P«žtwi»a plačana v gatoviai. iT4«T. IM.
jpg gggf C[jiQfjfpTTfT***i>	** sw» 1	•**-<>.* **» »ms** y •»*.* * .%*w.«-«-*w**frfc/*s
V LJUBLLJANI, stb*to, 1*. julij* 1526.
**>»m»mn storilka Sin 1—.
LETO H.
c
dsa opoldne, izvxemši nedelj in praznikov.
Keeetea naročnina: V Ljubljani in po poiti: Dtu 2Ch—, inozemstvo Din 30-—.
Neodvisen političen list
UREDNIŠTVO II UPRAVNISTVO: smoir GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 1*. TEL1F0* 8TBV. &S2.
Rokopisi m ne vračajo. — Oglasi po tarifa,
P Ismeni ai vprašanjem naj se priloži mamka ra odgovor.	r
Bajna pri poštnem ček. urada štev.
aemc—aaiaaampaa— a mm—BBaaaPaasa—■—r
Vlada RR.
Vlada RR bo danes1; zaprisežena.
Slovensko časopisje je ostalo sebi zvesto in tudi novo radikalno-radičevsko vlado presoja le s strankarskega stališča. Zato je mogoče, da tvori slovensko časopisje edino izjemo med vsemi drugimi časopisi. Dočim ni pomembnejšega tujega časopisa, ki ni obenem z vestjo o novi RK viadi povdaril, da je s to vlado likvidiran hrvatsko-srbski spor, je slovensko časopisje tako zagrizeno v strankarstvo, da to dejstvo docela zamolčuje.
in vendar je prva in najbolj očividna karakteristika nove vlade, da je stvorje-na od dveh strank, ki predstavljata večino krvatskega in sx-bskega naroda in ki je nastala samo vsled tega, ker je bil med obema narodoma dosežen sporazum. Zamolčati pri oceni nove vlade to dejstvo, se pač pravi vedoma položiti resnico zaradi strankarskih interesov na Pokrustovo postelj.
Druga jasna karakteristika nove vlade pa je njena velika večina v skupščini. Vlada RR je najmočnejša vlada, kar smo jih imeli dosedaj in tudi to je tako dober znak, da ga objektivni presojevalec ne sme prezreti.
Program nove vlade je dalje jasen in aa vsap način boljši od vlade -nacionalnega« bloka, zakaj v bistvu je program nove vlade isti ko oni prejšnji, samo da je vsled navzočnosti radičevcev v vladi korigiran v demokratičnem in svobodo-BU s el ne m zmislu. Zamolčati to dejstvo, je enako -znak neobjektivnosti.
Iz vlade PP je nastala vlada RK, samostojni demokrati so bili zamenjani z radičevei. Stranka trde roke je odpadla in na njeno mesto je stopila stranka se-Ijačke demokracije. Nujna posledica tega je, da se je nova vlada pomaknila s skrajne desnice, kjer je bila prejšnja. Tudi to je dejstvo, ki ga more prezreti samo strankar, ki ne more prikriti svoje jeze, da je potisnjen ob stran.
Kljub vsem tem dobrim stranem pa je jasno, da ni nova vlada — ideal vlade. Mogla bi to biti le, če bi bile naše politične razmere idealne in če bi bile vsled tega idealne tudi naše stranke. V take utopije pa seveda ne verujemo.
Ker ni nova KR vlada noben ideal vlade, zato ima tudi svoje napake. In glavna njena napaka je, da niso v njej zastopani Slovenci. Krivda za to pa ne zadene samo ustvariteljev nove vlade, temveč tudi Slovence same, ki se niso znali uveljaviti v pravem trenutku in ki še danes nočejo razumeti lekcije, ki izhaja iz njih nezastopstva v vladi.
To bi bila osnovna karakteristika novo vlade, ki pa bo dobila pravo veljavo vele tedaj, ko bo izpopolnjena s kritiko *«Ia vlade. O delu nove vlade pa je se-T<>d« danes kritika še prezgodnja. Vendar se more reči, da je mnogo verjetnosti, da bo nova vlada delovala boljše od prejšnje. Predvsem bo rešena vsega dela, ki ga je imela prejšnja s hrvatskim ▼praSanjem. Koliko sil bo prostih samo tu. Dalje ni pričakovati, da bi radikali sedaj slabše vladali ko preje, zlasti še, ker se bodo morali na radičevce bolj ozirati, kakor so se preje na samostojne «tom»krate. In še manj je misliti, da bi '»dičevci dali v vlado slabše ljudi, ko samostojni demokrati. Krajač bo več ko sigurtio odtehtal dr. Lukinica.
Avspicije nove vlade so zato dobre in •hoda se bolje, če bo nova vlada absolutna čestila zakon, če bo docela pretrgala s persekucijami in če bo dala zadoščenje preganjanim. Ia prosta plemenskih razdorov naj posveti vso pažnjo kulturne-*,.u in gospodarskemu razvoju — in po-bodo njen prihod pozdravljali tudi njeni sedanji neobjektivni nasprotniki.
Beograd, 18. julija. Marko Gjuričič je bil sinoči dvakrat v dvoru. Izročil je kralju v podpis ukaz o imenovanju nove vlade, katerega pa kralj ni hotel podpisati. Kakor izgleda, hoče Pašič neko . drugo osebo na mesto prosvetnega ministra in se o tem ni mogel sporazumeti j s kraljem. Po sredi je Velja Vukičevič. j Sinoči so vsi ministri čakali, da bodo i prisegli. Pašič bo prisegel na svojem j domu kakor zadnjič. Ker bo ukaz o novi vladi podpisan šele danes zjutraj, se bo vršila prisega ministrov danes dopoldne ob 10.30 v dvoru. V pondeljek se bo nova vlada predstavila skupščini. Kralj bo odšel nato na Bled, Pašič pa v Karlove Vari.
UKAZ O SESTAVI NOVE VLADE BO PODPISAN DANES.
Predsednik skupščine Marko Trifko-vič je izjavil vašemu dopisniku, da ukaz
o	novi vladi še ni podpisan. Malo kasneje pa so se razširile kontradiktorne vesti, da je ukaz o imenovanju nove vlade že podpisan. Te vesti pa so bile de-mentirane od strani samih članov vlade, ki so izjavili, da bo ukaz podpisan šele danes zjutraj.
SESTAVLJANJE NOVE VLADE.
Beograd, 18. julija. Včeraj ob II. dopoldne so bili pri Pašiču Marko Trifko-vič, Gjuričič in Ljuba Zivkovič in so imeli ž njim daljši razgovor. Razpravljali so o prvih poslih nove vlade in o delu radikalne stranke za časa bivanja Pasica v inozemstvu. Istočasno je bila tudi definitivno redigirana lista nove vlade.
Kasneje so Pasica poselili tudi novi ministri HSS: Pavle Radič, dr. Šuperina,
Krajač in Nikič. Ugotovili so le vrstni red, v katerem se nahajajo radičevski ministri v ukazu o imenovanju nove vlade.
Marko Trifkovič je potem, ko je bila lista nove vlade definitivno sprejeta v kabinetu predsedništva vlade, predložil Pašiču ukaz o novi vladi v pregled. Ob 17. je Marko Trifkovič odšel v dvor in izročil ta ukaz kralju v podpis. Kralj sinoči ukaza ni podpisal, marveč bo to storil danes zjutraj.
SPLOŠNO ZADOVOLJSTVO Z NOVO VLADO.
Beograd, 18. julija. Nj. Vel. kralj je zelo zadovoljen, da se je ustvarila tako močna parlamentarna večina ter da bo mogel parlament uspešno delovati in vršiti vse one posle, ki jih zahtevajo državni interesi. Tudi razpoloženje za sporazum med samimi radikali je zelo ugodno. Od vseh strani prihajajo brzo-] javke, ki pozdravljajo sporazum. Včeraj se je mudil v Beogradu predsednik zagrebške radikalne organizacije g. Trbo-jevič, ki je na merodajnem mestu poro-; čal o razpoloženju zagrebških radikalov.
NOVI DRŽAVNI PODTAJNIKI.
Beograd, 18. julija. Ukaz o novih pod-. tajnikih bo podpisan prihodnji teden, j Osohf\ Ki pridejo tukaj v poštev, še niso j znane. Doznali smo, da bo Vlada An-i drie obdržal svoje podtajniško mesto v i agrarnem ministrstvu za Bosno, Moinči-! lo Ivkovič za Vojvodino, Ranko Trifu-; novič za južno Srbijo. Ostala kandidata
i	za drž. podtajnika sta Ljuba Popovič in : Gjorgje Jelenič.
Bojna napoved SDS radikalom.
Beograd, 18. julija. V prosvetnem mi- j nistrstvu se je pod predsedstvom Pribi- ; čeviča vršila konferenca samostojnih de- j mokratov. Razpravljali so o konferenci i centralnega odbora SDS, ki se bo vršila j v nedeljo ob 10. dopoldne v hotelu Im- j perial v Beogradu. Pribičevič bo imel ob j
tej priliki velik političen govor o sedanji politični situaciji. To bo prva bojna napoved samostojnih demokratov radikalom. Trdi se, da je Pribičevič rekel nekemu svojemu prijatelju, naj sporoči Pašiču, da 011 ne bo več . reševale radikalne stranke.
PRVA KONFERENCA NOVE VLADE.
Beograd, 18. julija. Danes se bo vršila v predsedništu vlade prej nego bo kralj podpisal ukaz o novi vladi, konferenca novih ministrov. To bo prva konferenca vlade. Današnje Vreme« poroča, da je bil Miša Trifunovič včeraj v avdijenci in da je poročal o resornih vprašanjih.
AVDIENCA P. RADIČA.
Beograd, 18. julija. Sinoči ob 18. je bil Pavle Radič v avdijenci v dvoru. 0 svoji avdijenci ni hotel podati nobenega poročila. Rekel je samo, da sta s kraljem razpravljala o situaciji. Politični krogi smatrajo, da je bil govor o ministrski listi in da je kralj želel videti razpoloženje Pavla Radiča z ozirom na ministrski položaj.
VELIK VTIS »GENEZE SPORAZUMA« Beograd, 18. julija. V političnih krogih je izzvala veliko senzacijo »Geneza sporazuma«, ki jo je objavila včerajšnja Politika«. Nakrat so pričele krožiti vesti, da tekst »Geneze« ni avtentičen, marveč da ga je prikrojila radikalna stranka po svoje. Na drugi strani pa so radikali zatrjevali, da je tekst popolnoma avtentičen in da ga je diktiral nekemu delegatu vlade sam Stjepan Radič. Izjava Stjepana Radiča je bila glavna platforma v sporazumu.
DEMOKRATSKI POSLANEC’ 0 PREDZGODOVINI SPORAZUMA.
Beograd, 18. julija. Pavle Angje-lič, ki se slučajno mudi v Beogradu, je včeraj izjavil vašemu dopisniku sledeče: Kot veliki pristaš sporazuma in eden izmed prvih politikov in parlamentarcev, ki se je s Stjepanom Radičem pogajal že 1. 1921., se zelo radujem nad doseženim sporazumom, dasi 011 ni tak, kakor sem si ga želel. Stjepan Radič že takrat ni hotel s Pribičevičem. Rajši je hotel z radikali nego z demokrati, ker so mu mogli dati radikali več garancij. Tedaj sem jaz, četudi sem demokrat, poslal Stjepana Radiča k Pašiču. Radi tega sem bil tudi pri kralju. Pašič je končno pozneje (1. 1922) pristal na to, da se napravi sporazum s Stjepanom Radičem. Takoj, ko je bil Pribičevič le zaslutil, da se hoče ustvariti sporazum brez njega, kar je bil tudi glavni pogoj Stjepana Radiča, je napravil velik hrup in pričel boj v klubu in v skupščini. Končno je prišlo do radikalno demokratske koalicije in Sli smo na volitve. Pribičevič se je hotel rešiti, pa se ni rešil.
VELIKO NEURJE V ZAGREBŠKI OKOLICI.
Zagreb, 18. julija. V okolici Zapreši-ča je divjala včeraj proti večeru silna nevihta, ki je povzročila mnogo škode.
Procesi radičevcev.
I)R. MAČEK IN TOVARIŠI BODO DANES IZPUŠČENI.
Beograd, 18. julija. Kakor doznavamo, bo Stjepan Radič te dni izpuščen na svobodo. »Vreme« doznava, da bodo danes izpuščeni na svobodo tudi dr. Maček, Predavec, Krnjevič in oba Košutiča. Proces bo prekinjen s kraljevo abolicijo. Stjepan Radič bo odšel na Bled in bo zaprosit za avdijenco. Z Bleda bo St. Radič prišel v Beograd. V političnih krogih prevladujejo razne kombinacije, kako da bi se St. Radiču omogočilo sodelovanje v beograjski skupščini in eventu-elno v vladi. Sinoči je poslal Pavle Radič v imenu hrv. selj. kluba Stjepanu Radiču pozdravno brzojavko v zapore zagrebškega sodnega stola, v kateri mu sporoča o zaupnici kluba in ga navdušeno pozdravlja kot voditelja stranke.
IZJAVA DR. KRAJAČA.
Beograd, 18. julija. Dr. Krajač je dal dopisniku »Vremena« izjavo, v kateri pojasnjuje svoj izstop iz Zajechiice. Pravi, da je hotel storiti to šele na seji Veča. Ko pa je postal minister, ni hotel biti nelojalen. Ko je prišel svoj čas Momčilo Ivanič v Zagreb, da se pogaja s pred-sedništvom Zajednice o njenem sodelovanju v parlamentu in'v vladi, sem bil takoj za to, da mora Zajednica vztrajati v podpori HSS. Bil sem za skupni nastop, da skupno zmagamo in nato skupno napravimo sporazum. Kakor nisem bil preje zato, da gre Zajednica sama svojo pot, tako tudi sedaj ne morem odobravati, da hodi Zajednica po drugi poti ko HSS. Zadnjič so me moji prijatelji v Zajednici poslušali, danes pa je žal moj opomin zaman.
SKRBI BOSANSKIH RADIKALOV.
Beograd, 18. julija. Bosanski radikali se zelo bojijo Pribičevičeve agitacije v Bosni. Zato sta odpotovala v Sarajevo minister Srskič in drž. podtajnik Vlada Andric na sejo glavnega odbora stranke. Hud boj med radikali in Pribičevičem se bo bil zlasti v bosanski Krajini. Radikali bodo s 1. avgustom zopet pričeli izdajati dnevnik »Srbska Reč« v Sarajevu. Demantirane so bile vse vesti, da bodo imenovani v Bosni in na Hr-vatskem veliki župani iz Davidovičeve vlade. Radikali izjavljajo, da bodo ostali vsi sedanji veliki župani razen onega v Zagrebu in v Liki.
VESTI ZAGREBŠKIH LISTOV.
Zagreb, 18. julija. Današnji »Jutarnji List« in »Novosti« poročajo, da je kralj že sinoči podpisal ukaz o imenovanju nove vlade. Ukaz nosi današnji datum in bo danes priobčen v »Službenih No-vinah«. Pašič je sporazumno s Pavlom Radičem pozval danes k sebi predsednika skupščine. Dogovorila sta se radi seje skupščine, ki se bo vršila v pondeljek. Na seji bo najprej prečitan ukaz o demisiji stare in o imenovanju nove vlade.
 #__________
AVDIENCA.
Beograd, 18. julija. Sinoči je bil v avdijenci poljski poslanik Okenski.
ZAKONSKI NAČRT 0 PROIZVAJANJU IN VPORABI VINA.
Beograd, 18. julija. V poljedelskem ministrstvu se nahaja zakonski načrt o vinu, ki bo reguliral proizvajanje iu vporabo vina. Načrt bo v kratkem izročen narodni skupščini.
Nar. posl. Itm Pat*!}:
»Slovenski berači.
» (i
Polom politik* dveh 3lov*n*kih strank, ki sta se pulili za vodstvo slovenskega naroda, je strašen, a definitiven. Brezglavost težkega trenutka posebno lepo odseva iz njihovega časopisja, razven tega pa je to opazljivo že na ulici, v kavarnah, na vlakih, vsepovsod. Bedniki! Kdor mirno in brez predsodkov opazuje te divje krče, si lahko ustvari dobro in sigurno sodbo o naši polpreteklosti, ki nam bodi svarilen vzgled za bodočnost!
Medtem ko »Jutro« besni v -steklini, ko >Narod< stoiški filozofira, da naj SLS kar likvidira po geslu: rečem ti, da mi ne porečeš, pa se je »Slovenec« zatekel k humorju, k »Galgenhumorju«. V kolikor pa se resno opravičuje levica, kakor desnica, pa izzveni v eno samo tolažbo in sicer pri »Jutrovcih«: da so le klerikalci odrezani! in pri »Sloven-čeveihc da so le Zerjavovci definitivno zrušeni! Medtem pa drči naša notranja politika mirno naprej, kakor da ni Slovenije na svetu.
Naši domači razočaranci pa iščejo krivcev te nesreče. In so jih že našli. »Jutro« se sklicuje na svedoka »Slovenca« in »Slovenec« argumentira s citati iz »Jutra«, da sva vse te polomije kriva tako klerikalne, kakor mladinske moja malenkost in prijatelj Prepeluh. Moj fant, ta, ki se zanima za »Jutrove« križanke, je izračunil v četrtek, da je »Jutro« zlorabilo ta dan 38 krat naše rodbinsko ime in Prepeluhovo desetkrat. Torej za najprešer-nejšo ničemurnost hrane dovolj! Včerajšnji »Slovenec« pa je stopil doli z visokega piedestala vseslovenske vsegamogočnosti, se obema še za silo prijazno nasmehnil, posadil mene »revčka-Ivančka ponižno na prag, položil citre na kolena«, sam pa je zabrenkal, da ne ve, »ali bi se smejal ali jokal«, ker ne more »drugega reči, kakor zmajati z glavo«, strga nekaj stavkov z drugega članka (a je jezen na tretjega!) v zadnjem »Kmetskem listu« nadaljuje utrujeno, »da se vsaj boji, da bi ne bili »Slovenčevi« čitatelji užaljeni, ako bi jim hotel razlagati še to, kar je Pucelj na usta svojega lista tu povedal«. Konča pa ponosni Španec, ki je medtem že pozabil na ves humor, »da bo razumel vsak pastir vse to brezmejno politično uboštvo, vso to strahovito moralno nagoto, vse to klavrno samo-zaničevanje in vso to gorostastno brutalnost, ki udarja iz tega članka »Kmet. lista«. Razumel in doumel bo zadnji slov. človek, da jo to, kar je tu zapisal »Kmet. list« za Slovenc« sramota, da je večje biti ne more. (Podčrtal jaz.) Potem za oddihom pa nadaljuje v novem odstavku:
»Na ekziztenco beraču torej pripravlja g. Pucelj slovenski narod pod vlado RR, ki bo moral biti zadovoljen, če odpade sanj vsaj tu in tam kaka drobtinica! Mi mu imamo na to samo tole odgovoriti: Če se on zadovoljuje s lo eksistenco berača in pa ljudje, ki jih imajo on in gg. Prepeluh in Kelemina v svoji »Zvezi«, prosto njim; toda slovenski narod, ki ga zastopa SLS, se s tako ekzisten-co ne bo zadovoljil. Slovenski narod dobro ve^ kaj svoji državi daje, in ve, kaj mu je ta država dolžna; on dobro ve, kaj je njegova pravica, in si bo to svojo pravico tudi znal izvojevati: momentano tako protivno izgle-dajoča situacija ga v tem niti najmanje ne more in ne sme ustrašiti.
Geslo g. Puclja »za drobtine«, izraženo v tein članku »Kmetskega lista«, pa je geslo političnega berača; če ga je volja s tem poizkusiti svojo srečo pri vladi RR, mu tega ne moremo zabraniti; obžalovati pa moramo, da javno s svojim tiskom zastopa geslo, ki lahko Slovencem političnp veliko škoduje.«
Ali ni tako pisanje krona na mizerijo dosedanje slovenske politike? Kako dolgo upajo še prikrivati svojo blamažo z bobnečimi frazami, jalovimi dovtipi in hudimi načrti, ki niso v praktični realnosti vredni počenega groša? Ali niso tudi dosedaj vso gladno javnost vedno krmili s tako politično hrano? Iztreznjenja torej ni prinesla tudi najnovejša katastrofa!
Meni je prav! Tisti, ki ga polomijo, niso nikoli zmožni popravljanja, zato naj gredo definitivno v pogubo. Toda tukaj je narod, ki plačuje ceho. Jezo vzbujajoči članek v »Kmetskem listu« je povedal v oba tabora, da bo slovenska politika beraška in drobti-narska zato, ker so Slovenci to sami hoteli. Dali so ob zadnjih volitvah Korošcu 100.000 krogljic, Žerjavu 20.000. Teh 120.000 krogljic je danes vrženih v Savo. Odgovornost za to nosita imenovana politika, narod pa samo račun za lahkomišljeno izročeno zaupanje. In če hoče Slovenija zopet nazaj iz političnega beraštva in drobtinarstva, mora mladinom in klerikalcem odvzeti legitimacijo. In če tega ne stori, le izjavlja, da ji je nesrečna usoda po godu. To je »Kmetski list« povedal Slovencem, da bosta pa najnovejša zaveznika Korošec-Žerjav zadeta, to smo pa vedeli naprej, toda ta jeza je za nas lanski sneg. »Momentano protivno izgledajoča situacija« je namreč definitivna in preko mladinor in klerikalcev ne vodi do rešitve nobena pot!
Regionalizem v Franciji
Kakor v naši državi, tako je opažati tudi ( v Franciji, deželi najbolj dosledno izpeljanega centralizma, vedno večje gibanje za uveljavljenje regionalizma, ohranitve vseh posebnosti posameznih pokrajin. O tem gibanju objavlja v »Vremenu« publicist Miloševič zanimive podatke, ki so tudi za nas selo poučni.
Izhodišče regionalističnega gibanja v Franciji leži v vedno večjem stremljenju Francije, da privleče na sebe prav vse sile Francije, da ni samo njeno srce, temveč njeno vse. Bilo je sicer na ta način doseženo, da je reprezentativna kultura Francije dosegla naravnost dominantno vlogo v svetovni kulturi, toda vsa provinca je vsled tega propadla in koncem koncev je bil efekt za Francijo negativen. Enako je res, da je centralizem ▼ političnem oziru Francijo okrepil, toda na drugi strani je povzročil ne samo propadanje vasi, temveč tudi dal nevzdržen birokratizem.
Jules Roche, bivši minister, je povedal nekoč tole zanimivo zgodbico iz svoje rojstne vasi o nevzdržnem birokratizmu Francije. Njegova vas je hotela nekoč nabaviti gasilno brizgalno. Dovoljenje za to mora dati ministrstvo. Celih 18 mesecev je morala vas čakati na rešitev, ker so v Parizu vedno dejali: Pa ne mučite nas s tako malenkostjo. In zaradi te malenkostne stvari je moral biti odposlan akt na celo vrsto instanc in treba je bilo čakati na rešitev 18 mesecev. (Ali ni to tako, kakor da bi slišali pritožbe naših gasilnih društev, ki morajo za najbolj pre-
prost srečolov čakati mesece dolgo na rešitev iz Beograda?)
Regionalizem je bil prvič javno priznan, ko je bila leta 1900. ustanoVtJenn poTtrnJln-ska 'unija. Najbolj se danes uveljavlja na kulturnem polju in tu ima zlasti velike uspehe. Provansalščina prihaja zopet do veljave, zlagajo se o njej pesmi in igre in na eni univerzi v južni Franciji se predava že v narečju. Tudi na srednjih šolah je prišlo narečje že do veljave. V propagandi starih noš je regionalizem zlasti uspešen. Da se uveljavlja regionalizem že v vseh panogah, kaže najboljše dejstvo, da je bil v jesenskem salonu že poseben oddelek za pokrajinsko kuhinjo. Samo po njej da se dobro je, dočim se po pariški samo večerja in kosi.
Ustanavljajo se vedno novi klubi za gojitev regionalizma in v idejnem oziru govore regionalisti že o svoji zmagi, ker vedno bolj prevladuje mnenje, da so narečje in posebnosti pokrajin najboljše netivo za napredek naroda in da šele iz pokrajinske kulture zraste prava narodna kultura. In to spoznanje postaja po vsej Franciji vedno večje in tudi Pariz mu ni mogel odreči svoje upravičenosti.
Manj sreče pa ima regionalizem na političnem polju. Poskusi ustanovitve posebnih regionalnih strank so sicer pogosti, toda pri volitvah niso dosegli regionalistični kandidati nobenega uspeha. Francozi ljubosumno čuvajo svoje državno in narodno edinstvo, toda v kulturnem pogledu je regionalizem zmagovit.
Kriza v praški vladi.
V	praškem kabinetu je nepričakovano nastopila kriza, ki je posledica Husove proslave in afere papeškega nuncija Marmaggia. Zunanji minister dr. Beneš je skušal spor z Vatikanom poravnati brez večjih pretreslja-jev v vladni koaliciji. Po dosedanjih številni!! krizah, ki jih je Petka srečno prestala, je bilo pričakovati, da bo tudi vatikanska afera po prvem razburjenju zadovoljivo rešena. Glede prejšnjih kriz spominjamo samo na spor radi pastirskega pisma slovaških škofov in na žitne carine. Prišlo je pač do formalno demisije ministrov, več^ pa ne.
Kakor izgleda, pa je zadela češko javnost demonstracija Vatikana bolj, nego zvišanje carine in cen živilom. Narodni socijalisti so občutili ljudsko nevoljo, in dasi so odobrili vladino stališče, so vendar vztrajali pri svoji zahtevi, da se mora o konfliktu razpravljati v pleuuntu zbornice. Zahtevali so nadalje, da sc ne sme nuncij Marmaggi več vrniti v Prago, da se ne smejo vzpostaviti odnošaji z Vatikanom, da mora na njihovo interpelacijo odgovoriti ministrski predsednik Švehla. Tem zahtevam pa ni bilo možno ugoditi in radi tega je podal železniški minister Stri-brny ostavko, dočim se nahaja drugi narod-nosocijalni minister v Parizu.
Nastopila je torej v vladi kriza, ki je imela za posledico odgoditev parlamenta in senata do jeseni. Na ta način ni bilo mogoče spraviti volilne reforme pod streho. Ta volilna reforma, ki jo dovolj označuje dejstvo,
da se niso hotele opozicijonalne stranke ude- j leževati posvetovanj, je imela namen utrditi j sedanjo koalicijo in oslabiti vse konkurenčno stranke. Vse je bilo pripravljeno, in o načrtu so hoteli že te dni sklepati z vso brzino. Sedaj pa je treba čakati na jesen in poslanci, ki so se že pripravljali dajati račun svojim volilcem, so pridobili na času, kajti nove volitve se ne morejo vršiti po prvotnem programu.
Dejstvo, da je minister Stribrny, vodja narodnih socijalistov važna osebnost v Švehlo-vem kabinetu, ki je v težkem času zastopal ministrskega predsednika, obenem z dejstvom, da pripada narodno socijalistični stranki tudi zunanji minister dr. Beneš, daje sedanji krizi posebno obiležje. Storiti bodo skušali vse, da se kriza poravna, kajti koalicija brez narodnih socijalistov je nemogoča. Pričakovati je, da pride do kompromisa, oso-bito, ker prihajajo iz vatikanskih krogov vesti, da bo imenovan za novega nuncija v Pragi msgr. Ciriacci.
DANAŠNJE PRIREDITVE V LJUBLJANI.
Kino Tivoli: »V zemlji, kjer teče zlato«. Prestave ob pol 5., pol 8. in 9 uri.
Kino Dvor: »Zena za vsakega«. Predstave : ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. j Kino Matica: »Slikarjev model«. Predsta-
I ve ob pol 5., pol 8. in 9. uri.
Politične vesti.
= Trema presoja nove vlade. Sarajevski delavski list »Glas Svobode« piše povodom sporazuma med NRS in HSS sledeče: S sporazumom radičevcev in radikalov ter sestavo njihove vlade bo nastala normalna in parlamentarna politična situacija, iz česar bo na-' stalo tudi normalno strankarsko grupiranje in normalizacija splošnih prilik. Od te normalizacije bodo imeli veliko korist tudi delavci. Njihov pokret, udušen v nacionalnih strasteh, se bo mogel razvijati v bolj svobodnem ozračju. Sedaj se bo mogla posvetiti večja pažnja gospodarskim in socialnim vprašanjem, katerih nerešitev je najbolj zadela ravno delavce. Normalizacija razmer bo oslabila destruktivne in anarhistične struje v delavskih vrstah in omogočila, da se ujedi-njenje njihovih razcepljenih in razbitih organizacij izvrši brez vsakega rizika. — Trezno sodbo delavskega lista bi si smeli s pridom prečitati tudi naši ljubljanski listi.
= Južna Srbija za novo vlado. »Politika« piše: Gravitiranje politične situacije k vladi RR je predmet živahnega zanimanja v vseh političnih krogih Južne Srbije. Splošno prepričanje radikalov in enega dela demokratov je, da bo sporazum med Srbi in Hrvati povzdignil ugled naše države v tujini in zlasti v sosednih državah, ki zelo nerade gledajo urejevanje naših notranjih razmer. — Gospodarski krogi upajo, da bo bodoča vlada Srbov in Hrvatov, ki bo imela v parlamentu solidno večino in ki bo osvobojena od političnega kolebanja, posvetila vso pažnjo gospodarskim vprašanjem, ki so ostala do danes vsled vednih strankarskih prepirov nerešena ter tako omogočila narodu znosnejše delo in življenje. Samo samostojni demokrati so zelo ogorčeni na radikale vsled njihove nelojalnosti. Oni mislijo, da niso sklenili radi-čevci sporazum iz iskrenih namenov, temveč, da je to samo neka nova taktika opo-zicionalnega bloka, da se je razbil nacionalni blok. Splošni utis sedanjih političnih dogodkov je kljub temu zelo dober.
— Hrvatska zajcdnica se je postavila na federalistično stališče. Izključeno je, da bi v prvih časih moglo priti do kakega sodelovanja s samostojnimi demokrati. Nasprotno pa se širijo vesti o nezadovoljstvu, ker mnogi volilci ne odobravajo izstopa strankinih voditeljev iz Hrv. selj. kluba. Oni smatrajo, da je situacija ugodna. Nedeljska seja Veča Za-jednice bo pokazala, kakšno razpoloženje vlada med narodom radi nove politike stranke. Na seji bo govoril tudi dr. Krajač, ki bo skušal opravičiti svoj vstop v Hrv. selj. klub. Zajedničarski politiki nočejo dati nobenih podrobnejših informacij pred nedeljskim sestankom.
= »Slovenski Narod« pravi, da bi se morala državna uprava depolitizirati. Zakaj pa ni storil tega Žerjav? Zakaj ni njemu svetoval, da bi postavil mesto Pirkmajerja, Pe-stotnika itd. na tako važna uprvana mesta, nepolitične ljudi in ne eksponente SDS.
— Pomota »TMovCnskcira Narona«. tveljuna
pomota se je vrinila »Slovenskemu Narodu« včeraj, ko pravi, da bodo vsi ministri iz vlade PP prišli v vlado RR. Ne vsi ministri PP, j ampak vsi radikalni ministri, bi moral pri- j 3taviti »Slovenski Narod«.
= Zadnji upi šli po vodi. Včeraj so samo- j stojni demokrati razširjali vesti, da je bila j z najvišjega mesta izrečena želja za končen- j tracijsko vlado. Tudi da je bilo samostojnim j demokratom sporočeno, naj vstopijo v vla- j do skupno z radičevci. Tako se je blebetalo, j da naj bi vstopil v vlado dr. Žerjav, ki bi j zastopal Slovence. Vse take in enake vesti j so bile seveda le prazne izmišljotine.
= Jugoslovcnski državljan ubit na Bolgar- ; skem. Bolgarska vlada je končno priznala na- j šemu poslaniku g. Milanu Rakiču, da je bil za časa neredov v Sofiji ubit naš podanik j Redžep Redžepovič iz Prizrena. Sedaj bo na- j ša vlada zahtevala povrnitev odškodnine. Še- i le nato bodo zopet, vzpostavljeni normalni od- ; nošaji med našo državo in Bolgarsko.	j
— Maroški boji. Ofenziva Abdelkrimovih ■ čet postaja vedno bolj nevarna. Rnljam so j zavzeli Babeltazu, predmestje mesta laza. S < tem so postali Rifljani gospodarji dela že- j leznice, ki veže Fez z Alžirom. Položaj je za j francosko vojsko zlasti nevaren vsled tega, , ker so francoske čete vsled vednih porazov demoralizirane in je med njimi zelo razšir- j jena protivojna propaganda. — V Maroko odide z aeroplanom maršal Petain, da skupno z maršalom Lianteyem določi uporabo novo poslanih čet. V vsem misli Francija poslati v Maroko še cel vojaški kor. Maroška divizija je iz zasedenega ozemlja ze odšla na bojno polje. — »Times« poroča iz langera, da se zbirajo na meji tangerske cone Riflja-ni z namero, da napadejo cono. V tangersko pristanišče je prispel angleški naddrednovt »Kraljica Elizabeta«. Namen prihoda te bojne ladje je, da prepreči tihotapstvo orožja in da odkloni opasnost boja med Španci m Rifljani na ozemlju tangerske cone.
= Rusko-nemška trgovinska pogajanja so po dveletnem trajanju zopet prekinjena m m izključeno, da bodo povsem pretrgana. Na nemški strani je sicer dobra volja, da bi pogajanja uspela, toda sovjetski krogi mešajo tako zelo gospodarstvo s politiko, da je bil dosedaj vsak sporazum nemogoč. Največja ovira za Nemce je v tem, ker sovjeti nikakor nočejo priznati za uvoz nemškega blaga kake ugodnosti in ker zahtevajo, da se izjavi Nemčija proti Angliji. Tega pa Nemci seveda ne morejo storiti in zato so bila a\e len trajajoča pogajanja brezuspešna.
—	Nemški socialni demokrati za garancijski pakt. Vodja nemških socialnih demokratov Wels je imel na nekem shodu velik govor o nemški zunanji politiki. V tem govoru se je izrekel Wels za vstop Nemčije v Zvezo narodov, ker je to v korist miru. Vsled tega stališča so nemški nacionalisti zelo napaaau socialno demokracijo, pa čeprav so bih <»m tisti, ki so po prevratu bili za sklenitev pre mirja pod vsako ceno. Nato je govoril Wels
o	garancijskem paktu in se odločno izjavil
■, usx
za pakt, kakor ga je predložil Stresemana,
ker popolnoma odgovarja nazorom socialna demokracije. Stresemanuov predlog garancij-skega^pakta se je moral izvršiti, ker bi se drugače vseeno izvršil garancijski pakt, toda brez Nemčije. -— Vsled \Velsovega govora so pričeli nemški nacionalci zopet vehementno napadati Stresemanna ter zahtevati njegov odstop. Ker se bo državni kancelar Luther moral izreči za Stresemannovo politik* ali pa desavuirati svojo lastno politiko, j« odstop nemške vlade vedno bolj verjeten. Da bi s tem nemški nacionalisti kaj pridobili, ni verjetno.
Dopis.
Hraše pri Lescah. Nikdar nisem pričakoval, da me doleti izredna čast, da me pohvali popoldansko glasilo mladinov ter poroča o mojem uspehu. Trdi namreč, da je neuspeha mladinov pri občinskih volitvah v Mošnjah krivo samo moje »godrnjanje«. Te občinska volitve so bile zanje tako porazne, da si gospodje ne upajo poročati niti o rezultatu. Samo v mene se zaletavajo. Radi tega prosim, gospod urednik, da mi dovolite malo prostora za polemiko v svojem cenjenem listu. Evo odgovora:
1. Občina Mošnje je prva občina v ljubljanski oblasti, ki ji je nasilni režim okrnil avtonomijo ter s tem podaljšal življenje g. Poharju p. d. »Mačku« za skoraj eno leto. Sedanje volitve so pokazale, da si g. Maček ni upal nastopiti pod firmo SDS, temveč »gospodarsko« stranko. S to listo je potegnil za seboj tudi nekdanjega voditelja SLS Freliha ter ga postavil s tem iz dežja pod kap. Moje mnenje je, da se bo zgodilo tako, kakor pri teh volitvah v Mošnjah povsod, kjer ste vladali s komisarji, pa čeprav ne bo poleg mene, da bi godrnjal in delal zgago med narodnjaki.
2. Ni bilo v čast občini Mošnje, ki je popolnoma kmečka občina, da je zatajil njen bivši župan Maček svoj stan in program — na podlagi katerega je bil izvoljen za župana — ter vstopil v stranko, ki so ji kmetski interesi tuji, misleč, kakor se je sam izrazil, »na vladi so, bom več dosegel«. Sedaj je dosegel, kar je dosegel.
Dopisnik mi očita dalje, koliko sem ža škodoval s svojim godrnjanjem med narodnjaki. Vprašal bi ga samo, ali se sklada z naprednim naziranjem takole postopanje: Mož iz naše vasi je omenil nekemu velena-prednjaku iz Lesc, znanemu uslužbencu pivovarne Union, »da zidamo sirarno«. Naprednjak je odvrnil: »Odbili bomo podporo.« No, sicer pa, naprednjak se je s svojo grožnjo samo blamiral, kajti kljub vsemu smo dobili od ministrstva podporo v znesku 15.000 Din in to ob času, ko je bil naprednjak na višku svoje politične moči.
Ko se je peljal nekoč ta gospod v družbi
tiekeea posestnika iz Bohinjske Bele v I.iljb-
Ijano, je nanesel pogovor med njfhia na Be-lansko planino. Šlo je za odkup. Toda mesto da bi bil rekel vplivni naprednjak: imamo ministra šum in rud, ki bo stvar radevolj* podpisal, je odvrnil ponosno, kakor zna 1* on: »ne bo šlo, odbili bomo!«
Sedaj mi je šele jasno, zakaj je bil razpisan ponovni ogled in kdo je kriv, da trpi vas Bohinjska Bistrica, ker se zadeva ne reši. Toliko o vašem naprednjaštvu. Javnost naj sodi.
Zahvaljujem se vam za pohvalo. Ce pa želite, da bom še »godrnjal«, se kar oglasite. Veselilo me bo. — Znani vam
Ažman Medved.
Št. Vid-Grobclno. Z mokrim blagodarom nas je obsipaval darežljivi Pluvius dan za dnem — teden za tednom. Nezadovoljstvo na obrazih prirediteljev vsled nestalnega vremena! Kaj hočemo! — In pogled čebelica je plaval kvišku; želji po lepem vremenu jo klonila volja nebeščanov C. M. in razjasnila nebo. — Že par dni pred godovnim dnem Blagovestnikov je bilo opaziti na veseličnem prostoru živahno vrvenje. Pripravljalni odsek je stavil šotore in pripravljal' razne udobnosti za goste. Na dan 5. julija smo imeli narodno veselico v spomin 40 letnega ob-. stanka te prekoristne družbe. Podružnico je obiskal tudi družbeni tajnik g. Fran Škulj, ki ob vsaki priliki rad pohiti med drage in prav marljive Ciril-Metodarje. Ob določenem času so se začeli zbirati gostje ter polnili ve: selični prostor. Med zelenjem in zastavicami jih je vabil »Dobrodošli«. Pozdravili smo goste iz Šmarja, Slatine, št. Petra, Ponikve. Št. Jurija, Slivnice, Celja itd. Tudi domačega občinstva se je nabralo prav lepo število. Za-svirala je godba in mikala... Za telesno okrepčilo je skrbela kavarna, slaščičarna, jedilnica in gostilna, kjer se je točilo pivo in vino iz priznano dobre Bevčeve kleti. Nad vse privlačen je bil srečolov, ki je razdelil nad 200 prav čednih dobitkov. Iz glavnega C M hrama pa so romale med vesele in zabavne goste cvetke, razglednice, konfeti, narodni koleki. Tudi amerikanska ženitev in šaljiva pošt« je žela mnogo smeha in razvedrila . Mrak je začel razprostirati *emna krila. Zabava je bila v polnem teku. Na šotorih so zasvitali lični lampij0116"1' a n*id nami bledi mesec in svetle zvezdice... Veseli plesalci so rajali — ''me® le morila narodna pesmica ter navduševala narod k nadaljnjemu delu. Le prehitro je mineval čas medsebojne in lepe zabave. Gostje so začeli odhajati. Veselica se je toraj končala v najlepšem zadovoljstvu. Vsem, ki so na ta iiii oni način pripomogli, da je prireditev v obče prav zadovoljivo uspela, najlepša zahvala. Vsem darovalcem in darovalkam v blagu in denarju srčna hvala. Spoštovanim gostom, ki nas zelo radi obiščejo ter se poveselijo z nami — kličemo: »d« st® nam čili, zdravi in veseli do nove prireditve.« Tudi sedaj se je glavni družbi CMD vposlal lep znesek, kajti naše geslo je: »Mal položi dar, domu na altar!«
»Novi vek Jugoslavije."
Ker naše samo strankarskim interesom služeče dnevno časopisje noče videti glavnega pomena sporazuma med radikali in radičev-ci, objavljamo članek, ki ga je pod gornjim naslovom priobčila praška »Tribuna«, neodvisen in vseskozi napreden dnevnik. »Tribuna« piše:
V	Jugoslaviji se dokončava najmogočnejši razvojni proces političnega življenja, likvidira se srbsko-hrvatski spor. Likvidacija sedemletnega spora med dvema najmočnejšima jugoslovenskima plemenoma je političen akt, ki se izmika bežnemu dnevnemu življenju in ki ni stvar samo dveh političnih strank. Nasprotno, tiče se bistvenih interesov Jugoslavije, ker ne more ostati brez vpliva na dosedaj izvajano mednarodno politiko in na gospodarsko linijo našega južnega zaveznika.
Boj med Srbi in Hrvati je bil predstavljen v dveh imenih: Nikola Pašič in St. Radie. Ko podaja »Tribuna« karakteristiko obeh mož, za Radiča ne v vsem laskavo, nadaljuje:
Naš zanima sam problem (srbsko-hrvatske-ga spora). Ni in ne more biti spora o tem, da je predstavljal Pašič, odnosno njegova radikalna stranka, beograjski centralizem, Radič pa nasprotno zagrebški regionalizem. Politični centralizem ima nekaj za sebe, dočim moderni državnopravniki ne odrekajo regionalizmu mnoge dobre lastnosti. Kakor v vsakem sporu, tako so bili tudi tu ekstremi. Od srbskih radikalov je bil prenešen pojm političnega centralizma tudi v vse gospodarsko'-življenje: drugim delom države se je hotel na vsak način vsiliti značaj srbske dežele. Usodna je bila ta pogreška vsled tega, ker je gospodarsko — in morda tudi splošno kulturno — tako Hrvatska, ko tudi Slovenija nad srbskim delom države, kar je razumljivo, če pomislimo, da imata Hrvatska in Slovenija razvito industrijo in obrt, dočim je Srbija večinoma primitivno poljedelska. Pogreška beograjskih državnikov pa je bila še težja. Izhajajoči s predpostavke suverenosti .■srbskega naroda, so posvečali pozornost samo onim mednarodnim vprašanjem in oni zunanji politiki, ki se je tikala samo balkanskega stališča Srbije, pozabljajoči, da je zje-dinjenje s srednjeevropskimi deželami potisnilo težišče prejšnje male Srbije znatno na sever in zapad. Razvoju Srbije je bila posvečena vsa skrb, dočim se je ostalim delom
države posvečalo dosti manj pažnje, kakor pa bi se moralo z ozirom na njih gospodarsko stanje. Prost denar se je uporabil le za tboljšanje Srbije. Vsled povojnega primanjkovanja denarja je imelo to za posledico, da ostali deli vsled nemožnosti investicij niso mogli prospevati in da je bil s tem prikrajšan tudi fiskus, ker se je čisti dohodi teh dežel stalno manjšal.
Beograjski centralizem pa ni bil niti v politiki dalekoviden. Vsa energija je bila posvečena iz čisto srbskih vzrokov odnošajem z vzhodnimi sosedi in glavno vlogo je igralo macedonsko vprašanje, dočim so se jadranski problem in severno slovenska vprašanja zanemarjala ... Ce bi imel Pašič drugega nasprotnika ko Radiča, če bi pokazala hrvatska seljačka stranka več zmisla za gospodarska vprašanja, kakor pa za utopije republikanske monarhije, bi že davno porazila Pašiča na podlagi jasnih dejstev: kakšna bi Jugoslavija mogla biti in kakšna je.
Nato govori »Tribuna« obširno o radikalni stranki, njenem boju za državno edinstvo ter
o	vlogi Pašiča in Radiča. Ker še »Tribuna« (njen članek je izšel že v nedeljo) ni imela zadnjih poročil, zato si je vlogo Pašiča in Radiča pri pogajanjih za sporazum predstavljala malo napačno in je zmotnega mnenja, da je sedanji sporazum dosežen preko.volje Pašiča in Radiča. Nato govori »Tribuna« o nezaupanju, ki je bilo med Hrvati in Srbi, ker se je vsaka stvar presojala le s političnega, ne pa tudi z gospodarskega stališča. Povojni problemi pa so pred vsem gospodarski in do konca hrvatsko-srbskega spora je prišlo samo vsled tega, ker je bil politični moment potisnjen malo v ozadje. Nato zaključuje »Tribuna« svoj članek z besedami:
Za dobrobit Jugoslavije zadostuje, da je bil s srbslco-hrvatskim sporazumom podan dokaz, da trpi država neizmerno, če bagatelizi-ra en del drugega.
Tem besedam bi dostavili: Jugoslaviji škoduje neizmerno tudi to, kadar se ne samo omalovažuje likvidacijo hrvatsko-srbskega spora, temveč se skuša celo v to likvidacijo vmešati partizansko stališče in tako škodovati sporazumu. Končno imamo tudi Jugo-sloveni vprašanja, pred katerimi se mora strankarstvo ustaviti.
Pregled vzhodnih cerkva.
(Iz predavanja P. R. Janina na kongresu za proučevanje vzhodnega bogoslovja.)
1. Cerkve bizantinskega obreda
A.	P r a v o s.l a v n e cerkve:
I. Slovani (liturgični jezik:	starosloven-
ski) :
1. Ruski patriarhat v Moskvi 110,00p.000,
2. Grška cerkev 3,700.000,
3. iiolgarska cerkev 4,200.000,
4. Poljska pravoslavna cerkev 2,800.000,
5. Estonska pravoslavna cerkev 210.000.
6. Litvanska pravoslavna cerkev 138.000,
7. Finska pravoslavna cerkev 50.000,
8. Češka narodna cerkev 525.332,
9. Čežka pravoslavna cerkev 72:696.
II. Rumuni: Patriarhat v Bukarešti 11 milijonov 500.000.
III. Grki:
1. Carigrajski patriarhat 2,300.000,
2. Grška cerkev 3,700.000,
3. Ciprški arhiepiskopat 250.000,
4. Ameriški arhiepiskopat 200.000,
5. Avstralski arhiepiskopat 7.500, rt. Kolonije 50.000.
IV. Melkiti (liturgični jezik: grško-arab ski):
1. Antiohijski patriarhat 150.000,
2. Jeruzalemski patriarhat 35.000,
3. Aleksandrijski patriarhat 110.000,
4. Sinajski arhiepiskopat 1CX),
5. Kolonije 15.000.
V. Georgijci: Katolikat 2,500.000.
Katolikat 2,500.000.
VI- Albanci: Albanska cerkev 180.000. Albanska cerkev 180.000,
Vseh pravoslavnih 144,595.855.
B. K a t o 1 i S k a cerkev bizantinskega obreda.
L Grška cerkev v Carigradu in Grčiji 1.800,
2. Melkitska cerkev v Antiohiji 165.000,
3. Italo-grška cerkev 82.000,
4. Rusinska (ukrajinska) cerkev: v Galiciji 3,550.000,
na Češkem 552.638, v Bukovini, Ogrski, Bosni 109.471,
v	Ameriki 830.000,
5.	Srbi 31.660,
6V Bolgari 6.000,
7. Rumuni in v Ameriki 1,450.000,
8. Ogrska cerkev 25.000.
Vseh katoličanov 6,803.569.
Vseh kristjanov bizantinskega obreda: 151,399.424.
2. Cerkve armenskega obreda (liturgični jezik: staroarmenski):
A. Gregorijanske cerkve 3,000.000,
B. Katoliška cerkev 105.000.
3. Cerkve sirškega obreda (liturgični jezik: staro široki):
A. Jakobitska cerkev v Antiohiji 80.000,
B. Katoliška cerkev v Antiohiji 43.000.
4. Cerkve kaldejskega obreda (liturgični jezik: kaldejski):
Kadejci: A. Nestorijanska cerkev 80.000, B. Katoliška cerkev 60.000;
Malabarenzi: A. Nestorijanska, Jakobitska cerkev 360.000,
B. Katoliška cerkev 447.488.
5. Cerkve maroniškega obreda (liturgični jezik: sirski in arabski):
Patriarhat v Antiohiji 350.000
6. Koptiški obred (liturgični jezik: koptiški in geziški):
Kopti: A. Pravoslavna cerkev v Aleksandriji 750.000,
B. Katoliška cerkev v Aleksandriji 25.000. Etiopi: A. Monofizitska cerkev 4,000.000,
B.	Katoliška cerkev 20.000.
Celotni pregled:
1. bizantinski obred	151,399.124
2. armenski obred	3,105.000
3. sirski obred	125.000
4. kaldejski obred	947.488
5. maroniški obred	350.000
6. koptiški obred	4,795.000
Vse vzhodne cerkve . . 160,721.912
Od teh katoliških 7,855.976 (= 4.9%) shizmatičnih 152,865.945 (= 95.1%).
Palestina.
Te dni je minilo pet let, odkar je Palestina pod civilno upravo Velike Britanije. Ravnokar odpoklicani guverner Herbert Samuel je izdal ob tej priliki obširno delo o uspehih, ki jih je dosegla v teli petih letih v Palestini angleška uprava.
Ko je prišel guverner Samuel pred petimi leli v Palestino, je bila dežela v na ra vnos' obupnem stanju. Vsled vojne je bila dežela opustošena,^ arab*ka plemena so stalno prirejala v deželo roparske pohode, prebivalstvo Je bii0 v ogorčenem verskem boju in vsi nasadi so bili razdejani. Arabci so novi upravi delali največie težkoče in še danes nočejo
o	njej niti slišali. Arabci pa tvorijo večino prebivalstva. Kljub temu so bili doseženi naravnost presenetljivi uspehi.
Prvo ljudsko štetje je bilo izvedeno v Palestini leta 1922., prvič po Salomonovi dobi, kakor se govori. Tedaj je bilo naštetih 757 tisoč 182 prebivalcev, od katerih je bilo “»0.890 moliamedancev, 83.794 Židov in 73.024 kristjanov. Od tedaj so se naselili v Palestini kolonisti, zlasti Židje in prebivalstvo se je precej pomnožilo. Danes se ceni Btevilo prebivalstva na 802.000, od katerih j« 615
sodniki so bili nastavljeni izšolani juristi in s pametno zakonodajo se je odstranilo največje nezmiselnosti turškega zakona. Verskim občinam so bile avtonomne pravice razširjene in se je v njih dobilo dragoceno podporo pri uvajanju zakonitih razmer.
Zasluga nove vlade je bila dalje ureditev financ. V Palestini, kot v vseh deželah Turčije, je vladala največja korupcija. Ta je bila docela odpravljena. Davki in carina so bili reformirani. Uspehi so se v kratkem pokazali. Dočim je izkazoval proračun 5e leta 1922-23 73.000 egiptskih liber deficita, je izkazoval proračun leta 1924-25 že 263.000 egiptskih liber prebitka. Od prvega dne angleške uprave pa do 31. marca 1. 1. so znašali državni dohodki Palestine 8,900.000 egiptskih liber, izdatki pa 8,300.000, tako da je Palestina že aktivna dežela. Poleg' tega se je odplačalo že nekaj kavkaškega državnega dolga in za železnice ter druge investicije je bilo izdanih 2,400.000 egiptskih liber.
Tudi na gospodarskem polju so doseženi lepi uspehi. Ribiče se je oprostilo davkov in tako se je ustvarila podlaga za razvoj ri-barstva. Živinoreja je enako lepo napredovala. Dočim je bilo leta 1920. v vsem samo 540 tisoč glav živine (ovac, koz, velblodov), je to število leta 1923. naraslo že na 836.000.
Mnogo se je storilo tudi za zboljšanje prometnih sredstev. Zgrajenih je bilo 280 km velikih cest in 600 manjših, ki vežejo 177 vasi. Šele leta 1914. je videla Palestina prvi avtomobil, danes jih je v Palestini že preko 1000. Osnovane so bile dalje nove delavnice za železnice in železnice so dale leta 1925. že lep dobiček. Tudi pošta in brzojav delujeta zadovoljivo in v vsej Palestini je danes 34 pošlnih uradov.
Na vsej črti je dosežen v Palestini razveseljiv napredek in od turškega barbarizma zanemarjena dežela vstaja k novemu življenju.
Književnost.
»ŽENSKI SVET«.
Sedma številka prinaša sledečo vsebino: Srečko Kosovel: Obrazi in duše. XXV. Utva: (Ljudmila Prunkova). — Utva: Dve debeli solzi. Idila. Tolovaji (pesmi). — Fr. Bevk: Ubožica. — Tone Gaspari: Cvetoča pisma.
—	A. Negri-Gradnik: Dekla. — Iv. Vovk: Dostojevski in njegove žene. — M. Bartol: Jugoslovenske umetnice 5. — Karolina Bu-lovčeva: Naši ženski zavodi. — Vida: Porcelan. — Dr. Fr. Debevc: Osnovni nauki o kosmetiki. — Izvestja: Naše delo; Po ženskem svetu; Materinstvo; Higijena; Gospodinjstvo; Kuhinja; Iz naSe skrinje; Književna poročila. — Priloga prinaša zopet lepe motive za rišelje, kroj in vzorci vezenin za roket. Vprašnja, odgovori in pogovori na prilogi.
»Ženski svet« izhaja že tretje leto v Trstu. Bogata in pestra vsebina lista, kakor lepe in praktična priloge za ročna dela: vse to dela list tako prikupljiv, da se je tudi v Jugoslaviji povspel do tako visokega števila naročnic, kakor še doslej noben drug slovenski ženski list. Naroča se pri upravi za Jugoslavijo v Ljubljani, Karlovška cesta 20/1. Letna naročnina Din 64.—, polletno Din 32. Novim naročnicam so na razpolago še vse letošnje številke.
ABOUT EDM., KRALJ GORA.
Iz francoščine prestavila Kristina Hafner. Ljudske knjižnice 20. zvezek. Založila Ju-goslovenska knjigama v Ljubljani. Na novo oživljena Ljudska knjižnica se izvrstno uvaja. Takoj za Kazanom, volčjim psom, je izšla kot njen 20. zvezek, zajemljiva povest o Kralju gora. Povest se vrši pri naših sosedih v Grčiji, v času po osvobojenju, ko se država ni mogla na noben način na znotraj urediti, tako, da so morale vmes poseči velesile, ki so »varovale« njeno neodvisnost na zunaj iii pomagale pri ureditvi na znotraj. V osvobodilnih bojih Grkov proti Turkom (1821 do 1829) so sodelovale tudi mno-gobrojne prostovoljne čete — imenovali so jih palikare ali itlefte —, ki po končani vojni nikakor niso hotele razumeti, da je nastopil čas reda in mirnega dela; iz borcev za svobodo so se sprevračali v navadne tolovaje, ki so prežali na premoženje popotnikov in mirnih prebivalcev; zacvetelo je organizirano roparstvo, kateremu je bila slabotna vlada kos le v »uajhui meri, posebno še, ker se ni mogla zanašati niti na svoje varnostne čete, ki so bile z roparji pogosto domenjene. (Kdo bi se pri tem ne spomnil
na makedonske kačake, ki prizadevajo s svojim organiziranim telovajstvoin naši državi toliko truda in skrbi?). S šaljivo, toda jedko satiro nam predstavlja pisatelj te razmere, ko opisuje roparsko četo Kralja gora, Hadžija Stavrosa, in usodo treh jetnikov, ki so zašli v njihove roke. Bralec se izvrstno zabava in. ne more jenjati, dokler ni prebral povesti do konca. Pri tem niti ne opazi, da se je tudi marsikaj naučil. Knjiga je primerna tudi za mladino. Naše knjižnice naj jo takoj naročijo obenem s Kazanom, ako tega še niso storile. Oprema knjige s trobarvno naslovno sliko je zelo lepa, tako, da se bo dobro podajala tudi vsaki domači knjižnici. Cena ni visoka.
E. R. BURROUGHS: TARZANOVA MLADOST V DŽUNGLI.
V.	del, roman. Poslovenil —ž—. V Ljubljani 192o. Založila Zvezna tiskarna in knjigarna. Strani 220. Cena broš. Din 30.—, vez. .Din 36.—. V seriji zanimivih in privlačnih Tarzanovih povesti je izšel kot V. del: »Tarzanova mladost v džungli«. Ce so že bili pr-
vi	4 romani po svoji originalnosti domislekov, po svoji napetosti in čudovitem milje-ju, v katerem se gibljejo Tarzanovi doživljaji vobče, presenetljivo in nadvse zanimivo in zabavno čtivo, ima pravkar izišli peti del svoj posebni pomen in čisto posebno privlačnost. Kazvitek opičjega človeka iz otroka v mladeniča in moža se jo v prvih delili manj povdarjen in poleg glavnega dejanja bolj površno orisan; sedanji peti del pa riše v podrobnem, kako se Tarzan razvija iz divjega opičjega nebogljenca v naravno-inteli-gentnega mladega orjaka, kako sam po svojem opazovanju in premišljevanju razreši živi jensko važne probleme in prirodne pojave, kako pride do izbruha pri človeku vko-reninjena misel na Boga, na ljubezen itd. Kar so prejšnji deli pri razvijanju pestrega glavnega dejanja prezrli, namreč duševno stran človeškega bitja, to vsebuje v zabavni in mični obliki peti del: »Tarzanova mladost v džungli«. Ves ta razvoj Tarzanov je prepleten z mikavnimi pustolovščinami in šega vimi nagajivostmi, s katerimi se mladi Tarzan zabava v svojem orjaškem pri rodnem gledališču in pokazuje kot misleč človek svojo nadmoč nad surovimi silami pragozdnih živali in vražasto mentaliteto primitivnih zamorskih plemen. Ce so vzbudili prejšnji deli Tarzanovih povesti tako veliko zanimanje in pozornost čitateljev, bo peli del še nadkrilil prejšnje knjige po svoji poglobitvi, po novih efektih in po šaljivi zabavni vsebini, ki bo vzbujala zanimanje pri starih in mladih, pri inteligentu in pri pri-prostem človeku. Hvaležna je knjiga tudi kot mladinsko čtivo. Oprema okusna, cena nizka. Dobiva se pri založnici Zvezni knjigarni v Ljubljani in v vseh drugih slovenskih knjigarnah.
Našim malim. Spisal Fr. Ks. Meško. Izdala in založila Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Cena trdo vez. knjigi 15 Din. V elegantno vez. obliki je izšla priročna knjižica, ki jo bo mladina z veseljem sprejela in posebno rada čitala, ker obsega 25 kratkih a mičnih dele. Meško je znan našemu mlademu svetu, zato je že pisatelj priporočilo za delce samo. Zbirka obsega sledeča dela: Domovini — mladost
— pomlad — otrok pod cvetočo jablano — sreča — palček in Mirko — ne bom ga pil
— otrok in metuljček — luna in žabice — otroci in ujeti čmrlj itd. še vse polno tem enakih, ki jih otroci kaj radi slišijo in čitajo. Priporočamo knjigo posebno mladinskim knjižnicam in tudi posameznikom, ker je zelo prikladna za darilce mladini.
Gruda. Izšel je 6. zvezek »Grude«, mesečnika za ljudsko prosveto s sledečo vsebino: Rudyard Kipling —■ Dr. Matej Šmalc: Od morja do morja; Ivan Albreht: Fantazija; Ivan Albreht: Zvečer; Ivan Albreht: Kupil bom čašo; Gustav Strniša: Gorjanec; Aristo-phanes — dr. Fran Bradač: Acharnjani; Miloš Štibler: V Macedonijo; Jan Veruda — Ferdo Kozak:	Gospod	Ryšanek	in gospod
Schlegel; A. B.: Užitne in strupene gobe; dr. Metod Dolenc; Naše vinogradništvo v luči pravne zgodovine; Jan Dec: Delo »Zveze kmetske mladine« na Poljskem; f Dr. Klement Jug: O človeški vesti; Jan Dec: Zveza poljske mladine in poljski agrarci in končno razgledi.
$irite' „Nar. Dnevnik1*
tisoč mohamedancev (Arabcev), 104.000 Židov in 75.000 kristjanov. Ceni se, da je naraslo število prebivalstva od leta 1900. ki 20 odstotkov. Če se upošteva, da je Palestina majhna dežela, potem je ta prirastek zelo znaten. Vsa Palestina meri namreč samo okoli 15.000 kvadratnih kilometrov.
Prva naloga nove uprave je bila. da izvede javno varnost. To se je popolnoma posrečilo. Leta 1922. je prišlo v ta namen iz Irske 762 orožnikov in poleg tega je bila osnovana četa 500 mož iz domačinov-Arab-cev, Židov in drugih. Ti orožniki »o delovali nad vse dobro in glavni zločinci so bili ali postreljeni, ali pa se nahajajo danes v ječah. 'Vsled tega je bilo tudi mogoče znižati število angleške posadke, ki šteje danes samo 450 vel. britanskih orožnikov, oddelka konjenice, čete letalcev in kompanije oklopnih avtomobilov. Na ta način je bilo mogoče, da so se izdatki za vojsko znižali od 3 milijonov liber v letu 1921. na 040.000 v letu 1925. Poročilo s ponosom konstatira, da ni danes na vzhodu mirnejie dežele, kakor je Palestina.
Posebno zaslugo si je stekla britanska uprava z organizaoljo neodvisnih sodišč. Kot
gloTentki rudarji kolesarji v Franciji.
Jlj-iu.L
Dnevne vesti.
! S
NE ZAVAJAJTE LJUDSTVA!
Kakor vse kaže, se slovenske stranke nočejo naučiti iz dogodkov. Samostojna demokratska stranka se že sedaj ponaša, kako bo grmela v opoziciji in SLS še naprej povdar-ja, kako se bo trudila, da bo čim dalje od nove vlade.
V	strankarskem oziru se ta stališča končno čisto lepo slišijo, toda vpraša se, kak hasek naj ima od tega narod? Če je spas v opozicionalstvu, potem mora bili slovenski narod naravnost blažen, zakaj bolj še ni bil nikdar v opoziciji, ko sedaj, ko je ves v opoziciji. Imamo pa ta krivoverski nauk, da je ravno v tem, da je slovenski narod absolutno izven vlade, nesreča zanj in da bi bilo treba to nesrečo odpraviti, ne je pa z opozi-cionalstvom še stopnjevati.
Naloga slovenskih strank ni danes v tem, da deklamirajo o »izdajstvu« in »kapitulaciji«, temveč naloga je v tem, da uveljavijo politično moč slovenskega naroda, da bo tudi on poleg, kadar se bodo določevali novi davki in kadar se bodo delile dobrote.
To je danes naloga prezrte Slovenije, ne pa lepe besede, s katerimi se_ danes ljudje le zavajajo, da ne vidijo vse težavnosti položaja, v katerega je zalezla Slovenija po krivdi svojih strank.
— Samostojno demokratsko gospodarstvo. V Osijeku je otvorjen konkurz nad premoženjem Hrvatsko-slavonskega gospodarskega društva, ki bi imelo ravno te dni praznovati svojo petdesetletnico. Pred vojno je bil predsednik društva grof Pejačevič in je bilo društvo zelo v dobrem gmotnem stanju. Po vojni pa so se društva polastili samostojni demokratki in tako gospodarili, da so vse zagospo-darili.
— Neveden poslanec. Včerajšnji >Slove-uec< poroča v svrtio osebne reklame: »Radi pritožb na državni svet smo dobili poslanci Jugoslovanskega kluba veliko število intervencij od državnih nastavljencev, železničarjev in penzijonistov. Ker ima državni svet počitnice do 15. avgusta, tam sedaj vse delo počiva. Predsednik državnega sveta je izdal strogo naročilo, da arhiv državnega sveta ne sme izdajati prav nobenih pojasnil. — Franjo Zebot, narodni poslanec.« — Nevednost g. Zebot a je klasična, za višino političnih zmožnosti poslancev SLS pa prav tipična. Državni svet je naše najvišjo upravno sodišče, in sodi po obstoječih zakonih in predloženem inaterijalu. To bi moral vedeti na posledku tudi član Jugoslovanskega kluba, a še bolj bi moral vedeti, da so politične intervencije pri sodiščih in sodnikih katerekoli vrste nedopustne. Če mora sedaj predsednik D. s. poučevati o tem g. posl. Zebota, je sicer žalostno, a še bolj žalostno, če to sam javnosti razglaša.
— Državni svet in železničarji. Plenum državnega sveta je potrdil odlok glavne kon-Jrole o uničenju ukaza, s katerim so bili razni železniški uradniki uvrščeni in prevedeni v prvo kategorijo, dasi jim ta pravica po zakonu ni pristojala. Državni svet se je nadalje bavil s pritožbami glavne kontrole proti napredovanju železniških uradnikov v drugo kategorijo, dasi nimajo zakonite kvalifikacije.
— Promocija. Na zagrebški univerzi je bil promoviran za doktorja filozofije g. Aleksander Hrašovec, major v pokoju.
— Z zagrebške univerze. Za redne profesorje na zagrebški univerzi so imenovani: Profesor tehniške visoke šole dr. Marij Kiseljak za rednega profesorja geometrije na filozofski fakulteti; dr. Stjepan Plasoj za rednega profesorja nauka o nalezljivih boleznih na veterinarski fakulteti; Jaroslav Sakor za rednega profesorja sistematične in topografične anatomije domačih živali; dr. Ljud. Jurak za rednega profesorja patologije in patološke anatomije; dr. Lovro Bosnič 741 rednega profesorja specijalne patologije in teropije konj in mesojedcev ter dr. Fran Zavrnik ze rednega profesorja histologije in embirologije, vsi na veterinarski fakulteti.
— Izpremombe v državni službi. Diplomirani veterinar Josip G8stel jo imenovan za asistenta na veterinarski fakulteti zagrebškega vseučilišča. Ivan Trstenjak, profesor na učiteljišču v Zagrebu je trajno upokojen. Tajnik v notranjem ministrstvu Zivojin Je-remič je imenovan za komisarja v Sp. Dravogradu.
— Izvajanje zakona o kmetijskih kreditin. Te dni se je drugič sestal glavni odbor direkcije za kmetijski kredit. Ob tej priliki je sestavil predlog za organizacijo direkcije in za Imenovanje potrebnega osobja, da bi se moglo pričeti z uresničenjem določil omenjenega zakona.
— Konferenca vodnih zadrug. Na iniciativo generalne direkcije voda je bila za četrtek sklicana konferenca vodnih zadrug iz vse države. Namen konference je razprava o financiranju melioracijskih del in dosege večjega inozemskega kredita. Za prvo silo bi bilo treba 300 milijonov dinarjev.
— Ukinitev brezplačnih železniških kart.
V	četrtek popoldne je poslalo prometno ministrstvo vsem uredništvom sledeče sporočilo: »Ker se je ugotovilo, da je bilo izdanih veliko število brezplačnih stalnih, letnih m drugih železniških kart posameznikom in posameznim ustanovam, je odredil prometni minister v interesu varčevanja sledeče: Vse doaedaj izdane karte za brezplačno in znižano vožnjo na naših železnicah izgubijo svojo veljavo s 1- kolovozom 1925. Karte, izdane narodnim poslancem, ostanejo tudi nadalje v veljavi. V veljavi ostanejo tudi karte izdane uslužbencem državnih prometnih ustanov v skladu z načeli o brezplačni in znižani vožnji. Ravnatelji državnih železnic ne morejo izdajati nobenih drugih brezplačnih kart razen takih, ki so utemeljene v »Predpisih
o	brezplačni in znižani vožnji na železnicah 2 državni eksploataciji 1 dne 1. novembra
1924«. Ta uredba velja tudi za novinarske karte. Po zatrdilih iz prometnega ministrstva se izvrši revizija vseh novinarskih kart in se bodo. v bodoče dale novinarske karte samo poklicnim novinarjem in sicer v sporazumu z notranjim ministrstvom. Izdelan bo poseben pravilnik, po katerem se bodo kaznovale vse zlorabe. Sicer pa se prometni miuister še ni odločil ali novinarji sploh dobe brezplačne karte. Glede tega se bodo vršila potrebna posvetovanja.
—	Poprava potov. Minister za javna dela je odobril 47(5.000 Din za popravo ceste Šabac-Valjevo in 100.000 Din za popravo ceste Ča-čak - Ivanjica. Poleg tega so bili odobreni > manjši krediti za popravo mostov na drugih j krajih.
— Naša zdravstvena služba. Kakor znano, so se mudili pred kratkim delegati mednarodne higijenske komisije, ki so raziskavah higijenske razmere v naši državi. Izrazili so se jako pohvalno. Dejali so, da se čudijo temu, kar se je ustvarilo v naši državi, v relativno kratkem času petih let. Ugotovili so, da je ustvarjeno vse naravnim potoni, brez sodelovanja birokracije. Končno so govorili o situaciji privatnih zdravnikov pri nas in njihovem razmerju do državne zdravstvene službe.
— Pobijanje draginje v Sarajevu. Te dni je prišla v Sarajevski mestni aprovizacijski odbor deputacija uradnikov in delavcev ter zahtevala, da se skliče takoj anketa radi pobijanja draginje in znižanja cen. Občinski komisar je obljubil, da se skliče anketa v najkrajšem času.
— Poostren boj zoper draginjo v Zagrebu. Pred približno mesecem dni se je prvič sestal zagrebški mestni odbor za pobijanje draginje, da uvede akcijo za pobijanje draginje. Takrat je pozval veliki župan dr. Zuccon mestni magistrat energično v boj zoper draginjo. Mestni odbor naj bi bil potem poročal
o	uspehih. Akcija je dosegla res precej odgovarjajoče znižanje cen v gostilniških lokalih, kakor tudi cen mesa, kruha in mleka. Sedaj pa se je obrnil dr. Zuccon zopet na mestni magistrat z dopisom, v katerem ga poživlja, da vporabi vsa sredstva v svrho, da se cene živil v Zagrebu v smislu zakona primerno znižajo. Na podlagi tega poziva bodo sedaj izposlovali mestni magistrat, zagrebški tržni komisarijat in policijska direkcija v Zagrebu, da se izvedejo sklepi mestnega dra-ginjskega odbora striktno, kar se do sedaj — posebno v kavarnah — ni posrečilo. Kavar-narji so se dali ovaditi od številnih gostov radi neupoštevanja oblastveno določenih cen ter se bodo morali radi tega zagovarjati pred sodiščem, dočim jih bo na podlagi omenjenega poziva najbrže že sedaj mogoče poklicati na odgovornost tudi pred upr. obl. ter jih prisiliti, da se bodo držali fiksirani cen. Mestni draginjski odbor bo, tekom prihodnjega tedna fiksirane cene še enkrat presodil, ker so med tem nabavne cene, zlasti cene živi živini in pšenici zopet padle. Predvsem bodo torej znižane cena mesa in kruha.
— V Jugoslaviji prepovedani in zopet dovoljeni nemški listi. Notranji minister je odtegnil poštni debit sledečim listom: >Son und Montagszeitung«, ki izhaja na Dunaju, »Karntner Verkerszeitung«, ki izhaja v Celovcu, humorističnemu listu »Simplicisimus . Ti listi so pisali zoper interese Jugoslavije, zato jim je bil odtegnjen poštni debit. Na Dunaju izhajajočemu dnevniku »Die Stuiide*. je bil debit zopet dovoljen, ker je začel drugače pisati.
— Špijonažna alera v Novem Sadu. Iz Novega Sada poročajo: Državni pravdnik je dvignil obtožbo zoper inženerja Karla Nika radi špijonaže v prilog Madžarske. Proces se vrši v mesecu oktobru.
— Cepljenje psov v Italiji. V Italiji so vpeljali cepljenje psov zoper pasjo steklino. Cepljenje stane 3 lire za vsakega psa. Kdor psa ne cepi, plača 200 lir globe. Kaj takega bi bilo tudi pri nas dobro, mesto, da se muči pse s kontumacom, nagobčnikom in verigo.
— Kobilice na Ovčjem polju. Na Ovčje polje je priletela ogromna množica kobilic, ki je uničila vinograde, čebulo, zelje in ostale poljske pridelke. Kobilic je toliko, da so začele, potem ko so požrle listje in stebla krompirja izkopavati in uničevati tudi sad. Mislilo se je že, da bodo uničeni vsi poljski pridelki, toda nenadoma se je pojavila velika jata kavk, ki se je vrgla na oblake kobilic ter jih uničuje tako, da leže mestoma celi kupi mrtvih kobilic na zemlji. To je za te kraje nekaj nenavadnega. Ljudstvo gleda z zanimanjem boj med kavkami in kobilicami.	.	„ ,
— Katolikom sovražni sovjeti. Kakor se poroča iz Minska, so bili katoliki v Bobrisku alarmirani z vestjo, da hočejo podvzeti sovjeti v tamkajšnji cerkvi hišno preiskavo. Množica se je zbrala pred cerkvijo ter je zgradila barikado. Ko so hoteli vdreti sovjetski orožniki v cerkev, je prišlo med orožniki in katoliki do hudih spopadov. Pri tem je bil ustreljen župnik, poleg tega je padlo mnogo vernikov in orožnikov. Končno je moralo posredovati vojaštvo. V Bobrisku je proglašeno izjemno stanje.
— Zopet nov svetnik. Kakor poročajo iz Rima, je bil povodom svetega leta proglašen francoski duhovnik Pierre Julien Eymald, ustanovitelj duhovniških kongregacij svetnikom. Popoldne dne 12. julija se je podal papež v slavnostnem sprevodu v cerkov Sv. Petra, kjer so mu priredili številni verniki živahne ovacije.
— Kuga na Krfu. Na grškem otoku Krfu se je pojavilo več slučajev kuge. Zato se je odredila za vse potnike, ki prihajajo s Krfa, karantena.	*
  La(ly Astor o seksualni morali. Vedno
naraščajoča prostitucija v Londonu je napotila ženskega poslanca, Lady Astor, da je predložil v angleški zbornici zakonski na-Srt. čigar cilj je reformiranje obstoječe zakonodaja o prostituciji, Tu zakonodaja dali-
O LAJŠANA PLAČILA 2A Obleke daje O- BERNATOVI&
ra iz 1.1824. in 1827. ter je seveda popolnoma zastarela. V glavnem pa je Lady Astor mnenja, da je napačno, da se dajo uporabiti določila sedaj veljavne zakonodaje samo na obnašanje žensk na cesli. Lady Astor želi, da se ustvarijo podobne zakonske določbe tudi za moške.
— Povodenjska katastrofa v Koreji. Kakor poročajo iz Ne\vyorka, je nastala v Koreji povodenj, kakršne tam že mnogo let ne pomnijo. Glasom poročil japonskih listov je zahtevala katastrofa približno 3000 človeških žrtev. Ogromno število ljudi je brez strehe. Materijalna škoda je velikanska.
— Vrtnarstvo — rokodelska obrt. Z na-redbo štev. 184 ministrstva za trgovino in industrijo, objavljeno v >xSlužbenih novinah« z dne 13. julija 1925 je uvrščeno trgovsko vrtnarstvo ljubljanske in mariborske oblasti med rokodelsko obrt. Ta naredba je stopila v veljavo s 13. julijem t. 1.
— Sedem vagonov kovanega denarja. Predvčerajšnjim je prispelo v Beograd sedem vagonov kovanega denarja v skupni vrednosti 15 milijonov Din. Novci so iz niklja, oziroma iz kovinske zmesi. Baje pridejo že prihodnji teden v promet.
— Potres. Seizmografa zavodov za meteorologijo in geodinamiko v Ljubljani sta za-bilježila dne 16. t. m. ponoči ob 23. uri 28 m. 51sek. lahek potres v daljavi 75 km od Ljubljane. Epicenter potresa so Brežice. Prosimo vse one, ki so čutili potres, da to javijo omenjenemu zavodu. Dopisi poštnine prosto.
— Ciklon v državi Indiani. Kakor poročajo iz Chicaga, je besnel te dni v državi Indiana katastrolalen ciklon. 21 oseb je bilo ubitih. Materijalna škoda znaša več milijonov dolarjev.
— Nepošten poštni uradnik. V Trstu je bil aretiran te dni poštni uradnik Gropuso, nameščen pri tamkajšnjem carinskem uradu. Pri hišni preiskavi v njegovem stanovanju so našli celo zbirko raznovrstnih predmetov: svilenih šalov, finih žepnih robcev, kravat, svilenih ženskih nogavic, igrač, raznih drobnarij itd. Gropuso se je sicer sprva zagovarjal, da so ti predmeti njegova last, končno pa je priznal, da jih je deloma ukradel iz poštnih zavojev. Pri njem so našli tudi bodalo in nabasan samokres, orožnega lista pa ni imel.
— Zanimiv lov na medveda. Te diff se je odigral v hamburški luki zanimiv lov na medveda. Predsnjega večera je prispei v luko ueki parnik iz Moskve, na katerem se je nahajal večji transport zveri za hamburški zoologični vrt. Nekemu medvedu se je posrečilo pobegniti. Policijski stražniki so ga našli drugi dan, ko je sedel prav zadovoljen na zidu ob keju. Skušali so ga ujeli. Posrečilo se jim je sicer medveda prijeti, toda zver je grizla besno okrog sebe, in zopet pobegnila. Medved je skočil v vodo in plaval precej daleč, dokler ni prišel do vrsto kolov, za katere se je skril. Policijski stražniki so se peljali v barkazi za njim tor so ga končno potegnili iz vode, »aretovali« in odpeljali v zapor, iz katerega ga je rešil pozneje njegov postrežnik.
— Umor ženske v Stralsundu. Strašen zločin je bil razkrit te dni v Stralsundu. Sostanovalci 64-letne gospodične Kaiser so opazili, da stare gospodične že dolgo časa ni bi-
lo	na izpregled. Stvar se jim je zdela sumljiva, in ko ji je imela biti dostavljena neka brzojavka, so odprli vrata s silo. Udaril jim je strašen mrliški smrad v nos. Po sobah je bilo vse razmetano, na postelji je ležalo mrtvo truplo stare gospodične. Obraz je bil ves razbit z nekim topim orodjem in tako razmesarjen, da ga ni bilo mogoče spoznati. Kazven tega je imela umorjenka zvezane roke in noge, okrog vratu pa zanjko iz vrvi. Truplo je ležalo že kakih deset dni v stanovanju. Če je bilo kaj ukradeno, se še ni moglo ugotoviti.
— Dvojni umor iz bedo. Iz Pariza poročajo: V vasi Vilomes je izvršil 17-leten fant strašen zločin. Pod pretvezo, da njegova mati ne more preživljati svojih deset otrok, je peljal svoje mlade brate na polje ter jim zapovedal, naj pokleknejo. Nato jim je hladnokrvno razklal po vrsti s sekiro glave, razrezal trupla ter jih vrgel v vodnjak. Pri aretaciji je izjavil, da se je odločil k dejanju, ker doma ni bilo dovolj kruha.
— Roparski umor v Secfeldu. Dne 7. t. m. popoldne so našli v Seefeldu že močno razkrojeno žensko truplo, ki je bilo pokrito s smrečjem. Glasom poizvedb inn9bruškega sodišča in žandarmerije utegne biti mrtva identična z Marijo Adolfino Elizabeto Schmid, ki se je peljala dne 4. marca t. 1. s posebnim vlakom iz Hamburga v 1 arlenkir-chen, prekoračila avstrijsko mejo ter se peljala v Innsbruck. Tudi tam je izstopila ter »e je peljala nato dalje proti Seefeldu, ne da bi	se	bilo pozneje	o-njej še	kaj čulo.
Glava	je	prestreljena.	Ženska je	vsekakor
žrtev roparskega umora. Poizvedovanja so uvedena.	..	.
— Zopet skrivnosten požar v Avstrijski republiki. Te dni je izbruhnil, v Michel Beur-nu požar, ki je upepeljil tamkajšnjo gos ilno in hišo nekega čevljarja. Ogenj je bil lokaliziran šele po večurnem delu. Po izpovedbah prič gre za požig, ker je izbruhnil ogenj na štirih	mestih obenem.	Solnograški deželni
glavar	je	prišel tudi na	lice mesta	ter se informiral o zadevi.	.
— Požar v gradu Fontaineblcau, Iz 1 ariza poročajo: V sredo je izbruhnil v gradu ron-talnebleau požar, ki je uničil strešni stol. Požar je povzročil veliko paniko med obiskoval-
ci gradu. Ognjegasci, ki so bili takoj na licu mesta so uspeli precej hitro, da so udušili ogenj. Požar je povzročil samo materijalno škodo, ki se ceni približno na 40.000 Din.
— Samomor radi matematike. Matematika ni najljubši predmet naših srednješolcev. Gotovo je, da je marsikdo »falirak baš radi tega predmeta. Toda obesilo se jih je malo, najmanj pa učenk, ki jim znanost češto malo ugaja. Pač pa je slab red iz matematike zelo pretresel mlado gimnazijstko Kleopatro Hri-stic, hčerko inšpektorja ministrstva pravde. Ko so prišli starši ob 10. dopoldne v njeno sobo, se jim je nudil pretresljiv prizor. Na oknu je visela njihova hčerka, oblečena v jutranjo obleko, lepo počesana in snažno umita. Bila je rahločutno dekle, ki jo je vsak slab red spravil iz ravnotežja, da je krčevito pla-kala in pogosto padla tudi v nezavest. V takem stanju je izvršila tudi samomor.
— Posledica igralske strasti. Pred nekaj dnevi sta se sestala v neki gostilni v Grabu kmeta in stara kvartača Mi ha ji je vic in Grba-vac. Naročila sta karte in pričela strastno igrati, kakor se spodobi za človeka, ki vidita svoj življenjski cilj v kvartanju. Kakor sta na sejmu gledala na vsako paro, tako sta zdaj menjavala modre kovače za prazen nič. S strastnim pogledom sta opazovala romanje denarja, dokler ni dosegla igra svoj vrhunec v tem, da je ostal Mihaljevič suh. Pozval je soigralca k nadaljnji igri na upanje. Ta pa je tako igro odklonil, kar je imelo usodno posledico. Mihaljevič je stekel iz gostilne in se skril v zasedi, koder bi moral mimo njegov soigralec. Ni trajalo pol ure, ko se je tam res vračal Grbavac. Napadalec je skočil iz zasede z dolgim nožem v roki rekoč: .»Denar ali smrt!« Grbavec mu je dal ves denar v znesku 220 dinarjev in se vrnil domov. Drugi dan je prijavil zadevo orožnikom, ki so napadalca aretirali in ga odvedli v zapor, kjer čaka na svojo nadaljno usodo. Zakon predvideva za ta zločin smrtno kazen,
— Prostitutka in njen ljubimec. Zofija Ler iz Šopronja na Madžarskem je prišla nedavno v Mostar, kjer je stopila v »službo« v neki javni hiši. Tam se je med drugim seznanila tudi z nekim Omerom Kremu, ki je bil v vlačugo zaljubljen do ušes. Cesto sta skupaj popivala, se zabavala in se ljubila. To pa stane denar in tega sta imela malo, pač pa ga ni primanjkovalo lastnici »podjetja«. »Vzeti je pač treba tam, kjer kaj je«, je prigovarjal Kremu svoji ljubici, »in končno je denar vendar nalahko zaslužen«. Svet je bil dober in Zofija ga je naravnost vzorno izvajala dolgih 11 mesecev. Veselja ni bilo poslej ne konca, ne kraja, dokler se ni v zadevo vmešala policija, ki je napravila^ tem ^dohodkom« konec. Veselju je sledila žalost v mračnih celicah 'mostarskih zaporov.
— Tragedija ljubosumnosti 60-tetnega moža. Iz Dresdena poročajo: Te dni se je odigrala v Grossheimu krvava drama. (iO-letni trgovec s premogom Geist je ustrelil soprogo inženerja VVinklerja. Krogla je prodrla go-spej v možgane. Smrt je nastopila takoj, i\ato je obrnil morilec orožje proti sebi ter se ustrelil vpričo otrok svoj© žrtve, ki sta bila
stara eden 10, drugi 8 let. Motiv dejanja je bila ljubosumnost.
— Grofica obsojena radi veleizdaje. Kakor znano je bila meseca decembra v Požu-iiu obsojena bivša grofica Luiza Esterhazy od nevtralnega sodnega dvora radi veleizdaje na leto ječe in na 20.000 Kč. Sodba je bila od 11. instance v Požuiiu potrjena. Zoper to sodbo sta se pritožila tako zagovornik, kakor državni pravdnik na najvišje sodišče v Brnu. Te dni se je vršila vzklicna obravnava. Po daljšem posvetovanju sla bili ničnostni pritožbi zavrnjeni in prvoinstančna sodba potrjena.
— Smrtna obsodba zoper Gust. Ledererja.
Iz Budimpešte poročajo, da je kabinetna pisarna državnega upravitelja milostno prošnjo na smrt obsojenega morilca že zavrnila ter tozadevni odlok državnega upravitelja zgolj iz tehničnih vzrokov ni bil še dostavljen vojaškemu sodišču. Kakor hitro se bo to zgodilo, bo Lederer nemudoma usmrčen.
— 400 vagonov premoga zgorelo. Iz Ko-nigsberga ob Odri poročajo: Te dni se je pripetila v skladiščih konigsberške tovarne za brikete težka požarna nesreča. Iz doslej nepojasnjenih vzrokov je izbruhnil ob eni ponoči v zalogi izgotovljenih briketov, ki jih je bilo približno 400 vagonov velik požar. Tudi rampa in skladišče sta popolnoma pogorela. Tovarniško poslopje so gasilci rešili. Pogorelo je tudi 8 vagonov, od katerih je ostalo samo železo. Med požarom je bil ustavljen ves promet. Da bo požar popolnoma udušen, bo trajalo najbrže še par dni. škodo cenijo na 4 milijone Kč,. vendar pa je pokrita z zavarovalnino. Pri rešilnih delih je bilo poškodovanih več gasilcev.
— Tragična usoda otroka. Iz Goražde v Bosni poročajo: Okrožni zdravnik je našel na cesti 14-letno deklico ter ugotovil, da je bila.posiljena. Deklica je priznala po daljšem tajen ju, da jo je posilil neki Handžija Juso llasto in njegov prijatelj Rame Hustovic. I r-voimenovani je skušal podkupiti zandarme-
riiškega komandanta S 15.000 Din. Tragično pri celi stvari je, da je bila deklica pred pe' in pol leti prodana od svojega očeta Sel ima, ki je sedaj težak v Sarajevu, lluaeju>u Cekanovicu v Carigrad za 2 zlati liri- * jin čekanovič jo je pripeljal sedaj k njenemu očetu nazaj. Deklica je i/javua, da jo je preganjala mačeha, zato je pobegnila v Goraždo. Oddali jo bodo v poboljševalnico.
-	Brezposelnost na Angleškem. Po vesteh j.. 1 nndnna ie znašalo Število brezposelnih n- Angleškem dne 6. julija 1,300.000. Od teh e 63MO mladoletnih.
-	Obsojeni kridatarji. Te dni se je konja! v Sarajevu proces, ki je značilen za našo splošno gospodarsko krizn, specijelno pa za krizo v lesni industriji v Bosni in Hercegovini. Zagovarjali so se namreč vsi C|am upravnega, in nadzorstvenega 9l.,bor?r , žke družbe Fojniea zaradi lcride. Vsak je bil obsojen na 1 mesec zapora. Obsodba je povzročila v odvetniških in pridobitnih krogih veliko začudenje
— Poair! Oteka ves in medsebojna »otra-»ja odvisnost med industrijo, obrtjo in trgovino ter med našimi najrazličnejšimi stanovskimi, kulturnimi in gospodarskimi prostimi udruženji mora biti dokumentirana tu-
• di na zunaj vidno. Zato je nujno potrebno in v korist stvari sami, da se ob času razstave našega materijelnega gospodarstva ob priliki V. Ljubljanskega sejma (letos od ‘29. avg. do 8. sept.) vrše istočasno tudi vse druge naše velike prireditve stanovskega kulturnega, športnega in drugega značaja. Uprava Ljubljanskega velesejma prosi, da se ji prijavijo vse večje in pomembnejše prireditve za časa letošnjega velesejma, da jih uvrsti v svoj ofieijelni katalog ter tako opozori nanje obiskovalce velesejma.
  Izlet Jadranske Straže. — Povodom
otvoritve liške železnice priredi Jadranska Stražil v Beogradu izlet na luksuznem parniku »Zagreb«. Izlet traja od 23. julija do 30. julija t. 1. Iz Beograda vozi poseben brzovlak preko Zagreba na Sušak. '24. julija odpotujemo v Šibenik, kamor dospemo 25. julija •zjutraj. Posetili bomo romantične vodopade na Krki, potem bomo prisostvovali otvoritvi železniške proge in otvoritvi vinske razstave. Popoldne odpotujemo v Split m prisostvu-jemo svečani otvoritvi železniške pi oge, ka-kor tudi vsem svečanostim Jaaranske Straže na kopnem in na morju, ki se vrše ‘25. in 26. julija; 27. julija je ogled Splita in okolice (Solin, Kaštela in Trogir). Iz Splita odpotujemo v Rab, odtod na letovišča Krk, Baško, Senj, Selce, Novi, Crikvenica, Kraljevioa, Bakarac in Bakar. Stroški vožnje na »Zagrebu« znašajo: Vožnja za celo potovanje stane iz Zagreba za I. razred 700 Din, za II. razred 500 Din, iz Sušaka I. razred 550 Din,
Jf. razred 400 Din. Prvorazredna hrana bo stala okrog 100 Din dnevno. Prijave m denar je takoj poslati Jadranski Straži, Beo-
prad, Skopijanska 15.	.	.
" — Planinski dan na Triglavu. V soboto 18. t. m. zvečer prispe olcoli 60 hrvatskili m srbskih turistov v Ljubljano, ki nadaljujejo ob
7,	uri vožnjo do Mojstrane. T am prenočujejo tisti, ki gredo v nedeljo zjutraj čez Kot na Triglav. Druga skupina prenočuje v Aljaževem domu in se povspe po Tominškovi poti na Kredarico. Na vrhu Triglava sestanek. V nedeljo prenočujejo gostje v Staničevi koči, v Triglavskem in Aleksandrovem domu. V pondeljek odhod deloma čez sedmera jezera k Savici in k Bohinjskemu jezeru, deloma skozi Voje ali Konjščico k Boh. jezeru. Prenočevanje v dependansi hotela Zlatorog. — Upamo, da bo tudi s strani slovenskih planincev udeležba mnogobrojna. Izlet se vrši ob vsakem vremenu. Osrednji odbor SPD.
— Zabavni večer Jadranske . traže na Bledli se vrši v soboto zvečer v kavarni Toplice. Vspored je najraznovrstnejši, ki bo vsakega zanimal. Vstopnine ni. Vabijo se zlasti ljubljančani,' da poselijo r soboto
Varani soprog — morilec. V Budimpešti se vrši te dni obravnava zoper višjega finančnega svet. dr. Štefana Kosztko, ki je ustrelil zapeljivca svoje soproge, huzarskega podpolkovnika Zigmunda Walerjana. Kosztka s svojo soprogo ni živel v dobrih odnošajih. Njegova soproga je imela intimno razmerje g huzarskim podpolkovnikom Walerjanoni. Ko je Kosztka to ugotovil, je prosil svojega prijatelja, da ne zahaja več v njegovo hišo. Podpolkovnik Walerjan mu je to pod častno besedo obljubil. Toda volja je bila dobra, meso pa slabo, Walerijan svojih ljubezenskih zve* z gospo Kosztko ni prekinil. Ko je končno Kosztka 30. septembra lanskega leta pri-sluškaval telefoničnemu pogovoru zaljubljencev, je sklenil napraviti energičen konec. Oborožil se je z revolverjem, pričakal svojega rivala na ulici ter ga ustavil na odgovor: »Zsiga, ti si prelomil častno besedo.« Oficir je odgovoril v izzivajočem tonu:	»Menda
vendar ne misliš, da se te bojim?« Kosztka je potegnil samokres ter usmrtil svojega tekmeca s tremi streli. Državno pravdništvo je obtožilo Kosztko umora, izvršenega v razburjenosti, na podlagi izpovedb pri obravnavi zaslišanih prič pa je drž. pavdnik to obtožbo umaknil ter dvignil zoper Kosztko obtožbo radi premišljenega umora.
Končno pa je bil Kosztka obsojen radi uboja izvršenega v veliki razburjenosti na štiri leta ječe. Proti tej obsodbi sta se pritožila tako Kosztka, kakor državni pravdnik. Obtožencev zagovornik je predlagal, da se izpusti Kosztka na svobodo, sodišče pa temu predlogu ni ugodilo.
— Uvedba selske dostave v va.si Povlje. Selški pismonoša pošte Krnnj dostavlja od 1. maja 1925 vsak torek in petek tudi v vasi Povlje (občina Preddvor).
— Orožnik ropar. V Novem Sadu se je pripetil te dni na aerodromu nenavaden zločin. Avijatik Opozovič se je vrnil z dopusta. Nenadoma ga je napadel orožnik ter zahteval od njega denar. Opozovič je zahtevo odklonil, nakar je oddal orožnik nanj strel iz službene puške ter ga ranil smrtno nevarno, »prva »o j0 mjsiiin< <)a gre n roparja, ki je
v orožnika. Preiskava pa je pobegnil.’Obia^fJ"1 P™veSa orožnika, ki je
— >Pravilnik' "V'V6 n:! s,e( u' .	!
novanjihc je zal*i£™SeTanie	"	8‘a'	:
krajinska zvez;. druSte^	w	J
Ljubljani, Sodna ulica 4 in	£	y
njej so natisnjeni tudi uradni popravki stanovanjskega zakona.
NAJBOLJŠI SLOVES imajo »Pekatetec iz nove tovarne v Ljubljani. Poskusite jih vsi ! ki jih še niste! Izberite po svojem okusu iz! i med mnogih vrst, ki jih izdeluje tovarna in i ki jih dobite pri vseh trgovcih.
Ljubljana.
1— Novi odbor »Soče«. Pri občnem zboru »Soče« dne 2o. junija 1925 novoizvoljeni odbor društva »Soče« v Ljubljani se je na prvi . odborovi seji dne 15. t. m. konstituiral in j sicer takole: predsednik: dr. I) i n k o Puc. ' podpredsednik: Ivo Sancin	.	j.
Drago Čeh, pregledov*!«® računov: Josip Ivančič, Fran«* Gregorčič, namestnika: France Batjel, Ante Čotar.
i— Določite? cen kranjskim klobasam iu hrenovkam t Ljubljani. Z ozirom na stabilizacijo cene prašičem žive vage so se maksi- | mirale cene kranjskim klobasam sledeče: j kilogram napolprekajenili klobas (ca 8 kosov) 45 Din, čeirtprekajenih klobas (ca ll/j ! ! kosa) 41 Din, popolnoma prekajenih klobas • j (ca 10 kosov) 67 Din. Klobase morajo biti ; i narejene iz najboljšega svinjskega mesa brez j ! primesi govedine. Ta dogovor je bil sklenjen ! f z glavnimi izdelovalci klobas v Ljubljani. Klo-i base na trgu pa se prodajajo ceneje in to po j kakovosti in velikosti. Izdelovalci hrenovk j nikakor niso hoteli znižati cene svojim iz- | i delkom ter med njimi in tržninf nadzorstvom ; ni prišlo do sporazuma. Dosedaj so se proda-| jale hrenovke na drobno kg po 40 Din, po ! j kalkulaciji mestnega tržnega nadzorstva pa j i bi se cene radi padca cen govedine morale ;
i	nekoliko znižati. Tržno nadzorstvo je dolo- : j čilo cena za detajlno prodajo kg po 35 Din, ; j računajoč 10 do 11 kosov na kg, tako, da j
1	velja 1 hrenovka 3.50 Din od dne 20. julija j ■ dalje. — Mestno tržno nadzorstvo.
1	1—	Za občni zbor »Doma« stavbene zadru- ;
! ge državnih nameščencev in vpokojencev v 'i Ljubljani, ki se bo vršil v nedeljo, dne 19.
! julija ob 9. uri dopoldne v Mestnem domu, >
i	se je med drž. nameščenci in vpokojenci poka- j : zalo nepričakovano zanimanje. Število pri- i ; javljenih članov bi bilo danes še mnogo j večje, če bi bilo mogoče informirati intere- . ! sente o vseh podrobnostih in ugodnostih,^ ki j iz pravil samih niso razvidne. Kdor si želi I
pridobiti prednost	pri oddaji sta»ova»j oai-soproga	j«	danes mati	tvojih otrok, v lut*-
»<«<»«	rih boš	svoje življenje	v najbolj dalj*« bo-
dočnost nadaljeval.
Imaš sinove in hčere, ki si jih sp»ejel v svoje srce, ne da bi gledal na njih »pol; la-kaj oni	so	edini poroki	tvoje neumrjoinosti,
ker nosijo	tvoje bistvo	v nepregledno vrst«
novih generacij bodočnosti.	>'
Žena je tvoja mati.
Žena je tvoja sestra.
Žena je tvoja soproga.
Zena je mati tvojih sinov in hčera.
Če misliš nizko o ženi, potem tičiš kljub gladki zunanji naobrazbi v blatu barbarstva
—	celo še globlje: v blatu živalstva — in t« ni nobeno vprašanje.
Sedaj boš razumel!
Kdor zaničuje ženo — ne zasluši imena
»človek«.
Kdor tlači ženo — ne zasluži imena »sin«, ne imena »brat« in ne imena »oče«.
Kdor zlostavlja ženo — je največji podle«, kar jih vidi solnce.
Kdor drži ženo v suženjstvu, ta hodi v senci krivice in je izgubil pravo, aa sobe zahtevati pravico!
roma gradnji lastne hišiee, naj se »anesljivo
udeleži občnega zbora, kjer poda sedanji načelnik obširen referat. Po občnem zboru se bodo mogli na istem mestu in še pod enakimi pogoji vpisati novi elani, ki se v&led nezadostne orijentiranosti doslej še niso odločili za pristop.
Maribor.
— Strelske vaje in tekme. Slovensko lovsko društvo, glavna podružnica v Mariboru, priredi 19. julija ob 14. uri na vojaškem strelišču v Mariboru vežbalno streljanje in 9. avgusta strelske tekme. Streljalo se bo: 1. lončene golobe in sicer serije po 5 in 10 golobov; 2. na srnjaka na 100 m; 3. na krožno tarčo s premerom 60 cm na 100; 4. maloka-libersko streljanje. Strelci naj prineso puške s seboj; kdor je ne prinese, si jo lahko izposodi na strelišču. Na lončene golobe se sme rabiti samo na strelišču kupljena municija.
Sokolstvo.
— Sokolsko društvo v Stražišču pri Kranju ima svoj redni letni telovadni nastop v nedeljo, dne 19. julija t. 1. Skušnje se vrše ob 13. uri, javni nastop pa ob 15. uri na »Pantah«. Po telovadbi je velika ljudska veselica v in okoli Sokolskega doma. Pri telovadbi in veselici sodeluje polnoštevilna godba Sokolskega društva na Jesenicah. K obilni vdeležbi vabi odbor.
Gospodarstvo.
ŠE JE ČAS.
X Trgovina i vinom v Dalmaciji. Odelenje
Pustolovec Strasnov nadaljuje.
KNEZ0ŠK0F0VA USTANOVA ZA REVEŽE
Ko se je poslovil dr. Frank z nasprotujočimi si občutki od mene, je odbila ura na cerkvi sv. Marka deset. Eden od mojih glavnih trikov je bil, da sem delal hitro, tako, da je zmanjkalo našim ljutim avstrijskim birokratom, ki so bili navajeni na počasen tempo, vselej sape. Pogovor z dr. Frankom me je zelo razburil, zakaj videl sem, da stVar ni bila tako enostavna, kakor sem si predstavljal. Da sem nad starim lisjakom upil, ni bila komedija. V resnici me je razjarilo, da je igral lopov komedijo, kljub temu, da se je
THIfArlnl /L,	« r, «... ..1__ _ 1.	T • 1	,	«	i
Vsakemu mora pasti v oči veliko zanimanje tujcev za naš Ljubljanski velesejm. Francozi, Nemci, Angleži, Belgijci, Čehi in Italijani kažejo tako veliko zanimanje za naS velesejm, da mi ne moremo iti kar tako preko tega. Vsekakor streme ti tujci v prvi vrsti za osvojitvijo prvotnega teritorija v Jugoslaviji. Vse nove in mlade države imajo velike potrebe industrijskih produktov, posebno onih, katerih same ne proizvajajo. Zato omenjeni narodi prinašajo in razstavljajo na velesejmu svoje najboljše produkte, za katere žele najti novih tržišč.
Za nas je to od velike koristi, ker nas to najbolje uči, kako moremo sčasoma tudi sami priti do istih proizvodov. Vsled tega ne moremo dovolj toplo priporočati vsem našim trgovcem, obrtnikom in industirjalcem, da pridejo na velesejm. Potrebno je tuje izdelke ne samo pregledati, ampak si jih dati razložiti ter točno proučiti sam način proizvajanja, kakor tudi stroške in pogoje za to. Velesejm mora biti neke vrste šola za pridobitnike in vse njihove interesente.
Poleg samih inozemskih producentov pride na velesejm mnogo tujcev, da na licu mesta prouče naše lastne izdelke. Pridobitniki drugih narodov niso tako navdušeni napram našim proizvodom, kakor je mnogo naših napram tujim izdelkom. Tuji pridobitniki znajo dobro računati in nikdar jim ni žal niti truda niti stroškov, da nekaj novega vidijo in se nauče. Mi imamo dovolj prostora za razvoj lastne industrije, katere bi v resnici mogli imeti veliko več, kakor je pa imamo. Pred tujim svetom moramo pokazati celo našo domačo produkcijo. Nihče od domačih industrijcev ne bi smel izostati od velesejma. Tudi obrtništvo ne; če je poedinec prešibek, potem združeno! To ni samo moralna in stanovska dolžnost, ampak neovrgljivo je to tudi na korist vsakega poje-dinca. Mi imamo danes v Jugoslaviji že toliko in tako dobrih industrijskih izdelkov, da bi veliko tega zamogli že izvažati, če bi bilo v nas več podjetnega duha. Marsikateri trgovec bi raje kupoval domače izdelke, ko bi zanje vedel in ko bi jih videl.
V	sramoto bi nam bilo, če bodo za letošnji Ljubljanski velesejm, ki se prične 29. avgusta, pokazali tujci več zanimanja, kakor pa domači pridobitni krogi. Tem kličemo: še je čas.
za	trgovino	in	industrijo	velikega	župana	!	zavedal, da je razkrinkan. Jezilo me je, da j«
splitske	oblasti	naznanja	Trgovski	in	obrtni-	j	Kljub temu upal, da mi bo izmuznil skozi
kako luknjo.
V	tem iritiranem razpoloženju sem Sel h knezoškofu, trdno odločen, da napravim tudi tam red. Vživel sem se bil v svojo vlogo tako, da nisem mogel več mirno gledati razmer, ki so vladale v knezoškofijski palači. Abstrahiral sem od vsake ceremonije. Niti oglasiti se nisem dal, temveč korakal sem direktno v biro Njegove Eminence. Zdi ee, da se stari knezoškof od moje formalne vizite in ! od mojega grozečega obraza ni nadejal nič j dobrega, zakaj bil je jako plašen in njegova slaba vest ga je strašno grizla.
»Torej, Eminenca, ako hočete, lahko govoriva sedaj o stvari. Kajneda, povedal sem Vam, zakaj sem tu?«
»Da, prosim, kolikor vem radi tega, ker so me počrnili...«
»Počrnili... Jaz sem tu radi neke ovadbe, ki jo je vložila zoper Vas nuncijatura. Vi ste skopuh. Vi ne uporabljate cerkvenega premoženja v dobrodelne namene, marveč zalagate z denarjem svoje sorodnike.«
»Prosim, to ni res! Nasprotno, jako dobrodelen človek sem in ne zavrnem nobenega, ki potrebuje pomoči.«
»No, da, to sem tudi presumiral. Posebna od cerkvenega kneza, ki ima take dohodke, kakor Vi. Res, neverjetno je. Toda, Eminenca, nisem prišel sem iz privatne radovednosti, temveč po najvišjem nalogu. Radi tega bi imel rad dokaze za to, da ste res dobrodelni. Bodite tako prijazni in dokažite mi to!« Starec je zajecljal:
»Toda prosim, kako naj Vam to dokažem?« »To je popolnoma enostavno. Vi vodite vendar gotovo knjige o svojih izdatkih, n. pr. kako blagajniško knjigo?«
»Seveda, toda to je moja privatna blagajniška knjiga. Te vendar ne morem pokazati komursibodi!«
»Imate popolnoma prav, Eminenea. Vsakemu poljubnemu človeku je ne morete pokazati. Toda jaz tudi nisem kak poljuben človek, temveč poslan sem po najvišjem nalogu in moram se o stvari prepričati. Pokazati mi morate blagajniško knjigo.«
Morate! Kakor udarec z bičem je zadela ta beseda starca. Hrbet se mu je upognil, ogledoval me je par trenutkov oklevaje, ko pa je videl v mojih pogledih neizprosnost, je šel k blagajni ter mi prinesel knjižico. Listal sem po knjižici s strogim obrazom,
idKoie. pi CU3CUU1B.. ur. u i n
podpredsednik: Ivo Sancin, t Ivo Lulik, namestnik: Vinko blagajnik: Joško Sfiligoj, n
tajnik: dr. i 3 Gregorič, • namestnik:
LJUBLJANSKA BORZA,
dne 17. julija 1925.
Vrednote: 7% investicijsko posojilo iz leta 1921 den. 67; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 201, bi. 201, zaklj 201; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 225, bi. 250; Merkantilna banka, Kočevje den. 101, bi. 105; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 805, bi. 810; Kreditni zavod za trgovino in industrijo, Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana denar 104, blago 130; Trboveljska pre-mogokopna družba, Ljubljana den. 340, bi.
Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 100; »Nihag« d. d. za ind. i trg. drvom, Zagreb bi. 45; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 165, bi. 180; 4/S% zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20; 4Z<% kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20.
Blago: Deske, 25 in 30 mm, fco meja bi. 500; trami, 3/3—9/11, lepo tesani, fco meja bi. 330; oglje, bukovo, la, fco meja bi. 86; bukova drva, 1 m dolž., zdrava, fco nakladalna postaja, 4 vag. den. 20, bi. 20; pšenica Hardwinter II., fco Postojna trans. bi. 425; koruza, slavonska, fco slavonska postaja bi. 205; ječmen, slavonski, par Ljubljana bi. 230.
BORZE.
rpvjZr5rel>> 17- julija. Devize: Newyork ček Loudon izplačilo 275.7-278.7, Panz 269.5—274.5, Curih 1104—1114, Milan izplačilo 205.16-212.16, ček 209.16-212.16,
£raga.	Berlin 1347.5-1362.5,
Dunaj 786.5—808.5.
—Curili, 17. julija. Beograd 9.05, Newyork
516.10, London 25.035, Pariz 24.20, Milan 19,
Praga 15.25, Bukarešta 2.50, Budimpešta
0.007255, Sofija 3.75, Dunaj 72.55.
ški zbornici, da se je trgovina z vinom po dobljenih poročilih tekom meseca junija t. 1. razvijala slabo. Samo manjše količine so se izvozile izven oblasti in se je večina prodanega vina uporabila za domači konsuni. Cene so stalne, po kraju in vrsti se plačajo bela vina: 45 do 50, opolo 30 do 37.50, a črna 27.50 do 30 Din po Vol% alkohola.
X Sejni v Solunu. V Solunu se otvori mednarodni sejni dne 18. oktobra t. 1. Točnejši pod&tki se dobijo v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani.
X Dobave. Dne 18. julija t. 1. se bo skle- | nila pri Odelenju za mornarico v Zemunu j direktna pogodba za dobavo 20 vagonov pšenične moke (tipa 80%). Direkcija držav- j nih železnic v Ljubljani sprejema do 31. ju- i lija t. 1. ponudbe za dobavo 20.000 komadov j lesenih podložkov za sode iz smrekovega le- j sa. (Pogoji na vpogled pri ekonomskem : odelenju te direkcije.) — Vršile se bodo na- j slednje ofertalne licitacije: Dne 27. julija t. 1. j pri direkciji državnih železnic v Subotici I glede dobave 500 vagonov bukovih drv. — j Dne 28. julija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave bakrenega materijala. — Dne 31. julija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave gramoza ter glede dobave svinca. — Dne 3. avgusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave prozornega papirja in tiskarske barve. — Dne 8. avgu-gusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave 250 vagonov drv za podkurjenje lokomotiv; pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave stavbenega materijala (lesa, asbest plošč in cementa). — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Dobave. Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 21. julija t. 1. ponudbe glede dobave 1000 m3 mehkega rezanega lesa. (Pogoji na vpogled pri ekonomskem odelenju te direkcije.) — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 3. avgusta tl. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 500 komadov bobin svilenega papirja. — Dne 12. avgusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave materijala za razsvetljavo in sestav-
nfh /inl/n* oirntililr •	J	—51__ 11. X.
nih delov svetiljk; pri direkciji državnih že- i za božjo voljo, pisana je bila v hrvatskem leznic v Subotici glede dobave orodnih stro-	  1	1----J:-- m-J- —1
jev. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
To in ono.
A. Dodel:
POVEJ, KAKO MISLIŠ O ŽENI!
Prava vrednost naobrazbe moža — naj bo delavec, kmet, učenjak ali laik — se najbolje po tem spozna, kako misli mož o ženi.
Povej mi, kako misliš o ženi (mislim pri tem na ženski spol v nasprotju z moškim) in vem, kdo si: ali človek in mož v najboljšem pomenu besede ali pa barbar, okrin-kana zver, ničvrednež ali pa poštenjak po zmislu pravičnosti.
So filozofi in možje velikega znanja, ki pa jih moramo po nj'ih naziranju o ženi imenovati slabe ljudi; in so kmetje in ubogi proletarci, ki zaslužijo po njih nazoru o ženi pridevke pravičnosti in najvišje modrosti.
Na stotisoče mož v vseh stanovih in vseh ljudskih razredih je, ki zaničujejo ženo, jo zlostavljajo, zasmehujejo in tlačijo. Ne morem pustiti te stotisoče veljati kot cele ljudi, pri njih se večinoma šele pričenja.
Naj enkrat vsi ti prevdarijo sledeče:
Tvoja mati je žena — žena ti je dala življenje. Kdor zaničuje ženo, je pozabil mati.
Imaš sestre — iz istega materinega naročja so izšle ko ti. Kdor ženo zaničuje, je zatajil bratovsko ljubezen.
Imaš soprogo — nekoč si jo oboževal; mogoče tega danes ne delaš več; toda ta tvoja
jeziku in nisem razumel besedice. Toda znal sem si pomagati. Ogledal sem si pogodbe: 50 K, 100 K, 200 K.
»Kaj pomenijo te številke, Eminenca? Te vsote so pač namenjene revežem, kajneda?«
>Nu da, gospod ministerialni svetnik, paS so pa tudi druge postavke vmes.«
»N. pr., kaj je s temi 100 K?«
»Te sem dal za dijaški dom.«
»Za dijaški dom 100 K? Na, čujte, reven uradnik sem, toda toliko dam tudi jaz, ako pridejo k meni nabirat za kak dijaški dom. Knezoškof ne more dati samo 100 K. Kakor se zdi, stoji stvar res slabo.«
Njegova Eminenca ni vedela ničesar odgovoriti.
»Torej, Eminenca, nadaljujmo. Mogoče najdemo kaj, kar bo za vas bolj ugodno. Ali nimate nikjer nobene večje vsote?«
Knezoškof je segel po knjigi:
»O pač, takoj Vam pokažem!«
Razburjeno je listal nekaj časa po knjigi. Kakor se zdi, ni bilo tako lahko najti v knjigi kake večje vsote. Pokazal mi je s triumfom število 12.000 K.
»Ej, ej, 12.000 K. No — to je res večja vsota. V kake namene ste izdali 12.000 K, Eminenca?«
»Za restavriranje velikega oltarja v jezuitski cerkvi,« je dejal zmagoslavno.
»Tako. Za restavriranje jezuitske cerkve in to mislite, da je dobrodelen namen? To je prav toliko, kakor če si kupi čevljar novo kopito, če je postalo staro^labo. To spada k obrti. Treba je, da je oltar blesteč.«
Stari je bil ves <jbupan.
»Pa kaj naj storim? Nihče mi ni povedal, kako naj delam.«
(Dalje iledi.)
Moralna Lutka.
T 4«j»ovini H. C. And©r«eca »iti lutk«
»is« Mkj* brea duš. Sanjajo, inisiijo ter so ee-I« v6*»th moralne. Bila je torej lutka, sržka-»» Uitk* i* voska z nebeško poslikanimi lisi i* pUvolaso kito. Kako rada bi se bila i$r*l* z nedolžnimi otroci, samo da je bila san« »©dolžna in naivna; toda postala je kil* Mujpniea porojene gospe, poredne, poroda« gospe, ki je imela poleg svojega mo-
li	ljalMBM. Lutka je mnogo zdihovala ter j« kil* zelo nesrečna radi tega, kar je tno-r»l* giedati. Toda prišlo je še hujše. Porent** »©krepostna gospa je ni prisilila sa-ss« k« teg*. da je bila priča njenega aako-
»oloMskeg* početja, ne, »porabljala jo j« j celo kot svojo pomočnico. Kadar je namreč j ostal soprog doma, je postavila gospa vo-j ščeno lutko na okno v svarilo svojemu Iju-j bimeu. Lutka je bila obupana, da je bila ! prisiljena v svoji nedolžnosti delati take hu-i de stvari; tako rada bi bila izvršila kako j moralno dejanje. Prosila je Boga za pomoč. J Nekega večera, ko je bil soprog doma, ter ! je postavila poredna gospa ubogo lutko r.o-J pet kot svarilen signal na okno, je prišla i sveta moč v njo. Poskusila je najpreje pre-i makniti eno nogo. Posrečilo se ji je: počasi j je prestavila še drugo, še en korak in še j eden, in padla je nazaj v temno sobo. Lju-i bime« ja prišel. Videl je, da je okno prosto,
zrak nebeško čist ia »sl j« radosten po siop-; nicah v stanovanje. Odprl je, zakaj imel je j seveda ključ stanovanja. Ker je bilo vse j liho — vsaj je bilo vendar pozno —, in Iju-I biea je gotovo že spala, se je splazil do vrat j spalnice ter jih odprl. Ljubezniv in razpo-! ložen za zaljubljene šale, kakor so ljudje s : pregrešnimi nagoni, je pomolil prav previdno v sobo šopek ter zašepetal:	»Glej,
glej moja golobica, ali moja ljubica že spi?« Toda žal soprog še ni spal, in ker ni imel, kakor je pri takih bedakih pač običajno, i prav nobenega smisla za take šale, je bil j odgovor prav malo ljubezniv. Ljubimec, ki | je bil pravkar še tako dobro razpoložen, se je držal za glavo in jadikoval ter se spra-
ševal idijotsko začudeno: »Ted* lutk*, kj« je bila lutka?« Tako j« prišla stvar »tsl« moralistinje na dan in pred sodiščem si sodnik — bil je oženjen - ni mogel kaj, sla ne bi bil lutki izrazil javnega priznanj*.
Trgovci a lutkami ne posabijo sedaj nikdar omeniti, da njihove lutk« ne spads-' jo k tej vrsti. Boje se namreč, da bi jih sicer manje prodali.
(34)
V oklopnjaku okoli sveta.
Spisal Robert K raft.
T* rohnenje poznajo! To je hurikan! Nesrečnež, ki j« preseneti v gozdu ta vihar! Padajoča drevesa ga ubijejo ali zmečkajo, ali pa od gladu umre, ker ima polosaijene ude.
Preden pride hurikan je velika zračna tišina; ta jo sicer bila že nekaj dni, a to ni bila ona, ki naznanja vihar, tedaj je atmosfera vsa druga...
Ni bilo časa dolgo premišljevati.
Tu že prihaja ter podira največja drevesa kot slamnate bilke, a to ni viharni veter, temveč pošast, ! ki bljuje ogenj, vsaj pred njo je videti velik, vedno ; širši ognjen sijaj...	i
Dalje Indijanci ne opazujejo. Da, videli so že avtomobile ali kaj takega pm še ne... drug čez drugega : se raeprše na vse strani, le v ono ne, odkoder prihaja i pošast.
Tudi Leonorin čuvaj je poslušal in nato stekel ven. Takoj za njim pa Leonor.
»To je Maksimus! To je Hartung!!!«
Da, tu že stoji Maksimus sredi taborišča, med ! ognji, pravkar stopi Georg ven in tedaj pridejo tudi trije možje.
»Na, veste kaj, to je pa precej ciolgcf trpelo, da ste prišli!«
In Adam je prvi, ki poskoči v voz, k svojeaau centu tobaka, da potolaži svoj nos.
Leonor vpraša, ali naj poiščejo ona tri zračna orožja, tedaj izve, da je Deacon jetnik v vozu, in da je imel orožje pri sebi. Potem zdrči avto zopet proč, le še kratek čas si mora lomiti pot skozi gozd; Indijancev pa ne vidijo nič več.
Nato pripoveduje Georg in še vedno stoji kot šofer pri kolesu.
Priplazil se je v taborišče od vigvama do vigvama, vse je še bdelo, ognji so goreli. Imel je srečo. Oba vigvama, ki ju je hotel doseči sta stala zelo ugodno — pa tudi, če bi bil to plazenje v knjigi opisal, noben či-tatelj bi mu ne verjel, najmanj pa oni, ki je že imel opraviti z Indijanci.
Leonor mu mora verjeti, saj je dobila v oni noči dokaz.
Zelo olajšala jo je vest, da ni povozila nobenega človeka, da je to že dokazano. In potem izve vse, kar je Georg še čul od Deacona.
Kaj napravimo s tem hudobnežem?« vpraša Georg.
Izpustiti ga moramo, čeprav mi je žal,« odvrne Leonor temno.
Tega pa ne store takoj. Po triurni vožnji dospo zopet na cesto ob Nebrasku in čez dve uri se približajo fort Kearnyju.
Izdajatelj: dr, Josip Haei*. Odgovomi »rednik: Železnikar Aleksandri;
i	i.-hii tiskarna »Merkur« t Ljubljani
Voz se vstavi. Prvikrat stopi'Leonor k Deaconu, ki so ga zaprli v njegovo izbico. Takoj začne dokazovati svojo nedolžnost, da je hotel le poiskati avtomobil in vse osvoboditi in tudi zadnje besede, ki jih je rekel Leonori, mu niso delale preglavice, za vsako stvar je imel izgovor — Leonor pa kar nakratko opravi ž njim.
Oproste ga vezi in ga postavijo z njegovimi oblekami in kovčegi pod milo nebo.
»To je fort Kearny. Vi ste torej na varnem. Da ste ničvreden človek, sem že vedela takoj, ko sem vas videla. Vseeno pa bom čez dve leti ponudila morrisit vašemu očetu. Proč!«
In avto nadaljuje svojo pot, nemoten mimo forta, ki leži v temi. .
Deacon stoji s svojimi stvarmi na cesti.
Z grozno kletvijo in s pestjo zažuga avtu.
»Pa ti vseeno odvzamem tvojo skrivnost; zdaj še bolj, in maščujem se tako gotovo, kakor mi je ime Artur Deacon!«
14. V skalnem gorovju.
Čez tri dni vidijo potniki pred sabo z večnim snegom pokrita pobočja Sierra Nevade, ki je pravo ameriško skalno gorovje.
Marsikatero zapreko so premagali, vsak drug avtomobil bi se bil moral s težavami boriti, za tega pa so bile vse to le malenkosti.
„ (Dalje prihodnjič.)
Opr. št. E 422/25-1.
f
Dražbeni oklic.
Vsled sklepa od 15. julija 1925, opr. štev. E 422/25-1, na predlog konkurznega upravitelja dr. LUCE TREO-TA, odvetnika v Kranju, pridejo dne 25., 27., 28. in 29. julija t. 1. vsakokrat dopoldne od 9. ure dalje v Kranju v obeh trgovinah Franceta Majdiča (po domače Puščavnika) na javno dražbo zaloge špecerijskega, kolonijalnega in delikatesnega blaga ter drugih premičnin. Stvari se morejo na gori označene dneve v navedenih trgovinah ogledati.
Okraj- sodišče v Kranju odd- III., dne 15. julija 1925. (J
Kolesa in šivalne |
stroje kupujte edino le pri ■ jj
Josip Petelinc-u
znamke
GriSzrter, Phonix in Adler ter posamezne dele za kolesa in 8 s Ir o j e, pneumatike, igle Lamerr. } Ljubljana, blizu Prešernovega f spomenika. Pouk v vezenju je r
b r c z p 1 a c e n.	.	!l
Na veliko!	Na	malo!
Kikrja očesa
Zaščitni znak
OGLASI
Cene ocjiascm do 20 besed Din 5*—, vsaka nadaljna beseda
50 par.
Skladišče v lekarnah ali drogerijah naravnost iz tvornice in glavnega skladišča.
1.11118, Mm, M.
mBSmm
Potne vizum?
•d strani konzulatov v Beogradu preskrbuj© najhitreje za zelo nizek honorar Biro »Reklama«, Beograd, št 2689. Po pošti poslani potni listi sa takoj vidirajo in se vrnejo priporočeno z doplačilom stroškov.
Oglase
m vse liste naše kraljevine spre-J.-ma po originalni ceni. Biro »Re-kiaaia«, Beograd. Knes Mihajlova »lic* 11, telefon 2639.
Sjda
epe semensko blage in inkarnat latolje nudi najceneje Sever Sz Komp., Ljubljana.
Isco se
10.000—15.000 Din posojila za dobo enega leta. Varnost zasigurana. Ponudbe na upravo lista pod: »10.000 .
Gospodinje, za zim.ni j
Sedaj lahko vkuhavate sadje in zelenjavo.
— Zato pa so samo >WECK-kovi kozarci, in aparati zajamčeno najboljši. Dobite jih pri -FRUCTUS«, v Ljubjani. Krekov trg štev. 10.
Ceniki in prospekti na razpolago.
Kupujte samo pri
JOSIP PETELINCU
LJUBLJANA
r •	*	- .«■•*«-.*««• •
otrošKe majce, damske nogavice, kopalne hlače, kravale, naramnice, galanterijo, dišeča mila, palice, nahrbtnike, nalnlžja cena na veliko in malo
blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
jani
■
H
St
Hni
VINOCET
tovarna vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi oajfimjši in najokusnejši namizni kis iz vinskega kisa.
jap" Zahtevajte ponudbo!
Tehnična in higijenicno najmodemeje urejena kisarna v Jugoslaviji.
Pisarna; Ljubljana, Dunajska cesta štev. 1 a, II. nadstropje.
»«
■
■
C
■
■
S
■■■d
p!S!!lli!!lil!l!if!!II!!ll1!l!!IllHilll!!ilH!l!!!I!ll!iniIllllllllll!lllll!lll!tiII!^
I Uubnanska posojilnice |
=5 r. z. z o. z. v Ljubljani. — Telefon štev. 9 j||
1 Mestni trg st. O
BSS3S8S3S9B9fBBBSBSB8SSwM
Pisarniško sobo
v pritličju oddaja z avgustom Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Aleksandrova cesta.
Kontorlstinja
z večletno prakso, vešča vseh pisarniških del išče mesta, najraje na deželi. Ponudbe na upravo lista pod »Zanesljiva moč .
obrestuje vloge zelo ugodno in sicer vloge, ki jih izplačuje brez odpovedi, po 8 % vloge z	enomesečno odpovedjo,	po	10%
vloge z	trimesečno odpovedjo,	po	12 %
vloge z	šestmesečno odpovedjo,	po	14%
Izvenljubljanskim vlagateljem so	na	razpolago
poštne položnice, da nimajo s pošiljanjem denarja nikakih stroškov.
Oglašajte v
Narodnem Dnevniku", i sni!!«!!!!!!!!!!!!?!’"
§ jamstvena glavnica za vioge znaša že = ! nad 11 milijonov dinarjev, J
1% Posojila daje le proti popolni varnosti, proti vsaj šE3 '■'B trikratnemu kritju na vknjižbo in na poroštvo. =3
H Inkaso faktur in menic.	Trgovski krediti, jt
’M,”!!!;l!!il!l!l!ll!l!IIIIHIIIIIIllllil^
I	TRO.
ftaka knjige, pravilo, oenlice, račune, letolce, časo piše. lepake, broSur«, posetnice Sn rnajplednlce.
vsakovrstne trgovske kakor tudi vse druge uradne tiskovine.	Lastna	knjigoveznico.
JufWHUJXNA ~ SIMON GREGORČIČEVA UL. 13. - TELEFON S52
*y. •'