290. stevilka.______________Ljubljana, v soboto 19. decembra.                  XVIII. leto, 1885.
liiroolu limiull.
Iih^ja viak dan *ve4er, iumti uedelje in praznike, ter velja po pošti prejemau za avstrijiko-ogerike deiele ta vso loto 15 gld., u pol leta 8 gld.,  za četrt leta 4 glcL, u jeden meaec 1 gld, 40 kr. — Za Lj obijano brez poSiljanja, ua dam m vbo leto 13 i?ld. i» ietrt leta 3 gld. 30 kr., u jedan metee 1 gld. 10 kr. Za pošiljaiye na dom računa ie po
10 kr. za iiitsec, po cO kr. za četrt leta. — Za tuj« dežele toliko vefi, kolikor poituina tnaia.
Za oznanila pladnje le od fiotirtetopne petit-vrste po 6 kr., če ee oznanilo jedeakrat tiBkat po 5 kr., 6e iq dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat ali većkrat tiika.
Dopisi naj ie izvole frankovati. -■■ Kokopiii se ne vračaju.   Uredništvo in opravništvo je v Badolfa Kirbiia hiši, „Gledali&ka Btolba".
Upravniltvu naj ie blagovoiijo poiiljati laročnine, reklamacije, oznanila, tj. vae administrativno stvari.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
Te^a za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„  pol leta........6   „   50  „
„  cetrt leta........3   „   30  „
„  jeden mesec.......1   „    10  „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec,
30 kr. za četrt leta. S pošiljanjera po pošti velja:
Za vse leto........15 gld. — kr.
"«  pol leta........8   „   —  „
' „ četrt leta........4   „   — „
„ jeden mesec.......I   „   40 „
Vpravniitvo „Slov. Naroda".
Irci in angleški parlament.
Važno vprašanje na Angleškem in Škotskem, katero presega vsa druga vprašanja vnanje politike in notranjih reform, zanima sedaj vse državnike in stranke v Veliki Britaniji. Pogumni narod na Irskem zastopan je v angleškem parlamentu vsled zadnjih volitev v tolikem številu, da on odločuje večino v parlamentu, da ne more v njem vladati nobena stranka, niti liberalna, niti konservativnit, ako jej irski poslanci, Parnellovci, odrekajo svojo pomoć. Irci so ta pot ćelo v Angliji zmagali z jednim kandidatom, vsega vkupe imajo v bodoče zastopnikov 86, tako, da brez teli glasov ne more obdržati svoje vlade Salisburv, ker ima njegova stranka le 251 poslancev, nasproti 333 pristašem Gladstonovim. Ako se Parnellovci zvežejo s konservativci, bode Salisburyjeva većina znašala 4 glasove. Ako hočejo pa liberale! priti na krmilo, potrebni so ravno tako irske podpore. Obe stranki se bosta torej potrudili pridobiti na svojo stran Parnellovce in sicer s tem, da jim jedna ali druga du obljube za reforme na Irskem, za spolnjenje opravićenih in tako poguinno zastopanih želja irskega naroda. A tuđi javno mnenje angleško sploh se mora zanimati za sedanji parlamentarni položaj, ker nobeno delovanje v parlamentu, nobena vlada ne bo stanovitna, ako se ne zadovoljijo terjatve irskega programa.
„Home Rule", t. j. samovlado irskega otoka, b svojim parlamentom, svojimi ministerstvi itd., — to zahtevajo Parnellovci. Irci sami neso še do konca premislili, kako bi se ta program za nje najbolje izvršiti dal. S „Home Rule" neso zmirom jednega in istega hoteli, ker terjali so že: naj se pretrga zveza z Anglijo in Škotsko, ali naj se povrue stara ustava s kraljem, oziroma s kraljico, z lordi in po-Blanci Irske; naj bode federacija, ali naj se ustanovi deželni zbor, ki bode podrejen državnomu parlamentu; naj ima dežela svojo samostalno upravo 8 pokrajinskim zborom in konečno — to je Par-nellov nacrt — Irska bodi rinancijalno in administrativno samosvoja, toda brez zbornice lordov. Pred 1848. letom bili so največ protestantje, ki so se gibali v zmislu Home Hule-programa; sedaj pa to gibanje vodijo rimski katoliki, a načelnik njihov, Parnell, je protestant. Leta 1870, nekaj mesecev potem, ko je bila protestantska državna cerkev na Irskem zatrta, imeli so Irci ne glede na stranke in
veroizpovedanje shod, na katerem so odobrili reso-lucijo tedanjega voditelja, Mr. Butta, „da se bodo nezdrave razmere Irske do dobra odpravile le tako, ako se postavi irski parlament *j popolnim nadzorom nad našimi doinacimi stvarmi4. Tedaj je bila federacija konečni namen, sedaj je separacija. Ni mnogo pomisleka, da bi se popolno oddeljenje Irske od Angleške dognalo le z narodno vojno, sretno za Irce. Federacija pa, kakor nam kaže pogled na Nemčijo in na Zjedinjene države v Ameriki, do-sežna je le mej jednovrstnimi državami, toda An-glija in Škotska ne kazeta veselja, tla bi se hoteli Ircem na ljubo razdružiti od ,,zelenega otoka" in zato se bode tuđi do te oblike irske samostojnosti težko priti dalo. Vrhu tega pa se tuđi ne da pri-čakovati, da bi Angleži in Škoti svoje rojake ter ) soverce prepustili oblasti samostalnih Ircev, ker i samosvoja vlada na Irskem bi postavila carinske i branike proti angleški obrtnosti, potem pa bi tuđi kntolisko cerkev razglasila za jedino veljavno in še na kak drugi način, kar bi bilo cisto naravno, sku-šala očistiti otok protestantskega in angleškega življa. Tega torej, da bi su Irska od Anglije točila po želji Parnellovi, ali pa, da bi mej njima navstala pra\a federacija, v sedanjih razmerah ni misliti, ker bi v kaj tacega ne pritrdila nobena angleška Btranka, niti „tories", niti rwbigsu in tuđi ne radikalci.
Preje bi se dalo dognati, da bi Irska dobila pokrajinski parlament z določenimi pravicami, da bi se jej dovolile reforme, s katerimi bi se odstranile naprave, ki jih, kakor na pr. urad lorda laj-tenanta ali podkralja z vsem njegovim birokratskim aparatom, po vsi pravici citijo Irci. Hadikalci angleški so pripravljeni podpirati reforme, ako se z njimi prične spodaj, :i ne zgonij. Poteza jo se za zboljšanje samouprave po mestih in grotijah in sicer ne le za Anglijo in Školsko, nego tuđi za Irsko, iz česar bi po letih mogli navstati posamezni zbori, nad katerimi bi stal državni parlament za državno I stvari. Te in jednake reforme se seveda ne dajo I dognati v jedni uoči. Toda spodnja zbornica je ta-čas tako sostavljena, da obema velikima strankama, liberalni iu konservativni, ne kaže druzega, kakor pričeti z reforinami, da se Ircem spolnijo vsaj ne-katere želje. Salisburv bode baje v tem oziru pred-ložil osnovo za nemalo obsežno samoupravo Irske; ta vest ni tako neverjetna, ker ga bodo podpirali „tories" se ve da ne za to, ker je tako pravično in narodovim potrebam ustroženo, nego za to, da s pomočjo irskih glasov ostanejo na krmilu.
Salisburv si je tuđi za volitve Irce s tem pri-dobil, da jim je obečal jednako odnošaje žanje ustva-riti, kakeršne ima Ogerska do Avstrije. A tuđi liberalni Gladstone kaže sedaj resno voljo, sprijazuiti se z nova s Parnellom. Že so se v to pričeli mej njima pogovori iu sigurno bode voditelj irskega naroda, ako se bo mogel nadejati resne udanosti, rajši stopil na stran Gladstona, od katerega je že za-tegadelj več pričakovati, ker je njegova stranka, podprta še z Irci, potem dovolj močna, da je ne odžene vsak pili.
Bodi temu tako ali tako, toliko je gotovo, da ima sedaj Parnell moč, siliti Angleže v pretresa-vanje reform za Irce. In to je prav, ker Anglija je zadosti vnebovpijoče krivice nakopičila na „ze-lenem otoku. Ako so mi slovanski narodi v Avstriji hočemo otresti nemSkega nasilstva, umejemo tuili, zakaj za svoje pravice v boji vztraja tuđi pogumni in zdravi irski narod, ki je se na slabšem, kakor mi. __________                        Q.
Deželni zbor kranjski.
(VI. seja dne 14. decembra 1885.)
(Dalje.)
Ker zahteva mesto Tržaško za vodovod 12'000 w9 vode na dan, ostalo bi potem pri najnižjem stanji vode le 11900 m* vBem udeleženim vašem na dan v lastno porabo.
'ni in žage ob Bistrižkem potoku delali so pri najiiižjeui, s prej navedenim merjenjem poizve-denem stanji vode, le Še z dveina tretjinama normalne moči; če bi se pa napravil nameravani vodovod, bi se pa zmožnost mlinov in žag še za 50% zmanjšala. Posestniki dotičnih mlinov in žag morali bi res dobiti od niesta Tr^aSkega primerno od-škodnino za škodo, ki bi jo vsled tega imeli, katero bi potem tuđi mogli poravnati nekoliko na ta način, du svoje mline in žage primerno dovršne narede. Ali neugodni upliv, ki bi ga delala rečena odpeljava vode na kmetijstvo, pa bi se toliko težje nadomestil, ker se je bati vsled vedno večjega po-končavanja v studenćnem ozemlji liisti iškega potoka ležečih gozdov, da bodo pritoki vode vedno manjši.
Ako bi se torej tnestu Tržaškemu kedaj dalo privoljenje za dobivanje zahtevane množine vode, moglo bi se to jedino le pod tem pogojem zgoditi, da bi se v varovaujc kmetijskih koristij ua stroške imenovanega mosta moral napraviti in vzdrževati v dolini vodojem (vodnjak), v kateri bi se ob času, ko nastane pomanjkanje vode, napeljala iz Bistri-i fikega potoka za kmetijstvo potrebna voda, ki bi se z neprenehljivim pritokom na zgornji strani in z odtokom na spodnji strani vodnjaku mrzla obranila. Naprava tak ih vod ujakov skaziila se je v prav veliko kraj ih zahodne Evrope jako koristim.
Poročevalec predlaga, ker imajo prej o tej za-devi govoriti že politične oblasti, da se to porocilo vzame začasno na znanje, četnur deželni zbor pri-trdi za zdaj brez razgovora.
Poslanec Obrt1 zu poroča v imena gospodar-skega o poročilu dežehiega   odbora,   katero slove:
C. kr. okrajno glavarstvo v Logatci prosilo | je deželni odhor z (loj)isom dne 10. aprila 1. 1885, št. 3G40, naj bi na znanju dal. ali je ostali znesek od visocega c kr. poljvdelskega uiinisti'-i'stva za na-daljevanje osuševalnih del v Planinski dolini dovo-ljene podporo 100U gld. zapadel, ali pu, če bi ae mo«(cl. naiikazati za ona dola, ki bi posneševala hitreji odtok roke Une. Deželni odbor je na to od-govoril, da je rečeni znesek 100O gld. bil več let hranjen v politički blagajnici za depozite, ne da bi se bil primerno porabil, in da ga je c. kr. polje-deljsko ministerstvo z ukazom dne 22. maja 1. 1883, št. 6508, odločilo za napravo napajališt na Kranjskom, da pa deželnemu odboru ni znuno, ali se je ta znesek do sethij popolnem ali lo deloma porabil. Pri tej priliki opozoril je deželni odbor na zaklad za pospeševanje zemljedeljstva, ki je b svoto 500.000 gld. v državni proračun ustavljen, iz katerega bi so mogli dobiti doneski za osuževanje kotlinskih dolin pri Loži, Cerknici in Planini, ako bi se spol-nili dotičjii postavno predpisani pogoji. Deželni odbor izrckel se je da je tuđi pripravljen, to pod-tjeje pomoči podpirati.
Poročevalec opominja k temu poro&ilu dežel-nega odbora, da je c. kr. okrajni glavar v Logatci izdelal o tej zadevi poseben nacrt, kateri se pa predloži še le v prihodujem zasedanji deželnega zbora in se bode s pomočjo državne blagajnice lahko izvršil. Ni dvmniti, da bode deželni odbor to podjetje krepko podpiral.                        (Dalje prih.)
Politični razgled.
Notraiije dežele.
V Ljubljani 19. decembra.
Nemci na CV*koiii se nikakor nečejo učiti Ćeščine, če tiuli bi jo večkrat potrebovati, potein se pa pritožujejo, če se daje prednost Cehom pri po-deljevanji služeb, ker so slednji zraožni obeh dežel-nih jezikov. Tako so profesorji nemške gimnazije v Pragi jednoglasno sklonili resolucijo, da so <U-jaki preobloženi z učenjem, da se tedaj ne smejo siliti, da bi se učili še češčine. Slovanski dijaki se pa uče nemščine skoro po vseh srednjih šolah v Avstriji in vse one predmete, kakor nemški, pa ven-dar nikomur na niisel ne priđe, da bi se nemščina kot učni predmet izrinila iz naših šol.
Moravski deželni zbor bode zboroval še po božici in se bode zaključil Še le dne 19. ali pa 22. januvarja. — Moravski Nemci so se pa nekoliko ukrotili in nič \eč tuko ne ugovarjajo izvolitvi namestnika Sdibuborna v deželni zbor. Veritikacijski odsek prišel je nekda do preprieanja, da se je ta volitev zakonito vršila in bode priporočal, da se potrdi.
Gali.ski deželni zbor bode 19. t. m. oilložil svoje zborovanje do 29. t. m. Potein bode pa zboroval do 23. januvarja.
^ iiaiU^ države.
Upanje, da se bode sklenilo premirje mej Bolgarijo in Srbijo se je povekšalo. Bolgarija je neki izjavila v nekej noti, da se bode podvrgla naredbam vojaške komisije. Opozarja pa vlasti na to, da so Bolgari Srbe otepli pri Pirotu in jih vrgli iz utrjeuih pozieij, Srbi so pa pri Vidinu samo zaseli ozemlje, katero neso imeli Bolgari zusedeno, a neso mogli prognati bolgarskih tet iz trdnja\e ali pa jih obleći. — „Narodnim Listom" se pa javlja z I)u-naja, da vlasti ne bodo dopuštale, da bi se zopet začelo vojevanje. Vojna komisija je pred svojim od-hodom z Dtmaja imela posvetovanje in je ruski za-stopnik predlagal, da naj bi se komisija izrekla, da imajo Bolgari kot zmagovalci pravico zahtevati, da Srbi prej ostavijo bolgarsko ozemlje, nego Bolgari Brbsko, srbske čete naj bi tedaj takoj odrinile od Vidina. Kor bi pa v tem letnein času ne mogli hitro odpelj. ti težkili topov, naj bi pustili nekaj častnikov in delavskin niočij, kateri naj bi skrbeli, da se, kolikor hitro je mogoče, odpeljejo topovi. 'Ko bode poslednji srbski vojak ostavil Bolgarijo, bodo tuđi bolgarske rete zat-ele odhajati iz Srbije. Vsi člani vojne komisije bili so nekda tega mnenja, da je to najmanj, kar se mora Bolgariji dovoliti že zaradi vojaške časti. Avstrija si pa prizadeva, da bi Srbijo pregovorila, da izprazne Bolgarijo. Ako se jej to posreči. je upanje, da se tuđi kmalu sklene mir.
Francoska vlada poslala je 3 t. m. na vse svoje i zastopnike v inozemstvu okrožnieo, v katerej poja- ': snuje svojestališee proti vzlio4liioi'iiikiiklij*kcmii vprašiinju. V tej okiožnici zagotavlja fiancoski ini-nister vnanjih zadev, da je Francija takoj v začetku spoznala, kake nevarnosti prete obranjenju miru. Že 2(J. septembra poslala je francoska vlada fran-coskemu veleposlaniku v Carigradu instrukcije v tem zmislu, da naj postopa vzajemno z većino vlastij, da se prepreci daljno rušenje miru Če tuđi je Franeija pripoznala sultanu pravico, da srne zopet ustanoviti svojo avtoriteto v Vzhodni Rumeliji, ven-dar ju svetovala Turćiji, da svojo akcijo omeji samo Da zagotovljenje gmotnih koristij in strategičir ga položaja. Franeoskemu veleposlaniku je bilo naro-čeno, da naj se na konferenci pridruži većini in glasuje za status quo ante, ko so se drugi velepo-slaniki za to izrekli; mora pa izjaviti, da ae mu ta rešitev ne dozdeva najprimernejša. Da bi se pa sultanu dal evropski mandat, da ustanovi status quo ante v Vzhodni Ilumeliji, temu Fraucija ni mogla pritrditi, ker neće prevzeti odgovornosti za nasledke takega postopanja. Nadalje omenja Frtycinet, da so se razmere bistveno premenile vsled vojnih dogod-kov. Zjedinenje obeh pokrajin dovršilo se je s krvjo, katero so Bolgari in Vzhodnorumelijei preli-vali na bojišči. Francoska vlada misli, da bi vsaka rešitev vzhodnorumelijskega vprašanja, katera ne bi priznala zjedinenja Bolgarije in Vzhodne Rume-lije pod osobnim vladarstvom kneza Aleksandra, bila samo efemerne vrednosti. Na drugej strani bilo bi velikega poniena, da bi Turčija vsled tega ne imela nobene denarne izgube in bi se za celokupnost države in strategično obrambo ustanovile turske gar-nizije na Balkanu.
Turpija se je obrnila do vele vlastij, da bi se hitro sporazumele o rešenji vzhodnorumelijskega vprašanja, ker jej sedanje stanje napravlja preveč težav. V Carigradu se jako boje, da se ne bi sešel kak nov kongres, ki bi zopet Turćiji kaj zemlje odvzeti utegnil.
ilirska vlada namerava sklicati še daljne štiri razrede reserve, s čemer bi se povišala vojska za 80.000 mož. Da bode vlada mogla poravnati troske za oboroževanje, povišala bode carino za jeden frank od oke tobake. Grška pa vojne ne bode začela, a se le zato tako nanihuje, da bi jej vlasti dovolile kako povekšanje, ko bi se kaj pre-menila Berolinska pogodba. Šicer bodeta pa neki Anglija in Francija že s svojim brodovjem skrbeli, da Grška ostane mirna.
AugleškI konservativci in liberalci so se pogajali z Irci. Pogajanja konservativcev ostala so brez vspeha. Gladstone se je pa že nekda popol-nem sporazumei s Parncllom. Anjjleški liberalci bodo privolili, da Irci dobe svoj parlament, ki bode i zboroval v Dublinu, in bavil se sam i z irskimi za- ! devami. Sklepom irskega parlamenta smela bode ; ugovarjati samo krona, pa samo na nasvet irskih ministrov. Irski poslanci v angleškem parlamentu bodo se udeleževali le onih posvetovanj, ki se ti-čejo vse države, tedaj tuđi Irske. Irska policija dobi izključno irsko nadzorstvo. Gladstone bode pa imel gotovo velike težave, predno bode pregovoril obe zbornici angleškega parlamenta, da privolita take reforme irske uprave. V spodnjej zbornici bode lahko šio, ker imajo liberalci z Irci veliko većino, a hudo se bodo upirali konservativni lordi v zgor-njej zborniei.
Tonkinška komisija t'raii<*o*k? zbornice skle-nila je priporočati  zbornici,  naj za Tonking dovoli | samo 19 milijonov frankov, ne pa 75, kakor vlada zahteva. Ministerski sovet je sklenil, da bode vsako
znižanje zahtevane vsote zmatral za nezaupnieo.       I
___________________________________________________________                                                                                                                                                                            i
11                                                              •■ ■ ■                               t
Dopisi.                1
Iz Gradca  17. decembra.   [Izviren dopis.] ! (Iz deželnega zbora.)  Po včerajšnji burni debati, v kateri so  Nemei pokazali  svoje staro  sov- ' raštvo do Slovencev,  bila je danes še dosti  mirna \ razprava o deželnem bmlgetu.   Poročevalec Dettel- j bach je omenjal, da je vsled tega mogoče  izhajati j z dozdanjimi deželnimi prikladami,   ker se je zem- i ljiščni davek za Štajersko  silno zvišal,   tedaj   vsak | odstotek deželne priklade veliko već vrže, nego pred ; urejenjem zemljiškega duvka.   Tuđi  davek na pivo i in žganje, ki donaša na leto 160.000 gld, ne more se opustiti,  dasi je  došla  mnoge prošenj proti tej ' nakladi, zlasti v tem zmslu, da je naklada ne za- i deva konsumenta, temveč le proilajalca, ker je sama na sebi prenizka.   Toda poročevalec meni,  da   ne kaže povišati te priklade.                                          ;
V generalni debati oglasil  se je g. Jer ni a n in nasvetoval, da naj se deželni proračun vsako leto ; proglasa  v deželnem  zakoniku,   kakor  se  godi  z državnim proračunom v državnom zakoniku.
Dr. Kienzl nema nič proti takemu razgla-šenju, pa da bi se godilo le buli sumurično. S to prenaredbo bila je vsprejeta Jermanova  resolucija.
Vzprejele so se potem posamične točke deželnega proračuna, iz katerih omenjamo podpore za železnice Spielfeld-Radgona 8000 gld., Fehring-Fiir-stenfeld 3000 gld., Gleisdorf-Weiz 3000 gld.
Zastran novega mosta preko Drave pri Or-moži pooblašča se deželni odbor, da dovoli podporo v znesku 9000 gld, če tuđi hrvatska vlada svoj do-nesek poviša od 8000 na 12,000 gld.                       !
Občine Prihova, Mozirje, Loka, Braslovće in | LetuŠ prosile so, da se jim dovolijo lOletni roki | za uplačevanje njihovih doneskov k regulovanju Sa-vinje. Finančni odsek nasvetuje, da se jim dovolijo obroki, zadetim občinam v okrajih Celjskem, Vran-skem, Šoštanjskem in Gorenjegrajskem in okrajnim zastopom naj se podaljša obrok še za pet let. Po-slanec Ftirst ugovarja in nasvetuje, da se prošnja odbije. Govorila sta za prošnje dr. Dominkuš in Vošnjak, kot zastopnika omenjenih okrajev, še ćelo Haekelberg in dr. Nekermann sta se vzdignila in poudarjala, da okraji ne morejo zmagati stroškov, pa vse zastouj. Prošnje so bile odbite, saj so pro-silci Slovenci.
Čuda, da je deželni zbor dovolil sadjerejskemu društvu v Šent Jurji 300 gld. podpore. Sploh se dajejo precejfinje svote za deželno-kulturne namene, na primer štajerski kmetijski družbi 5G00 gld., za popotne učitelje 2G50 gld., za izvršitev zakona v povzdigo vinoreje 7100 gold., za gospodarski list (uemški in slovenski) 2600 gld., konjerejskemu društvu 1000 gld. Deželnim živinozdravnikom povišala se je plača od 500 na 600 gld.
Ia Diiiiuja 17. decembra. [Izv. dop.] (Anton Rubinstein.) Dva ruska umetnika, vsak po svojem svetovno slaven, nadvišujeta zaćetue tedne naše zimske sezone, V „umetniškem domu" razsta-vil je Vasil Vereščagin svoje slike, a v „glasbe-niškemdomu" je ta ponedeljekAnton Rubinstein končal „večere", katere je naklonil Dunajski gospodi. Predno ima umreti, hoče še zadnji pot po svetu obiskati svoje prijatelje — tako je nekda de-jal „kralj glasovirjem", da si ima sele 5G let, ko se je res odpravil in tako tuđi prišel v avstrijsko prestolnico. Sedem „večerov" je odinenil Dunaju, veliko premalo, ako se promisli, da je za vsaki večer bil prostor v veliki dvorani sproti razprodan. Elita Dunajskih krogov je bila zbrana k  tein „ve-
čerom," tuđi dvor je bil stalno zastopan. Listi nego delali reklame, tuđi neso pisali kritike. Po kaj tuđi? Jedno iu drugo bi bilo tako smešno, kakor j le kaj. Kdor bi hotel teci za Rubinsteinovim vozom, j vsakdo bi bil smrtno smešen. Rubinsteinova vi rtu-'; voznost pri glasovirji se da opisati le z jedno be-sedo, da je namreč — Rubinsteinova virtuvoznost. Kdo bi si upal to umetnost razkrojevati, kritično presojevati? „Am Flusse", pravi Goette, konnt Ihr 8temraen und hakeln, eine Ueberschwemmung last sich nicht makelnn. Elementarnim močem se le Čudimo in jim čast dajemo. In Rubinstein je taka zma.u'ovita mameča elementarna sila. Kadar on igra, ne mislimo, kakor pri drugih, na tone, na melodijo, — mi sami smo, kakor bi Sehoppenhauer de-jal, struna, ki se trese vsled jednega harmoničnega utiša. Kako je drgetala ta struna, ko je Rubinstein na jednem večeru sedem Bethovenovih sonat jedno vrhu druge, kakor [zvonike, postavlja!, konečno pa na to ciklopsko stavbo položil še najsilnejšo, tisto v C-moll! Vse večje in male bogove: Liszta, Schu-inanna, Clementija, Chopina, Fielda, Hummela, Mo-schelesa, Thalberga, Schuberta, Webora, Mendels-sohna, Birda, Bulla, E. Bacha, in druge imel je Rubinstein v teli sedmih večerih v svoji prcoblasti, njihovi glasbotvori so nm bili kakor mehki voaek, v kateri je on delal obraze po svoji umetuosti. Kar je bilo tukajšnjim muzikalnim krogom najbolj-ših kompozicij znanih, pokazul jih je ruski umetnik v novih podobah; a na jednem večeru pokazal je tuđi nekaj novega, namreč rusko glasbo. To pa je bilo za občinstvo sapozaporno. Saj je zuano s kakSnim tonom „viši" Dunajćan povprašuje; nWas, — russicli?1 Dunajčan jo v tem uziru veliko veči filister, če ne bedak, kakor Berolinec. Sedaj pa, ko jih je Rubinstein seznanil s klasičnimi deli ruske glasbe, bode jih samo sram misliti, da so kedaj slabo sudili Rusijo tuđi na to stran — v svoji ne-vednosti. Iu tako odslej z jedne strani Vereščagin, z druge pa Rubinstein Dunajčanom demotistrujeta, kako je šu „inferijorno" slovaustvo. Toda, dokler tukajšnja publicistika ne dobi drug«; zabavljice, osta' nemo jej še vedno „inferijorni".
Ix Hpodnje Niske 16. decembra. [Izv. dop.J (Konec.) Kdo najde kako razliko mej ulicami in hišami na meji mej Dunajskim uotranjim mestora in predmestji, katera so samostojna in se tuđi od-ločno in z vspehom branijo utelesenju z notranjim mestom Dunajskim?
V poročilu deželnega odbora nahaja   se  tuđi
mej drugimi tnlitvami,   katere  smo že   ovrgli   kot
ničeve, sledefie: „Ceste, ki se nahajajo na tem ozemlji,
napravlja mesto;  mesto jih oskrbnje.    Ravno tako
1 vzdržuje mesto  steže,   mostove,  drevorede in  tuđi
| naposled razsvitljavo s plinom. Občina Spodnješišen-
ska ne stori za ta kraj ničesar" itd.
Res je, da občini Spodnješišenski ni prišlo še na um, nasipati z lepim belim peskom okolu krasnih nasadov Tivolskih. In zakaj ne? Zato ne, ker vsi ti nasadi, drevoredi neso last občine, ceste neso občinske, temveč vse lastnina mesta. Le mesto srne kot posestnik o tem določevati, ker le mestu so pripisane te parcele v zemljiški knjigi. In mostovi? One mostove, ki so napravljeni po Ti-volskem parku zaradi lepšega, brez potrebe, samo zato, da je park tein lepši, da je već potov po ka-terih se Ljubljansko obćinstvo lahko sprehaja, vse to naj bi morala Šišenska občina oskrbljevati, to da bi bila po postavi utemeljena njena dolžnost? BiGz zamere, a to je čudno očitanje in kurijozna trditev I Vzamem primero. Kot posestnik noke občine imam v tej hišo, lep vri in za tem košat gozdič; zaradi olepšave in prijetnega sprehajanja napravim razne lepo zvite ceste, steže, mostiče itd., posujem jih z lepiro belim peskom, in vesel nad svojim de-lom razglasim: občinstvo, pridi gledat moje delo, privoščim ti hladno senco in uživanje narave, kakor sam sebi. — Ali bodem šel potem čez par let ob-čino dolžit in tožit deželnemu zboru, da ne stori ničesar za steže, mostove in ceste? Ne, ker to je brezumno, kajti vsaki dan zopet lahko zaprem ob-činstvu pot v vrt in park. Li ni vse to pri Ljub-Ijanskem mestu, ali na svojem posestvu ne zapre lahko vse dohodov? Seveda jih ne bode nikdar, ker služijo Ljubljanskemu občinstvu v razvedrenje, ker je občinstvo tuđi to posest plaćalo.
Občinske ceste pa nasipa občina Spodnješiženska, tako drevored tik velike ce* ste, sploh vse, kar je občinskih čest, drugih „pri-
pf Dalje v prilogi. "VI
Priloga „Slovenskermi Narodu" St. 290. 19. decembra 1HH5.
vatnih" pa ni  primorana  in   jih  tuđi ne smo. K temu še nekuj.   Zakaj je Ljubljansko me-sto sploh kupilo memla od države to  posest?   Zaradi tega, ker je Pagiiaruzzi, prejšnji po.sestnik Ce-kinovega grada, po slednjega prodaji   rekel, da bode kupil grašCino Ti voli,  a po tem za pri vse dre- ! vorede, vse steže in ves park.  Ko so zvedeli ; to mestni očetje, ustrašili so se tolikanj, da so Pa- : gliaruzzija še pravočasno  prehiteli. To jiin je le v j čast in   te bi tedanji mestni zastop, na čelu Costa, ne bil nikdar nič druzega  storil za mesto,  kot to, je dovolj, da se zabeleži z zlatimi črkami v zgodo-vino Ljubljanskoga mosta, a to dokazuje,   tuđi da jo moje mncnje pravo v tej zadevi.
V poročilu deželnega odbora je tuđi mej uzroki za utelovljenje ta, da občina Spodnjošišenska ne more oskrbovati policije. Če je že se laj ne more, kako jo bo pa potem će se >/* od občine še od-trga! Sploh pa dezelni odbor s tem sam sabe graja, zakaj pa ne zapove občini, in te ne uboga, zakaj je ne prisili, napraviti svetilnic in najeti javne stražnikov? Li nema ravno deželni odbor z okrajnim glavarstvom vred, vrhovno oblast čez občine in njih upravo!
Ali je pa tuđi res, kar se v poročilu trdi? Naravnost moram reći, da ne, kajti v Šiški imamo nastanjene 3 javne stražniko (žandarje), ki izvrstno skrbe za red; ali ni to dovolj? Bodejo li trije mestni redarji boljšistražniki? Pomislijo naj vse to, gospodje deželni poslanci, pomislijo, čestiti davkopla-čevalti Ljubljanski, in za odlok njihov nemam skrbi, da bi ne bil v korist naše oboine.
Prepričan sem, da sem, kolikor mogoče, mirno in stvarno razpravljal to zadevo. Treba je bilo tega si tuđi v svesti biti glede pretiranosti in pomanjklji vosti poročila.
Vodilo bila mi je pravičnost, kakor bode, prepričan sem tega, tuđi častitim gospodom deželnim poslancein, katerim je blagor jedne kakor druge občine jednako pri srči, za katere jim je jednako ofcetovski skrbeti.                                              P-
Iz Kam n i Ka 16. decembra. [Izv. dop.J V nedeljo 13. t in. predstavljala se je v proatorih tukajšnje Čitalnice žaloigra Mlinar in njegova lici. Te igre tukaj že več let neso igrali, pričakovali smo tedaj, da bo dobro obiskana. V tein se nesuv) inotili, kajti prišlo je občinstvaj toliko kakor le malo kdaj poprej. Ker snieino na izid te igre ponosni biti, hoćemo v kratkein igralee omeniti.
Mlinar Črnot, (g- Slabejna), Micika, njegova h6i (gospa Ariglerjevo), županija, njegova sestra (gospa Petričeva), Korenka (gospodič. Osole), Janko, njen sin (g. Binter), Luka, grobokop, (g. Fajdiga), Pivek, go-stilnićar (g. Arigler), Meta njegova žena (gospodi-čina Medvedova) in Matija (g. Pohlin) izvršili so vsi svoje naloge v polno zadovoljmst, iu so posebno nekateri tako z občutkom igrali, da so se marsikatereinu poslušaleu rosile oči.
Kmalu bi bili pozabili na duhovnika. Poklican pozno v noč k bolni Miciki, bil je malo zaspan, to-raj je odpustljivo, da je svoje molitve le bolj v kratkein opravil.
Dalje nam je dolžnost omeniti gospodičine Pepico Graškove, katera je ta večer iz posebne prijaznosti mej posamezniini prizori prav ubrano svirala na glasoviru in na ta način kratkočasila ob-činstvo, ya kar Bino ji vsi hvaležni.
Po končani igri bila je loterija na korist dru-štvenega fonda. V ta nvmen darovalo se je veliko lepih dobitkov, za kar izrekamo javno zahvalo.
Končno želimo, da bi slavni odbor Citalnični skrbel, dn se v kratkem zopet priredi kaka zabava, na vsak način pa naj potrebno ukrene, da bode v bodočein letu število veselic vetje nego v tekočem letu. —
Domaće stvari.
— (Obravnava proti dr. Starčeviću in dr.) V 1G. dan t. m. ob 8. uri nadaljuje se obravnava. Dvorana polna občinstva, parter poln po-slaneev in odvetnikov. Na galerijah mnogo dam. Ker je dokazilno obravnavanje dognano, začuo se govori. Prvi govori državni pravdnik Bledšnajder. On se nadeja, da bode sodnija sodila po pravici, brez strasti, uvažuje razžaljeno pravo in značaj ztitožeucev. Ob-toženi so člani politiške stranke, ki pri vsaki priliki gre na to, da bi žalila bana, ne zmeueč se za to, da je ban namestnik Nj. Velečastva v tej deželi. Opisuje potem znani dogodok v zbornici dne 5. okt. pri katerem stu po mnenji državnoga pravdnika di'. Starčevič iu Gržanić učinila poskus javnega na-
silstva 12. slučaj, ker sta hotela bana prisiliti, da prekliće svoje besede, deloma pa ga hotela siloina iz dvorane iztirati, da si tako dobita zadoščenja. Sklicuje se na priče Czrnkovicha, Rubido, Popovića, TUkiirvja, Itaucha, Gjurića, Kuzmanoviiia in dr. ter '■ sklepa iz vsega tega, da sta zatoženca zares sku-šala izvesti zločin javnega nasilstva, kakor je normiran v kaz. zak. §§. 8. in 98. lit a, pa da se morata kaznovati pod §. 100 kaz. zak., a dr. David Starcević še posebe s posledieami §. 26. kaz. zak. Predsednik vpraŠa dr. Starčevića, kaj ima na to odgovoriti. Starčevič odvrne, da na tako obtožbo ničesar ne odgovarja. — Obtoženi Gržanie pa pravi, da je nedolžen, in kaže na protislovja v izpovedbah prič. Pripovedujejo vse drugače, nego so pred pre-iskovalnim sodnikom govorili. Priča Šiinunac da je „instruiran". Misli, da bode sodnija sodila po pravici, akoravno se tu o osobi bana Khuena razpravlja. Prosi, da se opiosti obtožbe.
Na to ustane dr. Derenčin, branitelj dr. D. Stiirčevića ter pobija v dolgem, krasnein iu prav-niško briljantnem govoru vse dele obtožbe. Nazaduje prosi, da se njegov branjenik oprosti zatožbe, ker ni kriv, kakor je to iz izpovedb svedokov in iz drugih okolnostij razvidno.
Ko je svoj govor završil, stopi dr. D. Star-čević k njemu, poda mu roko in ga vpričo vseh prisotnih poljubi, rekoč: „to je pravnik, to je branitelj".
Za dr. Derenčinom govorit je drugi branitelj dr. Hinković. On vrlo oštroumno in pravnički in z zakoni poilkrepljeno napada obtožbo. Veli, da je obtožba nejasua, ker ne kaže, radi česa da toži. Ona da veli: „ObtuŽenici su počinili zločin itd. stranom što htjeli bana prisiliti, da opozovo svoje rieči, a stranom da su htjeli zadovoljštinu si uzeti, ako im to za rukom pošlo ne bi." To da je jako nejasno, nepravuiško, ker nakana na zločin more biti samo jedua, a ne več nakan. Potem iz izkazov svedokov našteva še dve, tri druge nakane, katare da so imeli obtoženi. Iz vsega se vidi, da ni nobe-den iz ponašanja obtožeuili mogel znati, kaj da so nameravali. Dokazuje potem, da njegov branjenik ni kriv, da ni inkriininovanih bosed izrekel. čudi se da je mogoče, da se obtoženec sam bolj krivim priznava, nego ga državni pravdnik toži. Obtoženi veli, da je bana sunil z nogo v —, ali radi tega ga nihče ne toži. Sploh se njemu zdi, da hoče sodnija samo to dokazati, da ban ni z nogo dobil. Dokazuje, da ako so obtoženi kažnjivo delo tuđi sto-rili, to vendar ni javno nasilstvo 12 slučaj, ker za to se zahteva „istinita sila", katere pa tu ni. Ker je po umeuju predsednika branitelj razžalil držav-nega pravdnika, mu predsednik odvzamu besedo in določi za popoludno nadaljevanje razprave.
Popoludne ob 4. uri nadaljujejo se plaidojeri, Predseduik izjavi, da je dr. llinkovidu zjutraj od-vzel besedo, pa da mu ne bode dal več govoriti, zato da naj si obtoženi Gržanić izbore drugega bra nitelja, Ker Gržanić neće drugega branitelja si iz-brati, začue drž. pravnik svojo repliko, v kateri tol-mači svoje politiške nazore,
Pripoveduje, da ni res, da bi b 1 ban osramo-čen radi dogodkov v saboru. Najbolji dokaz o tein je to, da je Nj. Veličastvo grofa Khuena odlikovalo. Da je bil ban res osramoćen, Nj. Veličastvo tega gotovo ne bi bilo učinilo.
Dr. Derenčin odgovarja, da na to izjavo ne more nič odgovarjati, ker g. drž. odvetnik ni nič govoril o stvari, ampak je samo svoja politična načela razvijah Ako je Nj. Veličastvo . . .
Predsednik (ustavi govornika). Prosim Vas, da ne mesa te osebe Nj. Veličastva v to stvar.
Dr. Derenčin in Jaz spoštujem. osebo Nj. Veličastva, ali ako je g. drž. odvetnik mogel o pre-višnjej osebi v tej stvari govoriti, mislim, da morem tuđi jaz.
Predsednik: G. drž. odvetnik je že bil izgo-voril, jaz ga tedaj uesein hotel več motiti, ali Vam to zabranjujem.
Drž. odvetnik predlaga, da se dr. Derenčinu da ukor, čemur senat seveda pritrdi.
Konečni govor imol je še dr. D. Starčev ie". Na veliko veselost občinstva pripoveduje, da je bil res z g. drž. odvetnikom skupuj v Soli, ali da je on zinirom z odliko svoje izpite napravit, drž. od • vetnik pa da je komaj izhajal. S tem „genru11 g) -vori StarČević dalje, često ustavljen z opoinini predsednika. Pripoveduje kako je bil vzrejen v niši dr. Antona Sturčevića, kako je videl pred seboj zmo-rom človeka čistega značaja, poštenoga državljana.
Ko je pa stopil v svet, videl, da je tu vse drugače. Povsod vlada goljutija in izdajstvo. Preide potem na dogodke v saboru, rekoč, da ne razumi ćele razprave. On veli, da ni kriv, obtožba veli, da je kriv; Gržanić veli, da je kriv, obtožba veli, da ni kriv. To naj kdo drugi razumi. On neče dalje govoriti, ker je njegov branitelj že dosti o tem govoril. On je ponosen, da ima takovega branitelja, ako se z njim v politiki ne slagata, slagata se v jednem, namreč v pravici. Zaključuje svoj govor z besedami: „Slavni sude, ako sam kriv, a Vi me ob-sudite, ako nisam kriv, a Vi me odriešite od obtužbe. Predsednik zaključi potem glavno razpravo, pa naznanja, da se bode sodba proglasila v petek dne 18. t. m. opoludne.
—  (Prošnje učiteljev) za povišanje plač bodo v deželnem zboru kmalu na vrsti.  Kakor čujemo, se jim bode po možnosti ustreglo.   PoboljSok sieer ne bode velik, kor gmotne numere   naAn do-žele neao preaijajue, vtnder za  bo/ i';u ico  bode   že, ker se jim  bode baje po 30 gld. im leto doložilo.
—  (Slov.  del.  pevsko društvo „SIa -vecu) priredi  tuđi letos v restavradji  „Hotel Europa" Silvestrov  večer s petjem   godbo in plesom. Natančneje  spored   priobčimo pozneje.  V to svrho vabijo  se vsi gg. pevci   poluoštevilno'  udeleževati se pevskih vaj vsak ponedeljok insredo točno ob 8. uri.                                                      Odbor.
—   („Dolenjskih  No vic")  izSla je   24. stevilka, poslednja v tem letu. Vsebina, kakor vsek-dar zanimiva in raznovistna. S svojim  prvim tečajem pokazale so „Dolenjske novice", da so bile potrebne, da so tej potrebi zadostovale in mnogo koristile. Naj jo naročniki tuđi v lotu prihodnjem pod-pirajo in širijo, saj je naročnina, 1 gld. za vse leto tako neznatna, da si  more vsak gospodar ta pre-koristni list naročiti.
—  (Varaždinski  mestni zastop)  pripravlja poziv na vsa mesta hrvatska, da odpošljejo posebno deputacijo  do  Nj. Velečastva s kolektivno prošnjo, da bi novi zakon o preosnovi upravo,  ker ruši avtonomijo mestnih občin, ne dobil  Najvišjega potrdila.
—  (Čitalnico Novomeške odbor) skli-nuje občni zbor v dan 27. decembra t. 1. točno ob 2. uri popoludne. Zborovanje bode se vršilo v pro-storih Nar. doma. Spored:  1. Nagovor podpredsod-nika. 2. Poročilo tajnikovo. 3. Poročilo blagajnikovo. 4.  Volitev  dveh  preglednikov   računa,   5.   Itazui prodlogi, razgovori in interpelacije.    6. Volitev no-vega odbora.
—  CČasnikarstvo v Avstriji.) Poročilo centralne statistične komisije  izkazujo,  da se je v zadnjih desetih   letih  številu1 avstrijskih   časnikov skoro podvojilo.    Leta 1875 bilo je v Avstriji 87G časopisov, po zadnjom poročilu pa jih je 1023. Mej njimi je 490  političnih,   175  narodno-gospodarskih 118 kmetijskih, 113 obrtničkih, 13 vojaških, \)2 me-dicinskili in naravoznanskih, 21 pravniških, 53 cer-kvenih, 98 pedagogiških, 55 zemljepisnih in zgodo-vinskih,  208   leposlovnih in šaljivih,   107 lokalnih, 129 naznanilnih in 3 socijalno-političnih.  Po jeziku je  čeških   225,   poljskih   108,   slovenskih   35, 1054  nemških, 95 italijanskih, 32 slovanskih   raznih, 74 z mešovitim jezikom.   V primori z lanskim letom imeli so poljski listi 5-5 odstotkov, italijanski 0 7 odstotkov,   nomSki 7*1 odstotkov,  Češki 13'G odstotkov prirastka, a najveČ'ga je imelo — tuđi nekaj — slovensko časnikarstvo, namreč 207 odstotkov.
Telegram „Slovenskemu Narodu":
Zagreb 18. decembra. Poslanca dr. Davida Starčevića in Gržanića obsodili so vsa-kega na trimesočno ječo. Dr. Starčevića še posebe, da izgubi dostojanstvo doktorja in da no srne več biti odvetnik. (Mlad rlovek, pok Les-kovac vsklikne: „To sta prvi žrtvi, predsednik hode tretja." Po teli besedah skoči čez ograjo in psuje sodnike. Pri.jeli so ga takoj in odpeljali v zapur.) Oba obsojcna kakor tuđi državni pravdnik prijavili so ničnosti pritožbo.
Beligrad 19. decembra Mejnarodna vojaska komisija sestavila se je včeraj v Niši. Pooblaščcncc Italije polkovnik Cerranti izbran je prvosednikom, ker je Italija dala inicijativo, da se komisija odposljc. Kraljica vsprejela je komisijo v avdijenci. Komisija odpotovala je preko Bele Palanke v Pirot. Načelnik general-nega štaba polkovnik Topalović je pooblasčen, da sklone premirje.
J^f Denašnji številki „Slov. Naroda" priloženo je „SI ovan ovo" vabilo na narotbo, na katero čislane čitatelje svoje posebno opo-zarjamo.                                                          <7-iro
Zdravi jenje |>o«i|»«>šuje. L'ri odprtih ninah, ote-kiinah in ulesih se z Molovi ni „F ra ne o skini ž ga nj em" odpravi prisud in s teui vidno pospeši zilravljonje. V sti'kl*1-nicah po 80 kr. Po poštnem povzetji ga razpošilja vaak dan A. Moli, lekar, c. kr. dvorili zalnžnik, na Dunaji, Tuch-lauben 9. Po lekarnah iu speccrijskth prodaJHluicah na de/eli zahtevaj izrečno Moll-ov izdelek znjegovovaratvenoznamko in podpisoin.                                                           2 (11—9)
Poslano.
Z» laHtalke konj. Ni'ino propheta in pairia. Gospod Fran Pichler, c. kr. živinski nadfdravnik izuitiil je prod leći zdravilo za konje iu goveda, kutero ju znano pod imenom „resolvirno milo"1 in se je jako razSirilo v Kusiji in v prekomorskih deželah in bi kot dobro srodstvo proti vseiu vnanjito nedostatkom ne »melo manjkati v nobenom lilevu. — To sredstvo je v našej domovini, morda zato, ker jo izumitelj Avstrijec, skoro popolnetu neznano. Ker vso le-karne avstro-ogersko države prodajejo „resolvirno milo", ima vsak laatnik konj priloinoat, prepričati se s poskušnjo o izvrstuosti tega sredstva.
Meteorologično poročilo.
g   7. zjutraj'742-28mm. I — 44° C brezv. megla
*°     2. pop. 1744 24mm. — 2G'C brezv.  inegla 000um.
oo   9. zvećer 746 39 mm. — 01uC  brezv.    obi.
Srednja temperatura — 2*7°,  za 11° pod noruialnm.
3D"cm.eJs]s:si borza
dne 19. decembra t. L (Izvirno telegraflčno porobilo.)
Prpirna renta..........     82 gld. 90     kr.
Srebrna renta..........     83    „    15       „
Zlata renta...........    109    „    20      „
5°/0 marena renta.........    100    „    20       „
Akcije narodne banke.......   8titi    „    —       „
Kreditne akcije........    294    „    75       „
London............    126    „20       „
Srebro.............     —    „    —       „
Napol............     10    „    —       „
C. kr. cekini..........       5    „    99       „
Nemške marke.........     61    ,    95       c
4°/» državne srefike iz 1. 1854   250 gld     127    ,    75       ,
Drftavue srećke iz 1. 1864          100 gld,    170    „    —       „
Ogrska zlata renta 4°/0......      9i>    „    70       „
n     papirna renta 5°/0......      91     n    55        „
6*/0 štajerske zemljišfi  odvez. oblig .   .    104     „     —        „
Dunava reg srećke 5°/0   .   .     100 gld.    118     B     7.i        „
Zemlj. obč avstr. 41/!0/,, zlati zast  liati .    125    „     G0        „
Prior, oblig Elizabetine zapad železnice    115    „    75        „
Prior, oblig Ferdinandove sev. ieleznice    105     „    50        „
Kreditne Breoke.....100 gld      180     „     7f>         ,
Rudolfove srećke .....     10   „              18        „       75              ,
Akcije anglo-avatr. banke .   .   120   „      103    ,    50       „
Tramuiway-društ  velj. 170 gld a. v. .   .    194    B    —       ,
Zalujoči srca potrtega javljajo tužno vest, da ^9 je Bog Vsemogočni skleuil pozvati k sebi 10let- ^9 n ga                                                 ■
Franceta Ks. Hodnik-a,     I
učenca 3. normalnega razreda v Trnovom,        ^9
kateri je 18. t. ra. okolo (>. ure popoludno po krat-  ^9
kej ter hudcj bolesni zaspnl v Goapniln.                ^9
Sprevod vršil se bode v nedeljo 20. t. m. po-   ^9
poludne.                                                               ^9
V 11. Bistrici, dne 18. grudna 1885.            H
Marija Hodnik,       Vlktorlja Hodnik,    B
ma ti                             seatra.                ^9
Kriatljan Hodnik,                       H
!ir;U.                           (7191   B
Slovenci!   Pozor!
Nov, izvorno ilustrovan šaljiv in satirsk list
„IB O G-AC"
pričel bode z novim letom izliajati po <l vuk ral u a mesec in sicer 1. in 15. dan na ćeli poli (oseiu strani) velike četvorke.
Naroćnina 3 gld. za ćelo loto, I gld. 50 kr. za polu leta in 80 kr. za četrt leta blagovoli nuj se pošiljati                                                                  (7.<3—-2)
upravništvu „ROGAČA"
V Izubijani, 11» KtnigreAiiem trgu, v R. Kirliisdicvi hifci.
a*ia            Največja zaloga
^bS» šidnih stmjn1.
iVaHL JAN. JAX,
U j~JAN/JAX,              I.jiibljaiin,
Mri   C.k.privilegij   I   ^Ul-kL  H-VilUrA. \JHvt j              r*              i,   Na iiH'Hi'^n«* obrok«' p •
*^Jn zlK»ySnnje šival-                   4 <lt» ft gld. (r,i:t-i.i>
*^lIU^t^.J'' šes{ietn° jamstv°-
——i**.   :■■■              pou^   ^reZpla5n0#
Št. 8125.                      ________                                                                                                         (742-2)
DeŽelni odbor kranjski s tem objavlja, da se bode na podlagi sklepa dcželnoga zbora dne 14. decembra 1. 1885 in v smislu določil razglasila e. kr. deželnepa predsednika za Kranjsko dne 12. januari ja 1. 188F) (dež. zak. II. del, štev. (}) v delno po-kritje deželne potrebščine za leto 1880 v najem dalo poberanje samostojne ik'želne naklade po 3 gld. od vsacega hektolitra (oziroma po 3 krajcarje od vsa-cega litra) porabljenih žganih pijaf: fžganja, špirita, ruma, araka, juinćncga cvetti, rozolije, likera in po-slaščenih žgunih pijač sploh).
Toberanje te doželne naklade se bode dalo v najem ali po postuneznih okrajih, ki so ustanovljeni na Kranjskom za ] obenuijo vžitnine od vina in mesa, ali pa za veo takih okrajev, ali pa za vse okruje ćele dežele encinu samcMim zakupniku — toda s tem pogojem, da se zakupnina določi tuđi za vsaki okraj posebe.
Sprejemale se bodo le pismeno ponudbe, ka-tere je «lo U7. decembru I. 1.SS5 do 13. ure oddati.
Tega zakupa se sine vdeležiti vsaki avstrijski državljan, kateremu tega ne zabranjuje noben po-staven zadržek.
Ponudbe napraviti je po sledeCem obrazei:
Jaz podpisani ponujam za pobiranje samostojne deželne naklade po 3 gld. od vsacega hektolitra (oziroma po 3 krajcarje od vsacega litra) porabljenih žganih pijafi (žganja, špirita, ruma, araka, pniuV nega cveta, rozolije, likera in poslasčenih žganih pijac splob) za eas od 1. januarija 1880. 1 do konca
decembra 1886. 1. v davkarskein okraj i.......
(oziroma v davkarskih okrajih).......(ali po
ćeli  deželi kranjski) letno zakupnino.....gld.
. . . kr.,  reci.....goldinarjev . . . krajcarjev
avst. velj., ter izrckam, da so mi zakupni pogoji, katerim se brezpogojno podvržein, natanko znani in  da  zastavim  za  predstojeco  ponudbo   priloženo
varšfcino.....gld. . . • kr. za toliko Časa, doklcr
mi doselili odbor kranjski ne naznani, da mojo ponudbo sprejme ali zavrže. Tiuli se pravomoćno za* vežem, ako bi zdaj zborujoci deželni zbor vojvodine kranjske za leto 188G deželno naklado oil porabljenih žganih pijat in tekocin v višjem znesku ka^or po 3 gld., pa ne več kakor po G gld. od hektolitra sklenil in bi ta eventualni deželnozborski sklep tuđi NajviSjo potrjenje zadobil, da sem pripravljen v tistem razmerji večjo zakupnino brez ugovora odraj-tovati in tuđi kavcijo v tistem n'zmerji povekšati ter kavcijno doplatilo deželuemu odboru kranjskemu takoj doposlati.
Dan..........ime...........
značaj ......... stanovanje ..........
ponudnika.
Pismene ponudbe se  morajo do prej poveda-nega dne in ure z 10°/„ varScino ponmljene zakupnine, zapečatene in z nahrbtnim nupisom: „/.ikiipna ponudba za deželno naklado od žganih
pijac  z varšćino  v znesku.....gld   . . . kr.a
pri deželnem odboru vložiti.
Varšćina more se vložiti ali v gotovem de-narji, ali v avstrijskih državnih obligacijah, ali v druzih za varScino pripravnih pa|)irjih. Vrednost obligacij in druzih varšrinskih papirjev zračunila se bode po zadnjom borznem kurzu, vender pa ne nad nominalno vrednost. Žrebanju podvrženim papirjem treba je potrdila, da še nišo izžrebani.
VarScino presodil bode deželni odbor ter bode konečno odločil, se li vsprejme ali ne.
Po oddanem j-akupu ol-držala se bode varščina zakupnikova kot začasna kavcija, drugim ponudni-koni pa se bodo njihove varšcine takoj nazaj dale.
Po odpei'atenji pismenih ponudeb dne 28. decembra 1. 1885. ob 10. uri rtopoludne pri deželnem oilboru, pri kateri priliki smejo ponudniki navzocni biti, se ne vsprejmo nobene ponudbe več, niti ust-mene niti pismene, ter se bodo ponudbe takoj resile, oziroma poberanje dežolne naklade oddalo se bode takoj v najem.
Kdor se v imenu koga druzega tega zakupa vdeleži, mora imeti poverjeno pooblastilo za to specijalno svrho in jo izrociti dežeinemu odboru.
Če vloži več osob (družnikov) skupaj eno pismeno ponudbo, morajo v tej izrečno izjaviti, da se zadružno zavežejo pogoje izpolnjevati.
Zakupovanje ali zakupna obravnava veže po-nudnike takoj jio njihovi ponudbi, deželni odbor kot zastopnika deželnega zaklada pa še le potem, ko je naznanil vsprejein ponudbe.
Zakupnika vpelje deželni odbor v zakupninsko poslovanje. Dotični zakupnik mora v zavarovanje zakupnine v osinih dneh po vročitvi potrdila ponudbe oskrbeti varščino v znesku fietrtega dela za eno leto pogojene zakupnine po enem ?goraj navedenih na-činov; pri tom se srne vračuniti pri vložitvi ponudbe kot varščina vplačani zuesek.
Zakupnino mora zakupnik plačevati v enacih mesečnih obrokih koncem vsacega meseca, in ako poslednji dan pade na nedeljo ali praznik, na sle-deči delavnik pri deželni blagajnici kranjski v Ljubljani.
Drugi zakupninski pogoji naznanili se bodo ponudnikom pri zakupu in se lehko izvedo pri deželnem odboru kranjskom ob navadnih uradnih urah.
Deželni odbor pa si pridrži pravico, da si med ponudniki j)o svoji razbornosti brez ozira na naj-boljšo ponudbo izvoli zakupnika.
Od deželnega odbora kranjskega
v Ljubljani dno 17. decembra 1. 188i>.
Št. 17.211.                                                     (698-3;
Razglas
mladeničem, vojaščini podvrženim.
Zaradi prihodnjcgn vojaškega nabora 1880. leta, h kateremu bodo klicani v letih 1800, 1805, 18(14 in 1803 rojeni  mladenići,  se javno naznanja:
1.   Vsak tukaj  prebivajočili, domaćih uli vna-njih  lnladtMiičev, kar jih  bode k prihodnjemu red-nemu novačenju poklicanih,  mora meseca decembra 1885 pri mestnem magistratu se oglasiti.   Kdor se ne oglasi, tistega zadenejo nasledki §. 42 vojne postave.
2.   Vimnji, t. j. taki, ki neso v Ljubljuno pristojni, morajo k temu vpisu  seboj priuesti popotne liste ali druge izkaznice.
3.   Začasno   odsotne  ali   pa   bolne  mludeniće smejo oglasiti sturiši,   varuhi in drugi pooblaščenci
i. Tišti, ki misli jo prositi ali za^asnega opro-ščenja od vojaSčine ali pa oprofičenja od dejanske službe vojaške, imajo pri vpisovanji tukaj izrociti rodbinske listine in druga potrebna pisma.
5. Dolžnosti oglasa in drugim iz vojne postave izvirajočim dolžnostim se ne da ogniti z izgovorom, da se ?a te dolžuosti ni vedelo.
Mestni magistrat Ljubljanski,
v 18. dan novembra 1885.
Župana namestnik: Vončina.
|    Priznano nepohaijBie, izvrstne    § u     v v                  v   n
)(                         izdelujejo                 (788-1) M
| P. & R. Seemann y Ljubljani. 5
1   ^H* )/dravlja kakor je razvidno v. zahvalnih pišem
f tfflin zdravniških spričeval bolezni v ^elodcu in H BB|R1')U'1U- bodenjc, krč, želodečno in premen-H |9liavnomrz"co* zabasanje, hcmerojlde, zlatenico,
H RHh migreno   it<l. in je  najhuljši pripomoček zoper
9 klfl Pošiljn izdelovatelj po pošti v škatijicah lUH    po 12 stcklonic zn 1 gld. 36 nove. HBb3 Pri većem številu dobi se primeren odpust.
318—31)              Oena steklenioi IO novo.
i   J. lUMHmjm   1
I zaloga čevljarskega blaga, j
*                    Židovske ulice ni. ti,                 t
♦   priporoču fiastltcmu ohf.instvu svojo lastnoročno ia-   ♦ n   >lnlko  ('evlj.irske^a b h^a  k;i ^o.spodo,  gospe in   Z §[  otrokt' v iiiijlt'|>Sili  i/dolkih in \h> iujnižjiti  cenah.   9
S— Dulje opoz;irj;i imenovana firmu n;i avojo bognto    ♦
snloKO                       (603—19)   ±
*      čevljev za dečke in dektice,       ?
m   ki so izjeuioiiiii po jtiko Eiiižuu^j v ,'nl ra/.prodHJ^jo.    ■ B» »♦■§ »♦■l»«H»#HI»#a *♦     ♦♦■»♦■■
%   ((i—40)                       priporoćii                                     9
|    v zabojih po 25 in 50 steklenic    J J        A. MAYER-jeva        \
ti trgovina 8 pivom v steklenicah v Ljubljani. |
1 [>r         ..JCi-y j^i------^-iv w------vtw-------><rt^'W------K-i
Zahvala in priporočilo.
;            Zahvaljujoč se za mnogoatransko zaupanje mojim
5   častitim kupovalcem in naroćevalcem izmej mestjan-
T   fltva in velečsiatite duhovščine, si uaojam nazuanjati,
i    da imam za
jesensko in Mo sezono
v zalogi najboljSe angleiko, franooiko in mo-
i   ravsko blago ia se piiporoćam tudaj v^le^astiteum
■j   p. n. občinstvu za narejanje oblek po najm .dernej-
šcm kroji % zagotoviloni jako  reelne in kolikor mo-
goće cene postrežbe.                                         (509—15)
j,                                Z velcspnštovanjem
F. CASSEIIJ1AMN,
▼ Ljubljani, Gledallike ulioe it. 6, v Pau-sohin-ovej nisi.
Q 381etno preskušeno zdravilno &
8 sredstvo, sedaj svetovni iz- i
Sdelek.                  \
Mej  mnogobrojnim!   boleznimi,   katere  more  p premisuti  človeski  rod, imamo  pa  tuđi »dravilo,   f| Bkntero inu pomaka v boliM-iniih in ^a o/drsivi. Pri   £ vratnih, prsnih  boleznih,  boleznih zelodca in po-   p maiijkanju   krvi  itd. jo Ivana lloffa sladni izvlo-   ^| 0ček čudovito   pnnia^al ih rešil nevarnusti.   Njega  jj Velfrastvo   kralj  Kristitan Danski   pra-vj;   Skusil  p sem na sobi in nsi mnogih  mojih znancili z vese-  V Šljem zdravilni upliv Ivana lloffa sladiie^a izvlečk«.   ^ Njega  Veličastvo   kralj   sakaoimki   pravi:   Dobro  ) je (Itl kraljici  materi.   Aksicieniijo  dale ao Ivanu  H| đWk   llofTu  za njegovo izumi ti: v zdravilnega Hladnoga  JJ ■š   izvlerka kolajne   in  kntv.i  diplome dvornega /.a    p ^p   lozinku,  vkupe 00 visokih  orilikovanj.   37 let jo  1
B minulo, odkar jo i/.umljeuo to sredstvo, prednja J 2o v 27.OOU zalupah v'vseh dol ih sveta iu tJDOO } časnik"v prinača zahvalu /a zadobljeno nzd.av- n 8  ljenje iz *Bt)h dezel in v vseh je/.ikih.                       *
Gosp. IVANU IIOI a 1,     !
e   izumitelju in judinemu i/.delov;:t(jlju printiiili slad    ž
nih   izdelkov,   c. kr. dvornemu  /.aložniku  skoraj   P
0vseh vladarjev evropskih itd. itd.                 ^
Dunaj, I. okraj, Grabun, Braunerstrusao 8.         »
V Tolni,  17  juiiiia 1 <S85.   Dne 2«i. nuija do-   ^
8  poslani sladni izdelki so se jako dobri  pokazali.   4
Vefi let  trajajoće   mučno kaljanje pu'uma,   ulust   I
do jedi  90 je povekšula.    Piosim, poGjito  ini z   ^
Bvračajoćo pošto .'13 steklenic  zdrav Inega. piva iz   4
Hladnija   izvlvcka.    S   spoSt >vanjem   d r. llu^o   ■
Riist,   c. kr. polkovni   zdravnik   7. lumrskega   ^
Bpolkiv v Tolni na O^erskein.                                        A
V Kolinu na R., 2. julija 188."),   Zahvaljujem   9
^_^   BO  Vani   i7,   vso^a  srca,   <ta  som   zoput   OKiliavel   ^
^J  vsled uživanja Vufiega zdravihu^a piva  ix Hlad-   Z
W% ne^a izvle6ka.   Pet irt acin bidchal n;i neke i bo-   |
2?   l«»id v žclodci  in acm se ozdravil, k(t sem pura-   ^
fft  bil 8a ateklenic Vaftega  aladncga  piva.    Martin   f
5™  Kacztuarek, ^o.stilna pri levu.                (G^l    4|   |
ROpnmlMl.   Sliului i/.v 1 ri:ki 90 ]ionur<\j;ijn, na kar moru    *
paliti /ilravnik in liolnik.    1'rintiu Bludni i/.tlHkl Ivana llotT.i   ^
iiinr.vju imuti vurstvono znamko Qiodubo izumitelja Ivana HoiT.i   f
^f    in ]uul]ii3 lv;uui llufTa).                                                              ^
dfc             <t'lic 1111 Dtinuj): Zdruviluo pivo iz BludnoRit izvlnukn   M
U   i/. 7.;\\}(i,v\n 111 Htcklunicumi): li stuklcnic u'1'- 3.H2, II) »tukUmic   fc
«11   7.20,   28 Btitklonic «1<1-  U.Ul),  5M   Btekleuic  glil. 2U.U).  —    P
Kunccntruvuni Bliulni izvloček; 1 Ilucun ^lil.  1.112,  pul flacona    <l
87(1 kr. — Slmlnn eoknladi: pol kilo I. «id. 2.40, II. glil. 1.60,    4
— Hliidtii   bontioni   v  zsivitkih ii (10   kr.,   30  kr.  in 15  kr. —   ■
ntniij kot z» 'I nl<l. no 11c |m»nI|c.                                     P
^^    Vsu proJajalnico bo za prodajo na ilrobno pooblaičone 1 lito-   ^
^^                              grafovnnim barviutim iilitkiitora.                          J
U Glavna zaloga v Ljubljani: Peter Lassnik. '
0V Kranji: Josip DoUmic.   V Postiiijini:  Dux>it &   j
Dietiicb. V Kočevji: Kd. lloffuiiinii.  V borici: (1.   f
CIristofolotti,  c. kr. dvoma  lekarna.   V  KrškjMii:   ^
M^^  Kuj). Engi'lspergiT.  V Rudulfovein: Dominik Riz-   ^
zoli lt:kar. V Zagreba: Salvatorjeva lekanm, knezo-   I
škofijaka lekarna in lekarna usmiljenib bratov. V   \
S(!elji: Murek, Kupfcrsclnnidt, lekarja. J. Matič. V   š
Keki: N. Puviičič, P. Jeclusl, G. Ontti, li-karji.  V   I
Colovci: W. Thurmwald, lekar. V Mariboru: F. I1.   1
SllolaSuk. V Pluji: J. Kusiinir. V Pulji: G. B. Was-   {
aertnaun, lekar. V Trsta: Franceseo S.  l'rinz, via   f
Aquedotto. Carlo Zant'tti, J. Serravallo, lekar. V   1
RBL'Ijiiku: Dr. Kumpf, F. Scholz, lekarja, K. Gana-   š
vnll.   V Zitdru: Cristulbro Mazzocco.              |
j 68O-1Q) Vsega zdravilstva
DR-V. GREGORlC/
Zirarail m\\\ ig M\\\ MeiBL
Ordinlru o«l 3*—4. ure.
Dnnajske ulice št. 3, I. nnilstropje.
H.BRANCHETTA
zaloga klobukov
v Izubijani, na KoiigrcMM'iii trgu št. 7,
poleg gled.a.lišča,
priporefta svojo bogato zalo^o svllnatlh in klobukov Iz klobučlne, kap, apeoljalitet klobukov za dečke,
■lamnikov vHuke vrutc.              (-I'Jj—li>j
CHAPEAUX-CLAQUES
domaČe iu inozemske i/delke, po n«juovi-jHi obliki in fnijonn.
N»)kulnuliif JHH poHtreilm He /ii^oIhv jit. j lupu&r
||sladčičarna|
if TLjnliljćiiiuaPrEširiiiiTOtrpšt.2, J
5   vabi k obisku svojo Iložićnc  razNtttvc  in  pripo-   i;
I   %   rofii Hvojo bogato i/.ber HliideK-iirnkeKU blaga.   1
|   L   koufelilov in boiiboiiuv ntijtinrj^i ^ii okusa (lash-n   J
:   L*   izdelck1, ne zauienjuti a to1 iirtrAkim blizom, kHNcto    j
\    *   »a lionliono in ltožlćnn ilrev«*Ncn od 1 f<ld. viftje.   ff
|    a.   Od Silvcstrovega   dne dalje   slednji dan sv^že, jako   ^,
1  (T  priljubljene iireilpustiic kroiV.                (740-3)  ^
'   HizTOB ta-aaeriilLB janifti Arnštvo. |
Hutnesijonivano od c. Jbf. avstrijshc rlade.
DIltKltTT^A vožnja vsak teilen s poštnim p:ir-nikom 1. r«izred-i.
ss::si-:-NEw-YOBK
v selooto, lE&v! ^5-^® ceile-Najhitrejia       l^~Cx|         Iz vratna
vožnja.         i                        hrana.
I., 11. in HI. razred z vso i)otrfbno opravo ua Udfji.
Kaj već o prevažanji osdb in bla^a pove ruv-ntitcI'Nlvo v Itolterriumu in nj<r,a Keiicrului »«ent J. U. UKISZ, špediter, 1., AuKHNl<>iiKii*i*e, Hiinaj.                                                            iiHi   21
Proda se Iz proste roke
hiša v Vnanjih goricah št.3
pri lire/oviti« v dobrem stanu, s 6 sobatni, podom, tremi obokan'ini štalami, obokanim hlevom, vodnjakora 11 sežnjev ^lobokim, prodajalnico, za ^oatilno ali kupiMjo pripravno, 7, velikim Icpo imsajenini vrtom, proti dobri kupiu pogodbi, da se placa v obrokili. — Natiinfneje a« izve pri %. »Tii-it«'^!! Zd«»Auv-ji, po domai'e .Tupelj-im, v ViiHn(ili noric»h »i. S1», pošta LjiihljniiH.    (717—3)
Lastna skušnjatŽ Kdov dvouii,   katero  sredstvo   bi  rabil  proti revmatlzmn  ali bolečemu  trganjl po  udih,
kupi naj j.;\.  1(J kr. steklciiieo ^^                       l>rlstii«'tf»
kj pain-expellIFQ
Bedemnajitletna skninja in mnogobrojni vs|iclii jauulijo, da se -U) kr. ni /.asiionj iidalo. Dobi se »ko-raj v vseh K'k:i'nah*.   Glavna zaloga:   Lekarna pri
Zlatem levu v l'ra^i, Staro mesto, * V Ljubljani: E. UirHcliitz, lekar.   V Mariboru: .1 W. KimiK, lekar.               (tilH—II) ___________________________________________________
/0~~§k       Ilonkiireiica      ^f\
Že T)0 let obstojef.a
«•. k. deželuo ^g||  poobliiNoena
tovarna za žebrake in koce
je nam na'Oi'ila, da se nsuvdi korcnito konce konkurenni, ki st> je poku/.iilu,
n|«ue   i«lelkc  Holiiliu'ua,   rvvln«kK»   I"   «lol»i'i'g» Muku
konjskih zebrak
ori dttiit'H dulji*
sam.O po  grlđ.. 1.6O komad
velike, debele, široke, nepo- /""»^                       i
j                končljive               C"'V'%^ v"                '
centimetrov dol^e in VM centi             Bra<^"'''oluKm.    >
; metrov   široke,   ■*   barviistimi          w\            w^\
: krajut, de\)ele ksikor de.Hka, te- , , J V i ji i / \wA \       ' daj n-H ncnokoiuiljive.         f   (T I*1 li 11 Wl TiT ■
1            Razposi\jajo ae proti ^otovenni   plaćiln uli po^tncuiu
1 povzetju. Vsak dan so lazpoSiljaji) iu vse kraje sveta in j hđ povsod liitr,> priijuhijo, ker se dajo rabiti tuđi za po-j Bteljno »idejo in so prprej stale dvakrat toliko. — Naslov;
Exportwaarenhaus „zur Austria",
Wien, Ober-Dobling. Mariengasse 31,
v lafltnej hlfii.                   (7.il—2)
_^d Prosi Bi!,  dobro pu/,iii na naslov. "^Q
I       VIZ1TNICE       1
tr   v elegantnej   obliki  priporoča po ceni   n
|    „Harodna Tiskarna"    i
S!! Noben cilinder več ne bode počil!!;
t    cš         ___         *rJ                       C. lcr. prl-v.                       j
tn l I streščasti in trofllasti cilmiri: 1 PATKVr iU\IIIJA\ ' tPi                     (z varatveno znamko)                     I
^  dobivajo se samo v c. kr. tovarniškej zalog | P-                 ii^o\ina s strklom,      ^-7) i
b M                  *p' -v Xj3-at>liarLi, Stari trg* št-15. i
1 jp^" Pred  ponarejenimi cilindri brez  varstvene znamko se svari. I
Resolvirno milo,
katero je izumi 1 in lastnoroi-no niuedil
Fran Pichler, c kr. živinskt nadzdraviiik v avstro-ogerskej vojski,
ozdravi vsak vnanji nedostiitek in KpušČH,) pri vsakej domari živini, ozdravi vsak po^rešek, ki se tiče rube uli lepote koii,j, ozdravi vsnko ])okv«(v<ei^e, naj liode novo uli šturo, /lasti ,je radikalno sredstvo pri šleznlh in bole-Činah na nogah, posebno vnetji kit, odrgnenji komata al< sedla.
ltesolviviio milo je rudi izvršinili kukovosti in iia^le^ii zdrav^jeiga že večkrat s dastilnlml spričali in prlznalnimi zahvalniml piami odlikovano od kmetijskih društev, živinozdravnikov in ninoKobrojnih posestnikov. 1 kos resolvirnega mila, 50 graiuov čiste teže, za 10 bolnih koiy, gld. 1.20. 1    „           „            „     120       „         „       „     „ 25     „         „       „   2.40,
Vsakomu kosn resolvirnega mila pridejan je v deželnem jeziku navod, kako
je rubiti.
Cfllaviia razprortajalnica za vse ilelc sveta pri WiiNilewMkcin (720—3)                  & I'ilaskem v Taršavi.
^t                            <jiliivnu znlti^a z» Kranjsko pri A'iljtMim Muyer-ji, lo-
J^bjK.                           karji v  Izubijani, na Marijinem  tr^u.    Nadalje se dobiva v
•^^Hfea"**«^^       Izubijani  pri   .Mihi   Kustner-ji, prodajalnici z niaterijalnini
I  l^iBttć&fek     blagom, iu v skoro vseh lekarnuh  in dro^uerijiih Kranjske. TJMr^^HBB             D4C* l^11 se ponurejanju i/on'iic.  ima  vsaku  škal-
II       ^ |r      Ijica H-solviriM'^a mila  zrnven stojero,  zakonito drponi-ai  B\ .   jf. M.,~    rano varstvt'iio /namko z našim iineuskim poei'kom.
tHKaČ*Qlii!&                               \Viisilewslii *, l'ilaski v Varšavi.
Polnivec za vinske in         *         Kovinske vinske in piv-  <
pivske steklenice     Ccs.kr.^fpalciit.             ^ v\]w              |
8 8amozapornim kavč. ventilom.                             za pritiskanje 8 samozaporom,   <
S pritiskom  mi  Kiimb  otvori ne na ]     No morejo w, sklsatl, kakor    ^grfi    J
konci cevi kavCukov ventil; te-    lesono pipe,  tedaj »o neikod-    w\r    i
■k ttorina Me počasi vzdi^uje v ste-    ljivo. l'raktinia oblika, solidno   I    B    <
W\\            klcnico,   tedsj   se  pivo    delo,   Ker no trajne, /■'l^tew_^      ft    lH     <
!•  f|L>^ preveo  ne   peni. —  Kor    dostujo.dsisejedenkrat ^KJni     B    *
I      Ha^S ^!   HiUll()  Klll)rt'i   8e   ne    nap avijo. tedaj mMuno^,«5^jO|   ■.   <
I  I  HT   A zgubi   nlć  vina  ali    ,#r prihrani proti le-       4/Tf'JB    * llllfc    ffi piva.                               senlm pipam. Se trduo    9|| 1   ,
II [Ja3   JBl     pf Lahko se naudi    /.apirajo, »e ni bati, da bi       ^^. ^UI^    < lUltf    UM vsakdo rabiti, -p«         poznejo pijaca tokla terrgf^^    m       \
<*ih>: Tolnivcc za steklonice s kavcukovo cevjo vred pld. 2.20. Zavijanje 20 kr.   <
— l'i[>ii /.a likere g\A. 2Bl — Fipa za desertna  vina f,'ld. 3.f»0. — ToiMIna pipa   <
A ffld. 4.f)0. — Sodna pipa U rUL 5.^0. — Sodna  pipa C  (,'ld. li..r><). — Sodna   i
pipa D gld. 8/>0. — Uustrovaui eoniki zasitoiij in franko.       (711>—o)   *
H.HUTTEE,          |
DUNAJ, IX., Maximilianplatz 3, poleg Votivne cerkve.               j
l'roilajalrem na ilnilmo daju np rabat. — Afii-ntom zu liikajšnji trg đolicr znHlnžck.    4
Služba se išče.
Mladenič, ki je kupčijsko Solo z dobrim uspehotu do vrt? I in zdaj za knjifjovodjo služi, rad bi izpreinenil svoju dozdanjo aluibo ter stopil v kako dru^o, njemu bulj pri-menio. lVebno rad bi gel k 8p>'diciji v kako tovarno, ali pa h kaketnu đrugrtnu podjetju za pisarja Ako treba, zmo-žen je tuđi kn\cijo položiti.
Veo o njem s>* iz prijaznosti poizve pri #. F. G. V Stndentovtkih ulioah it. 13 v Ljubljani.     637-8)
Tisaje in zboljšanje lina.
Najpotovejie, najhitrejie in najoenejie sivrt-fltvo zh dildenje iu zboljianje vina iu popravljanje bolnega vina je
prava francoska galerta
tvrdke COIGNKT «& C. v Parizu, Lyonu, Marseilla. To zajamčeno sredstvo z navodllom, kako Je rabiti, se vc<lno dobiva pri tvrdki
A. IIAKTU Vii\ v IJtihljauL
piiarna v Tavčar-Jevi palači.    (587—22) fl               Tellka zaloga       096—10) I
-, klobukov«
S    za   gospode  od   3 gold.  20 kr. vize,  za    s ■®             d-ečlce od 1 gold. 50 kr. više.             r
* Zaloga srajc in spodnjih hlač za ; •* gospode, vratnikov, kravat i. t. d.  *
ySOKLIQ i mi, Gledališke ulice h. št. 6. h naroiila se hitro in v ceno izvršć.       H
i                Primemo
[božtiB« iaif lt»
kakeršnegu se boljšega misliti ne moremo, povodom rodbinskega praz- I
i                                                               Dika, je
!■ dober šivalni stroj,
kajti  pomnoži s svojo  delavno silo domaće  blagostanje  in je ražen tega v lepej moderni
opravi pravi kinč za vsako rodbinsku sobo.
Dobro narejeni  stroj  dela povprek   dvanajstkrat hitreje,  kakor najbolj spretna
roka, ter šiva jednakomerneje in trdnejšo.
Mari si morete misliti kako darilo,   ki bi bilo pripravnejše,  da se postavi pod
božično drevesce?
Pri napravi šivalnega stroja je pa za neizvedenca treba velike providnosti. 'j                    Ako je stroj zastaiane konstrukcije,   nezuđostno  uravnan za rabo,  alt so važni
J deli ćelo iz železa mesto iz jekla, gotovo kmalu ne bode za rabo in postaviti se bode moral j v kot, kakor nič vrednn stvar, in ženske bodo, kakor poprej, morale šivati z roko. jj                     Tedaj se je treba, kadar se omišlja šivalni stroj, obrniti na kako stalno in pri-
i znano  podjetje,  katero  daje   ražen  tenicljitega  pouku v  rabi  in večletnega I jamstva še posebne olajtiavc v plaćevai^jl.
||                    Podpisani p ijazno opozarja na vse iu povedano in se priporoča ter uljudno vabi
j slavno občinstvo na ogled njegove                                                                                (745—1)
zaloge šivalnih strojev.
TWMM J'iLS v Ljubljani (Hotel Evropa).
|N| E U S T EIN - o v a jfp^;^—»j     '   |
KRI ĆISTEČE PILE
ff[ SVETE "ELIZABETE. W               |
BoljSi od raeli podobnih izdelkor,  nfmajo to pnutilje nlr itkoiHJIn^ti v itrbt; »mjimprsiifjr    &j
»'fdfcilf »oper bolczni v or^inih  spodnjesm Jelu   IrIkhii, prehujalno mrzlico, lidle/.ni na koži, v raož-    fij
Janiti in iennko  bolezni;   čtstijo   kri in lchko oilpruvli.\jo liliUo.    M  g»  /<traviln,   ki bi bilo boljau in    H
pri tem populucm neškodljivu zopor                                                                                                                  m
tefesno &aurel$e9           i
gotori Tir T«oh boloznij. Kcr so pDgludknrjeuo, uiivnjo jili rudi tmli otroci. To jiilo 80 odlikOTMie * Jako   M Oftatnim pisinum rit<ornff/ti nvrtnikit Itthn,                                                                                                   M
(V J dna skatyica # t5 ]>ihtmi velja 15 kr. — Znvitvk, osrm iknlljir ukupt^J, 120 }>tl, vrifa   Mj
Hunto 1 f/ld. <,. v. -pg                                         (f)HS -11;    a
, .   _            -~^       ^-                 Ql/Opionia!    V«aka*katliica, kl nfmu flrmo: Apothek* zum   H
■>fTb                 .f       f±       OVaiJCIlJCl    hrlli(!<»   Uojtolil in   n;i  zadnjoj   ntruni   iutie   H
mjfl/LjP^        Jta     ff*        vnrntvpue euanikr, Jr  j»i)ian'Jrnt',  ter   svarimo,   naj   su   ne   H
I?r't1/Y*f I •^iin ^**" -~^            l'nziti te. utora ilohro, tla kilo tie iU>l>l tttabcj/ti, neuptiv-    hj
^l       .->' l-'-J^-- '-*^       "                  tiPi/a uli ri'lo xkoi UJI vi'f/a i-tlrtkn.   Vsakdn n:ii izrorno jiiihtovu    9
u-'"  \,'r                                         Vettitteinovih  KHznhrtlnltt pil, to iinujo n;i zavitku ter navntlilu    3
za rabo poleg nlojeri poilpi*.                                                          H
Glavna zaloga na Dunajf: Apotheke „ZUM HEILIGEN LEOPOLD' des i PH. NEUSTEIN. Stadt, Ecke der Planken- und Spiegeigasse.         i
"V Lj-u.'toljenii se dobivajo   pri  gospodu lekurji   O-a"brijel FIccoll.   8
! ««*jifc^LBlaniaTBllKOI3T i
t W^^^^^^^^  "'»ven Mlovžn v Ljubljani,    J J ^|^^         HOMEOPATIČNA LEKARNA,       J
♦  - mkHll^^^     ^^ zaloga vaeh domaćih in tujih Bpeoijalitet, "^dR   f
♦   *^iS»i^^W^                                     priporoča sledile izjeli.*.                                  V
♦   * ^fh^^                           Vsakcmu izdclku prideno ki> navod, k;ko je rubiti.            m i %SM£   ANATERIN USTNA VODA, Isteklo-     GLICERINSKO MILO, a 18 in 12 kr.,  J
♦   8^^^        niču 40 kr.                                             kiiki.r   MANJELNOVO,   PEŠĆENO   4
♦   č -^J^     BABY  POWDERt  fitupn za otroke j      MILO itd.                                         i
♦   3^i|P        in odra3r«ne dejbele ljudi, 1 šknt- j  FRANCOSKO 2GAN.«E,  1 mula ste-  J 4 Q wđw        1 ]ir-jl ;id kr.                                             klenicii 20 kr, 1 velika stekle-   i
♦   * \\\     BERGERJEVAKOSMETIĆNAINZDRA-         nica 10 kr.                                      < t       Vf           VILSKA MILA.                                   BALZAM  ZA OZEBLINO, 1  stekle-   J +        *f       VIJOLČNO GLICERINSKO MIL0,40kr.         uicji :-J<> kr.                                      <
♦   OBRAZNOLEPOTiLO, imenovano „Uaiuen-     PARIŠKI PRAŠEK ZA DAME,  bell in ru-   < i      toil»!ttc", 1 .-stekl^nica 30 kr.                         deći, u 3U in 40 kr.                                \ 4  POMAĐA ZA LASE, po katerej lasje hi-     RUM,   ki  ^a  neposredno  dobivamo,  a  <
♦       treie rsiHtrio, po prof. Pithu, i'i 60 kr.         '10, GO kr. in 1 ^1*1.                                < i TINKTURA ZA LASE, po katerej laBJe hi-     SALICILNA USTNA VODA IN ZOBNI PRA-   J o      trcJL' l-iiHtt'jo, a H-) kr.                                   ŠEK, 1 stoklenica  ;")() kr.,  1 Skatljtca   < t  TINKTURA ZA KURJA OĆESA, 1 stekle- j      30 kr.,  do suiln.j ncdiisesljiv izdelek,   J H      nita 4't kr. « oopićem vred.                 I      ki so pa ne sme zamenjati s šalici Ino  , o  KOLINSKA VODA, v ori^u:alnih atekleni-         kislo ustno vodo in zobnim praškom.   <
< ►      cali a W) kr. in 1 jtld.                               TRPOTĆEV SOK IN CUKBĆKI, proti kas-   « o ŠMARNIĆNI PARFUM, 1 steklenica 1 gld.,  |      Iju, hripavostl itd., ki so u«, že doBti-   J
0       kukor tuđi druidi pjirt'umi po proizvolj-         krut  za dobre iskazali, 1   stuklenica   < °      nili cetiah.                                                       HO kr., 1 fikatljica IX> kr., kttkor tuđi   *
1    MALAGA VINO, katero neposredno dobi-        PELINOVI, SLIZNI, GUMI IN SALM1JA-  ', X     vamo, v stt'kU'uicah po 30, 60 kr. in         KOVI CUKRČKI po proiavoljeiijb.ctsvah.   <
♦       1 t,*ld'. 10 kr.                                           i ćAJ RUSKI,  katere^a neposredno  dplii-  * i  MALAGA   S  CHINO,  proti   pomanjkanju '      vamo, v zavitkili po <\0 in 50 kr.        ] X      slasti do jedi ini., 1 stoklutiica 70 kr   , OGERSKO MAZILO ZA BRADO, originalni   «
♦   MALAGA Z ŽELEZOM,  proti bledici,  po- ,      zavitek, (novoj,  »o uikdav ne posuši,   ] X      manjkanju krvi itd., 1 stoklunica GO kr.  j      a 20 kr.                                                    , X SLAJEVI  CUKRĆKI, a 10 kr. in po pio-  [ ZOBNI PRAŠEK IN ZOBNA PASTA razno  •
< ►      izvdlicnili cenah.                                      i      rrste.                                                         ' i> yf Ti izdelki in druge tu neomenjene specijalitete prodajajo sa (
X                po ceni in razpošiljajo alednji dan po pošti. ■*^U     (b"14—H)" <
I                                                                                            <
Direktno prek morja dobivamo, jako ceno najnovejšega pridelka izvrstno
kolonijalno blago, delikatese, ribe,
po pošti poštnine prosto na vsuko poStno postajo pri znanej najreelnejšej pustrežbi («61—2)                                               A. v.pld           '                                                   A.v.gld.
v čednih vreficali po 4s/4 ko. netto. siiroT opni. jv ; !,„„:;„- \ prima Elb-, pr, ko. . . . is.OO Mocca, jako iin, žlahteti, <:ori>č . . fi.lfi 6 ift \mn mW j dehel Ural-, <t „ ... 3.00 Menudo, rujjiv, jnko lin, dolit!. . .5,2;"^.iiO Polni slaniki, novohol., vcl. post. »od 1.60 Ceylon-Perl, najfint'jSi, iiioćuu . . . 5.1f>'6.20 Tolsti slaniki, novi, veliki, 30 v sodu l.W) Plantnž.-(Yyl»n, biilituten, lep . .;4.7")ft.8O .Tolsti slaniki, novi, majh., 90 „ . 1.25 Dunnjsku iiiešauica, pr,v iz v i*sti i: 14 7 fi f>. 80 i i i>   i       u   \ najbolje,   najfinejše,   ko. 1.50
■      Kuba, ff.,  nioilro/j'leii,   Hiučan.   lep 4 2n .r>.'2(>!; J'r'U)l mm  j" 2»/,   ko.   2.75   in   5   ko. 5.00 t     Zlati Javn, jjisno nijiu, fin, inočW4.80f).80J.Pov. kambnle, f.. oUujiini;,   po5t. zab. 190 i     Javu rumen, debel, mil, mofam . .4.40 5.40 y;i i    nno)l.ri,; „j.; \200 ca. 2V4 ko. zab. 1.16 ;     Pcrlmocca, izihitcn, fin, moćan   . . 4()0 5.0()l WISKC Posiem ll0l0t' / 2 zab. 2.00   4 zab. 3.60
■      .lava zelen, jakn lip.........'{.60'l.f)0;:Loao8-sInniki, del., seobdrže, prck., »ab. 2-00
i     ShiiIoh, ft"., !t(.'!e:., luoČMii, l«p    . .  . ;S.4O4 20 ■ i-.i i- „„., .,i, ,;i.; \ 45 velikih v po4t. zab.'2 00
1      Suntos, f., i/diitcn,  inoriin.....8.00 3.7MllusK1 V(n'MlllllKl / a   kjid.   Sl.JJO,    4   zab.   <>.5O
j     Cnni])inos, iako fm, niočun, i'ist. . -'i.20 4.nO] Družinski čn,), najfinejši, Uo. 4.00, fi. ko..'( 50 j     Nnniizni riž, ii.-ijfiru'jAi 1 GO, iT. 1.40, f. 1.15 ! Jaiinuka-ltuni, pnsteii, štur, 4 litre stkl. 5.00 (     Perl-Tiipioen-Sa^o, prist. vzliod. indij., l.HO ! 3Iandelni, sladki, veliki, IX., 5 ko.-vrečica 4.00 <     Sultanove rozine, ti'., hrez pešek. . . '-J.15    Vanili.ia, 11'., li veliki štg\ IJG kr., 12 štff. 1.15
Figovu kava iu Kai'lsbadnka dišcen kava iiiatm-^h i%iielka, karton 1;4 ko, samo 15 kr, ,     Kdor več vkuit vzunt; in piodajiilci'in set cenu znižu. l'opolni cunik zastonj in franko.
!    Et H. Schulz v Altoni pri Hamburgu. Uslanovljono 1804. Pred ponarejanjrm se svari.
:          ■^■■a Aitona-Hamburška parna pražnioa za kavo in tovarim figove kare. mmt^
Jako koristna in primerna
božična in novoletna darila
dobo so pri
!                      v Ljubljani,
| vis-a-vis železnemu mostu, na Starem trgu štev. I,
>                                                                v podobi
[               9GT jako elegantnih TU
!ftlvalnih afts«|ev9
! F. WertheimoYih blagajnic
^                                              i. t. d. i. t. d.
)                   i»<> to vrt nilskih cenali.
>                ISTad-alje TT-elilsa, IzT^er
jkmetijskih strojev.
zdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".