St. 127. V Mariboru, vtorek 31. oktobra. IV. tečaj. 1871. SLOVENSKI NAROD Izhaja trikrat na teden, vtorek. četrtek in soboto, t(*r velja p o pošti prejeman, aii v Mariboru s pošiljanjem na dom, aa celo leto 10 pobi., za pol leta 5 fold., za četrt leta 2 fOkL 60 kr. — Za oznanila so plačuje od navadne četiristopno vrst« 6 kr. če bo oznanilo enkrat tiska. 5 kr. će se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. — Dopisi naj ne izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Mariboru, v koroški ulici hišn. štev. 220. Opravništvo, na ktero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v tiskarnici: F. Skaza in dr., v koroški ulici hišn. št. 229. Ztartifi prazniki* M9 t>o«te prihod nji I i*« izj[H mela drugega nego zasmehovanja za nas, ako zdaj, vide, da je v svoji zmagonosnosti nezmožna dedino vladanja prevzeti, ali vsaj en korak naprej storiti, misli s tem opomoči si, da nas Slovane enega proti drugemu porabi. V teb dneh smo namreč čitali v nemških listih sramežljive opomene na Poljake in na nas drnge Slovaue, naj Cehe pustimo in si sami „koncesije" pridobivamo. Upamo da so Foljaki dovolj šole imeli in dovolj spoznanja dobili, da ne bodo danaejskega daru boteli sprejeti. To pa lebko rečemo, da se po steni Slovenci ne bodo nikdar udali s tako umazano porabo. Mi vemo, da sami ne doidemo do bolje podobnosti, iu sram bi nas tudi bilo od ne poštenja in hinavstva beračiti navideznih pogojev življenja, in v bratomorstvo uečemo roke podati. Upati smo opravičeni, da bodo zastopniki našega slovenskega naroda to pred očmi imeli in se vsled tega ravnali. Slovenska in slovanska po litika nam mora zdaj bližja biti, nego vsaka druga. Prekanili so nas že dovoljkrati. Srbski knez Jflilan v Rusiji. Mladi srbski knez jc šel prvikrat na poto vanje. Dasiravno je po imenu še od turškega sul tana odvisen (snzerenost). dasi um je pot n. pr. v Avstrijo-Ogersko bližja, vendar ni šel nikamor drugam kakor v Livadijo, kjer ruski car s svojim dvorom prebiva. In prebivalstvo v Srbiji sć raduje temu knezovemu potu, ker vidi, da se zdaj začne Srbiji in ob Balkanskem poluotoku pravo narodna slovanska politika. Početkom julija smo v „Slov. Nar." pisali o novih razmerah in politiki v Srbiji. Veseli nas, da je baš omenjen dogodek nas potrdil v mnenji, 'smo ga opiraje se na različne znamenja in izjave, že tačas o srečnem preobrata politike srbskih regentov izrekli. Vsklik srditosti, ki gre skozi niag-arske iu ueniške novine zarad toga potovanja, porok nam je, da se oni ne motijo, ki temu bliženju srbskega kujeza k najmogočnejeniu slovanskemu vladarju veliko važnost za bodočnost pripisujejo. Da tudi drugi naši slovanski bratje pripisujejo temu potovanju^ isto veliko važnost, kaže njih novinarstvo. Kako Čehi sodijo kaže članek v „Po-litiki" „car v Krimu" v kterem ta list vidi v potovanji kneza začetek močne politike v orientu, na kar je pripravljena Rusija in Srbija. „Ruskim državnikom se zdi, da je čas prišel, v kterem Rusija iz sv oje pasivnosti lahko ven stopi. Železnice velikanske države so dodelane, tako da ji dovole vojaška podvzetja. Morske bregove branijo velikanske trdnjave pred napadom sovražnih brodovij, armada ima naj boljše puške, ki se od zadaj dajo nabijati. Vse je toliko gotovo, da vedno previdni Oorčakov lahko reče: „Čc Rusija zdaj akti vn a po stane, ne riškira ničesar. Čas je blizo za razvitje „slovanske ideje." Resnica je, da je „ slovanska 'ideja" hvaležna onemu, ki jo razume in se je poprime, kakor je bila italjauska ideja savojski, in novo-nemška hohen-zollerski rodovini. Kdor rslovansko idejo" na svojo zastavo zapiše, njega v sto bitvab ne morejo premagati, on si še pridobi moraličnib ia fizičnih pomoči, kterih sovražnik preračuniti ne more." Listek. Tržaška razstava. v. (Probkova [kor v ova] skorja, razni les in dotični izdelki) V zgornji polovici zbirke kupčijske zbornice stoji v srednji vrsti visoka piramida, okrog ktere je nastavljenih M) velikih steklenic z ravno toliko vrstnimi probkovimi zamaški. To blago jc razstavila španska družbina izdelalnica (Societad cata-lana, — di Carrera, Roca Raban 'y C.) Zanimljiva zbirka razkazuje v raznih steklenicah več tisoč razno velikih, debelih in drobnih zamaškov. Vrh njih jc nekoliko zvezkov probkovih podplat, spico piramide pa narejajo trije kosi probkovega hrasta. Tako obsega ta robati ostrostolp les, na kterem probkova skorja — kakor surovina raste potem pa glavne izdelke iz nje. Leseni kosovi z vrezami in probkovimi iz raski so od pravega probkovega hrasta ((juercus suber), od sorodnega „(luercus oecidentalis" ni bilo nobenega izgledka na razstavi. Znano je, da se navadni probkovi hrast nahaja po krajih sredozemskega morja; raste kakor vsi hrastovi silno počasi in enakomerno in životari 150 do 200 let; popolnoma odrašecn jc le drevo srednje velikosti od 30 do GO' visoko in 3 do 4' debelo. Navadno rase* v Evropi le v družbi z drugimi, v Afriki (Al giru) se pa nahaja dosti gozdov, kjer raste ali izkljuČivo ali vsaj po večjem le probkovo hrastje. V Evropi se nahaja posebno zlo po Spanjskcni in Portugalsken , v južni iu srednji Italiji in na južnem Francoskem. Te dežele zakladajo skoraj vso kupčijo s probko in izdelki iz te surovine. V našem cesarstvu se nahaja po bolj nizkem primorji isterskem, hrvatskem in dalmatinskem in po dotičnih otocih; semtertje kakor pri Pulji rasto celo skupno v malih gozdičih; navaduo se pa nahajajo le posamezni probkovi hrasti ali so pa mešani z drugim hrastovjem. Ker temu koristnemu drevesu posebno škoduje zimski mraz (podoba je , da je zmrazav od 5—8° R. že umori), se po naših južnih deželah nikakor razširiti nc more; iu celo ob bregovih in otocih rečenih avstrijskih dežel ostane navadno le bolj krivcučasto in slabotno drevo, ki se nikakor nc da primerjati z lepo odraslimi sorodniki drugih evropskih dežel. Steblo naših probkovih hrastov jc silo kratko, ua njem se naredi le malo probke in šc ta je jako slaba, tako da jo skoraj izkljuČivo samo ribiči rabijo za lopatice in plavarice pri svojih mrežah. Na probkovem lesu , vrh piramide nastavijo nem, se vidi, kako se nareja probka. Cela skorja odraslega hrasta kaže kakor n. pr. .naša breza dve plasti: suha mrtva skorja, ki les neposrednje obdaja. Iz te izrašča od leta do leta probkova skorja (sprva se kaže kakor bela, jedernatasno vina, ki se spodaj neprestano množi, od zgoraj se pa posuši in postane vlačua t. j. snovini ki jo ob kratkem probko zovemo). Najboljše blago nabirajo od dreves, po 50 do 100 let starih. V razstavljenih izgled kili se je nahajalo dosti blaga prve vrste. Pa izbrana probka je bledorumenkasta iu silo gosta pa kaj vlačua in ločna, brez rež in luknjic. Rabi se v prvi vrsti kot tudi razstava kaže za razne zamaške, kterih od leta do leta narede mnogo milijonov j v salonu je med obuvalom tudi nekaj krevs ki imajo probkove podplate in Kravs, klobučar v Maricnbadu je razstavil nekoliko klobukov , kterih stula je podložena z lično obdelano probkovo skorjo. Ti klobuki so silo nizke cene, zato se pa tudi jako grdega dela ; morebiti pripravni za lovce in tiste ljudi, ki se po potrebi aH nepotrebi ob deževnem vremenu okolo klatijo; drugače pa so za človeško glavo kaj nezdravo pokrivalo. Ker probka silo dolgo nc sprhni in strohni in ker sc skoraj nikakor ne zmoči jo bojo prihodnje gotovo rabili še za mnogo drugih reči. Tržaška kupčija se precej peča s tim blagom. Preteklo leto ga je došlo skoraj 70O centov, naj več iz Sicilije in Neapolitanskega; sploh pa je potreba tega blaga po taistih krajih, ki se iz našega mesta ž njim zakladajo, silno neredna. Tako so ga leta 18(59 vpeljali le 129 centov, dve leti poprej pa 280G centov. — V zbirki kupčijske zbornice je tudi nekaj tako zvane „španske črnine"; ta zlo Ravno tako hrvatski „Obzor" razlaga kako je to došlo, da je srbska vlada nekoliko Časa Magjarom prijazna kazala se, a se zdaj zopet povraća na Z kolotečino narodne politike." Zdaj se jejBrbija prepričala, da od prejšnje politike nema drugega nego ljute obtožbe od strani v Ogerski živečega naroda, izoliranje med slovanskimi ljudstvi in očitanje od lastnega naroda, zakaj prijateljuje z vladami, ki zatirajo njegove soplemenike. Posebno po nemških zmagah se zdi „Obzoru" prejšnja politika Srbije nevarna, ker se Magjari postavljajo kot pionirji v bodočem boji med dvema velikanoma, med slovanskim in med germanskim svetom. Srbiji bi bil prvi udarec namenjen, torej ne more sumnjati, ua ktero stran se jej je obračati. K vsemu temu se še doda, da Avstrija ni za pomoč niti za odmoč dokler se protislovanskcga sistema, ki slabi njene najbolje dežele in narode ne znebi. To videč je Srbija že ob Času hrvatskih volitev v „Jedinstvu" preobrat svoje politike začela in zdaj okronala s potovanjem kucza v Livadijo. — Domače in slovanske novosti. — Tržaški it al ij en i sini i menda zopet zarotujejo razširjenje Italje do naših Alp. Bere se namreč po časopisih, da je Menotti Garibaldi prišel k njim v Trat. — Zarad učnega jezika v srednjih šolah na Kranjskem se ukaz ministerstva za nauk in bogočastje od 8. oktobra 1. 1. za tekoče Šolsko leto, po „ Novicah" v bistvenih delih glasi tako-le: V realni gimnaziji v K ran j i je v 1. in 2-razredu učni jezik slovenski; jezik nemški naj se vsak teden uči po 4 ure; v 2. razredu pa naj se nemškega jezika uči toliko, da bo mogoče v 3. razredu že prihodnje leto 187-/;» kak predmet (nauk) učiti z nemškim jezikom. Pri naukih, ki se v 1. in 2. razredu učijo slovenski, je povod dodajati nem-žka terminologija. V realni in viši gimnaziji v Novem mestu ima letos učni jezik v 1. razredu večidel slovenski biti; učitelji naj pa za to skrbijo, da Kočevarjem, ki slovenski ne uraejo, to razjasnijo po uemški, kar so slovenski razlagali; tudi izpiti (izpraševanja) naj bodo pri Kočevarjib nemški. V viših razredih ostane še letos učni jezik kakor je bil. Deželnemu šolskemu svetu pa se daje nalog, naj energično dela na to, da so v Koče v j i prihodnje leto začneta dva razreda spodnje gimnazije, novomeška gimnazija pa se prestroji v gimnazijo za slovensko mladino. Ljubljanske gimnazije 1, in 2. razred naj se razdelita v dva paralelna razdelka tako, da v enem jc učni jezik slovenski, v drngem nemški; v slovenski pa-ralelki naj se nemški jezik, v nemški pa slovenski jezik uči po 4 ure na teden in strogo naj se gleda na to . da se učenci v 2. razredu tam nemškega, tli pa slovenskoga nančijo toliko , da so jim v 3. razreda more eden ali pa tudi več predmetov razlagati .slovenski in nemški. Povsod se mora skrbeti za terminologijo slovensko ali nemško. V realki ljubljanski veljajo zarad učnega jezika v 1. in 2. razredu iste določbe. Italijanski jezik kot obligaten jezik naj se prične še le v 3. razredu ; francoski jezik je v viših razredih prostovoljen nauk. Minister pritrjuje mnenju dež. šolskega sveta, da v vsacem spodnjem razredu srednjih šol isti učitelj uči slovenski in nemški jezik, v gimnaziji pa tudi latinski, zato naj deželni šolski svet si za to pripravnih učiteljev izbere. Verski nauk uaj se zdaj , ako je mogoče, v viših razredih v mater i nem jeziku razlaga; tudi sesmejo že zdaj v viših razrednih predmeti iz klasičnih jezikov prestavljati v nemški ali slovenski jezik po zmožnosti učencev. V vseh viših razredih jc že letos slovenska terminologija dodajati. Deželnemu šolskemu svetu se nalaga resna skrb, da se napravijo šolske knjige, pa tudi druge v šolsko slovstvo spadajoče knjige v slovenskem jeziku ; o tem naj šolski svet ministerstvu uazuani potrebne predloge. Ministerstvo pa ne more misliti, da bi razpis premij peljal do zaželenega cilja, ker izkušnje učijo, da po tej poti večkrat slabemu blagu doleti premija, ako ni boljih konkurentov. Zato ministerstvo misli, da izbirati za taka dela strokovnjake, ki so tudi slovenskega jezika dobro zmožni, utegne prava pot biti, da se dobijo dobre šolske knjige. Ravnateljem srednjih šol nalaga ministerstvo dolžnost, da vestno izvršijo te ukaze, temveč, ker skušnje letošnjega šolskega leta bodo podlaga prihodnjim uravnavam. Nadzornik srednjih Šol pa naj čuje nad tem, da ravnatelji in učitelji na tanko storijo svojo dolžnost. — Vse večje rnske novine, kterc nam v roko pridejo citirajo članek rSlovenskega Naroda" v st. 118. kot znameje kako se je na zapadnom jugo-dlovanstvu vzbudila misel slovanske vzajemnosti. \ — Srbskemu časnikarju in poslancu Sve-tozaru Mi leti ću, kteri je bil zarad nekega članka v njegovi Zastavi leto in dan v Vacu zaprt in je pred nekoliko dnevi kazen dostal, prihajajo od vseh strani srbstva in Slovanstva pozdravilni navdušeni telegrami. Samo zadnja nam došla Zastava jih prinaša 31. — Srbska „Zastava" piše: „Mi smo rekli, da Avstrija ni bila nikdar nemška država, a zdaj re- čemo, da Avstrija more obstati samo kot slovanska država; ako neče, čitalo se bo njeno ime med propadlimi drža vrni." Tako so Srbi sodili, Se predno je bil pad Hohcnvvarta jim znan. Dopisi. J JE 26. okt. [Izv. dop.) Na kratko hočem povedati kako lepo in prosto cvete pri nas na Kranjskem nemčurstvo; povsod kamor ze ozreš, vidi se samo nemške napise in druge reči, ktere bi mogle popolnoma slovenske biti; to je samo v veselje pruskim pikelhaubarjem. Da vsak nemčurima vse pravice, Slovenec pa nikakoršne, naj omenim: Ako nemčnr vso noč v krčmi sedi, in svoj „Vater-land" upije, ko hribovski črednik, mu nihče ne veli „ven!" ako pa Slovenec se le oglasi, že se sliši glas: „marš heraus! trottel slovcnischer, ist schon zehn ubr." Naša žandarmerija; mislim da jc vse zakonike poizgubila, ker nemškutarji imajo pravico do ene ure popolnoči po krčmah upiti in ljudstvo buditi; tega nisem še v nobenem zakoniku čital, da jo dovoljeno. Da pa bi se dogodila ena silna potreba za žandarje, tedaj bi moral res vseh 13 krčem poprej preiskati, nego kasarno. Tako in enako se skrbi za našo slovensko ljudstvo. — Kaj pa si. županstvo in njen tajnik, ni jima znana nravstvena policijska postava, §. 28, št. 7, ker takih stvari dj kaznuje. Slavna c. k. okrajna gosposka pa, kar je za blagor nemčurstva vse radovoljno potrpi. In kje je nemčur Auersperg, on, strogi mož postave? Jc-li se ima postava vršiti samo proti ubogim jaujškim kmetom? Iz 11 »I oz. 30. okt. [Izv. dop.] Umetno imen* t v o). Otožno a za blagost narodovo živo kolcajoče srce iskrenega rodoljuba poČina se la-goma hladiti in tolažiti čute, ka vendar po trdih naporih in tisočletnem mraku prizore/a svitaua zarja Slovencu; naš mili uckda prekrasen in veličanstven, pozneje od mračnjakov, lenjakov in ne-vednežev pokvarjen in zanemarjen, a tekočega veka vspet po globokem učenji iu zgodovinskem nioz-ganji marljivih jezikobrodcev iz starinskih ostalin in nabire med narodom ua videlo spravljen jezik prerodil se je nalik ptiču samoletu ter dostojno opravljen vrača se po malem na častno pozorišče v svojo lastnino, ktero je došle skoro se vsema oklepal in še sedaj jo na široko zaseda naduti od starodavna tlačitelj in moritelj v treh raznih osebinab, namreč v nemški, laški in magjarski, cenjena španska črnina se nareja iz probkovo skorje, ki se v zaprtih loncih upepeli. Lesa je veliko in mnogovrstnega razstavljenega. Temu se ni čuditi, ker je Trst nekterim avstrijskim deželam ali edino ali pa vsaj poglavitno tržišče za les. Ko bi vse cesarstvo glede na kupčijo z lesom razdelili v tri velike predele, bi rekli, da jeden po večjem pošilja les v Trst. Obsega pa ta predel Hrvatsko in Slavonsko, Vojaško krajino, Primorsko, Kranjsko, južno Štajersko, spodnje in po nekoliko tudi zgornje Koroško. Za naprej bi v Trst prišlo tudi dosti tirolskega lesa in ves iz zgornjega Koroškega, ko bi naredili Ru dolfovo železnico črez Predel. Navadni les za razne stavbe, za tesanje ladij in za brezštevilne obrtnijske izdelke je razstavljen na dveh krajih namreč v zbirki kupčijske zbornice in v gozdnarskem oddelku (sezione forestale). Na tem kraji so izgledki po večjem navadne velikosti to je take dolgosti, širokosti in debelosti kakor se nahaja v tukajšui kupčiji. Zbirka kupčijske zbor niče obsega le malo većih izgledkov, posebno ve liko pa malih, med kterimi je tudi dosti tujega — neevropskega lesa za stavbe, obrtnijske izdelke in za barvanje. Mnogovrstni hrasti se vidijo na obeh krajih le s tem razločkom, da gozdnaraki oddelek kaže samo domač (avstrijski) les. Zastopane so vse j u gosi o van ske dežele. Na prostem ležita dva ve lika hloda hrasta nituika Opicrcus pedunculata), kterim se na njuni rasti precej pozna da sta prišla sem iz trojedue kraljevine. Poleg nju jc velik čok hrasta jelovca (g. sessilifl.), kterega tržaška kupčija ne loči od nitnika, kajti njej sta oba le hrvatska roba. Obe vrsti rasete tudi v slovenskih pokrajinah; povečjem se pa nahaja jedernat dob jelovec; in celo nitnikjo v primeriš hrvatskim dosti trdnejšega stremena, ker se njegova domačija nikakor ne da primerjati s hrvatsko mastno zemljo. Posebno lep jc tudi hrast iz montovanskega gozda v Istri. Ta mehko-stremenasti les (q. pu-beseens) jc za stavbe zlasti za tesanje ladij še dosti boljši od hrasta jelovca, da on je trdejši in trdnejši kakor kterikoli avstrijski hrast. Ta je, s črnim borovcem pomešan, narejal gozde, ki so pokrivali sedaj kamniti kras, predno ga niso pokon čalni Rimljan jc iu sebični Beničani skorej popol noma osknbli. Tu sem uvrstimo lepo čolo „afri-kanskega doba", ki se tudi „afrikanski tek" imenuje (Oldtieldia africana); ni čuda, da za ne ktera dela pri tesanji ladij ni boljšega lesa, ker primerno mala čola je težka, kakor da bi bila iz železa. Ravno tako sta v zbirki kupčijske zbornice dva izgledka jugovzhodno-azijskega teka, kterega les ravno tako rabijo za ladije kakor pri nas hra stovega. — Poleg spredaj omenjenega hrasta i montovanskega gozda ležite dve h rastni brestovi drevesi; silo dolgi in ne ravno ravni ste skoraj povsodi enako debeli; brestov les rabijo zlasti pri izdelovanji vojskinih ladij. Na obeh krajih je tudi mnogo mehkega lesa razstavljenega; v posebno mnogih izgledkih se vidi smreka in jelka, mecesen in bukva. — V gozduarskem oddelku sta domorodna Slovenca — dediča K ali stro v a razstavila poleg štirivogla-tih lat, posebno lepo desko; poldrugi palec debela in dosti lepo odrezana jc ta doska še nekaj čez 3 čevlje široka; njena sestra, pred ko ne od taistega hloda, stoji v oddelku kupčijske zbornice. Lepi les je rastel na Južnem Štajerskem blizo Selnice, kjer so rečeni bogati domačini kupili mnogo gozda od grofa Blooma. Z gostim in ena-količnim lesom brez grč in izrastkov sc v razstavi samo dva druga razložnika meriti moreta, namreč Lautman in J ab lonac. Oba sta razstavila mnogo raznorezanega lesa, desk in stirivoglatih lat. Težko je določiti, kteri zbirki bi prednost dali. Jablončev les iz Slavonskega doma je vsaj tako gost in enakoličen kakor Lautmanov iz Koroškega. Samo ikoda, da Lautmanov ni tako lepo rezan kakor oni In g. Matija ve, koliko vrednost ima to pri kupčiji. Za rabo pa je po večem Lautmanov trdnejši od slavonskega, ki se pa po razstavljenih izgledkih soditi, da dosti lepše obdelati. Gosto stremenast kakor je, so r njem ne nahaja najmanjša reža, no vidi se nobena grča in le sem ter tje kaka mali izrastek. Obe hiii ste še posebne kakor klop se je zagrizel v kožo in meso matere Slovenije braneči se odtrgati od okusne in močne hrane , toda da ji ne popije vsega soka in je ne zroči /murni sušici, treba ga je silama izdreti ter zavrnoti v svoje črede okol. Nikar šc si ne obc-tftjmo zlatih gradov videči včasih kak slovenski spis tega ali onega ureda, vendar ugaja nam konci nekoliko t;i prikazen, ka že dobivamo na vloge naški spisane navadno slovenska rešila. Prečastno kn. vi. redništvo labodsko rešuje v lepem in pravilnom slogu razve drugega iste crkvene račune: kako ravnajo druga vladiška redništva in stol-ništvn na Slovenskem, molčijo poročevalci v „S1. Narod" ; preslavno c. k. namestništvo za Štirsko vojvodino brzo in točno odgovarja v slovenščini. Toliko že smo itak si priborili, ka v kak«m težej-šem nrednem poslovanji, kder je treba odpisov in rešil od redništva ali namestništva, ka se ves spis spravi čisto in samo v našem jeziku. Znajte, ka ptsino lehko in brez zmot dospeje na kanjeno mesto, postavimo naslovljeno na preslavno namestništvo h samim slovenskim napisom brez nemškega pristavka v oklepu. Ne delajmo vendar več teh nepotrebščin na slovenski zemlji za mestnosti v njenem okolji, ker tak posel streže nemškutarstvu ter je žirovno goji; poštarji so primorani pošiljbe odpravljati na dotična določja brez nemškega do-stavka, kar jim poštni slovar od 1868 leta lehkoti. Okrajna sodništva, glavarstva, daštva se tudi po-malcm prilairodcvajo slovenskim rešilom : ormoški s o d c c šc jc iznimka, ako se naskorem ne popravi, pomagali mu bodemo pot nadelavati med svojec, vsaj smo ravnokar čteli, ka so nemški gimnazijski nauČitelji počeli se vsled više naredbe pomikavati na rob Slovenskega proti svojemu ro dišču, kar kaže na skoruo razvedrilo naših Se kal ni h narodnih razmer. Naščina oživlja v raznih strokah, zato ji je tre' a umetnega in znanstvenega imenstva zbog enakosti, doslednosti in za ležejšega opravila voljo za posamnikc, ktero bi naj brže bolje priredili strokovnjaki za razne predmete, potle bi se skupno pretreslo in končno uredilo. Po dovršenem rtcm poslu bode gurača rabiti slovenščino v učilnicah in uredili. Tako imenstvo pre-gledauo v shodu po sposohnjakih naj bi se natis nolo v posebni knjižici a potem točno se porabilo za slovensko-ncmški bližajoči se pre dovršenju slovar. Pri tem delu pa je pazljivo gledati na slovanske terminologije drugih narečij, kder že znanstveno uazivje krepko živi, najprvlje na hrvaško-srbsko, potem na češko, rusko, poljsko. Tem potem se jako pospeši bližanje k jedinstvu in vzajemnosti. Na to se oziraje opominamo veleučene gospode na Kranjskem že sestavljajoče za gimna zijske in realske predmete imenstvo, bratinski iu resno, naj se čuvajo enostranstva. Umetno nazivje za /upniško uredovanjo že je zgotovljeno in se natisne meseca listopada, da po takem pravi narodni in napredni duhovniki lehko počnejo bodoče leto čisto slovenski uredovati, — Kdor ni z nami razteplje. 11. B. I / /u^reba. 20. okt. flzv. dop.] Enoje, kar Magjare noč in dan kolje in peče, in to je, da jc njih tako malo , Slovanov pa tako strašno veliko! — Nas Slovane pa spet to hudirja, da se je magjarski element kakor skala v naš dlan za-skalil. Ta skala sicer naše pesti ne slabi , vendar nas pa pri vsakem podvzetji kolikor toliko zaskli, in to gotovo ni ugodno čustvo. Mi Slovani mogli bi se na dvojni način te skale osvoboditi: ali jo izderemo in enostalno na smetišče zgodovine vržemo, ali jo pa pustimo, da se v našem mesu ognoji in zgnjijc. Magjarska skala v dlanu slovanske pesti je za celo slovansko telo samo malenkostna stvar, ki nas le malo ženira , nasprotno smo pa mi za za Magjarc noč in dan preteča smrtna nevarnost. Magjari dobro vedo , da bo prišel enkrat dan, ko bo zgodovina črez njih na dnevni red prestopila, oni dobro vedo, — in to tudi v svojem „szosatu" pojejo — do so sirote na tem svetu ne imajoči nikjer ne brata ne bratranca, oni dobro vedo, da bodo morali prej ko slej kot narod umreti, ter da bode zadujega Magjara Slovau pokopal! Buckle pravi : kdor je lastnik gora, je tudi lastnik dolov. Vse gore okolo magvarorszaga: Tatri in Alpe so slovanska last in slovansko bode prej ko slej tudi ravno Potisje in Podunavje. Narodje so se zmerom od gor v doline, od Bevera na jug, od vzhoda na zapad selili. To je po zgodovini potrjen prirođen zakon. Če tedaj mi Slovani tudi na to stran pritiskamo , iz polnujcmo samo nepreroenljiv prirođen zakon. Da so ravno Magjari oni , na ktere v prvej liniji tiščimo, to nas je prokleto malo mar. Pojmljivo, in celo naravno je tedaj če so Magjari tako strašno tenkočutni za vsako gibanje Slovanstva naj sc žo javi nad njihovimi glavami na severu, ali pod nji ho vi mi nogami na jngu. — V naj novejšem Času sta zlasti dva dogodka v slovanskem svetu Ma gjarom spanje kalila: napotena nagodba s Česi in pjtovnnjc mladega srbskega kneza v Krim na obiskanjc in klanjanje ruskemu cesarju. Nagodbo s Česi je Beust-Andrašijeva zveza na kolenu prelomila. Od te strani so si Magjari skoz ustavo-verni „giro" prodolžili menjico podpisano na svoje narodno in državno življenje. Drugače stoje stvari na jugu. Na hrvatsko vprašanje, ki je dosta trnjevo za Magjare, se danas niti ogledali ne bodemo, ampak vzeli bodemo samo samo srbsko vprašanje v misel. Knjcz Milan, ki so ga Magjari že celo v svojih pletilih zapletenega menili, šel je ruskemu cesarju v pohode. Politična peza leži v besedi ruski"! Knez Milan si ni dal v Pešti popoten list v Krim videvati, in to jc, kar Magjarom tako pod nohti gori. Magjari ne bi bili celo nič rekli, če bi bil knez Milan šel v Ucrolin, kajti tam bi mu bili že kakšno past nastavili, v ktero bi sc bil ujel. Na dvoru ruskega cesarja je se ve da to nemogoče. Bus je za Magjare to , kar jc za otroke na večer pred sv. Miklavžem „špicparkclj". V strahu, kajib ne bi v svoj koš pobasal, kleče iu mole pred njim, dasiravuo vedo, ka je to sramotno, in še le tačas se spet ojunačijo, kadar je že iz veže ven. Mi pa Hrvati in Srbjc ta- in onkraj Save in Drine veselimo se potovanja srbskega kneza v Krim, še bolj se pa veselimo straha, ki zavoljo tega Mujo iu Pišto lomi. O Rakoviškej ustaji ni nič posebnega novega. Prelita krv se se kadi, in vendar spada ta ustaja že med dognane zgodovinske čine. Naši potomci bodo več o njej vedeli, nego mi sovremeniki vemo. Kar je denes nam že skrito, to bo še le našemu zarodu očito. Obsadno starije z naglo sodbo se je pred nekimi dni tudi za obseg slunjskega regimenta proglasilo , kar ravno ni prepovoljno znamenje. Politični razgled. Ministerska kriza še v tem obziru ni končana, ker nihče ne ve, kaj bode namestu izpo-drineucga Hohcnvvarta prišlo. Nemški ustavoverci žc sprevidajo, da se oni sami nikakor ne bodo usedli k novi mizi. Višji krogi vendar niso še tako ob vso pamet prišli, da bi naravnost zopet ustavoverno-nemški ničevosti in onemoglosti gospodarstvo izročili. Tcmuč imenujejo se generali Mertcns, Gablcnz in Koller. Novine vedo povedati, da se ne misli sicer delati sprave po Hohcnvvartu, da pa sc misel poravnanja hoče obdržati. Čudno jc, da jc organ katoliških nemških zatiralcev vsega kar je slovansko, Rauschcrjcv „Volksfrcund", dobre volje iu dobrega upanja postal. To ni nikakor dobro znamenje. Veseliti nas mora, da se Poljaki v očigled novega položja pošteno izjavljajo. „Gazeta Narodova" ustavovereem in onim Nemcem, ki hočejo samo Poljakom nekaj vreči da jih od nas drugih odstranijo, odgovarja da se zastonj trudijo, in žuga, da Poljaki zdaj ne pridejo v državni zbor. hvale vredni, da sto razstavile izbrano blago, ka-koršno sc dobi v navadni kupčiji. Vsi drngi raz-6tavljalci sc nikakor ne morejo meriti z naštetimi. Vsakakor pa tu omeniti moram lepo jelko, ki leži poleg brestovih debel; lih kakor sveča se njena debelost navzgor le polagoma zmanjšuje j pred ko nc je namenjena za visok jadernik. Prišla je iz (J oriš k c ga in sicer iz Trnovega. Čudil in večkrat tudi smijal sem se, da so razni razstavljalci lesa, skoraj vsi tukajsni trgovci svojim razstavkom pristavljali besedi: npropria produzione" — lastni izdelek! Zaboga to vendar ni lastni izdelek, če je n. pr. T. knpil neki za Skofjo Loko na gorenjskem Kranjskem nekoliko bukovja, med kterim se je dobilo steblo, ki je na štiri vogle lepo obtesano na obeh koncih enako debelo. Ta razstavljena bukva meri 56 čevlja je brez madeža in grče. Iu nahajajo se med razstavljalci z rečenim pristavkom, ki les na debelo — cele gozde pokupijo in potem na tujik žagah zrezati dajo. Nekoliko bolj opravičen, če prav nepotreben je priatavek pri onih, ki ali imajo lastne gozde — na lastnih posestvih, ali vsaj po leg kupljenih gozdov napravijo lastne žage, "na kterih les za kupčijo pripravljajo. Pa še celo takim m ni treba dosti hvalisati s „propria produzione", če ne znajo lesa tako lepo razrezati, kakor Jabloaac na Slavonskem in Nasbaum v Aj dovš čini. Tuji ogledovalec rasstavljcne jelovino se bo čudil, da sc pri nas ta les loči v kranjski in šta-jersko-koroški. Ali ne Ferko, to ste prečudui botanični imeni, po kterih so celo tisti ravnajo, ki se preradi pred svetom tako ponašajo, kakor da bi bili oni pisali ta prostovoljna pisma o Tržaški razstavi! Pa morajo se po njih ravnati, kajti oni ravno tako malo poznajo bistveni — znanstveni razloček med rečenimi jelovinnmi kot Tržaški trgovci sploh. Naša kupčija nc razločuje jelke (abics peetinata) od smreke (ab. cxcclsn), ampak pomaši vse v skupno vrsto, ki jo jc po laški krstila z imenom abčtc (od abies), če prav smreke zlasti v deske in štirivoglate lato rezane, dosti bolj ceni in jc tudi dražje plačuje kakor jelko. Jelovino kupujejo naši trgovci pod imenom „kranjski les" (abete di Cragno ali di Carnia), boljši smrekovino pa pod imenom ^štajerski iu zlasti koroški" les (a. di Ca-rintia e di Stiria), če prav ta večkrat že videl ni koroške zemlje ampak je le rasel kje na bolj ugodnem kraji gorenjskega hribovja. Ti dve vrsti sc po večjem nahajata po gozdih slovenskih krajev, ti do sedaj tržaški knpčiji pošiljajo največ jelovino v (splošnem pomenu). Precej je že sedaj, dohaja iz t roje dne kraljevine injc bo po iz vrstnih Jablončevih izgledkih soditi, v prihodnje še več došlo, ko bodo razne ceste-železnice izdelane Poleg velikih in majhenih hlodov iu čokov, desk in lat je na obeh krajih razstavljenih posebno veliko dog za sode. Povcčjem so bile hrastove ki jc skoraj izključljivo dovažajo iz t roj od ne kraljevino; le semtertje so bile videti tudi bukove. Jako važno surovo blago (med izdelke ga smemo ravno tako malo šteti kakor deske), kterega na milijone prodajo naši trgovci. Lepo klane doge kažejo po stremenih kolike veliko vrednosti je hrast trojedne kraljovine za tako rabo. Vendar bi bilo napačno, če bi kdo po razstavljenih izgledkih hotel soditi o tržaški kupčiji z lesom. Ne samo da mnogo hiš ni nič razstavilo, ker niso imele nič posebnega, izbranega lesa, ki se bi med drugimi razložniki posebno odlikoval, ampak Še mnogo razstavljalccm se je moralo dosti lesa povrniti, ker bi drugače bilo prostora primanjkovalo. Kako velikansk je promet z lesom, naj tn pojasnijo le uektera števila. Leta 1870 seje prodalo samo debelega lesa za tesanje ladij črez 330.000 kubičnih čevljev in vendar skoraj trikrat manj kakor 1. 1866 (s 920.000 kub. čevlj.), od kterega leta kupčija s tem lesom silo pojema. Tudi z lesom drugih vrst se je enako godilo. Tako so n. pr. bukovih dog leta 1866 izvozili črez 6,180.000, leta 1870 pa skoraj trikrat manj (2,174.000) in število izvoženih hrastovih dog se je od skoraj 50 milijonov 1. 1866) zmanjšalo na 217, roilij. (1. 1870). Tema se ni čuditi, kajti po raznih krajih zlasti pa na Francoskem, ki poknpi nad */, naših dog, se jih ni le dosti manj potrebovalo , ampak tpodri-vajo nas šc drugi — inostranski trgovci, »lasti ruski, turški in celd oni iz zodinjenih držav se* verne Amerike. V ogrskem državnem zboru je stavil poslanec Helfy sledečo interpelacijo. (Hcde na to, da Ogrska bolj še ko vsaka druga dežela prijateljstva sosednih dežel potrebuje ; glede na to, da nam je to prijateljstvo le tedaj gotovo, če se ogrska ne vtika v tuje zadeve in tako tujcem se v ogrske reči vtikati ne daja pravice; glede na velik srd, ki sedaj na Češkem zoper Ogrsko vlada, vprašam predsednika ministerstva: 1) Jc-Ii res. da je grof Andrassy porabil svoj vpliv v to, da bi se češkemu dež. zboru tirjatve ne dovolile? 2) Čc je to res, kako opravičuje gosp. predsednik ministcrvtva to samo- oblastno, interesom in postavam naroda nasprotujoče postopanje? — Neverno, kaj bo Andrassv odgovoril, pa ta interpelacija vendar kaže, da se Magjari Slovanov boje. Prvosednik francoske republike Thiers je pri sprejemu generalnega sveta v departementu de 1' Oise rekel: ..Jaz se ne držim nobene stranke, Francos sem. poklican deželi pomagati, da pride iz grozovitne krize. Nisem stvarilec republike, pa prevzel sem jo v varstvo. Poštenjak sem. Meni izročeno blago se v mojih rokah uc bo pogubilo. Treba republiki, da se boljše nosi, ko monarhija in da dokaže, da z redom in spoštovanjem vseh more obstati. Slavo Francije z orožjem nazaj dobiti nismo mogli. Z delom, redom, trudom in žrtvami vseh moramo jo osvoboditi." St. 1(J7. Razplsitiije Nliižhe. Za novo ustrojeno enorazredno ljudsko šolo pri Sv. Jurji na Taboru, v šolskem okraji Vransko, je služba učitelja z letno plačo 400 gld. iu prostim stanovanjem takoj za oddati. Prosilci imajo svoja prosila z dotienimi prilogami in izkazabun popolnega znanja slovenskega jezika najdalje do 20. novembra t. 1. okrajnemu šolskemu svetu izročiti. Okrajni Mol«kl »Tet Vransko. 17. oktobra 1*71. (54—3) Predsednik: J^clioiivvettoi'. St. 253. Služba učitelja« Za enorazredno ljudsko šolo v IpoIii je služba učitelja z letno plačo 500 gld. iu prostim stanovanjem za oddati. Prosilci imajo svoja prosila z izkazali, da so zmožni za podučevaujc in da nemški in slovenski jezik popolnoma znajo, najdalje do 20. novembra 1871 krajnemu šolskemu svetu v Dolu izročiti. Okrajni šolski svet La- ko, 17. oktobra 1871. (53—3) Predsednik: Schbnvvetter. Dr. Alfons Jflosche« dosehmal odvetnik v Slovenjem Gradcu, ima svojo pisarnico T Ljubljani. (M—% Motenje z oh* naj bode reumatično naturo ali naj izvira i/, otlih zob, so gotovo utolaži ako so upotrcbljujti A im-IherlnoiH voda za UHta od dr. .#. tV. f*»l»ji«i. c. k. dvornega zobnega zdravnika na Du-naji, mesto, Bognergatise, št. 'J. Bled tem ko dosti hvaljenih pomočkov dostikrat nič no pomaga, ali ho potrebovati n« da. ali pa zavoljo nespretnosti v rab-Ijenji druge bolečine in vnetja napravi, druge zopet, kakor opiati, lahko onesvestijo — odpravi anathe-rlaova voda bolest lehko, hitro in gotovo, ker razdraženi živec potolaži, njegovo občutljivost v.inanjša, iu harmonijo med vnanjimi iu notranjimi organi zopet naredi. #V flašah po 1 gld. 40 kr. M*hMšb« sta stoUe. Ta plomba obstoji iz onega prahu in iz tekočine, ki so potrebujeta za napolnenje otlih zob, da so zopet taki ko prej in se ne drobe še dalje, ter da ne ostajajo v njih ostanki jedil, sline in druge tekočine, ki razjedo zob in tako bolezen narede. Cena enega etui-a je 2 gld. 10 kr. te povsod tudi v Nemškem, v Kvajci, na Turškem, v Ameriki, ilolandiji, Belgiji, Italiji, na Huskein, v zapadni Indii znanih in hvaljenih artiklov so v pravi in frisni kvaliteti v M ariboru v Bankalarjevi lekarniei, pri g. A. W. Kiiniga, lek. Marija pomočnica, pri g. F. Kolletnigu in v Tauchmann-ovi bukvamici; vColji priCrisporju in v Baumbachovi lekarni; v nemškem Lands-bergu pri A. L. Miillerju, lekarju; v Gleichon-bergu pri F. pl. Feldbachu, lek.; v Konjicah pri^ C. Fischcrju, lek.; Leibnitz. lek. vdovo' Kretztg Ljutomeru lek. F. Pessiak; Mu rek Jek. L. pl.' Steinberg; v Ptuju lek. E. Hcithammcr; Radgoni lek. F. Schulz in J. weitzinger; v Brozcah i.Scbni-dersehitseh; Rogatec lek. Krisper; v Kislivodi v lekarni; Stainz V. Thnonschek. lek.; Hl.Bistrci J. Dienea, lek.; Slov. (iradcu J. Kaligarič; Podčetrtek Vasulik lek. Varaždinu A. llalter, lek. _ ! •• (24—3) Kovane uradno preiskavane tlcritmtlm9 fffffr četirioglate oblike: Nositeljna moć: 1 2 3 f> 10 15 cent. Cena. gld.: " IS 21 Jffi 55 45 55. Nositeljna moč: 20 25 80 40 50 cent._ Cena, gld.T ~ ~70~80 90 10O 110. ft niti n *• r*ifp*rt Nositeljna moč: 1 2 4 10 20 Cena, glđ. t 30 fnt. 6 40 i i 60 7..M) 60 12 TO 15 18. SO fnt. Nositeljna Poč Cena. gid.: 20 22 25 27.50 30. i nfjr in iV t •#'»•« z železnim obročjem in utegi (geviliti : Nositeljna moč: 15 20 25 30 40 50 cent Cena, gld.! 150 170 2O0 230 300 350. .ffomtn«' mfft'r Nositeljna mož: 50 fiO 70 80 100 cent Cena, gld.l 350 400 4f>0 500 500. Nositeljna moč: 120 150 800 300 cent. Cena, gld.: (JOO «J50 75U «00. sL. Riifiruiii.v 4 osii|».. fabrikanti vag in utegov MPatJv t?#€» * a i* ti 0*v vage i ta uteffi. Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštno poduzetje ustreže precej: (li—24) Dunaj, mesto, Singerstrasse Nr. 10. HMNa*' ■ »j- SMNSSMaMBSjSjff' S S !* ii ii % II H S s ■ I SI 5 E ii fli 2 o i •— -{ AHeinip Mederlap liir Oesimeicii iieuester ErMunp. ti bitne baber bem V. uc 9tao)ti*t, bafl bi« Bcfl*tf.9afla nur in i SBartiiing. t>icburtpmitp in yan-tf t nttradjtc futt-Fompadour, ivrl*e IR lilijt fler ,-toit bur* ibr«^ L-1 tref 11 id>tc 11 a.: • genufne tinertrmitna; gefunbcn bat, ttitbieit tintgtr jcit von iue(> Hm S$ltnttn atfali*t, X- geeprttn jSubiifum afJein e*te Ctiainat« ttr gtferttgten Witttr. St r*t ja ba»i<(« V*t* titnt jmfmft' (tn entternu a *att «tfi*:# *u«|*ia n, VUt-effer, eommet|pro([«i( 8eb.vflti(, ilbirfriupt |ur ffonfrrtiiruue, ecrJOBncrtina nnb Ocrittu «un« bt* Zcintf. I Zicaci n l.iO. BMBJP* if» ma«Ii4 fa)abbare* ^anfmittcl, meruronft«nl ))elir(n lann. vin iVUccn mit Umeifung, gcnilgtnb lilr (inc gan)( VRibtU garnitur, $tci« 60 fr. SMSaP"* *"b»r - Vu«ruqrl, cfit,ui#gf ;ri(ttu I^S^BT ttl qjn:tft, um ulie blinbgtipcrtentn \Dieti3a«(m(gcnit(iabe bl.uil unb ntn ju m j rt) n, i:ufni!'fbi\\0> fiir <4Jclb- unb fšilbtrarbcitet. 1 fet;iđ 5 fr. AlUgL1' Ta* Prr(Vlbrrioifl;t>iil«rr 'elfln 1 ebr b ■ ij au( c vt '<*" *'* SMeiifit, bicfc* oirfitbtrt bantrnb \tttt iHtt.U in tint« Otn 'Di nute:i «ib ift lur i I1 tvi-iattit e '^c- n-H-a-c, tccloje bit ftatbe .i d t«.t babe, bt> 'ii'fi' tu (mvf«b:cn. <&cgeuitanbe au* !• f»ng rrnntn tu Citbrc »trroaubtlt w.ibeu i t».ifn 7i Tr. Čin ffeflttlator alltr H hren ift bie Ttgutitte '0:mrnnfr mit Stcm-pav, '«r Oebermann btftfn« gu emt|fblcn. ra man nn* tttftr gercift iicbmii Ubr afle mreb«. nljftt« tittm ria)ten fann. 1 «šiliđ lein S6 :t. gnr^ra^ Jlmeiitani(o) iMtcntirtr ii&>tt •triirtien (iiber gegen iebtn Sinhu*. i S.tiiđ (line - crtf so, ao, .o it. i etlid grafit Gerte 70, 80 tr. bi« t ti. i etiid nvcče tnlt t «cblilfletn t H, i ettttf fOr »ieiletafcitn »S, 4 bt« ii tr. ^gtKOC"- ""'gnei^ft r?ocfflt«iii«Withf», nut X'. Uđ):i! tjeTmrngt, um bo« reber biltbar o< inatben. ba§ iu* tem Idngflcn u'tbrau* ber hi <3intn grof m >Jcrt6>iI gih-atttn rte iiriiru 'SHdfrbinMtiitifie; man erfvatt vj» l.ifii.te rvtven ui b in gegett ta« Crtittn btr €pf«c genebert. I t£ ttit in vcij g lafjt 10 te, 1 tt',,t in ,"ein IS fr., 1 ^mcf mit i\ tttbJiicr uub 9(tf|tr Jo fr.. 1 >?at*fil> ftilhung, fi.r trn tj. nae .tiiigatb. 0 tr. 1 6tiiVtitiq)tr Cotritbiang. ^fnnbi .iTrt .'i fr. ■JMJafl^ .''auberiinlr. ju gti-rautbtn HrVjT fnr ^riti u b ^vđ' . liin Orttf, 3 • itbtebtn mil bttfer Tintr, bftibl fclbft Aem *it|fien fluge cin ^tbeimnin ; n. r Ter em.it «11111 ibn It tu, ber bit ■ uciiung ju bat 1 .(latdAeu folrbtr 7 inte 2i> tf. SJtorflP* Vrniti'* ftib t le ^fenfrh ilijr r. tkW*W tvelrbr tU i^oft brt |*le*tem J'Jet> ttr »or btm '."eiibimitjfsi ftSilDen. ilaar 4 't. ■Jg^r> Sleiirfte* .Nouvulofr, gaiaiitivi, ikj^anr SRitlel jur (Jntieiiiutin ail.r !Hcfi. tirJt cul Viiim-Jiib, €ritt unb anbtt 1 «ei3ff« gattui'gen. foni« au* ben Ciabl' unb liitengt arull ■ nttn. 1 i n'et S.Mr ■ME^ On«ilii'ct»«r rebrrlacf, u-.tin* ■^ktr lete (».ituni Vtte tmt(Vtf*n.tlri.,« fr U unb birlđjiMiftt t vi'Jellacfirung titjall. litit iVI.iccn TI e i ti .*> It., qr o1' 45 Ir. SJMK^ Alio\m»i friu.. J 0$ Un-nb br-■bflBJF 1<*fie in [vb« £an«!.olii.!i,i, ba man fl* bit «erf*itbtitften in jcbtm vaufe rci ■ rointntnttn tneparaturtn felbit btfrraen fann; btefte Seim bi t fl* iabreiang unb ift in taltem kmaSM \u itt>r,iii*eii. i SlaLon greft jo fr najfjtr* Mtriitbloie n»a»T»rbirtite Jleiteilt« •1a^aW Iniirn, jur Vtrbiltiing bt« Uur*nd(« fen« bti Riiibrrn, itranttn unb U)6*nerinncn jn rernenbtii, 1 et. 90 nt., fl. tj 1.5". 1.7«. ■jgjr K. f. pr. CnrJOiiin-Hctr llethcr a^SW tntfernl in tinigtn StTunben aUtroit ImiTirr Ttamta babenbcn Sleiftn von itrct €toff tattung obne rlu«nabmt. 'I i it« neut ■i'ro-bud iiiettvi'it in fe tiet fi'ivtuiig mit dbnti> *en iVbrif.ilf. ba el fctbft bie urteflc nar t inu-rfaj.ibei idftt unb fogtei* trccftn — $ m*, lo« bieibt. Au* ift t* gum ^u(tn ttr^anb. f*ube befonter« iu empftblta. 1 glacon ntbft v.mrfifun.', «ii tr. |g«> Vdiif.r IliiiomolHit«. um 1 idil S*^S* nur 9\at, Vontllan, «£ telit, TOttr-idjjiuii, 4poi, k. iitntllflen* btrart )U btrbin. ten, febafi dunjertrtnnli*h.'lrb, |oub rnnm v!;cr f*ltbtnti ju eertinintn, j. 9. vo'i mit UtetaU, Ula« mit jeiian jc, fo baft e« rele tin ftbrr-ct iv n i itafet ton b tftm in itttm ^aufe ment. bebniiten mittel nur tO rr. Trricibe Km i m fitijli tu 3ii(l«nbt, itbv aufgitbig, 1 ,Mai 011 so rr. |hMgP- IHrftriMie ^nhnbilr|-|rn, bur* W^W. trtt*t man obnt Sabm-.ifla obtr fon> flisc Vtcbi amtntt ■ blo« mit reintm IDaiftr) tle .-'atr.t nin, trni; .lcrinbicl uub gelunb er Ij.iHen f miii. Um grofjen UmfaK gu tigielm, ift btr tfret« per Ctttct blo* auf rteu V. X. fubli'um anrujeiatn, Sle ntiirrt 'Jl.oh'aitfmafthtntat flnb tfr etflet r, .n tr. ju baten. ttratilatar-Sekcrn gum tNi4)ltn tat lete $jnt urb tu i btm iUrier, f* baf man mit ttr tinen .teber tU ftinftcn fait^r«. ii'*rn. imit au* bit ftartfttu fe*viftjUgt au«. iiibrtn fann II tat 14 Ir. ffj-ViC- sMUerhoetia t»r>teuf-rtt« eHif* jnr ■f"** 'lliifrurrunaall rTOdiife, »tatttii, Hamlet mit 9?aulmiir t. Ter f'erfauf tft uuttt (Maramie 1 aroBt VMetbiittft 1 fl. d. 03. ngjgjgp« ?iaeirebiau«)«. antrtifung 40 fr. ■gansr- einjigt« Xepot in Ctfltrrtia) bc« *^^w uu«tfa|l*ten 'Ilniifa»C*l€», anl> c t« bie KDiinberroirfung in f ob lat, S.-p ttant-bciten ju b tet I i a 11, beniv- arhten nnb tit Kltv« fin ju ftiiltii uab b«turit< to. A>ad>«tbum ber taau, ftlbft auf taSlen €lr en. in uberra-frtcnb f*ntDtr Htit ju btf.tbtin, ai*tmftrni e-"- tit bortomniente 9o\ iiibu»vtpi'ilbung. «.« a>tiimiitel ift e« ju brtitibtn bet Cuttf*uajtn, < acen 1 fl. ■Jgjg Vtrrri'.ftđm. r «t.Tit(*ur, um ba« SS^ajF etbernxrf unvtrtoitfili* gu m«*en, bt'iMtbtr« gu tnipicbtca f Ur Vfeib gtf*itn tc litiiit Me*btlibf< w) fr. '■i—.' »efte W«finieffr-.VtiOa. Tur* Sf^V tieft Tafta tnp.ut man. ba« Sta^t mtfftr f*Iti en gu laffen. 1 c£*aivtci 14 fr. MBIT* llnrutbtbrlirri fiir ubrnJpauthaMt a^if finb bit neucn Vntenr.iabiUifer, mr>tur* man mil m Bf- rr ftiibtigfeit nnb opat Vtilbt atlt «č*utite« cit,iiige. umi te eStbttmt, j'icifer |t. in tintr Uiinu-.e |d lei en faun. ttiu c met blo« 15 fr. ajuA' ■ Ta4 btfl« ^Bititer SletftitPCtifl ■ar^«? guna* • aSuffte feftet pet Ql«(*t 10 fr. (5ntrl»oir tntftvnt augtr.blidlt* auf IĐaf*tcbrr aub.'ieu 6ieff4at. tuittjcn itbctt (riftpen aiuten M. I Oltccn teftet »^ fr. Atlas Unalchtb.re wlrd atohtbart bur* b.e iietien tafdien ■ ^OiifrofTop«, rotl*e to«, ' o-, ne« bi«i luotnal itb.n Oegcu. t. Vjajajiap* H>vte* .it,iBi.iellei rprfiinfl4.TO« %ftkW frtiinc- iin« tieft '0>a *in' rami man itbt Slaf*t f*ntU unb lu ibto>t vtr'orttn 1 €tiiđ »o tr 1 etuif rciiift. 6ortt fiir J\«br:'«n fl. ^ tO. «fenjeaap> Ornalifrh« (*n »forfnna« . *atm flfaaar frl ine nit V-e brlbrucf. Viii lolivtr 3Rat*int fann fttbfi tir fttub obut Ua> ftreitgui g bie ftartft rtrf.rttc ,.(afepe tntforlta 1 etUd tofttt II. X. fM^r- «efltiiifi.iiirei au« t*a 'trbi*ltnt •■^^ uivf.tonftl *>m 6tr>f;t e|ttt R«bt tngMf*t* Crinignil biie Vtauiel ift berart gtuiaibt, ka* man ibn fe'bft bii i*onfi«m CUtt ter au* tragtn fann, ba ee aut ter jtoeiltn Ce te ecm (*biif.rn UtbtrjUbei glti* fitbt, 1 :i i, «3 ^cU eunge fcitet fl. i« »i, jtbe ^rt-u?t in ber SRafjt 'etne Seiiajtijtett ju tet- bafi 1* ein Vaaet P:n anverfaiftvltm, frti*eit. ttetttrcn'J HcO ft. I — merr. tt« rtlrb tifuajt. • ■••11 ift-Unb tem 3rretft trn pca)fieu Wafit torveltaHimrten »M«ol babe 1 fftaron fleln ; ti-«r« ftabftr«! tii*t mit inl..nbi«*tn gu »et. «' fpi'fuprn'trirb. 1 iJlaton f.O tr. lir fr., grofi «5 fr. j trt* ttn *ry^V^ ^'«» m-t, Ta bmauiite fltlifel au* ntf4l(*t trerten. Jo nta*t I* barauf aufmevt;am, t a tj nur in t gcftt ~ mam aai ■bij(. tirtlcn wuttfru«« «u«in Itlbe e*»t gu pabtnflnb. •• .. *rr«.4Harter uter «ue ant A«;tr beHntl *tn Oearnpante Vcerben grati« abg gtbtn; -m ci* m.-.*e ia> 11 bottgeebitcnlrovingbtaiobntr »t ne Somnti|ftcii«.Hbibtit«ng aufmet'faat, e« ift bat elntlf e*tf*:i'l bicftr Vit, tu Km.'aro ti >er rteitifie alt aua) ber grb(tt ".uftrlg, in itbt Bran*e ein|*(.igenb, |*neB unb biaig befcrjt »irb. ttP'tm-. fletn fn) bcberin ;aVI'ti*«B «tuf:rSgtn t...' ■__•■ bal.fr.t« ««(frrrlrblirbr ('onimUilont-Ofarblirt Id A* Frleđmailll in Wien, Prateratrassa Nr. 28 1780 1 :f It 91 II If li rt » fi8 99 lzdatelj in odgovorni urednik Martin Jelovsek. 4>astnik liapoc in drugi. Tiskar: F. S kaza in drugi.