54. številka. Ljubljana, v četrtek 6. marca. XXIII. leto, 1890 Izhaja vsak dan »ve*er, izim&i nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., i* jeden mesec 1 gld. 49 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom račnna bh po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačnje se od četiristopne pot it-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Će se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj se izvole frank i rat i. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Upravni Stvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V Ljubljani 6. marca. „Neue Freie Presse" priobčila je dne 4. t. m. v podobi dopisa članek, kateri je tuko dobro pisan, da bi bilo škoda, ko bi ga ne priobčili čitateljem svojim. Rečeni članek Blove: „Iz Prage se danes javlja, da je konfiskacija manifesta mladočeških poslancev o spravi sedaj potrjena, ker se je vsebina manifesta zagrešila proti §§ 300. in 302. kaz. zak. Daleč bodi od nas, da bi sodniško razsodbo kritikovali in mi ne dvomimo, da bo 8odci, ki so razsojevali o mladočeškem manifestu, svojo sodbo znali utemeljiti s stališča zakonov. Toda, da je manifest prišel pred sodce, k temu trebalo je akcije od vlade zavisnega obtoževalnega oblastva in tu nastane politično vprašanje, je li bilo prav, zapleniti to izjavo. Boj I i t i ču i razgled. Notranje i leže le. V Ljubljani, 6. marca. Srednja stranka moravskega veleposestva je že izdala volilni oklic. Oklic je sestavljen bolj iz občnih fraz. O kakem kompromisu b konservativnim ali ustavovernim veleposestvom se nič ne omenja. Oklic pravi, da je naloga srednje stranke delati na to, da se pomanjšajo nasprotja mej narodnostima, pred vsem pa pospeševati narodnogospodarski razvoj. Srednja stranka hoče varovati pravice Id samoupravo kraljevin in dežel in koristi monarhije. Ker vlada goji jednake težnje, jo bode srednia stranka podpirala. Liberalni listi se boje, da bode sreduja stranka skuhala se bolj približati desnici, ker v oklici svojem tako naglasa pravice in samoupravo kraljevin in dežel. OgerNki državni zbor vsprejel je zakon, da se postavi grofu Andrassv ju v Budimpešti spomenik na državne stroške. Vsi govorniki so v debati pri znavali zasluge Andrassv-jeve. Posebno sa je na glasalo, da ima on največ zaslug, da se je osnovala posebna ogerska deželna bramba in pa sklenila zveza z Nemčijo iu Italijo, ki je trdna obramba evrop« skega miru. V imenu skrajne levice je proti predlogi govoril Iranu. On je sicer priznaval pokojnikove zaHluge, a je trdil, da je Andra3sy tudi marsikaj zakrivil. On je kriv, da imajo Ogri z Avstrijo skupim ministra vnanjih zadev, nadalje je na njem ta madež, da v poslednjej rusko-turškej vojski ni posredoval iu da je Avstro-Ogerska zasela Bosno in Hercegovino. Viianje države. V skupščini *rliwkt*| se je začela debata o novej administrativnej razdelitvi dežele iu se gladko vrši. Pri razpravi o odgovoru na interpelacijo, je li vladi znano, da so bolgarska oblastva zaprla srb Bkega državljana, ki je sumen umora, je liberalec Srečković hudo napadal bolgarsko vlado, nazivljal jo vlado terorizma in sile. Ministerski predsednik Grujič ga je zaradi neumestnih napadov na vlado sosedne države odločno zavrnil. On ne dvomi, da bode bolgarska sodnija z zaprtim Srbom pravično postopala. Radikalci odobravali so ministrov odgovor. — Nezavisni radikala v Belemgradu hočejo osnovati svojo stranko in izdajati nov list „Narod". Danes se bode morda v zbornici Franc-on ki odločila osoda Tirardove vlade. Na dnevnem redu je nam: J; debata o interpelaciji, zakaj se Francija udeleži konference v Berolinu. Opozicija bode vso zgovornost porabila, da vrže vlado. Posebno jo bodo pa Boulangerjevi pristaši hudo napadali. Njim je posebno zopern novi minister notranjih zadev Bour-gois, ker je glasoval o svojem času, da se začne sodna preiskava proti ligi patrijotov in proti Bou-langerja. Ministerski predsednik sam nema dosti upanja, da bi bil izid debate zanj ugoden, zaradi tega je pa zbolei in se že govori, da hoče dati ostavke Zbornici italijanske) predložila se je zelena knjiga o abesinskih zadevah, ki obsega 427 stranij. V njej so objavljeni dokumenti od 15. dne januvarja 1857, ko je Cavour po misijonarjih začel občevati z Abesinijo do dne 9 septembra 1889, ko je Menilek sklenil pogodbo z Italijo. V tej pogodbi iz katerih so streljali oblegani. Simonov in Krilov hotela sta zažgati bližnje hiše. Pa bombe so padale v sneg in ugasnile ali so jih pa koj polili. Niti jedna hiša se ni unela. Nazadnje so se oglasil«, trije možje redne vojske, da so pripravljeni, zažgati bližnji dvor, kar se jim je tudi posrečilo. Požar se je hitro razširil. Puntarji so zbežali; s trdnjave jeli so s topi nanje streljati; odšli so in odnesli ubite in ranjence Zvečer je ohrabrena garnizona napravila izhod in srečno zažgala še nekoliko hiš. V trdnjavi je bilo do tisoč garnizonskih, pokornih vojakov, zadosti smodnika, pa mala zaloga živeža. Puntarji so obsedli trdnjavo, navalili brunov na obgoreli trg iu na ceste in ulice, ki so k njemu peljale; za barikade napeljali so šestnajst baterij; v hišah, razpostavljenih strelom, napravili so dvojne stene, mej nje nasuli prsti in začeli podkope delati. Obsedanci so skušali samo oddaljiti sovražnika, iztrebljali trg in napadali utrjene hiše. Ti opasni izhodi vršili so se vBaki dan in vselej z uspehom. Vojaki so bili razkačeni, pa, ker so bili pokorni, niso mogli pričakovati milosti od puntarjev. Položaj Orenburga postal je strašen. Prebivalcem so vzeli moko in kašo, in so jo vsak dan razdajali. Konje so že dolgo krmili z brstjem. Večji del jih je bilo uporabljenih za hrano. Lakota je rastla. Žakelj moke se je prodajal (in to tno bo natančno označene inaje mej Abesinijo in ita-lijai.skim ozemljem v Afriki. Menelik je dovolil, da se bode Abesinija z drugimi vladami pogajala le s posredovanjem italijanskega ministarstva vnanjih zadev. V zeleoej knjigi je tudi objavljena pogodba, katero je Italija sklenila dne 13. novembra 1889. z av8kim sultanom. Tudi ta vladar pri/nal je Italiji njeno ozemlje ob Rudečem morji. Ko bi pa kdo Avso napal, bode sultan razobesil italijansko zastavo in se postavil pod italijansko varstvo. Tudi bode sultan zabranil trgovcem z robi pot skozi svojo deželo. Novi državni zbor iieni&kl snide se sredi aprila. Vlada mu bode predložila predloge glede varstva delavcev. Bode li zakon proti socijalistom znova predložila, se ne ve, ker je precej dvomljivo da bi ga državni zbor vsprejel. Vsekako bi Be Bis marek poprej moral o tej zadevi sporazumeti s katoliškim eentrumom. Narodni liberalci bi sedaj morda se dali pregovoriti, da bi glasovali za tak izjemni zakon, ker so volitve končane in so se pri volitvah preverili, kako da napredujejo socijalni demokrati. Dopisi. 1% Novega .TIonI a 4. marca. [Izv. dopis]. Včeraj pokopali smo v bližnjem Šenpetru gospoda Antona Ogulina, kateri je v 72 letu svoje starosti umrl. Mož ni bil nikdar, dasi domačin, naše gore list, marveč najzagrizenejših naših nasprotnikov. Vender je pa v polni meri zaslužil, da se ga v naših listih častno spominjamo. Mož, dasi le advokatski koncipijent samouk, bil je jako na-obražen. S posebno ljubeznijo in marljivostjo ukvar jal se je tudi s kmetijskimi zadevami, posebno z vinogradarstvom, ter kletarstvom. Mož je v teh panogah kmetijstva jako dosti čital, pa tudi praktično skusil. Izgledno izvedene vinograde dr. Zupana v Trškigori, zasadil je v svojem času on. On zasadil je tudi na svojem lastnem posestvu v Leše-nici lep vinograd, v katerem je marsikatero lino tujo vrsto trte, ali pa sadnega drevja skusil. Spisal je tudi več poučnibčlankov v nemške časnike, posebno v „VVeinlaube". Pa tudi slovenski časniki, kakor „Novice", posebno pa B Dolenjske Novice", prijavile so marsikateri prevod njegovih temeljitih nemški pisanih kmetijskih člankov. Na spomlad ni pozabil, za kmetijsko podružnico Novomeško dosti cepičev plemenitih vrat sadnega drevja naročiti, ter jih razdeliti brezplačno mej kmetovalce, posebno pa ljudske učitelje. Poglavitna njegova zasluga je pa pač ta, da je Novomeško kmetijsko podružnico k življenju obudil, ter jej, dasi ne po imenu, pač pa po delavnosti skozi več let pravi načelnik bil. Dve kmetijski razstavi, jedna v Novem Mestu, druga na Krškem, bili sta sad njegovega truda. Sploh, da se jo kmetijski stan po Dolenjskem kolikor toliko gibati, za lastno koristi zanimati pričel, hvala in čast za to gre v prvi vrsti rajneemu gospodu Antonu Ogulinu. Za to čast njegovemu spo minu! ■k ljutomera 5. marca. [Izv. dop ] V zadnji skupščini naše čitalnice bila je volitev no vega odbora. Udeležba bila je precej živahna, kar pomenja, da še ni ugasnilo zanimanje za najime-uitniše društvo v našem trgu. Voljeni so bili : Anton Šlamberger, c. kr. notar, predsednikom; skrivaj) za petindvajset rubljev. Na predlog Ričkova (akademika, nahajajočega se takrat v Orenburgu), začeli so peči volovske in konjske kože in drobno sesekane mešati v kruh- Nastale so bolezni. Godrnjanje je postajalo glasneje. Bali so se punta. V tej skrajnosti sklenil je Reinsdorp še jeden-krat poskusiti srečo orožja in dne 3. januarja izstopile so vse vojske v treh kolonah iz mesta pod vodstvom Vallenšterna, Korfa in Naumova. Pa tema zimskega jutra, globokost snega in oslabljenje konj ovirale so združeno sodelovanje vojsk. Naumov je prvi dospel na naznanjeno mesto. Puntarji so ga zagledali in hiteli delati svoja razpoloženja. Vallen-štern, ki je imel zasesti visočine in ceste in Berde v Kargaljo, je bil preatrižen. Korf je naletel na silen ogenj iz topov; tolpe puntarjev začele so napadati za hrbtom obe koloni. Kazaki, puščeni v reservi, zbežali so od njih, prijezdili h koloni Vallenšterna in prouzročili občen nered. Začutil se je mej tremi ognji; oddelek njegov se je zmešal. Vallenštern se je nazaj pomaknil; Korf za njim. Naumov, ki je s početka dovolj srečno deloval, se je zbal, da bi ne bil odrezan in jo je udri za njima. Vsa vojska je bežala v neredu prav do Oren-burga, zgubila do štiri sto ubitih in ranjenih in pustil« petnajst topov v rokah razbojnikov. Po tej I nezgodi ni imel Rdnsdorp že več poguma napadnu Ivan Kukovec, deželni poslanec itd., podpredsednikom; Ivan Skuhala, dekan in škofijski svetovalec tajnikom; Mišja Anton, advokatni koncipijent, blagajnikom; Josip Freuensfeld, učitelj, knjižničarjem; Fran Vedernjak, c. kr. sodn. pristavio Ivau Kryl, realč. učitelj, odbornikoma. — Res je sicer, da naša čitalnica ne spi, posebno ako pogledamo naš preosnovani novi pevski zbor, ki šteje nad dvajset glasov, kar se pač imamo zahvaliti požrtvovalnemu delovanju gosp. kapelnika Josipa Horvata; želeli pa bi vender, da bi se naša čitalnica še bolje zavedala svoje važne naloge in sicer v interesu društva samega in tudi v interesu tukajšnjih Slovencev. Novi odbor moral bode se torej poprijeti z večjo energijo težavnega, a hvaležnega dela. Sedaj ne izpolnuje čitalnica svojega namena po svojih pravilih, doslej bilo je le društvo, ki si je naročevalo časopisov. Drugih sredstev pa se bore malo ali pa — kar je navadno — še celo nič ne poslužuje. Lani smo o tem času imeli že več zabavnih večerov, letoB še nas je komaj jeden osrečil. Lani se je čitalnica spravila na glediški oder ter je uprizorila jedno igro: „Jedno uro doktor". Če tudi je igralcem donela od vseh natlačenih kotov burna pohvala, vender smo ostali vsled neugodnih okoliščin pri prvi igli. Letos pa nesrečni barometer pre kaže, da bj na našem glediškem odru suša celo leto. Kdor pa ve" ceniti pomen glediške igre, obžalovati mora od srca našo bridko usodo. In kaj je temu pravo za pravo krivo? Tega je kriva neodpustljiva mlačnost glede narodnosti in ta mlačnost se širi od dneva do dneva. Pri nas velja geslo: „ Ako se je zadovoljilo osobnim zahtevam, pa mirna Bosna!" Ta mlačnost bi zaslužila čisto drugačno ime in trebalo bi, da bi jo neusmiljeno bičali. Mislimo, da bo razumemo ! — Od novega odbora pa pričakujemo, da ae ne bo ustrašil nobenih težkoč, marveč da bo vzbudil naše društvo v novo življenje. — Kakor nam je knjižničar v zadnji skupščini poročal, zanimanje za slovenske knjige je pri nas veliko. Žalibog, da čitalnična knjižnica nima potrebnih knjig na razpolaganje, a gmotno stanje čitalnice tudi ne dopušča, popolnoma odpraviti te važne pomanjkljivosti. Obračamo se torej do slovenskih rodoljubov in rodoljubkinj, z iskreno prošnjo, da nam blagoizvolijo prispeti s kako knjigo na pomoč. Osobito bi prosili leposlovnih knjig in mej temi najbolj „Zore" in Dunajskega „Zvona". Gotovo je rodoljubov, katerim leže take in jednake knjige čisto zastonj, tukaj pa bi nesle obilih obresti j. Uverjeni smo, da naša prošnja ne bo zaman. --ra-;- Domače r stvari. — (Imenovanje.) Notarska kandidata dr. Hiacint Bullo v Kodru iu Karol Čibej v Gorici imenovana sta notarjema, prvi v Ajdovščini, drugi v Komnu. — (O Slavjanskega koncertih) dobili smo naslednje podatke: Slavjanski koncertuje že 25 let. V tem času prepotoval je vso Rusijo in bil postopati, in je jel pod brambo zidu in topov pričakovati svojega osvobodenja. Bibikov je prispel v Kazan dne 25 decembra. V mestu ni našel ue gubernatorja, ne glavnih uradnikov. Večji del plemenitašev in kupcev je bežalo v guberuije še brezopasue. Biant je bil v Kozmodem-jauBki. Prihod Bibikova oživil je potrto mesto; prebivalci, ki so odšli, začeli so se vračati. Dne 1. januarja leta 1774 po občni zahvalni molitvi in besedah, ki jih je govoril kazauski arhijerej Venjamin, je zbral Bibikov plemstvo okolu sebe in je govoril umen in Bilen govor, v katerem je poudarjal sedanjo bedo in skrb vlade, da se odpravi beda, in se obrnil k stanu, kateri je bil z vlado vred poklican uničiti punt ter zahteval sodelovanja od njih ljubezni do domovine in zvestobe do prestola. Ta govor je napravil globok utis. Zbor se je še tu odločil sestaviti in oboroževati vojsko konjikov ter postaviti izmej dveh sto duš jednega rekruta. Generalni major Larionov, sorodnik Bibikova, je bil izbran za načelnika legijona. Plemstvo simbirsko, svijažsko in penzensko ja posnemalo ta zgled; bila sta sestavljena še dva vnauja oddelka in izročena načelništvu majorjev Gladkova in Cemerova in kapitana Matjunina. Kazanski magistrat je ravno tako oborožil na svoje stroške eskadron husarjev. (Dalje prih.j je celo v malim mestih. Potoval je v Kavkaz, v Sibirijo do mesta MajmaČen v Kitaji, potem preko Kaspiškega morja v južno Rusijo in po novi železnici v Samarkand, od koder je 300 vrst (nad 300 kilometrov) potoval na konjih v Tuškend. Za potovanje po Sibiriji potreboval jo jedno leto in pet mesecev. Dalje je koncertoval s svojo družbo v Nemčiji, Franciji, in na Nizozemskem (Holandskem), v Belgiji, Švici, Turčiji, Srbiji (v Belemgradu 1866. 1.), na Rumunskem in v nekaterih mestih v Ameriki. V teh 25 letih prepotoval je 1,206 000 vrst. Za železnice je plačal 860.000 rubljev. Koncertov priredil je 6500, ki so vrgli 4,850000 rubljev kosmatega dohodka. Stroški za najete dvorane znašali so 165.000 rubljev, za strežaje pri koncertih in bilje— tere 86.000, za inserate in plakate 206 000 rubljev, za provizije agentom 485.000 rubljev, za troške v hotelih 320 000 rubljev, za nabiranje in tisk nape-vov in potovanja v ta namen 96.000, za narodne noše pevkam in pevcem 296.000 rubljev. — (Iz Trsta) se uam piše, da je bila včeraj strašna burja, termometer kazal je — 3° R. — O četrtem koncertu Slavjanskega se nam pa piše, da bode izvestno sijajen, ker je vse naudušeno. Samo za šopke nabralo se je 600 gld. Gospa Slav-janskaja in hčerka Nadinka dobita tudi ta večer vsaka krasen „bouquet". Nadinka bode ta večer pela krasno napoliUnsko pesem „Funicoli, Funi-colo" v italijanskem jeziku. S tem jo hočemo zaso liti Italijanom, ki so se ostentativno tako pičlo udeleževali koncertov. Vsaka pevka, katerih je 12 v zboru, dobi tudi šopek, dečki, katerih je 18, po prvej točki cerkvenega petja vsak eleganten tok (etui) najfinejših bonbonov. — (Železnica L j u b I j an a-K a m n i k .) Prva in največja zgradba je most čez Savo pri Črnučah. Most bode lesen i u se je začel pred tedni delati , kar je Ljubljančanom zlasti ob nedeljah ugodna prilika, da hodijo delo gledat. Delniška družba za to železnico je tudi že dovoljena in se bode v kratkem konstituirala, ko bode 40°/0 prioritetskih delnic podpisanih. Družbinska glavnica znaša 906.700 gld., razdeljenih na 9067 delnic po 100 gld. Prijoritetskih delnic lit A bode 3000, pri-joritetskih glavnic lit B 2667, glavinskih delnic 3400. Poslednjih prevzame državna uprava 2000, dežela Kranjska 700. — („Brusa") izšla je včeraj 5. številka. Vsebina: V koši v Pariz. Spisal Vinko Lapajne.— Nos. V veselej družbi govoril Franjo. — Nekemu pesniku. — Ilustracije iz „Brusove" fizike. — Te legrami. — Izidorja Muzloviča premišljevanja. — Teška glava. Romanca. — Kdo zna bolje lagati ? Postno premišljevanje o nebeških in posvetnih obrestih. — Najcenejše kosilo. — Plačal ga je. — „ Resnici na Čast" — Stihi brez naslova. — Kakor lani. — V slovo. — Profesor dr. Gratzy. — Zlobno 8umničenje i. t. d. — (Umrl) je v torek zvečer g. Leopold Čuk, posestnik v Spodnji Šiški št. 90. v 81. letu dobe svoje. — (Slovenski klub na i) u na j i) ima svoj peti letošnji večer v soboto 8. t. m. v restavraciji „zur Kugel" I, am Hof. Čital bode goap J. Hbnigmann „Zanimivosti iz duševnega Življenja glu-bonemcev". Začetek ob 8. uri. S tem se vabijo vsi Dunajski Slovenci najuljudneje na ta večer. — (Listu „Trieste,u) izhajajočemu v Na-polji, prepovedalo je notranje mmisterstvo uhod v cislitvanske kronovine. — Znamenje pomladi.) Omenili smo že, da so se že prikazali ščinkovci, drozgi, sluke in škrjanci, danes pa nam je prinesel dijak metulja pasarja, katerega je že pred 14 dnevi ujel. Vse te ozuanovalce spomladi presenetil je hud mraz zadnjih dnij, ki je meseca marca sicer nenavaden. — (Trgovsko bolniško i u penzijsko društvo.) Iz trgovskih krogov došel uam je nastopni dopis: Trgovsko bolniško in penzijako društvo v Ljubljani sklicuje na 9. t. m., to je v nedeljo doj)oludne ob ValO. uri v mestni dvorani izvanredni občni zbor, pri katerim se bode le o prenaredbi društvenih pravil Bklepalo, kojih načrt je vlada že jedenkrat zavrgla. — To društvo je bilo dosedaj prosto; bode pa za naprej, ako te vsprejrao nova pravila — pod nadzorstvom vlade, katera ima pravico uadzorovati odbor, vse knjige, blagajnice, korespondenco in splošno k vsem zborom ali sejam odposlati vladnega zastopnika. Skozi 52 let obstaje že to društvo, katero je ustanovil ranjki Ferdo J. Schmidt, znani trgovec in naravoslovec; društvenike ima ne le po vsej Kranjski, ampak tudi Dolenj. Štajerskem, Koroškem in dr. Članov je nad 500, premoženja blizu 68.000 gld., katero se je do sedaj ločilo na bolniški zaklad z 38.000 gld., in na penzijski zaklad s 30.000 gld. Z ozirom na novo postavo za bolniško zavarovanje delavcev, pod katero spadajo tudi trgovski pomočniki, mora društvo svoja pravila v tem zmislu preustrojiti, da ne bi bili pravi društveniki prisiljeni pristopiti k okrajni bolniški blagajnici. Pri vsem tem hoče odbor letni donesek z 8 gld. zvišati na 12 gld. Ta znesek bil je pred kratkim še 6 gld. in pred nekoliko 15 leti samo 4 gld.; o tej napravi čuje se različno mnenje mej društveniki, kateri morajo ves donesek iz svojega zaslužka plačevati. Čuje se želja, da, ako društvo svoja pravila že v zmislu nove postave preustroji, naj pa še to soglasno določi, da od letnega doneska plača dve tretjini društvenik, jedno tretjino pa gospodar (Arbeitgeber), tako bi bilo vsaj pravično! Sicer bi bil pa tudi skrajni čas, da društveniki — mej katerimi je nad polovica narodnih— zahtevajo, naj se njim pravila v slovenskem in nemškem jeziku izroče; doslej je to do ločko — katera je bila že pred leti nameravana — oviral prejšnji predsednik, od katerega so se (brezuspešno) nadejali obile podpore in ustanove. Sedaj je pa na čelu mož pravičen, brez razlike v obče priljubljen, in njega namestnik takorekoč pri društvu osiveli mož, koji blizu 46 let vse svoje izvrstne moči t nenavadno marljivostjo žrtvuje društvu. Od teh pričakujemo društveniki, da uresničijo naše želje, in da bode društvo še bolj raz-cvetalo, njima v čast, nam v prid. — (Kmetsk a posojilnica Ljubljanske okolice) podarila je dijaški ljudski kuhinji svoto 20 gld. Podpisano vodstvo izreka za velikodušni dar tem potom svojo toplo zahvalo. Vodstvo „Dijaške ljudske kuhinje". — (Pevski zbor »Slovenskega bralnega društva" v Kranji) priredi v soboto dne 8. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni gosp. Fr. Ks. Sajovica hotel „Nova pošta" pevski večer. — (V Konjiški Gori) našel je gozdni vodja Havlina, kakor javlja „Deutsche VVackt", velikansk slonov Čekan (zob) To je menda prva taka najdba na Štajerskem. — (V Šent Vidu nad Ljubljano) razpisano je mesto uadučitelja z letno plačo 600 gold., priklado 1 00 gold., in prostim stanovanjem. Prošnje do 6. aprila. — (Razpisano) je mesto kancelista pri okrajnem sodišči v Kranji eventuvalno pri kakšuem drugem sodišči. Prošnje do 7. aprila. — V Ribnem pri Bledu razpisano je mesto učitelja. Plača 450 gld., priklada 30 gld. in stanovanje. Prošnje v 14 dneh. — (Tat iz u a vade.) Pri včerajšnji prvi obravnavi sodilo je porotno sodišče Ljubljansko o jako zanemarjenem človeku, Jakobu Hriberniku, 30 letnem kmetskem fantu iz Zunanjih Goric, kateri je bil že desetkrat kaznovan zaradi tatvine, zadnji čas tudi s teško večletno ječo. A jedva bo je poslovil koncem 1. 1889 iz letovišča kaznjencev na Ljubljanskem Gradu, takoj, komaj štiri dni prost, pričel jo zopet prirojeno mu obrt tatvine izvrševati, zaradi katere je že tolikrat v sodski dvo rani, pred gospodi z zlatim ovratniki dognal „dokaz zmožnosti". Izbirčen zatoženi Hribernik, kar se tiče objektov tatvin, nikdar ni bil in tako se je ravnal tudi v novi dobi svojega delovanja. Pred njim ni bil varen ne krompir na polji, ne kokoši na dvorišči, ne suknja nu ležišči v hlevu, ne dežnik, ki se je pred hišo sušil, ne moške, ne ženske spodnje hlače, rjuhe, sploh, kar mu je prišlo le na vid, vse je takoj romalo ž njim in bilo na cesti prodano, seveda daleč pod ceno, da je bilo le kaj za „jeruš". Delo se mu je od nekdaj mrzilo in smehljaje se mej veselostjo ne baš izbranega občinstva odgovarjal je na vprašanja predsednika g. Kočevarja. Posebno hudo je hotel kaznovati žensko, kateri je priuesel štiri ukradene kokoši, da mu jih oskubi od perja in skuha za dobro juho. A ker je le-ta rekla, da so kokoši šumno blago in jih ni hotela kuhati, ukral jej je svilnati dežnik in ga takoj na cesti prodal za 1 gld. A ne samo kral, tudi goljufal je Hribernik. Prosil je prenočišča pri kmetu in tu slišal, da je hišna mati rekla : jutri bode treba po ječmen (ješpranj) v mliu, tu iu tu. Takoj «?e je predstavil Hribernik kot hlapec iz dotičnu hiše, odnesel ječmen in ga na cesti prodal. Postopač je zatoženec Hribernik, kakor . aatožba dolži in kakor on sam priznava „oomtneil f)H,tM. Da je povedal žandarjem in županom, ki so ga prijeli, tudi napačno ime, o tem se ne bode nihče čudil. Porotniki spoznali so ga krivega hudodelstva tatvine in goljufije, tudi vlaču-garstva in da je sleparil s tujim imenom oblastva. Obsojen je bil na pet let poostrene teške ječe, s pristavkoni, da, ko kazen prestane, ae odda v prisilno delavnico. Kriminaldoktorji so bili nad to interesantno figuro iz svojih krogov kar ponosni. Telegrami Slovenskemu Narodu": Celovec 6. marca. Katoliško-politično in gospodarsko društvo za koroške Slovence ustanovljeno. Udeležba mnogobrojna. Nauzoč-nih preko sto zastopnikov, večinoma kmetov, iz vseh dolin slovenske Koroške. Nepopisna naudušenost. Živela vsestranska zavednost! Dunaj 6. marca. „Vaterland" piše: Gospodske zbornice šolska komisija snide se v kratkem, da nadaljuje posvetovanja. Berolin 6. marca. Pri obedu branibor-skega provincijalnoga deželnega zbora naglašal cesar tesno zvezo mej Brani borci in Hohen-zollerci in rekel naposled: Kdor je z menoj, temu sem hvaležen. Kdor je proti meni, tega se bodem znal braniti. Ko bi nas napali, imel bodem veliko in hrabro v#jsko na svoji strani. Beligrad 5. marca. Žurnalista Spolja-riča, ki je o svojem času sovražno napadal tukajšnje avstro-ogersko poslaništvo in navzlic uradnim svarilom svoje agitacije nadaljeval, so iz Srbije iztirali. Pariz 5. marca. V političnih krogih se govori, da bode Tirard po jutršnji zbornični seji zaradi bolehnosti prosil za dopust, mej dopustom pa Carnotu poslal svojo pismeno ostavko. Berolin 5, marca. Govori se, da bode vlada od novega državnega zbora zlasti zahtevala novih kreditov za topništvo. Richter in tovariši bodo nekda zahtevali, da se odpravijo carine na živila in .se nadomeste z novimi davki. Bazne vesti. * (Mesec januvar) pobira največ žrtev svojih iz kraljevskih in cesarskih hiš. V januvarji umrlo je dosedaj še največ kronamh glav. 28 ja-nuvarja 814 umrl je Karol veliki, 12. januvarja 1519 cesar Maksimilijan I, 5. januvarja 1762 ruska carica Elizabeta, 13. januvarja 1787 kraliica pruska Elizabeta, 21. januvarja 1793 Ludovik XVI., 9. januvarja 1878 kralj italijanski Viktor Emauuel, 9. januvarja 1873, Napoleon III., 30. januvarja 1889, česane vi č Rudolf m v letošnjem prosincu cesarica brazilijanRka, nemška cesarica Avgusta in 18. pros. t. I. princ Atnadeo Savojski. * (Princ in prodajalec pečenega krompirja.) Angleški prestolonaslednik princ VValeški šel je pred kratkim spremljan od vojvode Edinburškoga iz nekega kluba pozno po noči. Na-krat Bi /.misli princ Albert Eduard pokositi pečen krompir nekega branjevca; vojvoda Edinburški se temu ni upiral in vsak izmej nju kupil je za penny krompirja. „Joew pa je spoznal kupca in drugo jutro postavi se b svojim vozom prav proti kra-IjeviČevej palači. Kmalu zbralo se jo okolu niega dosti ljudstva in princ opazil je, da ima nad svojim vozom b tremi peresi princa Waleškega okrašen nastopni napis: „Založnik njegove kraljeve visokosti princa VValeškega!" Poslali so strežaja, naj odstrani napis, a brezuspešno. Stoprv zasebni tajnik prinčev je moža s precejšnjo denarno svoto dovel k temu, da je odvzel napis in odšel še le, ko je napravil izvrstno kupčijo. * (Dobro plačan nasmeh.) Čisto samcat Živel je priletni starček v odljudnej ulici Boston-skej. Brez veselja in prijateljev potekla so mu leta in življenja trudi in težave zgubančili so mu obraz. Njemu nasproti stanovalo je mlado dekle, katero ni noben dan zagledavši ga zamudilo, pozdraviti ga z najčarobnejšim smehom na ustnih Nikdar ni starec govoril ž njo, a umrši nedavno zapustil je po opoioki vse svoje precej veliko premoženje na-smihajočemu „vis-a-vis". * (Drug druzegn.) V okolici Triera vračal se je nek kočijaž s praznim vozom iz Alzenške doline Na potu sreča peš idočega nmoža postave" in ta ga prosi, naj mu dovoli ustojnti. Dobrovoljni voznik mu brez odlašanja dovoli. Mej vožnjo poprosi ga redar ognja za smodko. Tudi tej prošnji ustrežo radovoljno in vzame iz žepa telovnika žveplenico. Čez nekaj časa dobi radodarni mož od policije kazensko povelje, naj plača š-st mark, ker je imel žveplenke nezavite v žepu Kočijaž pove to stvar gospodarju svojemu in gospodar pošlje potem nehvaležnemu policaju račun v znesku dvanajstih mark za vožnjo. Denar se mu je precej izplačal iz gotovih uzrokov, ta ga je pa dal smeje se svojemu hlapcu, da poplava iz tega kazen šest mark in da si napravi škatljico za klinčke. „LJUBLJANSKI ZVON" »JI .UO ; x» |M»1 1 *• t:a I t l«t« glđ. 1.1.1. J Mtoji zn VM leto 4 gl«l. 2.30; M o«-lr 1.1*1 uiea ii|iiiuniM»a : Hosp. 11. JI....... V, L. : Nitročniiia V poravnana je do 30. aprila t. I. rJTnJol : 5. marcu. Pri Ni omi : Diamant, Itesch, Ueiler z Dunaja. — Svoboda iz Bisaga. — Paa iz Idrije. — vitez Tonello iz Stru mare. — pl. Motovy Ispod KloStra. — 0>.ura iz Os>v-nice. — Ko lemda iz Zagreba. — Milly iz Tržiča. — Dr. Čebule iz Maribora. Pri Malici t Gruber, Leirer, Petrič, Sneipidel. Ha-merer, Kouiarek. pl. Pfliigol /. Dunaia. — Ilafi'erl iz Linča. Hurtig iz Bukovine. — Roiher iz Solnograda. — Falesehiui iz Gradca. —- Senit/.a iz Celja. -- Brol iz Idrije. - Volčič iz Žužeuiperka. — Berens h Hamburg*. — Obresa z Vrhniko. Pri Južnem kolodvoru: Pri ck iz Pliberka — Gril iz Samica, Umrli a«i t H J u 4» 1.4» u i: 4. marca: Josip Andolšek, računski asistent, 30 let Križovniške ulico At. 4 za jetiko. f>. marca: Helena Kralie, delavčeva hči, 10 mesjev, Črna vas št. .'IH /a bofcjastjo. — Fran Podbpec, niarker. 24 let, Pokopališka cesta *t. 4 za jetiko. — Tino Tome, delavec, ti9 let, Strehske ulice 6t. H za oslabljenjeui. Meteorologično poročilo. S Q Cas opazovanja Stanje , m barometra; tHni v mm. r j Vetrovi Nebo Mo-klina v U.III. 5. marca. 7. zjutraj 2. po pol. 9.zvečer 7326 nm. — 9 4° C 727 3 mm. — 2(JU C 727-2 mm. — 7<;n 0 si. zah. z.jvz. si. vzh. d. j KS. obi. ja«.. 0 00 mm. gld. danes 87-40 8765 109*90 101-8') 924 ~ 312-75 119*80 - . 948 V« - » 560 - , 58 27«/, 132 gld. — kr. 178 . — . Srednja temperatura —6-5u, za 9 0° pod normalom. ^•cunajslsa, borza dne 6. marca t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj Papirna renta.....gld. 87-H5 Srebrna renta.....„ H7 95 Zlatu renta......„ 109 85 5°/0 marčna renta .... „ 10190 Akcije narodno banku . . „ 928 — Kreditne akcije.....„ 315 25 London........ „ 119 20 Srebro........ „ —*— Napol......... „ 9*48»/« C. kr. cekini...... „ 5'«0 Nemike marke..... „ '8 22'/, 4°/0 državne srečke iz 1. 1854 980 gld. Državne artc-ce iz 1. 18«4 100 . Ogerska zlata renta 4°/u.......102 „ 95 Ogerska papirna renta 5°/0......98 B 80 Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 120 „ 75 Zemlj. obč. avstr. 4*/i'/o i\nti zast. listi . . 118 „ — Kreditne Bivčko......100 gld. 184 , SO Rudolfove srečke..... 10 „ 20 „ 75 Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ 159 „ 50 Trauiuiway-dru8t. velj. 170 gld. a. v.. . . — „ — Zahvala. Mej boleznijo in povodom smrti naSo pre-srćno ljubljene, nepozabljive soproge, oziroma hčere in seBtre, gospe Marije Zamide došlo nam je toliko dokazov odkritosrčnega in iskrenega sočutja, da so čuti in dolžno, za to, kakor tudi za mnoge lepn vence in mnogobrojno udeležbo pri pogrebu izrekati našo najprisrčnejso zahvalo. V Ljubljani, dne 5. marca 1890. (189) Žalujoči ostali. Učenec za špecerijsko prodajalnico, govoreč nemški in slovenski, lepega vedenja in z dobrimi šolskimi spričali, »e išče. — Kje V pove upravništvo »Slovenskega Naroda". (179—2) Srbske narodne pesmi o boju na Kosoven. Iz zapuSčine Ivana Mohorčiča. V IJublJani. Založil Dragotin Hribar. — Tiskala „NarodnaTiskarna" 1889. Knjižica bode gotovo vsa-komu, ki se zanima za so-bra*,e Srbe in njih pesem, dobro došla. Dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani za ceno 30 kr., po pošti 32 kr. Cena gl. 3.75 S koledrom v«/ gl, 4.75 Američanska urazbudilom iiu Nl«lro h po iitn'l svetečo eifer-nico. Visokost 18 cm, s po-Diklenim kovinskim okrovom. MAYER-jeva tovarniška zaloga ur. Dunaj, L, Bauernmarkt 12. Ce se v/amejo tri ure, pošljejo se franko na vBako postno postajo. (187—1) Feenec vsprejme »e takoj zn trgovino s steklom ln porcelanom v l'iilji. Kdor sna neinAkl. Ima pred-uoHt. l'i-iim naj mv, name naravnost pošljejo. (190—1; Fran Perinsig, trgovina s steklom in porcelanom v Pni ji. : Na najnovejši in najboljši način umetne (1083—18) l z ah a in, zobovja * ustavlja brez vsakih bolečin ter opravlja plombo-O vanf» in vh»> 'oiiac operacije* — oddtranuje t sobne bolečine z usmrtenjem živca I zobozdravnik A. Paichel, I * poleg Ilradeckeca (čevljarskega) mostu, I. nadstropje. ♦ peke— gwp-----t&tn 33W W6Sm (042—17) D7ANJAX v Ljubljani. Velika zaloga šivalnife s trnje v za rodovine in obrtnike. VIZITNICE priporoča „NARODNA TISKARNA" v Ljubljani. Najboljša Brnska sukna razpošilja po originalnih tovarniških cenah tovarna finega sukna SIEGEL-IMHOF tt Brnu. Xa *' 1 «»tca ii t ii o pomladno in poletno moško obleko zadosti je 1 odrezek v dolgosti 3'io metra, tujo 4 Dun. vatli. 1 odrezek veljaj gl, 4.HO i/, navadne"** BIT gl. 7-75 iz line T gl. I o ."SO iz jako Une K Tgl. A2.40 iz najfinejše'^* (129) pristne (6) ovčje volne. Nadalje so v največji izberi: r svilo pretkana grebenasta sukna, blago za ogrUčo, loden f.n lovce in turiste, peruvienne in toaking za salonske obleke, predpisana sukua m gg uradnike, blago iz sukanca za moške in dečke, ki se sme prati, pristnapiqne-gilet-b aga itd. itd. /a dobro blago, natančno uzorcn odgovarja jočo intočuo dopošllja tev se jamči. Usorci zastonj I franko. Univ. med. GLOBOfi deželni olerožni zđ-rstTrnils: (176—2) w Cerkljah. Štev. 2999. Naznanilo. (185) Prostovoljna prodaja v zapuščino Antona Kalcič-a spadajočih neobremenjenih, na Trški gori pri Novem Mestu ležečih posestev : a) 1. Vinograd pod ulož. štev. 321 kat. občine Ždinja vas z zidanico, skupno cenjen......... 650 gld. 2. Vinograd pod ulož. štev. 322 kat. obč. Ždinja vas s hišo, hlevom in svinjakom, skupno cenjen na 1225 „ 3. Vinograd pod ulož. štev. 323 kat. obč. Ždinja vas. cenjen.............100 „ je odločena na 20. sušcii 1MIO oh 11. uri pri tej sodiii.ji. b) premičnin, mej njimi 45 butar kolja, sodov, vina in druge kletne oprave pa na 22. sušca 1890 ol> lO. uri