KRANJSKI ZV01V
^_ŽUPNIJSKI LIST ZA KRANJ IN OKOLICO.
Izdaja: mestni župni urad v Kranju. Izhaja zadnji teden v mesecu.
L. WYS. Št 4.
Posamezna štev. 2 Din.
Odlomek iz pasijona.
Iz evangelija po Marku 14. poglavje, 53-65 vrsta.
Odpeljali so Jezusa k velikemu duhovniku in sešli so se vsi višji duhovniki, starešine in pismouki.
Peter pa je šel od daleč za njim noter na dvorišče velikega duhovnika in je sedel med služab-niki ter se grel pri ognju.
Veliki duhovniki in ves veliki zbor so iskali pričevanja zoper Jezusa, da bi ga obsodili na smrt, P? ga niso mogli najti. Mnogo jih je namreč zoper njega po krivem pričalo, ali njih izjave se niso štrikale. in vstalo jih je nekaj, ki so zoper njega po krivem pričali, govoreč: „Mi smo ga slišali, ko je govoril: „Jaz bom podrl ta tempelj, ki je narejen z rokami, in postavil v treh dneh drugega, ki ne bo narejen z rokami'" Ali tudi takć se njih pričevanje ni strinjalo. In veliki duhovnik je stopil v sredo in Jezusa vprašal: „Ne boš nič odgovoril na to, kar ti zoper tebe pričajo?" On pa je molčal in ni nič pgovoril. Veliki duhovnik ga je iznova vprašal in mu rekel: „Ti si Kristus, Sin Blagoslovljenega?" Jezus je odgovoril; „Jaz sem; in videli boste Sina človekovega sedeti na desnici Vsemogočnega in priti ^°blakih neba." Veliki duhovnik pa je raztrgal svoja oblačila in dejal: „Kaj nam je treba še prič? pisali ste bogokletje. Kaj se vam zdi ?" Ti pa so ga vsi obsodili, da zasluži smrt. In nekateri so za~ e'i vanj pljuvati, mu zakrivati obraz in ga s pestjo biti ter mu govoriti: „Prerokuj!" Tudi služabniki 80 ga bili.
Kakor žveplenke.
2 Kaj imajo pa vendar žveplenke opraviti s Kranjskim n°!n, se bo morda kdo vprašal, ko bo prebral naslov. prj Švicarji ljubijo jedrnato govorico z mnogimi krepkimi SesPodobami in primeri. One kristjane, one katoličane, ki se 'eP° i" plemenito krščansko stvar hitro navdušijo, a jaio * navdušenje istotako hitro poleže in ohladi, primer-san ePlerikam in j'h nazivljejo Ziindholzlichristen. Vkre-a jA ŽVePlenka hitro zagori, iskre se krešejo in prasketajo, hic P080r' m ne ostane nič drugega, kakor mala tro-So a Pepela, ki je brez vsake praktične veljave. Žveplenkam
roko°d°bni oni kristiani' oni katoličani, ki se kar na brzo let) , navdušujejo za versko življenje, za verska načela, za ko ti kršćanske vere, a se njih navdušenje poleže in zgine, Parj • ^° prve težave m Prve preizkušnje. Taki ljudje pač '•idif v vsakclanjost, v versko brezbrižnost, mlačnost in Pohvaientizem' ^ takini "avdušenjem ni nič in ne zasluži
Sf,rno^e''k° llval° Pa zasluži vztrajno navdušenje, ki ni tneri .s'amnati ogenj, nestalno in nestanovitno. Pesniki pri-Sa V\avo vztrajno navdušenje nebeški hčerki, ki pri-veiju.2 ,VeIiko silo in močjo iz nebeških višav ter izvršuje 8arr,0a ln slavna dela. Navdušenje vzbuja, kakor že ime Zmož P°Ye. duhovno plat v človeku ter dviga njegove lik0i n°sti, predvsem voljo in razum do izredne višine. Veta 0Jat govorimo v navadnem govoru o ognju navdušenja; *>ehj človeka ogreva, v njegovem srcu raztaplja to, kar
je v človeku surovega, neplemenitega ter ga nagiblje k plemenitim dejanjem. Pogled v svetovno zgodovino nam jasno priča, da se brez vztrajnega navdušenja ni nikdar zgodilo kaj velikega, kaj pomembnega in važnega. Z eno besedo, brez navdušenja in sicer trajnega navdušenja ni napredka.
Če že stremljenje in hrepenenje po časnih dobrinah ter časnem dobičku vžiga v človeku navdušenje, koliko večje navdušenje mora v človeku vzbuditi teženje po onih dobrinah, ki jih nam nudi krščanstvo; saj gre vendar za neprimerno večje stvari, kakor gre pri časnem dobičku. In zato Bog, ki nam hoče podeliti večno blaženstvo, nekako pričakuje od nas, da smo navdušeni za Njega, za njegovega božjega Sina in za zveličanje naše lastne duše. Čeprav današnje čase preveva strupena sapa nevere in grobega materializma in so mnogi izgubili vsako, tudi najmanjše navdušenje za Boga in verske stvari, je tem bolj potrebno, da naša krščanska srca prevzame pravo versko navdušenje. Pokažimo, da smo pravi, resnični kristjani in ne morda kakšni mlačneži, boječneži, ki se redko navdušujemo za božje stvari in najbrže še tedaj samo mimogrede. Toda v navdušenju bodimo vztrajni. Ne bodimo podobni žveplenkam, da bi v nas takoj ugasnilo navdušenje.
Kaj je malega in telesno slabotnega Davida naredilo tako junaškega, da se je šel bojevat z orjakom Goljatom. Ali ne morda navdušenje za čast božjo? Videl in slišal je, da je Filistejc zaničeval pravega Boga. „Ti prihajaš k meni z mečem in sulico in s ščitom, jaz pa prihajam k tebi v imenu Gospoda vojnih trum," je zaklical David Goljatu.
Tak neustrašen in junaški David bi moral biti vsak kristjan, vsak katoličan ter iti v boj proti Goljatu nevere in materializma. Da, da, katoličani bi morali biti pač bolj zavedni, bolj navdušeni za sveto stvar in se ne dati oplašiti od vsakega človeka, ki ni ne telesni, in ne duševni Goljat. Zavedati se moramo, da smo mi kristjani, mi katoličani v posesti vse resnice in zato pač lahko rečemo z Davidom „Jaz prihajam k tebi v imenu Gospoda vojnih trum." Te besede morajo postati naše geslo.
Navdušenje za Boga in njegovo pravično stvar, navdušenje za zveličanje naše duše vcepljati v srca in duše mladine, to bi morala biti prva naloga vsake vzgoje. Brez tega plemenitega navdušenja, brez "verskega idealizma, ne more mladina nič velikega izvršiti in nič velikega doseči. O da bi se vsi vzgojitelji tega zavedali.
Kako pa naj gojimo to navdušenje, da ne bo samo trenutno, samo bežno? Ohranjujmo enkra* pridobljenega z molitvijo, s prejemanjem sv. zakramentov, z verskim poukom, z milostjo in pomočjo sv. Duha, kateremu se stalno priporočajmo za ogenj pravega verskega navdušenja in prave gorečnosti. Kako velika in slavna dela so vršili apostoli potem, ko so prejeli sv. Duha in kaj so vse izvršili svetniki s pomočjo sv. Duha.
Kajne, tudi v naših srcih smo že čutili ogenj božji, ki navdušuje in greje. Kako dobro nam to de. Iz nižin greha, iz nižin vsakdanjosti se ob takih prilikah človek dvigne k nadnaravnemu življenju otrok božjih. Toda le škoda, da navdušenje v nas tako hitro ugasne, kakor kakšna pravkar prižgana žveplenka. Navdušenje mora biti vztrajno in bo rodilo obilen sad. O vztrajnost, z zlatimi črkami je pisano tvoje ime, z lavorjevim vencem si ovenčana. Če bi vztrajnosti ne bilo, potem bi svetovna zgodovina pisala samo o žalostnih dogodkih, o samih porazih, o samih tragedijah, pisala bi zgodovina o svojih črnih dneh, nikdar o zmagah, nikdar o napredku, o razveseljih stvareh.
Vztrajnost, to je tista skrivnostna pot, pot, od malega do velikega, pot od malih neznatnih početkov do velikih in mogočnih del. To živo nam potrjuje ves napredek, pričajo iznajdbe in odkritja: koliko truda, žrtev, študija, večkrat človeških življenj je bilo treba žrtovati, da se je doseglo kaj velikega, kaj resnično dobrega in koristnega. Vztrajnost je za človeka začetek in konec njegovega življenja.
Kaj naj pa rečemo o kristjanu, ki ni navdušen in ne pozna vztrajnosti, stalnosti tedaj, ko gre za Boga in njegovo čast — ki mu končno ni mar niti zveličanja in rešitve lastne duše. Kaj naj rečemo o kristjanu, ki se za vse te stvari morda od časa do časa malo vname, a nima stanovitnosti, nima nikake vztrajnosti, da bi s.e po tem tudi ravnal in živel. Katekizem pravi, da je vztrajnost jedro vsake čednosti. Ona je važna čednost, brez nje je nešteto nesrečnih padcev na poti življenja, na poti proti Bogu. Le naokrog poglejmo in videli bomo, kam zabrede človek brez vztrajnosti.
V velikem tednu se spominjamo in premišljujemo trpljenje Gospodovo. Premišljujmo njegovo ljubezen, njegovo odrešilno delo, njegovo ponižanje, njegovo vstajenje in njegovo poveličanje. Kristus je najprej prebrodil bridkosti velikega petka, strahote gore Kalvarije, šele potem je šel v slavo velikonočnega jutra. Tako tudi mi kristjani. Bodimo navdušeni za božjo čast, bodimo navdušeni in vztrajni za zveličanje naše duše, bodimo vztrajni v borbi proti sovražnikom naše duše, to je proti satanu in pokvarjenemu svetu in z božjo pomočjo bomo zmagali. Ne varajmo se „Le tisti, kdor vztraja do konca, bo prejel krono in se bo rešil.« _
Moč in lepota križa.
O sveti križ! Ob tebi se ločijo pota dobrih in hudobnih. Eni te ljubijo, drugi te sovražijo. Enim izvabljaš solze, svete solze prisrčnega sočutja, najplemenitejšega ganjenja in osrečujočega kesanja: to so tekoči dijamanti, katere nosijo angeli v srebrnih ali zlatih čašah v nebo. A drugi zbe-
sne in zdivjajo v sirovi jezi, ko te ugledajo. Trgajo te |Z šol, sodnih dvoran, bolniških sob, iz src ljudi in narodov, iz občin in držav. O sveti križ, ves oblit s krvjo BogačJ0' veka, ti pretreseš svet, a ga tudi obnavljaš. Ti si kruto trda in neznosnih bolečin polna, oa vendar tako čudovit0 lepa in vzvišena smrtna postelj Zveličarja. Ni čuda, da se je pred teboj stemnilo solnce, da se je pod teboj stres3 in zatrepetala zemlja, da se je velika priroda molče oblek8 v žalno oblačilo ter so se razpočili celo trdi kamni in skae vsled bolesti! Pred 1900 leti so človeške roke povzdignile na Golgoti ta prečna tramova z napisom I. N. R. I. (JezUS Nazarenčan Kralj Judov): kako silno gibanje sta uprizorila v svetu ta suha, neznatna tramova ! „Daj mi, koder bora stal, in premaknil bom zemljo" je rekel v davnih čas! imeniten računar. Ne človek, ampak Bog-človek nam ]e dal ta vzvod, ki je premaknil zemljo: križ Kristusov je' Kje in kedaj je kako leseno orodje delovalo s tako izvaf redno močjo, kakor sv. križ? Ta moč je pritegnila nase milijone src a tudi odbijala milijone, je podrla države, 3 druge obnovila.
Ljubeznjiv je pogled na otroka, ki mirno leži v rna" krsti; zdi se, da spava med cveticami ljubeznjiv, belo oblečen angelček z nebeškim nasmeškom. Ganljiva in
vzišena
je smrt junaka, ki je padel v bitki in prelil svojo kri za domovino. Edinstveno velik pa si ti sv. križ, z mrtvim truplom najlepšega izmed človeških otrok; stoletja in
stoletja
so že pretekla od tistega dne, a še vedno povzročaš vele' toke solz pa tudi divje izbruhe pekla in vseh zavrženih-
O sveti križ! Pozdravljamo te, ljubimo te. Ti si zna. menje naše zmage in našega odrešenja. Na tebi je pre'' Zveličar svojo kri za vse človeštvo te* izvo,evaI veliko bitk0 zoper tri najhujše sovražnike: greh, smrt, pekel. Pozdrav ljamo te in te pobožno poljubljamo na veliki petek, Tebe* križani Zveličar pa molimo. Dovoli, naj kapljajo na teJz naših oči solze ljubezni, naj kapljajo na te strašne, a pte' svete rane. Vse na tebi oznanja ljubezen. Glava je nagnjen3 kakor za poljub svete ljubezni. Razpeti ste tvoji roki, d3 objameta ves svet. Široko odprto je tvoje srce,  da rra1^ razodeva veličino in globino tvoje ljubezni.  Vse tisoče' kapljice tvoje svete krvi so bile solze ljubezni, ki je neskončna. O sveti križ! Ti si naše veselje, ko te srečavamo n3 naših potih, po poljih in travnikih: priprost in samoten stoj? na razpotjih ali visiš na kakem drevesu v gozdu. Tolaži' si našim očem in radost našemu srcu, če te ugledamo zapuščeni kapelici ali v kakem znamenju ali če ponosn pozdravljaš z visoke gore kot priča večnosti ali če se svet' v sijaju solnca na stolnicah in blestiš v mili luči mesca n naših cerkvah. O sveti križ! Ti si naša tolažba, naša vzpod' buda, naše okrepčilo, ko hodimo  kot trudni potniki zemlje po križevem potu.
In najse je kak človek še tako tesno oklenil lepote 1 naslade tega sveta, tudi zanj pridejo  ure velikega Pe^ Če potem vise nizko nad njegovo glavo kakor temni hud? urni oblaki težke skrbi in hudo trpljenje, tedaj išče lu^.'e tolažbe v temni noči trpljenja. Blagor mu, ako mu °dV!s., oči na križu, porudečelem s krvjo Zveličarjevo I Tista °T hovna nervoznost naših dni, tisto pomanjkanje poguma ' moči za trpljenje, strah pred žrtvami, mehkužnost in P°* lenje po uživanju: vse to prihaja zvečine od tod, ker " znamo več gledati Kristusovega križa in ga premišljev^ ker ga ne ljubimo, ne razumemo, ne cenimo, ne križa, "J nauka o Križanem. O sveti križ Kristusov! Ti ozarjaŠ zlatiš vsak drug križ na zemlji: preganjanje, bolezen, sttit $ strah. Nebeška luč sije iz tebe in sveti v najbolj temno 1, najbolj zapuščeno izbico. Ti si veliki, božji žaromet v no skrbi in težav: per erucem ad lucem — po križu k 'u./ po križevem potu v nebeško slavo! O sveti križ, ki ozaj šaš tudi trdi križ uboštva z rožami ljubezni in potrpe*lL vosti, prisrčno pozdravljen in iskreno počeščen na ve!L petek sam in vse dni, dokler ne pričaš nad našo gom»* ■ da tu počiva srce, ki je v vseh bojih našlo edini uspeS lek: križ Kristusov!
Sv. mučenec Fruktuosus.
(Acta martvrum.)
Sredi noči ga pokličejo vojaki:  Pridi ven! Mestni acelnilc te hoče imeti s tvojimi diakoni (pomočniki), Škof: Pojdimo. Ali pa mi dovolite, da se še obujem. Vojaki: Rajši oboroži svoj pogum, p    Komaj so prišli tja na stražnico, so jih vrgli v ječe. ruktuos pa se je zelo veselil krone Gospodove, ki ga čaka, ato ni nehal moliti. Bili so pri njem tudi drugi kristjani ,.r. 80 ga toplo prosili, da se jih spominja. V ječi je še kr-11 Pogana. Sedmi dan pa ga je načelnik občine zaslišal z Jegovimi pomočniki vred, rekoč:
Ali ste slišali, kaj je ukazal cesar Valerijan? skof: Ne vemo. Sem pa kristjan. Načelnik: Ukazal je počastiti bogove. . Skof: Enega Boga častim, ki je ustvaril nebo in zem-'1° m vse na njih.
Načelnik: Ali veš, da so bogovi? Skof: Vem, da jih ni. Načeinik: Boš vedel pozneje. Skof se je ozrl proti Bogu in začel v srcu moliti. Načelnik:  Koga naj poslušamo, koga naj v strahu ^ iP?°> če ne bogov? Tudi cesarjev bi potem ne molili. *~" Diakonu pa reče: Nikar škofa ne poslušaj.
Diakon: Boga vsemogočnega častim. ^ojaNačelnik drugemu diakonu: Ali tudi ti častiš svojega
, Diakon: Ne častim škofa kot Boga. Molim tistega kakor škof.
Načelnik škofu: Škof si? Skof: Sem. Načelnik: Bil si. In ukazal jih je žive sežgati. 2 v  Ko so peljali škofa z diakoni na morišče, je ljudstvo Celo pomilovati škofa; kajti ljubili so ga kristjani pa tudi ^°gani. Bil je tak, kakor ga hoče imeti sv. Duh, ki je o />°stolu Pavlu rekel, da je izvoljeno orodje, učitelj narodov.
to so se kristjani bolj veselili kakor žalovali. Vedeli so, jih ^re s'av' naPr°t'- Drugi so se mu priporočali, naj se vs sPommJa P" Bogu, on pa odvrne: Da, spominjal se bom e katoliške cerkve od vzhoda do zahoda. Se zadnje trenutke je tolažil svoje ljudstvo: Q.    Nikoli ne boste brez pastirja, saj božje ljubezni in
lube ni konca, tako zdaj in za naprej. — lik   ^Pstus Je naš večni Pastir, tudi Če nimamo duhov-a> ki ga je Cerkev postavila, da čuva naše duše.
Vestnik katoliške akcije.
lf0 .Katoliška akcija je imela v letošnjem letu 5 sestan-(dr is se le °bravnavalo 12. januarja „Od zore do mraka" 29 -Krek) ter „Človek in knjiga" (Ina Slapar, stud. phil.); zič'lanUar'a „0 pomenu gona in ljubezni" (gospa dr. Be-Ca ^a); 16. februarja „Narava in človek" (Rovšek Milena, kri*« phil-); 7- marca »Človek" (dr. Gogala) in „Smo li lien-,ani" (Fn Vrtovšek); 26. marca „Cilj človeškega živ-tehn!a" (dr. Capuder) ter „Veliki teden" (Košir). Pri vseh s sestankih je bilo na sporedu tudi branje in razlaganje • Pisma.
12   ^ aprilu bosta 2 sestanka in sicer veliko sredo, dne jn' aPri'a bo dr. Gogala nadaljeval predavanje o človeku »Čin     t.ek' dne 27> aprila 00 P3 predaval prior dr. Učak vek in vera". K sestanku so vabljeni vsi verniki.
Svetovna sveta ura.
in „. Letos praznujemo 1900 letnico  Jezusovega trpljenja mjS]j?g°ve smrti, ter našega odrešenja. Ugledni učenjaki 1°> da bo ravno 6. aprila, to je v četrtek pred prvim
petkom v mesecu, preteklo 1900 let od onega velikega četrtka (13. nizana po judovskem štetju), ko je naš Zveličar pri zadnji večerji postavil presveto Rešnje Telo in začel svoje odrešilno delo.
V počastitev tega za kristjana tako važnega in zveličavnega spomina so sv. Oče odredili, da se v vseh rimskih cerkvah proti večeru prvega četrtka v mesecu aprilu opravi pred izpostavljenim Najsvetejšim z vso slovesnostjo običajna sv. ura. Sv. oče se bo osebno udeležii svete ure v cerkvi sv. Petra. Papež pa opominjajo tudi vse škofe in vernike, naj se isti dan združijo z njim vred v sveti uri k iskreni in mogočni molitvi, s katero oodo skušali dati presv. Srcu Jezusovemu zadoščenje, posebno pa bi molili v ta namen, da bi se one dežele, katere je Jezus Kristus posvetil s svojim življenjem in trpljenjem, vrnile na pot zve-ličanja.
Naš Prezvišeni nadpastir poživljajo vernike ljubljanske škofije, da se vsi pridružimo svetovni sveti uri, da se Jezusu zahvalimo za milost odrešenja in ga prosimo usmiljenja za našo škofijo, za našo domovino in za vse kristjane.
V Kranju se bo vršila sv. ura v četrtek, dne 6. aprila, ob 8. uri zvečer. Najprvo bo kratek nagovor, ki bo pojasnil pomen te spominske svete ure, nato sv. ura pred izpostavljenim sv. R. T. in litanije presv. Srca Jezusovega. Vabimo vse župljane, da se v obilnem številu udeležite te spominske svete ure. _
Župnija Kranj.
Oznanila za april.
2. Tiha nedelja, obenem prva nedelja v mesecu. Ob 6. sv. maša z blagoslovom, skupno sv. obhajilo za može in fante, ki imajo v soboto in nedeljo prednost pri spo-vednicah. Popoldne ob pol 3. postna pridiga in pete litanije presv. Srca Jezusovega. Po litanijah v Ljudskem domu shod dekliške Marijine družbe.
6. Ob 8. uri zvečer svetovna sv. ura v 1900 letni spomin, ko je naš Zveličar postavil presv. Rešnje Telo in začel svoje odrešilno trpljenje.
7. God Žalostne Matere božje in prvi petek v mesecu, pred sv. mašo skupno sv. obhajilo za Marijino družbo žena; sv. maša pred izpostavljenim sv. R. T. Zvečer ob 6. sv. križev pot in litanije presv. Srca Jezusovega.
9. Cvetna nedelja; ob 10. uri blagoslov oljk, potem sv. maša, med katero se bere na prižnici trpljenje našega G. J. Kr. Popoldne ob pol 3. postna pridiga in litanije presv. Srca Jezusovega. Po litanijah shod Marijine družbe žena v dvorani Ljudskega doma. Po 6. sv. maši vesoljna odveza za III. red.
Veliki teden: V sredo, četrtek in petek so popoldne ob 4. petek jutranjice. V četrtek ob 6. uri sv. obhajilo, ob 9. uri slovesna sv. maša, med sv. mašo je sv. obhajilo. Veliki petek se prične sv. opravilo ob 6. uri zjutraj. Zvečer ob 7. je zadnja postna pridiga, petje žalostink in litanije presv. Srca Jezusovega. V soboto zjutraj ob 5. uri blagoslov ognja in krstne vode, nato slovesna sv. maša. Blagoslov velikonočnih jedil je popoldne ob 3. v roženvenski cerkvi, ob pol 4. v Určičah, ob 4. na Hujah, ob pol 5. na Rupi in ob 5. zopet v roženvenski cerkvi. Ob 6. popoldne slovesne jutranjice, vstajenje in velikonočna procesija po navadnem redu. Po procesiji zahvalna pesem in blagoslov.
V četrtek in petek bo župna cerkev odprta do 9. ure zvečer, v soboto zjutraj se bo Najsvetejše izpostavilo ob 5. zjutraj.
V petek in soboto je od 2—3 skupna molitvena ura in sicer v petek za dekliško Marijino družbo, v soboto pa za Marijino družbo žena. Za šolsko mladino bo molitvena ura pri božjem grobu v četrtek ob 2. uri popoldne.
i 16. Velikonočna nedelja; ob 10. slovesna peta sv. maša. Pridig ta dan ni. Letos pade na Velilconoč tudi ce-
lodnevno češčenje presv. Rešnjega Telesa. Ob 6. zjutraj se podeli blagoslov z Najsvetejšim, ki ostane izpostavljeno do 6. ure zvečer. Uro molitve naj opravijo od 11. do 12. ure III. red, od 12. do 1. Marijanišče, od 1. do 2. dekleta iz mesta, od 2. do 3. dekleta iz vasi. Ob 3. slovesne pete litanije Matere božje. Po litanijah pa do 4. ure imajo molitveno uro žene, od 4. do 5. moški, od 5. do 6. skupna molitev in nato litanije presv. Srca Jezusovega.
17. Velikonočni pondeljek, nezapovedan praznik, služba božja kakor ob nedeljah. Popoldne ob pol 3. litanije Matere božje.
23. Bela nedelja, služba božja po navadi.
24. Sv. Jurij; s tem počenši bodo zadnja sv. maša ob pol 8. uri, sv. maše na podružnicah ob 6. uri, litanije ob sobotah zvečer in pred praznikom ob pol 8. zvečer.
25. Sv. Marka, po prvi sv. maši gre procesija v ro-ženvensko cerkev, kjer je sv. maša s pridigo.
30. II. nedelja po Veliki noči, služba božja po navadi.
Mrliški koledar za mesec april.
Župnija Šmartin pri Kranju.
Oznanila.
2. apr. Tiha nedelja. Božja služba po navadi. Ob 2. ura molitve. — Povabljeni posebno možje in fantje k skupnemu obhajilu.
7. aprila. Žalostna M. B. Sv. maša prt altarju Srca Jez. z blagoslovom.
9. apr. Cvetna nedelja. Pred sv. mašo ob 9. blagoslov oljk. — Zjutraj in popoldne branje pasijona.
Obredi velikega tedna. — V sredo, četrtek in petek ob 4. popoldne cerkvene molitve.
13. apr. Vel. četrtek, spomin zadnje večerje. Ob 9. peta sv. maša, med sv. mašo skupno sv. obhajilo, po mzši se prenese sv. R. T. na altar M. B.
Vel. petek od 7. do 8. se opravi po odredbi sv. Očeta svetovna sveta ura molitve v spomin 1900 letnice Gospodove smrti.
Vel. soboto ob 7. blagoslov ognja, velikonočne sveče, krstne vode in peta sv. maša, Popoldan ob 5. cerkvene molitve, in procesija vstajenja po navadnem redu.
Blagoslov velikonočnega jagnjeta: V soboto ob 1. uri na Bregu, ob pol 2. v Drulovki, ob pol 2. v Št. Peterski kapelici, ob 2. v Sred. Bitnju, potem v Zgor. Bitnju in Stražišču.
V soboto po procesiji in v nedeljo po prvi sv. maši v farni cerkvi.
16 apr. Velikonočna nedelja, praznik vstajenja Gospodovega. Zjutraj ob 6. božja služba z blagoslovom, ob 9. slovesna peta sv. maša, popoldan ob pol 3. pete litanije Matere božje.
23. apr. Bela nedelja. Popoldan shod Mar. družbe v Domu.
24. apr. Sv. Jurij.
25. apr. Sv. Marka. Po sv. maši prošnja procesija v Drulovko.
30. apr. II. ned. po Vel. noči. B. služba po navadi. Umrli:
7. marca, Ana Krevs, tovarniška delavka, stara 27 let, omožena, umrla v Stražišču 190.
9. marca. Vinko Krevs, zak. sin Ane Krevs, star 2 dni.
24. marca. Neža Križnar, samska tovarniška delavka, stara 55 let.
27. marca Una Beton, hči tovarniške delavke, stara 9 mesecev, umrla v Stražišču 31.
Razširjajte „Kranjski ziion
1. apr. Košnik Marija, zak. hči posestnika, Premskovo
roj. 8. maja 1906, umrla 1. 1917.
2. apr. Engelman Frančiška roj. Javh, vdova posestni^
Kranj, Sav. pr. 15, roj. 31. avg. 1848., umrla 1. 19^°'
3. Jagodic Marija roj. Košnik, vdova, posestnica, R"Pa
št. 21, roj. 7. avg. 1851., umrla 1. 1918.
Krč Franc, delavec, vdovec, Kranj, Sav. predm. 3°»
roj. 24. okt. 1842, umrl 1. 1918.
Bidovec Helena, zasebnica, vdova, Kranj 77, r°'
jena 24. maja 1855, umrla 1. 1928. r .
Eksler Frančiška roj Hafner, posestnica, Kranj
št. 62, roj. 5. dec. 1862, umrla 1. 1932.
4. apr. Šilar Marija, vdova, branjevka, Kranj, roj. 10. ja'
nuarja 1857. umrla I. 1918.
Gorjanc Marija, posestnica, vdova, Čirčiče 7, r°"
jena 18. sept, 1847, umrla I. 1920.
Kralj Jera, užitkarica, samska, Gorenje 6, rojen3
16. febr. 1843, umrla I. 1930.
Engelman Ivan, krojaški mojster, Kranj, Sav. pre(*'
mestje 15, roj. 29. sept. 1874, umrl 1. 1932.
5. apr. Frančeškin Emilija, hči kamnoseka-begunca, Kla-
nec 30, roj. 21. maja 1909, umrla 1. 1918. Remic Frančiška, hči posestnika, samska, Prefli' skovo 64, roj. 29. okt. 1886, umrla 1. 1919. Uranič Helena, zasebnica, samska, Kranj 92, r°' jena 6. apr. 1845, umrla 1. 1924. Peterlin Rajko, orožniški stražmojster v pokoju> oženjen, Kranj, Kokr. pr. 14, roj. 4. apr. 1850, umrl
1. 1928.
6. apr. Štirn Martin, ključavničar, posestnik, vdovec, KranJ
št. 55, roj, 4. nov. 1842, umrl 1. 1918. Smuk Valentin, delavec, oženjen, Kranj 170, f°' jen 1. febr, 1888, umrl 1. 1923. Sabothjj Alojzij, ravnatelj zemlj. knjige v pokoju. Kranj 182, roj. 2. maja 1848. umrl 1. 1923. 6. apr. Nadižar Ivan, mizarski mojster in posestnik, ože* njen, Kranj 73, rojen 15. maja 1875, umrl 1. 192^ Pavlic Franc, posestnik, Klanec 14, roj. 25. jan. I85y' umrl I. 1931.
8. apr. Prestor Marija, delavka, vdova, Kranj 114, r°'
jena 19. nov. 1845, umrla 1. 1918.
Petrič Marija, zasebnica, vdova, Ljubljana, bol'
niča, roj. 17. maja 1866, umrla 1. 1921.
9. apr. Zupan Marija, delavka, samska, Kranj. Sav. pfed'
mestje 17, roj. 10. avg. 1855, umrla 1. 1921.
10. apr. llljančič Valentin, župnik v pok., Kranj 53, ro-
jen 7. jan. 1853, umrl 1. 1917.
Marenčič Marija, posestnica, vdova, Kranj S.*v'
predm. 22, roj. 31. okt. 1849, umrla 1. 1923.
Stružnik Ivan, železniški uslužbenec, oženjen, Kla'
nec 25, roj. 8. dec. 1889, umrl 1. 1923.
Vrhovec Ivan, trgovski pomočnik, Kranj, Kokr'
predm. 81, roj. 1. 1889, umrl 1. 1931. An
11. apr. Kavčič Jera, delavka, Kranj 26, roj. 14. febr. Iz-
umrla 1. 1927.
12. apr.---
13. apr. Kalan Marija, žena želez, čuvaja v pok., Kla"eC
št. 27, roj. 23- sept. 1848, umrla 1. 1923. p Pavšlar Josipina, posestnica, samska, Kranj &y' roj. 6. febr. i868, umrla 1. 1923. , Grašič Marija, žena posestnika, Huje 1, roj. 1&' septembra 1885, umrla 1. 1924.
14. apr. Petkovšek Frančiška, vdova učitelja, Kranj 6A
roj. okt. 1868, umrla 1. 1920.
Suhadolnik Ivan, vrtnar, samski, Kranj, Savs«0
predm. 45, roj. 25. apr. 1887, umrl 1. 1923.
15. apr. Pelko Ivana, žena posestnika, Gorenje 11, roje113
18. avg. 1867, umrla 1. 1922.
Jagodic Jožef, delavec, oženjen, Kranj 38, roje"
2. jan. 1858, umrl I. 1924.
istev. 4.
KRANJSKI ZVON
Stran 5.
apr,
17, a
pr
18,
apr,
apr.
20.
21.
22 23.
24.
25,
Hafner Marija, kuharica, samska, Kranj 28, rojena 30. jan. 1856, umrla 1. 1930.
Jereb Antonija roj. Bučar, vdova, Premskovo 26, roj. 29. maja 3847, umrla 1. 1922. Grašlč Marija, žena posestnika, Klanec 19, rojena 25. junija 1877, umrla 1. 1925. Ješe Margareta rojena Kralj, zasebnica, vdova, Premskovo 29, roj. 16. jul. 1850, umrla 1. 1918. Zavadil Ana, žena kotlarja, Kranj 98, roj. 1. 1844, umrla 1. 1924.
Lukovšek Adalbert, tehnik, samski, Kranj, Kokr. predm. 61, roj, 17. dec. 1904, umrl 1. 1925. Kralj Marijana, zasebnica, Gorenje 6, roj. 30. januarja 1845, umrla 1. 1931.
Strupi Frančiška,  žena posestnika, Čirčiče 17, roj. 1, febr. 1841, umrla 1. 1921. Hafner Katarina roj. Schneider, žena železničarja v pok., Gor. Sava 39, roj. 5. apr. 1869, umrla 1. 1932.
Stergar Ana roj. Windischer, zasebnica, Maribor 5, roj 9. nov 1840, umrla 1. 1917. Gros Ivan, mizar, oženjen, Klanec 7, roj. 23. junija 1873. umrl 1. 1923.
Košenina Marija, vdova, Klanec 31, roj. 31. marca 1- 1853, umrla 1. 1923.
Markič Antonija roj. Kavčič, žena ključavničarja, Kranj, Sav. predm. 54, rojena 22. maja 1888, umrla 1. 1932.
Globočnik Jožef, oficijal drž. žel. v pok., oženjen, Kranj, Kokr. predm. 68, roj. 10. marca 1839, umrl 1. 1923.
Florjančič Ana, posestnica, samska, Kranj, Kokr. predm. 5, roj. 24. jul. 1861, umrla 1. 1924. Potušek Rajmund, dimnikar, vdovec, Kranj 79, roj. 3. jul. 1860, umrl. /918.
Kavčič Helena, zasebnica, vdova, Kranj 26, roj. 29. apr. 1846, umrla 1. 1925.
Podgoršek Anton, siromak, vdovec, Kranj 26,
roj. 9. jan. 1864, umrl 1. 1925.
Tomažič Marija, posestnica. vdova, Gorenje 12,
roj. 10. apr. 1871, umrla 1. 1927. apr. —__1
apr.
apr
apr. aPr.
apr,
26,
• apr.
27.
28. 29.
apr.
apr. aPr.
aPr.
Rechberger Luka, čevljar, vdovec, Klanec 13, roj. 9. okt. 1850, umrl 1. 1917. Berčič Marija, žena posestnika, Kranj, Kokr. predmestje 59, roj. 19. febr. 1845, umrla 1. 1921. Lokar Marija, užitkarica, samska, Premskovo 66, roj. 24. dec. 1847, umrla I. 1925. Verbič Marija roj. Miš, zasebnica, vdova, Kranj št. 99, roj. 1. 1850, umrla 1. 1929. Košnik Jožef, posestnik, Premskovo 28, roj, 1. septembra 1877, umrl 1. 1931.
Urdih Ema, hči  begunca, Premskovo 14, rojena 16. avg. 1907, umrla 1. 1918. Kumer Alojzij, župnik v pok., Kranj, Kokr. predmestje 61, roj. 8. rnaja 1843. umrl 1922. Zmrzlekar Jožef, posestnik, vdovec, Premskovo št. 8 roj. 23. febr. 18^2, umrl 1, 1924, Virant Ivan, cestni mojster v pok,, Kranj 166, ro-ien 20. apr. 1836, umrl 1. 1919. Kump Elizabeta, delavka, samska, Kranj 110, roj. 17. nov. 1848, umrla 1922. Gros Franc, nadučitelj v pok., Kranj, Kokr. predmestje 32, roj. 6. nov, 1846, umrl 1. 1918. Bizjak Marijana roj. Konc, omožena, Kranj 10, roj. 16. okt. 1830, umrla 1. 1918-«larkič Anton, posestnik, vdovec, Kranj, Kokr. Predm. 68, roj. 10. jan. 1844, umrl 1. 1928. Krč Angela, zasebnica, vdova, Premskovo 6, roj. J-febr. 1841, umrla 1. 1927. Polžan Vincenc, mizar in železničar v pok., Kranj št- 26, roj. 30. jan. 1868, umrl I. 1931.
Razno.
Župnik in duhovni svetnik g. Škerbec Matija,
ki je bil dne 6. marca 1933 pred sodiščem za zaščito države v Belgradu obsojen na 1 leto zapora, je bil že naslednji dan prepeljan v častni zapor (Custodia honesta) v Sremski Mitrovici. G. župnik je dobil od predsednika sodišča dovoljenje, da sme v zaporu vsak dan maševati. Gotovo bo to njemu in tovarišem v veliko uteho.
Še so poštenjaki na svetu. Pretekli teden sta izgubili dve osebi manjšo vsoto .denarja. Že takoj drugi dan sta prinesla poštena najditelja, oziroma najditeljice, najdeni denar v župno pisarno. S solzami v očeh se je oseba, ki je potom poštenega najditelja zopet prišla do svojega denarja, zahvaljevala. Razveseljiva je taka epizoda v današnjih zmaterijaliziramh časih. Čast poštenjakom I
Gospa Marjana Podrekar je umrla dne 4. marca.
Po smrti svojega moža je več let oskrbovala roženvensko cerkev. Z veliko vnemo in vestnostjo je skrbela za okra-šenje in lepoto cerkve. Ob pogrebu so ji roženvenski zvonovi peli v zahvalo in slovo. Gospod, daj ji večni pokoj!
G. Janez Zebre, bivši posestnik na Hujah, je umrl 15, marca v starosti 85 let. Umrli je bil 35 let ključar podružnične cerkve na Hujah; dvakrat je sodeloval pri nabavi zvonov za domačo cerkev ter sicer mnogo delal in žrtvoval za lepoto hujanske cerkve. Naj počiva v Bogu!
Socijalni tečaj. Delavsko podporno društvo bo priredilo v prostorih Delavskega doma ciklus socijalnih predavanj za delavce. Predaval bo bivši minister, univerzitetni profesor g. dr. Gosar Andrej in sicer v nedeljo, dne 2. aprila ob 9. uri dopoldne: 1.) Družba in družabno vprašanje; 2) Temelji današnjega družabnega reda; 3.) Kapitalizem, njegove dobre in slabe strani. V nedeljo, dne 9. aprila tudi ob 9. uri dopoldne pa: 1.) Delavec in podjetje; 2.) Marksistična rešitev socijalnega vprašanja; 3.) Krščanski socijalni aktivizem. Vabimo delavce in delavke, da se v obilnem številu udeležujete zanimivih predavanj. Delavstvo mora pač poznati socijalno vprašanje, da bo znalo braniti svoje pravice.
Dobrodelna nabirka. Vincencijeva družba bi svojim podpirancem rada napravila za Velikonoč malo veselje, da bi jim darovala razne jestvine. Ker se potrebnih vedno več in več oglaša za podporo, je Vincencijeva družba že skoro vsa razpoložljiva sredstva uporabila za lajšanje bede. Na cvetno nedeljo bo postavila pred cerkvena vrata nabiralnike za prostovoljne darove. Naj ljubezen Kristusova, ki se je za nas žrtvovala, nas nagiba, da bomo tudi mi po svojih močeh otirali bratovske solze.
Dva milijona obhajil za Roosvelta. Društvo katoliških mož v Newyorku je naložilo svojim članom, naj darujejo za novega predsednika Združenih držav Roosvelta po eno sv. obhajilo. Društvo šteje 2 milijona članov. Darujejo naj ga s tem namenom: Da bi Bog razsvetlil predsednika, njegovo vlado, kongres in vse voditelje ameriškega naroda, da bi iskali in zagledali nebeško svetlobo, da bi se dali po njej voditi pri delu za rešitev naše ljubljene domovine iz teme in obupne potrtosti.
Tako poroča .Slovenec" z dne 28. marca 1933. Kaj takega bi bilo tudi drugod priporočljivo. To je popolnoma v duhu Cerkve, ki v svojih molitvah moli za duhovsko in svetno gosposko.
Gospodinjska šola v Marijanišču. Zimski tečaj, ki se je pričel 15. oktobra, se zaključi dne 15. aprila. Tečaja se je udeleževalo 20 deklet. Namen šole je, da se dekleta izobrazijo za dobre gospodinje. S 1. majem se pa prične v Marijanišču dvomesečni kuharski tečaj s popolno oskrbo v zavodu. Priglase sprejema č. s. prednica.
Snaga in higijena v cerkvah. Škofijski list od 2. marca daje cerkvenim predstojništvom navodila, kako naj skrbijo za snago in higijeno v cerkvah. Med drugim se
omenja tudi pljuvanje po tleh, ki je veliko in opasno zlo, ki je ponekod že precej izkoreninjeno, a vendar še ne povsod. Zavedati bi se pač morali, da pljuvanje po tleh one-češčuje hišo božjo in širi ter pospešuje razne bolezni.
Pokorn Fran.
Kranjski župniki.
Škof je opravil tu v Kranju slovesne bilje in na slednji dan je odrinil s šmartinskim župnikom Jurijem Kra-maršek v Kamnik, odtam pa v Gornji Grad. Osem dni se je mudil v Kranju, prebival pa večinoma v Šmartnu. — V Kranju so se vršile tiste dni velike slovesnosti. Že 28. 10. 1620. je prišel v Kranj Sikst Carcanus, škof germanic. kot vizitator, kjer so ga slovesno sprejeli s procesijo. V roketu in infuli je stopil pod baldahinom v cerkev, kjer ga je čakal škof Chroen. Potem je pel veliko mašo pri glavnem oltarju, škof Chroen pa pri srednjem in slednjič je birmo-val. Pogovarjali so se o raznih stvareh, zlasti o novem kranjskem vikarju in kaplanih. Ko pa je vizitator na vseh svetnikov dan odšel v Naklo in dalje na Gorenjsko, je škof Chroen vmestil Kušmana kranjskim župnikom. — Kušman je imel lepo pisavo, kakor kaže neko njegovo pismo v deželnem muzeju na mostovžu pod steklom. Bil je tudi apostolski protonotar in ces. javni notar, znamenita oseba. Reverz za beneficij v kostnici v Kranju je Kušman napravil dne 13. 11. 1620. — Bilo je namreč prerekanja radi beneficija, ker je škof mislil, da je bila vmes simonija. Brdski so protestirali proti temu in so se s Kušmanom vred pritožili na oglejskega apostolskega vizitatorja ljubljanske škofije škofa Šiksta Caroana.
Eckovci so bili ta čas še vedno krivoverci. Ko se je pa izkazalo, da Kušman Eckovcem pred prezentacijo ni dal nobenega daru, ampak le nakaj malega po prezentaciji, sta ga škofa Chroen in Sikst Carcanus potrdila dne 9. novembra 1620.1
Ob času Kušmanovega pastirovanja v Kranju se je priplazila v mesto neljuba prikazen, morilka kuga, ki je imela obilno žetev. Župnik piše o tej zadevi dne 18. marca 1624.1 škofu Chroenu tako-le: „Prišla je k nam kuga, ki drugod razsaja. Vse smo storili, kar zapovedujejo odredbe. Ljudstvo prihaja molit pred oltar sv. Križa sredi cerkve vsak dan opoldne. Zadnjo nedeljo je bila procesija v cerkev sv. Fabijana in Sebastjana v Pungratu. Ljudje imajo tudi veliko zaupanje do Matere božje v Rožnem vencu. Gospodje v Kranju so mi pa rekli, naj nikar ne zvoni k takim procesijam."
Obenem tudi sporoča, da so prižnico, katero so luterani v rožnivenski cerkvi postavili na oltar, zdaj prestavili na drug bolj primeren kraj, ker so v oltarju svetinje. Te sem prenesel v tabernakelj velike cerkve za toliko časa, da se oltar popravi in zopet posveti.
Kranjskemu sodniku Andreju Paplerju naj se priporoči, da zabrani javne škandale in bogokletstva, da se ne bode meso jedlo brez dispenze, kadar je post.
Istega leta dne 2. maja pa piše škofu tudi šmartinski vikar Jurij Kramaršek ter mu pove, da je povedal Kušmanu v Kranju vse, kar mu je škof naročil, da naj popravi kaplanoma sobe, jima daje hrano ter če mogoče odstopi tudi kak beneficij v poboljšek.
Za kugo oboleli v Bitinju in na Bregu bodo ostali zaprti v svojih kočah še 14 dni in potem v kontumacu v svojih hišah še 6 tednov. Procesije so prepovedane.
Dne 4. dec. 1625.:t pišejo kranjski meščani škofu: »Zavoljo naših grehov nas je zadela huda šiba božja. Kuga hudo razsaja po mestu. Prejeli smo Vaše tolažilno pismo od 17. nov. Vsak dan prosimo Boga in Mater božjo ter vse svetnike, da bi bili rešeni te hude morilke.
Velika Sava je odnesla most pod mestom. Z one strani ne dobivamo nič živeža. Tudi po les ne moremo iti
v naš starodavni gozd v Besnico. Bodite nam naklonjeni da se bode mogel most zopet napraviti 1"
Župnik Kušman sluteč, da se mu ure življenja stekaj0' bil je namreč bolehen ter imel razne upravitelje, posk>*e je tudi za svojo dušo. Zato je volil za rožnivensko cer*e 4 pozlačene angele, katere je že postavil, dober sreo("
znotraj in zunaj v ognju pozlačen kelih z majolčičama mašno knjigo, 2 mašna plašča z vsem potrebnim in
red, 1000
rajnišev po 60 Kr. Zato naj se opravlja, dokler živi, vm petek sv. maša za sorodnike, po njegovi smrti pa zanj. °°' leg tega je ustanovil na sv. Lukeža dan vsakega leta bn) zase in sorodnike z 8 duhovniki. To pismo so podpis3' ljubljanski škof Oton Fr. pl. Buchheim, mestni sodnik j" svetovalci kranjski kot priče, kterim poslednjim še je na' ložil, da izpolnijo to voljo, dne 31. maja 1648.
Znamenita stavba njegove dobe v Kranju je zgra kapucinskega samostana in cerke sv. Mihaela 1. 1640/' mostan je imel 19 celic za redovnike in za 3 bolnike P ' ustanovi Mihaela Papler iz Stare Loke. Cerkev je bila P0' svečena o sv. Mihaelu 1. 1644.
Cesar Ferdinand III. je s pismom na Dunaju z "f1 21. maja 1650. podelil kranjskim meščanom pravico, vsa« leto pred kapucinskim samostamom obhajati živinski seme11) o sv. Mihaelu.
Kušmana se je držala tudi neka ničemurnost in s»° post, ktero je kazal napram preddvorskemu župniku, kefJ, segal v njegove dušnopastirske zadeve in  pravice. -,(Cfl Chroen  mu v tej  stvari piše očetovsko opominjeva"1 pismo dne 12. dec. 1629.5 tako-le: Slišim, da segaš s svoji' srpom v tujo žetev in del stole, ki pripada preddvorskci' župniku Ivanu Toporišu (1629.—34.),  ti prisvajaš, kaj*, nam je tožil že njegov prednik Tomaž Sroj (1624.—29,^ krščuješ, poročaš in hodiš obhajat, naložil si mu PenZJj 21 gld. s sedmimi kapuni, kar je zoper krščansko ljuDfc:'zt in zoper naše ukaze. Ostro mu prepove deliti sv. zaW mente preddvorskim župljanom in od župnika zahtevati Pen^K
Še hujše je pa Kušmana prijel Chroenov nasledn Rajnold Scarlichi dne 11. sept. 1631.,6 ko mu je zag'°*'e kazen zgube beneficijev in odstranitev od službe, če odneha. Določil se je tudi red, ki se ga mora držati. ^ Iz tega sledi, da je takrat preddvorski kurat že 0 samostojen župnik, kakor kranjski, ki si je prisvaja' pravice črez Preddvor po nasilstvu. . j|
Kušman je umrl, 65 let star, poleti 1649. in je ^ pokopan v rožnivenski cerkvi, kakor je sam določil v sV°J oporoki dne 31. maja 1648. ...
Rekli smo, da je imel Kušman za časa svoje oS> belosti razne upravitelje, oskrbnike za mestno župnijo sV°J v Kranju. Taki so bili: g a) Gregor Jurij Rozman,1 administrator v Krall 1. 16 jj2  ko je dne 18. dec. podpisal kupno pogodbo g1^ neke polkmetije, služne cerkvi sv. Ksista v Predosljih. \ je Kranjec, roj. leta 1595., je postal akolit, dispenziran g)e j »natalium« od apost. nuncija, dne 17. dec. 1616. v Ljut>lJa Študiral je na graški akademiji in postal bakalavrij ffl0"L slovja in preostalih ved. Ker se je zavezal glede sli^ biti škofu na razpolago, so ga posvetili na naslov gori1A graškega manjanskega kolegija v subdijakona 11. sept. loJ j v dijakona dne 16. marca 1619. v soboto v „Sitientes Gornjem gradu. Mašništvo pa je sprejel v Ljubjam veliko soboto 30. marca 1619.
1 Izobraž. knjižnica I. str. 49.
a Skof. arhiv F. 13, 20.
:l Ravnotam in Kob. zb.
* Val v. III. knj. XI. str. 111.
8 Kranjski župni arhiv, Kb. zb.
1 Pavnotarn.
7 Chroenov dnevnik II. — Ign. Orožen IV. a. in V. 459. D. 11.69, III. 188. - Ljublj. kapit. arh. f. 10, 1, f, 6,196, f. 17,109, f-
Odgovorni urednik in zastopnik Izdajatelja: Jožef Košir, kaplan v Kranju.
Za tiskarno Tiskovnega društva Jos. Linhart, Kral1'