d*ar pu r% U A |TO-YEAB glasilo slovenske narodne podporne jednote Urodatlkl te vprarnllkt pmlllil MIT ft. UvidiU A ve. - OfftoS «1 Pttbllaatioaf t, MIT Houth Uw,uUla A v«. Iklmkee«, Katikeell IfOI H^Hm al n» « i un. AooopUne« f«r aaalhng al nrrr^l roto of Chka^o, 11U pondeljek, 22, junija (June 22), 1931 1108. Act of OcL I. —■ STEV.-NUMBER 144 o« Jono U. lili IIKCIJA RUDARJEM governerja je odvisno, da li ko dopustil, da operatorji Igootjo sodišč razbijajo stavko rudarjev PHtsburgh, Pa.—(FP) Te dni bil« izdana drastična injunk- i proti stavkajočim rudar-b, ki nima primere v zgodo- ii države, ki je postala noto->m v razbijanju stavk s po-ičjo sodišč in policije. Vpra-nje je sedaj, da li bo gover-r Pinchot, ki ima veliko opo-i r progresivnem elementu re-Mikanske stranke, kjer ae govo ime večkrat omenja v *j g predsedniško kandidatu-i, dopustil, da se a silo zatre Ipor rudarjev. Injunkclja spoveduje' unionistom mirno betiranje kakor tudi nagovar-ipje rudarjev, naj se pridru-jo itsvkarjem. Razlogov, da je bilo to vpra-loje predloženo Pinchotu, je li. Governer sam je nedavno aal pismo šerifom petih okra-v v stavkovnem okrožju, v tterem je izjavil, da bo aicer tri nasilne čine, obenem pa je irantiral, da se državne oblasti I bodo vmešavale v mirno pi-tiranje in pohoda rudarjev, ae sedaj vprašuje, če bo Pin-ot sedaj, ko je bila izdana in-akcija, držal svojo obljubo. ' Druga važnejša atvar je dej-vo, da dve predlogi ležita na egovi mizi v Harrisburgu, ki aejujeta oblast sodnikov pri klšttju iijj unkcij. Ena Pfed-a predviduje javno zaslišanje sodiščih, predno more sodnik lati injunkcijo, druga pa za-tva porotno obravnavo v alu-jih, kjer se gre za vprašanje ^žalitve sodišča. Ti predlogi •estavil Pinchotov generalni ivdnik in sta bili sprejeta kot ministracijski meri v drtavni »rnici. Pinchot ju še ni pod-«1 in 26. junij je zadnji dan, »e odloči, kaj se naj zgodi s Slogoma, katere je admini-»cija priporočila v epršjetje. vemerjevi prijatelji pravijo, Pinchot ne bo spremenil avo- * »tališča radi nastale rudar-1 stavke. ^ volilni kampanji je Pinchot jubil. da bo omejil oblaat dr-™ policije, ki ae je v vaeh Jlnjih stavkah v Pennsylva-i kakor tudi v sedanji izkazala uslužno orožje premogov-baronov pri razbijanju vk. 'ričakuje se, da ae National unija, ki vodi stavko, ne hirala na injunkcijo in nalivala avojo taktiko maanega hiranja. fcdtem, ko ae operatorji pri-vljajo za zdrobitev odpora "lajočih rudarjev, ae stavka proti jugu in zapadu. emljajo jo aretacije in napast rudarje z bombami za aol- * Wheeling, W. Va., poroča, * je stavki pridružilo 6,000 »rJ<*v v njegovi okolici, krog b rudarjev pa je puetilo de-' premogovnikih v Darkeyju < ninnvalu. Javni ahod ru-jev v Warwoodu, W. Va., Je *'ja razbila s plinskimi bom-'i. Aretacije etavkovnlh * «o v teku in akoro val čla-fMkftnih komitejev ae naha-' v zaporu. Kompanije ao z evikcijaml družin atav-*ih rudarjev. Poročila go-da ao štirje premogovni »Ji v VVeat VirginiJI in Ohi-"'»orožeaa taborišča" in da »ložaj akrajno napet m "bitih v tajfaaa aa POr ^»ona, 20. Jua. — Vest Ir v>nea Mecau aa glaei, da je ubitih v tajfunu, ki Je >*1 t okolišu mesta Mecau fun je napravil tudi veliko ,io ns poalopjih in v pristani Velika stavka francoskih tekstilcev Več kot etotieoč delavcev priza detih. Severni del Francije ima močne delavske organizacije Brnaelj.—(FP) —Od 18. maja je v teku stavka tekstilnih delavcev v severnem delu Francije, uključivši mesti Roubaix in Tourcoing. Od 125,000 delavcev, ki ao bili uposleni v tekstilnih tovarnah, je 120,000 pustilo delo in ostali so jim morali slediti. Močna organizacija delodajalcev, Teztile Consortium, je zahtevala takojšnjo mezdno redukcijo ža 5%, nakar bi sledila druga naslednji mesec za 10%. Velika večina delavcev je prejemala od *1 do $1.20 na dan, toda ker so delali le par dni v tednu, je znašala tedenska mezda od štiri do pet dolarjev. Delodajalci so nameravali z mezdnimi redukcijami znižati prodi}kcijske stroške za 8%, toda naleteli so na odpor, katerega niso pričakovali. Severna Francija je najbolje organiziran del države. Solidarnost tekstilnih delavcev in ostalega delavstva, ki uživajo simpatije pri ljudstvu, bo močan faktor v tem velikem delavskem boju. Rute zasritaja illinoiske zbornice Legialatura je dovolila apropria-cijo v vaoii 9280,000,000, krog osem milijonov več kot v prej ftajem zasedanju Springfield, III., 20. jun.-4Be-demlnpetdeseto redno zasedanje državne legislature je bilo konča- šazUujUmeijlte no danes zjutraj. Obe zbpmicl sc | Nekateri vladi bosta sešli na kratko zasedanje 80. Junija, da ponovno razpravljata o predlogah, o katerih ae pričakuje, da jih bo governer ve-tiral. Tekom zasedanja je bilo napravljenega zelo malo konstruktivnega dela. fikoro vsi načrti delavske zakonodaje, katere Jc podpiralo organizirano delavstvo so bili ubiti. Chicago in okraj Cook se bosta morala še nadalje boriti s finančnimi poteftkočami, ker je legialatura zavrgla vse odpomočne mere ln načrte,, da se reši Chicago ln okraj Cook pred finančnim bankrotom, ki Jima preti. Ta aituaclja bo prisilila gover-nerja Emmeraona, da akllče Izredno zasedanje legislature prl-hodnjo jeaen. Skupne apropriaclje, katere Je legialatura odobrila tekom zase danja, znašajo $280,000,000, o aem milijonov več kot v prejši nJem zasedanju. Eden obit v volilni kampanji ns Ovledo, Španija, 20. jun. — E-na oseba Je bila ubita, 14 ranje-nih, petnajst drugih pa je bile aretiranih v iagredih ki so na atall, ko Je velika mnoticarad kalcev navalila na neko gledal • Me, v katerem je Melquladea Al-vareč, ki kandidira v parlament imel svoj agitacijeki govor. Konservativci zmagali v aalji New York. — Osemletni predsednik tipografične unije št. « Leon H. Rouee je bil pri volitvah za predsednika poražen. Prejel Ja 4001 glaa, njegov nasprotnik Auatin Newaon. kandidat kon servativnega krila, pa 4G48 gla sov. Člani tipografične unije ae organizirani v progresivnem In konservstlvnem krilu. Iskalna unija "Big r Je bila dolgo I«-! trdnjava progresivne akuplne. AIER. POMOČ EVROPI V REŠEVANJU KRIZE Hoover se posvetuje z voditelji političnih strank o načrtih, da se prepreči finančni polom Nemčije. ZakladniAki tajnik Mellon v konferenci z angleški mi državniki London, 21. jun. — Pričakuje se, da bo angleška vlada ugodno odgovorila in sprejela Hoover-jev načrt. Poročila, ki so dospela aem, se glase, da /vsa Evropa pozdravlja Hooverjev načrt, obotavlja se lp Francija, ker se boji, da skema pomeni redukcijo oboroževanja. Waahington, D. C„ 21. jun.— Predaednlk Hoover je ainoči formalno naznanil svoj načrt pomoči pri reševanju avetovne ekonomske krize. Načrt določa enoletno suspenzljo reparacij, ki jih mora Nemčija plačevati bivšim zaveznikom, ter odplačevanja vojnih dolgov, ki jih dolgu-jeta Velika Britanija in Francija Združenim državam. Washington, D, C„ 20. jun — Predaednik Hoover je včeraj postavil podlago glede ameriške finančne odpomoči, ako bo taka akcija potrebna, evropakim državam. zlasti Nemčiji, da ae odvrne ekonomski in finančni polom, ki grozi Evropi. Predsednik je imel v zadnjih par dnelh važna in zaupna poave-tovanja s člani kabineta in z voditelji obeh političnih strank Detajli teh posvetovanj niso bili objavljeni, znano je le, da se je o mednarodnem finančnem v prestavljalo, vladni fcrad-nlki aicer Še vedno inaistirajo, da nima vprašanje nemških reparacij ni-Čeaar akupnega z vprašanjem plačevanja evropakih dolgov Združenim državam, vendar prevladuje mnenje, da bo ameriška vlada v očigled evropski ekonom-akl krizi revidirala svoje stališče. Pri tem Je značilno to, da je predaednik Hoover sklical člane svojega kabineta na posvetovanje takoj po rasgovoru, ki ga Je imel zakladniški tajnik Mellon r angleškimi državniki v Londonu Po končani kabinetni aejl je pred Hodnik Hoover podal naslednjo izjavo: "Po mojem povratku s cen tralnega zapada aem konferlral z voditelji obeh političnih strank ki bivajo v WssMngtonu, glede korakov, ki naj bi ae podvzeli za ISboljšanje dtonomskega položaja v Združenih državah in Evropi. < "Ta posvetovanja so sa v Klav-nem nanašala na situacijo v Nemčiji. Razgovori fr*k5er niso rezultlrall v deflnltlvntti zaldjuč-kih, toda odziv na nekatere auge-stlje pri voditeljih dbeh strank Je bil nadvae zadovoljiv." Sodi se, da Je bilo eno glavnih vprašanj na tem posvetovanju zadeva takojšnje finančne odpomoči Nemčiji, da se prepreči finančni polom, ki Ji grozi. Katalonija ne bo dobita samovlade Eksperti, ki sestavljajo novo u-stavo, ignorirali sahteve glede avtonomije atkaterlh provinc ' —Vesti a moaarhiatičnl zarot absurdne Madrid, 20. jun—Ekapertl, k' sestavljajo novo špansko ustavo ae niao prav nift ozirali na zahteve Katalonije, Baaquesa in Gali-cianse, da poetanejo te province avtonomne države v mejah špan ake republike. V odboru sa šeatavo konatitu-clje so najproiginentnejši španski juristi. Podkdmitej Je še kon-Čal s svojim dalom in jutri ac bodo vsi člani asatali na plenarni seji, kjer bodo vaspravljali o nekaterih detajlih, nakar bo ustava predlotena vladi v odobritev Pri sestavljanju ustave so ignorirali štipenje v Barceloni, kjer imajo želje po avtonomiji naj-jačjo zaalomfbo. Njihov namen je postaviti trdne temelja sa enotno in centralislrsno republiko, ki ae ho lahko upirala reakciji. Odbor je naklonjen francoake-mu parlamentarnemu aistemu ln je vsel francosko ustavo kot vso. rec. Imeti hode parlamentarno republiko a predsednikom, ki naj bo le nekak okfaaek in kateregs izvoli parlament, kot v Franciji. Ustava pred vidu je ločitev cer-k ve od drftave; oarkev naj dobiva podporo od svajfh vernikov, m od driave. Govorice o monarhističnl zaroti, da aa poatavi karllatičnegs pretendenta Don Jalma na Špan-akl preetol, katero je baje organiziral gen. Anldo, so brez vsake podlaga. Tako Izjavlja governer province Pamploma, kjer se je po poročilih nekaterih španskih čaaopUov kuhala "zarota." SPOR MED PAPEŽEM M FAŠISTI SE M KONČAN Vatikansko glasilo napada Mua aoHaijevo vlado, ker al dala doalej nikake garancije proti obnovitvi protlcerkvenlh iz- za absurdne. Cerkven Jaki sa zavarovanj« proti braapoasjanatl Halifa*, Can. — Sinod angll-čanake cerkve iz Nove dkotija ae je na svoji letni konvenciji isre-kel sa drlavno zavarovanje proti brezposelnoati. To je prva organizacija v Kanadi izven delavskega gibanja, ki Je odobrila te vrste zakonodajo. VMIee v Kaliforniji ostanejo Sacramento, Cel, 20. jun. -r-Kalifornija ne bo odpravila vla-lic in nadomestila plin kot metodo za usmrtitve zločincev, je naznanil governer Rolph. Governer ne bo podpisal zadevne predloge ki je bila sprejeta v državni le-glslaturl. Pričet ck polet J« Včeraj, 21. junija, Je bil najdaljši dan v letu in pričetek po-letja. Vročina, ki Ja mučila prebivalce srednjega zapada sad-nje dni. Je ponehala, ko ja nastopilo otlcielno poletje. Ako aa bo admlnlatracija Izrekla za revizijo evropakih voj-nih dolgov, bo morala računati na o|*»7.irljo v kongreau, ki ja v zadnjih letih pobijala vaako au-geatljo glede redukcije vojnih dolgov. Rim, SO. jun.—Čeprav ja ita-Ujanaka vlada pred par dnevi u-radno naznanila, da je spor a papežem končan, Je vatlkanakc glasilo "Oaaervators Romano" včeraj sanlkalo, da je prlilo dc poravnava. liat trd^ula pogajania sa končanje konflikta ae nploh ša nlac pričela in krltlslra italijansko vlado, ker Ae nI odgovorila na zadnjo papeževo noto. Zunanji urad ja vfemj pojasnil stališče fašistovske vlada, ki ja, da vlada ne bo trpela, da bi se katera inosemska sila vmeša* la v njene notranja sadeva. Kot dokaz je navedel raapust Faši-alovske lige v Združenih državah, ki je bila osumljena, da jt prejemala podporo od Inosemakr sile. Zadnja papeževa nota na zahteva formalna opraviči* od italijanske vlade, pač pa vstraja da mora dati vlada ssiotovilo ,ds ae protlcerkvenl izgredi na bodo več ponovili. To zahtevo ja vlada zavrgla in navedla kot vzrok, da ne more predvideti mošnth spontanih Izbruhov ljudske nejevolje proti kstollškl du* hovščini. Barabtvatajaioi ript«|i ¥ Ruti jo Deželo nov je tov obišče t odi vpliven žurnaMst Washlngton.—(FP)—Mlss Co-ra Rubin, tajnica senatorja Bo-raha in radi te pozicije tudi tajnica senatnega odseka sa suna-nje zadeve, odpotuje koncem meseca v Rualjo, kjer bo oatala vač tednov. V Washlngtonu aa pričakuje, da bodo njeno poročilo Borahu o razmerah v Rusiji pre-Jeli tudi ostali člani tega od»<-ka V Rusijo odpotuje tudi Ray-mond P. Brandt, načelnik wa^i-Ingtonskega poročevalskega biroja "St. Loula Poet-OUpatcha." V deželo sovjetov ga pošilja dnevnik kot poadbnegg poročevalca. V Rualjl aa bo nahajal 40 dni ln obtsksl vaa vašaejla mesta, kolektivne farma, rudnika In aploh Industrijake kraja. Brandt je bil član ameriške pomošn« akcije, ki Ja priskočila na pomoč Rusiji v strašni aušl lato 1MB-111001. Rusijo js obiskal tudi lansko poletja. ObMi nemških otrok v Franciji Bruselj. — Komitaj sa mir in sprsvo francoskih strokovnih unij Je povabil 800 otrok brea-posslnlh delavcev is Berlina, Hamburga in Upakega, naj prebijajo meeec dni počitnic v otroškem letovišču, ki ga vzdržujejo unije v mestu Olsron.# Bas. Johii«town, Pa. - Ff'»n1Ik Croaawaith, organlsator socialisti čn. stranke, je bil eretiran v ruda raki naaalbinl NanU Glo. ko j« stopil na oder. da r>vori ru-darjem Novica o aretaciji Je razburila rudarje. Po izpustitvi iz zapora je Croasvraith govortl veliki Rusija na ekonom-■ ski konferenci Poročala ho o petletnem načrtu. Zastopani bodo strokovnjaki la raanlh držav New Taifc.—(FP) — Prvič v zgodovini Mednarodne asociacije sa loduatrljske odnošaje bo kongreau, ki ae otvo-mu 28. avguata, sovjetska Rusija. N jelki, katere bo vodil iusky, bodo poročali petletnem načrtu, boljševl preanavljajo Rualjo ln njeno prebivalatvo in ki je pradmet vedno večjemu sani man ju ln — strahu med bur-šoaaijo. Na kongreau bodo saatopane vaa večja države. Predmet vaeh diskusij bo gospodarsko planiranja ln mednarodni ekonomakl odnošajl. Poročilo, da se Rusija udeleži toga kongresa, ja prejela tajnica aapeiaclje mtsa Mary Van Kleek od V, L Meahlauka, podpredsednika ruskega Vrhovnega ekonomakega sveta. Njegov telegram ae glasi: "Prepričani smo, ds bo kooperacija rasnih drŽav na Kongresu sa mednarodna lnduatrlj-alta odnošajs pripomogla do boljšega medaebojnega razumevanja. Radi tega amo aa odločili, da pošljemo na ta kongres zaatopntks naših načrtnih orga-nisaclj. Delegacijo bo vodil Valerij Osainaky, dobro snan ekonom ln član številnih načrtnih la ananstvanlh institucij." "NsvsoČnost ruške delegacije aa lan kongresu bo nsjveč-je važnosti sa vaa države," je komentiaga vsst mlss Van žene drŽava, katerih Induatrlje Igrajo koafllktno vlogo lačltalja ln konkarenta a sovjetsko Rusi« Jo, njenm Industrij In poljedelstva," _ liaiHi vhli v BivirM* nsanas ovaiw v n«v«i m < M lomite v ameriških |m»m»JI| je aaadal adarec sa Nemčijo.— V Wsahlngtoau pričakujejo fašistično vlado la civilna vaj* Wssklagtoa.—(FP) — Beg s* meriškega kapitala Is Nemčija in rapldao krahlranj« njenega go-apodarstva js predmet mnogim špekulacijam v Waahlngtonu. Finančni ekapertl menijo, da je popoten polom neizogiben in vsaka olsjšavg reparacij na more tega preprečiti, kfr Je že prepozno. Enskags mišljenje so evldent-no tudi ameriški finančniki« ki ao v prvih dvanajetlh dneh tega meseca tstirjali 200 milijonov dolarjev, katere ao bKJ posodili Nemčiji In katerih rok ja aedaj iKitskel. Washingtonakl krogi so tudi mnenjk, da se bodo vlade pola-stili hitlerjsvcJ — fašisti ~ s pomočjo jeklaridclh magnatov is Porurja, Tudi se pričakuje, da se nemški fašisti nato Obrnejo sa finančno pomoč na Francijo Anglijo In Ameriko. In sicer s argumentom, da je Saks pomoč potrebna, da se sajesl In zamori val boljševizma. Ako pride do tega preobrata, je pričakovati, da ae nemški socialni damokrst( pridružijo ko-munUtom in sdružsno nastopijo proti raskcljl. Tako grupiranje bi pomenilo revolucijo In civilno vojno, katera je skoraj neizbežna. Izvoljen sa V( Caraeaa, Venesuela. 20. jun.— General i uan Vleento Gomes bivši predaednik In značilna o-aebnost v politiki te države sad-njih dvajset let, je bil včeraj v kongresu soglasno Isvdjen sa predasdnfka republike. Gomea je nsslsdU dr. Jusn BatMa Pereaa, ki je bil prešli teden na sabtevr kongresa prisiljen podati realg- fUK.JO HOOVERiAGLEOE ZAVAROVANJA Pripravlja predlaga sa državno zavarovanje proti breaponrlno at!— Kritizira aUragardnlks, ki nasprotujejo "dolu" Waahlagžoa.—(FP)>—fienato^ ( ouzena li Detroita ae ja poata-vil po robu predeedniku Hoover-Ju glade zavarovanja brsaposal nih. Hooverjavo stališče Je, da ae vlada ne vmešava v to vprašanja, ampak naj ga podetnlkl rešijo sami g aiatemom privatnega ssvarovanja. Cousena pa pravi, da Je to briga državnih in s ves ne v^de, ki ao edino kompetentne rešiti to vprašanje. Radi tega tU boj med Hooverjem in Oousensom še dalj časa. Hoover js po ovinkih še večkrst zavrnil senatorja, češ, da so njegove Ideje akstravagant-ne ln neameriške. Bedaj Je prišla vrata na Gouisnaa, ki Je administraciji ln predvsem pa Hoover Ju napovedal boj. '1Prav nič nlaem vsnemlrjen radi prisadavanja, da se dlakre-dKlra tako svanl 'dole'," pravi Couaans. "Res je, da Imamo veliko "standpatterjev" ln reakclo-naroev, ki aa poaluiujejo prosti-tulranega Časopisja, da dlskradi-tirajo dolo, ki njd bi bila nekaj strašnega, odvratnega ln nepojmljivega. "Ko Js bila v Angliji uvaljsv-Ijena takoavana dola, ni mogal nlkdo predvideti dolge depresije, katera Je povaroČUs Udava pri operaciji savarovalnega sistema Ampak noben kritik Ša nI suge-atlrsl kakšno nadomaatilo. ki ^jagssM vodni, da ae ja ne _________ šali lurprivatno miloščino v aw-ho od pomoči. BU mm tudi vsdaa mnenja, da bi med nami ns smelo bjtl prlvstns miloščine, kata-re vrednost Ja edino v tem, da ae od nje učimo. "IWakujem, ds bom imel Is-delane predloge sa vladno sava-rovanje pred prihodnjim aaaeda-nJem kongreaa. , SsdaJ proučujem, ali je priporočljivo, da f fond sa brezposelnostim podporo prispevajo tudi delsvsl." Senator Cousena ima v mislih sistem zavarovanja, pri katerem hi poleg podjetnikov (In mogoče delavcev) sodelovale državne In federalna vlada, ki bi prispsvsls določeno vaoto v fond v državah, ki uzakonijo to zavarovanje Zvesna vlada As sodaj kooperirs a posameznimi drŽavami v marsičem ln Jim daje subvencijo. O tem prsvi Cousena: "V dravskem departmentu l-mamo skrbstvo sa upoštevanje delavcev, svaone uposlevalne a-genclje širom dašel«; prav tako tudi oridolak sa ljudsko sdravja, ki skrbi, da sa to dalo navija v poaameznlh državah. Zvesna vla-da Je tudi vzela Iniciativo sa gradnjo dobrih sest širom dežele In daje državam aUbvenclje Ml amo tudi rekU državami 'Ako pomagate, da ae snfta umrljivost mater na porodni poateljt, vam damo 50% stroškov.' "Na enak način lahko prične-mo uvajati brespoeelaeetno ssvarovanja. Zvesna vlada Ima dovolj preeedentov, da Uhko rečemo državam: 'Ako u peljete sa-varovanje proti breapoaelaortl, bomo tudi mi prispevali v fond'.*9 Delavski sd avta. VVaahlngton,—Jame« P. Egatt, urednik tedenakega glasila Ama> riške delavake federacije "Wek-ly Newa Berviee," Je bU pred par dnevi od nekega avtomobila ubit, ko je •topil na eosto. Kgan je drl«) (tod nadsoretvom tajnika fe-deracije Morriaona in imel radi tega svobodo pri urejevanju ta> dnlka, ki je Izražal naprednejše tendnnee kot vodlUlji federael-j«. Prejšnja leta ae je Cgaa a-dejstvoval v progresivnem da. Isvsksm krilu v Toledu. O., kjer js urejeval "ToM> Union Lead- BKOBVim PROSVETA THK ENLIGHTENMENT U LASTNINA SUIVSMSSS MASODMS rOOTOS. MI 'SOMOTS l m unl*m m*« (wm immki to _ *fl» M h* UM m P» UM M Mft M*i CkM »• a«« »7.M m IS.TS m 9* m f i« Hm DMtai Mat« (iimS CUMfo) __OMMS* um p- FMT. e»* ClMM «14« HC hmiia MMrtrto UM l"»- PBOSVETA or THK TEDEBATED MUESS Glasovi iz naselbin (Deplsovslri la poročale! deaaiUi *wtl, U jih Pr-eveta priaaia 4*e>tu> f koltai "Glseovi I« saselbta," sa) r-hi svoje pola« It dejo m] aaslov, kar »a| a*«, da jasnijo as svoj prbpnrok Forotlla la Mruti, kratki is ree*iH; epi«ud -orsjo biti t Mtja-Na aneaiauui plesu Is šople« ae se b*w eairalL) r (»Ur »L Milm »oaNmi, U to • Um Pmmatm« to s a "»s asau. "Država, to sem jaz!" «.. Vera je neobhodno potrebna. Potrebna je preprostemu ljudstvu kot sllti ln znano-stl, ki jo Izpolnjuje. Želim, ds vers objsme vso deželo In ds se otroci ude ksteklima. £am bi jih poslsl v uniformi balille (fašistične otroške organizacije) k obhsjtlu ob nedeljsh, tods to etvsr prepuščam duhovnom; to je vers. Vse drugo je politika ln politiks som jai . . . Jaz ne pustim nikomur, absolutno nikomur, da sc dotika stvari, ki spadajo državi. Otrok, čim . začne gpocnavatl, spada državi In nikomur drugemu. Delitev je nemogoča . . . Cilji fašizma niso v konfliktu s krščansko vero. Vera JK>-trebuje zaščito od Oblasti, ki prihaja od fašz-ma . . . Fašistična država ne dovoljuje političnih diskuzij ln akcij poleg sebe ali proti sebi. Diskuzlje so samo na fašističnih zborih, a ko je teh dovolj, odločim jaz ln vel morajo ubogati .. ? Tako je Izjavil diktator Mussolinl pred nekaj dnevi poročcvslcu psrlžkegs "Journala", a katerim se je razgovarjal o sedanjem sporu s papežem kot se glase brzojavna poročila lz Pariza. Besede so Jasne. To je torej vera fašizma ali katoliški fašizem — ali fažietični katolicizem, kakor ga Že hočete krgtitl. To Je najnovejši Elm z dvema diktatorjema, ki al še nizta razdelila področja. "Jaz eem politika," pravi Muaeolinl, kar pomeni toliko kot "jaz eem država." Papež Pij XI. mu lahko* odgovori: "Jaz sem vera" — In stvar bo logično označena na obeh straneh. , Oba diktatoija pa še nleta na čistem, kje j« meje med politiko ln vero, med državo in cer kvijo. Mussolinl vztraja, ds Js na čistem. Meja je na cerkvenem pragu; v cerkvi je papež, zunaj cerkve je Mussolinl. to je država, ki ščiti tudi cerkev. Muaeolinl je jasno povedal, dasl z drugimi besedami, da papež (vera) potrebuje njega kakor potrebuje on papeža (vero). Papež ne more obetati brez oborožene zlle, to eilo Imajo pa fašisti v svojih rokah; na drugI strani fašizem potrebuje cerkev, v kateri se vernim Italijanom zablčuje pokorščina in paaja ponižnost v glsve. Mussolinl prsvl, da je vera neobhodno potrebna. On že ve, zakaj. To jt rekel tudi ce-csr Napoleon, ki je bil tudi v konfliktu a papežem ln ga Je celo velel aretirati ln odgnati v Francijo. Napoleon je rekel, da ao duhovni njegovi "duševni žsndarjl, ki ekrbe, da so ljudje ponltnl ln pokorni." To misli tudi Mussolinl, ki igra vlogo italljanakoga Napoleona, zato je pripravljen zapoditi "baiillo" vsako nedeljo k obhajilu — ampak izven cerkve spadajo otro* ci nJemu: državi. Is konflikta v Kimu so izlušči že marsikaj zanimivega, toda ničraar novega. Vae te despotske deklaracije so že znane iz zgodovine. Francoaki krulj lx>uls XIV. je tudi rekel: "Vrtat, c'vwt moi (država sem Jaz).* Njegovemu naidednlku so pa Francozi odsekali gla-vo, todn francoeko ljudatvo je ostslo, nI poginilo s kraljem vred. K diktatorjem Muanoll-nijem se najbrž zgodi eno od dvojega: ubije ga atentator ali pa izvrši aamomor, ko njegov fašistični režim, sezldsn ns btnlnllh In bumbsstl-čnlh frsssh, trešči ob tis in potegne za seboj svojo senco v Vatikanu. •* oimmmmtmmmmmmam Etika federalne vlade * ^^^^^^^ i Slm aj gangoškega kralja Caponeja lom Šs eno intereeantno plat. Federalna vlada pobira davek od dohodkov. Vsak dele vae. farmar, podjetnik in pro-feaicmiet mora prijaviti v*ako leto svesnemu davčnemu uradu račun avojlh «n«4»nih dohodkov, na podlagi katerega plača določeno vaoto davka, če njegovi dohodki dosežejo potrebno višino. V Združenih državah pa Je ns tisoče zlo-čincev vsaki- vrste, ki imajo mastne dohodke od ropov, tatvin, goljufij Itd. liutlcgarjl so tudi zapisani med kršitelje punta ve. Ti vai pa ne prijavljajo svojih dohodkov in ne plačujejo davka. Teoretično, to Je |r> zakonu, mora oblaat take dohodke ustaviti, ker niao postavni, ho pa tirjati davka od priročnih ali prigolju-fanih dohodkov. Kako pa je v prakal? Federalna vTada js slomlls Caponeja ns podlagi obtožbe, da Jo js . ogoljufal, ker je zamolčal avoje protizakonita dohodke In nI plačal davka! Ce torej federalna oblaat eahteva davek od ziočtnekih dohodkov, ali e Um ae legalizira teh dohodkov? Ali * je to etično? V ■ Nekje je sekaj narobe MUwat*ee, WJe. — Delavci! I CasI so resni in že resnejši posta jsjo. Mesto, da bi ae izboljševali, pa postsjsjo vedno bolj pereči za delsvstvo. Dober teden je od tega, ko so tukaj zaprli vrata neke velike livarne na južni strani mesta. 8 tem je izgubilo delo nadaljnjih 606 delavcev. Tako se tudi čuje od mnogo drugih delavcev, ki so bili zaposleni dosedaj v raznih drugih industrijah. Pravijo, da ni dolgo tega, ko so izgubili delo. To je dokaz, kakšna bodočnost eo nam obeta. "Tistim, ki zo še zaposleni, g> jim pa toliko znižali mezde, da zaslužijo komaj za hrano, družinaki očetje pa Še toliko ne zaalužijo, da bt mogli zadostno nasititi svojo i družino. Posestnikom malih in zaseb* ki nimajo toliko, da bi si kupili najpotrebnejše. ■ Pa ae še dobi kak debeluhar-ski ln lakomni bankir, ki trdi, da je zato industrijska depresija, ker imajo delavci prevelike plače! Pa priporoča, da se delavcem plače znižajo,^-"če hočete, da bo Industrijske depresije konec." Tsk bankir, ki tako trdi, je ja-ko alab ekspert v tej stvari, ne rečem pa, da nI dober ekspert pri štetju denarja na računski stroj. Ali pa mislijo taki bankirji, ki so proti visokim plačam delavcev, da Imajo vai delavci tako vieoke mezde kakor člkaškl raketirji ln Caponejevi gan gežf. Potem je jaeno kot beli dan, da mora biti nekje nekaj narobe. Delavci, povem vam, da to, kar je sedaj narobe, ne bo nihče drugi našel in ne režil kakor *>- nih domov« kateri aimajo nobe- «fc|izem. Ta režltev bo prižla ta- nih drugih dohodkov kot le od dela ln nimajo nobenih prihrankov, da bi mogli plačati davke, se pa domovi in druga obdavčena lastnina prodaja za davke na [ javnih dražbah. Kakor časopisi poročajo, ae naredi na dan takih in podobnih evikcij na tisoče. Mnogo je tudi delavcev, ki so al kupili domove na mesečne obroke ln nekateri ao jih že skoro izplačali. Sedaj pa, ker nimajo dela, ne morejo plačevati davkov in ne mesečnih obrokov. Posledica je, da zgubljajo domove. Nihče se no ozira na ono vsoto, ki so jo že dosedaj vplačali na domove. Izgubijo vae, oetane jim samo golo življenje, pa največ z velikimi družinami. Ravno tako je a farmarji, kateri so šs zsdolženi. Drugih dohodkov nimajo kakor od pridelka. Pridelke morajo dati pa skoro zastonj. Potem pa nsj izhajajo. ftavblnaka Industrija tukaj tudi slabo obratuje. Ne verjamem, še Obratuje s enim delom delavcev kakor'obratuje v normalnih Aasih. V tovarnah, ki izdelujejo okna, okvirje za okna, vnfta^tdo odpuščajo delavce, kar jih pa dela, delajo le po 8-4 dni 'v tednu. 8 cementarnami je še zlabše, ker ne delajo veji kot (2-8 dni ln malokdaj 4 dni v tednu, in že tisto a malim žtevl-lom' deiavoev. Tovarne, v katerih izdelujejo ogrodja za stavba, obratujejo tudf po par dni v tednu, in to na omejen Čas ln z malim številom delavcev. Kar jih pa še obratuje, morajo delavci delati za požrešne podjetnike skoro zastonj. Navadni delavci dobijo komaj 26 do 80 centov na uro, bolj lz-učeni* dobijo pa 80-40 centov na uro. Iaušenl tesarji dobijo po 50 centov. Seveda, ti dela vel, ki jih tukaj omenjam, ne spadajo k nobeni organizaciji podjetniki pa ljubijo le take delavce, ki niao organizirani. thrrž je lo vedno na vlaokl stopnji. Kruh prodajajo skoro po lati oenl kakor v vojnem ča* au, pšenice je pa toliko, da z njo krmijo živino, z njo kurijo peči In Jo atreeajo v morje. Ravno tako js z mesom. Sivino dobijo skoro zaetonj, na drobno pa prodajajo meao le tiar centov ceneje kakor v vojnem čaau. Tudi e sadjem ln drugo zelenjavo nI nič boljše. Vae ja drago. Uko da še tleti delavec, ki mu je kaj oaulo v žepu. al ne more privoščiti ekoro najpotrebnejših jeat-vln. Kajti vsak pravi: če bom za Jestvlne izdal svoje poslednje cente, kaj bom pa oblekel Itd., Itd. Tako Je, ds kdor el hoče kupiti — bi če kupi —- mors imeti Še precej v Žepu, da se ne boji 'kdaj ml bo zmanjkalo." pa če Je depresija že tako dolgo. Takih, ki ae ne bojijo ln Jih ne bri ga kdaj bo induatrijaka depresija prižla h koncu, je pa skoro bi lahko tržil, da ne več kot 40 od ato. Delavci, nae je 90%, ki smo vee produclrall. pa el ne moremo kupiti niti najpotrebnejšega. Delavci kaj mlalite o tem? Toliko odstotkov deiavoev I praznimi žepi. kako bodo pokupili poijake In Induetrijake pri-delke? lato jo ft IndseUKsha depresija, ker ja »a delavcev, krat, kadar bo delavstvo glasovalo pri volitvah za socialistične kandidate in jih izvolilo in spremenilo v socializem vso sedanjo vlado.—Joseph UJe. Potek stavke v Penni Thomson v lile, Ps. — Prodno je PitUburgh premogokopna družba zaprla svoja vrata, kar se je zgodilo že prošlega 15. januarja, emo bili tukajšnji rudarji zaposleni pri rovu št. 4. Potem smo pa bili prisiljeni hoditi za delom drugam. Nekateri smo dobiH delo pri royu št. 3, lsst Terminal premogokopne družbe. Kdor je stanoval v kom-panijskih hišah, je dobil delo, ostali pa ne. Rova na Librarjr št. 10 in v We»tlandu še obratujeta, pa pod zaščito bajonetov, kajti izbruhnila je sUvka dne 1. julija. Do takrat so vozili delavce na delo posebni vozniki, ki so pa Ukoj po napovedi sUvke svojo službo odpovedali. Sedaj je PJtts-burgh premogokopna drrižba dala na razpolago poseben vlak, ki pobira delavce od Imperiala naprej ln jih vozi do rova št. 10. Seveda zo dobro zastraženi id ekrbe, da hodijo le po kompanlj-sklh tleh. Uradniki National Mlners' unije nam pravijo, naj bomo ko-rajžnl ln da naj nagovarjamo eUvkokaae, da pusU umazano delo Ur naj gredo v naše vrste, ako hočejo kdaj Imeti boljže razmere. Na 16. junija smo ae zbrali v naši dvorani. Shod eo ekllcall naši vodiUlji. Potem eo nae e truki peljali v rudarako dvorano v Meadowlands. Od tam smo pa korakali v Wash-ington, Pa., na prostor, kjer ao razni govorniki pojasnjevali navzočim Lewieove izdajsteljske nakane ter današnji položaj rudarjev. Na Um ahodu je bilo nad 10,-000 ljudi, moških in žensk Ur o-trok. In vse je bilo navdušeno za National Minera' unijo. Nastopili so glavni uradniki U uniji; ln pokazali, zakaj je bila napovedana sUvka. Zato, ker niso rudarji več mogli niti toliko zaslužiti da bi ae preživeli. Korakali smo po ulicah mesU Waahlngton, Pa., ln bilo je mnogo ljudi na trotoerjlh. Prvi so korakali naži voditelji, tik aa njimi eo pa bili mestni policaji; državnih policajev ni blk> ni- kjer. Tako smd korsksli mimo okrajnega sodišča. Slišalo se Je klice: "DajU nam kruha! Po-magsjte nam!" iz vrst koraka-jočlh rudarjev. Naš pohod se/je končal na prosteru, kjer se je prej vršil shod. Vodje so šli potem v poslopje okrajnega sodišča, kjer so pojasnili nsše težnje in kaj nas je prisililo do tega, da masno demonstriramo nsžo solidarnost v zahtevi naših pravic. Seveda so našim reprezentantom v okrajnem poslopju povedali, da oni ne vedo, če so ljudje lačni Ur da nimajo nlkake kontrole nad pre-mogokopnimi družbami, ker niso gospodarji privatnih družb. Anton Lekše, blagajnik društva 245 SNPJ. Skrajno elabe razmere - PitUburgh, Pa. — Deiaveke razmere v zapadni Pennsylva-nljl so v resnici tako kritične, da jih ni mogoče opisati. Posebno so še slabe za naše brate pre-mogarje. Obiskal sem naselbino v bližini New Cesentona. Žalosten je pogled na male otročiče in žene, ki so stale z otroci vred na piketu. Vsi so bili razcapani in prepadlih, bledih obrazov, da bi- ee jih kamen us milu, ki je dovolj trd. Ali človeško srce ne vidi Uga žalostnega ln krutega početja. Se poemehujejo se ubogim, češ, da so siti in da imajo vsega preveč. Dajmo jim s količki in z bombami. To je demokratično, da! To so menda tiste obljube, ki smo jih slišali v kampanji Inženirja Hooverja ln njegove administracije: dovolj dela in dovolj kruha. Toda kakor hitro so prišli na krmilo, se je kruh spremenil v bombe in količke. Delavci ln delavke, zavedajmo se naše dolžnosti, ki je, ds se udejstvujemo v delavskem pokretu. Pokažimo jim, da mi smo moč in sila, ki smo zgradili vse. Zato pa hočemo tudi uživati to, kar nam gre. Živeti ho-č£mo dostojno kot ljudje. Somišljeniki, dokažiU vašemu sosedu in prijatejlu, da je potrebno, da stopi v naše vrste in pripe-ljite jih na sestanek naprednega delavstva, da bodo spnevi-deti, da -v »resnici potrebujejo te- I Joeeph Hrvatin, tajnik. Nadalje naj omenim, da bo družtvo obhajalo 25-letni-oo dne 21. nov. ki je potrebno, da ae že sedaj pripravljamo, da bomo čim lepše proeiavili ta pori »emb ni dan. Društvo št. t>43 SNPJ (angleško poelujoče) in aoc. klub št. r bosU imele skupni piknik dne 8. avgusta zvečer. ' Čeprav pozno, naj še omenim o prireditvi tukajšnjega klube JSZ dne 28. maja, ki ee je vršile v prid konferenčne blagajne Pro-tvetne matice za tukajšnje okrožje. Cisti prebitek omenjene prireditve je bil nekaj nad $90. U-deležba je bila dobra, Cirardčanl so bili dobro zastopani, kakoi tudi rojaki iz Salema in Power Poln ta. Ne smem pa pozabiti de velandske sodruge, ki so veliko pripomogli k uspehu. Nimam namena na široko razkladati o Igri ali petju. Igra je bOa dobro igrana, ravno Uko dobro je nastopil pevski zbor. Dokaz temu je bil velik aplavz. Dasi se Je ču-lo sem ia tja, ko so gotovi pevci sli ruzkolniki šli od klubove "Zarje", da jo bo konec, so se zmotili. Program se je vršil vse skozi prav dobro, vodil ga je sodr. Ba-rtdeh iz Collinwooda. Je škoda da'jo je še isti večer "popiha!" domov, menda radi dela.'Drugi dan ee je Vršila konferenca,, ki jc bila tudi dobro zastopana. Društvo št. 535 SN!PJ (Ken more, O.) je imelo 2 zastopnika. Za časa mojega bivmfja Um ee društvo ni nič kaj posebno udej-stvovalo v tem gibanju, sedaj pe so bili reprezentlrani kar z dve* ma zastopnikoma. Le Uko naprej 1—John Tancek. PONDBUEK, 22. Potrebna? Girardske novice Girani O. — Vsak dopisnik so potoži o sedanji delavski krizi, jaz bom pa poročal ravno o-bratno. Čeprav sem eden Izmed tistih, katerih se kriza ni ognila, lahko rečem, da kar se tukajšnje slovenske naselbine tiče, razen par izjem, ni že popolnoma nič občutila sedanje Hooverjeve "prosperiUU". Tukajšnji Slovenci, uposlenl pri Ohio Leather Co., delajo s poftio paro vsak dan, in eem pa tam« tudi ob nedeljah. Ampak s Um ni rečeno, da se delo dobi. Kot prej omenjeno, se je sedanja kriza ognila girardzke naselbine, nise pa ognila naših društvenih blagajn. Zato je društvo "LJubljana" št. 4» SNPJ sklenilo, da požene krizo iz društvene Magajne a Um, da priredi velik piknik dne 4. julija na sUrih prostorih. to je v Avon parku. Tone),'bratje, naša dolžnttt je, de gremo vsi na omenjeno zabavo. 1 Kot eem zadrtjič omenil, nI nobenega vzroka, da hi ne mogli prfeosUvati omenjeni prireditvi. Vabi se tudi okoliške rojake ln društva, da M se našega piknika udeležili. V slučaju, da vreme ne bo4ugodno na 4. julija, ae bo pikhik vršil 5. Julija, to je v nedeljo. Nichola. bi Hoover pri Lincoln u Springfletd, Hi, 17. jun. — Danes je bil tukaj velik dan, ker se je tukaj mudil oče proeperi-teU, mkrter Herb Hoover s soprogo. Posebni vlak iz Washingtona je pripeljal predsednikovo partijo sem. Pozdravili so jih državni predsUvniki in peščica občinstva. Vee opre jem pa je bir Jako klavern, nobenega navdu šenja med občinstvom. Hoover je prišel eefh, da počasti spomin velikega ameriške; ga misleca in emancDpatorja A-brahama Lincolna, kateremu je bil U dan ponovno odkrit spomenik, katerega so predelali hi prenovili. Hoover ni bil nič kaj dobre volje, ko je korakal mimo nae, ki smo stali na trotoarju in db cesti. Le po sili ee je na smehnil in s cilindrom posdravi občinstvo. Po moji sodbi je bilo tukaj komaj do 1000 ljudi, ko je predsednik posetil glavno mesto države Illinoia. Med občinstvom eo se slišale razne opaske, ki niso očetu prosperiUU delale nobene časti. Največ eo prihajale ia ust priletnih žensk. Razume se, da je Hoover pot setil vse znameniU kraje togi mesta. Tako je efciakal t ud Linoolnov dom, njegovo grobnico in drugo. Na pokopališču pr ceremonijah ae je zbralo mnogo občinstva, farmarjev in , H Mac Gowanom ) ^^H (Nadaljevanje.) B Jaz se ne čudim, če pHproati ljudje M nos pričakujejo združitve s sorodn ki is.-psss-^i.s-g unaU čas — toda, če mislite, da vas < *tJM srečne, pa ni treba. V- t0® VI ae UlažlU z nebesi po smrti \vnvfl aa in denarja vložite v to upanje. Ali IV kdajI vprašali «a sc> nebesa ? Ali^tl ga, ki je odšel v nebesa in prišel nazaj ■ dat? Govoril sem o duši, za katero niH manjših dokazov. Moji krščanski prhate ■ mi pravijo, da duža ni snov. Kaj Pa čim se vi zavedaU življenja, s čim čutite S tiU ln uživaU, ako ne z materijo svojih S nlzlranih stanic? Možgani so stanice, je je iz stenic. Stanice so snov. Duš*' ni H torej nima stenic, nima Živcev in nima mH nov. Kako boeU čutili in uživali nebesall je kdo že slišal o inteligenci, ki je odreufl možganov in živčnega sistema? TakoiB je popolnoma neznano v človeškem iivIB in ne ekstistira nikjer, kolikor je meni inaH Recimo, da vam kdo pove, da gresuH hodnji teden v Kamčatko, da morate iti in H ti tam en teden. Samo en teden. In nobeH izhoda ni, da bi se izognili temu potovnH Kamčatko. Kaj boste sterili? Na vsak na9 boste brž Informirali kak je ta kraj, kakfl leč je, kdo Um prdbiva, kakšno življenje jel in druge podrobnosti. Tako neumen ni nH da bi šel v tuj kraj, ne da bi prej itveddH ga čaka tam. ■ To je eno, in nič napačnega ni na H kajne. Drugo pa je tole: recimo, da vam dfl zdravnik pove, da je vaše življenje pri kl in prihodnji teden morate oditi v — DeH deželo, toda ne eamo za teden dni, pač pfl vso večnont. Milijone, milijone in trilijoafl v Deveti deželi! Vaše telo pa ostane tukajfl gre z vami. Odpotujete brez telesa v Del deželb. Ali vas ne bo zanimalo, kje je DM dežela in kako boste potovali tja? Z vlalfl ladjo, podrttornikom, aeroplanom ali pel?! brez telesa! Kam, kako daleč? Do aolncaM milijonov milj, ali U je komaj začetek « najbližnjega tujega aolnca Sirija je 24 bfl nov svetlobnih let (svetlcfcno leto je šest bfl nov milj) — in še nI konca. Zs našim vsefl Jem eo še druga vsemirja. In vsa ta pot M stopinji abaolutnega mraza (400 pod ničlol temna. Kako hi kam? Sanje, Banje, nbeolutno prazne, nespsi ne in blasnel — Sanje porojene iz bojain fantastičnih želja. A jaz vam jih ne brai če vae veeelljo, saj v življenju nI nikdar pr veešlja. Zdi se mi ps, da ne verujete doe te aanje. To vam lahko dokažem. Branft smrti! Cim vas napade bolezen, slo bri zdravnika in v lekarno! V bolnišnico, na< racljako mizo, povsod, po vsako aredstn zadnji denar, še je treba, samo da ai ma podaljšate življenje! — To nI dokaz, da nič ne mudi V nebesa. Celo molite in P* Boga, naj pomaga zdravniku in nsj vm* vzame v nebeaa! PojaeniU to, če morete^ jaanlte, ako ree verujete v nebeaa! roju logično, v luči razumna, ne z zavijanjem. Dovolj je tega. Same besede ne doku jo ničesar. Bistveno smo vsi enski. I« različne ideje, različne vere ln sanje, v n d pa vei skupaj ne vemo nič o kakem m reditelju, stvarniku, nebeelh ln sličnem.J Hks je le, da nekaUri verjamemo to in ta ao nas naučili nevedni sUrši in še nevs« učitelji pa se tolažimo in upamo in pWW morda je kaj, dragi ps tudi na tolažbo * nje ne damo hič. Na adl ee nam potrebeo.| ni potrebna. ce. Hvala •kapaj. pokoja* ako. H Atlantik. SŠaj je v New Yarks n Zslujoči Mi ljudje smo kakor vsa osUta « "stvarstva". Rodimo ee brez naše Mk »»' nosti, živimo in imsmo svoje radosti s lonti, sveje fcoje in napore in «v^upei upe, nate pa umremo - ln kakor oas m « nprašal aa rojstvo, tako nas tudi g* »J ši~««rt življenje kor valovi l^arčko in kUubjgšta es^J naporom In trudom, najboljšim ajW*J ^^dSvimo vsi akupaj večra^r.^ zadovoljnoeti. In ml val skupsJ mamo « pri vsem Um čieU nič opravitT! (Konec.) Zbfitfk je rwimo frf Po svetevni vojni je IŠe^o zelo narastlo, prav ^ kjer Igra v tem vprašanju prepo^co pijač veliko vlogo. M ^ Z^nara.tbpaj.vAmerikište^^ Statietikn dokaauje, da ee Je f , njih desetih letih število ^^Z ** kateri trdijo, da je la 1 emancipacije; ni pafetovo. ds ^ Ameriški listi, ki obravnavsjo U) ^^ pa pravijo med drugim tki S& podvojilo -radi I nič več ne boji zapieatl tudi trn Prijateljica prijateljici pe P^1: ^ Xi" . .i i jml)EIJEK. 22- JTMJA glOBVTI Frank A. l »lika Perčeceva. On ds »j«* vzel neki dami Iz ljubosum-fcti. Htnolver pa Je nosil s seboj, [r v' m n. i>r. siekdč na madžar- " m('Ji pri tihotapljenju napad- psi. ^•d«rdnlk pravi: 'Torej zato. ho vaa nekje v Slavoniji na-1(111 H, hodite vi tudi na Du-1JU na *<"•«*a JO Šel n. pr. Radič dlrekt-9J* ar,*ta na ministrski stol. N,k*jkrst se Tomljenovič u-r»zkriči ns predsednika, ta-J«1* izjavi predsednik: Bes bi . tn**»a oklicati razpravo sa lJn"- 7»kaj kar počne U človek ** avHtriJakim sodiščem. Je u,t< v ITve vrste. Tomljenovič u»lr«< vedno odgovarja drzne •jttikavo. Ne vsako vprašanje '^rja dišimo in hoče vselej *"lati kako dogodbo. Ju ^m vaših atorij še alt," Javi ob taki priliki predaednik (>Mcdanes i* ae raskrHi? Jas *> 'udi že alt In aem dovolj ča-' opravil že v zaporu. Sicer pa New Vork. — Sosisllatlčns stranka je nomlnlrota Norman Thomaaa sa predeednlka ss o-kraj Manhattan. Volitve ae rr-še prihodnjo Jeeen. V kampanji as bo Thomsa konc^nt riral na muaieipašno gradnjo hiš sa deiavee, prevzetjo podsemskih, cestnih In nsduličnlh šelesnic in beta biti živahna. Prt ssdnjlh volitvah sa župana js Tboatss prejel 179,000 glasov. New Vork. — "Wall Street Journal", glasilo velebankirjev, poroča, da so bde rudarjem v državi Utah utrgane pleče za 2* centov na dan. Delavr« m pri strojih plačajo od 14 do |S na dan, naklada Icem ruda pa 44M IMavcem pri gekl naj-večji kompsnljl bakra so bile plače reducirane za 40%. rologi domnevajo, da Ima spreminjajo« m zračni pritisk vpliv aa vramsnake prilike na semljt Plccardova merjenja bodo ne-mara tudi tu rssrttiU marslka-ko nejasnost. Ss vač si ps obeta od učenja-kovih izsledkov leiaUtvo / Po vajo satfnja Ma etratoeferna letala. ki bi plula It do IS ktteme-trov nad semijo, nemotena od vetrov In drugih atmosfertfalh vplivov, ki M zaradi neznatnega zračnega upora v tak plasteh lahko dosegle brzino aekaj slo kilometrov ga aro. Zaradi lega flfOBVIT Za "Ako nam vae lipove*, bol »amo ustre-Ijen!" sem aliial poveljnika. "Ako ne, te bomo mučili, dokler ne boi »pregovoril !" "Kaj hoče* vedeti?" vpra*a oficir, mlad kozaški praporščak. Njegove rumene porte ao •e »vetlle, kakor da bi gorele. "Kdo vas vodir vpraša poveljnik. "Bog!" je odgovoril praporščak z visokim, svečanim povdarkom. "Zasmehoval me bo*, pee?" Je zarohnel poveljnik in dvignil pest, v kateri je bil ročaj velike ln težke pištole ter udaril z vso silo zvitka v njegovo oko. Splazili smo se od tod. "In to ao bratje?" Je mrmral Seydlitz. "Sinovi enega naroda—7 V naše možgane sta se vtianila dva nova Bell ln rdeči. Prva alutnja onega ki je zavzelo vso Rusijo, se nas je pojma: MraAm-Ka, dotaknila • « • DrugI dan sem naletel na Schnarrenber- ga. Je že zopet stari vojščak kakor preje. Govorit Je o zmagi nad ruskimi svinjami, o nebu nkan ju francoskih drekabrbcev in kako.se bomo zmagoslavno vračali skozi brandenburška VrttBaš sva stale pred mrtvašnico, slu^sj«0-— Njegovo bahavo besedičenje ml je zopemo. Pe sem dsjel: "Holcklnga sem videl!" "Grofa Holckinga, ki mu je takrat ruski general vrnil njegov meč? Gromaka atrela, to j« bilo nekaj velikega! In ti govore ljudje ce-lo, da je vojna hudičeva zadeva, da je vojne— "Da," sem ga prekinil, "takoj za fronto pa mu je neki drugi oficir sabljo vzel ln ga počil s njo psrkrst po glavi., Schnarrenberg si Je grlzel ustnice. Pobesll js glavo . • • Boljševikl ao nam zelo naklonjeni. Vee straže so izginile, vse meje med moštvom ln oficirji odstranjene. Boljševikl uvajajo ena-koet, govore okoli nas. Lahko gremo kamor hočemo, samo na kolodvor ne. Seveda je to dovolj. Ujeti smo kakor preje. Zbežatl preko stepe bi bilo nesmiselno. Prvo noč bi zmrznil. ali pa bl ga raztrgali volkovi.' Pametni pe so ti boljševikl, veliko bolj kakor njihovi cari-stični ali Kerenakijevl predniki. S temi odredbami dosešejo isto — samo veliko ceneje .. . (Ne, mi jih ne sovražimo. Neprijetno nas sicer dirnojo govorice o njihovih grozodejstvih, sicer pa ... Dell ao nam košček svcftx>de in so si tako pridobili našo naklonjenost. Griček domovine je oeamljen. Sprehajamo ae vaspovsod. Gremo v stepo, v vas. Stepe js lspe. Kako nam dobro stri, ko hodimo bres straž, ko gledamo to nepregledno ravnino, ki nam je bila popreje sapienkanal Toda v ve-si je is lepše. Naše oči ps ne morejo nssltitl vaščanov, Kitajcev In pošujočih Burjatov ter mandiurskih čajnih karavan s njihovimi vlso-kogrbimi kamelami. Orgije so to sa naše lačne oči. Pred vaajo Je krčma. Po novemberakl revoluciji je vedno polna. Mlad umazan Kitajec je natakar. Prodaja čaj, ribe, meso. Jemo baranino, na raftnju pečenega koštruna. Naša kuhinja v taboru je bila ie več tednov brez mesa. Prvikrat sam pojedel kar polovico stegna. "Semkaj moram povabiti tudi Po-dp!" aem al mielll med obiranjem. Spodaj v vasi, pri Kitajcih, prodajajo tudi opij. Tu pa tam opeihpo kakega naših tovarišev izgtniti skozi temni vhod kitajake koče. Pred kratkim Je bil tam poročnik Thurn ves dan. Ko ae je vrnil, je imel oči kakor u-gssle. Njegov obraz pa Je izražal še dva dni nekaj nepojmljivo lepega. "Nova toda še hujša nevarnost za nas vse!" je dejal dr. Berger. Globlje v vaai je dobiti tudi dekleta. "So sicer samo kmečka dekleta, toda saj vest«, kaj pomeni konjunktura!" je razlagal Windt, ki je imel z njimi že opravka. Na obrazu je imel par sumljivih prask. "Poslali smo nekega Ruea v Cito, da nam priskrbi kaj boljšega!" je pristavil Merkel. Govoril je tako, kakor da bi bilo to samo ob sebi rasumljivo. "Ali pe veste, praporžčak," mi je dejal potem dr. Berger, "da je aziataki sifilis ena najstrašnejših spolnih bolezni — T "Ne, goapod stotniki" / "Posebno razširjena je v Transbajkaliji!" je šs pristavil. Pogledal sem gs. Zopet ss je zamislil v knjigo. Kakor da ne bi ničesar rekel. Rezu-mel sem ga. e (Nekaj umetniško navdahnjenih oficirjev je preredilo neko prašno barako v gledališče. Med nami so bili pevci, režiserji, igralci in tudi slikarji, ki so naaliksli kulise. ' Ves mesec so delali z vso vnemo. Kostume so napravili iz starih, nerabnih koeov uniform, rjuh in vreč, »gbervali jfh m hervaml pi-aanega papirja in jik primerne prikrojili, Ku-lise so sestavili iz časopisnega papirja in jih preslikali s barvami, ki so jih dobili is najrazličnejših substanc. Ženske vloge ao pre-vzeli mledi praporščaki in poročniki, ki so imeli nežne ženske obraze in kretnje. Prva predstava je bila slovesna. Orkester pod taktirko nekega dunajskega dirigenta In keteremu je priskrbela inštrumente Elss BrandstrOmova, js ttborno igral. Igralci ao želi ogromen aplavz. Za dhro, ki je bila v de-kllški oblekel prav sapeljlva, so se kar steplL "PiejeU je nešteto ponudb ln proei za vojaško varstvo!" je oznanil Windt. Ta uspeh je tako podžgsj našega režiserje, ds namerava za prihodnje naštudirati neko enano opereto. Poročnik Blau, pravcati majhen genij, sna partKure po spominu zopet napisati. 1K0 amo naalednjega večere aedell pri večerji, je stopil neopašeno v našo aobo majhen, avatrijaki poročnik. Takoj sem postal pozoren na njegovo posebno, tavajočo hojo. Po Cele ure stoji »a dvorišču, kakor da bi poalušal bog-vi kit j. te večkrat sem gš opssoval, pe si nisem mogel rsztohnsčitl njegovege početja. r Dr. Berger je šel k njemu. "2elite, goapod poročnik T ga je vprašal prijazno. "Oprostite," je dejel tujec, "toda slišal aem tu glaaove ... Ali nI moje žene pri vaa? Slišal sem jo govoriti s svojo hčerko, be* tu, vt*J' sobi! Sedaj me kliče celo qo imenu, ali ne aHMter Dr. Berger js prebledel. "Motite se . . . je dejal a težavo. "Ničesar ne slišim .. "Seveda!" je krlknil poročnik. "Sedaj .. . baft aedaj! Bodite prav tiho, poalušajte . . . Mešate nasloniti dlan na uho, takole, poglejte..Naenkrat ae je naamehnil. "Georgt je dejala pravkar — ali niate ališali? Tako razločno je bilo: G-e-o-r-g ♦ . ." , Poveail je roke in ae oeiral po sobi. "Ne morem je najti, nikjer je ne morem najti!" je dejal žaloetno. "Goapod poročnik, povejte mi vendar, dobre oči imate, ničeear ml ne prikrivajte I Vai jo skrivsjo prsd msnoj . . . se-veda. nevoščljivi so mi, saj jih raaumem . • . Nihče nims tu svoje žene, aamo jae ... Pa je ne bom več dolgo iskal, ns bom ae šel skrival-nice • • (Dalje pHHodaJtt.) trt minute se more zgoditi ne-areča. Udaril aem poa*oncu in skočil k zavori. Toda bilo je že prepozno. Škripajoč je zavodi vos preko vhode, preden ae je ustavil. ff Skočil aem s vosa. Bil aem popolnoma smešen in spomnil sem ae le, da moram prijeti može, ki ae mi bo upiral. Toda zo-pet aem stopil v grip in kar nisem se mogel umiriti. Tudi voe-nik je bil vse ko zmeden in spra-ševal je kar brez smisla, ali so bili ljudje v vhodu in kako je bilo mogoče, da ni mogel ustaviti vosa. Mlada dama pa je našel v vašem organizmu nobenih izprememb. — To me seio veseli, gospod doktor, vendar pa . ♦* — Kaj pa? Kakšen "vendar pe"? — Cele noči ne morem spati. Samo premetavam ae s ene štrene na drugo. Zdravnik se je osrl na paci-jenta, rekoč: — Kaj mislite, da spim jaz dobro? u — Hm, gospod doktor, P« meni je morda kaj drugega. Zaslužek je pičel . . . — Dragi gospod, tudi jaz za- prej dobHi izdatno koeilo, in pet miši. Eno uro počne je je našel notri aamo eno mrtvo miš, pe šc ta "je morala umreti na arčni kapi ali vsled živčnega napada", torej kratkomalo od strahu, ker n bilo videti nobenih znakov nasilne smrti. Ostale miši so bile popolnoma nepoškodovane. Ta raziskavanja so vzbudila veliko zanimanje pri kriminalistih in pedagogih. vzklikala: Strašno I Strašno! alušim komaj polovico tega, kar Obras jI je bil bled ko zid in | *em zaslužil nekoč, — je vzdih- krčevito se je oklepala avojega sedeže. Toda ni se onesvetila in kmalu nato je stopila s voss in odšla. Takoj ae je zbralo mnogo ljudi in pod tadnjim vosom mojega tramvajskega vlake smo našli njegovo glavo. Vilice ao ga prijele pod brado in mu je odtrgalo glavo. Prišel je tudi strsžnik, in vsi potniki ao mi pritrdili, da sem piskal, zvoni! in tudi zagrabil za zavoro. Veliki Pet me je proeil ca no* in ker sem mfeMI, da si hokej prizadejati, mi je pokazal revolver. Del sem m« nož, nekpr ss je poelovil od mene in obžaloval,, da bom moral aem peljati dalje, ker, da on mora Iti. Le mirno vežo hoče dobiti, da ai bo odrezal gumbe svoje u-nlforme. Potem je odšel in jez sem moral speljati tramvaj dalje do poataje. Nekaj dni zatem asm ae sprehajal po kolodvoru in pred nekim vlakom, pripravljenim za odhod sem slišal svoje Ime. V vagonu je stal veMkt Pet, lepo napravljen in bres brade. Kmalu ga ne bi spoznsl in ekoraj sem zakričal. "Pat! Ne tako glasno. Kako se je končala zadeve?" "Zaslišani smo bili in tebe ličejo." "Grem nk zapad, mi je pravil. Človeštvo bo izumrlo Dr. Otto Grossier Z nemškega vseučilišča v Pragi, je objavil članek, v katerem trdi, da bo člo- nil zdravnik. — In ti neznosni davki t — Tudi jaz plačujem davke, da se kar šibim. — In teh dolgov do ušes ... — Tudi to nedlogo poznam, tudi jaz imam dolgov čez glava — In dve otroka, koliko ata-ne že njuna vsgoja ... — Vidite, jae imam pa kar štiri v šolah. — A najhujše, gospod dok« tor, to je pe te vranji politični položaj. Človek ne jutri ln Čln^ialje, — To je les. — Ko ae takole pojoči prebudim in sečnem o vaem tem razmišljati, še misliti ni na spanec. ^ Mi — To si lahko mislim, dragi gospod, to je znano tudi meni. — Torej kaj mialite o moji bolezni, goapod doktor? — Kaj mislim o nji? Povem vam po pravici, da ste zdravi ko riba. Kajti to, kar ste mi potožili, je docela normalno stanjč vsakega človeka v teh težkih časih. veštvo samo od sebe izumrlo, še preden bi mu bili dani za to vna-nji pogoji (popolna ohladitev in izsušitev zemlje, ugaanjenje sobica itd.) Dr. Groaaier se veliko bavi proučevanjem embrionov, pa je >ri tem opacil, da je geologično azmeroma mlada vrsta človek diferencirana v čisto določeno smer. Ekstremno specializirane živalske vrste pa so se izkazale za trajno življenje nesposobne n ao prej ali alej isumrie. Tako bi moralo biti logično tudi s človekom. Seveda pa je datum na£%a izumretja kij temu Še pnecej daleč, prišel bo namreč šele čez nekoliko sto ti sočlet. Raza* zaainivosti Nagon In vzgoja Nemški narovoslovec dr. Hei nlcke je priredil ssnimive posku ______ n__ _ šnje z mačko in tnišjo. Kakor "Kaj tmsm od tega življe-1 znano, mora tudi alta mačka, nje. Sedem, oeem dolarjev na teden, od teh štiri s* hrano. Kupil bom sami j o in postal bom farmer. Razume se, da Imam denar. Ce rte* s menoj, si ho, čeva poiskati zemljo krog Fris-ks (Ssn Frttteieka). "Ns morem iti proč." "Čakaj, tu ie tvoj nož. Hvala ti lepa. Vidiš, življenje pri cestni železnici nima bodočnosti. Tri leta aem služil in ntče-[ aar dosegel. "'M?' Vlak je zaplakal. Č€ iti last- je kaj vredne, ujeti in' zadavit mimo hitečo miš. Ali je ta noet posledica dednega nagona ali aamo smotrene vzgoje? Heinicke je mnenja, da nagon v tem primeru doka, manjtti pomen nego vzgled ln snemanje. Dvomesečna matica ki od rojstva ni zapustila matere, se takoj zakadi v prvo mM ki jo sreče, in jo ugonobi tako kakor stari maček. Zato kaže mlada mačka, ki so jo koj po rojstvu vseli materi, isto imi prav pa ta- "Ja, koliko si pa dobil od one* I P®40!4' * d<>«ti m*nj sp^etnost I Se več: maček, ki je bil potomec stalno zaklenjenega para in ni jkoli prej ni videl miši, ee je zs .o prav malo zanimal pri prvem srečanju. Četudi je za njo steke in jo ujel, jo je takoj izpusti ne da bi jo poškodoval V tretjem pokolenju ne kažejo na način vzgojene mačke nobenega zanimanja sa miši. Heinieks js imel v kletki ps-torico aličnlh mačkov, ki ao po- [ ga moža 7* "Deeet dolarjev." "Jaz tudi. SIcer je bil po* njak, s žena Je plačala več." "žena?!" "Da, žena! Z njo sem napravil malo kupčijo. Njsj ni bilo sa en ali dva tisoč, ker ae je hotela Ifnebiti može. Ce morem sedaj lažje živeti, je to s njenim | denarjem." » * Rojak«, ki ao to poletje njeni v atari kraj, oposotrja Na PARU-U, 1. i.Hia, prirf4 codta linij« drugo.^o nje amar. Slovencev t »uh Potnika bo spremljal inani i. i leai spremljevalec g. Ky, * dar is Clevelanda. Pridruiiu tudi Vi ia Vam gotovo ae Ako želite potovati • kako Unijo ali parnikom, Va« tudi . uatraiaao, kar mi tattopamo * J ne linija. Za aadaljna pojasnila M obr LEO ZAKRAJSEKl MMtimBaikoflnr1 • MO - 9th Avcnsa, New Tork, N. Y. Vljudnost V nekem mestu na Češkem je dala postaviti mestna uprava preko vseh dohodkov v mesto deske z napisom: "Prosim avto-mobiliete, naj vozijo pametno." Na drugi strani deske pa1 so napisali: "Hvala vsem pametnim avtomobilistom!" STANOVANJE V N i V najem se odda 2-sobnil novanja "Furnished Roomi"] opravljeno z vsem potre ištvom, odda se po zmerni i Ite na 4049 West Slitl icago, 111. Tel. Lawndale! FARMA NA PRODAJI Proda ali zamenja se fa Wteconsinu po zmerno ni. Oglasite seoaebno ali] no na: 1730 W. 22nd Street,| cago, 111.—(Adv.) AglHraJte a NAROČITE SI DNEVNIK UST PIOSVETI Cenjeni krst (aosfcrs) S. N. P. J.l Pe prišteje Pe sklep« S. redne konvencije ss seiej lakko narofl sa Ust Pr n, dva aH tri llsas Is ene družine is Is cnegi | enega naslon dene aU naflsas eno letno naročnino. Ker pe člani ie plača Jeprl eeeementa |LM ia te Jim to prUteJe k naročnini Ml prifttojemo enega, dva ali tri ene družine k eni naročnini. TeteJ aedaj nI Taroka, ra«, da Ja Id sa Osne 8. N. P. J. Ust Preeeeto Je vala laatsina la s raaki druttsl nekdo. M M rad ČHal Het rank dan. Torej MdsJ 4s ss tad! VI naročite na dnemlk Proeveto. Cena Uate H Ca CSeero In CMeaga Ja. t tednik ln........g | g tednika Is...............1 S tednike k*,),,.......... Zdrsi, drfsee la 1 tednik la....«........... S tednika Is............... S tednike In............... ipodnji knpon. priloiiu potrebne reete dssarp J 1 faa al naročite Proeveto. Het, U Je vala lastniaa. . m -v—:—Vselej kakor hitro kateri tek članov »reneba M *a D ali Če ae preaeli proč od dmlise ln bo srfiteval sam »roj 1W UdnM moral tisti član ls dottčne druiine. Id je tsko akapno nerojeni ss taj Prosreto. te tnkej nasnanitl uprnmiitvu UsU, in obenem dopla&iti M vaoto listu Proareta. Ako tegs as store, tedaj mora uprevniltvo t»u datum ss to vaoto naročniku. ^ PROSVETA. BNPJ, MT Se. LswndaU Are. Cblcage, HL aa Ust Proareta raeto S-- Naalor Mesto Ustortte tednik la ga pripUHto k asejl sarofalnl ed alede» fUa^" mmmmm & drnkra It--- ___& drnitra It-— ____d šrnkra Kaut ZMifti ŽENE Bil aem sprevodnik cestne Železnice v Chlcagu. Tu ee ml je pripetil sledeč, strsšen dogodek. Bilo je prsv ns sveti večer. V moj voz Je stopil gospod tridesetih let. lepo napravljen, a brez površnika, kljub poznemu letnemu času. "Sel sem od doma. kakrien aem ravno bU. Prehiteti hočem svojo leno," mi Je rekel. "Ahs, z božičnim darilom." M*m dejal. "I>u. tako Je," je odvrnil goapod in ae amehljal. Toda ta smehljaj je bil prav čuden. Skoraj ne je reial in zavijal Je ustnice. "Ali hočete zaaluilti deeet dolarjev r Seveda aem hotel; in vzel Je it liatnice bankovec, ter ml ga Izročil x opombo, da ml zaupa. "Kaj naj vam pa atorlm?" "Na vogalu Monroeve ceste Je med tramvajakiml tračnicami vhod v podaemakl rov za kabel. Vse je is pripravljeno, da bom lshko takoj zUerl v U vhod do vratu. VI le vedno paalte. kdaj bom notri, tedaj pa uatavlte voz In me izvlecite skupaj a vašim voenikom iz vzhoda, četudi ae bom upiral In Izjavljal, da hočem umreti. Z voznikom sem ne ie tudi dogovoril In mu dal ravno tolike. To košem storiti radi ione, ki ss bo peljala tedaj v the gripu. (The grip je bil prvi, popolnoma odpH vos, kjer je bil tudi vocnHt.) Naj moja iena vidi, ko da aem e* hotel umoriti. Danes sem namreč bral njeno pismo na moia, s katerim me vara, da aa bo peljala v the gripu, da jo bo laije spoznal. Tudi vi jo boste lahko sposnall. Imela bo rjavo, kožuhovlpasto obleko in je zelo lepa. Ce ao bo one-sveetlla, ko me bo sagledala v tej nevarnoeti, tedaj jo neslte v lekarno, na vogalu Monroeve cesto." "Toda, saj bl si lshko prihranili svoj denar ln bi *H kar v o- nl vhod!" "TI veliki Bog t Kaj pa, če me ne bl opaaill, ne vi, ne vaš voe- nlk!?" Ree! V tem slučaju bl ga s grabile vilice, ki drse med tračnicami po kablu in bl mu gotovo odtrgale glavo. "Kakor hitro dobim telefonlč-no obvestilo, kdaj bo šla moja žena, ae bom podal v oni vhod, vi pa na tem kraju pazite, da me ne {zgrešite." To ml je povedal In še pokazal lekarno, nato pa je Izstopil. Ko sem peljal četrtič akoai mesto, je vstopila v "grip" mlada dama, v rjavi kožuhov!nastl obleki. Sel sem k njej po pre-vosni no In pri tem me je pogledala naravnost v obraz. Bila je aelo mlada In lepa, oči pa eo bile modre in teko nedaUne. K. Aramis: * ftoliik uii Zdravnik je odložil tlečo d- arečnica, kaj strašnega vas pričakuje! Gotovo ste kaj zagrešila in aedaj vaa čaka kasen. Prav gotovo vaa bom pa neeel s. ^ .....■ . ., največjim vcecljem prav nežno "P** P^"^1 ~ lekarno. ^ vrsUv ordinasijsko eobo in se-| Ko aem čes nekaj čaaa pogle-'mrml 1 dal v "grip", aem sapasil, da as pogovarja voanlk, veliki Pat, Irec, z mlado damo, daairavno mu to ni bilo dovoljeno. Da. mlada dama je prleedla šs bližje k vozniku ln ae prav živahno s nJim pomenkovala, ta pe jo je prav verno poalušal 1 Bližali amo ae ie Monroevi oesti. V gripu ae onadva niate več pogovarjala, le voznik je prikimal, kakor bi bil postal čem na jaanem ln je pognal vos s vso hitrostjo. Sedaj sem stopil tudi sam v grip, da bl mogel peslti na moia v rovu In saklical aem voani-ku naj vosi počasneje, ker sam ravno zapazil med tračnicami črno pika MogU je biU to človeška glava. Pogledal ssm damo. Tudi ona je Imela pogled uprt v to črno točko In ae trdo oprijemala svojega sedeže. Ze se boji kake nesreče, a kaj *ete, ko bo videle kdo da je ta. Veliki Pat je voeil vedno ie « veliko ne-glleo ln vel moji klici niso pomagali. da bi vae bolj zavrt ločno sem videl glavo moža v vhodu rova, kako Je gledal proti nem. Zaplakal sem na pl£a) glas znak ta: 8toJt Pet je vedno enako hitro. V če- — No, pa sačnimo. Vstopil Je prvi bolnik. Zdrav-1 nlk ga je temeljito pregledal ln pretipal. Refleksi v kolenih sol biU nekoliko SAOčnejži, zenice sol reagirale na svetlobo normalno, občutij Ivoet kože je bila navad-1 na. I Ker nI mogel najti nobene bolezni, se je zatekel zdravnik *|k anamnezi j i. Začel je ispraže-vati pecijente o njegovem živ-▼ 11 Jen ju ln hotel je vedeM vee po-1 drobnostl malone od plenic. Pa tudi po tej poti nI prišel! do zaieljeneg* cilj% Velel je izmučenemu pecijentu sesti v I naalanjač, sem je pe sečel hodi-] ti nervocno po eobi. Slednjič ga je ^prežel: — Torej kaj vam je prav sa| prev? Pacijent ge je sečudeno po-| gledal in odgovori — Sej to M rad zvedel od! vaa, gospod doktor. Zate prižsi k vam. — No, da, to ee ve ... Toda povejte mi vanj, kaj vaa najbolj | boli. — Sej — AH vaa sploh kaj boli? Ne. nlž. SPREJEMA yBA ee ne čudim. |4em pregledu v tbmiuo oni spasajooa ku TUk« rabila n ia Blmfe, ftaitalea, fenOn, knjig«, koledtf- K lataka itd. J atomskem, hrratakMB, aioralkam, Mkem. nemškem, angiaBram jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APJKLIRA NA ČLANSTVO SN^J. DA TBKOVINB NAROČA V SVOJI TISKARNI .Vto Klesana fele msaw C«s MM, naUeSo Mc vm 8. N. P. J. PRINTERY m ssi ^ jg^^^m CHICAGO, ILC. TAK n DOBB RA ttUO TUDI UBTnSNA rOliSSUA