Celje - skladišče D-Per 214/1984 1119841803,5/6 COBISS s GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE EMO CELJE LETO XXXIV ŠT. 5-6. MAREC 1984 EMO - organizator III. športnih iger Emajlircev Jugoslavije V okviru prireditev ob 90-letnici obstoja naše delovne organizacije je EMO prevzel organizacijo tradicionalnih športnih iger emajlircev iz vse naše domovine. Igre, ki bodo letos že tretje zapovrstjo, se bodo odvijale v dneh od 18. do 20. maja. Pričakujemo, da se jih bodo udeležile športne ekipe približno 20 emajlirskih delovnih organizacij, oziroma članic Združenja emajlircev Jugoslavije. Od slovenskih DO bodo po vsej verjetnosti poleg naših domačih sodelovale tudi ekipe Gorenja iz Titovega Velenja in Zlatoroga iz Maribora. Športniki - emajlirci se bodo pomerili v rokometu, košarki, malem nogometu, odbojki, kegljanju, streljanju, vlečenju vrvi, ribolovu (na Šmar-tinskem jezeru) in namiznem tenisu, medtem, ko se bodo dekleta pomerila samo v odbojki, streljanju, pikadu in namiznem tenisu. Vse navedene športne discipline pa bodo izvedene le, če bo pri moških prijavljenih najmanj pet ekip in pri ženskah vsaj tri (za posamezno disciplino). Prve igre emajlircev Jugoslavije so bile organizirane v Gornjem Milanovcu, kjer je takrat tudi slavila ekipa domačinov. Na II. igrah 1983. leta v Bosanskem Brodu so bili najuspešnejši športniki in športnice Gorenja iz Titovega Velenja, na III. v Celju pa želimo in upamo, da bomo to mi. Ne nazadnje tudi zaradi tega, ker se lahko pohvalimo, da imamo zelo dobro organizirano množično rekreacijsko dejavnost saj v sekcijah našega RŠD aktivno sodeluje lepo število naših sodelavcev, kar dokazujejo tudi številni dobri rezultati, pa tudi dejstvo, da smo se na področju množičnosti že prebili na prvo mesto v Celju, hkrati pa smo bili v lanskem letu edina DO v Sloveniji, ki je prejela BLOUDKOVO plaketo. III. športne y igre ; emajlircev * \ jugoslavije l celje _________l 18-20.5.1984 m* ■til Ustvarjalka in samo- upravljalka Ob 8. marcu, dnevu žena Osmi marec je datum, ki je krepko zapisan v zgodovini boja žensk za svoje pravice, za enakopravnost. Osmi marec mednarodni dan žena je najpomembnejši datum uresničevanja popolne enakopravnosti žena v njihovem političnem, družbenem in ekonomskem življenju. Naše ženske so se dolgo borile za položaj in priznanje, ki ju je v naši družbi deležna sodobna ženska. Ta njihova borba se je pričela že v vojni, med našo revolucijo, v kateri so bile ženske aktivno udeležene. Kasneje, v povojnem obdobju so bile ženske v prvih vrstah našega boja za razvoj socialistične samoupravne družbe in so mnogo pripomogle k našemu skupnemu napredku. Danes je ženska enakopravna udeleženka vseh samoupravnih dogajanj. Pomembni so njeni prispevki, ki jih daje kot delavka - samoupravljalka družbenoekonomskemu razvoju domovine. Ženska je udeleženka v našem delegatskem sistemu in to na vseh ravneh. Zastopana je na vseh položajih in dolžnostih v našem gospodarstvu, v družbenih dejavnostih ter družbeno-političnih organizacijah. Ženske mnogo prispevajo na vseh področjih družbenega dela in delovanja. S svojim vključevanjem v vse oblike družbenega dogovarjanja in odločanja so pripomogle k hitrejšemu reševanju številnih življenjskih problemov. Vsi pa vemo, kako veliko in pomembno delo opravljajo žene doma, pri svojih družinah, za kar imajo sicer malo družbenega priznanja, a veliko hvaležnost in ljubezen svojih otrok in moža, kar jih osrečuje. OSREDNJO KNJ. CELJE IV. delovno srečanje kovinarjev občine Celje Informacija o dogovoru na 1. sestanku organizacijskega odbora - predlog o načinu izvedbe letošnjih tekmovanj. Dne 12. januarja 1984 se je na prvi seji sešel organizacijski odbor za izvedbo IV. delovno-proizvodnega srečanja kovinarjev občine Celje. Izmed vabljenih so se seje udeležili predstavniki DO, ki so že v preteklem letu sodelovale v izvedbi tekmovanja, ostalih vabljenih pa ni bilo. Organizacijsko odbor je na sestanku izoblikoval naslednje zaključke oz. ugotovitve. 1. Z ozirom na izraženo pripravljenost ocenjuje, da bodo v internih ter na občinskem tekmovanju v letu 1984 sodelovale naslednje delovne organizacije: EMO, Železarna, Libela, Klima, Avto Celje, Prevozništvo, Ingrad. 2. Organizacijski odbor ocenjuje, da imajo možnost sodelovanja v posameznih poklicih še DO kot so: Zlatarna, Cinkarna, Žična, Ključavničar, Aurea, AMD Šlander in Izletnik, zato bo odbor v nadaljnji aktivnosti poskušal vključiti še omenjene DO. 3. Na osnovi ugotovitev s predhodnih tekmovanj, kakor tudi zaradi časovnega premika v letošnjem letu je bilo ugotovljeno, da v DO še niso v celoti stekle priprave na interna tekmovanja, zato odbor predlaga vsem DO drugačno izvedbo tekmovanja v letošnjem letu. Pri tem je odbor načrtoval tudi velike stroške, ki so vezani na organizacijo takšnih tekmovanj, kakor tudi angažiranost posameznikov iz DO, ki sodelujejo tako pri organizaciji internih kakor tudi občinskega tekmovanja. Predlog organizacijske zasnove internih in občinskega tekmovanja kovinarjev v občini Celje za 1984 1. Organizacijski odbori v TOZD skupaj z OOZS in ZSMS izvršijo animacijske in druge aktivnosti za čim-večjo udeležbo in pripravo na razpis za INTERNO TEKMOVANJE KOVINARJEV v delovni organizaciji. Podlaga za udeležbo na tekmovanju v DO je lahko: spremljanje delovne uspešnosti skozi vse leto, preizkus znanja, celovito tekmovanje znotraj TOZD itd. 2. Interna tekmovanja na nivoju DO bi izvršili skupaj s IV. delovnim proizvodnim srečanjem kovinarjev občine Celje, dne 23. in 24. marca po predlogu v naslednjih DO: ŽELEZARNA ŠTORE - v poklicu livar kalupar - varilec PLA - varilec REO EMO CELJE - v poklicu orodjar - varilec CO2 - varilec TIG LIBELA Celje - v poklicu rezkalec - konstr. ključavničar (skupaj s Klimo) KLIMA Celje - v poklicu kovinostrugar - konstruk. ključavničar (skupaj z Libelo) AVTO CELJE - v poklicu avtomehanik otto - avtomehanik Diessel 3. Organizacijski odbori v DO, v katerih bi organizirali tekmovanje, bi prevzeli naslednje naloge: - izbrati izdelek za tekmovanje (predlagamo, da zara- di stroškov izberemo izdelek ali del izdelka, ki je v proizvodnem procesu DO organizatorja ali druge DO); - izdela načrt - risbo z opredelitvijo materiala in časa izdelave; - izdela seznam strojev, orodja in merilnih pripomočkov za izvedbo tekmovanja; - opredeli število delovnih mest; - pripravi vse potrebno za tekmovanje (delovna mesta, material, orodje, stroji, prostor za komisije itd.). 4. Organizacijski odbor pri Občinskem svetu ZSS Celje pa bi v glavnem - koordiniral in vodil vse aktivnosti v zvezi z organizacijo in izvedbo tekmovanja, zlasti pa: - izdelava vprašanj iz teoretičnega dela za vse poklice, - imenovanje spremljevalne in ocenjevalne komisije za posamezne poklice (iz predstavnikov DO udeleženk), - propaganda, informacije, - spremljajoče aktivnosti (razstave, kulturna srečanja), -financiranje organizacije in izvedbe, - aktivnosti v zvezi z regijskim in republiškem tekmovanjem kovinarjev, - vse ostale zadeve, ki bodo potrebne za nemoten potek tekmovanja. KOVINARJI EMO Tudi letos organiziramo tekmovanja kovinarjev v vseh poklicih, zato je organizacijski odbor že pričel s pripravami na izvedbo tekmovanj, ki bodo konec marca 1984. Zaradi zmanjšanja stroškov bodo letos združena interna in občinska tekmovanja. Naši delovni organizaciji je letos dana izredna priložnost, da s čim večjo udeležbo in dobro organizacijo obeležimo 90 let EMO in potrdimo priznano dolgoletno tradicijo dobrih kovinarjev. Predsedniki IO OOZS in vodilni delavci TOZD vas bodo seznanili s potekom prijav in tekmovanj. ORGANIZACIJSKI ODBOR ORGANIZACIJSKI ODBOR IV. DELOVNEGA SREČANJA KOVINARJEV OBČINE CELJE Predsednik VRBNJAK Franc, predsednik ObS ZSS Celje Podpredsednika RAMŠAK Milan, preds. 00 sind. delavcev kovinske in elektroindustrije; SKALE Božo, preds. sekret. org. odbora in vodja tekmovanja. Sekretar KALUŽA Ladislav, Občinski svet ZSS Celje. Člani LESKOVŠEK Zlatko, preds. centralne ocenj. kom., ADAMIČ Slavko, propaganda, SENICA Martin, teh. organ, naloge, KOŠENINA Ivan, teh. organ, naloge, BOŽIČ Stane, tehn. organ, naloge. Predsednik organizacijskega odbora DO ŽELEZARNA, DO EMO Celje (Pantner Anton, Drofenik Alojz), LIBELA CELJE, KLIMA CELJE, AVTO CELJE, INGRAD. SEKRETARIAT ORGANIZACIJSKEGA ODBORA Predsednik SKALE Božo Sekretar KALUŽA Ladislav Člani LESKOVŠEK Zlatko, ADAMIČ Slavko, SENICA Martin, KOŠENINA Ivan, BOŽIČ Stane. 5. Financiranje tekmovanja: Omenjena zasnova tekmovanja bi, kolikor bi jo sprejeli, pocenila izvedbo internih in občinskega tekmovanja, vendar kljub temu ocenjujemo, da bo potrebno zagotoviti pokritje naslednjih stroškov: V okviru DO - vse DO: - stroški eventualnih tekmovanj v TOZD, - organizacijski stroški internih tekmovanj, priznanja, nagrade itd. DO - izvajalci internih in občinskega tekmovanja: - material za izdelke, orodje, energija, načrti, op- rema delovnih mest, skratka vse v zvezi s praktičnim delom. Občinski svet ZSS: - sofinanciranje organizacijskih stroškov oz. ostalih stroškov DO izvajalcev, - propagandni in ostali material, - prehrana, malica za udeležence tekmovanj in organizatorje, - nadomestila (dnevnice) organizatorjem in članom komisij na dan tekmovanja, - priznanja in zaključna prireditev, - stroški v zvezi z regijskim in republiškim tekmovanjem. Sindikat in množična inventivna dejavnost Množična inventivna dejavnost je del širšega razis-kovalnorazvojnega področja, ki pa še ni postala enakovredna sestavina samoupravnega načrtovanja in odločanja. Zato ima tu sindikat pomembno nalogo: spodbujati samoupravno normativno urejanje tega področja; se pravi, da bo treba v planske akte ozdov bolj kot doslej vnesti razvoj raziskovalnega dela in inovacij v smislu tehničnih izboljšav in izumov ter naložb v teh-nično-tehnološko posodabljanje. Še prej pa bomo morali v sindikatu doseči, da bodo v ozdih ugotavljali prispevek inovacij k razvoju ozda in k povečanju dohodka, da o vrednotenju - nagrajevanju dela inovatorjev ne govorimo posebej. Očitno je, da še obstajajo močni ekonomski, psihološki in drugi vzroki, ki preprečujejo učinkovitejše spodbujanje in nagrajevanje delavcev za množično inventivno dejavnost. Izboljšanje obstoječe tehnologije je tudi zaradi gos-podarskopolitičnega položaja pomembno vprašanje tudi za sindikat. Drugo pa je ustvarjanje novega znanja, kar tudi še ni ustrezno rešeno. Med drugim bo tu treba uveljavljati večjo povezanost ozdov z raziskovalnimi organizacijami in obratno. Dosedaj je veliko ozdov sicer sprejelo samoupravne sporazume o inovacijah, vendar je še veliko vzrokov za zaostajanje inovacijske dejavnosti: od pomanjkanja strokovnih kadrov in služb za to področje, premajhne podpore družbenopolitičnih organizacij, slabe opredelitve delovnih dolžnosti (kaj s področja inovacijske dejavnosti spada v delovno dolžnost strokovnih delavcev), nepoznavanje zaščite ino-vatorskega dela do preproste nevoščljivosti. Ce bi v ozdih razpolagali z natančnejšimi podatki o inovacijskem dohodku, bi se izognili marsikateremu sporu, ki nastane med ozdi in avtorji inovacij. Delež posebnih nadomestil avtorjem inovacij je v poprečju 5-odstoten, kar je po mnenju sindikata pre- malo. Dejstvo pa je, da tudi sami ozdi niso zadosti družbenoekonomsko spodbujeni za razvijanje inovacijske dejavnosti. Ozdi inventivno dejavnost načrtujejo še dokaj enostransko, pretežno finančno; knjigovodsko-ra-čunovodsko spremljanje inovacij pa lahko prispeva tako k ustreznejšemu planiranju kot tudi kot podlaga za določanje posebnih nadomestil. V poslovnih poročilih oziroma v obravnavah zaključnih računov pa bi veljalo posebej prikazati tudi učinke inovacij v dohodku tozda ter delež osebnih dohodkov, ki jih kot rezultat povečanega dohodka na podlagi inovacij prejmejo vsi delavci. Bo odslej bolje? SPREMEMBE NA PODROČJU POČITNIŠKE DEJAVNOSTI Na 10. redni seji delavskega sveta DO v četrtek 2. februarja 1984 so člani delavskega sveta DO sprejeli sklep o prodaji naše depandanse »Smreka« na Golteh. Služba družbenega standarda se je z realizacijo navedenega sklepa ukvarjala že precej časa, vendar do sedaj ni bil realiziran, ker z možnimi kupci ni uspel dogovor o ceni, zadnje leto pa je prišlo tudi do omejitev vsakršnih investicij v te namene. V začetku letošnjega leta pa se je kot kupec pojavila Tekstilna tovarna iz Prebolda, s katero je tudi dokončno dogovorjen nakup oz. prodaja depandanse »Smreka«. Primopredaja depandanse bo izvedena predvidoma v prvi polovici marca 1984. K odločitvi, da se proda ena od dveh depandans na Golteh, je privedla predvsem minimalna zasedenost depandans. V letu 1983 je bila depandansa »Jelka« zasedena samo 1,75 %, depandanso »Smreka« pa že nekaj let nazaj najema Izletnik iz Celja oziroma v zadnjem času Rdeča dvorana iz Titovega Velenja. Največ zanimanja za koriščenje depandans je v času novoletnih praznikov ter štirinajst dni v času zimskih šolskih počitnic. Depandansa »Smreka« je bila do sedaj s strani članov našega kolektiva vseskozi nezasedena, izkušnje pa so tudi pokazale, da za naše potrebe zadostuje ena depandansa in sicer »Jelka« V prikolicah adria caravan 390 QD bo poslej lahko letovalo (mogoče tudi zimovalo) več naših delavcev. Stroški so nižji. Prikolice lahko postavimo poleti na morju, v hribih ali toplicah, pozimi pa tudi na smučarskih terenih. (katero smo v lanskem letu nekoliko posodobili), ki pa je tudi minimalno zasedena. V prid odločitvi, da se depandansa »Smreka« proda govore tudi iz leta v leto večji stroški vzdrževanja, sredstva, ki se stekajo od najemnine pa ne pokrivajo dejanskih stroškov. Sredstva od prodane depandanse se bodo v celoti uporabila za nadomestitev počitniških kapacitet in ureditev depandanse »Jelka« na Golteh. Izgubljene počitniške kapacitete (katere s prodajo brunarice nastanejo) bomo nadomestili z nakupom šestih avtocamp prikolic (adria caravan -4 + 1 ležišče) s kompletnim inventarjem. S tem se bodo povečale naše počitniške kapacitete za 4 ležišča (+6 zasilnih ležišč) že v letošnji sezoni. Prikolice bodo nameščene v dveh avtocampih nekje v Istri. Točna lokacija še ni določena, vsekakor pa bo možen dostop z javnimi prevoznimi sredstvi. Štiri (stare) prikolice bodo še nadalje v avtokampu v Kačjaku, medtem ko bo peta (večja) iz Crikve-nice premeščena v Čateške Toplice. Čeprav je še zima, verjetno že vsak od nas razmišlja, kje in kako bo preživel letošnji dopust. Verjetno se nas bo poslej lahko več odločalo za počitniško prikolico, saj standard nezadržno pada, denarja pa je vse manj. Do- Prikolice ponujajo pravo domačo udobnost. pust v lastni režiji, v hotelu bo kmalu dosegljiv le izbrancem s polno denarnico, katerih pa med člani našega kolektiva ni posebno veliko. Zaradi tega je nakup novih prikolic nedvomno velika pridobitev za naš kolektiv (ob postavitvi na primerno lokacijo ter ob primerni ceni seveda). Vsekakor bi bilo v prihodnje tudi dobro, če bi organizatorji rekreacije oziroma služba družbenega standarda razmislila tudi o možnosti, da bi člane kolektiva malo povprašali, kje bi radi preživeli svoj dopust, kje bi se radi kopali in sončili, jim prisluhnili in tudi tja postavili nove prikolice. Torej, kot smo že v uvodu napisali, se nam prvič po dolgih letih (ko smo že skoraj vsi obupali) obeta nekaj ugodnih sprememb na področju počitniške dejavnosti v naši DO. Upamo lahko, da nam to veselje ne bo pokvarila kakovost storitev službe oziroma, kot je bilo do sedaj v praksi, višina stroškov prebivanja v teh prikolicah. SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA in DRUŽBENA SAMOZAŠČITA Usposabljanje CZ EMO v I. 1983/84 V mesecu septembru 1983 smo organizirali v sodelovanju oz. preko, centra za samozaščitno in obrambno usposabljanje občine Celje, usposabljanje specialne enote CZ EMO za tehnično reševanje. Usposabljanje je potekalo skozi ves mesec. Po končanem teoretskem usposabljanju je bil organiziran praktičen del usposabljanja in sicer na objektih DO EMO ter zunaj DO EMO v kasarni S. Šlander. V poročilu centra za samozaščito in obrambno usposabljanje je poleg ostalega tudi ocena, ki jo posredujemo kot informacijo vsem članom našega delovnega kolektiva: »V tečaju se je izkazalo, da so obvezniki civilne zaščite zelo enotni, saj so vpeljali samodisciplino, kar je izredno pohvalno, saj so prve dni izobraževanja posamezniki bili alergični na izobraževanje. Komandir enote in referent za SLO in DS DO EMO sta z nepopustljivostjo vnesla med tečajnike naravnanost in naučeno vzajemnost. Odraz dobrega dela je tudi ugotovitev, da je ta enota usposobljena v taki meri, da je sposobna za samostojno reševanje v vseh težavnostnih stopnjah v območju DO EMO.« V letu 1984 bomo nadaljevali usposabljanje enot in štaba civilne zaščite, ki niso bile vključene v usposabljanje v I. 1983 in to dopolnilno. Dopolnilno usposabljanje bomo organizirali preko centra za samozaščitno in obrambno usposabljanje za enote, ki so v preteklem obdobju sicer že bile usposabljane vendar je potrebno dopolnilno usposabljanje zaradi obnavljanja že doseženega znanja na strokovnih tečajih in osvajanja novitet. V I. 1984 Stanje in problemi varstva pri delu v delovni organizaciji EMO Kot vsa leta doslej se je služba varstva pri delu tudi v preteklem letu maksimalno angažirala pri izvajanju preventivnih varnostnih ukrepov z namenom, da se število nesreč obdrži na najnižji ravni, katero se je doseglo v zadnjih letih. Za dosego navedenih ciljev je služba varstva pri delu skrbela za odpravljanje številnih pomanjkljivosti na delovnih sredstvih na katere je naletela pri posameznih pregledih in obhodih. Zaradi zmanjšane kadrovske zasedbe sicer niso bili opravljeni redni sistematski tehnični pregledi vseh delovnih priprav in naprav, izvršeni pa so bili pregledi in določeni varnostni ukrepi povsod tam, kjer so posamezni vodje del poklicali službo varstva pri delu oziroma jim je bila potrebna strokovna pomoč te službe. V letu 1983 so se tekoče izvajali periodični zdravniški pregledi na nevarnih in zdravju škodljivih delih. Skupno je bilo periodično pregledanih 443 zaposlenih in sicer iz: TOZD Posoda TOZD Emokontejner TOZD Vzdrževanje TOZD Kotli TOZD Odpreski TOZD Radiatorji TOZD Orodjarna TOZD Frite DSSS 111 zaposlenih 102 zaposlena 71 zaposlenih 2 zaposlena 72 zaposlenih 4 zaposleni 17 zaposlenih 29 zaposlenih 35 zaposlenih Vsem vodstvom TOZD in vodjem služb v DSSS so bila o rezultatih pregledov posredovana ustrezna poročila z namenom, da se izvedejo nadaljni ukrepi. (Dodatna osebna zaščita, prestavitve na druge DN, itd.). V letu 1983 so bila opravljena različna predavanja s področja varstva pri delu za razne strukture delavcev. Preizkus znanja iz varstva pri delu je opravljalo skupno 509 oseb, od tega 280 splošni del in 229 specialni del. Med drugim so bila izvedena predavanja in preizkusi znanja iz varstva pri delu za vse vlagače in rezače v kovinsko-predelovalnem obratu TOZD Posoda, dalje za proizvodne vodstvene delavce v TOZD Kotli in kovinsko-predelovalnem obratu TOZD Posoda, ter za vse delavce v TOZD - SIT. Tekoče so se izvajala predavanja in preizkusi znanja za novosprejete delavce in učence v usmerjenem izobraževanju. Posebno skrb je služba varstva pri delu posvetila delovnim nesrečam. Podobno so bile izvršene vse raziskave nesreč na delu. Ugotovljeni so bili vzroki nesreč ter v zapisnikih predvideni ukrepi za preprečevanje ponavljanja istih vzrokov. V letu 1983 je v DO prišlo do ene težke nesreče in sicer se je v TOZD Kotli, dne 11.3. 1983 poškodoval K. J. Poškodovani je zaradi neupoštevanja navodil Dne 26. 10. 1983 je prišlo do težje nesreče na oblikovalnem stroju »Leifeld« v TOZD Odpreski in avtokoiesa, v kateri se je poškodoval delavec SZP Zavarivač Vranje. Poškodovani S. A. je vlagal platišča v stroj tako nespretno, da je hidravlični trn poleg platišča zgrabil tudi njegovo delovno obleko. Ko je njegov sodelavec pri stroju vključil vreteno, je poškodovanca zavrtelo preko stroja, pri čemer je utrpel težjo poškodbo na glavi. o varnem delu na vrtalnem stroju, inv. št. 12926 utrpel težko poškodbo zapestja leve roke. Opozoriti pa je potrebno tudi na dohodke in nesreče, v katerih so bili poškodovani delavci SZP Zavarivač Vranje, kateri opravljajo delo v pogodbenem razmerju v DO EMO. Dne 26.10.1983 je prišlo do težje nesreče na oblikovalnem stroju Leifeld tip AFM 600 in sicer se je poškodoval delavec B. A. Poškodovani je vlagal platišča v stroj tako nespretno, da je hidravlični trn poleg platišča zgrabil tudi delovno obleko. Ko je sodelavec vključil vreteno je poškodovanca zavrtelo preko stroja pri čemer je dobil težjo poškodbo na glavi. Nesreča, ki se je pripetila 10.11.1983 razen manjših odrgnin ni terjala hujših posledic, kar pa je pripisati samo srečnemu naključju. Kritičnega dne je delavca E. D. zaradi neupoštevanja varnostnih navodil in slabo zavarovanega vrtalnega stroja zgrabil sveder za rokav delovne obleke in mu isto skupaj s spodnjim perilom povsem strgal iz telesa. Obe nesreči do katerih je prišlo v TOZD Odpreski bi se lahko končali s smrtnim izidom. Podrobnejše raziskave opisanih in vseh ostalih nesreč kažejo na dejstvo, da se nesreče pripetijo največkrat zaradi kršenja varnostnih navodil in neupoštevanja ukrepov za varno delo. Zato je služba varstva pri delu kar 28-krat zahtevala uvedbo disciplinskega postopka proti kršiteljem predpisov varstva pri delu. Zaradi lažne solidarnosti odgovornih oseb v TOZD in DSSS pa je bilo dejansko izpeljanih samo 9 disciplinskih postopkov. Raziskave nesreč so nadalje pokazale, da je bilo ca. 110 primerov nesreč, ko delavci niso imeli opravljene veljavne preizkuse znanja iz varstva pri delu. Med ostale pomembne naloge s katerimi seje služba varstva pri delu ukvarjala v preteklem letu je šteti tudi izdelavo pismenih dogovorov po 17. čl. ZVD za 18 tujih izvajalcev del, kateri so v naši DO opravljali razna opravila. Vse navedene izvajalce del je morala služba varstva pri delu kontrolirati v kolikšni meri so pri svojem delu upoštevali v dogovoru navedene ukrepe varstva pri delu. V preteklem letu je služba varstva prejela samo 5 zahtev za prijavo naših delovišč v tujih delovnih organizacijah ustreznim inšpekcijskim organom. Omenjene prijave so bile tudi pravočasno izvedene. Po podatkih iz prejšnjih let pa kaže, da odgovorne osebe tistih TOZD, katere izvajajo dela v tujih delovnih organizacijah v glavnem niso upoštevale določil 22. čl. ZVD in posamezna dela sploh niso prijavljale. Takšna praksa se lahko kaj hitro maščuje in sicer že pri prvi težji nesreči na tujem delovišču. Služba varstva pri delu je tudi v preteklem letu redno sodelovala pri tehničnih pregledih novih in generalno popravljenih delovnih sredstvih. Skladno z zahtevami TOZD so se izvajali tudi pregledi novih orodij. Služba varstva pri delu je skrbela tudi za redno naročanje in kontrolo ter reklamacije osebnih varovalnih sredstev. Poudariti je namreč potrebno, da kvaliteta osebnih varovalnih sredstev stalno upada, kljub dvigovanju nabavnih cen. Pod nadzorstvom in organizaciji službe varstva pri delu so se skladno z občinskimi odloki in sanitarnimi predpisi redno izvajali ukrepi splošne deratizacije, dezinsekcije in dezinfekcije. Med pomembno delovno nalogo je potrebno šteti tudi izdelavo raznih navodil za varno delo. Naloga se je kontinuirno izvajala vse leto in ostaja tudi vnaprej kot stalna naloga. Poleg navedenih pa so se v preteklem letu opravljale tudi številne druge delovne naloge s področja varstva pri delu na zahtevo služb in posameznikov ter nadzornih organov. Ponovno pa je potrebno poudariti, da nekatere posebne naloge, predvsem zaradi preslabe kadrovske zasedbe bolniške in druge odsotnosti v SVD v letu 1983 niso bile opravljene. Med takšne naloge je potrebno šteti; zlasti izdelavo previlnikov o varnostih ukrepih in normativih TOZD, dalje že uvodoma omenjeno izvajanje rednih pregledov strojev in naprav ter nekatere druge. Tudi v letu 1983 se je v delovni organizaciji skrbelo za izboljšanje delovnih razmer in varnega delovnega okolja. Pomembno vlogo je pri tem imela TOZD vzdrževanje in energetika. Sanacija TOZD posode pa bo še nadalje prispevala med ostalim tudi k izboljšanju varstva pri delu v TOZD. Ne nazadnje pa je potrebno ponovno navesti nekatere odprte probleme, ki še vedno ogrožajo varno delo in zdrave delovne razmere kot so: - Problem odsesavanja oziroma brizganja emajla pri brizgalnih kabinah pri peči za žganje kopalnih kadi (v kolikor se bo to delo še opravljalo). - Problem transporta in doziranje žveplene kisline v lužilnicoemajlirnice, kjer sedaj nastopa stalna potencialna nevarnost na nesreče pri transportu s plastičnimi baloni. - Problem vklopnih sistemov pri uporskih varilnih strojih v varilnici ročajev, kjer prihaja vsako leto do nesreč. (Rešitev problema je v uporabi dvoročnih vklopnih sistemov). - Problem sanacije skladišča gotovih izdelkov. (Nosilnost konstrukcije). - Problem ureditve lokalnega odsesavanja v lužilnici pocinkovanice v TOZD Emokontejner. - Postopna zamenjava zastarelih stiskalnic in nevarnih oblikovalnih strojev v kovinsko-predelovanlnem obratu (izdel. ročajev in oblikovalnica). - Problem lakirnice v TOZD Radiatorji. (Zahteva po odločbi požarnovar. inšpektorja). - Ureditev doziranja in odsesavanja v topilnici. - Problem ogravanja v skladišču gotove posode, montaži in zavijalnici ter vrsta drugih problemov, ki v večji ali manjši meri ogrožajo varne in zdrave delovne razmere. Vzroki nesreč pri delu Število primerov 1982 1983 Poškodba izven dela 32 30 Stroji in naprave s hibami 1 4 Motnje v normalnem teh. postopku 2 - Ročno orodje in orodje na meh. pogon 1 1 Elektirčne naprave 1 - Nepravilno urejeni delovni prostori 7 12 Nepravilna in nezadostna razsvetljava - - Natrpana delovišča 1 - Transportne poti 2 - Pomanjkanje varnostnih naprav 4 6 Nepravilna uporaba oseb. zaščit, sredstev 19 9 Višja sila (elementarne sile) - - Ni faktorja v delovnem okolju - 1 Nesmotern in nevaren način dela 60 84 Slaba organizacija dela 22 21 Pomanjkanje ustrez. poklic, šol. izobrazbe 1 - Pomanjkanje poklicnih izkušenj 2 - 1fl Psihične lastnosti in pomanjkljivosti - - Zdravstvene motnje delavcev - 1 Osebni odnos delavca do dela 1 Skupaj: 182 187 Tabela prikazuje nesreče pri delu po vzrokih v primerjavi z letom 1982. V tabeli so zajete nesreče v vseh TOZD in DSSS. Stanje in problemi varstva pred požari Delavca K. D. je zaradi slabo zavarovanega stroja in zaradi neupoštevanja varnostnih navodil zgrabil sveder (premera 32 mm) za rokav delovne obleke ter mu le to skupaj s spodnjim perilo povsem strgal s telesa. Nesreča, ki se je pripetila 10.11.1983 v TOZD Odpreski in avtokolesa sicer razen manjših odrgnin (in strahu) ni terjala hujših posledic, vendar pa gre to pripisati samo srečnemu naključju. Posamezne TOZD so bile udeležene pri požarih kot sledi: 7 požarov v TOZD Posoda (od tega 6 požarov v posodah z gorljivimi odpadki), 2 požara v TOZD Radiatorji, 2 požara v TOZD Vzdrževanje, 1 požar (+ 1 lažni alarm) v TOZD Emokontejner, 1 požar v TOZD Odpreski. Za učinkovito reševanje tekočih problemov s področja požarne varnosti bi bilo nujno potrebno zaposliti osebo, ki bi se v SVD ukvarjala izključno z nalogami in problematiko požarnega varstva, tako kot je to slučaj v drugih večjih delovnih organizacijah. Delavci - dežurni gasilci so v letu 1983 skupno opravili 103 prevoze poškodovanih ali na hitro obolelih delavcev v bolnišnico ali druge zdravstvene ustanove. V letu 1982 je teh prevozov bilo samo 96. S hitrimi prevozi poškodovanih oziroma obolelih delavcev so se v mnogih primerih zmanjšale posledice in težje zdravstvene okvare. Poleg gornjih pa je bilo opravljenih še 127 raznih prevozov in sicer za vaje ter tekmovanja, za pregled aparatov, prevoz nabavljene nove opreme in druge namene. Služba varstva pri delu ugotavlja, da so bile vse naloge v glavnem opravljene v skladu s pogodbo med IGD in DO EMO. Dežurna služba IGD je opravila tudi številne zamenjave sester v ambulanti za prvo pomoč v času njihove odsotnosti. Služba varstva pri delu je v letu 1983 mnogo časa posvetila reševanju požarnovarnostne problematike, tako v TOZD kot tudi v DSSS. Glavna skrb je bila posvečena preventivnim ukrepom. Posamezni ukrepi so se izvajali samostojno ali pa v sodelovanju z industrijskim gasilskim društvom. Služba varstva pri delu je posamezne, pri rednih pregledih ugotovljene pomanjkljivosti, ki so ogrožale požarno varnost tekoče posredovala vodstvom TOZD z namenom, da bi se iste čimprej odpravile. Rezultati navedenih akcij so bili bolj ali manj uspešni, odvisno pač od čuta odgvomosti pri posameznih vodstvih TOZD. Da v delovni organizaciji ni prišlo do hujših problemov s področja požarne varnosti gre v glavnem pripisati dobremu sodelovanju med IGD in SVD. Tako so se skladno z dogovorom redno izvajali požarni preventivni ukrepi ter gasilska straža pri raznih varjenjih in drugih požarno nevarnih opravilih. Redno so se izvajali servisni pregledi ročnih gasilskih aparatov in hidrantov. Požarna straža se je izvajala tudi pri delu tujih izvajalcev del v DO. Poleg 49 rednih tedenskih pregledov je bilo v letu 1983 opravljenih 411 servisnih pregledov ročnih gasilskih aparatov in 41 hidrantov. Vsi gornji pregledi so evidentirani v posebnih evidenčnih knjigah. Služba varstva pri delu je v preteklem letu skupno s strokovnimi službami izdelala podrobno oceno požarne ogroženosti in požarne obremenitve za matično DO. Sama ocena je predstavljala obsežno študijsko delo in bo v bodoče služila za nadaljno uporabo za reševanje različnih problemov s področja požarne varnosti. Med največje probleme oziroma pomanjkljivosti je še vedno treba šteti neustrezno in nepravočasno odstranjevanje raznih gorljivih odpadkov iz delovnih in drugih prostorov. Zaradi navedene pomankljivosti pa je bilo v preteklem letu tudi največ začetnih požarov. Kljub stalnim opozorilom je v DO še vedno prisotno zalaganje gasilske opreme (hidrantne omarice, gasilski aparati), električnih razdelilnih omaric, razdelilnih transformatorskih postaj in drugih nevarnih naprav do katerih je za požarno in delovno varnost potrebno imeti stalne proste dostope tako, da je možna hitra intervencija. V zvezi z gornjim problemom bo potrebno zagotoviti večjo odgovornost vodilnih delavcev. V letu 1983 je bilo v DO EMO skupaj 14 začetnih požarov, ki pa na srečo niso terjali večje materialne škode. Vsi požari so bilo pravočasno lokalizirani. Prva pomoč in zdravstvena služba Služba varstva pri delu je v letu 1983, kot v vseh pretekljih letih v glavnem v redu sodelovala z zdravstveno službo. Večjih problemov tudi ni bilo v zvezi z delom ambulante za prvo pomoč, saj je vse odsotnosti v redu nadomestila dežurna služba IGD. V letu 1984 bo potrebno razširiti skupne oglede, zdravstvene službe in službe varstva pri delu izpostavljenih del v DO z namenom, da se pravočasno izvedejo ustrezni preventivni ukrepi. Pri tem pa bodo morale sodelovati tudi odgovorne osebe v TOZD. Grafični prikaz poškodb rta delu in ¡zven deta sod skupnega števila zaposlenih v DO EMO tss 4** 4,1i ijsr o.9M k.n /978 (ST3 iSio mi 49 SI ISSS milili %poiUodb no delu od »1 zaposlenih I I J»poskoolb izven dela grafični prikaz ¿levila zaposlenih in poškoatovcLsrh oLmlO-vc-crr v T>0 £MO 8, 81 /A jih uk 243 M *062 m _______ _ *944 1942 Št. zaposlenih til T I111 it poškodb na delu i i Št poškodb Izven delo Varstvo v DO EMO Predvidene naloge na področju varstva pri delu in požarnega varstva v letu 1984 V letu 1984 se bo služba varstva pri delu še nadalje ukvarjala z vsemi tistimi problemi, kateri Iz objektivnih razlogov v preteklem letu niso bili razrešeni. Tudi v bodoče bo potrebno sproti izvajati vse naloge določene z zakonskimi in samoupravnimi akti. Upoštevati bo potrebno tudi vse zahteve nadzornih organov. Na področju varstva pri delu bo potrebno dokončno oblikovati osnutke pravilnikov o varnostnih ukrepih in normativih za TOZD (DSSS). Izdelati bo potrebno novo oceno pogojev dela in druge naloge, ki se med letom običajno nepredvideno pojavljajo. Na področju varstva pred požari bo potrebno izvesti dopolnilno usposabljanje požarnovarnostnih trojk, dalje sodelovati pri požarnovarnostnih pregledih, kateri se opravijo na podlagi sporazuma na stroške SIZ za varstvo pred požari in druge tekoče naloge. Za uspešno delo službe varstva pri delu pa bo potrebno boljše sodelovanje z odgovornimi osebami v TOZD in DSSS. Ostali podatki o stanju nesreč v letu 1983 V letu 1983 je bilo skupno 187 ponesrečenih delavcev ali 6,12 % od skupnega števila zaposlenih (3052). V letu 1982 je bilo skupno 182 ponesrečenih delavcev ali 5,84 % od skupnega števila zaposlenih (3115). Na eno nesrečo je v letu 1983 odpadlo povprečno 14,19 izgubljenih dni. V letu 1982 pa je na eno nesrečo odpadlo povprečno 15,65 izgubljenih dni. Iz navedenih podatkov je razvidno, da je število izgubljenih dni na eno nesrečo upadlo, kljub rahlemu povečanju števila nesreč. Tako gre v glavnem za lažje nesreče, ki niso terjale daljše odsotnosti poškodovancev. Glede na vrsto nesreč je bilo v delovni organizaciji EMO v primerjavi z letom 1982 naslednje stanje: Viri nesreč pri delu Število primerov 1982 1983 Pogonski stroji - - Delovni stroji 11 9 Dvigala 3 7 Kotli in posode pod pritiskom 1 1 Naprava na meh. prenos energije - - Prometna sredstva 7 2 Človek in žival - - Električni tok - - Ročno orodje ali orodje na el. pogon 12 7 Snovi in material v trdem stanju 14 11 Kamen, zemlja, pesek 3 - Železo in vse kovine 80 106 Les in lesni izdelki 3 1 Voda, kisline in lugi 7 6 Snovi in material v obliki plinov - 1 Eksplozivni plini 1 2 Svetlobna telesa, nevarno žarčenje - - Delovna pota 7 3 Delovna mesta na odrih, lestvah, strehah 1 1 Poškodbe izven dela 32 30 Skupaj: 182 187 Tabela prikazuje nesreče pri delu oziroma izven dela po virih v primerjavi z letom 1982. V tabeli so zajete nesreče vseh TOZD in DSSS. V TOZD Kotli je 11.3.1983 prišlo do težke nesreče pri povrtavanju kabelskega priključka za varilni agregat. K. I. je zaradi neupoštevanja navodil o varnem delu na vrtalnem stroju utrpel močan zvin zapestja. 1975 1977 1978 1983 n/ 70 punesreueiiiri oseb skupaj 6,89 7,74 6,75 7,15 6,36 6,44 6,21 8,4 5,84 6,12 % ponesrečenih oseb izven dela 1,13 1,33 1,31 1,26 1,15 1,57 1,02 0,98 A izven dela 44 55 49 43 35 47 42 49 32 30 Število nesreč na delu 222 241 203 238 213 193 184 212 150 157 - „ skupaj 266 291 252 281 248 240 226 261 182 187 Število zaposlenih 3861 3759 3752 3951 3899 3722 3639 3106 3115 3052 Tabela prikazuje stanje nesreč v DO EMO v zadnjih 10-tetih, glede na spreminjanje števila delavcev. Način nesreče 1982 Poškodbe v letu 1983 Urez 39 55 Udarec 65 56 Stisnina 34 16 Opeklina 8 11 Ubod 4 10 Tujek v oko 13 8 Zlom 4 9 Zvin 10 15 Odrgnina 5 3 Raztrganina - 1 Zastrupitev s hrano - 1 Izguba vida (eno oko) - 1 Nategnina - 1 Skupaj: 182 187 Tabela prikazuje nesreče po načinu za leto 1983 v primerjavi z letom 1982. V tabeli so zajete nesreče vseh TOZD in DSSS. Stanje nesreč v letu: 1983: 1982: 1 težka nesreča 2 težki nesreči 156 lahkih nesreč 148 lahkih nesreč 30 nesreč izven dela 32 nesreč izven dela Od skupnega števila zaposlenih moških (1783) se je v letu 1983 poškodovalo 148 delavcev ali 8,3 % od vseh zaposlenih moških (v letu 1982 pa 7,61 %). Od skupnega števila zaposlenih žensk (1269) pa se je v letu 1983 poškodovalo 39 delavk ali 3,07 % (v letu 1982 pa 3,34 %). Največ nesreč se je v preteklem letu pripetilo v torkih in sicer 42, sledijo pa ponedeljki z 41 poškodovanimi delavci. Najmanj nesreč se je v preteklem letu pripetilo ob sredah (22 primerov), če se ne upoštevajo sobote (13 primerov), ki so bile v glavnem proste. Glede na delovno uro v kateri se delavci poškodujejo se je v letu 1983 pripetilo največ nesreč v šesti delovni uri in sicer je bilo 30 poškodovanih, nakar sledi tretja delovna ure s 23 poškodovanimi. Najmanj nesreč pa se je pripetilo v prvi in osmi delovni uri in sicer po 11 primerov. V letu 1983 se je pripetilo 30 nesreč izven dela, kar predstavlja ca. 16 % vseh poškodovanih, v letu 1983. Tudi v preteklem letu so nesreče izven dela terjale sorazmerno visoko število izgubljenih delovnih dni in sicer kar 25,5 % od skupnega števila vseh izgubljenih dni zaradi nesreč v DO EMO. Podatki kažejo na manjše povečanje števila poškodovanih v primerjavi z letom 1982, vendar je potrebno poudariti, da je šlo v letu 1982 za izredno zmanjšanje števila nesreč, zato primerjava z letom 1982 ni realna. Podatki o številu ponesrečenih glede na čas zaposlitve v EMO v primerjavi z letom 1982, kažejo naslednje stanje: Čas zaposlitve: Število ponesrečenih oseb 1982 1983 do 1 leta 38 41 od 1 do 4 let 43 51 od 5 do 9 let 31 27 od 10 do 19 let 24 26 od 20 do 29 let 13 12 od 30 do 34 let 1 - od 35 do 39 let - - 40 let in več - - Nesreče izven dela 32 30 Skupaj: 182 187 Procent poškodovanih novozaposlenih delavcev se je v letu 1983 še povečal, saj znaša že preko 15 % vseh novozaposlenih (v letu 1982 je bilo poškodovanih 11 % novincev). Iz gornjega podatka je razvidno, da se novinci ca. 2,5 krat več poškodujejo, kot ostali delavci. Da se bo stanje izboljšalo, bo potrebno spremeniti odnos vodstvenih delavcev do novozaposlenih delavcev in le te pričeti sistematsko uvajati v varno delo. Glede na kvalifikacijsko strukturo pa je stanje ponesrečenih v primerjavi z letom 1982 prikazano v naslednji tabeli: Stopnja izobrazbe: Štev. zaposl. oseb v: 1982 1983 Štev. ponesreč. oseb: 1982 1983 Nepopolna osnovna šola 1495 1429 76 ( 5,08 %) 74 ( 5,17 %) Osnovna šola 614 596 64 (10,42 %) 67 d 1,24 %) Šola za K-delavce 467 478 30 ( 6,42 %) 37 ( 7,74 %) Šola za VK-delavce 74 70 4 ( 5,40 %) 1 ( 1,42 %) Srednja šola 325 331 4 ( 1,23 %) 5 ( 1,51 %) Višja šola 88 84 3 ( 3,40 %) 3 ( 3,57 %) Visoka šola 52 64 1 ( 1,92 %) - Skupaj: 3115 3052 182 5,84 % 187 6,12 % Finančni podatki o porabljenih sredstvnih za osebno varstvo in ostalih stroških v letu 1983 in plan stroškov za leto 1984 Postavka Planirano 1983 Porabljeno 1983 Planirano 1984 Zaščitna obleka (konto 410 003) 15.954.000,00 17.686.960 24.624.000 Močnejša hrana (konto 412 001) 1.717.000,00 592.115,22 1.730.000 Material za zaščito (konto 410 001) 1.468.000,00 1.910.486,8 2.206.000 Požarna varnost (konto 407 003) 1.440.000,00 2.099.248,1 3.216.010 Zdravstvena preventiva (konto 407 001) 2.104.000,00 3.228.203,2 4.654.960 Skupaj: 22.683.000,00 25.517.012 36.430.970 Iz podanega je razvidno, da se stanje varstva pri delu v primerjavi z letom 1982 ni bistveno spremenilo. Manjše povečanje števila nesreč ni vplivalo na povečanje izgubljenih dni, kar dokazuje da so bile nesreče v glavnem lažjega značaja, v primerjavi z letom 1982 v glavnem upadlo, razen v TOZD Posoda, kjer je zaslediti manjše povečanje. Stanje ponesrečenih delavcev na delu po posameznih izmenah v primerjavi z letom 1982 prikazuje naslednja tabela: Število zaposlenih Štev. poškod. Štev. poškodov. Izmene: v izmeni: v izmeni: v % na izmeno: 1982 1983 1982 1983 1982 1983 I. izmena 2326 2302 91 95 3,91 4,12 II. izmena 725 685 56 57 7,72 8,32 III. izmena 64 65 3 5 4,68 7,69 Podatki kažejo še na nadaljnje povečanje števila nesreč v II. in III. izmeni iz česar sledi, da vodstveni kader v II. in III. izmeni ne izvaja dovolj učinkovitega nadzora nad varnim delom svojih delavcev. Mesec Smrtne 82-83 Težke 1982-1983 1982 Lahke -1983 Izven dela 1982-1983 Skupaj 1982-1983 Januar - 1 - 10 11 1 3 12 14 Februar - - - - 14 11 3 3 17 14 Marec - - - 1 12 11 4 3 16 15 April - - - - 7 10 3 4 10 14 Maj - - - - 10 23 3 4 13 27 Junij - - - 17 16 4 1 21 17 Julij ' - - - - 7 8 1 3 8 11 Avgust - - - - 11 11 1 - 12 11 September - - - 28 11 2 - 30 11 Oktober - - - 7 16 5 3 12 . 19 November - - - 10 16 4 2 14 18 December - 1 - 15 12 1 4 17 16 Skupaj: - 2 1 148 156 32 30 182 187 Tabela prikazuje nesreče ločeno po mesecih v primerjavi z letom 1982. V tabeli so zajete nesreče vseh TOZD in DSSS. Skupno število izgubljenih dni zaradi nesreč in obolenj se je v primerjavi z letom 1982 zmanjšalo za 423 dni. Število izgubljenih dni zaradi izostanka do 30 dni je tako znašalo v letu 1983 47354 dni (v letu 1982 44727 dni) in število izgubljenih dni zaradi izostanka nad 30 dni pa 19249 dni (v letu 1982 pa 22299 dni). Število primerov Ura nesreče 1982 1983 1. ura 19 11 2. ura 29 16 3. ura Legenda: 19 23 4. ura 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8- 17 22 5. ura pomenijo nesreče v rednem delovnem času 12 21 6. ura 18 30 7. ura 20 17 8. ura 12 11 9. ura nesreča v podaljšanem delovnem času 4 6 0. ura nesreče izven dela 31 27 X. ura nesreče pri športnih aktivnostih 1 3 Skupaj: 182 187 Tabela prikazuje stanje nesreč za leto 1983 v primerjavi z letom 1982. V tabeli so zajete nesreče vseh TOZD in DSSŠ. Vodja službe varstva pri delu Šorn Milan, varn. ing. s CjC^JjO memo -----------------------Emajlirec Krnilček »Plezanje je moje življenje« Plezati tam, kjer se skale doslej še ni dotaknila človeška roka, takšno je živ-Ijensko geslo našega sodelavca, 28-letnega alpinista Frančka Kneza, sicer avto-elektrikarja v naši TOZD posoda. Franček Knez: »Plezanje je moje življenje. Občutki pri plezanju so vse durgačni kot jih doživljamo v vsakdanjem življenju. So bolj prefinjeni, s tem pa ni rečeno, da so to vedno občutki sreče ali zmage. Zakaj? Zato, ker je to pač plezanje. Želim si avantur!« Franček Knez, ki je sicer doma iz Rimskih Toplic, sodi v tem trenutku v sam svetovni alpinistični vrh, ter predstavlja ob razvpitem Reinholdu Messnerju (in morda še peščici vrhunskih plezalcev) ta čas prav gotovo največjega izzivalca najhujših gora na svetu. Frančku Knezu se je konec januarja iztekel enoletni brezplačni dopust in je zopet med nami. Gojzerje, kline, vrvi in cepine je zdaj za 8 ur dnevno zamenjal z orodjem, ki ga uporablja pri popravilu in vzdrževanju viličarjev na delovnem mestu, čeprav mu misli še vedno uhajajo v steno, pa tudi obiskovalcev, ki bi radi od njega izvedeli kaj več o njegovih rekordnih 309 vzponih (morda danes že tudi nekaj več) nikoli ne zmanjka. Ker verjetno zanima tudi ostale sodelavce, kaj vse je v lanskem letu doživel, objavljamo nekaj prispevkov, ki jih je za naše glasilo pripravil Franček Knez. »Že takrat, ko iz doline zagledaš mogočno steno 3200 metrov visokega Fitz Roya, ti pritegne pozornost velika zajeda v desnem delu stene. Nič ni zatorej čudnega, če so doslej poizkušale preplezati že številne odprave pred nami. Pravijo, da so se je prvi lotili Argentinci, pa Švicarji, Japonci in drugi, vendar preplezal je ni nihče. Lahko, da je bilo teh poizkusov še mnogo več, le da zanje ne vemo. Mnoge zanimive reči v zvezi z dogodki okoli osvajanja Fitz Roya smo namreč zvedeli šele, ko smo se vračali v domovino. Pod 1200 metrov visoko steno Fitz Roya smo morali ostati dober mesec dni, preden smo se je lahko lotili po tako imenovani Hudičevi zajedi. A kdor čaka, dočaka! Slednjič je napočil tudi ta srečni trenutek, ki je trajal kar osem dni...« Argentina Argentina - po površini (2,777.815 km2) in po številu prebivalcev druge največja država v Južni Ameriki. Glavno mesto - Buenos Aires. Argentina na vzhodu meji z Atlantskim oceanom, na zahodu jo Andi ločijo od republike Čile, na severu in severovzhodu pa je z rekami Pilcomayo, Paragvaj, Parana in Urogvaj ločena od Bolivije, Paragvaja, Urag-vaja in Brazilije. Skoraj tretjino Argentine zavzemajo Andi s svojimi vejami, ki se proti vzhodu spuščajo v prostorno nižino (Gran Chaca, Pampa, Patagonska plošča). Del brazilskega višavja zahaja v področje med rekama Parana in Urugvaj (Entre Rico). Stepo ob vznožju Andov prekinjajo posamezna pogorja, od katerih je najbolj poznano Sieres de Cordoba. Na južnem delu Pampe leži nizko gorovje Sieres Tandil in Siera Ventana. Vzhodni del Ognjene zemlje (ki pripada Argentini) je podoben Pantagoniji. Področje severnega predela Argentine pokrivajo v glavnem tropski in subtropski gozdovi. Severozahodni predel države je suh in porasel s kaktusi in trnjem. Pampe so travniki. Večji del Patagonije je nerodoviten in brez dreves. Na področju Ognjene Zemlje prevladuje antarktična vegetacija z dobrimi pašniki in gozdovi. Največji del zemlje je v lasti veleposestnikov, zaradi česar pravih vasi na področju Argentine sploh ni. V glavnem se prebivalstvo zbira v mestih. Pampe zavzemajo 18,7 % površine Argentine in predstavljajo žitnico države in eno izmed žitnic sveta. Argentina ima dobro razvito prehrambeno industrijo, slovi pa tudi kot velik izvoznik mesa, kože, volne, predvsem pa žita. Industrijska proizvodnja, kakor tudi proizvodnja žitaric, je skoncentrirana okoli La Plata, oziroma okoli Buenos Airesa. Patagonija Že v prvih letih mojega plezanja mi je po naključju prišla v roke revija, v kateri so bile fotografije patagonskih gora. Njihova lepota me je zasvojila in v meni pustila dolgoletno hrepenenje. Končno pa se je želja pričela po vseh teh letih le uresničevati. Že leto pred odhodom smo se na odpravo temeljito pripravljali. Tako so padale takšne letne in zimske smeri, tako, da smo na pot lahko krenili res temeljito pripravljeni. Še tik pred odhodom sem v domačih pečeh preplezal zelo težavno smer»Mrtvaški pajek« in ji dal najvišjo oceno. Tako pripravljen sem po- Ko se tako vozimo že po- želodce. Natakar teka okoli mirjen odšel na letalo, ki me lovico dneva in sem se že do nas in nam streže tako hitro, je skupaj z ostalimi člani od- sitega najedel prahu, se da se vsi strinjamo, da bi bil prave ponesel v Buenos Ai- nam naenkrat prebode pri nas gotovo najhitrejši res. Da ne bi po nepotreb- guma. Veliko časa porabi- šprinter. Zatem se zleknemo nem izgubljali dragocenega mo, preden jo zamenjamo, v postelje in utonemo v prije-časa, smo takoj zatem odle- Da pa ima hudič mlade, je ten spanec. Takrat še nisem teli naprej v Rio Galagos. znano, kajti Joco opazi, da vedel, da od tistega dne ne Tukaj smo nakupili hrano in nam iz rezervoarja teče beri- bom spal v postelji skoraj ostalo potrebno opremo, jo cin, ki ga imamo že tako dva meseca, naložili na majhen kamion, malo. Vendar se izkaže za Drugi dan krenemo na-ter tako otovorjeni krenili mojstra tehnike in z lepilom prej, pokrajina se spremeni, naši pustolovščini nasproti, zalepi luknjo na tanku. Potu- V daljavi se izza oblakov Prašna cesta nas je vodila jemo naprej, vreme je vse sramežljivo kažejo prvi za-čez sivo pampo, poraslo z slabše, veter nosi deževne sneženi vrhovi. Vozimo se nizkim grmičastim rastli- kaplje. Ujame nas noč, zato ob velikem jezeru. Okoli polnjeni. Stane in Joco sta se- se ustavimo pri bližnji gostil- dneva se pripeljemo do ho-dela v kabini, mi trije, Silvo, ni. Te so drugače tod okoli tela, kjer se konča cesta. Od Janez in jaz pa pod ponjavo bolj redke, le vsakih nekaj tu naprej vodi le še steza na prikolici. Po celourni vož- sto kilometrov je katera. Naj- čez drn in strn. Raztovorimo nji so se na obzorju pokazali prej poskrbimo za prazne opremo, nebo je na gosto manjši rjavi griči. Le redko smo na naši poti naleteli na naselja Kakšna osamljena hiša s hlevom je stala daleč kje ob kakšnem izviru, okoli pa so se pasla goveda ali ovce. Včasih tudi ure in ure ni ničesar, zatem pa opaziš belo okostje poginulega goveda. Odpravo »Fitz Roy 83« je organiziral alpinistični odsek PD Domžale. V njej je sodelovalo pet alpinistov: Franček Knez (28), Stane Klemenc (33), Janez Jeglič (23), Silvo Karo (23) in Joco Balant (40). Slednji sicer pri vzponu ni sodeloval, je pa odločilno pomagal pri transportu opreme pod Fitz Roy. zastrto s črnimi deževnimi oblaki, iz katerih se vsake toliko časa vsuje ploha solz. Gore niti ne vidimo, le podzavestno zremo v temno gmoto nevihtnih oblakov in pričakujemo, da ugledamo našo goro. Še isti dan se nam nasmehne sreča. Vojaki, ki stražijo mejo s Čilom, nam s konji znosijo opremo čez deročo vodo do bližnje kolibe. Kmalu zatem sedim tudi sam na konjskem hrbtu. Deroča voda sega konju skoraj do trebuha. Spomnim se, da je verjetno prav tu, na tem mestu, ta kalna voda pogubila člana francoske ekspedicije izpred dvajsetih let. V spomin nanj se imenuje vrh poleg Fitz Roya. V kolibi zakurimo kamin in si skuhamo večerjo, nato pa poležemo po prašnih tleh. Vreme je lepo, zato odidemo Janez, Silvo in jaz naprej proti bazi. Pot nas vodi skozi gozd. Po nekaj urah naletimo na manjše jezero. Tla postajajo vse bolj močvirnata, vendar se čez čas teren spremeni in vedno več je skal. Velike ledeniške struge so tu na tem mestu gozd razrezale na več posameznih delov, ki spominjajo na majhne zelene otočke. Ob robu gozda se nahaja veliko posušenih debel, ki v svoji belini delujejo kot mučeniki, ki stegujejo v nebo svoje okleščene okončine. Orkanski veter, ki divja pogosto tukaj, ne prizanaša nikomur, ostanejo le najmočnejši. Na majhni ravnici, v zavetju gozdnega roba, je naš bazni tabor. Tam že stojita dve majhni uti, postavljeni iz posušenih drevesnih debel. Zavetje je skromno, zato poleg njiju postavimo še dva šotora. Joco in Stane sta ostala v dolini. Za nami bosta prišla čez dan ali dva, z njima pa tudi vsa ostala oprema, katero bodo znosili vojaki s pomočjo mul. Sami krenemo dalje proti steni Fitz Roya. Ko se vzpnemo na vrh peščenega pobočja do zaledenelega jezera prvič uzremo Fitz Roy v vsej svoji veličini. Pogled je res enkraten. Hoja postane čedalje napornejša. Sneg gazimo do pasu in šele popoldan zakoračimo po platoju do podnožja mogočne stene. Od tu je pogled na steno še mogočnejši. Pravzame me poseben občutek, ob katerem pozabim na vse težave in napore, ki smo jih prestali, preden smo prišli do sem. Pod skalnim stebrom splezamo v ledeno razpoko. Njeno dno zravnamo in tako pridobimo prostor za opremo, ravno tako pa bomo tukaj tudi prespali. Temperatura v tej naši improvizirani »sobi« je nizka. Giblje se od minus pet do minus osem stopinj. Vreme je zelo slabo, čakamo, da se bo izboljšalo. Ker nič ne kaže na bolje, se stene lotimo tudi v takem vremenu. Plezanje je v takih razmerah še težje, tako, da napredujemo izredno počasi. V enem izmed najslabših dni plezam skupaj s Silvom. Ure in ure stojim na stojišču, pri tem pa nas sneg vztrajno zasipava, tako, da kmalu ne vidim okoli ničesar več. Vrv zdrsne kak centimeter, se ustavi in tako v večnost. Nenadoma mi iz kakšnih dvajsetih metrov prileti na glavo kamen. Pred sabo naenkrat vidim nešteto rumenih svetov, vendar prešteti jih ne morem. V glavi mi dolgo časa zveni čudna melodija. Ko se mi zdi, da se je vse dobro končalo, občutim, da mi za ušesom polzi nekaj toplega, kri. Kmalu je sneg okoli mene obarvan rdeče. Potipam se po glavi, luknje ne najdem. Torej ne bo z dolivanjem pameti nič. Zaradi mraza pa tudi kri kmalu zmrzne. Silvo končno le konča Patagonija Patagonija leži na jugu Argentine, v bližini Ognjene zemlje, oziroma je to tudi najjužnejši del južnoameriških Andov. Čeprav je višina teh edinstvenih granitnih igel »komaj« okoli 4000 metrov, je vpliv obeh oceanov na vreme na tem področju tako močan, da se le redko zgodi, da vlada na tem področju nekaj dni zapovrstjo lepo vreme. Razen izdatnih snežnih padavin pa v teh gorah gospodari pravi orkanski veter. Zaradi vseh omenjenih nevšečnosti je Patagonija za plezalce pravi pekel. Kljub temu, da se proslavlja kot področje z najslabšim vremenom, da je med plezalci na slabem glasu, pa pomeni hkrati za vse plezalske skrajneže nenehen izziv. Obiskovalcev ji ne manjka, le redke pa so odprave, ki se lahko pohvalijo z zmago v rokah. raztežaj in vrneva se nazaj v našo ledenico. Nato se več dni ukvarjamo s previsnim delom zajede. Po obdobju slabega vremena končno nastopi tudi lep dan. Kar verjeti ne moremo, da je to v Patagoniji sploh mogoče. Počasi se vzpenjava po previsni zajedi. Zaradi močnega sonca se topi sneg in led. Od povsod kaplja voda, paziti pa morava tudi na kose ledu, ki padajo navzdol. Pred nama je še zadnji del previsne zajede. Ko splezam do previsnega kamna, naletim na izredno velike težave. Sezujem čevlje, jih obesim v klin ter nadaljujem v plezalnikih. Plezam po zasneženem kaminu, njegove poledenele stene so prava drsalnica. Sopiham in se trudim na vse kriplje, da bi se nekako »pregoljufal« čezenj. Končno mi uspe. Zaradi odjuge tečejo po steni pravi hudourniki. Poskušam se umakniti pod previs. Počakam, da pride Janez. Ko se zamenjava, se lotim previsa, vendar je tako gnil, da me, ko zabijam kline prevzema občutek, da se mi bo vse skupaj podrlo na glavo. Ko mi nekako uspe priti čezenj, me nad njim zalije slap vode, še preden mi uspe zabiti naslednji klin. Preden zabijem vse kline, da sem lahko dosegel lažji žleb, sem že desetkrat skopan. Posledica tega bo verjetno to, da bodo moji zobje postali nekoliko krajši. Ves trd sem že, ko mi uspe splezati po žlebu do kota, kjer pritrdim vrvi. Nato se oba spustiva po njih pod steno. Uspelo nama je preplezati prvih štiristo metrov previsne stene. Nekaj dni še posedamo v naši ledeni luknji, končno pa se naveličamo in odidemo v bazo. Eden izmed takšnih naših »sprehodov« bi se kmalu končal tragično. Pri hoji po platoju smo zaradi megle zašli preveč v desno med ledeniške razpoke. Pokrite so s snegom, zato so neopazne. Nič hudega sluteč smo tako veselo korakali naprej, naenkrat pa se Janezu pod nogami vdre in z eno nogo se znajde v razpoki. Nato smo previdnejši. Spredaj sedaj koraka Silvo, ki pa tudi kmalu stopi v razpoko. Ta je sicer večja od tiste, v katero je stopil Janez, vendar še vedno k sreči ni dovolj velika, da bi bila nevarna. Ponovno se zamenjamo v vodstvu. Tokrat sem spredaj jaz. Naenkrat mi zmanjka tal pod nogami. Imel sem še ravno toliko časa, da sem se z roko zagrabil za snežen Franček Knez je po enoletni odstonosti zopet med nami. Gojzer-je, kline, vrvi in cepine je sedaj za 8 ur dnevno zamenjal z orodjem, ki ga uporablja pri popravilu oz. vzdrževanju viličarjev v TOZD posoda. rob in se obdržal na njem. Hitro se potegnem iz razpoke. Ko sem zunaj, se zazrem v razpoko. Črna tema naznanja njeno globino. Ko se končno rešimo nevarnosti in ko čutidmo pod nogami trdna tla, se vsej zadevi smejemo, kakor da bi kdo povedal kakšen dober »štos«, obenem pa smo tudi veseli, da se ni nikomur nič zgodilo. Ponovno se vrnemo pod steno in napnemo nekaj vrvi v poledenelih žlebovih in strmih skalnih odstavkih, vendar nas kaj kmalu zavrne vreme. Stane nas ves čas oskrbuje s hrano in suho obleko. Brez njega bi bili odpisani, izgubljeni. Teden dni prej nas je obiskal Joco in kapetan Rohas. Ko smo ju povabili v naše ledeno domovanje, je Joco samo nemo opazoval razpokano ledeno gmoto nad našimi glavami. Imel sem občutek, da bo zdaj, zdaj vzel svinčnik in papir ter pričel računati, kakšna je verjetnost, da se stvar zruši na nas. Silvo mu je nato omenil, da se gmota premika, poseda in da kar naprej poka. Joco se je zaradi tega oddahnil šele ko je bil zunaj. Bilo je nekega večera, ko smo že spali in ko je, kakor vsako noč doslej, pod nami pokal led. Vendar je led naenkrat počil močneje kot smo bili doslej navajeni. Po- čil je ravno pod Janezom, ki je v strahu tako zakričal, da sva se tudi midva s Silvom v hipu zdramila. Še vsa omotična sva ga pričela spraševati, kaj je, kaj se je zgodilo? Janez nama je začel pojasnjevati, da se je ob poku pričel pogrezati v razpoko. Z baterijo smo posvetili proti temu mestu in ugotovili, da je nastala na tleh pet centimetrov široka razpoka. Vsako jutro, dan za dnem, smo ravnali na tla naše spalnice, ki se je vedno nagibala nekoliko v levo. Pri zadnjem ravnanju tal smo ugotovili, da smo se znašli za dobrih deset metrov niže od mesta, na katerem smo bili, ko smo se v razpoko vselili. Ponovno nas je zajelo obdobje slabega vremena. Dva dni smo igrali karte, nato pa smo imeli že vsega zadosti. Naenkrat nam šine v glavo neumna ideja, da bi z bivakom dosegli vrh stene. Naslednji dan se je vreme popravilo in v steno smo krenili vsi štirje. Noč nas je zatekla le stopetdeset metrov pod robom. Le s težavo smo našli majhno poličko, s katere smo odkopali sneg in zasedli vsak svoje mesto za bivak. Vendar smo kmalu ugotovili, da polička ni dovolj velika, da bi lahko bili na njej vsi štirje. Zaradi tega se je Silvo vsedel in privezal na mesto nad našimi glavami. (Konec na str. 10) Plezanje je moje življenje (Nadaljevanje z 9. strani) Da bi laže »kinkal« sem še tudi sam privezal noge na kline. Noč je postala izredno mirna, polna zvezd. Pri nas bi takšno stanje pomenilo gotovo nekaj dni lepega vremena, tukaj pa se nam je zdelo, da je to le zatišje pred nevihto. Ves zaskrbljen sem skoraj vsako uro upiral svoj pogled v nebo, vendar se ni do polniči nič spremenilo. Na nebo se ni prikradel niti en sam oblaček. Tako sem zaspal, vendar ne za dolgo. Kmalu po polnoči meje prebudila nevihta. Bil sem popolnoma zasnežen, sneg, ki se je nabral za mojim hrbtom, pa me je vztrajno rinil s police. Medtem, ko je silovit veter nanašal ali bolje rečeno nametaval velike količine pršiča, smo čakali jutra. Še vedno imamo upanje, da se bo vreme popravilo, vendar pa je iz ure v uro huje. Veter se je še ojačal, sneg pa nalatava tako gosto, da ne vidiš ničesar. Vse okoli nas je ledeno in pokrito z velikimi belimi rožami. Postaja nam čedalje bolj jasno, da tu nimamo kaj več iskati in da je že skrajni čas, da pobegnemo iz tega kraja obupa. Komaj pospravimo opremo, že smo vsi ledeni. Veter nanaša snežne kristale s takšno silo in tako na gosto, da dostikrat ne vidim niti vrvi pred sabo, po kateri se spuščam. Skozi priprte veke vidim le sivino padajočega snega. Mučim se, da bi se pripel na naslednjo vrv. Naenkrat švigne mimo mene senca, za njo pa slap padajočega snega. Šele, ko se vse nekoliko umiri, zagledam pod sabo Staneta, ki se je spustil malo predaleč. Začudeno me pogleda, ko mu povem, da mora zamenjati vrv. Spuščam se dalje, pazim na globino, tu in tam udarim ob steno, zdaj z gla- vo, zdaj z roko ali nogo. Včasih drsim po zaledenelih ploščah po hrbtu ali trebuhu. Vse okoli je tako poledenelo, da ni moč nikjer stati. Končno se le ves moker in raztrgan dokopljem do naše ledene votline. Nisem ne žejen, ne lačen, ne občutim ničesar. Čez pol ure pridejo tudi ostali. Ko se vreme popravi, smo ponovno pod steno. Danes je na meni vrsta, da se prvi povzpnem na pritrjeni vrvi. Zadeva pa ni bila tako enostavna, kot bi si kdo mislil. Vrvi so zaradi slabega vremena že močno poledenele, zato je »žimarjenje« zelo težavno, vzpenjanje pa počasno. Nekje na polovici stene »žimarim« po zelo slabi vrvi. Visim v zraku. Naenkrat zdrsnem za pol metra. Opazim, da se mi je strgal zgornji plašč vrvi. Žimar se je zajedel v tanka pramena, ki še držita vrv. Za hip nemočen obvisim in zrem v steno, ki je dva metra stran. Prav ničesar trdnega ne opazim, za kar bi se lahko oprijel. Počasi odprem žimar in ga prestavim kolikor je mogoče visoko. Popolnoma mi je jasno, da se gre za »biti ali ne biti«. Nekako mi uspe, da pritrdim enega in drugega. Bitko sem dobil. Čez nekaj ur smo na koncu pritrjenih vrvi. Ponovno se lotim plezanja. Težave počasi jenjajo in kaj hitro smo na robu stene. Zazremo se čez greben na drugo stran. Odpre se nam čudovit razgled na ledeni kontinent. Proti obzorju se zgrinjajo neskončna ledena prostranstva, posejana z vrhovi gora. Celo uro opazujem ta zanimivi svet ledu. V takšnih trenutkih se čas kar prehitro izteka. Podamo se nazaj v globino, od koder smo prišli. Spuščamo se celo popoldne. Vmes pobiramo vrvi, katere smo prej pri vzponu pritrdili. Šele na večer smo gotovi. Vrnemo se v bivak. Naslednji dan je vreme ponovno slabo, megla zakriva Fitz Roy, kakor da mu je nerodno, da bi pokazal svoj veličasten obraz. Kljub temu vstopimo v steno Mermoza, kajti tudi tu hočem preplezati novo smer. Plezamo po zaledenelem žlebu. Pod vrhom poiščemo prehod čez skale, tik pod grebenom pa nam pot zapre ledena streha. Nimamo druge izbire, kakor da jo preplezamo. Primem se za njen ledeni rob in se potegnem kvišku. Za trenutek »zabin-gljam« v zraku in le s težavo se prevalim čez rob. Tu, na vrhu piha orkanski veter, pa tudi močno sneži. Obstanka ni, spustimo se nazaj po smeri. V bivaku poberemo vso opremo. Obloženi z ogromnimi nahrbtniki krenemo v bazo. Dan ali dva nato posedamo v bazi. Ker pa je vreme zopet slabo, povrhu pa smo še dobro opikani od komarjev, odidemo v dolino. Dnevi so minevali bliskovito. Odhajamo, v meni pa je vse močneje prisotna želja, da bi se rad še kdaj vrnil v ta prečudoviti groski svet. Mnogo je na svetu lepot, nešteto, vedno znova se vrste pred tabo, vendar ko jih tako okusiš, se nehote z njimi zastrupiš in nimaš več moči, da bi se jim lahko uprl. Fitz Roy - Hudičeva zajeda VI + A2-8 dni Karo Silvo - Jeglič Janez -Knez Franček Mermoz - Smer D. E. V -100 ° - 60 ° Karo Silvo - Jeglič Janez -Knez Franček 4 ure V mesecu dni samo 3 dni lepega vremena ALPINISTIČNI »SLOVAR« KAMIN - široka razpoka (približno tako velika, da lahko vanjo zleze človek) PREVISNO - strmina, katere naklon je večji od 90 0 PLEZALNIKI - posebni copati, ki se uporabljajo za zelo zahtevno plezanje STOJIŠČE - prostor s katerega se varuje soplezalca. Lahko je to polica, če pa te ni, se lahko plezalec pripne na kline (in od tod varuje soplezalca) RAZTEŽAJ - dolžina vrvi pri plezanju (običajno 40 metrov) ODSTAVEK - mesto ŽIMAR - priprava, ki omogoča plezalcu vzpenjanje po pritrjeni vrvi Splošna ljudska ... (Nadaljevanje s 3. strani) ne bo organizirano usposabljanje za tehnično reševalno enoto civilne zaščite, ni pa izključeno, da ne bo nastopila na vaji civilne zaščite DO EMO, narodna zaščita TOZD DO EMO in KS Gaberje ob 90-letnici obstoja DO EMO. Nenazadnje je vredno pohvale dejanje centra za samozaščito in obrambno usposabljanje občine Celje. V 1.1983 je omenjeni center samostojno organiziral tečaje za komandirje RBK in sicer za izvidništvo in dekontaminacijo. V zelo kratkem času je ta isti center uspel usposobiti naše 4 nove člane štaba CZ DO EMO. VI. 1984 si želimo, da bi kvalitetno sodelovali s centrom in da bi po prejemu programa od COSU realizirali plan usposabljanja za I. 1984. E. O. Zanimivosti od tu in tam MIKROVAROVALNE PEČICE ZMANJŠUJEJO PORABO KOVINSKE KUHINJSKE POSODE Na Japonskem prodajo letno že okoli 1 milijon mikrovarovalnih pečic, v Združenih državah Amerike pa celo 4 milijone. Tudi v Veliki Britaniji so leta 1983 prodali kar 500.000 komadov, kar je znatno več kot v Zapadni Nemčiji, kjer so jih lani prodali samo 100.000 komadov. Predvidevajo, da se bodo tako nemško kot tudi ostala zahodno evropska tržišča v prihodnje bolj ogrela za to novost, ki s seboj prinaša določene spremembe v dosedanjih načinih kuhanja in prehranjevalnih navadah. Prehod na pripravljanje jedil v mikrovalovnih pečicah predvsem prizadene kuhinjsko posodo. Obstoječa in dosedaj najbolj razširjena kovinska posoda iz nerjavnega jekla, aluminija, emajlirane jeklene pločevine, bakra, alu-folije itd., ni primerna za kuhanje, segrevanje oziroma odmrzovanje jedi v mikrovalovni pečici, kjer se mora uporabljati samo posoda izdelana iz takšnih snovi, ki propuščajo mikrovalovne žarke. Ti žarki, s frekvenco 2.450 MHz in valovne dolžine 12,25 cm, se namreč na površini kovinske posode odbijajo slično kot vidna svetloba na zrcalu in zato ne morejo prodirati v notranjost pokrite posode tj. do živila. Vsled tega v mikrovalovnih pečicah v glavnem uporabljajo posebno posodo iz porcelana, kamenine, keramike, stekla, kartona in umetnih snovi, ki odlično propuščajo mikrovalovne žarke. lo-Tlm* «takle, pareal«« ilTlla, Toda odkoj a« perrilal kemmlka, tapir abaorpolja fradlraale iarkor Prodaja kuhinjske posode stagnira Iz podatkov, ki jih je pred kratkom objavilo zahod-nonemško Združenjarje industrije za predelavo alumi-nja, je razvidno, da tržišče za celotno kuhinjsko posodo izkazuje trend umirjanja. Poraba, ki je v prejšnjih letih bila poudarjeno usmerjena v nerjavno posodo, se je stabilizirala, na kar posebej opozarja omenjeno Združenje v svojem poslovnem poročilu. Vrednosti in delež posameznih vrst posode prodanih na zahodnonemškem tržišču v letih 1980 -1982 so razvidni iz naslednje tabele Zveznega statističnega urada. 1980 1981 1982 mio DM % mio DM % mio DM % Alu-posoda 177 28,29 152 26,40 124 26,40 Emajlirana posoda 218 34,87 204 35,54 137 35,54 Nerjavna posoda 230 36,84 218 38,06 280 38,06 SKUPAJ 625 100 574 100 542 100 JV Športne novice Stekle so intenzivne priprave za »igre emajlir-cev«, ki bodo od 18. do 20. maja v Celju. Ustanovljen je organizacijski odbor za izvedbo prireditve, naloge pa so že razdeljene. -0- Rekreativno športno društvo »EMO« pripravlja v letošnjem jubilejnem letu 90 organiziranih akcij za 90 let »EMO«. Vse te akcije so vključene neposredno v program letošnjih aktivnosti R-ekreativnega športnega društva. -0- Zelo aktivni so postali tudi naši smučarji - tekači. Med članicami je na občinskem prvenstvu TOMINC ERNA zasedla odlično drugo mesto, njen mož TOMINC IVAN je bil med starejšimi člani odlični peti, GREGORČIČ EMIL pa med člani soliden osmi. -0- S tekmovanji na občinskem sindikalnem prvenstvu v odbojki so pričeli člani, članice in starejši člani. -0- Člani kegljaške sekcije so odigrali 1. kolo v prvi in drugi regijski kegljaški ligi. -0- 19. februarja se je četverica naših smučarjev -tekačev udeležila tradicionalnega Trnovskega maratona. Kljub olimpiadi se je maratona udeležilo okoli 1800 ljubiteljev te športne discipline. Od naših sodelavcev se je najbolje uvrstil Gregorčič Emil (DSSS) in sicer na 232. mesto. Za 42 km dolgo pot je porabil 3 ure 9 minut in 46 sekund. Na 306. mesto se je uvrstil Žulič Drago (Kotli), ki je pretekel progo v 3 urah 21 minutah in 41 sekundah. Ivančič Zmago (DSSS) se je s časom 3 ure 25 minut 53 sekund uvrstil na 321. mesto, medtem ko se je Tominc Ivan (Kotli) s časom 3 ur 31 minut in 32 sekund uvrstil na solidno 345. mesto. Odlični rezultati naših tekačev kažejo, da znajo teči odlično oziroma, da so kondicijsko dobro pripravljeni. (Nadaljevanje na str. 12) Kolesarska sekcija BSD EMO Pregled aktivnosti v letu 1983 in program dela za leto 1984 Kmalu bo preteklo tri leta odkar smo v naši delovni organizaciji ustanovili pri RŠD EMO kolesarsko sekcijo z željo, da bi čimbolj razvili kolesarsko rekreacijo, saj vlada med našimi delavci nad to obliko rekreacije izredno veliko navdušenje. Program aktivnosti kolesarske sekcije, ki danes združuje okoli 60 aktivnih članov, je zasnovan tako, da lahko sleherni član kolektiva najde sebi primerno aktivnost. šesterica najbolj vnetih članov naše kolesarske sekcije (Jurc, Kos, Smeh, Gubenšek, Kristan in Audič). Vršič 83 je bil nedvomno najzahtevnejši vzpon in predstavlja med pristaši kolesarjenja pravo specialiteto Smeh in Jurc) so osvojili tudi pet gorskih vrhov, za kar so prejeli od kolesarskega kluba Rog-Franek iz Ljubljane posebne medalje »Zmagovalec gorskih vrhov«. Od kolesarskega kluba Merx Celje smo prejeli pri- ve pa je bil vsekakor nastop naših najboljših kolesarjev-članov - oziroma nastop skoraj celotne kolesarske elite. Kljub temu, da je bil program dela za leto 1983 kar precej ambiciozno zastavljen in obširen, pa ocenjujemo, da smo ga uspešno izvedli. Upamo, da bomo s takšnimi uspehi, kot smo jih dosegli do sedaj, nadaljevali tudi v letošnjem letu. Kolesarskih privržencev je v naši DO vsak dan več, število članov v sekciji se povečuje, zato sploh ni presenetljivo, če so tudi kolesarski maratoni vse bolj obiskani. Posnetek je nastal pred startom na III. Kozjanski maraton. Za številno udeležbo smo do Kolesarskega kluba Merx Celje prejeli tudi pokal kot najštevilnejša ekipa, ki se je udeležila tega maratona. Za vse, ki med letom bolj poredko zaidejo na kolo, je organiziran kolesarski orientacijski trim, za bolj izurjene kolesarje pa je možnost, da se rekreirajo na treh kolesarskih trim poteh v okolici Celja z različno dolžino in različno zahtevnostjo. Vsak kolesar, ki po EMO trim poteh prevozi 200 km, dobi bronasto značko kolesarja, za 500 prevoženih km srebrno in za 1000 km zlato značko kolesarja. Vse več naših članov se v zadnjem času udeležuje nastopov na kolesarskih maratonih, ki jih organizirajo kolesarski klubi širom Slovenije. Tako smo se lani že drugič organizirano udeležili Pohorskega maratona, ki slovi med ljubitelji kolesarjenja predvsem zaradi svoje zahtevnosti, ponaša pa se tudi z izjemno visoko udeležbo (preko 2000 kolesarjev). Tudi na Kozjanskem maratonu je bila udeležba za nas Emovce zelo uspešna. Na 120 km dolgi poti je vrtelo pedala 36 kolesarjev naše sekcije. Za številno udeležbo smo od Kolesarskega kluba Merx Celje dobili tudi pokal kot najštevilnejša ekipa, ki se je udeležila III. Kozjanskega maratona. 18. septembra smo se na domačem terenu udeležili 4. Celjskega maratona v dolžini 80 km. Skupaj je na tej prireditvi nastopilo preko 700 kolesarjev, od tega 30 iz naše kolesarske sekcije. Bili smo prisotni tudi n drugem maratonu Franja (ki je izmed vseh maratonov edini, ki je tekmovalnega značaja in na katerem prejme vsak kolesar startno številko), kjer so na cilju vsakemu kolesarju odmerili čas vožnje. Čeprav ne uživa takšne tradicije kot Pohorski maraton, pa se po udeležbi vseeno približuje številki 2000. Naša kolesarska sekcija je na II. maratonu Franja sodelovala z 12 kolesarji. Eno izmed najzahtevnejših akcij je vsekakor predstavljal vzpon na Vršič, katerega je 10. septembra (že drugič v tem letu) premagala med prireditvami, saj poleg dobre fizične pripravljenosti kolesarjev zahteva dobro tehnično opremljenost (prenose) za 14 % strmino, ki se vleče celih 12 km. Prav zaradi te zahtevnosti je tudi število udeležencev temu primerno. Akcija leta je bila nedvomno Slovenska kolesarska transverzala oziroma imenovana po domače »1000 kilometrov v petih urah «. Tri-najst članov naše kolesarske sekcije je v petih dneh prevozilo slovensko kolesarsko transverzalo, katero je leta 1979 postavil Tone Fornezzi - Tof skupaj s člani kolesarskega kluba Rog-Franek. Uspeh akcije je bil popoln, saj so bile vse naloge v zvezi z organizacijo izvedbe akcije odlično izpeljane (organizacijski odbor je svojo nalogo dobro opravil), pa tudi dobra fizična pripravljenost udeležencev je bila zanesljiv porok, da bo akcija 1000 km v celoti uspela. Štirje člani naše kolesarske sekcije (Kos, Kristan, znanje za popularizacijo kolesarskega športa. V lanskem letu je KK Merx pripravil tudi vzpon na Celjsko kočo. Tudi ta prireditev ni minila brez sodelovanja naših kolesarjev (mladi Mernik Igor se je celo odlično uvrstil). Kot je že to v navadi so člani naše kolesarske sekcije sodelovali oz. pomagali pri organizaciji Letnih TRIM iger, uspeh akcije pa je bil na nivoju prejšnjih. Poleg začrtanega programa smo se udeležili 9. oktobra tudi tekmovanja oziroma kolesarske dirke za Mer-xov pokal, ki jo je prvič organiziral KK Merx. Za nas izredno zanimiv del tekmovanja so predstavljale dirke rekreativcev, ki so nastopili razvrščeni po starostnih kategorijah, v katerih so nastopili tudi naši tekmovalci. Na tem tekmovanju smo dosegli dve tretji mesti (Jurc, Kos), solidno pa so se odrezali tudi ostali naši tekmovalci (Vrečer, Habjan, Smeh). Vrhunec oziroma najatraktivnejši del priredit- Plan aktivnosti kolesarske sekcije za leto 1984 1. Pohorski maraton 2. Kozjanski maraton 3. Maraton Franja 5. Vitkov memorial 6. Merxov pokal 7. Slovenska kolesarska diagonala 8. Dakijev memorial 9. Sindikalno prvenstvo Slovenije 10. Prireditev ob 90-letni-ci EMO Omenjeni program aktivnosti predstavlja le okvirni del plana za letošnje leto (dogovorjen na občnem zboru kolesarske sekcije decembra 1983), po potrebi ga bomo še spreminjali oziroma dopolnjevali med letom, odvisno pač glede od situacije oziroma zanimanja za posamezne akcije. liEMO Kegljači v letu 1984 1. Na skupnem sestanku članov kegljaške sekcije z dne 30.1.1984 je bil sprejet program dela za leto 1984. Namen delovanja kegljaške sekcije je v širjenju množične rekreacije med delovnimi ljudmi v DO in postopno vključevanje aktivnih v različne selekcije (ekipe) v tekmovanju športne rekreacije. Program je naslednji: - nastop ekipe EMO v prvi regijski kegljaški ligi, - nastop ekipe EMAJLIREC v drugi regijski kegljaški ligi, - sodelovanje na ekipnem sindikalnem prvenstvu v občinskem tekmovanju, - nastop ekipe EMO na Emajlirskih igrah Jugoslavije, - organizacija in nastop na dveh turnirjih ob 90-letni-ci EMO, - borbene igre za jugoslovanski pokal Rekreativni del: - ekipno prvenstvo 100 lučajev, - ekipno borbene igre, - posamezno - tekmovanje 100 lučajev, - posamezno tekmovanje - finale 200 lučajev. Kegljaško sekcijo bo še v prihodnje vodil tov. Šrot Ivan, tehnični vodja prve ekipe je tov. Grilanc Anton, tehnični vodja druge ekipe tov. Gregorčič; sodniško poverjeništvo pa je zaupano tov. Peternel Franju. Vse člane naše DO obveščamo, da imamo rezervirane steze na kegljišču Golovec po naslednjem razporedu: I. skupina: Vsak ponedeljek ob 14.15 do 19. ure na 1. 2. 3. in 4. stezi na kegljišču Golovec. Trening je predviden za igralce I. in II. ekipe. *■ II. skupina: Vsak ponedeljek od 15. do 16. ure na 9. in 10. stezi na kegljišču Golovec je rezerviran termin za rekreacijo deklet. Zato pozivamo vsa dekleta, ki se želijo rekreirati v kegljanju, da se opogumijo in pridejo - ne bo jim žal. III. skupina: Vsak ponedeljek od 16. do 17. ure je 9. in 10. steza kegljišča Golovec namenjena ostalim članom naše DO za rekreacijo, katere bomo postopoma vključevali v zgoraj navedene termine v I. skupini. Opozoriti velja prisotne, da, če na 9. in 10. stezi pripravljena za keglanje več kot dva igralca, igrajo vsi igralci borbene in druge družabne igre. 2. V mesecu februarju se je tekmovanje v prvi in drugi regijski ligi že pričelo. Prav je, da vas seznanimo s prvimi rezultati: Ekipa EMO, ki nastopa v prvi RKZ je odigrala 3 kola: I. kolo: HMEZAD - EMO = 4893: 4849 II. kolo: RADEČE - EMO = 5012: 5026 III. kolo: OBRTNIK - EMO = 4789:4942 Torej je naša ekipa v treh kolih na treh gostovanjih uspela dvakrat zmagati, enkrat je izgubila, kar je lep uspeh za novinca v prvi reg. keglj. ligi. Ekipa EMAJLIRCA je do sedaj odigrala 2 koli (in zaradi neizkušenosti mladih igralcev in nekompletne postave) doživela dva poraza. Upamo, da bo v naslednjih kolih boljše. Na koncu bi rad poudaril in apeliral na vse zainteresirane, da se vključijo v množično rekreacijo. Posebno še to velja za dekleta, da se opogumijo, da prično z redno vadbo, kajti čaka nas precej obširen program, katerega moramo uspešno izvesti in počastiti 90 let naše DO EMO - Celje. Tehnični vodja kegljaške sekcije Anton Grilanc Aktivnost Radio kluba LT EMO RK je kljub omejenim možnostim uspešno uresničil program dela za leto 1983 in izvedel še nekaj iz-venplanskih akcij. Prvič je sodeloval v pomembnem mednarodnem kratkovalovnem tekmovanju z ustrezno številčno in izurjeno ekipo ter z združenimi sredstvi zvez. Tako je ob tej priliki vzpostavil toliko zvez z različnimi državami z vseh kontinentov kot že več let poprej ne. Takih tekmovanj se bomo v prihodnje še udeleževali, posebej zato, ker so izredno kvalitetna in se na njih lahko poskusijo le najboljši operatorji in na ta način prispevajo k renomeju radiokluba v domovini in tujini. Med letom so se člani RADIOKLUBA udeleževali raznih tekmovanj in drugih akcij, med katerimi velja omeniti predvsem naslednje: Qrp winter contest (15-15/1 Celje) KUP SRJ FONE (0-10& D. na S.) Spremstvo štafetne mladosti (10-11/5, reg.) Štafeta mladosti reg., rep., zv. (22/5, CELJE) Regijsko prvenstvo v ARG (26/3, Griček) Rep. prvenstvo v ARG (11/6, Postojna) Jesensko reg. prv. v ARG (10/9, Žalec) QRP test CE-83 (12-14/9, CELJE) Regijsko prvenstvo v QRQ (17/9, CELJE) Jesensko rep. prv. v ARG (8/10, Sevnica) Razen tega so člani RADIOKLUBA izpeljali nekaj akcij, ki niso bile v planu. Omeniti velja naslednje: Razstava v izložbi T -feb./CE Pohod XIV. divizije - 9.-11.2. v regiji Pohod po poteh AVNOJ - 2.-16. 7. Jajce-Lj NNNP Golovec-83 v LJ -23.-24. 9. CE Tekmovanje CQ WW cw - 26.-27.11. Vrunč. d. RK ni realiziral treh planinskih nalog in to: QRP sum- mer contest 16.-17. 7., ker so v tem času trije specialisti sodelovali pri pohodu AVNOJ - 83; WAE contest, ker ni bila na razpolago ustrezna lokacija - namesto tega so sodelovali v WW contes-tu; ter v rep. prvenstvu v QRQ - hitrostnem sprejemanju in oddajanju telegrafije, zaradi prenatrpanosti z drugimi akcijami. Za tekmovanja izven lokacije (CE), bi se veljalo v bodoče dolgoročno povezati z Vrunčevim domom ter se opremiti z dvižnim antenskim stolpom, ki bi se v času tekmovanja dvignil, potem pa spustil v zemlji (izkop-zgraditev-cevna konstrukcija) ter da bi na Vrunčevem domu upoštevali naš koledar tekmovanj ter nam zanje zagotovili prostor (in mir!). Leto 1983 je tretje, odkar izhaja bilten CQ QRP. Izšle so številke 6-9. Stroške zadnje številke in interno razpečavo je krila Zveza radioamaterjev Slovenije in s tem pokazala interes in pri- znanje, saj sodimo, da je revija strokovno in oblikovno na zadovoljivi ravni, lahko pa bi bila seveda še boljša. Okrog 100 kosov jo pošljemo v tujino za izmenjavo za druge revije. Menimo, da bi bilo primemo ob 90-letnici EMO naslovno stran biltena tiskati in na zadnji strani omeniti ta jubilej. Za svoje plodno delo je prejel RK (in tudi posamezniki) v letu 1983 tudi precej priznanj. RK: - Zlata značka Zveze radioamaterjev Slovenije (16. 12.) - Priznanje Zveze organizacij za tehnično kulturo CE, - Diploma za 3. mesto v tekmovanju za pokal ZRS (23. 4.), - Diploma WAE za vzpostavljanje zveze s 45 evrop. državami, Diploma »Igmanski marš« za leto 1982. (Konec na str. 13) ŠPORTNE NOVICE Organizator Trnovskega maratona ZTKO Črni vrh nad Idirjo je osrednjo slovensko tekaško manifestacijo odlično pripravil. Proga je bila odlično speljana, delno po travnatih ravnicah, delno po gozdnih poteh s hudimi vzponi in spusti. Odlično je bilo poskrbljeno tudi za okrepčila, prav tako tudi za varnost oziroma prvo pomoč, na roko pa je šlo organizatorjem tudi lepo, sončno, čeprav zjutraj nekoliko hladno, vreme. -0- Predvidoma v mesecu aprilu se nam obeta zanimiva športna rekreativna prireditev. V Cooperje-vem testu vzdržljivosti (to je tek na 12 minut ali 2400 metrov) se bodo pomerili trije naši sodelavci, sicer uspešni in priznani športniki, ki delujejo na treh različnih področjih športne dejavnosti (voda-zrak-zemlja). Na trim stezi na Gričku ali na atletskem stadionu Borisa Kidriča se bodo pomerili potapljač Gregorčič Emil (štajerski prvak za leto 1983 v podvodnem ribolovu), pilot Poglajen Janez (6. mesto na državnem prvenstvu v letu 1983 v jadralnem letenju) in trenutno eden najboljših alpinistov na svetu, Franček Knez (njegovih uspešnih prvenstvenih vzponov nam verjetno ni potrebno naštevati). Preden se bo omenjena trojica pomerila med sabo, bo na isti progi organizirano interno TRIM prvenstvo za vse naše sodelavce - rekreativce, ki se bodo želeli preizkusiti v Cooperjevem testu, oziroma teku vzdržljivosti. -0- Sredi intenzivnih priprav na prihajajočo kolesarsko sezono je tudi naša kolesarska legenda HABJAN SLAVKO. Pred kratkim je pretekel (po lastni izjavi) 7 kilometrov dolgo progo v pičlih 25 minutah. VERJEMITE ALI NE. V mladih letih je »baje« pretekel progo z vrha Starega gradu do stare vratarnice EMO v rekordnih 11 minutah. Kaj bo počel sindikat v letošnjem letu V letu, ko so razpoložljive materialne rezerve majhne in ko se pogoji gospodarjenja še zaostrujejo, dobiva aktivnost organiziranih subjektivnih sil še večji pomen kot sicer. Tako si letos ni mogoče zamisliti aktivnosti sindikalnih organizacij in organov brez vztrajnega razlaganja položaja in mobilizacije vseh delavcev za doseganje z resolucijo in plani zastavljenih ciljev. Kaj potemtakem čaka letos sindikalne aktiviste? Najprej so tu vse aktivnosti za pridobivanje dohodka. Dohodek kot rezultat večje produktivnosti, zmanjševanja materialnih stroškov ter združevanja dela in sredstev mora postati temeljna us- meritev dela sindikalnih aktivistov. Hkrati pa se bo treba dobro pripraviti na odmrznitev cen. Že zdaj moramo zagotoviti, da se ob odmrznitvi cene ne bodo povečevale v nedogled in da ozdi ne bodo poskušali vseh upravičenih in neupravičenih stroškov prevaliti na cene. Razprave o zaključnih računih so že prva taka priložnost, kjer naj sindikalni organi ocenijo poslovna poročila, tudi z omenjenega vidika, in s tem nastopijo na zborih delavcev. Prav tako naj bi z zaključnimi računi začeli s hitrejšim odpravljanjem izgub - ne samo zaradi ekonomskih razlogov, ampak tudi zato, ker izgube objektivno spodbujajo etatizem in administriranje, sa- POSAMEZNIKI: Kugler Zvonimir: Bronasta značka ZRS, diploma za 3. m. v tekmovanju QRP test CE-83. Mastnak Dušan: Diploma za 2. m. v QRP testu CE-83, 3. m. v rep. tekmovanju ARG - Sevnica (8. 10.). Krajcar Goran: Bronasta značka ZRS, D. za 1. m. v QRP winter contestu 3,5 MHz in 3. m. v ARG »Mužlja« (v Vojvodini). Trenutno je v teku opera-torski tečaj za specialiste C, D in E razreda, ki se je pričel oktobra lani in bo trajal predvidoma do marca 1984. Vse akcije radiokluba so člani opravili prostovoljno, tako kot je v praksi že več let in bo tudi v prihodnje. V. Š. Opozorilo Opominjamo vse voznike, da je prepovedano parkiranje in puščanje vozil na delu ceste - ulice ali druge javne površine v okolici naše DO, kjer je z znakom II-34 in II-35 to označeno. V zvezi s tem bomo v skladu z zakonom o CPP ter organi za notranje zadeve občine Celje primorani ukrepati z denarno kaznijo ali pa z odstranjevanjem vozil na stroške kršitelja predpisov. Komisija za promet in varnost EMO moupravljanje pa omejujejo na formalnost. Drugo pomembno področje sindikalne dejavnosti je izpopolnjevanje sistema delitve, ki je prav gotovo tudi v funkciji prve naloge - doseganja dohodka. Tretje obsežno področje, s katerim se bo sindikat srečeval letos, je dograjevanje samoupravne organiziranosti in zakonodaje. Ne samo da se srečujemo z zastojem pri uveljavljanju socialističnih proizvodnih odnosov, ampak objektivno in subjektivno obstajajo težnje po spreminjanju in celo ukinjanju teh odnosov. Tako je v zadnjem času zelo naraslo število reorganizacij; tudi take so, ki ne upoštevajo ustavne vloge tozda. Sindikat pa je tudi zakonsko pristojen za dajanje mnenj. Pobude in predloge za reorganizirale bomo zato v sindikatu ocenjevali predvsem glede tega, koliko takšna reorganizacija krepi družbenoekonomski položaj delavcev kot upravljalcev z družbenimi sredstvi reprodukcije. Na ravni republike pa bo treba pripraviti družbeni dogovor o podrobnejših merilih za oblikovanje tozdov. Aktivnost zveze sindikatov v političnem oziroma delegatskem sistemu bo temeljila na spoznanju, da mora biti sindikat bolj prisoten povsod tam, kjer se zakoni in samoupravne odločitve pripravljajo, posebej tiste, ki vplivajo na materialni in socialni položaj delavcev. V prvem trimesečju letos bomo od problematike, ki jo bo obravnaval zbor združenega dela republiške skupščine, v sindikatu največ pozornosti namenili preobrazbi odnosov v gospodarjenju z denarjem v bankah, analizi drobnega gospodarstva in zakonom s področja urejanja prostora. Nenazadnje pa se moramo za vse te naloge tudi usposobiti. Posebej zato, ker so v vodstva sindikalnih organizacij prišli številni novi ljudje. Prav tako pa v sindikatu ne smemo pozabiti na usposabljanje delegatov in članov delavskih svetov. V klubih samouprav-Ijalcev pa bi lahko predsedniki delavskih svetov izmenjavali izkušnje o dopolnjevanju samoupravne zakonodaje v tozdih, o reorganizacijah, o razmerju med odločanjem z osebnim izjavljanjem in odločanjem prek delavskih svetov, o odgovornosti poslovodnih organov in podobno. Križanka št. 37 Emajlirec Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne organizacije EMO Celje in ga prejemajo vsi člani te delovne skupnosti brezplačno. Ureja ga uredniški odbor. Glavni in odgovorni urednik: Viki Klenovšek. Tehnična oprema: Jože Kuzma. Naslov uredništva: Celje, Mariborska 86, telefon 32-112, interna 262. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje. Zanimivosti od tu in tam Nekaj novosti s Frankfurtskega sejma Garnitura posode z nordijskim dizajnom V zadnjih letih poudarjeno zanimanje kupcev za emajlirano posodo dekorirano z bogatimi in polnimi vzorci polagoma pojenjuje. Trenutno so v modi enobarvni in enostavni vzorci, pri katerih prihaja do večjega izraza osnovna barva in oblika same posode. V okviru tega modnega trenda je zahodnonemška firma BSW (Bayerishe Stahlgeschirr-VVerke GmbH) izdelala in razstavila na letošnjem spomladanskem frankfurtskem sejmu serijo emajlirane posode ta-koimenovanega »nordijskega dizajna«. Poleg samega dekorja so tu značilni tudi visoki pokrovi, ki poudarjajo samovoljni značaj te serije. Proizvajalec je posamezne barvne izvedbe poimenoval po imenih glavnih mest nordijskih držav. Tako ima izvedba z imenom »Oslo« na svetlordeči podlagi tri porcelansko bele črte, »Stockholm« - tri svetlo rdeče črte na porcelanski beli podlagi, »Helsinki« - na pastelno modri podlagi tri kobaltno modre črte in »Kopenhagen« - tri pastelno modre črte na kobaltno modri podlagi. Celotna serija je takoj pritegnila pozornost številnih kupcev. V razred emajlirane posode z modernimi, enostavnimi vzorci spada tudi garnitura »Jesensko listje« izdelek firme BEKA. Enostavni vzorec v rahlih in toplih barvnih odtenkih se nahaja na posodi in na pokrovih emajlirani v bež barvi. Posoda je ličnih trebušasto-ovalnih oblik, opremljena z nerjavnimi robovi in z lepo oblikovanimi ročaji ter gumbi iz rjavega bakelita. Garnitura je namenjena za širši krog nekoliko zahtevnejših kupcev, ki ob nakupu upoštevajo tako praktične kot funkcionalne vidike. Emajl proti betonu Surovi beton, priljubljena izrazna oblika nekaterih projektantov, izgublja bitko z ostalimi fasadnimi materiali in s tem svojo dosedanjo modno veljavo. Zanimiv je primer občine mesta Stuttgart, kjer so betonske zidove uličnih pod-hodkov, hodnikov in postajališč podzemske železnice obložili z okusnimi, večbarvnimi emajliranimi ploščami. Čudovite barvne kombinacije s privlačnimi motivi iz narave (gozd v jeseni, travnik s cvetlicami, cvetoča drevesa in slično) po osnutkih priznanih umetnikov, so popolnoma spremenile dosedanji hladen in enoličen videz teh prostorov. Emajlirane plošče niso samo lepše in okusnejše v primerjavi s pustimi betonskimi zidovi, temveč so tudi neprimerno bolj prijetne, praktične, higienične in znatno manj spodbujajo k pisanju raznih parol, kar je tudi zelo pomembno. Na gladki emajlirani površini je pisanje otežkočeno, sam napis pa je na pisano-barvni podlagi komaj opazen. Cenejše je tudi vzdrževanje, saj bi betonske zidove sicer morali na novo prebarvati vsaj vsakih 10 let. Navdušen sprejem prebivalcev in vzpodbudne prve izkušnje pri uporabi barvnih emajliranih plošč so že privedle do tega, da se projektanti nizkih gradenj sedaj zelo neradi odločajo za vidne surovo-betonske zidove. J. V. Emajliran pekač »Lulrulu«« Firma SILIT je predstavila nov, zunaj živo rdeče in znotraj temnomodro emajliran pekač prijetnih zaokroženih oblik. Pokrov pekača je izdelan iz nerjavne pločevine in oblikovan tako, da se lahko uporablja tudi kot servirni pladenj. S svojo primemo velikostjo - 42 cm -omogoča pripravo zahtevnejših mesnih jedi in enolončnic v večjih količinah. »Lukulus« pekač, kot so ga imenovali po starorimskem sladokuscu, embaliran v okusen večbarvni darilni karton, prodajajo skupaj s pripadajočim mrežnim vložkom. Zaradi številnih uporabnih možnosti ter prijetnega izgleda pekača računajo na ugoden odziv gospodinj in gurmanskih kuharjev. J. V. Odšla v pokoj Pred kratkim je odšla v zasluženi pokoj tov. Zdolšek Marija (10. 8. 1931) iz TOZD Posoda, oziroma skladišča gotove posode. Vsa leta, ko je bila med nami, je bila vestna in marljiva delavka, ki je rada pomagala mlajšim in nanje prenašala svoje bogate izkušnje. Ob odhodu v pokoj ji želimo veliko zdravja in osebne sreče. Sporočilo sodelavcem Ob odhodu v pokoj se prav lepo zahvaljujem vsem svojim sodelavcem in sodelavkam iz skladišča polizdelkov, pripravi dela in pa tudi vsem tistim, ki ste prispevali za tako lepa in dragocena darila, ki mi bodo v prav lep spomin na vse vas in na vsa lepa pa tudi težka, dolga leta, ki smo jih preživeli skupaj. Vsem še enkrat prav prisrčna hvala. Želim vam veliko sodelovanja medsebojnega razumevanja, ter veliko delovnih uspehov. Jurjevčič Silva V skladu z Zakonom o usmerjenem izobraževanju, Pravilnikom o izobraževanju, štipendiranju in pripravništvu ter srednjeročnimi potrebami po kadrih RAZPISUJEMO ugodnosti šolanja ob delu za šolsko leto 1984/85 TOZD POSODA - ing. strojništva 1 - tehnološka smer - ing. org. dela 1 - proizvodna smer - ing. kemije 1 - kemijska tehnologija - kemijski tehnik TOZD FRITE 2 - ing. kemije 1 - kemijska tehnologija - kemijski procesničar 2 TOZD ODPRESKI IN AVTOKOLESA - dipl. ing. strojništva 1 - tehnološka smer - ing. strojništva 1 - tehnološka smer - strojni tehnik 1 TOZD VZDRŽEVANJA IN ENERGETIKE - dipl. ing. strojništva 1 - konstrukcijska smer - strojni tehnik TOZD RADIATORJI 1 - ing. strojništva 1 - tehnološka smer - ing. org. dela 1 - proizvodna smer - ekonomist TOZD ORODJARNA 1 - ing. strojništva 1 - tehnološka smer - strojni tehnik 1 TOZD EMOKONTEJNER - ing. strojništva 1 - tehnološka smer - ekonomist 1 - komercialna smer TOZD KOTLI - dipl. ing. strojništva 1 - tehnološka smer - dipl. ing. strojništva 1 - energetska smer - ing. strojništva 1 - tehnološka smer - ing. strojništva 1 - konstr. energ. smer - strojni tehnik 1 - elektro tehnik TOZD SERVIS IN TRGOVINA 1 - elektro ing. 1 - ključavničar TOZD ERC 1 - dipl. ekonomist 1 - smer računalništvo - programerski tehnik 1 - ekonomski tehnik 1 DSSS - dipl. ing. strojništva 2 - dipl. ekonomist 2 - ekonomist 2 Prošnje, ki so naslovljene na komisijo za delovna razmerja TOZD, sprejema Služba planiranja in izobraževanja kadrov, Mariborska 61 do vključno 31. 8. 1984. ZAHVALA Ob odhodu iz DO se za darilo najlepše zahvaljujem delavcem skladišča gotove posode. KOŠTOMAJ Zdenka ZAHVALA Ob boleči in nepričakovani izgubi moje drage mame in stare mame GLUVIČ RADOJKE se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem iz TOZD EMOKONTEJNER za darovano cvetje, ter za izrečene izraze sožalja. Žalujoči sinovi: Vlado, Stojan in Veseljko z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče in babice Justike LUBEJ roj. Pešak se iskreno zahvaljujemo DO EMO za darovane vence, godbi na pihala za zaigrane žalostinke in vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti. Žalujoči sin Vinko z ženo Mileno in hčerkama Sonjo in Katjo ZAHVALA Ob izgubi dragega očeta, moža KRANJC JOŽETA se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so nama izrekli sožalje, darovali vence in pomoč, ter pospremili pokojnika na zadnji poti. Iskrena hvala sindikatu EMO in TOZD Vzdrževanje. Žalujoča žena in sin Bogdan Kadrovske vesti od 1. 1. 1984 do 31. 1. 1984 Sprejeti na delo: PREVOLŠEK Jožica, ZORKO Rajko, VREČER Srečko, LESIČAR Edvard - vsi TOZD Posoda; BAJC Veronika, AMON Leon, MIKOLIČ Milan, ŠIBANC Mladen - vsi TOZD Kotli; KOHN Dragica, ŠTRAKL Iztok -oba TOZD DSSS; PUCELJ Jože, ČATER Jože, IVANOVIČ Mirko, KOŠTOMAJ Vinko, MLINARIČ Nikolaj -vsi TOZD Radiatorji; KLENOVŠEK Milan - TOZD Vzdrževanje. Iz DO so odšli: MAČEK Peter - TOZD Kontejner; ŠEŠEL Bojan -TOZD DSSS; IBISHI Osman, GROBELNIK Matjaž, BLASUTTO Marko, PALIR Ivan, VANOVŠEK Matjaž, PERKIČ Franc, JAZBINŠEK Igor, BREJC Dominik - vsi TOZD Posoda; HORJAK Ivan, RAMŠAK Tomaž, VUGA Tomaž - vsi TOZD Orodjarna; OŠTIR Darko, KORBAR Nenad, NAPOTNIK Aleš - vsi TOZD Vzdrževanje; ŽNIDER Vlado-TOZD Odpreski; FIŠTRIČ Rudi, JURŠE Robert, ŽAGAR Zvonko, LONČAR Viktor - vsi TOZD Kotli; KUGLER Drago, POHAJAČ Radovan -oba TOZD Radiatorji Upokojila sta se: MUŽAR Štefanija (5.12.1933-1.1.1984) TOZD Posoda. SKAMEN Franc (7. 2. 1928-9. 1. 1984) TOZD Vzdrževanje. Poročile so se: KEBLIČ Marija - BUKOVSKI - TOZD Kotli; KLA-JAČIČ Kata - BOJOVIČ, DJULA Nevenka - PALISLA-MOVIČ, ČULIBRK Nada -PERNIC, GRAHOVAC Ra-doslavka - NIKOLIČ, KUDER Marjana - ZDOLŠEK -vse TOZD Posoda Premeščeni iz TOZD v TOZD BELAK Mihaela, MAK Jana, BOŠNAK Mirko, JEVNIŠEK Ignac, TOMELJ Marjan, SEŠEL Bojan, LEDNIK Bojan, OBERSKI Franc, GAJŠEK Ivan - vsi iz TOZD Posode v TOZD DSSS - razvoj; URŠIČ Jože iz TOZD Kotli v TOZD Servis in trgovina; GABER Anton, VERK Venčeslav oba iz TOZD Radiatorji v TOZD Frite; SINAMOVIČ Darinka, KNEZ Cvetka obe iz DSSS v TOZD Posoda; ŠTRUKELJ Suzana iz DSSS v TOZD Frite. ZAHVALA ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgu- Ob boleči izgubi dragega bi naše drage mame moža ANE LEBEN ROMIH Ivana se iskreno zahvaljujemo se iskreno zahvaljujem vsem, ki so nam izrekli soža- vsem sodelavkam in sode-Ije, darovali vence in cvetje, lavcem iz Emajlirnice odde-ter jo pospremili na njeni zad- lek lužilnica za darovani ve-nji poti. Žalujoči: sinova nec in tolažilne besede. Slavko in Dani, ter hčerka Žalujoča žena Marija Erika Šekoranja z družinami. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame ANE BELEJ se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz skladišča gotove posode za darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hčerka Jožica Goleč Humor »Tako pobit si videti, kaj pa je narobe?« »Ah, ravno sem prebral knjigo z zelo žalostnim koncem.« »Katera knjiga pa je to?« »Moja hranilna knjižica!« -0- »Otroške križanke so pa res smešne...« »Zakaj pa?« »Tukaj piše glava družine s štirimi črkami in pravilni vpis se glasi očka« -0- Sodnik se obme k priči: »Ali ste popolnoma prepričani, da je bil obtoženi res pijan?« »Popolnoma sem prepričan, tovariš sodnik,« odgovori priča. »Prišel sem ravno v trenutku, ko je obtoženi zaprosil kresnico, naj mu da malo ognja!« -0- »Kaj boš pa ti Jankec, ko boš velik?« vpraša učitelji-va. »Brezposeln, kot očka,« vedro odgovori Jankec. -0- »Ce takoj ne plačate,« grozi natakar, »bom poklical milico.« »Kaj ste nori, ali mislite, da bodo ti hoteli plačati zame?« -0- »Tak si kot prašiček! Saj veš, kdo je prašiček?« na- »Imam darilo zate!« »Jaz tudi!« Modre in manj modre V našem kolektivu se kaže enostavnost le v neenotnosti. Nekaterim EMOVCEM je najbolj jasno, kadar je oblačno. Na naših sestankih je vse preveč takih ljudi, ki postavljajo vprašanje, čeprav bi oni sami morali dajati nanje odgovore. V naši DO bomo v kratkem odprli živalski vrt. Spet bomo na veliko razpravljali o plačah. Nekateri se s stolčka na stolček toliko selijo, da se jim riti nikoli ne ohladijo. Vsaka delitev, ki temelji na delu, vzbuja nezadovoljstvo. Včasih so se ljudje obračali po vetru, sedaj pa se po osebnem dohodku. Kjer se dogovarjata dva, še tretji izgubo ima. Da bi odpravili vse žgoče probleme, ki jih imamo v naši DO, bi morali ustanoviti v katalogu nova dela in naloge »požiralec ognja«. Prenekateri naši sodelavci s službenih potovanj ne prinesejo niti spominov. hruli sodelavec Emil sinka, ki je prišel z igrišča ves umazan. »Vem, očka, prašiček je sin velikega prašiča!« -0- »Ali veš, zakaj so samci bolj vitki kot zakonski možje?« »Ne, zakaj?« »Samci pogledajo v hladilnik, ne najdejo v njem ničesar posebnega in zlezejo v posteljo. Zakonski možje pa pogledajo v posteljo, ne najdejo v njej nič posebnega in se napotijo k hladilniku.« -0- Desetar komandira »Mirno!« nato pa opazi, da vrsta zadaj ni čisto ravna. Zato se zadere: »To velja tudi za tistega zadaj v rdeči čepici!« »To je hidrant, tovariš desetar!« zavpije nazaj eden od rekrutov. »Vseeno, tu morajo ubogati tudi akademiki!« -0- Mož pride domov in vpraša ženo: »Kaj je za večerjo in kaj delajo otroci?« »Zrezki in ošpice!« na kratko odgovori žena. -0 - »Uničen sem,« je tožil prijatelj drugemu. »Predvčerajšnjim mi je žena ušla s prijateljem in z mojim bančnim računom. Hujšega se mi ni moglo pripetiti!« »Lahko! Kaj pa če bi se vrnila k tebi s prijateljem in brez bančnega računa!« -0- Miran je dobil od očeta klofuto. Drži se za lice in momlja: »Dostojni ljudje ne tepejo svojih otrok, kvečjemu v silobranu.« -0- »Tovariš natakar, v mojem kozarcu plava siv las!« »No, vidite, kako staro je vino, ki ga prodajamo v naši ekskluzivni restavraciji!« -CI- Po službi se Slavko z zamudo pojavi med svojimi vinskimi bratci. »Danes sem metal kovanec, ali grem sem ali pa se napotim domov...« »In zato si porabil dve uri?« »No, vreči sem ga moral dvajsetkrat!« -0- Sodelavec Janez sprašuje šefa: »Kako se pravilno piše: k vratarju ali h vratarju?« »Vidiš, glede tega se popolnoma strinjam s Prešernom.« »Kako to misliš?« »No, saj poznaš tisto: al prav se piše kaša ali...« »Moj mož sovraži jedi iz konzerv. Zaradi tega mu za osmi marec prepustim kuhinjo«. »Kakšna sreča, da je osmi marec le enkrat v letu«. Brez besed -0- Na postaji milice: »Poiščite prosim mojega moža, brez njega ne morem živeti.« »Od kdaj ga pogrešate?« »Od petega februarja.« »Danes je sedemnajsti februar. Zakaj ste prišli k nam šele danes?« »Ja, danes dobijo v EMO, kjer je mož v službi, plačo.« -0 »Zakaj nisi ničesar ukrenil, ko si videl, da tepejo tvojo taščo?« »Videl sem, da jim gre kar dobro od rok ...« -0- »Mladi mož, ali ljubite mojo hčer?« »Ja seveda! Ali mogoče mislite, da delam samo sklece?«