Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 163. V LJUBLJANI, rabota, 24. julija 1926. Posamezna številka Din L—. LETO III. Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelje in praznike. Mesečna taro<»n!na; v Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 30 . Neodvisen političen iist. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. UPRJLVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. S. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Učiteljstvo in SDS. * akoj po prevratu 1. 1918 in po ujedi-"jenju se je zdelo, da bo tedanja napred-"a stranka (ki se je kmalu nato prekrstila v demokratsko) znala združiti pod svoje okrilje vse napredne elemente v Sloveniji, zlasti pa učiteljstvo. Tedanja napredna stranka je prinesla s seboj v novo državo lep političen kapital, ki bi se bil dal silno pomnožiti, če bi bila stranka verna in zvesta principom teokracije, ki jo je bila sprejela kot ‘ •■novo svojega političnega programa. To pa se ni zgodilo. Stranka je pač obrani]* demokratične principe na je-riku in v svojem napisanem programu. \ svojem delovanju pa je proti demokraciji točko grešila, toliko težje, kolikor , 1 rastla niena politična meč. Na mesto plemenite obzirnosti je stopilo strupene sovraštvo proti vsemu in vsem ki se mso hoteli slepo klanjati strankarski dilctalun, začel se je divji lov za osebji mi ugodnostmi in neizmeren teror po-v*od, kamor je segala moč stranke. Trndništvo in učiteljstvo je moč stranke najbolj občutilo, a žalibog jako redko v prijetnem smislu. Dejanja, ki so se izvršila pod odgovornostjo stranke proti vsem principom politične lojalnosti in ki se jih da označiti za vse prej kakor za demokratična. ~ ■?ii'HOta'a koncem koncev le rediti cdpor ,'i-ia niso izgubili vsega čuta « pol meno dostojnost Med teli ljudnu |e bilo in je še jako lepo števdo učiteljev. Resnica je, da je vodja samostojnih oemokratov Pribičevič učiteljem njihov ieabiuf P P-l0ŽaJ ZGl° izbolJ'šal- To pa f . t"(h nJ®8»va sveta dolžnost, a ni-kaka milost, in jako nedostojno je, če . cs samostojni demokrati apelirajo na hvaležnost učiteljstva! Za pravico ni tre-Da vedeti nikomur hvale, ampak le za Pa.je Pribi^vid 'zboljšal pla- MASAJSKE- t-** zgodovina ne bo pela posebne slave' »od političnim terorjem samostojni emokratov pa je silno trpela stanovska “'ednost ^iteljev. Globoko a'jem |e bil tudi njihov čut za dostoj-»ost. Alj ,„ora napreden učitelj res brez vsakega ugovora prenašati ali celo odobravati nedostojne politične metode, ka-rs«o je vpeljala nekdaj kavalirska na-Predu* S(railka ped novim vodstvom v s "venska politično življenje? . *° je bilo trajno nemogoče in odpor •j' nicral priti. Na celjski skupščini se je da slovenski učitelj noče biti odobrava diktature- da ne Živeti svojega stanu”'^’ amPak ho*e svobodno življenje. Slove^\iu politično učiteljstvo v Celju ni zatajili s^Predno piednih načel, ampak jih je znov^*”®' mi ralo s tem, da se je proglasilo za stal novsko solidarno, a politično za svobodno! Resnična naprednost zaničuje vsako hlapčevstvo, visoko pa dviga prapor svobode, tudi v politiki. Cast mu! lil če bi nič druzega ne odbilo slovenskega učiteljstva od SDS kakoršna je danes, bi mu moralo prignusiti to stranko poročanje časopisja SDS o celjskem shedu. »Deklaracija je delo socijalistov za katerimi stoje komunisti«, je pisal neki mariborski list z več kot prozornim namenom. Vsako dete ve, kako so komunisti zapisani v Beogradu. Tudi učitelj tc vedo in se nad tako ostudno insinuacijo opravičeno zgražajo. Tudi onim, ki doslej še niso spregledali, morajo take nedostojne metode odpreti oči. Nobena tajnost danes ni več, da se nekdaj ponosna in mogočna stavba slo- Aca Stojanovič v Beogradu. SEJA IZVRŠILNEGA ODBORA RADIKALNE STRANKE V PONEDELJEK. — OBČINSKE VOLITVE V SRBIJI. — POPLAVE. — NEUSPEH BOŽE MAKSIMOVIČA V ZAGREBU. Beograd, 24, julija. Sinoči je prispel v Beograd na poziv Uzunoviča Aca Stanojevič. Sestal se je takoj z Markom Trifkovi-čem in Uzunovičem in je bilo sklenjeno, da se sestane v ponedeljek širši izvršilni odbor radikalne stranke, ki bo reševal vse spore med radikali v pogledu kandidature za občinske volitve v Beogradu.. Kakor se doznava, tako Aca Stanojevič kakor tudi Marko Trifkovič ne odobravata niti dela Bože Maksimoviča niti postopanja Bobiča. Nato je Aca Stanojevič konferiral z Ilijo Mihajlovičem, predsednikom radikalnega kluba. Tudi Boža Maksimovič je že prispel v Beograd in je imel včeraj sestanek z Uzunovičem. Kakor se je doznalo, Boža Maksimovič ni ■uspel v Zagrebu s svojo misijo, pa se zato njegova okolica drži povsem rezervirano. Sinoči je imel Marko Trifkovič sestanek z dr. Leko in Pucljem v vprašanju poplav in se je določil način, kako naj se razdeli denar za pomoč poplavijencem. Na sinočnji seji ministrskega sveta je re-feriral Boža Maksimovič o svojem potovanju v Zagreb. Beograd, 24. julija. Včeraj so se v ra- dikalnem klubu sestali Marko Trifkovič, Ilija Mihajlovič, Ljuba Zivkovič, Krsta Miletič in za nekaj časa tudi Miša Trifunovič. Na tej seji se je razpravljalo o delu glavnega izvršilnega odbora radikalne stranke, čigar posel je ogromen. Se ja. glavnega odbora se bo vršila v duhu Pašičevih informacij in instrukcij in se je o njih včeraj dolge konferiralo in sklepalo. Uzunovič in Marko Trifkovič «ta dolgo časa razpravljala o delu glede predložitve novih zakonskih načrtov in o vprašanju poplav ter nazadnje še o tež-kočah, ki so nastale v stranki. To zadnje vprašanje je eno od najtežjih, ki dela poleg poplav Uzunoviču največ skrbi. Uzunovič je včeraj kategorično demantiral vesti opozicije in njenega tiska, da je on pod vplivom neke radikalne skupine, ki pa je po njegovi trditvi niti ni, in da je on slepo orodje v rokah Nikole Bašiča. On je strogo discipliniran človek svoje stranke in vedno spoštuje nasvete in navodila starega šefa stranke, ker so njegovi nasveti bili zmiraj koristni narodu in stranki. Vse ostalo je laž in podtikanje. Znižanje draginjskih doklad. PRAVILNIK ŠE NI ODOBREN. — PROTESTI ŽELEZNIČARJEV. — URADNIŠKA STANOVANJA. Beograd, 24. julija. O predlogu za znižanje uradniških plač, ki bi moral biti v najkrajšem času sprejet, se doznava, da se bodo nižjim uradnikom zmanjšali prejemki za kakih 50 dinarjev mesečno, a višjim največ za 400 dinarjev. Narodnim poslancem naj bi se znižale dnevnice za 1000, a ministrom za 3000 dinarjev mesečno. 1 Beograd, 24. julija. To nedeljo se bodo . vršila v celi državi protestna zborovanja železničarskih organizacij. Na teh zborovanjih se bo ostro obsodila namera vlade, ki hoče zmanjšati uradniške draginj-ske doklade. Beograd, 24. junija. Na včerajšnji popoldanski seji vlade se je pretresal p ra-vilnik, ki ga je predložil dr. Perič o urad- niških draginjskih dokladah in o njih znižanju. Ta pravilnik ni bil sprejet, ker se člani vlade niso mogli zediniti. V pretres je bil vzet tudi zakonski načrt o likvidaciji agrarnih odnošajev v Dalmaciji. Tudi to vprašanje se ni moglo rešiti. Nato se je razpravljalo o pravilniku, ki ga je predložil minister za socialno politiko Simonovič. On je ta pravilnik včeraj dop._ idne pokazal Uzunoviču in Uzuno-%je pristai na to, da se pravilnik predloži ministrskemu svetu. Minister za socialno politike ima na razpolago kredit 12 milijonov dinarjev za gradnjo uradniških stanovanj. Na včerajšnji seji je bil pravilnik v načelu sprejet. PROTESTI PROTI VOLILNEMU TERORJU. Beograd, 24. julija. Včeraj se je povrnil v Beograd minister notranjih del Boža Maksimovič. V čeraj sta ga posetila narodna poslanca dr. Grol in dr. Kuma-nudi, ki sta protestirala proti terorju političnih oblastev, ki se vrši o_ priliki občinskih volitev v Srbiji in Črni gori. Ta čas je bil v ministrstvu notranjih ^Pl dr. Nilrič in so se zaradi tega delale kombinacije. Na podlagi tega je manudiiem izjav°’ v kateri pravi: S Ku' njih del po b‘la Pri n,inistru notra' odpravijo mere £.aroda’ ki zahteva, da se in Crni R„ri prM vo?i,*vtuKd£“,le v **• ■k-*"'-, ftsi-srs je ta prišel, ko sva bila pri ministru in vstopil naravnost v kabinet. V ostalem sva zahtevala, da se odredba, ki jo je obljubil poslati vsem podrejenim organom v notranjosti države zaradi predstoječih volitev, objavi. Naša intervencija je bila ■■■m.............— — —— venske napredne stranke silno ruši. Krivi pa tega niso oni, ki nočejo ubogati, ampak oni, ki so zagrešili dela, da jih nihče ne more ubogati, če ima v sebi le troho spoštovanja do samega sebe. samo ponoven korak, kakor so jih več že storili drugi demokratski poslanci pri ministru notranjih del, ki je dal besedo, da bo storil vse, kar je potrebno za korektno postopanje podrejenih oblastev. Naš sestanek ni imel potemtakem drugega značaja kakor navedenega. NOVA VLADA V FRANCIJI. Pariz, 23. julija. Nova francoska vlada, ki jo imenujejo vlado narodne sloge, je sestavljena. Predsednik vlade je Rav-mond Poincarč, bivši predsednik republike, minister za vnanje zadeve je Briand, vojni minister Painleve, minister za notranje zadeve Sarraut, minister za pravosodje Barthou, za mornarico Ley-gues, za trgovino Bokanovvski, za javna dela Tardieu, za promet Herriot, za so-cijalno politiko Fallieres, za pokojnine Marin, za kolonije Perrier in za kmetijstvo Queuille. — Državna podtajništva so odpravljena. REDUKCIJE V PROSVETI. B«»gTad, 24. julija. V ministrstvu prosvete se je sestavila posebna komisija, ki ima nalogo, da izdela načrt o redukciji odvišnih oddelkov in razredov na poe-dinih srednjih šolah. Pašičevci proti Maksimoviču. Beograd, 24. julija. Minister socialne politike Milan Simonovič je včeraj dolgo konferiral s predsednikom vlade Uzunovičem. Kakor se je zvedelo, je Simonovič ob tej priliki vložil protest zaradi namere ministra notranjih del Bože Maksimoviča, da se v beograjski občini postavi politični komisar. Ker je Simonovič odločen pristaš Pašičeve skupine, ni izključeno, da bo zaradi tega spora v občini zapretil, da je od tega odvisen njegov nadaljnji obstanek v vladi. Zaradi istega slučaja z beograjsko občino so včeraj konferirali v predsedni-štvu radikalnega kluba Ljuba Zivkovič, Ilija Mihajlovič, Krsta Miletič, Ljuba Popovič in še nekoliko poslancev, ki so Pa-šičevi pristaši. Ob tej priliki se govorilo, da bo ireba začeti z otvoreno borb;) proti Boži Maksimoviču zaradi slučaja v beograjski občini. Ni izključeno, da skliče ta skupina radikalov protestno zborovanje v Beogradu, kjer se bo nastopilo in govorilo proti Boži Maksimoviču. ŠKODA VSLED POPLAV. Beograd, 24. julija. Po podatkih, ki so zbrani v ministrstvu za kmetijstvo, znaša škoda, ki so jo povzročile poplave, preko 2 milijardi dinarjev. A vsi podatki še vedno niso zbrani in tako se veruje, da bo celokupna vsota dosegla 3 milijarde dinarjev. Zaradi tega je vlada v zelo težki situaciji, lčer ne ve, odkod naj vzame tako ogromno vsoto za pomoč poplav-1 jencem. Vlada je s svoje strani storila korake, da se najtežje oškodovanim najprej nudi nujna pomoč. Posebno požrtvovalnost je pokazal minister vojske in mornarice Dušan Trifunovič, Ivi je skoro dan in noč na ozemlju, koder je naval vode najnevarnejši. Istotako požrtvovalne so se pokazali naši vojaki, ki zaslužijo za to vso pohvalo. Kakor se doznava, se pripravlja velik ukaz o odlikovanju za to delo. Nevarnost poplav še ni minula. Zlasti pretekla noč je bila kritična. Ljudstvo od A patina do Novega Sada je vso noč čakalo na poslednje navale, ki so pretili, da unipijo njih zadnje nade in pa vse ono, kar je še ostalo. Kakor se doznava iz ministrstva notranjih del, je situacija pri Novem Sadu prav kritičnp. Na včerajšnji seji finančno - ekonomskega kemiteta se je nadaljevala diskusija o vprašanju, kako bi se našli potrebni krediti za poplavljence. Diskusija je bila precej živahna. Nekateri ministri niso hoteli pristati na to, da se znižajo doklade uradnikom in so zahtevali, da naj se poišče drug način, kako priti do denarja. Vsota, ki bi se dobila z zmanjšanjem doklad, bi znašala 220 milijonov dinarjev. Nekateri so mislili, da naj se obdavčijo vse državne licitacije s taksami na priznanicah in računih in da se celokupna vsota rezervira za poplavljence. RADIČ IN NIKIČ. Beograd, 24. julija. V političnih krogih so se razširile vesti o pomirjenju radi-čevcev in nikičevcev. Po predvčerajšnji izjavi dr. Nikiča se je zdelo, da so te kombinacije odpravljene z dnevnega reda. Teda včeraj popoldne so se zopet pojavne iste verzije. Pavle Radič je izjavil: Za kake take pouudbe ne vem in so tudi popolnoma nemogoče. Iz stilizacije teli ponudb, kakor so vržene v javnost, in iz njihove motivacije, zlasti zaradi napadov na Stjepana Radiča je razvidno za vsakega dobrega poznavalca ljudi in razmer, da so te vesti potekle iz dr. Nikioeve kuhinje. Ob redukciji piai. V Evropi je nastopila doba težkih gospodarskih in socijalnih kriz. Belgija in Francija zlasti pa ta, bijeta težak boj za obstanek Iranka. Prizori, ki jih sporočajo iz Pariza, spominjajo na pohode inase 1. 1789: napadi na poslance, zbiranje lačnih in ogrožanje imetja. V Angliji izgleda, da se preobrazuje ves državni ustroj — premogovna kriza in odpor dominijonov proti doseljevanju brezposelnih iz Anglije treseta tudi temelje :e •stavbe — sicer najsolidneje državne stavbe — Ista nesigurnost položaja se čuti tudi drugod po Evropi. Kapitalistični pritisk Amerike, ki se zlata prenasičena pripravlja na gospodarsko zavojevanje sveta, ruši evropsko vlade kot enodnevnice. V tej borbi, ko ni več goiovefeti, da bo odločitev današnjega dne jutri sploh še kaj pomagala, je razumljivo, da se Evropa giblje med dvema ekstremoma, ki predstavljata vsaj relativno trajnejši obstoj t. j. med dvema diktaturama: ali Rusija ali Italija! Parlamentarni režim ie v največji nevarnosti, da se pa te nevarnosti ne zaveda dovolj, je pokazal v Franciji Ilerriot, ko je v najhujši propasti franka vendarle skočil proti omejenim parlamentarnim polnomočjem, ki jih je zahteval Caillaux i.i v najusodnejšem momentu strmoglavil — za ceno hipne afirmacije parlamentarizma -- redkega moža, ki bi bil z ostrejimi merami sicer začasno izločil sodelovanje parlamenta, toda baš s tem pripomogel, da bi se strankarski interesi podredili skupnemu blagru ljudstva in poslanci iz.trez.ri11 ter izpre-videli na kakšnem vulkanu se igrajo z usodo svoje in narodovo. V teh konfliktih je gotovo dolžnost tudi naša, da skrbimo, da potresi ne sežejo katastrofalno čez meje naše države. A zdi se nam, da pri nas ne gre vse v takem redu, da bi lahko dejali, da smo pred katastrofalnimi stresljaji na varnem. Baš prihaja iz Beograda vest, da se bodo e 1. avgustom znižali prejemki tistemu sloju, ki z brezprimerno požrtvovalnostjo in samozatajevanjem pomaga vleči državni voz po najtežjih potili. Govori se o 3-30 odstotkih. Poplavljenci naj se rešijo z dobesednim izmozgavanjem najbed-nejše državne pare, kajti ti procenti gredo seveda na račun draginjskih doklad, ki niti sedaj izdaleka niso zadostne za družinsko življenje. Regulacija nizdol se torej začenja pri tistih, ki so navezani na stalne prejemke in izročeni na milost in nemilost valovom kapitala, niti na eno regulacijo kakega drugega vprašanja, ki bi morala iti s to akcijo paralelno, se pri tem ne misli. In to naj 3e izvrši sedaj, ko se po drugih državah ukrepa ravno nasprotno, ko n. pr. našega uradnika z njegovimi prejemki smatrajo v sosedni Avstriji za berača. In 1. avgust naj ostane v krvavem spominu družinskemu očetu, ki bo dal 2 tretjini svojih prejemkov za stanovanje, od ostale tretjine mu bo pa država vzela polovico! — Ne, to ni prava pot, gospodje' Ali je že točna škoda ugotovljena, ali so razdelitve podpor že tako sistemizirane, da je sigurno, da ta zbrani denar ne bo šel v nič. Ali je po priznanem točnem in hitrem poslovanju res že vse urejeno? Kje je kontrola nad podatki? Kako se bo denar delil? Mar naj te bedne lačnim otrokom od ust trgane vsote gredo res v vodo? Brez koristi? Kaj nima država drugih sredstev za nujno pomoč. Vsa taka in podobna vprašanja se morajo poroditi ob premišljevanju na milijonske afere, ob spominu na zapravljanje ogromnih vsot. To ni v korist parlamentarizmu. Uradnik, ki je končno tudi državljan, si vendar mora misliti, da bi se to vprašanje lahko rešilo bisžje in kljub temu v izdatnejšo ko- | rist nesrečnim prizadetim. Ali ne bi bilo lažje danes, ko se brezglavo predpisujejo tisoči dinarjev davkov na osebo, naložiti na vsakega državljana enkraten izjemen prido-nesek za to pomoč — le par dinarjev, ki jih ne bi nihče občutil, bi zadostovalo, če bi se dodalo tistim sredstvom, s katerimi brez dvoma razpolagajo ministrstva in o katerih vemo iz ust poslancev, da se o njih ne vodijo račundi. Danes niso več prilike take, da se uporabljajo krediti brez točnih računov, najmanj pa na škodo uradnika, ki trpi od »uimet že od prevrata sem ves čas in se ga nihče ni spomnil v največjih stiskah,-ko so žitni baroni kir-pičili denar in trli lastne sodržavljane z naj-hujširn navijanjem cen. Parlamentarizem je v nevarnosti in ob zadnjem času, kličemo: ne zamudite rešitve! Država, ki pa na tak način slabi svoj ne-obhodno potrebni aparat, tira sebe v propast. In tega parlament ne sme dopustiti — sicer zanika samega sebe. rost. Frank pada sicer že dolgo, toda povprečni Francoz je še vedno upal, da se bo že kako obrnilo na bolje. Ko pa je večina rentnikov spoznala strašno resnico in doumela svoj položaj, da je vse izgubljeno, je zavladala povsod strahovita panika. V trgovinah ni nobeno blago več označeno s ceno. Trgovci z živili prodajajo po uradno določenih cenah le silno majhne količine svojega blaga. Navadno dostavljajo »boljšim« odjemalcem živila naravnost na dom, seveda po precej drugačnih cenah kakor so uradne. Visokih cen pa revnejši sloji ne zmorejo in zato se hrupne demonstracije pojavljajo dan za dnem pred pekarijami in mesarijami. Neverjetni- se množe tudi samomori iz bede in obupa. Pisma, ki jih zapuščajo samomorilci odkrivajo neverjetno bedo zlasti takozvanih srednjih malomeščanskih krogov. Neizmerno pa se je zvišalo število beračev, in mnogim od njih se pozna, da se s tem obrtom ne pečajo še dolgo. V tržnicah ne mine dan brez demonstracij in krvavih pretepov. Ljudje prevračajo stojnice, pretepajo prodajalce, blago pa razmečejo. Policija je brez moči. Neizmerna je beda državnih uslužbencev. Ti izhajajo z denarjem, ki je določen za ves mesec, komaj par dni. Potem sledi glad. V privatnih podjetjih je nekoliko bolje, ker si pomagajo nameščenci z grožnjo s štrajkom. Jako "na slabem so vseučiliški profesorji, ki dobivajo po 800 frankov na mesec, in pa upokojenci, ki imajo komaj po ICO—‘200 frankov mesečno. In danes je frank vreden komaj še 1 dinar! Pismo iz Prage. Odmevi Sokolskega zleta. — Kramarovo vse- slovanstro iu italijanofilstvo proti Masarvku in Benešu. — Avanturist general Gajda. Veličastne sokolske slavnosti so za nami. '/ato moremo reči nekoliko odkritih besed. — Ta Sokolski zlet ni bil slovanski, kakor s-mo bili vajeni od 1. 1891 dalje (od drugega •zleta naprej), marveč bil je fteškoslovenski in deloma jugoslovenski. Ni bilo Hrvatov, Bolgarov, Poljakov in Rusov. — Hrvatski Sokol je mogočna telovadna organizacija. Kar je Hrvatov v Jugoslovanskem Savezu, ne šteje za hrvatski narod. In njih ni bilo v Prago! To je že velik minus! — Enako ni bilo Bolgarov in Poljakov! To je naravnost žalostno! Stari sanjač dr. Vžrguu s svojo peščico emigrantov pa ne more predstavljati Rusije! V Pragi so se sokolski voditelji dobro za-vedah. kaj pomenja tolik minus za Slovanstvo, ali niso si znali pomagati, splošno pa je prepričanje, da se morajo do prihodnjega zleta izfiladiti vsa nasprotja, ki onemogočajo udeležb > vsaj Hrvatov, Bolgarov in Poljakov. Sreča je hotela, da so odrekli udeležbo — Italijani. Bratje Cehi niso bili toliko taktni, da bi ne vabili na isto slavnost Jugoslovenov in Italijanov. Češka vlada lahko oficijelno vabi italijansko in eshaesovsko vlado, ki morejo med seboj fraternizovati in vleci druga drago za nos, ali taka narodna in vseslovanska organizacija, kakoršna je Sokol, ne more in ne sme vabiti jugoslovenskc Sokole in — Tašiste. Ksj so si Cehi in Jugoslovani 1. 1918 na Vaclavskem trgu ob slovanski lip« zaprisegli? Vernost za vernost! Zvestoba za zvestobo! Koko morejo slovanske čisto na-•cijonalne organizacije pozabiti, kakšne ostudnosti počenja fašizem nad šeststotisoči našega najboDšega naroda? Vemo, da najbolj ua-rijcnalni, Šovinistično češki listi ne zapišejo ne besede v korist naši zatirani raji, ali vsaj te žalosti bi Sokol ne smel zagrešiti, da vabi v Prago -— fašiste in Sokole, ki fasiste najhuje preklin-ajo! - Kako bi mogli naši Sokoli korakati v is-lili vrstah s fašisti in poslušali klice: Viva Italia!? Sicer poznam voditelje našega sokolstva! Poznam idealno slovanstvo Ganglovo, ali prepričan sem da bi on tudi fašiste pogoltnil D.-. Kramar je demonstratitvno zbežal od banketa, ker je imel sedež blizu zastopnika Sovjetov. Kaj bi storil Gangl, da je imel priliko, sedeti poleg Giunte, požigalca tržaškega Narodnega doma?! . Ali prišla je rešitev, ne po zaslugi češkega •iti našega sokolstva, marveč Italijaui so_ instinktivno čutili, da ne spadajo v to družbo: in našli so povod za odpoved — niso hoteli biti v druibi jugoslovanskih Sokolov. Čast njim Tatdiko uvidevnost in značajnost! 'Bili hi te prizori za bogove, ne Rusov, ne Poljakov, ne Hrvatov ne Bolgarov -pač pa Italijani in fašisti. Tako dalee so jo prijadrali v Pra*i s — slovansko vtajemnostjo. Najžalostnejšo vlogo pa igra pri vsem tem j Slaba prede tudi tujcem, ki od vseh stra-ni kar derejo v Pariz, zlasti iz dežel z zdra-i vo valuto. Ti žive v Parizu skoro zastonj in vzbujajo pri ljudeh obče sovraštvo in nevoščljivost. Napadi na tujce, ki na stroške francoskega propadanja sijajno žive, so že vsakdanja stvar. Ogromen naval pa vlada na velike prodajalne, bodisi na one v sredini mesta, bodisi v predmestjih. Trgovci prodajajo blago za 'oajne vsote v frankih, a v dolarjih ali funtih za naravnost smešne cene. To so nekateri trgovci že uvideli, pa so svoje trgovine rajši zaprli, kakor da bi svoje blago prodajali nesiguren papirnat denar. Zviti špekulanti tudi zastavljalnicam ni®0 ; prizanesli. Oni nosijo v zastavljalnice vse mogoče blago. Že naslednjega dne pa za-. stavljeno blago zopet rešijo in potem zopet zastavijo za znatno večje zneske. Na diferencah baje prav dobro zaslužijo. Lepe kupčije pa dela železnica. Francoske železnice še niso imele nikdar toliko potnikov kakor danes. Na deželo se vozijo ra7.ni prekupci z živili, tujci, in vsakovrstni špekulanti. Saj vožnja jih ne stane skoro nič, ker se plačuje v — papirnati valuti. Kakor je v časih splošnih polomov že navada se vrže mnogo £>5di v svojem obupu na nezmiselno zapravljanje. Gledališča in zabavišča so večer za večerom prenapolnjena, med veseljaki kraljujejo seveda tujci, zlasti žejni Amerikanci iz »suhe« Amerike. Splošno se lahko reče, da je cela Francija danes tako-rekoč v razprodaji dokler je ne bo rešila iz splošne zmede močna roka. Politične vesti. dr. Karel Kramar, ta veliki panslavist in na-cijonalist. Da ima Sovjete hudo v želodcu, odkar ne more več na Krim, to je še umljivo. Ali n6 more več na Krim, to je še umljivo, njegovo bikoborstvo za — faSizem. »Narod-dni Li&ty« so v Pragi docela UtSki tafiistovaki list, ki po zletu srdito vihra proti Masarvku in Iienešu, ker nista znala ali hotela preprečil v/rokov, ki so jih Italijani navajali za svojo odpoved. Dr. Kramar sam je napisal članke, ki bi morali v. jugoslovanskem narodu izzvati viharje protestov in nevolje! Značilno za dr. Kr a mara in njegove »N. L. je dejstvo, da mu je izvrstno došla odpoved Italijanov za ljuto borbo proti — Hradčanoin, proti Benešu in Masaryku. Kaj za to, da imata ta dva moža velikanskih zaslug^ za CSR; kaj to, da sta ta dva moža prava sreča za mlado čehoslovaško republiko, kaj to: fašistov ni bilo v Prago — zato, proč z Masarykom in proč z BeneSom! Strašno! In še vedno je ljudi, ki derejo za njim! »Narodni Listy« pa so edini češki list, ki si je iz starih časov ohranil čitatelje tudi pri nas, v naših kavarnah in društvih! Vprašam slovenske oboževalce Kramare-vega vseslovanstva: kdaj ste čitali le eno notico v prilog naših zatiranih bratov v Italiji? — Kdor teko dela, kakor Kramar, je hujši naš sovražnik nego Mussolini sam! Srečna sreča, da Kramar ne more postati za Cesko drugi Mussolini, kakor bi bit njegov ideal! . Dr. Kramar vodi proti Masaryku in Benesu grd boj tudi radi afere generala Gajde, načelnika generalnega štaba. Vlada je morala pričeti s preiskavo proti Gajdi, kajti obtožbe so strašne. Gajda je komaj 34 let star, pa — pravijo — ima že 35 let službe (leta v Rusiji! Že o njegovem delu v Rusiji so znane strašne obtožbe. V tuji državi se je vdinjal za poveljnika in sodnika, ki je zlorabljal vojno pravo ter dal na stotine Rusov postreljat' in obesiti! — Za te »zasluge ga je CSR poslala na visoko vojaško šolo v Pariz, kjer je — tako pravi obtožba —■ za denar vohunil v prid boljševikom. Ko je 1. 1921 boljševiška vojska korakala proti Varšavi, odkoder bi J' bila odprta pot tudi na Češko in dalje proti zapadu,, Tedaj je Gajda izdal ali hotel i*da<* vse vojaške tajnosti Francozov, ki so Poljake vodili. . To je pač strasna obtožba. Časopisje vsega sveta polni predale in se zgraža, da ima CSR načelnika generalnega štaba, o katerem gre tako ostuden glas. — Kaj je mogla vlada drugega storiti, nego poslati ga na dopust (drugod bi ga takoj zaprli!) in potem izvesti strogo preiskavo? Dr. Kramar pa rohni proti Masaryku 1U Benešu in kuje Gajdo v nebesa, ker je tudi Gajda — fašist! Žalostna nam majka! — Politično sovraštvo. Pred dnevi je javnost presenetila vest, da je vpokojen prosvetni inšpektor za srednje šole pri velikem županu v Ljubljani dr. Josip Wester. Njegova upokojitev je prišla povsem nepričakovano, ker nima še toliko službenih let, da bi moral biti upokojen, pa tudi bolan ali star še ni tako, -da bi ne mogel opravljati še nadalje svoje službe. V interesu sedaj tolikanj opevane »štednje« se ta upokojitev torej nt izvršila, ampak so morali biti merodajni zelo drugi vzroki, a nikakor ne taki, kakor jih navaja »Jutro« z ozirom na osebo prosvetnega šefa dr. Lončarja. »Jutro« namreč piše: »... Poročajo nam, da je nadzornik dr. \Ve-ster postal žrtev nizkotnih intrig, ker so ra-dičevci in radikali iz Ljubljane pritiskali, da napravi prostor nekemu njihovemu »zaupniku«. Za danes le beležimo ta škandal, ki mora v vsej naši javnosti izzvati splošno ogorčenje. Naj omenimo še to, da se te dni, baš ko je bil ukaz podpisan, mudi v Beogradu prosvetni šef dr. Lončar, katerega bo treba v javnosti poklicati na odgovornost za ta čin najgrše partizanske korupcije.« — Tudi mi beležimo za danes le to, da dr. Lončarja te dni, ko je bil ukaz podpisnu, v B®*>-urudu »ploh ni bilo, kor je bil v Ljubljani, m da bo šele te dni odpotoval službeno v Beograd. Več bomo poročali o celi zadevi po sodni razpravi. — Stjepan Radič obišče Rogaško Slatino. Dne 28. julija ob 0. uri zvečer pride v Rogaško Slatino Stjepan Radič z ministrom za pošte dr. Šuperino in več narodnimi poslanci. Njegovi pristaši mu pripravljajo slovesen sprejem. V Rogaški Slatini ostane do 1. avgusta. V tem času se bo vršil tudi sestanek delegatov Radičevih organizacij v Sloveniji, kateremu bo prisostvoval tudi Radič. ! — Lepe razmere. Poslanec dr. Kumanudi j je vložil interpelacijo na ministra notranjih zadev glede umora srbskega časnikarja Had- j ži Popoviča v Skoplju. Dr. Kumanudi trdi v interpelaciji, da je bil morilec Londrev sta- I len gost velikega župana Borisavljeviča v Skoplju, s katerim se je vedno vozil okoli in da je bil ž njim vred navzoč tudi pri sprejemu kralja v Skoplju. Vse kaže, da je igral Londrev v Južni Srbiji isto vlogo, ki jo je igral v earistični Rusiji znani politični izzi-vač in vohun Azev. = Zaroka bolgarskega carja. Borisa^" »\Vestminster Gazette« poroča, da »e je bolgarski car Boris zaročil z italijansko prince-zinjo Giovanno. Zaroka se je izvršila v Lu-ganu. — Italijanska politika si hoče utrditi svoj položaj na Balkanu tudi potom dinastičnih zvez. = Naš poslanik v Angori g. Tihomir Popovič je izročil na običajen slovesen način Kemalu paši svoje poverilnice. = Koliko stane rudarski štrajk v Angliji? V angleškem parlamentu je povedal državni tajnik za javna dela, da imajo delavci in delodajalci zaradi štrajka 30 milijonov funtov šterlingov izgube, železnice in plovbe imajo 64 milijonov funtov manj dohodkov, druge industrije pa izgube okroglo 10 milijonov ^^oVpaincarč in inozemstvo. Nastop Poill-carčja je vzbudil v Nemčiji veliko pozornost, ker je Po in car o znan kot odločen nasprotnik Nemčije. V Italiji presojajo Poincarejevo vlado s stališča fašizma in jo pozdravljajo kot znak zmage nad trhlim parlamentarizmom in otopelo demokracijo. V Ameriki pa sodijo, da vladne krize v Franciji ne pomenijo drugega kakor da Francija noče plačati svojih dolgov. . = Ruski begunci in naša državna blagajna. Stjepan Radič trdi .v »Domu«, da je veljalo vzdrževanje Wranglove armade našo državo 74 milijonov dinarjev letno, za podpore raznim ruskim beguncem pa je dovolil minister za socijalno politiko fl milijonov dinarjev na leto. — To je prav lepa vsota, ki bi bila jako prav prišla našim poplav-ljencem. Sedaj se je \Vrangel odločil preseliti se v Belgijo, kjer bo živel kot zasebnik. Novi dogodki v socialističnem taboru. G. N. Težke posledice pedce franka v Franciji. Francoski frank pada od dne do dne, d«, od ure do ure. Nihče ne ve več, ali ima »e kai in koliko, in nihče ne ve, kaj bo jutn. Prebivalstva sta se polastila divja jeza m grozen obup in vse nestrpno čaka, kaj bo *5TFrancozi° so^'jako delavni in varčni ljudje. ove^ značaja se ne sme presojat, po Janih pariških tipih razikošne razimlanosU iu nebradiuiega veseljačenja, kajti ti ljudje Z "večine tujci, ki se hodijo v Pan* zaba- vat. Pravi Francoz ni zapravljivec, ampak je hladen računar, zlasti če gre za denar. Francoz dela in dela in naravnost skopari, samo da doseže svoj cilj, in to je primerna letna renta, ki mu omogoči brezskrbno in brezdelno starost. Tak je tip francoskega buržuja, ki tvori še vedno ogromno večino prebivalstva Francije. .. Danes je pa dozdevno sigurna renta v sitni nevarnosti. Državni kredit pada, frank pada, ž njim pa tudi trdna vera v mirno sta- Socializem je v deželah naše države, kakor znano do vojne vedno nastopal enotno. Posamezne stranke so bile vse orga nizi rane v II. internacionali ter so se ločile le po j»f litični razdelitvi teritorija. To stanje se je takoj po vojni bistveno iz-premenilo. Ruska revolucija je ustvarila III. internacionalo in dotedanji enotni socialisti so se pričeli cepiti v pristaše II. in pristaše (M. internacionale ali kratko: v socialiste in komuniste. Eni kot drugi so ludi osnovali lastne strokovne organizacije ter si postali med seboj najhujši nasprotniki. Lansko leto so socialisti osnovali strokovno centralo za vso državo URSS (Ujedinjeni radnički sindikalni savez), ki naj bi bil neodvisen od političnih strank, hoteč pri tem privabiti v svoje strokovne organizacije del komunistov in pri tem razcepiti neodvisne strokovne organizacije, ki so komunistično orientirane. Ta »amen se pa mi popolnoma posrečil, ker je iz neodvisnih organizacij prestopila v URSS le gotova skupina. Izključitev neodvisnih strokovnih organizacij iz delavskih zbornic pa je na drugi strani te organizacije še okrepila, ker so pridobile na popularnosti. Delavstvo po ogromni večiui odbija strokovno centralo URSS ter ostaja raje neorganizirano. , Edino v Sloveniji in Bosni, kjer so neo>-visne strokovne organizacije prepovedane,^ njihovi pristaši pristopili v enotne organizacije, pri nas v Strokovno kjer tvorijo opozicijo. „;T!rciie enot- V Sloveniji so strokovne organi^je ^ ^ ne, vendar pa je zedinjenje nj>;0 m način, da strokovne na primer pridobile na člans ^ „ nekatere pa pri-rudarske, so celo d°^„en„k^edŽevpraSa zedinjenja je pri-Ravno • . siovenskih komunistih. SkuDdni delavstva pod vodstvom Štuklja, Sedela Makuca in Vuka se je odcepila od ^jjelavsko-kmečkega Usta«, kjer se zbirajo pristaši moskovske internacionale. Od teh dogodkov pa do sedaj so se tekom časa razmere bistveno izpremenile. Kongres Socialistične Stranke Jugoslavije, ki se je vršil januarja t. J. v Beogradu, je pokazal slabo organizacijsko stanje stranke. Tako se je ugotovilo, da je v Mariboru edina strankina aktivna podružnica, ki še stoji in ki ima nekaj delavstva za seboj. Na kongresu so se pojavile tri struje: desnica s Koračem in Divacem na čelu, eentrum pod vodstvom Luke Ravičeviča in Živka To-paloviča in levica, ki so jo tvorili večinoma Bosanci pod vodstvom Jova Jakšiča. Raadelili so se ravno na ■vprašanju razmerja stranke do strokovnih organizacij. Dočim je desnica napadala kongres strokovnega zedinjenja oktobra 1925 in videla v njem delno nevarnost za socialistično stranko in njene pozicije v strokovnem gibanju, je evica vztrajala na vseh sklepih kongresa zlasti na njegovem sklepu strankarske neodvisnosti .-(rokovnih organizacij. * . Po tem kongresu, januarja meseca, so doji še bolj vzplamteli in se do maja sploh m mogel konstituirati odbor SSJ. Da ie boi dosegel svoj višek, je glavna z-.i* sluga nastopa fcivote Milojkoviča, bivšega komunista, ki se je pred dvema letoma odstranil iz komunistične stranke. Života Milojko-vič ie ravno ideološki vodja nove »Sociali-1 stičke radničke grupe .»Ujedinjeilje«, katere 1 glavno glasilo je »Radničko Jedinstvo«. Milojkovič je povodom prvega maja srdito napadel vodsho socialistične stranke, k®*® izpodriniti vpliv socialistov na vodstvo^ kovnih organizacij, lzvrševalni odbor odgovoril potom proglasa. Milojkoviže a ?n pa in SSJ se koljeta Sc napre;, K-ot itasl:m jo teh boiev naj navedemo samo naslov »L votine laži, .podmetanja in Lzvrtanja< v -Ra -ničkih Novinah«, glavnem glasilu -Ti boji so imeli svoj odmev tudi v rtloNe ni n Ko je policija ustavila »Delavsko-kmec-ki Ust«, so smatrali Štukelj, Sedej, Maku,' m Vuk to za ugoden čas, da nastopijo. Par dni pozneje so izdali letak, v katerem se omejujejo od socialistične stranke, s katero niso zadovoljni, kakor tudi od komunistov ter zagovarjajo novo stranko. Na ta proglas je takoj reagirala grupa okrog Antona Kristana m Kopača Ta dva Ata sklicala sestanek socialistke strank«^ ki se mogoče že par let ni vršil. Na tem sestanku se je sklenila resolucija, ki pravi, da je socialistična stranka dovolj široka za vse so- cialistične elemente, da pa pozdravlja ljudi, ; ki so uvideli neuspeh komunistične politi- j ke. Obenem pa se izreka resolucija proti usta- ! novitvi nove stranke in nove skupine. S tein • so se konflikti prenesli tudi v Slovenijo. V tem času je prišel v Ljubljano tudi Života Mi-lojkovič, da poišče teren za svojo .skupino. Našel je dobre pristaše v Štuklju, Sedeju, Makucu, Vuku in drugih. Nato so se pričele priprave za ustanovitev podobne skupine tudi v Sloveniji. Pred 14 dnevi se je ta skupina formirala in izdala manifest, v katerem proglaša ustanovitev neodvisne delavske skupine »Zedinjenje«, se izreka za novo enotno politično stranko in govori o bližajočih se parlamentarnih volitvah. V mnogem je manifest naperjen tudi proti komunistom. premembeaftli Strokovni komisiji se vrše iz- nevsŠ1konfa1Sa^r’ ki i« bil delegat na že-ie bil nrifif J.110* Mednarodnega urada dela, ' voielr ' jen tako,i po svojem povratku s poslov ta’ ker ”1 v redu vršil svojih Obenem pa so se pojavile v strokovnih or-Joška Soltler: ganizacijah težnje ekstremnih desničarjev, da se iz strokovnih organizacij izključijo vsi opozicionalni in komunistični elementi. Tako na primer je načelstvo Zveze rudarjev (tajnik Arh, Zagorje) razpustilo podružnico v Velenju, ker se ni strinjala s politiko načelstva. Stvar je celo izročena sodniji; zastopnik Arha je dr. Korun, ;ki je obenem pravni zastopnik TPD, tvrdke Glanzmann-Gassner v Tržiču, steklarn »Abel in sinovi« v Zagorju in Hrastniku ter Jadransko-Podunavske banke. Na nasprotni strani se v strokovnih organizacijah formira delavska opozicija, ki jo vodijo komunisti. ‘Bori se proti izključitvam in je izdala brošuro »Generalni štrajk angleških rudarjev« ter par letakov. Izven Strokovne komisije je še skupina okrog »Napreja«, ki je politično organizirana v »Jug. social, demokratični stranki« in ki jo vodiita Bernot in Klemenčič. Skupina ima tudi lastne strokovne organizacije kakor tudi druge organizacije. To je približno splošen pregled socialističnega gibanja pri nas, ki je zlasti prva leta po vojni imelo najlepše nade na uspeh, ki pa je zapadlo dekadenci in razkroju. Stanovske organizacije kmetijskih strokovnjakov, njih pomen In naloge. eih ,2aŠih o^s^tiizacijah obstojajo poled dru-moči 0vski.1.1 o^nizaoij dudi organizacije mo net k'me6jsko-strokovno izobrazbo. Ima-Udruwakih organizacij, ki so najvažnejše: Drušiv agl'“a v Beogradu in Zagrebu, ka v (-?. 80sP°darskih i gumarskih činovni-Polion • J6ku>. Udruženje državnih ekonoma, PeJ *; *vrednih činovnika i službeni.ka v I nv ’n Brusivo kmetijskih strokovnja- , v' Ljubljansko in Mariborsko oblast s nsnini sedežem v Mariboru. . Belovanje naštetih organizacij je iteritori-ja-lno več ali manj opredeljeno. Organizacije za celo državo kmetijski strokovnjaki še nimajo. strokovni fa-K gre P°kret med kmetijskimi iroKovnjakL za tem, da dobe v oroifni;,.; stalno zastopstvo. Zamišljeno L predstavništvo organSnih 3 i asi'.ed,nJ® strokovnjakov cele države k? bi kmetlJsk”h zatorični obliki predstavilo po<>rganl- S»2k1f ?" rus društev® -Šele .uslvari'“ stajj™ vseh™Sh uiustev in udruženj. Danes še ni mogoče predvidevati uspeha tega aktualnega pokreta. Splošno pa se uvi-deva že davno potreba preorganizacije kmetijskih strokovnajakov s tem, da si položijo temelje enotni organizaciji za celo kraljevino po vzorcu drugih takih stanovskih udruženj. Nekatere pokrajinske organizacije so sicer — morda ne neupravičeno — nekoliko nezaupljive napram delovanju bodoče »eenira-m«, ker vedo za vzglede, ki ne mičejo, iven-nltatemeite^*’ ®e izkaže ita pomislek kot zmožnih ijSdi vrtHvnbo dobrih P««* « bor, pa bo šlo ® n° Upravo’ odn(>sno od-Kakorkoli se bo vprašanje državno 1 zacije kmetijskih strokovnjakov že S,' &]Pj]e\° 2Ta P°VOljna ^ vsemi prizadetimi organizadjamT^i1?11 ™fd samostojne, ki niso od včera l L Sfdaj pripravljene doprinesti w • - g°tOV° pod pogojem a ko i,f ,.V najvecje žrtve nizaciia vsa LmLO ° ?udlla za™«ljena orga-sko -1 iaMstva, da bodo deležni stanov- a«* M, ‘,2S St,„7“ pri nas. Imajo centralne stfnl ,™11’ “eg() zacije na demokratični podlaT*ke ftrgan,‘ d™zenJa absolventov kmetiifkih11 xpotebna ^ odov. člani centralnih rvv • Jicnah za- biti absolventi kmetijskih šol™oHCij-®orei° bo visokošolca h iiit, i ’ °d n,žJe&olca Pa posredno i a1,1 neposredno, ali Kot vzgledno delujočo centralno organiza-| cijo bi bilo omeniti tu »Reichsverband der Absolventen iandvvirtschaftlicher Lehran-stalten Oesterreiehs« (Avstrija), kot združenje absolventov pa n. pr. »Association ami-eale des anciens eleves de Grignon« (Francija). Pr.i nas kot rečeno, še ni centralne stanovske organizacije za vse kategorije absolventov kmetijskih šol. Od obstoječih organizacij pa organizirata oba udruženja agronomov le absolvente visokih kmetijskih šol, dočim morejo biti, odnosno so člani ostalih organizacij absolventi vseh tipov kmetijskih šol. Članstvo naših organizacij tvorijo samostojni gospodarji, javni in privatni nameščenci kmetijske stroke. Kako važne eo stanovske organizacije absolventov kmetijskih šol, o tem nas uči zopet inozemstvo. Pri nas — .in celo v agrarni državi — zato žal ni dovolj umevanja. Ne s strani javnosti in drža ve, ne s strani kmetijskih strokovnjakov. Prav žalostno posebno za slednje. Drugod veljajo te vrste organizacij kot po-svetodavni čin itelji, ki se uvažujejo. Upošteva pa še čisto drugače tudi prosvetno in strokovno delovanje teh organizacij čijih aktivni člani so nositelji, so pijonirji kmetijske kulture. In zato uživajo te organizacije drugod mnogo več moralne in materijalne podpore. Podpira jih država, podpira zasebnik; seveda organizacije potem tudi drugače delujejo. Pri nas se vzdržujejo organizacije zvečine iz članskih prispevkov, ki ne morejo biti visoki, ker lo gmotni položaj članstva ne dopušča. Da je delovanje teh organizacij drugod večje in uspešnejše tudi v zaščito lastnih stanovskih interesov, je znano ... Dovolj bo, če omenimo, da se v neki sosedni državi ne sme namestiti noben inozemski kmetijski strokovnjak brez predhodnega zaslišanja centralne organizacije kmetijskih strokovnjakov. Šele, ako ta organizacija v to privoli — in to so pač velike izjeme — more dobiti inoze-mec dovoljenje bivanja v tisti državi, delodajalec pa dovoljenje, da ga sme nastaviti. • Kako je v tem oziru pri nas, vemo predobro; treba samo malo pogledati okoli sebe. Da so drugod pravni odnošaji kmetijskih strokovnjakov — privatnih nameščencev — urejeni s posebnimi zakoni, je skorajda samoumevno. Dočim so pri nas privatni kmetijski nameščenci brez posebne, zakonske zaščite (izvzemši Dalmacijo in Slovenijo, kjer velja menda še stari avstrijski »Gueterbeam-tengesetz« ) imajo n. pr. v Avstriji kot ne-agrarni državi nameščenci iste stroke mo- ] dern (predelan in izpopolnjen) zakon iz po-■ prevratne dobe. 1 in tako bi se moglo navesti še celo vrsto ! primerov, ki dajejo slabo spričevalo i naši j legislativi, odnosno drž. upravi, i kmetijskim | strokovnjakom samim. Le priznajmo si: zamudili smo tekom osmih let, odkar imamo lasten državen organizem, odkar naj bi pokazali, da smo zmožni samostojnega, neodvisnega življenja, že mnogo dragocenega časa in težko nam bo zavrniti očitek, češ, zaostali, nazadnjaški smo. Če kdaj, potem nam mora biti danes kategoričen imperativ, da treba na plan, na delo, kajti mrtve sezone pasivnosti in komoduega čakanja je dovolj. Zdi se, da bodo morali zaktivirati svoje vrste naprej pač kmetijski strokovnjaki sami. Da je vsak absolvent kmetijske šole organiziran v svoji stanovski organizaciji dn da plačuje redno svoj'mali tribut, članski prispevek, to je najmanjša predpostavka. Toda treba je mnogo več! Široke plasti našega kmetskega podeželja rabijo prosvetljenja, vzgoje, strokovnega vodstva v težkem boju za vsakdanji kruh. In tu naj bi storil kmetijski strokovnjak — poleg drugih kulturni!) delavcev — svojo dolžnost, da dviga in pospešuje z besedo in dejanjem našo kmetijsko kulturo. Čim bo naš kmetijski stan na oni stopnji kulturnega razvoja, ki je potrebna in z ozirom na umske vrline našega ljudstva tudi mogoča — za uspešno tekmovanje s sosednimi narodi, potem nastopijo boljše razmere za celoto. In če bo organizacija kmetijskih strokovnjakov — postranskega pomena, v koji obliki — številčno močna, ovenčana z uspehi dela dn ustvarjanja, skratka, činitelj, s katerim treba računati, tedaj bo drugače umevala njene težnje in nastopanje i vlada d javnost. Pismo iz Rusije. Naš prijatelj iz Rusije Karl Tevžič nam pošilja sledeče pismo, ki ga radi njegove inte-resantnosti priobčujemo, zlasti ker dobro ka-rakterizira kot očividec dejansko stanje v Rusiji. Rostov, 12. julija 1926. Cenjeni urednik! V tem pismu vam hočem malo opisati rusko ženo, kajli potrebno je, da vaš pošteni list osvetli poznanje življenja našega bratskega naroda in njegovih žena, tako, da bo vsaka Slovenka vedela, da je na svetu še država, ki je prva osvobodila ženo podložni-štva moškemu in ji dala enakopravnost. Ruska žena ima pravico glasovanja pri vseh volitvah ter ima tudi pravico biti izvoljena na vsa tista mesta, katera ostalim evropejskim ženam niso dostopna, kakor n. pr. v razne sovjete. Rostovski sovjet pri nas šteje 400 deputatov, med njimi je dvajset odstotkov žen. Žena je pri možitvi popolnoma -svobodna in se more ločiti od moža, kadar se hoče. Mož ji ne sme tega nasilno braniti, kakor je tudi ne sme pretepati. Vse prestopke se kaznuje po posebnem zakonu, ki ga izvršuje specialni komitet »Ženodek, ki brani in ščiti vse žene, ki se zatečejo k njemu. Komitet ima značaj državne oblasti dn obstoji v vsaki občini po vsej Rusiji. Mnogo delavk in delavskih žen je organizovanih. Ustanovljeni so tudi številni »Detdomk, kjer puste .svoje otroke čez dan! »Detdomk so tudi po vaseh; posebej določeni ljudje vzgajajo tam otroke. Vse te ustanove eksistirajo na račun države. Po vseh tovarnah so odprte gostilne, upravljajo jih kooperacije, ki imajo večino trgovine v svojih rokah. V teh gostilnah se ljudje lahko prav po nizkih cenah nasitijo in jim za to ni treba vzdrževati domače kuhinje. J °. so , u , organizirane delavske »pra- čezntje« (pralnice), kjer »ovijejo« (perejo) peulo po nizki ceni. Na ita način .se osvobodi zena vseh gospodinjskih opravil. Sporočiti vam hočem tudi nekaj ruskih novic. Pri nas se je že pričela žetev pšenice in ječmena, M sta prav lepo obrodila. Obrodile so lepo tudi češnje, jagode in marelice, ka- kor tudi murke (kumare). V Gruziji bo sadja za okrog 900.000 pudov. Če ne bo kake večje nesreče, bo tudi trgatev na Krimu in v Kavkaziji izvrstna. V kavkaških gorah 60 našli bakreno rudo, ki vsebuje 25% bakra in 15% srebra. Strokovnjaška komisija je dognala, da je rude nekoliko milijonov pudov. Na Krimu so priletele tudi kobilice, ki so grozile požreti vso pšenico. Odposlanih je bilo takoj 10 zrakoplovov, ki so e plini zadu-Sili ta nadlogo. Na Kavkaz pa so prišli iz kal-miških step hrčki. Tudi tja so bili odposlani specialni odredi, ki so s spuščanjem klora v njihove luknje pomorili to drugo nadlogo ruskega kmeta. V prvi polovici junija je prišlo v rostovsko pristanišče 24 ladij (pomorskih in rečnih) z bremeni 548.937 ton. V tej polovici meseca pa je .iz pristanišča odšlo 19 ladij s 5.195.33 tonami. Ladje prevažajo večinoma žito, zrnje in sol. Prav lepo .sliko je nudila pri nas v Bostonu demonstracija proti angleški vladi, ki je poslala ruski vladi noto glede pomoči ruskih delavcev, ki so poslali 2 milijona rubljev pomoči stavkujočim angleškim rudarjem. Pri tej demonstraciji si je neki duhovnik rostovskega Sabora pred narodom ostrigel svoje dolge lase (znamenje, da se odreka svojemu stanu) in je javno prosil ljudstvo, naj mu oprosti greh, da je tako dolgo »zvijači!: (va-ral) narod. H koncu vam še zatrdim, da nisem nikak komunist. (No, da komunisti tukaj pravilno postopajo, moram pač potrditi.) Jaz sem (trd Slovenec in sem za avtonomijo naše lepe Slovenije, katero so nam Srbi dolžni dati. V drugem pismu pa vam hočem napisati, kako živi ruski vojak. Do svidenja! Tevžič Karel. Pismu je priložena tudi karikatura Bald\vi-na, v pozi mirovnega angelja, ki skriva za svojim hrbtom top, naperjen proti sovjetski Rusiji. Šport. Odlična nogometna tekma za državno prvenstvo. V nedeljo se vrši v Zagrebu najvažnejša tekma v našem nogometnem športu: finale-tekma za državno prvenstvo. V finale sta prišla dosedanji prvak beograjska Jugoslavija in zagrebški Gradjanski. Kako veliko • zanimanje vlada za to tekmo, priča dejstvo, da -so skoraj že vsi sedeži na tribunah razprodani. Tekma se bo vršila na igrišču Con-cordie in ta ukrep je tudi obveljal vzlic temu, da je Gradjanski napravil prošnjo na J. N. S., naj bi se tekma vršila na njegovem igrišču ter še zagrozil, da moštvo ne bo nastopilo, če se -tej prošnji ne ugodi. K sreči so športniki Gradjanskega sami uvideli nesmisel takega postopanja -ter so odstopili od svoje zahteve. Juniorske tekme za pokal S K Ilirije. Na- daljne tekme I. kola se vrše v naslednjem redu: 24. t. m. ob 18. uri 30 minut. Jadran : Mladika — 25. t. m. ob 8. uri 30 min. Mars : Svoboda, Moste — 25. t. m. ob 10. uri Hermes : Triglav. Vse tekme se vrše na prostoru SK Ilirije. Paddock na cilju. Charles Paddock, ne doseženi anierikanski tekač na kratke proge, je v zadnjih letih le redko starta! Prepustil je boj svojim mlajšim tovarišem Hussey, Scholz, Murchison in Borah, sam pa se je posvetil povsem drugem športu. Sedaj vemo tudi vzrok, zakaj se je Charlie umaknil iz športnega tekmovanja. Paddock se je namreč zaročil s filmsko divo Bebe Daniels. Torej ne ravno svetovni rekord, ampak vendarle lep uspeh. Kaznovani svetovni mojster. Francoski svetovni mojster kolesar Grassin absolvira sedaj serijo dirk v Ameriki. Nizozemski kolesarski savez ga je kaznoval z globo 5000 frankov z utemeljitvijo, da ni spolnil startne obveze na amsterdamskem stadionu in s tem oškodoval to podjetje. Nizozemski savez namerava Grassina diskvalificirati, če ne bo starta! v avgustu v Amsterdamu. H. P.: Znanstveno obratovanje in naša industrija. ; oaadevne študije so pokazale, da imajo m-in’ldela ,samega ležeče okoliščine večji ali vinar, j vp!iv na intenzivnost dela. Glavno '» godba?Jnisvetloba> 7-rak, barve, ritem "ar.iL ki so še n,°„-zopet amerikansld tovar-" jeni h Študij ter zafeR13*,1*1' rezultatov onie-Povečavati j„ vr^,aHtranjevati neugod-jote fakt°ne v svojih to3!1 uk(xlno vpli-•ebno zanimiv zgled se naXTj«ah- Not po-neki tajlonziram amerikanski t0vSlede6i: V vrševala dekleta neko jako monoton' s° izvilo, lako da je marsikatera vsled vlad«?*?-praznote obolela. Delo je bjlo lakega znat raja, da mu ni bilo treba slediti z očmi. Oziraje se na lo okoliščino je nakupil ravnatelj tovarne primerno število mačk ter jih udomačil v delavnih prostorih, da bi zabavale, posebno v dobi mladičev, dekleta. Po preteku gotove dobe je vodstvo konstatiralo, da ve je nabava mačk izborno izplačala. velike važnosti je dalje pravilna, f. j. najugodnejša razvrstitev delavnih odmorov. Tu e je našlo, da so najugodnejši večkratni in odmori. Preizkušnje, ki so se izvršile z ergogra om, so pokazale, da potrebuje organizem ki je dospel do polne utrujenosti \ec počitka, kot pa organizem, ki se vsled večkratnega odmora ni popolnoma utrudil Na intenzivnost dela ima vpliv tudi dnevna, tedenska in letna doba. Kar se tiče noči nega dela, se je pokazalo, da ni slabše ko1 dnevno m da je včasih celo boljše, sicer pa v higijemčnem oziru slabše samo zato, ker .stanuje večina ljudi v takih okoliščinah, da sj ne morejo tako dobro odpočiti in prespali i podnevu kot pa ponoči. Od posameznih dni i tedna izkazuje sreda maksimalen efekt so-nf-V1- po,nclel.iek Pa minimalen. Kar se TČe P;;;’162",'-1 .mesecev, so pokazale tozadevne nr m 1® december najugodnejši mesec (n n, ». i opli meseci izkazujejo manjšo intenzivnost. Veliko vlogo igra tudi podnebje. V vročih deželah je maksimum znatno nižji Končno je omeniti še kulturno in inteligenčno stopnjo posameznika. Ljudje višjevret-•nega plemena so povpečno vstrajnejši in bob-ši delavci kot pa oni nižjevrstnih. .Tudi svetovni in življenski nazor igra večkrat svojo vlogo pri izvrševanju opravila. Človek, ki smatra delo le za nekako kazen božjo ter življenje tu na zemlji le za brezpomembni in nevažni intermezzo na poti v ono-“tvansko, pravo večno življenje je prav lahko defu^r k površnosti in malomarnosti pri ljene ™Pdi egoist navadno ne izvršuje stav- na]oge L * vise človeka avatJno Mene ain m,,, kot človek13 -e v ,ei mei’* solidno in vestno ■njem. Od č]nvvi,soko razvitim socijalnim čute-dobička navada ki de*a -*e ra(B plače ali pa iančnosti in so]idnostpr,il6fl?f'ovali vestnos,i’ na' Za zvišanje delnv„š,. „ . važno, da pride pravi l.dnl'ie ze'° sto. Maksimalen efekt se doseže k n poslen človek v enem delokrogu katfrega ima naj večji interes, in največjo sposobnost Človek ni za vse poklice enako .nadarjen in za vsako delo enako sposoben. Vsak človek ima nadarjenost le za gotova udejstvovanja in zanimanje le za omejeno število opravil, včasih tudi samo za enega ali pa celo za nobenega. Pri današnjem obsegu kulture je izključeno, da bi zamogel biti človek univerzalno sposoben in nadarjen. '• Čim ožji je delokrog človeka tem temelji- ! ■tejse je lahko njegovo znanje na dol ičnein po- : lju in tem večjo spretnost, zročnost in sigurnost lahko doseže pri svojem opravilu. Tu je na mestu pravilo: široko obzorje, ozka specializacija. Da se doseže maksimalni efekt debi je potrebno da vrši človek opravilo najvišje vrste za katero je sposoben. Ako izvršuje nižje opravilo kot odgovarja njegovi sposobnosti, pomenijo njegove višje zmožnosti mrtev kapital. Vsako učenje in vežbanje konsutnira večjo ali manjšo množino energije, ki je odvisna od trajanja učne dobe. Ako človek ne izvršuje delo za katero se je izvežbal, pomeni energija, katero je porabil za učenje in vajo, zgubo. Iz tega razloga izvršujejo po Taylorovi metodi vsa pomožna dela za katera ni treba nobenega posebnega vežbanja pomožne sile, ki niso zmožne vršiti kako višjevrstno delo. V svrho določitve ali je človek sposoben za določeno opravilo je treba poznati lastnosti in spretnosti, katere zahteva dotični poklic °.,f. v.eka j11 konstatiratii če ima v poštev prmajajoči človek poklicu primerne lastnosti m sposobnosti in v kakšni meri. S to nalogo trika6*8 n°Va ve<3a’ k‘ 8e 'mem'je psihoteh- Moderna tehnika je pozvala peihologijo z nj nega visoko nad oblaki vsakdanjega živ-ijenja plavajoče sfere doli v nižave, v labora-loi ije m tovarne. Dosedaj so se posluževale pst 'Orogije^ navadilo le psihiatrija, pedagpgi-l;ri ni inalistika. V zadn ji dobi pa se sku-sa opreti tudi proizvajalna tehnika na izsled-f. • , ?Per‘mentalne psihologije za katero sla 1 v, i llaJveč zaslug Techner in Wundt. i sihotehnika tvori ono torišče, kjer se etika ohi atova!na tehnika e konkretno jn ekeperi- j mentalno psihologijo. Strokovnjaki .in speci-jalisti iz najrazličnejših panog so začeli vpo-ra bi,ja ti psihološke zakone, teorije ,in hipoteze v svrho določevanja sposobnosti, nadarjenosti in spretnosti posameznikov za izvrševanje do- ' ločenih poklicev. Začeli so sestavljati razne I objektivne preizkuševalne metode in iznašli že dolgo vrsto, včasih zelo duhovitih tehničnih pripomočkov, priprav in aparatov v to svrho. Velika nemška industrijska podjetja Isot so A. E. G. Krupp, Siemens-Halske, Loewe, Fr.iese, Blohm, Voss itd. so ustanovila posebne moderno urejene šole za vajence, ki se izbirajo na podlagi psihotehničnih metod. Berlinska tramvajska družba je ustanovila velik preizkuševalni zavod za izbiro tramvajskih sprevodnikov, saksonsko železniško ministrstvo pa psihotehnični laboratorij za preizku-Sevanje kandidatov za železniško službo. Podobni zavodi obstojajo tudi v Zedinjenih Državah Amerike. V zadnjem času se je začela uveljavljati psihotehnika, tudi v ameriških in nemških šolah, kjer skuša izpodriniti dosedanjo primi-BvnO' subjektivno ter zato popolnoma nezanesljivo preizkuševalno in klasifikačno postopanje. Izsledki novih objektivnih preizkušenj izvedenih na podlagi raznih modernih psihotehničnih pripomočkov in priprav izpadejo v polovici slučajev popolnoma drugače kot pa pri dosedanji, znanstveno neutemeljeni subjektivni metodi, ki se prakticira v našiti zastarelih šolah. Na delavni efekt pa nima vpliva samo sposobnost za določeno delo, temveč tudi zanimanje za dotično delo in veselje do dotičnega opravita. Kjer ni veselja do dela tam tudi ni pričakovati zadostnih uspehov. Ljudje, ki nimajo mkakega izrazitega zanimanja za gotovo delo, vree svoje opravilo le iz sebičnih, ko-ritarekih motivov. Takim ljudjem je delo neprijetno in se ga po možnosti izogibajo ali pa malomarno izvršujejo, kar se pojavlja v naj-večje meri pri posredovalnih in administrativnih opravilih o katerih je večinoma težko reči, da bi bila zanimiva, (Dalje prih.) Stran 4. NARODNI DNEVNIK, 24. julija 1926. a»i Timi—irni— immammmmmmaMmmBmm iti mbmt—i—asm —> Štev. 163. Dnevne vesti, KVALIFIKACIJA. Na neki sodni razpravi ugotovi zagovornik obtoženca, da nekdo ni dobil nekega službenega meeta po pravici, ker ni za io mesto bsposobljen. Službena pragmatika zahteva, nadaljuje zagovornik, popolno pravniško izobrazbo z vsemi državnimi izpiti, teh pa oseba, ki je indirektno predmet razprave, nima. Zagovorniku ugovarja njegov nasprotnik z ugotovitvijo, da ima oseba, ki je indirektno predmet razprave, 15 let solicitatorske prakse... Kako je že odgovoril star g rani čare ki kapetan? Kapetanu, ki je bil na vrsti za majorja, eo poslali polo e pozivom, naj na določeno mesto zapiše, kakšne šole ima. In hrabri graničar je zapisal: Sehvvimmsehiule in OLočac! — Protestna shod zagrebških državnih nameščencev. Na iniciativo Saveza javnih nameščencev in Udruženja nacionalnih železničarjev se je vršilo predvčerajšnjim popoldne v Zagrebu veliko protestno zborovanje javnih nameščencev zoper nameravano znižanje draginjskih doklad. Na zborovanju je bila soglasno sprejeta resolucija, s katero državni nameščenci proti vsakemu znižanju prejemkov najodločneje protestirajo ter zahtevajo nasprotno, da se jim nemudoma izplačajo zaostanki in razlike med prejemki po starem in po novem zakonu, ki jim jih dolguje država že tri leta. — Rumuuski novinarji v Jugoslaviji. Prihodnji mesec prispe v Jugoslavijo večja skupina rumunskih novinarjev. Izletniki si ogledajo Beograd, Zagreb, Ljubljano in Bled. — Češkoslovaški oficirji na študijskem potovanju v Jugoslaviji. V pondeljek prispe v Beograd 70 češkoslovaških oficirjev, ki pridejo proučevat na terenu strategične kraje južne Srbije — Obrtno-industrijskj muzej v Splitu. Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo srednji tehnični šoli v Splitu subvencijo v znesku 50.000 Din v svrho ureditve stalnega obrtno-industrijskega muzeja na zavodu. — Zdravstveni pregled parnikov. Prometno ministrstvo je odobrilo kredit 100.000 Din za izplačilo rednega honorarja zdravnikom za zdravstveni pregled naših ladij. — Spalni vozovi so se uvedli na brzovlakih proge Brod—(Sarajevo—Dubrovnik, oziroma Zelenika. Do spalnega prostora ima pravko vsak potnik I. razreda — seveda, & je prostor na razpolago. Za spalni prostor se plača od Broda do Sarajeva kakor tudi od Sarajeva do Dubrovnika po 50 Din. — »Deutsche Allgemeine Zeitung« je zopet dovoljena. — Mednarodni dijaški kongres se otvori jutri Sremskih Karlovcih. Samo iz Amerike ee je napovedalo nad 50 udeležencev. — UJU za poplavljence. Izvršilni odbor U.IU je izročil »Rdečemu križu prispevek za poplavljence v znesku 10.000 Din. Obenem je pozval izvršilni odbor UJU vse svoje organizacije in člane, da podpirajo po svojih močeh akcijo za zbiranje prispevkov za poplavljence. — Iz visokošolske službe. Za profesorja na tehniški fakulteti ljubljanske univerze je imenovan Teodor Grudinski. — Promocija. iZa dr. med. je bila promovirana na graški univerzi Albina Roanian iz Ljubljane. Prijave za izpraznjena učna mesta na meščanskih šolah mariborske oblasti za šolsko leto 1926/27. V začetku šolskega leta 1926/27 bo izpraznjenih več mest na meščanskih šolah mariborske oblasti. Učitelji osnovnih šol, ki žele vstopiti v učiteljsko službo iz osnovnih na meščanske šole, naj vpošlfejo nekolkovane prijave po uradni poti (potom šolskega upravitelja, ki v pošlje prijavo sre-skemu poglavarju) do 10. avgusta 1926 velikemu županu mariborske oblasti (prosvetni oddelek) v Mariboru. V prijavi je navesti: datum in uspeh zrelostnega izpita, datum in uspeh usposobljenost nega izpita ter skupino predmetov, za katero se prosilec zanima. .— Prodaja dr. Turnerjevega posestva v Krčevini p>ri Mariboru. Dne 80. julija t. 1. se bode prodalo na javni dražbi posestvo pokojnega dr. Pavla Turnerja z vsemi poslopji in pritiklinami. Posestvo, ki ga je pokojnik v »svoji oporoki določil za ustanovo absolvi-ranim slovenskim pravnikom, sestoji iz visoke pritlične hiše, 4 gospodarskih poslopij, vzorno urejenega vinograda in sadnega vrta ter leži v neposredni bližini mesta Maribora pod Kalvarijo tik vinarske šole. Med pritiklinami se nahaja popolna kletna, sobna oprema, gospodarska oprema in orodje, čebelnjak, stiskalnica itd. Posestvo je bilo cenjeno na 811.000 Din ter znaša izklicna cena 575 tisoč dinarjev. Pri dražbi je položiti 10% izklicne cene kot varščino. Zdražitelj imora tekom 8 dni po potrditvi dražbe položiti v roke sodnega komisarja, notarja dr. Frana Firbasa v Mariboru polovico kupnine, ostanek pa tekom nadaljnega meseca. Podrobna pojasnila daje notar dr. Firbas. — Pobijanje tihotapska pri Zadru. V zadrski okolici se finančnim kontrolnim organom kljub vsem naporom doslej še ni posrečilo zatreti tihotapstva. Tihotapci so namreč zelo dobro organizirani. Nedavno jih je finančna kontrola presenetila na nekem skritem kraju. Ker jim beg ni dopuščal časa, so pustili v naglici na prostoru več svojih stvari, med katerimi je našla policija pozneje več revolverjev in karabink, vrhu tega pa kompleten vojni telefon. Vsled tega je odredilo sedaj finančno ministrstvo, da se zvežejo v omenjenih krajih vsi finančni oddelki med seboj s telefonom. Dela izvrši ministrstvo pošte in brzojava že tekom letošnjega leta. — General Oajdu — »in Srbkinje? Zemljo-radniški poslanec MosUovljevid jo objavil te dni zanimive podatke o Češkoslovaškem generalu Gajdi, o katerem se zdaj toliko piše. Moekovtjevič pripoveduje, da iGajdi m ime Rudolf, temveč Radovan ter da je njegova mati Srbkinja iz Boke Kotorske. Vsiopil je v srbsko armado ter korakal ž njo preko Albanije. Leta 1916 se je podal z neko srbsko vojaško misijo v Rusijo. Pozneje se je udejstvoval kot pomožni zdravnik pri jugosloveii-ski dobrovoljski legiji v Dobrudži. Še pozneje je vstopil v češkoslovaško dobrovoljsko legijo ter postal poveljnik znanega češkoslovaškega 7. polka, ki je igral, kot znano, pri češkoslovaškem preobratu v Četjabinsku veliko vlogo v bojih zoper boljševike. Postal je kmalu divizijski poveljnik in nato poveljnik na vzhodni fronti, kjer je porazil boljševike ter osvobodil železniško progo v Vladivostok. Vsled nekega konflikta s češkoslovaško upravo je vstopil nato v rusko službo ter postal komandant zapadne fronte proti bojševikom. Predrl je boljševiško fronto ter prišel tako •v stik z rusko-angleškimi četami, ki so prišle iz Arhangelskega. Po nekem konfliktu s poveljnikom ruske bele armade, admiralom Kolčakom, je izstopil iz ruske armade ter prestopil pojiolnoma v češkoslovaško službo. — ^Detavsko-kmečki list« obsojen. Novomeško sodišče je te dni obsodilo glavnega urednika 1 >elavsko-kmečkega lista-. Alberta Illebca na denarno kazen 500 Din, ker je nekoč napisal, da se sodnija in policija ne držita lastnih zakonov. Illebca je zastopal dr. Tuma. — Potres. Predvčerajšnjim so čutili v Novem Sadu rahel potresni .simek, nekoliko pozneje pa dva močnejša. — Katastrofalen vročinski val v Ameriki. Iz Čikage poročajo, da je zahtevala šilna vročina tam že 25 smrtnih žrtev. — Samomor radi poplave. V Orlovcih pri Prijedoru so našli te dni posestnika Mila Tri-narca v gozdu obešenega. Trinarac je že dalje časa pripovedoval, da se namerava obesiti. Kot vzrok je navajal poplave, češ da bodo poplave vse uničile, tako da on in njegova rodbina ne bodo imeli kaj jesti. — Železniška nesreča na Koroškem. Osebni vlak, .ki je imel priti dne 20. t. m. ob pol 18. v Wolfsberg na Koroškem se je zaletel pri postaji Frautschack-Fertrand v veliko na tračnicah ležečo skalo. Pri tem je skočil stroj s tira, se odtrgal in padel v vodo, ki teče ob progi. Strojevodja je bil lahko poškodovan, docim so ostali potniki vsi nepoškodovani, pač pa jih je dobilo več živčni choc. — Krvavo »žegnanje«. V Brdu blicu Karlovca so imeli te dni »žegnanje«. Pobožno so molili možakarji v cerkvi, milo gledali čudodelno majko božjo, ki drži na eni roki Je-zuščka na drugi pa škapulirje in marsikateri od pobožnih mož je vzel škapulir, vrgel svoj obolus v puščico ter si obesil škapulir okoli vratu. Po službi božji je gospod župnik svoje ovčice blagoslovil, nakar so krenile v prvo gostilno na rakijo. Kmalu so bili možje pijani kot čepi. V pijanosti je treščil Miko Turi-bat (anan pretepač — nomen e srt omen) liter žganja e steklenico vred na tla. Gosli lničar ga je pozva 1. ter ga ubil. Mati je bila obdolžena, da je svojega sina k zločinu nagovorila. Obravnava je ugotovila, da matere ne zadene nobena krivda. Bila je oproščena, dočini je bil njen sin obsojen na dve leti zapora. — Pozoren žepar. Pred par dnevi je bil med vožnjo iz Novega Sada v Beograd okraden neki uradnik okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Novem Sadu. Neznan ze par mu je ugrabil listnico z vsebino 60 1 m-Uradnik zadeve niti prijavil ni. Na svoje veliko začudenje je dobil te dni svojo listnico in dokumente, ki so se v njej nahajali po pošti nazaj. Žepar je obdržal samo denar. — Poneverba pri pošti. Kot poročajmo ra Niša, je bil te dni aretiran upravnik poslu0' brzojavnega urada v Blacu (topliško okrožje) Dušan Devečerski, ker je ugotovila nenadna 9kontracija njegove blagajne primanjkljaj 128.871 Din. Devečerski taji, trdi, da gre za računsko pomoto in zahteva, da skontrira blagajno posebna komisija glavne kontrole. — kačaki plenijo v bližini Prizrena. Te dni so ugrabili kačaki pri »Zlem potoku« 8 konj. Po izvršenem ropu so jo odkurili hitro nazaj čez mejo. — Zanesljiv poveljnik straže. Pred vojaškim sodiščem v Skoplju je stal te dni kaplar 3 pp. Stevan Borčič. Obtoženec je bil dne 5. marca t. 1. poveljnik straže pri nekem tunelu. Nenadoma pa mu je prišlo na misel in odšel je z vsemi svojimi vojaki v vas, kjer ie pil v ‘fružbi deklet ves dan in vso noč. Ko so se zjutraj vračali, so streljali vo-i iki »olobe ter porabili pri tem vso munici-jo. Kaplar Borčič se bo pokoril za to 4 mesece in 20 dni v zaporu. • — Okraden pijanec. Te-dni sp prinesli otroci na beograjsko policijo suknjo, v kateie e pili so se nahajali dokumenti, glaseči se na ime peka Zarije Janiča iz Kičeva. Policija je izprva mislila, da gre za umor. Čez par ur je bila stvar pojasnjena. Detektivi so našli peka nedaleč od kraja, kjer so našli otroci njegovo suknjo, spečega. Ko so ga zbudili, je izpovedal, da se ga je prejšnji večer nekoliko preveč navlekel. Popolnoma pijanega so ga napadli neki neznanci, ki so mu slekli suknjo, nato pa pobegnili. Ker je manjkal v žepu ves denar v znesku 600 D,in, so ga neznani lopovi očividno ukradli, nakar so vrgli suknjo proč, da bi jih ne izdala. — Državno zdravilišče na Golniku (za pljučne bolezni) je odprto vse leto. Zdravilišče je novo zgrajeno, ima lepe, zelo zračne higijenske sobe z 1—6 posteljami, izvrstno pitno vodo iz lastnega vodovoda in lastno električno razsvetljavo. Okolica je slikovita, podnebje prav milo subalpinsko, radi širnih smrekovih in jelovih gozdov zrak zelo čist in zdrav. Zdravljenje se vrši po najmodernejših principih, hrana izvrstna in obilna (do 400 kalorij). Sprejemajo se moški in ženski bolniki z začetno tuberkulozo. Prospekti se dobivajo v zdravilišču na Golniku in pri oddelku Z'i stcialno politiko v Ljubljani. — Zlatnik v Zlatorog - terpentinovem milu so našli: Ana Vidič, Poljšice p. Podnart, Ana Zaman, Vas Grintovec p. žužemperk, Anica Hafner, Glince 10., p. št. Vid, Ana Gombec, Cankova, Ana Hernet, Maribor, Ana Čolnar, Cikava pri Novem mestu, Ana Burger, Polica pri Višnji gori, Ana Kramer, Ka-peie 5, Brežice ob Savi, Antonija Golubičicič, Zagreb Černomerec 47a, Marijana Sintiča, Si-sak, Justina Turk, Karlovac, Antonija Pon-garayter, Ravna gora, Neža štanfel, Lokve p. Delnice. — Pri znojenju nog in potenju najboljše sredstvo Sanoform. Učinkuje sigurno in odstranjuje neprijeten duh. Izdeluje ga Che-motečhna Ljubljana, Mestni trg 10; dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Ljubljana. — Novo kopališče v Ljubljani. V novi palači Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti 20 se nahajajo v podpritličju najmoderneje urejene pršue, .kad-ne, parne in kopeli v vročem zraku tei \ -e medicinalne kopeli v zvezi z elekt.ro- in me-hanOterapijo. Od medicinalnih vodnih naprav so na razpolago: ovitki, otiranje, polkopeli, vse vrste zdravilnih pril, električne in svetlobne kopeli, ogljenokisle, žveplene, smreč-ne kopeli, fango ovitki ild. V kopališču je nastavljen tudi zdravnik, ki je specijalist za medicinalne kopeli. Vse omenjene kopeli so dostopne vsakomur proti zelo nizko odmerjenim vstopnicam. Kadne in pršne kopeli bodo začele obratovati v torek dne 27. t. trn, parne kopeli in kopeli v vročem zraku pa obenem ■L otvoritvijo medicinalnih kopeli v drugi po-lovici prihodnjega meseca. Kopališče bo odprto ob delavnikih — razen ponedeljka — od 8. do pol 19. ure, ob praznikih in nedeljah pa od 8. do 12. ure in sicer za. žemske ob sredah in petkih, ostale dni pa za moške, v stopnice je dobiti v pisarni ambulatorija v pritličju, kjer se izdajajo tudi abonentske vstopnice po znižani ceni. ’ Otvoritev novega moderno urejenega in vsem higijenskim zahtevani ustrezajočega kopališča je zlasti za Ljubljano velikega pomena, ker je bilo v tem pogledu doslej prav malo storjenega. 1— 25-letnica ljubljanske cestne električne železnice. Letos preteče 25 let, odkar je začela obratovati ljublj. cestna elktncna ze-lznica. Za Ljubljano gotovo lep in časten ju-bilei. Uslužbenci proslave ta jubilej s posco-no proslavo, ki se vrši v soboto in nedeljo to je 31. julija in 1, avgusta 1926. Na predvečer jubileja se vrši ob pol 22. uri zvečer izpred remize mirozov celokupne železnicai-ske godbe društva >Sloga* na glavni kolodvor. Ob Ž2. se vrši nato pozdravni večer v hotelu Miklič poleg glavnega kolodvora. Kol gostje so prijavljeni delegatje iz Beograda, Sarajeva, Zagreba, Subotice in iz vseh drugih krajev kjer obratujejo cestne elektične železnice Pri pozdravnem večeru svira »Sloga«, udeleži' se ga zastopniki družbe, občine m raznih oblasti. Drugi dan, 1. avgusta se vrs. i , v mestni zbornici kongres ju- goslov. cesmo električnih železničarjev. Ob 16 uri popoldne pa ljudska veselica v vseh prostorih hotela Miklič z bogatim sporedom, predvsem pa bogat srečolov, kajti prijatelji naših železničarjev so velikodušno poklonili toliko darov, da skoro nihče ne bo odšel praznih rok. Pri veselici sodeluje »Slogam, pevski zbor uslužbencev, tako da bo za zabavo vsestransko poskrbljeno. Vstopnina je samo 5 Din, da se omogoči vsem slojem bele Ljubljane udeležbo. Tudi vreme ne bo vplivalo, kajti tudi za ta slučaj je poskrbel prireditveni odbor za streho. Ljubljana se pripravlja, da dostojno proslavi ta redek jubilej. bi. julij iu 1. avgust naj ostane rezervirana za liublj. cestno električne železničarje. — Odbor cest. žel. 1— Promenadni koncert »Sloge« v Zvezdi se 'vrši danes zvečer ob 8. uri pod vodstvom kapelnika g. Bučarja. Spored: 1. Začetna koračnica. 2. Offenbach: Bark a rola iz opere »Hoffmanove pripovedke«. 3. Rossini: Uvei-tura iz opere »Tancred«. 4. Parma: Inier-tnezzo iz opere »Ksenija«. 5. Smetana: Velika fantazija iz opere »Prodana nevesta«. 6. Zajc ■ Duet in finale iz opere »Nikola Šubic zrinjski , 7. Zaključna koračnica. A,,i,.,«Wv, 1- 0(1 mojstra pobegnil. Kan^ moj. mizarski vajenec se je naveličal _ st ra in pobegnil proti Gorenjf; ^ s)a 1 — Policijska kronika. . uničenja i ve aretaciji in sicer ena j slikarju 1 šem cenj. Listu z dne 21. 7. pod nasl. »Hišni prepir«, prosim, da priobčite resnici na ljubo sledeči popravek: Ni res, da je hišnik s Karlovške ceste udaril neko vročekrvno žensko po roki, kajti dotična ženska je radi dolge bolezni in težke operacije postala malo in , slabokrvna ter je bila po svojem poklicu kot 11 letna boln. sestra, marsikomu na Karlovški cesti v pomoč, bodisi v zdravstvenem, bodisi tudi v materijelnem oziru. Res pa je, da jo je hišnik zagrabil za levo roko ter jo tresel tako močno, da je isto noč dobila 3-krat hude živčne napade ter se ji še danes poznajo krvave podplutbe vseh petih prstov. Tudi ni res, da sem ga jaz kot mož (čeravno bi ne bilo nič čudnega) udaril s palico po glavi. Res pa je, da sem šel .vprašat hišnika za vzroli dejanskega napada, radi česar je hotel hišnik tudi mene dejansko napasti. Fr. Koler.« g Pripominjamo, da je posnel prvo vest naš poročevalec po policijskem poročilu. Sicer bo pa izpregovorilo o zadevi zadnjo besedo itak 3 sodišče, ker je vložena ovadba. Maribor. m— Iz Avstrije so se te dni vrnili absoi- j venti trgovske šole v Mariboru, ki so pod i vodstvom svojih profesorjev napravili 9diiev- j no poučno potovanje v Avstrijo. Ogledali so j se: Biihlerovo jeklarno v Kapfenbergu, indu- J sirijska podjetja muzeje, razne trgovskej| firme in več humanitarnih in socijalnih nn-W prav dunajske občine. Mestni šolski svet du- • najski jim je šel prav na roko. Za nočni od- J počitek jih je nastanil proti malemu plačilu v dijaškem šolskem prenočišču »Schiilerher- j berge«. m— Imenovan je za stalnega upravnika | Narodnega gledališča v Mariboru dosedanji | začasni upravnik Radovan Brenčič. m— Nov odvetnik. S 1. avgustom otvori v Mariboru svojo odvetniško pisarno g. dr. Avgust Reisman. m— Poročil se bo v nedeljo 25. t. m. v Mariboru art. podpolkovnik čedomir li. Lop-čalič z gdč. M. Jagodič iz Zg. Poljskave. m— Druga smrtna nesreča pri Mestnem električnem podjetju v Mariboru^ Nedavno je bil pri delu ubit Jieki mladenič v četrtek^ zjutraj pa 45 letni družinski oče Robert Pirkovič, ki je bil zaposlen pri Mestnem elekirič-/ nem podjetju kot pomožni delavec. Padel je. pri izvrševanju svoje službe iz višine III. nadstropja na kameniti tlak ter obležal na mestu mrtev. im— Vpisovanje v obrtno nadaljevalno šolo za leto 1926/27 se začne dne 1. avgusta in traja do 15. septembra. Vpisovanje se vrši na Mestnem magistratu dnevno od 10.—13. ure. Mesečno mora plačati vsak vajenec 15 (Din kot šolnino. K prijavi je prinesti seboj : zadnje šolsko izpričevalo, pri novih vajencih odpustnico. m— Tihotapstvo na severni meji še vedno cvete. Tako so nedavno finančni organi zasačili večjo tihotapsko družbo in ji odvzeli nad 60 kg aaharma in 28.000 komadov cigaretnega papirja. m— Na bolniški postelji se poročil. Čevljarski mojster G, je živel dalje časa skupaj s , svojo gospodinjo, ki mu je bila skoro prava | soproga. Čutil se je zadnje čase zelo slabega ^ in da zavaruje svojo zvesto gospodinjo pred | morebitno katastrofo, je poklical k sebi duhovnika, ki je oba poročil na bolniški postelji, na kar se je soprog odpeljal v Rogaško Slatino na zdravljenje. Mladima zakoncema obilo sreče! m— Tatvina v Jezdarski ulici. Mesarskemu pomočniku Francu Lešniku je bilo ukradeno ,iz hleva v Jezdarski ulici več obleke, 1 par črnih čevljev in klobuk v vrednosti 1750 Din. Tatvino je izvršil neki sumljiv in-dividuj, ki se najbrž postavlja sedaj s srač- jim periem. v. , , m— Poskus samomora. V noci od torka na sredo je Pod mostom okoli polu 3. ure zjunai skočila v namenu se usmrtiti iz prvega i m visokega nadstropja ga. A. Kot vzroki se navajajo družinski prepiri. Ga. A. se je pri skoku težko poškodovala. IZ ZGODOVINE ITALIJANSKE IREDENTE. :>Picollo della Sera« od pretekle sobote je prinesel po .sResto del Carlino«. zanimiv članek o novem pogovoru, ki ga je imel zdravnik Fabrovich kot zastopnik tedanjih italijanskih liredentovcev iz Goriškega z marki-jem di San Giulano pred 25 leti, ko je, kakor pravi »Piccollo«, naval .slovenskega mor-ja 'bil največji po vsej Julijski krajini in ko je prišel v Trst pri volitvah pred kratkim umrli voditelj tržaških Italijanov Atilio Hor-tis v ožjo volitev v mestu samem z dr. Otokarjem livharem, sedanjim jugoslovanskim poslanikom. Članek je objavil senator Leiciu (pura sangue). Glavni izvlečki tega odstavka se glasijo: .. „Pred 25 leti je bila vsa Furlanija v velikem vrvenju radi odmeva dogodkov onstran Idrije. V Trstu se je bil gigantski boj med Italijani in Slovani in v peta kuriji, kjer so se zbrale ljudske sile, je ostal znani Aitlio Horiis v ožji valitvi s Slovencem Rybarem r uli ^1000 gjasov, ki jih je dobil socijalist 'Učekar Pri končnih volitvah je sicer zma- 1 jiortis, toda razlika v številu glasov je bila le nazuatna 'in iz tega se je porajala skrb bodočnost. V onih letih je bil položaj za nas ,oJtežnk. Trstu, kolikor na Goriškem slcr^j?mestja v Slovanski klini so prodirali ‘^kratkim ne- ITlPiStn anmn l/i hiln (jo 'Pr M.• dve aretaciji in sicer ena - ___ SUkarju T druga radi neplačane ■ bnrve v vrednosti Je Mlekarici Erklavc je neznanec uuiu pivu.*- 1>red KrrtllVlill IH mesta sama, ki eo bila do in najboljSi dotakljive trdnjave groženj v skrbeh patnijotje so bili ^ da jih uetavij0. Pred in so iskali sreasi , j „„ i.>io i „ ie bilo treba denarja, da se sezidajo | ioie? da se nakupijo hiše in da se postavijo ■ vediii Italijani na mesta Slovencev, roda 122"Din. - M«e“""leuom"v skupni v^ od kod bi lahko dobili ta sredstva? Na po-Policija je zabeležila 1 ne- , ^‘Sm^f^di iSnjih prepirov, m svojega političnega delovanja je bilo ne- nosti 00 Dh • . dveh mladih oseb. — Pes ■ Im^znil 8- Šebenika. — Policija je zabe-fin? 1 prestopek obrtnega reda in 10 prestopkov cestno policijskega reda. ' — Popravek Prejeli smo m lojalno priobčujemo Z ozirom na notico priobčeno v Va- Štev. 163. NARODNI DNEVNIK, 24. julija 1926. Stran 5. se je morda že zgodilo, da je radi indiskre-cije v visokih krogih dobilo avstrijsko poslaništvo direkten dokaz o podporah, ki jih je 'svoječasno dala italijanska vlada ireden-tom. Bila je res »Dante Alighieri« .in veliko je delala, pametno in previdno, ampak za marsikoga je tajnost, s kakimi pičlimi sredstvi je razpolagala, kako težka in sterilna je bila njena propaganda v onih tako težkih časih. Tedaj se je pojavil v Vidmu markeze di San Gi.uliano... Bivši minister, ki sem ga spoznal nekaj let prej v Rimu, mi je opisal svoje potovanje, ki ga je napravil po večini inoognito po Albaniji, Črni gori in Dalma-mi *e 0I?enil marsikatero beležko, ki mnoa(>krat!ntrU po P°g°wrih z voditelji in ljudmi in,kmeti P° pogovorih e PriProstinu i > o d a' kd (T z * *G o rišken^* * zadovol^n’. da,am“ naših mijni . & potrebna pojasnila o bi bila ta ran Idrije, toda želel je, da kakor n« eka S1cer dobro informirana, m-in iriri? ®aa lzmed v»liltiih osebnosti... vieha frf P3dla lla travnika Fabbro-Krmina, ki je bil rodom Dalmati-X ? i1110?11* vprašanjih je bivši minister prasal Fabbrovicha, ali misli, da bodo Ita-hjani lahko še štiri ali pet let ohranili postojanke, ne da bi izgubili tal, na kar je Fabbrovich odgovoril v pozitivnem smislu. Ali je mislil markiz, da postane v onem ea-1U ?'0f'.et zunanji minister in da doseže od Atrije zagotovila, da bo bolje postopala z Italijani, ki so ji bili podvrženi, kakor je to pozneje skušal doseči minister Tittoni v svojem pogovoru z grofom Aerentalom • 1910? je mislil na kako večje gibanje? Naravna 'ezerviranost velikega italijanskega diplomata ni e sili do tega, da smatram prvo za Dot,j verjetno; razume se pa, da so te besede zadostovale, da spravijo kvišku naša srca. POPLAVE. Situacija se je poslabšala. Donava zopet |^a. Pri Passau-u je narasla za 23 cm, pri sava'skU za A7, pri Vukovaru celo za 34. žal nivoja' P°ysodi pada. Pri Sisku se je zni- V četrtek* cm' vsnj državi mLi ujale’ kot smo Porc>žali’ P° varu sn v^!?.pet hude nevihte. - Pri Vuko- Poplava. 400 hiffi^fi Nastala ie šene Pa Je.Pod vodo, 4 hise so poru- vasi sn 7 (v,ozl-i° čolni. Kmetje okoliških so iih r... apuV , Sv°je domove, nastanili ma — .vuvuih krajih deloma v šolah, delo-.... -P Pf1 vatnih hišah. 'Poplava je nastala v 1 ' i vrsti baje vsled tega, ker so porušili nasip. Kogojevo-Vajska, da so izenačili nivo Do-uave z nivojem v novem bazenu. Pri Pa.lan-ki je prodrla Donava v razdalje 3 km nasip ter poplavila nanovo 12.000 juter. Najbolj prizadeti sta vasi Plavna in Bačka Novo selo. V Plavni stoji voda 12 metrov visoko. Poplavljeno ozemlje meri okrog 40.000 juter. Posejano je bilo s pšenico in koruzo. Voda e^&TIooo vojaUnv’15' y Bačkem Novem selu Pa tako ^« ^4« To In ono. »SPANJE. Ako trpite na glavobolih, prebavnih težko-čah, pogostih prehladih ali utrujenosti, tedaj se vprašajte enostavno: »Ali si privoščim redno vsak dan po osem ur spanja?« Zadostno spanje je namreč izredne važnosti za naše zdravje. Spimo, da se odpočijemo, in ravno tekom spanja se telesne tkanine ob-1 navijajo in popravljajo od obrabijenja po dneva. , Telo je sestavljeno iz nestevila stanic. Sku-' pine stanic tvorijo telesne tkanine in organe, j Staniče in tkanine se neprestano obrabljajo ' in, ko so popolnoma izrabljene in uničene, jih ' obtok krvi izganja iz telesa skozi kožo, pljuča j ali druge izločilne organe. Vsaka misel in I vsaka kretnja prispeva k obrabi teh stanic. j čim težje je delo, bodisi duševno ali telesno, tem bolj se potrošnjo le slanice in kri postaja tembolj natovorjena s strupenimi odpadki obrabljenih stanic. Da živimo nadalje, se mo-, rajo te degenerirane stanice popraviti ali nadomestiti z novimi. Hrana, ki jo jemo, in zrak, ki ga dihamo, izvršujeta del teh restavracij. Ali večinoma se popravljanje vrši tekom spanja in, kar smo tekom dneva potrošili na sili in energiji, se tedaj nadomešča. Telo mora izvršiti tekom spanja mnogo potrebnega dela in zato mu moramo privoščiti zadosti časa, da to delo izvrši. Ako mu ne damo zadosti časa, restavriranje ne more biti popolno. Posledica je utrujenost — ki prinaša s seboj zmanjšano energijo in odporno silo — in če je odpornost pomanjkljiva, smo najbolj pristopni boleznim. Število ur, potrebnih za spanje, je sicer nekoliko različno pri poedincih, ali v glavnem se lahko reče, da je potrebno najmanj osem ur spanja. Ali dajete svojemu telesu zadosti časa na razpolago, da izvrši svoj posel obnove in poprave? Ako ne, tedaj morajo nastopiti neugodne posledice. Znaki, da vam preti nevarnost, so glavoboli, slabo prebavanje, zaprtje in večno čustvo utrujenosti. Ako ste spali zadosti, se zbudite osveženi in jaki. Toda, če se zbudite z občutkom utrujenosti in nezadovoljnosti, je znak, da niste spali zadosti in treba ta primanjkljaj nadomestiti takoj. Pojdite ta dan bolj rano spat in vstanite, ko se občutite zadovoljne in sveže. Za dobro spanje je najboljša dobro prezračena soba, polno la liki h toplih odej in odprta okna. Skozi odprta okna izginejo iz spalnice sirupi, ki jih telo izločuje, istočasno omogo-čujejo odprta okna pristop svežega zraka s svojo zalogo kisika, potrebnega za kri. Kadar ne morete zaspati naravnim potom, marveč morate takorekoč privabljati spanje, vam pomaga včasih čudovito topla kopel pred spanjem ali hiter sprehod na prostem. Cesto je iudi dobro, če se zavžije pred spanjem kako lahko jed, kajti prazen želodec je dostikrat vzrok pomanjkanju spanja. Ali hrana ob takem času mora biti enostavna in lahko prebavljiva, kot n. pr. kozarec gorkega mleka, čaša čokolade ali kakao z enim ali dvema prepečencema. Razburjajoča knjiga ali igra, preveliko kajenja ali kave ali pretežka jed, zavžita tik pred spalnim časom je dostikrat vzrok, da ne moremo zaspati. Dajte torej telesu priliko, da se v spanju odpočije in restavrira. Vaša nagrada bo boljše zdravje, večja odpornost in večja sposobnost. Slike našili dni. Franz Blei je priobčil v »Prager Tagblattu« sledeče fine glose, ki sicer za naše kraje čisto ne veljajo, a ne po naši krivdi. Gledališkega ravnatelja R. vpraša prijatelj, če se ne boji, da ga pusti kak njegov upnik na cesti aretirati. »Ne,« odvrne II., 1* a i fr ( promenadne, bele in barvaste, ^ ovratnike vseh vrst in fason, pentlje, samoveznice, žepne robce, nogavice v raznih barvah za gospode in dame, naramnice, toaletne - - potrebščine, svilene trakove, šipke in vezenino. - -Nizke cene. — Velika izbira samo pri JOSIP PETELINC-U LJUBLJANA v bUsu Prešernovega spomenika ob vodi » •ker to je čisto izključeno. Jaz se vozim v avtomobilu, moji upniki pa hodijo vsi peš. : ■¥ Nasvet umirajočega barona K6nigswartera svojemu sinu: »In potem bodi ljubezniv... ker to nič ne velja.« (Zelo neaktualna glosa za naše korenjake.) * Mož: »Kje si bila tako pozno? Žena: »Pri ljubčku.« « Mož: »Nikar si na to nič ne domišljuj,-* Ona: »Nikdar vam ne podarim svojega srca.« On: »Tako visoko moje želje sploh ne lete.c MODNO PISMO. Današnja »velika moda« je cape! ,Ko je bila izdana v začetku sezone ta parola s centra mode iz Pariza, ni pri nas pač nihče pričakoval, da si bo pridobila ta moda v tako kratkem času tako veliko popularnost! In vendar je prišlo tako! Cape se je priljubil damam skoraj bolj kot kostum, ki mu je vse proro-kovalo triumfalno zmago. Najsi misli kdo o tej modi kar hoče — kritični opazovalec mora priznati, da se cape ne poda vsaki dami, ker ga je treba znati nositi — ignorirati te mode ne more noben vesten kronist. Ta moda je postala zelo nmogostranska, tako mno-goetranska, kot cilji, za katere je zamišljena. Dopoldne vlada kratki cape, pelerinica, ki je tako mično dopolnilo k jumper oblekici. Gracioznost teh malih ogrinjal se izborno poda k našim podjetnim športnim oblekam. Ta ogri-njalca se podajo pravzaprav vsaki dami, celo močnejšim. Okroglo prikrojena iz volnenega blaga so prav tako mična kot plisirane iz lahkega kina ali pa georgette crčpa. Bolj nevaren je cape plašč, ki manjšim damam nikdar dobro, ne pristoja, ki pa pristoja slokim postavam vedno izborno. Cesto je izdelan tako, da se cape lahko odvzame. To je praktičen izhod, ki ga bo pozdravila večina dam z veseljem. Čim bolj se bliža večer, tem daljši postaja cape. Popoldan je dolg pogosto že tri četrt ali pa sega celo do roba obleke. Tedaj pa stavi na damo velike zahteve, zakaj dolgo ogrinjalo učinkuje samo tedaj dekorativno in chie, če se ga pravilno nosi. Isto velja glede večernega cape-a. Pariz favorizira iz panne ali brokata izdelanega. Često je podložen s toplo kožuhovino, kajti kožuhovine želi danes dama po leti prav tako kot po zimi. Poletna kožuhovina, s kožuhovino podložen ali pa obrobljen cape plašč si vidi v elegantnih kopališčih pravtako pogosto, kot mali cape iz blaga in moderni cape plašč sam v skromnejših kopališčih. Cape je pač danes »velika moda . Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, petek, 23. julija 1926. dm.To, r“V "*•' BORZE. Beograd, 23. julija. London ovr, »flA 129-131, Newyork 56 57 v^T275,50' 82 50-183, Praga 167 70-RW^i?®’ MUaa do 800.50, Berlin 1349-11ivn 1,^’ Ulfi 8t>° d<> 798, Bukarešta do 1096.25. “O-00 iih, Curih 1095.75 icotmic’ Rdija. Beograd 9.11, Berlin fcffld 7*^rk ;5iC-625’ Roodon 25.12125, pešta Srn Ifi, Praga 153°’ Budimpešta 0.007230, Bukarešta 2.35, Sofija 3.7125 Varšava 56.75 (nominalno), Dunaj 73.0375. Večerni žunom in cape iz svile, kombinirane z bar-ovratnikom ,iz kožuhovine. 1 j I 132 J*ok London: MorsRi vrag. iiee-/ m„i-u?j>fareyv' je ihtela, »kdaj bo vsega tega ko- Skioniia j© giav*®*18’ tako utrujena.« stavo je pretresale^ihteif- mote rame, njeilO šibko po-pero, tako sloka, tako eWjZ moJDi rekah je bila kot nje zapustile,« sem si misli*’ 0<7' so jo uavsezad-njene pomoči?« ’ >K»j morem jaz brez Vendar sem jo pomiril in potoiažil. moči in se duševno opomogla tako hitro’ wjala je vse » navadi telesno. ’ ° se ie po- »Sram me mora biti,« je rekla. Nato pa se ji • prikazal okoli usten muhav nasmeh, katerega sem oboževal,, in rekla je: »Ampak zgolj slabotna ženska sem...« Ta beseda »slabotna ženska« me je osupnila kakor a bi me bil udaril električni tok. Bile so moje besede, "•oje najljubše, tajne besede — za njo. »Odkod imate te besede?« sem vprašal tako naglo, aa je sedaj ona osupnila. »Katere besede?« je vprašala. »Slabotna ženska.« »So-li vaše?« »Da,« sem odgovoril. »Moje. Jaz jih rabim « »Potem ste morali v spanju govoriti,« se je na- V “je“ih 06611 j® bil drhteči svit. Moje oči so go-orne, dobro se zavedam, zoper mojo voljo. Sklonil em se k njej. Brez volje sem se nagnil k njej, podobno aaor veter nagiba drevesa. Ah, tisti hip sva si bila Dopoldanska obleka s kratkim cape. Popoldanski komplet iz crSpe de Chine. tako blizu. Ona pa je zmajala z glavo kakor človek, ki e hoče otresti sanj in je rekla: »Te besede poznani že izza mladega. Moj oče je tako rekal materi.« »le besede so tudi moje,« sem rekel. »Za vašo mater?« »Ne,« sem odgovoril. Ni me izpraševala dalje, dasi bi bil prisegel, da je bil v njenih očeh nekaj časa nekak porogljiv, dražeč izraz. Sedaj, ko je sprednja jambora stala, je delo hitro napredovalo. Tudi glavna jambora je bila postavljena malone predno sem se zavedel. V nekoliko dneh je bilo vse ostalo na svojem mestu. Vrhna jadra bi bila v nadlego in nevarna; zaraditega sem jih dvignil na n trdno privezal. so « VeC dni sem P°rahii> da sem dovršil jadra. Bila da .som,!1-! iu še ta vsa okra.i-šana, skažena, ,1..,?’ har sinešii8 za tako ladjo kot je bil Duh dostno. »KovatTJl? b0d?!< je, VKkliknila Maild ra-svoje življenje.« ^ “ ‘° P°skrb,Va an »m zaupava Poleg raznili zmožnosti sem sedaj postal še izdelo valeč jader. Z njinu sem znal boljše jadrati kot jih delati. Brez dvoma sem znal toliko, da pripeljem Id o na Japonsko Iz knpg sem se naučil nekoliko uavigl cije. Povrh tega sem imel se Larseuov zvezdni zemlje vid, ki je bil tako enostavna priprava, da jo je vsak otrok lahko uporabljal. Kar se tiče njegovega izumitelja, naj povem, da je gluhost naraščala, da so se ustnice vedno bolj sla-no gibale, sicer pa ni bilo teden dni druge spremembe v njegovem stanju. Tisti dan pa, ko sva do- vršila zadnje delo pri jadrih, je bil slišal poslednjikrat in poslednjikrat so se mu gibale ustnice — vendar sem ga poprej še vprašal: »Ali ste še živi?« In ustnice so odgovorile: »Da.« Pi isel je konec. Nekje v tej grudi mesa je še vedno Bivala njegova duš^. Obdan z živo ilovico je ta silni duh gorel naprej; gorel pa je v molku in temi. Ta duh ni mogel objektivno poznati telo. Ni poznal telesa. Poznal je samo sebe in širnost in globino miru in teme. Devetintrideseto poglavje. Prišel je dan odhoda. Nič se ni zgodilo, kar bi naju še dlje zadrževalo na otoku. Čokaste jambore so stale mi svojih mestih, jadra so bila nameščena Vse moje delo je bilo trdo, nobeno ni bilo lepo. Vedel pa sem, da bo dobro in čutil sem, da sem močan, ko sem gledal svoje delo. »Jaz sem storil to! Jaz sem storil vse to! S svojimi rokami!« sem hotel na ves glas zavpiti. Z Maudo sva se tako razumela, da sva uganila misli drug drugega- Ko sva se pripravljala, da dvigneva glavno jadro, je rekla: »Če pomislim, Humphrey, da ste vse to s svojimi rokami storili!« »še dve drugi roki sta bili zraven,« sem odgovoril. »Dve majhni šibki roki; pa ne recite zopet, da je vas oče rabil tudi te besede.« Nasmejala fe, zmajala % glavo in vzdignila roke. »Ne morem jih očistiti,« je tožila, »tudi ne odstraniti zagorele barve.« (Dalje prih.) NARODNI DNEVNIK, 24. julija 1926. Za vsako besedo *e plača BO par, za debelo tiskano pa Din 1-—. št. 29S7/19—355. Na podstavi odločbe gospoda ministra pravde z dne 22, S br. 2998. se bo prodajala na Krasne dek orači jske Debra gosp »dinj a, v plišn vam nudi izredno poceni Rudolf Sever, Ljubljana, Gosposvetska G. Vabim na ogled! celokupna premična in nepremična miovim nemških državljanov »Bratje Winkle« v Sevnici v Sloveniji. Licitacija se bo vršila dne 1. septembra 1926 v pisarni državnega komisarja v Sevnici, 'in sicer se prične ob 9. uri, konča pa se ob 15. uri. Imovina, ,ki se bo prodajala, je ta-le: A. Imovina protokolirane Krme »Bratje Winkie« (Briider Winkle): 1. Zemljišča v katastralni občini Sevnici: a) pod vi. št. 354; b) pod vi. štt. 534; 2. zemljišča v katastralni občini Metenvrhu pod vi. St. 3; 3. vse stavbe na zemljiščih, navedenih pod 1. in 2.; 4. ves živi in mrtvi inventar, ki je last firme /Bratje NVinkle- in pripada k iej imovini, kakor tudi sploh vsi stroji ivomice, vse premičnine in zaloge Ste lirme. B. Privatna imovina Julija Winkleja: a) eemljišča v katastralni občini Sevnici pod vi. št. 517; b) zemljišča v katastralni občini Stari vasi—Vidmu pod vi. št. 117; c) vse stavbe na teh zemljiščih. C. Privatna imovina Andreja Winkleja: a) zemljišča v katastralni občini Sevnici pod vi. št. 493 in 572; b) zemljišča v katastralni občini Ledini pod vi. si. 303 in 311; c) vse stavbe na teh zemljiščih. Pojasnili o stvari daje sekcija za se-kvestre v Ljubljani, Turjaški trg štev. 4 ob uradnem času, tu se lahko vpogledajo tudi pogoji, ki so za licitacijo merodajni. Z dovolitvijo sekcije se tudi lahko ogledajo predmetne imovine na licu mesta. Sekcija za sevkvestre ministrstva pravde v Ljubljani, dne 5. julija 1926. šef sekcije za sekvestre: Zamida s. r. Volna in bombaž za strojno pletenje in vsakovrstna ročna dela se debi v veliki izberi in po najnižjih cenah pri Karel l*reiogu, Ljubljana, Gosposka ul. 3. — Stari trg 12. Perica proti stalni mesečni plači se išče za parno pralnico. Informacije se dobe do 24. t. m. na Miklošičevi cesti 20, soba 233, od 12. do 13. ure, kjer je tudi vložiti pismene prošnje z zahtevkom plače. Ekonom in lesni manipulant ‘28 let star, neoženjen, govoreč več jezikov, išče primernega mesta. Zamore položiti tudi '50.000 Din kavcije. — Vprašanje na upravo tega lista ped »Stalna služba«. Ici pozna zdrava načela Vi Sledenja s časom, denarjem in pe- v rilom, rabi za pranje samo pristno ZLATOROG terpentiuovo milo, ki napravi perilo snežnobelo in dišeče in jo vrhu tega tu pa tam prijetno preseneti s pristnim zlatnikom! B.;s. A. MAT O CIKLI In prikolice najnovejš' modeli 1926. po znižanih cenah dospeti. Na ogled ln poskušnjo pri JUGO AUT0, d. z o. z, Ljubljana, Duntjska c. 3u. Telefon 236. - Ceniti na zahtevo brezplačno. iz najboljšega domačega in češkega platna, posteljne mreže, zložljive po-8 elje, otomane deko-racijske patent divane in tapetniške izdelke nudi najceneje RUDOLFRADOVAN tapetnik Ljubljana. Krekov trg 7. Sprejmem v inštrukcijo dijaka nižjih šol proti nizkemu honorarju ali proti dnevni hr.mi Uspeh zajamčen! Interesente prosim, da puste svoj naslov v upravi »Narodnega Dnevnika« pod šifro »Inštrukcijac. Stekleno strešno opeko imajo stalno v zalogi Združene opekarne d. d. v Ljubljani. Pouk iz predmetov gimnazije in realne gimnazije za ponavljalni izpit prevzamem. Naslov v tiskarni Merkur« I. nadstropje. Vsled zaključka U/olfoua 1/11. - Telef. 5fi. letne sezije JJf(lililjllllJIJ BUH IlUIlluijll po skrajno znižanih cenah v naši detajlni trgovini Erjavčeva ctsta štev. 2 (infekcijska tonama FRAN DERENDA & Cie , Ljubljana na|vecji velesejem svMerkur< v Ljubljani Andrej Sever.