in divjala in se branila z rokami in z nogami. Prizor je vzbudil tudi pozornost Stražnika, ki je odpeljal ino-ža in ženo pred ttžnega komisarja. Pred komisarjem se je razvila velika razprava, ki pa se je končala s spravo med možen in ženo. Dne 9. decembra leta 1816. pa je zvedel neki slikar v Doncastru, da bo neka lepa ženska prodana na sejmu. Slikar je šel na semenj in kupil žensko za 5 angleških šilingov. Živci je ž njo v najsrečnejšem zakonu do svoje smrti.
30. januarja 1. 1818. pa se je zgodilo, da je bil neki meščan slavnega mesta Welingtonna tako vesel, da je zalotil svojo žena na krivih potih z njenim ljubimcem, da je obljubil tistemu, ki jo bo kupil na sejmu, še veliko pojedino. Istega leta meseca junija pa je prodal med velikanskim odobravanjem sejmark svojo »zelo lepo« 20-letno gospo neki »zelo grdi mož« njenemu ljubimcu. Nič manj navdušene niso bile sejmarke v Nottinghamu, ko je mož svojo nezvesto mu ženo prodal za 3 krajcarje! »Tako je, moje drage tovarišice,« dostavlja Yvette Guilbert, »me ne stojimo visoko v ceni.«
Prav tista postava pa je veljala tudi za nezveste može, toda žene so se svoje pravice prav redko posluževale in niso svojih mož nikoli vodile na semenj. Bile so pač pametnejše kot moški, ker so si rekle: »A kaj, dedec je dedec, vsi skupaj pa niso nič pridal«
Novo linčanje črnca v Ameriki
V ameriškem mestu Toboso Carolina so za. pril nekega zamorca, ki je bil obdolžen, da ji napadel dve belopolti deklici. 200 ljudi je udrl« v jetnišnioo, kjer so zamorca ubili.
»... nenadoma sem opazil, kako je kapitan ladje prebledel. Obrnil sem se in opazil, kako sc ovija ob ladjo kar sto kač. Velikanski polip je namreč steza! sfroje roke po nas, in nevarnost, da bo potegnil celo ladjo v globino morja, je bila velika. Takrat pa se je pojavil na krovu naš tesar, velik in močan človek, ki je začel poiiipove roke neusmiljeno sekati s sekiro. Polip je nato izginil, kakor je prišel.
Poznamo pa tudi še druge »morske kače«. Tako so nam vedeli povedati 1. 1923., da je v mestecu Chus obolelo neko dekle na želodcu. Ko so žensko operirali, so našli v njenem trebuhu gada. Rekli so, da je ženska pila vodo iz studenca in takrat je požrla z vodo vred tudi malega gadiča. •
Prav tista vest se je razširila v svet tudi leta 1913. iz Saragosse v Španiji, leta 1902. iz Velike Kaniže na Ogrskem, 1. 1857. iz Palerma, leta 1845. pa iz Trapezunta v Mali Aziji.
Predno končamo, moramo pa še omeniti, da se pojavljajo »morske kače« tudi v obliki škorpijonov, ki jih najdejo kadilci v smodita h, bacile nevarne bolezni lepre najdejo v perzijskih preprogah, včasih pa se izpremene v morske kače tudi orli, ki mečejo letala iz zraka na zemljo. Vse to so znaki »dobe kislih kumar«, ki pa na jesen zopet izginejo.
Klub debeluhov* v Beogradu
V Beogradu bodo ustanovili ljudje, ki tehtajo nad 100 kilogramov, te dni svoj klub, kamor pa ne bodo sprejemali le težkih ljudi, ampak samo tiste »težake«, ki so tudi moralno in družabno popolnoma neoporečni. Samo prijava in pa plačanje klubskih prispevkov torej ne bo dovolj. Klub bodo ustanovili beogradski debe-luščki po pariškem vzorcu, kjer mora vsak član »kluba debeluhov« tudi tehtati najmanj 100 kil in mora biti tudi sicer mož na svojem mestu. Klub debeluharjev bo dobrodelen klub, kakor je oni v Parizu, kjer se člani kluba sestajajo vsak teden po enkrat v eni ali drugi izmed najboljših restavracij, kamor jih hodi občudovat pariško občinstvo. Čisti dohodek takih večerov je namenjen za reveže in pravijo, da so pariški siromaki s klubom prav zadovoljni.
V Beogradu je precej ljudi, ki tehtajo po 100 kilogramov, ampak vsi ne bodo sprejeti v klub. Izključeni so n. pr. rokoborci in boksarji. Čeprav te ljudi moderni svet visoko ceni, vendar ne bodo sprejeti v društvo. Pričakujejo pa, da se bo našlo v Beogradu okoli 100 oseb, ki odgovarjajo vsem pogojem, ki jih bo postavil klub za svoje bodoče članstvo.
Trgovina z bolniki
»Koliko ljudi operirajo v Zedinjenih državah vsako leto brez prave potrebe?« — »Koliko ljudi je vsako leto operiranih le zato, ker se je kirurg z domačim zdravnikom glede operacije dogovoril, da dobi potem od operaterja svoje procente?« — »Kako naj varujemo ljudi pred takimi napadi na njihove žepe?« — Taka vprašanja si je postavil poseben odbor urednikov zdravniških strokovnih listov v Ameriki s posebnim poudarkom, da je treba take zlorabe na vsak način zatreti in odpraviti. Tudi v Franciji so se že pojavili ogorčeni protesti proti takim metodam, a tako kakor v Zedinjenih državah se to zlo ni razpaslo 6e nikjer. Poročilo ugotavlja, »da se je mnogo zdravnikov dogovorilo s kirurgi zaradi procentov za vsako operacijo in da trgovina z bolniki bujno cvete«. Kot edino sredstvo proti temu zlu priporočajo, naj zdravniške organizacije zahtevajo, naj ne trgujejo z bolniki skrivaj. Če jemlje zdravnik procente, naj to stori javno. Dokler pa bo tako kot je sedaj, ne bo zdravnik priporočal bolniku najboljšega kirurga, ampak tistega, ki mu je obljubil višje procente. Pri vsem tem pa priporočajo zdravniki dostikrat operacije še tudi takrat, ko je operacija čisto nepotrebna.
Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Michfilek. — Urednik Jane* Debevec. — Za tnseratnl del odgovarja Avgust Rozman. — Vsi v Ljubljani