292. številka.
XXIII. leto, 1890
Ithaja vsak dan »veter, izimai nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a v st ro - o ge r«k o dežele /,a vue leto \b gld., za pol leta M gld., za četrt leta 4 gld., -i.it teden mesec 1 gld. 43 kr. — /.a Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto   13 gld., za .'etri  leta 3 gld. 30 kr.. za jeden mesec 1 gld. lo kr.   Za pošiljanju na  dom raAnna
po 10 kr. za mesec  po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več. kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačaje se od četiristopnc petit-vrste po 6 kr., <v se oznanilo jedeukrat tiska, po f> kr., če se dvakrat, m po 4 kr., će se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drednittvo in upravnistvn je v Gospodskih ulicah st. 12 Opravnistvn naj oe blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari
Še jedenkrat ljudska štetev.
ii.
Z zadofičenjem opazujemo, da se povsod po slovenskih pokrajinah kaže živo zanimanje za bodočo ljudsko štetev, a storiti se bode moralo še veliko več, nego se je storilo dozdaj, ako hočemo, da bode uspeh popolnoma ugoden, da se bode pokazal napredek v slovenski zavednosti, kajti tudi pritisek od nasprotne strani bode gotovo huji, nego je bit pred 10 leti. Če se oziramo na čudno ravnanje nekaterih javnih organov, ne moremo zatreti bojazni, da toliko potrebne objektivnosti ne bode pri tem tako važnem štetji, da je treba torej uam samim skrbeti za to, da se vsaj omejijo krivice, katere bi se nam utegnile goditi.
Ker je že stvar tako zasukana, da se je ljudska štetev, ki bi v prvi vrsti morala služiti samo za statistične in znanstvene namere, kateri s politiko nemajo ničesar opraviti, postavila na politično polje baš zarad lokavo nastavljene pasti, ki ae zove „umgangsBprache", treba je gledati na to, da nam nasprotniki ujemo v to past, kar nar manj mogoče nezavednih ali malomarnih našincev. V to svrbo je treba skrbeti, da spoznanje važnosti te štetve iu nasledkov, ki bi utegnili nastati iz nje nepovoljnega izida, prodre v vse slojeve naroda nagega, treba je, da zadnje dni vsi zavedni domoljubi posebno na krajih, kjer vedo, da je nevarnost, store svojo narodno dolžnost, ter s podvojeno silo nepretrgano in požrtovalno delajo kratke dneve, kar jih še preostaje do ljudske štetve.
Baš sedaj pred Božičnimi prazniki je najlepša prilika, da ne domoljubi v posameznih krajib dogovore o načinu, kako poučiti ljudstvo. Jedno ali drugo mnogih društev priredilo bode te dni kako zabavo ali kak shod, ali občni zbor, to je narbolj ugodna prilika, da kak domoljub govori zbranemu občinstvu o važnosti ljudske štetve, da razširi v navzočih natančno zavest, kako važna je ta stvar, ter jim polaga na srce, da v krogu prijateljev in znancev razširjajo zanimanje. Tacim shodom ni po
treba nikakoršnih priprav, dovolj je, da jeden domoljub prevzame to stvar in v lahko umevnem jeziku pouči navzoče o glavnih stvareh tikajočih se ljudske štetve
Po večjih mestih vršila se bode štetev po naznanilnih listkih, katere bude izpolniti vsem onim, ki imajo stanovanja v najemu, to je hišnim očetom in sicer tako kakor bode stanje dne 31. decembra. Izpolnjevanje raznih rubrik je povsem lahko in je za nas posebne važnosti samo ona glede občeval-nega jezika, kajti tu tiči nevarnost. Vsak Slovenec mora zapisati izključno slovenski jezik, kot občevalni, naj si zna tudi še kak drug jezik Se tako dobro. Za take osebe pa, ki ne mogo govoriti, zapisati sme družine nač-lnik isti jezik, ki bi ga govorili. Nemi in otroci, ki še ne govore n. pr. nemajo nikakega „občevalnega jezika", a vender jih je treba nekam uvrstiti. Tudi v tem vidi se pomanjkljivost postavne določbe, po katerej ni nikakor mogoče določiti natančno Število posamičnih oar odo osti j.
Po deželi pa bodo zvrševali štetev posebni komisarji, katere imenujejo občine. Postavne določbe govore natanko o potrebnih lastnostih tacih komisarjev. Baš od njih nepristranosti je mnogo odvisno, kajti oni bodo izpolnjevali in popisali popisne pole. Tu naj torej nadi ljudje povsod strogo gledajo na to, da se bodo pole zares tako pisale, kakor bodo oni zahtevati, in naj se ne dado na noben način premotiti, ter naj odločno zahtevajo, da se jedino le slovenski jezik zapise kot njih občevalni jezik. To je točka, okoli katere se sunejo vse zle nakane onih, ki so hoteli pomnožiti v prvi vrsti število Nemcev in Italijanov na tej strani iu Madjarov na one j strani Litve. Vse druge postavne določbe izvrševale se bodo tako, kakor to zahteva postava in ni potreba, da obširneje govorimo na tem mestu o njih. Občinski predstojniki imajo dolžnost natančno naznaniti, kje bode štetev in kedaj, da dru žinski gospodarji ostanejo doma, kjer se bode štetev vršila od hiše do hiše, ali pa da pridejo v določenem času z vsemi potrebnimi listi in dokumenti
v občinsko pisarno, ali v drugo za to od oceno hišo, Za izvršenje štetve je dovoljen rok do konca meseca januarja, a razume se, da se bode povsod zapisalo samo to, kar je bilo dne 31. decembra 1. 1., za kar bodo že skrbeli komisarji sami, ki bodo družinske gospodarje izpraSevali Posebno naj se pazi povsod na to, da se bode vršilo VBe v dobrem redu. Kjer bodo komisarji nepristranski, ne bode nikakih težav, pač pa tam. kjer bode morda vmeB posegla politična strast. Tu naj domoljubi opazuiejo vse nerednosti, ki bi se utegnile goditi, ter jih zabeležijo in naznanijo.
Će bodemo vsi storili svojo dolžnost, nadejati se je, da se število naše vender vsaj približno tako pokaže svetu, kakor je, ter da hudobne namere nasprotnikov ne bodo zmagale. A delati bode treba neumorno posebno zadnje dni in paziti, da nam vrag ne naseje lulike mej narodno našo pšenico. V to ime pomozi Bog in delo našel Y.
Slovenska pravna akademija.
(Govor dra. J. K a v č i 6 a na shodu druB'cva „Pravnika" dne 10. decembra 1890.)
V zadnji sesiji deželnega zbora kraujskega je poslanec Luka Svetec sprožil uprašanje ob ustanovitvi slovenske pravne akademije in višjega deželnega sodišča za slovenske pokrajine v Ljubljani.
Važnost tega uprašanja za Slovence v obče in za slovenski pravniški stan posebe je tolikšna, da je pač naravno in umevno, ako se ž njim bavimo tudi v našem društvu. Dasiravno ni pričakovati, da bi se nam ta želja že v bližnji bodočnosti izpolnila, vender ni dvomiti, da je opravičena, in upanja ni izgubiti, da se nam kedaj uresniči Poslanec Svetec je podpiral svoj predlog večinoma s političnimi razlogi in gotovo bodo, ako se Slovencem kedaj izpolni njih želja, to uprašanje odločevali tudi politični oziri. A jaz puščam politično stran uprašanja vnemar in ako si usojam v našem društvu o njem iz-pregovoriti, bode naj moj razgovor le bolj akade-mičnega pomena; ozirati se hočem tudi samo na
LISTEK.
Nedeljsko pismo.
Vsako pravilo ima svojo izjemo. O tem sem se jaz preveril, čitajoč v nemškem in slovenskem dnevniku Ljubljanskem črno na belem, da okolu Pragarskega, na južnem Štajerskem, razsajajo hkratu trije medvedje. Doslej sem bil zaverovau v staro bajko, da se medveda po zimi poloti nepremagljivo spanje, da zleze v svoj brlog in ondu dosledno liže svoje lape in stoprav o Svečnici ves zaspan pomoli svoj gobec iz brloga in previdno voha „ali bi, ali nebi". Ako mu vreme ne ugaja, pomakne se zopet nazaj in spava spanje pravičnega in poštenega medveda, dokler ga ne izvabijo topli pomladanski žarki.
Letos menda tudi medvedom prijajo izjeme, VBaj ako je verovati rečenima listoma. Ta dva sta korenito poučena. Ne samo, da sta naštela tri medvede, pripovedujeta tudi prav ozbiljno, da so ti medvedjo prišli od Sv. Henrika (Pohorci bi rekli od Sv. Arih a) naravnoBt ua Pragarako. Kdor čita to vest, mislil bi, da na Pohorji za vsako smereko in bojko preži že par medvedov in da je okolu Pragarskega isto tako, kakor v medvedjem zverinjaku.
A nič tega I  Pohorje je tako prijetno in ne-
dolžno gorovjejPMla na njem ni niti sledu o medvedu, še kmetov se nihče ne piše za medveda. Pra-garsko pa je skrajno dolgočasen kraj. Voda slaba, krčme pa drage iu deloma razupite, da bode najdrznejši medved napravil velik ovinek, predno bi se napotil na to stran in si globoko oddahnil, ko bode imel Pragarske restavracije za seboj.
Čudno se mi je zdelo, da sem nakrat čital o treh medvedih. A skoro sem si raztolmačil stvar. Jeduemu medvedu samemu bi se preveč zdehalo po svežem planinskem vzduhu, zato treba tovaršije, kajti „omne trinuin perfectuin". Poročali so Že, da je jeduemu medvedu upihnil neki grof luč kosmatega njegovega življenja, predno kdo še ostala dva vzame na muho, bodi mi dovoljeno v tej zadevi še par besed,
Na Pohorji usmrtili so zadnja dva medveda pred dobrimi petdesetimi leti. Jednega ustrelil je grofa Attemsa lovec, Offeubacher, druzega pa sta „feutala" brata Caplja iz Planine, iz občine skoro na vrhu Pohorja ležeče. To pa je bilo tako :
Jeden Capljev zapazil je bil, da po noči hodi nepovabljen gost nad njegov krompir. To ga je silno razburilo, ker je kaj tacega ondu nenavadno in je ves imetek, vsaj takrat, bil tudi brez ključa varen. Sklene torej, da bode ponočnega lopova pričakal. Ker so Čaplji vs; orjaške postave, nad Šest čevljev visoki in ra/menio  krepki, oborožil se je z
debelim kolom in postavil v zaBedo. Ni dolgo čakal, že je zaslišal krepke korake in približala se mu je črna podoba. nAli te imam!" zakričal je Capelj in je udrihati h kolom po črnem neznanci. Ta pa s tem pozdravom ni bil zadovoljen. Zakadil se je v Caplja, spoprijela sta se in začela kotati nizdolu. V jeklenem objemu ponočnega gosta je Capelj kmalu spoznal, s kom se mu je boriti iu začel je kričati na pomoč. Pritekel je na pomoč brat, oborožen z dolgim nožem. A v nočni tmini v gozdu ni dobro razločeval, marveč sunil, kakor se mu je najbolje zdelo. Zadel je dobro, predobro. Prebodel je bratu roko, a tudi medveda tako dobro zadel, da je bil brat rešen. PoBleduji je dolgo nosil obvezano roko, pozneje pa jo često kazal, češ, to je spomin na medveda. To je bil na Pohorji zadnji medved.
Da se navzlic temu dandanes še koma na-tveze debel medved, to ni nič čudnega. ,MunduB vult decipi, ergo decipiatur 1* Čudno pa je, da je ta manija zašla že mej naše kmetsko prebivalstvo, od katerega bi človek kaj tacega ne pričakoval. „Hort zu, ich berichte — Die Wuudergeschichte!"
V neko prodajalnico Ljubljansko prišla sta pred malo dnevi kmet iu kmetica. Oba bila sta lepo oblečena, videlo se jima je, da ata imovita. Izbrala sta si jako mnogo in finega blaga. Ko Be jima napravi račun, odpne kmet svoj telovuik in izvleče debelo listnico, hoteč plačati. „Ali za hlapce ne boš
oni del uprašanja, ki zadeva ustanovitev slovenske pravne akademije ali pravne fakultete v Ljubljani ter razvijati svoje sicer nikakor mero-davn>» nazore o tem, kako je moči to Željo Slovencev dejanski izvesti in uresničiti.
Želja ta ni čisto nova in mnogokrat poprej se je že izražala  ter  pri   raznih   prilikah  čulo se je zahtevanje,  da  naj  se  ustanovi v Ljubljani — v središči slovenskih pokrajin — slovensko vseučilišče.   A kolikorkrat se je uzdignil ta glas, tolikokrat smo s pol tično protivne strani čuli odmev, da smo Slovenci  duševno  in  gmotno  prerevni za ustanovitev   in vzdržanje  domaČega vseučilišča, da nimamo niti sposobnih učnih močij, niti zadostnega števila onih, katere bi bilo poučevati;  trdilo se je, da nam ne manka samo vseh, za tako učilišče potrebnih sredstev,  nega  da  tudi  jezik slovenski ni toliko razvit, da bi bil sposoben za znanstvena predavanja.    Kar   se   tiče  jezika,   min   iaz   pač tega skromnega mnenja in prepričanja, da mu dandanes sposobnosti za znanstveno predavanja pO pravici ni moči odrekati; jezik sam po sebi je sposoben zato, in kdor mu sposobnost odreka, ga ne pozna. Težave izvirajo le odtod, da nam je mišljenje in raz govarjanje o rečeh  strokovnega znanstva v slovenščini odtujeno,   ker  se  nismo   na  podlogi domače besedo znanstveno izobraževali. Kar je torej v tem pogledu težav in zaprek,   ne tiče v jeziku samem, nego one so le  subjektivne  narave  in dajo se 8 trudom   in  ustrajnostjo   premagati;  s takimi težavami so se borili tudi  drugi narodi, kajti pri četi se je moralo  tudi   drugod   jedeukrat  in vsak začetek je težak. Tako pa ni z drugimi razlogi, ki so se navajali  in  se še vedno navajajo proti slovenskemu vseučilišču. Tu bodimo — Bami sebi na korist — odkritosrčni in recimo, da naše moči v resnici niso še tolike, da bi mogli — vsaj sedaj — uzdržavati svoje vseučilišče sploh, sosebno pa ne ua oni znanstveni stopinji, ki jo zahteva sedami čas in na kateri stoje vsi-učilišča drugih narodov. Te naše ubožnosti in  nezmožnosti   priznati naj nas ne bode sram; saj tudi Hrvatje, ki so vender večji narod in v veliko ugodnejših razmerah, niso sedaj še dosegli,' da bi si   ustanovili v Zagrebu  popolno vseučilišče ; medicinske fakultete Še nimajo.   Ako se ne motim, tudi Lvovsko vseučilišče ni popolno, ker tudi nima medicinske fakultete.   Ce  torej Poljaki in Hrvatje ne  mogo   ustanoviti    si   ter   uzdržavati popolnega vseučilišča, toliko manj je moči ua to misliti za nas Slovence.    Takih   močij  res  še  nimamo; premalo števila nas je   in akoravno je priznana resnica, da se je uprav iz slovenskega naroda rodilo dokaj mož in učenjakov, ki  so bili iu so Še dika prvim vse učiliščem v Avstriji,   vender  ne moremo trditi, da bi mogli že sedaj dostojno izpoluiti vse stolice po-poluega slovenskega vseučilišča.   Toliko duševnega kapitala še nimamo ; kajti na one moči iz naroda, ki stoje na vrhunci znanstvene omike, ki pa delu jejo na  drugih vseučiliščih,   nam  se  ni zanašati; večina  njih  se  je   nam   toliko  odtujila,   da niso smožni  slovenščine v tej meri,   kolikor je zahteva znanstveno predavanje v našem jeziku ; tudi ni pri -
nič kupil?* opomni ga ženica „Saj res, skoro bi bil pozabili" odvrne kmet. „Torej pokažite le kaj pripravnega!"
Trgovski pomočniki začeli so mu razkazovati razno blago Mfj tem pa reče žena: „Le izberi, jaz pa ne8em v krčmo na voz iu pridem nazaj!" ter z svežnjem odide Kmet izbira iu izbira, naposled pa kupi za hlapca precej blaga. Ko je bilo vse vkupe, čaka nekaj časa, potem j>a reče ves nevoljen: „Tega i a že ne, da bi jaz blago za b. . o nosil!" Pri teh besedah potegne debelo listnico iz žej>a in jo položi na blago, kupljeno za hlapce, ter odhiti za ženo.
Ni treba praviti, da nobenega ni bilo več nazaj. Nekaj časa so čakali, potem odprli listnico, a v njej ni bilo uiti jednega bankovca, ampak sam star papir, brez vsake vrednosti. Žal, da sleparjema še do danes ne-o na sledu !
Jednak .medved" bila je menda tudi vest v tukajšnjem slovenskem dnevniku, da so pri Ptuj! v gozdu nČeš|)ljevei", v posekani stari bukvi našli lončeno posodo, v njej pa nekaj nad 8G.OO0 turških cekinov. Misliti ni, da bi se sploh kateri gozd „Ćešpljevee" imenoval, — uredništvo je tudi previdno uporabilo svoj „?■ — še manje pa, da bi v lončeni posodi bilo toliko zlatega denarja, zatorej bi bilo hvaležno dognati, kdo take medvede prodaja za časnikarske race. s.
Čakovati, da bi učenjaki, ki že slove po svetu, popustili stara in sloveča vseučilišča ter zasedli stolico na vseučilišči, katero je ustanovljeno na novo. Večino potrebnih močij za vseučilišče morali bi torej drugod iskati; poseči bi bilo najprvo mej one može iu zastopnike posameznih znanstvenih disciplin, ki delujejo v praksi; dobil bi se za jedno ali drugo stroko — tega ne dvomim — marsikak strokovnjak, ki bi razen prvega pogoja — teoretiško-znanstvene izobraženosti nad navadno vsakdanjo mero — imel tudi drugih za akademiški poklic potrebnih svojstev, to so: korenito znanje slovenščine, dar govorništva, veselje do poklica itd. A da bilo moči tem pdtem dobiti toliko sposobnih močij, kolikor jih je treba v popolno vseučilišče, to je vender jako dvomiti. Pomisliti je, da so sedanja vseučilišča po zahtevah akademiškega učnega načrta za vse fakultete osnovana na tako obširni podlogi s tolikimi samostojnimi disciplinami, da je treba za jedno samo fakulteto toliko učnih močij, kolikor bi jih morebiti s trudom spravili mi ukupe za celo vseučilišče. Da bi tako izbirajoč bilo ravnati pre-previdno, je naravno. Od izbranih učnih močij zavisna bi bila v prvi vrsti vsa bodočnost novega vseučilišča; znanstvena veljava njegova opirala bi se najjirej na ime in znanstveno vrednost njegovih učnih močij in očividno je, da bi bila naloga profesorjev v tem pogledu silno važna in težavna, a oprav zaradi tega treba bi bilo izbirati le najizvrst-nejših mož. (Dulje prih.)
Iz državnega zbora.
V četrtek došli so zboru načrt zakona o spo-razumljenji z Bukovino glede uredbe razmer države, do zemljiško odveznega zaklada, načrt zakona, da država prevzame obrat Albrehtove železnice ali pa to železnico odkupi in pa pogodba z Bavarsko, da se občina Mitterberg na Predarlskem pridruži k sistemi obdačenja piva in octa, veljavnem na Bavarskem.
Poljedelski minister odgovoril je na interpelacijo glede uravnave Litave, da je to stvar dežele. Uravnava se pa poprej začeti ne more, da se zagrade hudourniki. Za zagrajenje hudournikov pa prevzame polovico stroškov melijoracijski zaklad.
Na interpelacijo dr. Hocka je pa odgovoril minister, da je slovensko politično društvo koroško brzojavno prosilo, da se pošlje kmetski učitelj, ki bode slovenskim kmetom predaval. On je takoj naročil deželnemu predsedniku kranjskemu, da odpošlje gospoda Gustava Pirca na omenjenega društva shod. Vlada ima pravico kmetske učitelje, ki so nastavljeni z državno podporo, pošiljati tudi čez meje do-tičnega upravnega okoliša.
Brez debate se je vsprejel zakon, s katerim se Koroški podaljša obrok za plačilo brezobrestnega posojila, katero se jej je bilo dovolilo 1882. leta, ko so povodnji bile napravile toliko škode.
Potem je prišla na vrsto predloga, da se industrijskim podjetjem v Trstu in okolici začasno dovoli oproščenje davkov in pristojbin.
Proti predlogi oglasil se je poslanec Krona-vvetter. On ni proti oproščenju davkov in pristojbin, temveč se mu zdi, da predloga daje vladi prevelike pravice.   Skušnje  nas uče, da se je mej raznimi uradniki v Avstriji ugnezdila sistema paš. Vsakdo hoče s surovostjo, ostrostjo in s ^pilo vse doseči, kar bi se dalo lahko doseči s koucdijantnira postopanjem, kakeršno je   primerno   v   ustavni državi. Menda hočejo slabši talenti s surovostjo nadomestiti ker jim nedostaje državniških zmožnoštij. Politični uradnik mora znati svoj namen doseči z zmernostjo, ne pa z brezozirnim   izkoriščenjem  svoje oblasti. Državljan je z državnimi orgaui jednakoprave n faktor, ne pa njih sluga. Ta zakon daje preveč oblasti uradnikom. Sami bodo odločevali, komu naj se oproščenje davka ali pristojbin dovoli ali ne. Če Be bodeš kakemu uradniku  zameril, pa se ti  ne bode taka ugodnost dovolila. Tudi za politični agitacije se bode dal zakon zlorabiti.    V zakonu se mora natančno našteli in  povedati, kdij se ima oproščenje dovoliti, kakor se je v podobnem ogerskem  zakonu iz 1881. leta.
Tržaška poslanca Burgstaller in Stalitz sta zakou priporočala, da Reka ne bode ua boljem nego Trst. Vladni zastopnik j« pa skušal prepričati Kro navvetterja, da se slučaji, v katerem naj se dovoli oproščenje davka ali pristojbin, ne dado lahko našteti v zakonu. Na Ogertkem se je tudi lani izdal zakon, ki daje vladnim organom precejšnjo svobodo.
Zakon se je  vsprejel   v   drugem   in tretjem branji.
Brez debate se je potem vsprejel načrt zakona, da država prevzame tirove v Tržaškem pristanišči, potem so se potrdile trgovska in brodarska pogodba z Egiptom, predloga o uravnavi trgovskih razmer s Turčijo in Bolgarijo in pa predloga, ki je še le ta dan zbornici se predložila, a se jej je priznala nujnost, da Be predrska občina Mitterberg pridruži bavarski sistemi glede obdačevanja piva in octa. O poslednjih treb predlogah poročal je baron Schwegel.
Pri predlogi, s katero se dovoljuje Karlovim Varom pol milijona brezobrestnega posojila, opomnila sta češka poslanca Stejskal in Blažek, da ta predloga kaže, kako se prezira opozicijo. Jedva tri tedne je, da je bila povodenj v Karlovih Varib, in že danes sklepa se o brezobrestnem posojilu, ki se povrne v desetih letih. To posojilo je pravo božično darilo. Temu mestu bi bilo pomagano tudi z obrestnim posojilom. Oba sta pa zatrjevala, da bodeta glasovala za predlogo, ker se nadejata, da bode vlada pokazala jednako naklonjenost tudi drugim občinam, katerim je povodenj napravila škode, pred vsem Pragi, ker je država nekoliko kriva, da se je Karlov most podrl. Z vajami pijonerjev in zaradi zacarovanja ovirala je odplavljenje lesa, ki se je potem nabral za mostom.
Ko je poslanec Rus s zagovarjal predlogo, se je vsprejela in tudi resolucija, da se vlada pozivlje, da dovoli primerne podpore drugim krajem, katero so zadele elementarne nezeode.
Koncem seje se je še nekoliko premenil zakon zastran zgradbe novega poslopja za državni giraua-ziji v Gradci.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V L j u b I i a n i, 20 decembra. Državni zbor imel je predvčeraj zadnjo sejo pred Božičem, potem pa odšel na počitnice. Gospodska zbornica ima Šp danes sejo. Na dnevnem redu bo razne predloge in načrti zakonov, katere je zbornica poslancev rešila v zadnjih sejah.
Češki deželni zbor 8nide se po 3. dnevu januvarja. Vlada bode baje* v tem zasedanji odgovorila na interpelacijo glede* češkega notranjega jezika. Bodi odgovor kakeršen koli, sedanjega položaja ne bode spremenil. Mlado-čehi ne bodo glasovali za spravo, če se tudi dovoli češki uotranji jezik. Po njih mnenji bi to ne bila nikakeršna koncesija češkemu narodu, temveč le izvršitev sedaj veljavnih zakonov. Sicer pa Mlado-Čehi ne zahtevajo le, da se v čeških okrajih uvede češki notranji jezik, temveč naj se češke uloge po vsem Češkem rešujejo tudi v notranjem delokrogu lc v češčini.
Češki realisti. Zadnji čas se mnogo govori o češki stranki realistov, ko se omenjajo njena pognjanja z Mlado-čehi. Pri tej priliki je priobčil sodelovec „Bohemie" pogovor z vodjo realistov prof Masar^kom o tistem času, ko se je ta stranka še le začenjala Masarvk se je izjavil, da se njegova stranka hoče postaviti popolnoma na Btališče pokojnega Palaekega. Gledč sprave z Nemci se je izjavil, da hočejo vse storiti, da bodo mogli vzajemno delovali z Nemci v Češki, Moravski jn Šleziji. Glede simpatij za Rusijo je rekel, da ae rusofilske tendence na Češkem precenjujejo. Čehi ne poznajo Rusov , Rusi pa Cehov n<;, torej tudi posebne simpatije mej njimi neso mogoče. Sjjorazumtjenje z Rusijo bi bilo mogoče ie v cerkvenih ozirih, toda Cehi nečejo biti pravoslavni.
Medicinska fakulteta v ZiVOVU. Finančni minister pl  Dunajevski izjavil se je proti poljskim vodjam, da bi bil že letos v budget postavil potrebno vsoto za medicinsko fakulteto v Lvovu, da se je naučni minister potegnil zanjo.
Vnaiije države.
Peticija za r tiske Žide. Angleška dostojanstvenika, ki imata odpotovati v Peterburg, da carju izročita peticijo za Žide, katero je sklenil Guidhallski meeting, vprašala sta že ruskega veleposlanika, bi ja li car vsprejel. Veleposlanik njima ni mogel dati gotovega odgovora, obljubil je pa, da bode pouprašal v Peterburgu. Ako pride neugoden odgovor, najbrž angleška dostojanstvenika v Peterburg niti ne pojdeta.
Srednje šole v Prasiji* Enketa, ki je zborovala v Berolinu, ni nič posebnega dognala. Samo realne gimnazije se bodo sedaj menda odpravile. Realke pa dobe jeden razred več, da bodo imele kakor gimnazije po devet razredov. Posebno v tem oziru se ni dosti doseglo, da bi se kaj razbremenili dijaki, ki so z učenjem preobloženi.   V gimnazije se hoče uvesti še angle-
3pQT~ Dalje v prilogi. ~~3pQ£
Priloga ^Slovenskemu Narodu*4 St. 292 20. decemhra 1890.
ščino, zanjo se bode dobil čas s tem, da se bo-deta nekaj ur manj učili latinščina in grščina.
PtimelL
Da bi Parnellovci v ponedeljek v Kekennvji zmagali ni pričakovati drugače, če se kandidat unijonističnih liberalcev odpove, in bi unijonisti dali svoje glasove Parnellovemu pristašu. Unijonistični kandidat nema dosti upanja, da bi zmagal.
Ustanek Indijancev v severni Ameriki se širi. Iz Rapid-City (Dakota) se telegrafuje, da je bil po upornih Indijancih napaden oddelek konjikov, ter zgubil dva oficirja in 50 mož mrtvih. Indijancev napad bil je končno odbit in so trpeli tudi oni velike izgube. Iz Rapid-City odposlal se je tako; drug oddelek konjikov na bojišče.
Dopisi.
Izpod 14 ur« v a u k 19. decembra. [Izv. dop.] Vsakemu poštenemu človeku se mora žalosti srce krčiti, ko sliši vsak teden o pretepih in ubojih. Skoro bi človek ne mogel verjeti, da more ljudstvo tako podivjati, kakor se to godi zadnji čas. v Križi in Kovorji pri Tržiči. V teku dveh let so dva ustrelili, dva zaklali in zraven še brez števila teških telesnih poškodeb. Dne 7. t. m. so zopet nekega prav mirnega človeka iz Tržiča napali. Dobil je smrtno rano z nožem v roko, da je takoj umrl. Kje pa je vender iskati uzroka tej nenavadni razdivja nosti? Nekateri, kakor po navadi izvračajo vso krivdo na novo Šolo, kar pa je popolnoma neosnovano. Najbolj divji in hudobni so tantje iz Kovorja, kateri pa ueso nikamor v šolo hodili. (Kovor do sedaj še nema svoje šole in tudi nikamor ušolani neso, akoravno imajo v Križ četrt ure, v Tržič pa pol ure. Sedaj so jih prisilili, da morajo šo!o zidati ) Kako bi se torej Ko-vorjane v. novodobni brezverski (?!) šoii spridili, ko jih sum g. župnik poučuje?
V prvi vrsti so uzrok vsemu temu stariši. Komaj otrok malo doraste, že mu stariši puste vso prostost. Brez skrbi sine zahajati mej najslabejo tovaršijo, sme obiskavati goBtilue, in tudi po noči že sme zvunaj ostajati. Stariši, le tako naprej ! Potem pa le vzdihujte, ako vam sina pobijejo, zako-Ijejo, uBtrele ali pa ga povabijo za nekaj let v goste na — Grad. Krivda je tudi v tem, da se pri obsodbah zaradi lahke telesne poškodbe ali radi druzega prestopka preveč ozir jemlje na mlado-letnost.
Največje krivde je pa iskati v zaporih samih. Skoro ne morem verjeti, a čul sem že večkrat jako čudne stvari. Gotovo pa je, da obsojeni v zaporu dobro žive. Vsak paglavec pripoveduje, da mu še nikoli ni tako dobro šlo, kakor takrat, ko je bil zaprt v Kranji. Starišem se sinovi vender le smilijo, akoravno so nerodni, zato jim dajejo denarja, ko gredo v zapor, potem jim nič ne manka. Kupijo si lahko pijače, jeli, smodke, še kaj druzega se jim dovoli, česar si pa niti zapisati ne upam. Ne spadam mej one, ki zahtevajo drakonično strogost, a napisal sem te vrstice, da opozorim dotične gospode na nedostatke, ki so jim  gotovo še neznani.
0«1 Nuviiije. (Letošnja kaplja.) Moj prijatelj kupoval je pretečene dni vino v Halozah. Ko pride k nekemu posestniku, kateri je tudi lovec, reče mu zadnji: „Gospod tako dobrega in močnega vina neste še pokusili-, kakor je moje; v dokaz tega Vam moram nekaj resničnega povedati. Oni dan napravljana se na lov, vzamem svojo puško in svojega psička, iu kmalu odrinem z doma. Da bi me pa ne zeblo, grem potoma v svojo klet, in si ga natočim jedno kupico. Ko polno kupico držim tako v roki, začne se moj psiček po meni spenjati. Da bi ga odpravil, ponudim mu polno ku pico; pa mrcina pasja, ne da bi bežal, začne kaj naglo srkati vino iz kupice. Jaz Bem pa mislil: le pij ga, boš pa bolje zajce gonil potem. In res ga je celo kupico posrebal. Potem še jaz jedno izpraznim, in hajdi v bližnjo hosto. Postavim se ua „štantw, psička izpustim iu ta se izgubi kmalu tudi v hosto, jaz čakam na zajca. Stojim pa že celo uro, toda ni duha ne Bluha, ne od zajca, ne od mojega psička. Greni torej gledat, v hosto, kaj da je. Ko nekoliko časa po hosti hodim, zagledam pod neko hruško psička, vse štiri drži od sebe, kakor bi bil poginil, grem torej bliže, ali kaj vidim? Kako lepo spi in smrči mrcina! Ko ga vzbudim, zapoteka se in kakor, da ga je sram, teče naravnost domu. Tako lovec pravi in sklene: Glejte, ali ni to dobro in močno vino! „Slov. Gosp".
Domače stvari.
— (Poljedelski minister grof F a I-kenhayn) odgovoril je dne 18. t. m. v državnem zboru na interpelacijo poslanca Hocka in tovarišev, ki so se čutili vznemirjene in razburjene, ker je g. Gustav Pire šel iz Ljubljane v Celovec predavat o živinoreji. Interpelacija se je popolnoma izjalovila in interpelante zadel je „mrzli curek", kajti minister grof Falkelhavn odgovoril je tako :
„Dne 22. novembra t. 1. dobil sem nastopni telegram: Katoliško-politiško in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem s sedežem v Celovci sklicalo je za bodočo sredo dne 26. novembra shod poljedelcev iz vseh slovenskih krajev na Koroškem. Na dnevnem redu je tudi poučno predavanje o razumni živinoreji, katero predavanje je bil prevzel ravnatelj Povše iz Ljubljane, ki je pa kot poslanec zadržan, ker deželni zbor še zboruje. Ker pride na shod do 200 kmetov, katerih najvažneji posel je živinoreja, ker ti možje bolje umijo slovenski, tu v deželi pa ni nameščen noben potovalen učitelj, ki bi bil zmožen slovenščine, usojam se Vašo eksce-lenco najspoštljiveje prositi, da bi blagovolili odrediti, oziroma dovoliti, da bi potovalni učitelj za Kranjsko, g. Gustav Pire, ki je izjavil, da bi bil za to pripravljen, smel imeti to za naše kmete jako važno predavanje.
Vaše ekscelence z največjim spoštovanjem naj-udaniši
Vekoslav Legat, načelnika namestnik.
Ta brzojavka odposlala se je iz poljedelskega ministerstva c. kr. deželnemu predsedstvu v Ljubljani, da odpošlje, ako možno g. Pirca v Celovec in gosp. Legata neposredno obvesti.
Dne 26. novembra došla je zopet rečenega društva brzojavka, v kateri se zahvaljuje, da se je dovolilo g. Pirčevo predavanje.
To je jednostavno in naravno postopanje od začetka do konca, katero si dovoljujem javiti visoki zbornici, da se konstatujejo dogodki.
Ob jednem mi je izraz, da je to postopanje ^neumestno", tembolj odločno zavrniti, ker mislim, da ima poljedelsko ministerstvo sploh nepobitno pravico, da delovanje z državno podporo nameščenih potovalnih učiteljev po potrebi razširi tudi preko mej upravnega območja, za katero so nameščeui, pri čemer se ob sebi umeje, da so pri vseh poljedelskega ministerstva odredbah izključeni vsi nestvarni oziri."
— (Slovensko gledališče.) Jutri v nedeljo bode gledališka predstava. Predstavljala se bode drugikrat veseloigra „Zlati p a j e k", ki je prvikrat zelo ugajala. Mnogi, ki so igro prvikrat videli, izrazili so željo, nai bi se spet skoro predstavljal „Zlati pajek", in tako se je igralni odsek Dramatičnega društva čutil dolžnega ustreči splošni želji našega gledališčeljubnega občinstva ter je priredil drugo predstavo „Z!atega pajka". — Uatop-nina znižana.
— (Umrl) je sinoči g. Jurij H um ar župnik na Primskem pri Litiji po kratki 8dnevni bolezni, previden s svetstvi za umirajoče, v 71. letu dobe svoje. Pogreb bode v pondeljek dopoludne. N. m. p.!
— (Iz pisarnice „Dramatičnega društva.) V tem meseci bode zadnja gledališka predstava dne 26., to je na dan sv. Štefana. Predstavljal se bode „Gospod Grobski" drugikrat z novo razdelitvijo ulog. Namesto g. Ravnikarja dobil je ulogo Grobskega g. Verovšek, ulogo baronese Kalske pa je prevzela gospica G. Nigrinova.
— (Telefon) od vodovodne postaje v Klečah do pisarne vodovodnega urada v Beethovnovih ulicah in do pisarne proHtovoljnega gasilnega društva na rotovži bil je včeraj gotov. Delo izvršila je prav izvrstno tvrdka „Siemens und Halske" z Dunaja. Telefon izborno deluje.
— (Vvčerajšni s e j i t r g o vsk e i u o b r t-niške zbornice) podelile so se ustanove naslednjim učencem in učenkam c kr. strokovnih šol za lesni obrt in umetno vezenje: Marguču Josij)u, Presterlu Franu, Stariju Karolu, Cibru Frauu. Ćr-netu Karolu, Črnivcu Josipu, Repiču Alojziju, Pret narju Franu, Kankelju Josipu, Habjanu Jernoju, Kosmaču Antonu, Parku Josipu. Kmet Emiliji in Dragar Antoniji. Dalje je zbornica podelila povodom praznovanja štiridesetletnice Njega velečastva cesarja Frana Josipa I. ustauovljeud ustanove po 25 gld. naslednjim onemoglim  obrtnikom: Antonu
Knobleharju, Antonu Sigmundu, Kajetanu Pogačniku, Gregorju Kobilci, Pavlu Jazbecu, Ivanu Bilcu, Ljudevitu Glihi in Ivanu Rothu. Zbornica je pritrdila odsekovemu poročilu, da se nasvetuje maksimalna tarifa za prodajo govejega mesa v občinah TržiČi in Črnomlji, izrekla se za dva nova semnja v Smar-tinu pri Litiji in nasvetovala trgovinske prisednike pri c. kr. okrožnem sodišči v Novem mestu. Tudi je sklenila obrniti se do ministerstva, da se razglasi zakon o omejitvi lastninske pravice na korist onim, kateri hote rabiti električno moč; dalje da se uvedo obligatorično trgovska razsodišča, se odpravijo nepriličnosfi zakona z dne 9. marca 1889 o priatojbinskih polajiilih, kadar se kak novčni dolg preobrne in naposled, da se izda zakon za stavbin-ske obrte.
— (Vabilo) na XXXII. redni občni zbor narodne čitalnice Ljubljanske dne 26. decembra (Praznik sv. Štefana) ob II. uri zjutraj. Vrsta razpravam: 1. Nagovor predsednikov. 2. Poročilo tajnikovo.
3. Poročilo blagajnikovo. 4. Volitev dveh pregledo-valcev računov. 5. Volitev odborova. § 10. društvenih pravil se glasi: Za oskrbljevanje društvenih opravil in imetka volijo v zmislu § 6 , točka 4 vsi udje v občnem zboru za jedno leto 15 odbornikov, izmej katerih ima 12 pripadati plačujočim, 3 pa izvršujočim društvenikom. Odbor si potem iz svoje srede izbere predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika 6. Posameznosti. K mnogobrojni udeležbi vabi čč. p. n. društvaniko odbor.
— (Vabilo k 4 4. rednemu občnemu zboru čitalnice v Šiški) dne 26. decembra 1890. 1. (prazuik sv. Štefana) ob 3. uri popoludne v Čitalnici. Dnevni red: 1. Nagovor prvornestnika. 2.   Poročilo   zapisnikarja.   3.   Poročilo blagajnika.
4. Poročilo knjižničarja. 5. Volitev odbora, a) prvornestnika, b) blagajnika, c) 6 odbornikov. 6. Predlogi društvenikov. K mnogobrojni udeležbi vabi čč. p. n. društvenike odbor.
— (Podpornemu društvu za slovenske visokošulce na Dunaj i) je izročil odbor si. akad. društva „Slovenije" pe t d ese t goldinarjev kot dohodek Prešernove 90 letnice. To je za Dunajske razmere lepa svota, ki pa tudi dokazuje, kako veBtno in varčno je ravnal odbor, a ipak priredil tako izvanredno slavnost. Slava! — q priliki Prešernove slavnost i so „Sloveniji" poslali gg: Dr. Mihael Truden v Trstu 5 gld.; šolski svetnik Fr. Kaudernal na Dunaji 4 gld; tajnik Dunajskega magistrata Al. Kremžar 5 gld.; skupno svoto 14 gld. je predsednik „Slovenije" g. Batič izročil „Podpornemu društvu". Nadalje so temu društvu darovali sledeči gg: Med. dr. Fr. Mohar, okrajni zdravnik v Štubici na Hrvaškem (po g. Fr. Dolenci v Gradci) 10 gld.; Fr. Tomšič, in-Žener ua Dunaji, 1 gld. (letos že 16 gld.); dr. Josip Vošnjak, dež. poslanec i. t. d. v Ljubljani, 5 gld. dr. Josip Srnec, dež. poslanec i. t. d. v Celji, 10 gld.; neimenovan na Dunaji 2 gld. (prej 3 gld., letos torej 5 gld.); A. Levi čn i k, sekcijski svetnik v justičnem ministerstvu, 5 gld. (prej 3 gld. letos torej skupaj 8 gldj; dr. Josip Jelenec, zasebnik na Dunaji, 8 gld. (prej 4 gld., letos torej že 12 gld.) i društveni ustanovnik |g. A. Koželj, odgojitelj na Dunaji, 3 gld. (prej 2 gld., letos torej že 5 gld.), lansko leto pa ustaoovnine 50 gld. Bodi vsem iskrena hvala !
— (Iz Celja:) Vsled nepričakovane ovire bode prvo redno zborovanje telovadnega društva „Celjski Sokol" še le v soboto dne 27. decembra t. 1. Ostale točke ostanejo nespremenjene.
Odbor.
— (Vokalni koncert glasbenega zavoda v Zagrebu,) pri katerem so se pele hr vatske narodne pesme po Slavjanskega načinu bil je v sredo. Ponavljal se je program, kakor je bil prvikrat pet pri koncertih maja meseca in je tudi ta pot občinstvo bilo mnogobrojno in popolnoma zadovoljno. Mej hrvatskimi pesmimi uvrstila se je tudi Vilharjeva „Po i e zeru", ki je postala na rodna ne samo pri nas nego celo v Hrvatih in se je posebno dopadla. Svetoval bi, da bi naša „Glas-bena maticu" skušala kaj jednacega prirediti, za kar bi jej gotovo   hvaležno bilo narodno občinstvo.
— (Trst in odprava proste luke.) Pod tem naslovom piše „Ediuost" : Zauimanje za naše mesto je sedaj, ko se mu bliža usodepolen čas odprave svoboduega pristanišča, veliko. Izvestno bode torej Tržaška trgovina dobila začetkom dober udarec. Pričakovati je, da torej preneha mnogo trgovskih hiš in brez dvojbe bodo mnogo tujcev zapustilo naše
mesto, iskajoč si drugje dohodkov. Ves promet z blagom se bede osredotočil v javoih skladiščih v novi luki, radi česar sedanja skladišča po mestu izgube deloma svojo veljavo ter se bodo izpraznila. Poleg tega namerava vlada uvesti s prihodnjim letom v Trstu tudi užitninski davek po načinu dražih zaprtih mest. Meščani si torej dobrega ne morejo upati. Z druge strani si pa vlada prizadeva kolikor moči zmanjšati učinke novih uredeb, name-stivši davek osobito z novimi industrijami. Uprav zategadelj je predložila državnemu zboru načrt zakona v korist obrtniji Tržaški. Hoče namreč v Trstu in okolici omogočiti ustanovitev tovarn in obrtnij-skih podjetij ter s tem nekako odškodovati Trst za prizadeto rano. Namen novega zakona je oprostiti pristojbiu in davka nova Tržaška obrtniška podjetja, za izdelke nenavadne v druzih deželah. Kakor po ročajo n DuDuja, sklenila je družba Tržaških kapitalistov in bauke Union ustanoviti v Tržaški okolici čistilnico petroleja po vzgledu one v Reki, s kojo bi nova mogla tekmovati. Nam se zdi, da niti v Trstu, niti v okolici neso tla ugodna za razvoj industrije in da bode ista le slabo uspevala. In tudi če bi uspevala, ne bilo bi to na korist okoličanov, ampak le ožjemu krogu dotičnih bogatašev.
— (S t at i 81 i k a g a s i 1 u i h d r u š te v k r a n j-skih.)Ob jeduetn z ljudskim številjenjem nabirali se bodo tudi podatki o gasilnih društvih. Odbor zveze gasilnih društev priredil je v ta namen slovenske obrazce, kateri se te dni dopošljejo vsem gasilnim društvom na Kranjskem. Na obrazcih napisati |e odgovore na vsa uprašanja glede števila članov, stanja izvršujočih članov po vojnih razredih rešilnih priprav, gasilnih strojev in cevij, vozovja in zdravstva. Zapisek se ima potem do 15. janu-varja doposlati okrajni zvezi, h kateri spada gasilno društvo, sicer pa vodstvu dotične deželne zveze.
— (B o ž i č n i c o) z zanimivim vsporedom priredi jutri v čitalničnih prostorih v Gorici slovenska trorazredna šola in otroški vrt, katera oba zavoda vzdržuje društvo „Sloga." Mej 15 številkami vsporeda nahaja se tudi obširna igra „Božično drevesce €, katero bode igralo 9 deklic razne starosti.
— (HrvatBki naučni tečajza Nemce) odpil se bode v Zagrebu. Oglasilo se je dozduj kacih 20 obiskovalcev, kateri so sprevideli potrebo, da se uče jezik naroda, mej katerim prebivajo in ki jih je gostoljubno vsprejel. Kaj jednacega menda pri naših naseljenih Nemcih ne bodemo doživeli tako hitio.
— (Akad. društvo „Slovenija" na D u naj i) bode imelo bodoči ponedeljek v dan 22. t. m. v „R( stauration zum Magistrat" I. Lichteufels-gasse 1. svojo četrto redno zborovo sejo v zimskem tečaji z nastopnim dnevnim redom: 1) Čitanje zapisnika. 2.) Poročilo odborovo. 3. Slučajnosti. 4.) Volitev predsedniki«. — Začetek ob l/t8. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli!
— (Bralno društvo pri sv. Juriji ob Taboru) ima v nedeljo, 28. t. m. ob štirih popoludne v društveni sobi svoj redni letni občni zbor, h kateremu se p. u. članovi vljudno vabijo. Na dnevnem redu je: 1. Zapisnik zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo tajnika iu blagajnika. 3. Volitev predsednika in odbora. 4. Določitev časopisov in knjig za leto 1891. 5. Slučajnosti. Po dnevnem redu je prosta zabava. Gostje dobro došli!
— (Zagrebška uspinjača) ali železnica na žično vrv nema sreče. Preteklo sredo zrušil se je dimnik in pal v dvorišče bližnje hiše K sreči ni bilo nikogar na dvorišči, ko se je dogodila nezgoda.
— (Zadnji tedenski semenj v Zagrebu) bil je dosti dobro obiskau. Dognalo se je rogate živine do 1490 glav, konj 4IG in prascev 2360.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Peterburg 19. decembra. (Polit. Corre-spondenz.) V kratkem se bode v južnoruskih guberiiijah pod pokroviteljstvom vlade ustanovilo društvo poljedelcev, katero bode imelo nalogo, posredovati pri prodajanji in razkosavanji zemljišč in kreditnih operacijah mej društveniki. Društvo omejevalo bode svoje delovanje izključno na posestnike rusko narodnosti. Ta projekt je najberže v zvezi z naredbami, naperjenimi proti nemškim naselbinam na južnem Ruskem.
Kolon j 19. decembra. „Kolnische Zei-tnng javlja iz Peterburga: Odboru, ki je sklical Guildhallski shod glede ruskih židv, obvestilo   se je zaupno, naj  nobenega zastopnika
semkaj ne posije, ker bi njih prošnje ne vsprejel ne car, niti kak posredovalec. Stvar je tukaj tem mučneje dirnila, ker dojde ruski prestolonaslednik v kratkem v Vzhodno Indijo.
Bukurešt 20. decembra. (Seja zbornice.) V specijalni debati o načrtu adrese izjavil vnanji minister nasproti opoziciji, da se vojaška konvencija z Avstro-Ogersko ni sklenila. Vojnega ministra prisotnost pri manevrih na Erdeljskem je le dokaz, da so razmere mej Avstro-Ogersko in Rumunsko prijateljske. Dokler tripelalijanca vzdržuje mir, bode Romanski z zadovoljstvom čuvala dosežene uspehe, do alijance je pa še daleč. Ko bi Rumunska bila primorana, skleniti alijanco z Avstro-Ogersko, vodila jo bode jedino želja, da skrbi za svoje interese.
Razne vesti.
* ( H r i p a n a D u n a j i.) V konjiških vojašnicah na Dunaj i prikazala se je hripa.
* (Pogumna nuna.) V Angresu so tatovi ulomili v neko hišo. V tej hiši bila je tedaj neka nuna kot jedina tovarišica gospe Bourbonske. Ko so tatovi ulomili, je nuna hitro zgrabila revolver in se postavila v bran. Tatovi so na to pobegnili.
* (Belo žalovalno obleko) bode nosila mlada holandska kraljica. Bela žalovalna obleka bila je navadna semtertja v srednjem veku, in mlada kraljica se hoče ravnati po tej stari navadi.
* (Sleparska dama.) Nedavno so našli v vlaku, ki je vozil iz Nizze v Marseille gospo zvezano, ki je trdila, da jej je mej potjo ukradenih 7000 frankov. Preiskava je pa dognala, da je gospa le komedijo igrala, da bi dobila visoko odškodnino od železniške družbe. Dama je baje denar v Monte Carlu zaigrala.
* (Priti i ko v k a in orjak.) 28letna le 22 palcev velika Nellie Branham v missourski državi poročila se je z devetnajstletnim mladenčem, ki je nad 6 čevljev velik.
* (Požar.) V palači španjske razkraljice Izabele v Parizu nastal je v četrtek zjutraj požar, ki se je razširil tako naglo, da so ognjegasci ga ukrotili še le po jedneurnem naporu. Gorelo je prav v oddelku, kjer stanuje razkraljica, mnogo dragocenih podob in pohišja je pokončano, sicer se pa ni nikdo ponesrečil.
i: (Žive b a k 1 e. ) Grozna nesreča pripetila se je v Akronu, v državi Ohio v Ameriki pri nekej maškeradi. Obleka jedne dame začela je goreti, dragim damam, ki so prihitele na pomoč imele so se tudi obleke, in na mah bila je cela družba v plamenu. Nad 30 oseb je teško poškodovanih, nekatere so celo že umrle vsled hudih opeklin.
Narodno-gospodarske stvari.
Dobri vinogradi'
V Renski dolini, v južnem delu Nemčije imajo dobre vinograde. Lege so tam izvrstne, hribi glede na visočine so podobni našim slovenskim goricam, večinoma z južnimi leuami. Poleg tega je pa tudi zemlja topla, rasti vinske trte ugodna ter kar je še več vredno, obdelovanje je tako dobro in tako natančno, da se glede tega naši vinogradi ne morejo Renskim nikakor primerjati; skrbi se posebno za to, da se sade in gojijo samo take trsne vrste, o katerih je znano, da dajejo izvrstno boket.no vino. To je sila imenitno pri goricah,
Tudi ne  čak;ijo   tam vinorejci,  da se trs že od starosti posuši, in potem le še posadijo drugega, kakor se to pri n:is godi, temveč brž, ko trs ne da več popolnega  roda, katerega od njega zahtevajo, knj ga nadomestijo z drugim,   mladim.    Se ve, da vejo   na   tudi v kleti  z vinom   umno gospodariti. Nasledek  temu  skrbnemu obdelovanju in umnemu gospodarjenju je |>a tudi visoka cena  tam pridelanega  vina.    Tako  so se  n. pr. prodajala tamošnja lanska vina,   ki   niso   bila  najbolja,  po 180, 250, 300, 375, 400 do 403 gld za štrtinjak. Jedna najboljih leg v t^j dolini je okolica mesta Worms. Tu pridelujejo  fino vino, ki ga imenujejo „Liebfrauen-mileh". Vinogradi se tukaj raztezajo do reke. Sedaj pa tam hočejo delati novo luko za ladije.   K temu se ve, da potrebujejo mnogo  prostora, in potrebno je bilo, tudi nekaj vinogradov pokupiti.   Gena tem vinogradom je v primerji z našimi  razmerami neizmerno velika. Prodalo se je tam namreč V4 hektarja t. j. l/« orala  po   14.000 gld.   To je zares cena, katere menda ne doseže noben  vinograd več na svetu.
Druga, ravno tolika parcela bila je prodana za 13.000 gld., ter posestniki še ostalih parcel upajo za Va orala po 700O do 6000 gld. dobiti. Žali bog pa, da se tudi v tej okolici že prikazuje tu in tam trsna uš. Vsako leto se ji raztegne nje delo-krožje in ljudje so si vsled tega ondu še bolj v strahu, kaj bode, če se ne pride uši do živega, do nje pokončanja.
Kolikor so nam pokazale skušnje, ne bode se ona dala niti tu ukončati in bati se je tedaj, da bode zemlja, katera nosi toliko fina in draga vina, ter je vsled tega tudi sama neizmerno draga, za nekoliko let pusta in gola. —č.
Poslano.
Go8p. Josip Dekleva, vodia užitninskega za-kuj>a v JLjubljani, očita meni v „Slovenskega Naroda, štev. 288. v poslanem z dne 16. decembra 1890, da strašim njegovo osebje b tem, da jim na-l vezani, da bode dežela vse okraje Kranjske v zakup vzela, ter da hočem na ta način njegove ljudi v deželno službo zvabiti.
Na to moram g >sp. D ,-klevi sledeče odgovoriti: Ni res, da bi bil jaz ali kdo iz moje pisarne komu natvezaval, da bode dežela vse okraje Kranj-ske v zakup vzela, tudi ni res, da bi na  ta način hotel njegove ljudi v deželno službo zvabiti
Pač pa je res, da je visoki deželni zbor slavnemu deželnemu odboru naročil, naj se o tej zadevi dogovarja s c. kr. finančnim ministerstvom, ter ad se ravuo njegovo osobje sedaj kar trum umi za službo dež. dacarja ponuja — 27 prošenj temu priča — da sem pa od teh samo 6 agentov, mej temi 5 oženjeuih proti posledobnemu odobrenju vele-slavnega deželnega odbora v službo vzel, drugim pa ponudbe vrnil, da je število potrebnih organov dopolnjeno in „ker so nekateri mej temi pred dvema letoma povodom pop i s o v a n j a r e m a n e n c meni kolikor možno zapreke delali in to — kakor so se sami izjavili in kar I e h k o s p r i č. a m t dokažem, — ravno po naročilu onega in istega gos p. Dekleve, ki se sedaj predrzne mene p o d u č e v a t i, kaj j e č a s t n o i n k a j ne.
Kar se izjave gosji. Dekle vj tiče, da se užitninski d*vek le potom konkurenčne obravnave v zakup uzeti more, moram pristaviti, da je menu to kakor vsa druga jednaka določila gotovo, če ne bolje, vsaj toliko znano, kakor njemu.
Pred dvema letoma pričel sem pobiranje samostojne deželne naklade kar čez noč in dan brez vsega aparata; abotna je torej trditev gosp. Dekleve, d* si drugače pomagati ne znam, kakor da izvabljam k sebi vešče ljudi, ko imam v zakupnem poilu vender že dosti izvežbanih mož
O dostojnosti govoriti naj bi po mojem neme-rodajnem mnenji gosp. Dekleva popolnoma opustil, saj lep vzgled o dostojnosti podal nam je sam kakor že prej rečeno ravno povodom popisovanja rema-nenc samostojne deželne naklade.
To v odgovor popolnoma nepotrebnemu in ne-ojiravičenemu napadu moje osebe.
Ako se pa gosp. Dekleva s tem zadovoljiti noče, pripravljen sem njemu še dalje odgovarjati.
Ljubljana, dne 18  decembra 1890. (904) Josip Hj-ULToe3T
InBpektor deželno naklade.
Zw viiiinjo pornbo. Holečine udov, protinske in revmatične bolezni in vsakovrstna vnetja se I gotovim uspehom oadravijo i Moli-o vi m „ Francoskim žganjem". Steklenica stane 510 kr. Vsaki dan ga razpošilja po postnem povzetji A. Moli, Ipkarnar, 0. in kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuclilanben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Mol I-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6 (55 — 16)
I„LJUBLJANS2I IW I
5? 1 »-»toli i a
j I zn vm> I*-l 1» gl<l. l.ttO; r.n pol leta j }. j g;l<l. St;80i um ivtrt leta 1.18. J
ri+-x^-„.        :-i_-ra.Ci   ,   -^■»jPl..-----t«3 jn%
H'«* :
IV. decembra. Pri BIttli£i: Locoin r. Dunaja. — Steinharter ll Mo-nakovega. — Sf.uehec, Ranzinger Is Kočevju. — Obach iz Gradca.
Pri Nlonu : Scbonfeld, Diirsberg, Gruraer z Dunaja. — Troger, dr. Schlajiner i/. Gradca. — Neugobauer iz Pulja.______
OJ mrli      * IJuoljaiii:
18. decembra: Marija Auibrožić, paznikov a hči, 8 leta, PoljaiiHka coBta it. u«, ta hripo. — Maks Trost, delavec, 39 let, Dunajska cesta 8t. 19, za jetiko.
19. decembra : Fran Močnik, delavec, G5 let, Kravja dolina St. 11, za jetiko.
Meteorologično poročilo.
n	Cm opazovanj a	Stanje barometra v mm,	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
19. dec.	7. zjutraj 'i. po pol. 9. zvečer	73IG mni. 731-8 mm. 788*5 mm.	—7 4" C —4ilu 0 —6 6' 0	si. zab. si. HOV. si. szb.	ohl. d. jas. obl.	0 00 mm.
Srednja temperatura —61', za 4-2J pod normalom.
nZ)uLrx3.jsl^:a, "borza*
dne* 20. decembra t. 1. (Izvirne telegralično por čilo.)
		včeraj	—	dati en
	• gbl	89 05	— gld.	88 9U
		«9 20	*	89 05
		107-55		107 4f>
Akcije narodne bauke .		lul-40	— n	101-
	n	'.«7^ —	n	»79 •
		802*25	n	301 10
		1 14-50	n	114 35
Srebro .......	n	— ■ —	n	—•--
		9-i)8»/,		9 07
C kr. cekini ....		,V4f»	i	■H
		66 82 V,	n	i>6-30
J
GLAVNO SKLADIŠTE
1 I
tužne
"KISELINE
kuferi je kot zdravilni vrelec že več sto let na dobrem glusu v vseh bolesnih diliitl im prebavil, pri protinu, želodčnem in me-hurnem kataru. Izvrsten je za otroke, pre-(16-6)     bolelo in mej nosečnostjo.
Najboljša ilijclttirna in osteževalna pijara. Henrik Mattoni, Karlsbad in Dunaj.
LiltxriclcioiJ alci oclrjor
I. kranjske mlekarske zadruge
vabi p. n. gg. zadružnike
občiiemu zboru
ki bode
29. decembra 11, ob 10. uri dopoludne
v pisarni c. kr. kmetijske družbe kranjske.
nD;n.eT7-:rii red:
1. Upravno poročilo.
2. Nasvet o razpustu zadruge tor volitev zaupnega moža, ki do konca, zvrši li-kvidaoijo. Likvidacijski odbor (93B)              !. kranjske mlekarske zadruge v Ljubljani.
l'<» ni/.:,,ii cenuli
Pitane purane, štajerske kapune, piske za pečenje in crenjo (live in [atrebtjane , ornovino (surovo in namakano), zajce, krvave, jjeterne. riževe klobase, hrenovke In kranjske klobase, surova, Borka in turila pečenka, gnjat, jezik, morske in rečne ribe, delikatese (lizalice), pivo in vina ima
(933)
.Same/, Kaplja, na Starem trgu it. 10.
Po »oglasnoj sodki odličnih .strokovnjakov
J«
koroški rimski vrelec
jako odlična zdravilna Btudenčnica  uri  vrtilnih, žc-loilcuili,   liiehuruih  in  oblMtuih   boleznih, pri k»tiiru, hripitvoNi i. hitKljmifi, posebno za otroke, pole*; te^a pa tudi (481—k21)
jako fina namizna voda
8 posebno dobrim okusom,  brez vseh or^aničnih in želodec utežujočih primesi. Cilavun ku1o»» v f jiibljuni pri JI. Siipnu-ii; prodajajo  £u nadalje:   *I. ' Kat*tuer in J. Kluuer; v   lii-unji:   F. Dolleiiz;   v Ločnici:  J. Toluzzi.
[MMMMMMMMMMMMMMMMMi
\MMMMmmmMMMMMmm
Udovec
naduČitelj, 40 let star, z 800 gld. dohodkov, želi se seznaniti in poročiti z deklico ali udovo brez otrok primerne starosti, katera pa ima ljubezen do istih.
Omika in blago srce se želi, nekoliko premoženja bi dobro došlo.
Ponudbe s fotografijo blagovoli: naj se poslati upravništvu ,,Slovenskega Naroda" pod „S — 1890'. 1929-1]
♦
B
>
♦
I
Dorsch-cvo
olje iz kitovih jeter \
OORSCH g
iiMj.isl«>js«-. lmJNvežejše in n»»|upliviiejse< vrgte   medU-iniiluo   olfe  i«   kitovih jeter.
Ntnropri»verjeno ur«*«!*!.*« proti knšljii, zlusti pri i»'ii<nili boleznih, Nkr« tVljiiih itd.
Mala steklenica 50 kr.,  dvojna steklenica OO kr.
Ilci^ensini DofMhH > o olje i/, kitovih jeter v trioglatih steklenicah 1 «i<i.       (7i>.'l—16)
Deželna lekarna „Pri Mariji Pomagaj" Ludovika Grečel-na
v H»jiil»lJuni. 111« Rfestnem tryii 11.
Dr. Rose životni babam
je nad 30 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter mili raztop-ljajoče
domače sredstvo. (88-33)
Velika steklenica 1 glđ., mala
50 kr., po pošti 20 kr. več. Na vseh delih zavojnine je moja tu dodana, zakonito varovana j
varstvena znamka. Zalogi1 skoro v vseh lekarnah v
Avstro Ogrske, \£fls
Tam se tudi dobi
'račko nniversalno domače atiilj
To sredstvo pospešuje prav izhorno, kakor svo-dočijo mnoge skušnje, čistenje. zrnjenjc in lečenje
ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V skalljiculi po 35 kr. in £ž 25 kr. I*o pošti 0 kr. več. ^ Na vseh dolih zavoj ni ne je moja tu dodana zakonito vnrstvena znamk;>.
G-lavn.a zaloga
B. FRAGNER, Praga,
il 208*204, Mala strana, lekarao „pri črnem orlu",
^Poštna razposiljatev vsak dan. ""•BQ
Trgovski pomoćnik
z dobrimi spričevali i«re Mlužke. Nastopi lahko takoj. — Ponudbe uprav niftrvn „ S levenskega Naroda". 0'-7—2)
"Vsproimeta se
2 delavca (kolovratarja)
za ladelovunje velike l«>m •< o«> poNoile v lone*»riji lonC'Hrsket;a   iiiojHtrM A 1 t ■ i e 1» I «• r-j u   v « «■ p .
/C. ' /t
S C. in kr. avstrij
*   r.,r* skim privilegijem in kr. ^borchardts pruskim   mmisterskim^ kmmku potrdilom. "
l>r. Hondlardt-ovo  aromatično (diiede) milo (žajfa)
v/, ieilid, za olepsanje in popravo kože in ■kafteon zoper vsaknko nesnage na koži; v -/apt č.itenih izvirnih zavitkih pa 42 kr.
Dr. Suiti de Itoiitemai d-ova diSeea pasta zu zobe, najs|ili)^neisi m najzanesljivejši pripomoček za (»hranjenje in čistenje zob iti zobnega mesa; v celih in pol •»vitkih po 7(t ali 86 kr.
Dr. llartllllfC-OVO olje iz kitajske skorje za varovanj«! m olepsanjo las; v zapečatenih in v steklu Steuiplja-mii steklenicah po 8f> kr.
Dr. Beringniet'-jev dišeči k roni ni duh, krasna voda /,a duhan ie in umivanje, ki krepda in.budi Bi volj ^ v Izvirnih steklenicah po 1 gld. 'Jf> kr. in 7r> kr.
Prof dr. Lindes-ova rasUiaaka ponada v itetdieah,
poviAa ■■•ti   in   soljnost  las in je  pripravna j>osebno za to, da obdrži proge las na glavi; v izvirnih k«/So vili po f>() kr.
Hakaniiono milo i/, oljko Bt. odlikuj«; m> olivU«Jo<
ftej in obranjujočej moči za voljnost in inehkest kože; v zavitkih  po 3J) kr.
Dl', lteringnier-jev rasllinski pripoinoček za barvarne las, har\;i prav črno, rujavo in rumenkasto \ a krtačami in lončki vred po f> gld.
Dr. Hartiin^-ova zeljisčna poniada aa oitvljenje in zbnjeiije rata ti las; v zapečatenih in v Htoklu fltom-pljanih posodicah po H:~> kr.
Dl'. B«riiigiiiei'-j>'VO olje iz zeljiskih korenin /a ukrepoHDJe m i>lu ii!<jenje hi s in brade; steklenica 1 gld,
Dr. Koch-ovi bonboni i/ zeljišč, znan in skusen domač pripomoček aa prehlad, hripavoat, Eabaannoat, hrlpavo gflo itd. ; v izvirnih škatljieah po 70 in 85 kr.
Bratov Ledgrjov baliamieno milo li o\jn zemeljskih
orehov, prijeten jiripotnoček j>ri uniivanji nežne in občutljive kože, posebno damam in otrokom; po 2 i kr , paket (4 kosovi, 80 kr. M*risttli ti po pripoztnmej Bolidriosti in pripravnosti rudi v naših krajih že priljubljeni pripomočki se do bivajo:
V B, j ■ 11»I j mi i  pri Antonu 14 i-isper-ji   in 1 Id v n imIii M»lir-u;   v  /»Kreliu  pri   lekai)-  Zg.  Mulliaeh-u; ^ < i'i i pri F. Felletn; nit Itek* pri droglijeru brat. I'a vačič-u;  v <«oii«i  )>ri  iekarjih G. B. 1'ontini-ju in G. Oriatofbletti-jn; v Celovel pri lekarjl Vilj. pl, Dietriohu;
v Trstu pri  lekurjih .J. Se.rravallo, K. Zan. tnju in P, i'reiKiiiii-ju :   v Varitžfliiiu pri lekarju F . Bledi U ; v Zib«iru pri lekarju N. Androvid-u.
i^r Svarilo«
Svarimo pred pomir(kj»iii(>iu.
oaobito pred dr. Suina de Botttn-maril ovo dišečo zolino pasto in pred dr. Horclianl-ovim aromatičnim ie .lišenim milom. Mik j'i   p<»narvjal«i  in protlujulci iionarejenih naših  pnv. stvari, j  bih  so  že  na Dunaj i in v l'ia-i
sodnijsko obsojeni, da so morali plačati   pr«.....)>«i«'
Klobe v <lenarji. (1H4—H;
RAKMOND & Comp.
c.kr.priv. lastnik tovarn hygealisticnih kosm. stvarij
V lioi'oliiiit.
2 Za -pra^D^iJsie I '&
M-—---S
M M
M
^ katero je še iz zaloge restavracije hotela „pri Slonu
Št, 22.008.
Razprodaj
mojega
starega in uležanep vina v b u te Ij a h
Nizki- cene.    Posebno priporočljivo!    Nizke <M-ne.
5*
»
» to to to to to to
S-te
i
ft Bordeaux St. Emition 4< Budimsko Adlerberško ■fi Budimsko
6 let x a lo g i,
^< Chateau Polignac
Šampanjec.
|^ Z veleF|>i.'štovaujein
M FRAN EHRFELD
^ (980) restuvrater „pri Solnci".
R a z gr 1 a s.
^jo7 -a)
Kakor znano, se ima leta 1891. zopet vršiti ljudsko popisovanje po staleži 31. dne decembra 1890. leta.
19. in 23. predpisa o ljudskem popisovanji, kateri je bistven del postave z 29. dne" marca 1869. leta (drž. zak. št. G7) določata, da je vsak stanoviški imetelj, oziroma vsak družinski glavar obvezan, glede onih stanovišeu pripadajočih moških oseb, ki so rojene v letih od 1871. do uštevšega 1881. in imajo domaćinstvo v jednem v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežela, pripravljen imeti koleka prost, brezplačno preskrbljen posnetek iz knjig rojstvenic ali pa poverjen prepis rojstvenega lista.
Vsak stanoviški imetelj, oziroma družinski glavar, v kojega sta-novišči se nahajajo take osebe, je torej, ako že nema poverjenega prepisa dotičnega rojstvenega lista, obvezan, da si preskrbi najpozneje do konca tekočega leta potrebni rojstveni list. Obrniti se mu je zategadelj nemudoma na dotični župni, oziroma matrični urad, pri katerem je krst, oziroma rojstvo zabeleženo, da dobi omenjeni, za ljudsko popisovanje potrebni rojstveni list.
Ob jednem bodi prebivalstvu Ljubljanskemu priporočeno, preskrbeti si za vsak slučaj pravočasno sploh pri izpolnitvi naziianilnic potrebna dokazila, posebno rojstvene in domovinske liste ali mestu teh tudi delavske ali poselske knjige.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dnć 25. novembra 1890.
Župan: Grasseth s. r.
Dečki in deklice
osnovnih sol podučujejo se v slovenskem in nemškem jeziku proti primerni nagradi.
Kje? pove iipravtiistvo te^a lista.
(918— 21
A A A A ^ A A A A A A
Srebrna kolajna na svetovni razstavi v Parizu 1889.
Dobiva,      v vseh trafikah in prodajnlnicnh galanterij. .'(J)   OtavVM zaloga: OTTO KAN1TZ & CO., Dunaj. litij
V „Narodni Tiskarni" v Ljubljani
iz&Ia je knjiga:
Razne pripovedke.
ITaigrozoviteJša ra=l-j.ls:a, peklenska. Spina! Catulie Mendes; prevel Vinko. —X71omci. Spisal Srvničan. — Sllvestro^r otročiček Kalitorn-ska povest. Spisal Hret Harte; poslovenil Vinko. — TJ"n.i-čeno ži-vljezije- (Vsici spiral StroiiDežnicky; preložil Vinko.
□ •
■
i *
1 k
St. 23.009.
Vabilo.
Zo mnogo let oprodčajo so blagotvoritelji čestitanja ob novem letu iu ob godovih s tem, da si jemlje*
oprostne listke
na korist ubožnemu zakladu.
Na to hvalevredno navado osoja si mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da sta razpečavanje oprostnih listkov tudi letos drage volje prevzela gospoda trgovca Karol Karinger na Mestnem trgu štev. 8 in Albert Schaffor na Kongresnem trgu štev. 7.
Vrhu tega bodo v zmislu obstoječega ukrepa občinskega sveta mestni uradni sluge kakor lani tudi letos raz-našali oprostne listki" po hišah.
Za vsak oprostili listek, bodisi za novo leto ali za god, je kakor do sedaj položiti petdeset krajcarjev in na upisni poli poleg imena pristaviti število vzetih listkov.
Velikodušnosti neso stavljene meje.
Pismenim pošiljatvam bodi pridejana razločna adresa.
Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po novinah.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 3. decembra 1890. leta.
Župan: Grasselli.
1
iC3
J. Griontini v Ljubljani
trgovina s knjigami, umetninami, iiinzikalijami in papirjem
priporoča za
svojo veliko zalogo knjig s podoltarui. knjiži«* z» iiiltt-rtino, sijajnili knjig. »n t olotftff UlaMiimv, romanov, potopisov, potem konfekcijskih papirjev, pisnih map, poje-zijskih in spominskih knjig, okrašav za božično drevesce, narejenih jaslic, elegantnih pisal, fotografijskih albumov v raznih velikostih, gosel, kitar, citer: nadalje primerno darilo Engelovo patentovano podlogo na pivnem kartonu za 1891 #.» pisarne in s.-.loni' po gld. 1*50, €'i iu penim nove i»e.«*Bsii vezane gld. 160, Kinflžiilee za otroke v elegantnem kartonu gld. - -70 itd., itd. (910—-i) Uljudno vabim na ogled svoje hožione mz.slavc. hkratu naznanjam kot novost, đa se ,,Ka/.»lo dni j in nieM'cev" v ploščevinskem zatikn b slovenskim tekstom dobiva po 60 kr., po pošti 70 kr.
i? B
i m
Javna zahvala.
Zavarovan sem bil za poslopja svoja pri zavarovalni «li*nžl»: .JM1MOM: ADKIATKA 1>I SICIRTA" za 10 let. Prišel je drugi letni rok za plačilo dnć 22. oktobra t. I. za leto 1890/91. Dne 20. pr. m. pogorela so mi gospodarska poslopja, zavarovana za G00 gld. Ker pa nesem bil plačal omenjenega zapalegB obroka, nesem imel upanja, da dobim kakšno odškodnino za škodo. Nepričakovano mi je danes glavni zastopnik slavnoznane družbe v Ljubljani, gospod Ivan Perdan blagovolil izplačati vso zavarovano vsoto 600 gld. po gospodu Josipu Zelenu iz Senožeč, kateri je posredoval zavarovanje. Ne morem najti primernih besed, da se z ginjenim srcem zadostno zahvalim veleslavnemu ravnateljstvu omenjene družbe v Trstu in vsem gospodom, ki so mi pripomogli do te izredne, nepričakovane dobrote. Bog jim stokrat povrni!
V Gorenjih Vre mah, dne 13. decembra 1890.
Tosip Oerlc-^eaails:.
Resnici  na   ljubo   pridružuje  se   tej   Resnico tega potrjuje in se zalivu I j nje zahvali za to dobroto
občinsko županstvo v Gor. Vremah
dne 18. decembra 1890.
Janez Cerkvenik
župan.
župnijski urad Vreme
dne 14. decembra 1890.
Janez Škerjanec [iiij
župnik.
OOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOl
Javna zahvala.
Podpisanim pogorela so poslopja, katera so bila še le kratek čas pri vzajemni zavarovalnici KORIH.II" zavarovana. „ KONKORDIJ A", katere glavni zastop ima v Ljubljani gospod Ign. Valentinčič, nam je vsem trem v našo popolno zadovoljnost zavarovane zneske popolnoma izplačala, ne da bi bila kateremu le najmanjši znesek odtegnila. Za tako solidno postopanje se zavarovalnici „ 144»iV 14O It O M I" najtopleje zahvaljujemo ter jo vsacemu, kdor se zavarovati želi, iz lastne skušnje najtopleje priporočamo.
Brezovdol pri Ambrusu, dne 1. novembra 1890.
Jože Kastelic, Anton Šinkovec, Jera Šinkovec, poškodovanci.
Potrjuje županstvo v Ambrusu. Fr. Lobe s. r.,
L. S. Fr. Perko s. r., podpisal in priča.
župan. (915—-3,
Važno za zdrave in bolne! ^JS
Za trpeče v glavi, v prsih, mh plučlb, v želodci, nn Jetrih, na obiMtih, zii protinom in im žlveib, pri kani ji, hripavosti itd., zu široke, dojenoe, prebolele, zu žensko prod otročjo posteljo m po otročji postelji, m Nlabotue osobe, prvi revne, bledične itd. je najboljše dletetlčuo redilo« ko zil ni t ni ki h kot, ,,izvrt*tmi*- preskušana in po množili bolnikih s spričevali jako priporočana
Trnk6czy-jeva
hmeljna sladna kava
Ul Je dobrega okiiHH I u prijetnemu duhu.
1 paket a '/4 kdo vsebine velja a« kr.   Najceneje so dobiva v poštnih paketih pa 4 kilo.   Dobiva ho po postnem naslovu:
Ubald pl. Trnkoczv, lekarničar v Ljubljani;
nadale v uflavnih suilogab lekarnioarjev na i>unii)i: Viktor pl. Trnk6oij, f> okraj, Hiindatbiirmstraine 113; dr. oto pl. Tmk<Voiy, 8 okraj, Rudeuky-pjat/. 1.; Jul II |>l. Tnikrtezj'. 8 okraj, Josefstttdterstrasse 80; v Gradci (Štajersko)] Vendella Trnkoc«y, lekar; naduljo v vs«"li lekariiHh9 pri droguiMlib, trgovcih itd; isjuuiieno prlatnn le, ee laia Korenju. oblaNtveno vurovuuo varstveno zuninko.
Frekupoi Imajo obilen rabat. (4f>3—13)
Za čas stavbe
priporoči
Mestni trg št. 10 trgOVina Z ZeleZmilO Mestni trg št. 10
v velikem izboru iu po zelo ulzki ceui
okove za okna in vrata, štorje za štokodoranje, d rat in cveke, samokolnice, vezi za zidovje, tra verze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši K a m n i š k i PoTtland in Roman cement, sklejni papir (Daelipappe) in asfalt za tlak, kakor tudi lepo in močno narejena šte-dilna ognjišča iu njih posamezne dele.
Pri Btavbab, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo urah in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako ne tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste tromhe in ventUe in železne okove. (9—56)
Za poljedeljstvo:
■ umu    Tioin   111 nuj 1,    nnnui .     iujju   111    invuiiu   iiui ujuiii     piuyi u
plužne, železne in lesene brane in zobovje zanjo, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi Be dobiva emirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja.
Zobozdravnik Schweiger
stanuje hotel  ^Stadt Wien*
(pri Malici) št. 23 in 24 — II. nadstropje.
Ordinira vnuki ilaii »d 9. do 12. nre dopoludue, ©<1 '2. do S. ur« popolndne
Ob nedeljah In praznikih od 9. do «/tl. ure.
Najnovejše iznajdbe v zobozdravniatva. — Najboljši plombe, po barvi zobem prikladne. — Za vsa. dela s« jamči. (800—15)
Odlikovan na  množili   kmetii^kih r»ZNt»-
l*ri/.na ia ju Jok*.y-kluhoy.
KWIZDE Korneuburška
živinska redilna štupa
za konje, rogato živino in ovce
je io po v<'člet."(m skušnji, ob se r«dno daje, gotovo sredstvo, <•«• žlvinče ue«e jesti, ali ima krvnvo mleko, in zboljšn mleko. Najbolje preverjeno kot porlpiralno sredstvo pri zdravljenji n(.k<ij dihnl iu prelmvil. — Cena škatljici kr., veli kej škatli i 70 kr.
KWIZDE
c. in k.pri v, restitucijski fluid
(umi val na voda za konje)
je ioiOuiIiiii ohIii, ki se fte vh<> let. z nsi j večjim uspehom rabi /a okrcpoinje iu obnovljenje sil pred velikimi napori it: po njih. NvoHlnnhio pod-plralno Mre.lgtvo pri zdrnvljenji zvitih uli h iitih n jenih udov, trdine ukEouivke, trdih kit, slnhotnih udov, olipmnju »ulov in u Ionov. Konja oživi in g;« narodi zmozueKii zu izredno  tešku delu. — Cena  nfeklenici gld. 1.40.
Da se o bvaruješ ponaredi, pazi ni gorsnjo varstveno znamko.
FRAN IVAN KVVIZDA
okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaji.
c. m kr. avstrijski in romunski dvorni zulagatelj /a živinnzdravniške izib-lke.
KWIZDE Korneuburška
živinska redilna štupa
(19!* —Il> in
Kwizđc cPrivk restitucijski fluid
se dobivata pristna v vnoh  lekarnah in drognerijab avstro-Oirerske države.
*  * •
Službe išče
*«■*'• (rt^oiskili pomočnikov, grajskih slu«, koeljaž« \. prodajalni«ni h »fMg. blaga jiiicjii-k. nata '< url« kuharic-, prodajalk, lilAen In peNtniij, govorečih slovenski in nemški.
Ponudbe gospodarjev vsprejema  Fr. Hfttller-|ev Annoneenburenu v i j u l>l | na i .-.,„. _;t
Izvirno
Plznsko pivo
(slu* no znano  /imsbo pivo)
iz meščanske pivovarne v IM/iiii v sodili in steklenicah
priporora udano
I*- SOKBDIWT
glavna zaloga mešč. pivovarne v Plznu
Gradec, Anncnstrassc 13.
Hiša na prodaj.
V KaiMlIji polepr Nnvniamrslu s« prodaja iz proste roke hiša At. S50 poleg državne ceate; zidana je leta 1808., ter pripravna za vsako kupčijo in obrt.
Natančneje izve *e pri lastnici (1)24—2)
Mariji IVInHorčič
v Kandiji št. 20 pri Rudolfovem.
Telefon 24b\
Mu—l:
v Terezije Eger konkurzno maso spadajočttga blaga
vršila se bode   počenšl   od   ponedeljka din* i* ni.
naprej vsak dan« izvzem.ši nedelje in praznike, od 8. do 12. ure dopoludne in od 2. do 6. ure popolndne
v prodajalnici na Št. Peterski cesti št. 6.
OpraTiteljstvo konta mase.
ZAEOLTILL, Ljubljana, Spitalske ulice 10.
Božična darila.
Knjižice s podobami, knjižice s pravljicami, knjižice za mladino, predloge za slikanje, modelirski kartoni, figure za oblačenje, igre za mladino in odrasle, poezijski in pisni albumi, dnevniki, avtografijski albumi.
Okrašave za božičnu drevesce lani;:; oni    „        „ „
Sne9 H M H
»uči
svečniki „
gvirlande  „       „ „
obeski
lasci
Angelčki in Jezuščki, zlata in srebrna pena, mape in podobe za jaslice.
Božična darila.
Prirodopis v podobah, živalstvo v 250 podobah v porabo pri nazornem nauku.
Cena 3 gld.
Velika zaloga
vsega
šolskeoa orodja.
Božična darila.
Albumi s posnemnimi podobami, albumi za pisne marke, relifni albumi, škatlijiceza barve, šolske torbe, risila, pasovi za knjige, peresniki, beležnice, molitvene knjige, načrtne knjige, načrtni bloki, albumi za fotografije, mape za muzikalije, pisne mape z opravo in brez oprave, pisne podloge iz usnjenega sukna, pisala, pismeni smugi, peresna brisala.
Pisni in stenski koledar, dnevni in tedenski block-koledar, notični in beležni biockkoledar, žepni in listniški koledar, orjaški in mignonbiockkoledar. salonski biockkoledar, dijaški koledar, podložni koledar v vseh izdajah.
ii papir s kuverti
v kasetah in mapah, v formatu četrtinke in osmerke, s pismenimi glavami in tiskanimi firmami. Vizitnice.
Novosti v papirni konfekciji, cartes de correspondance, razkošne kasete, najfinejše narejene, s cvetlicami in raznimi umetnimi utiski.
Utisnjeno galanterijsko blago iz usnjene le penke- omotki za cvetlične lonce, toki za krtače, toki za užigalne klinčke. okenski predložki, mizni p o I o z k i - šivankine blazinice, delavske torbice, pečni zastori, časopisne mape, stenske torbe, torbe za karte, okviri za fotografije, sveti I -nični krožniki, papirni koši, srajčnovratniški kartoni, toki za glavnike, krožniki za kozarce, toki za škarje, Etageres.
708 —13,
Mesečna soba
% opravo in postrežbo, na željo tudi n hrano, odda a« ftt»ko|. Več pove >l iti-i j i« Kolini-, Sv. Petra cest* »t. 8». (921—3)
Izvrstna dolenjska vina
točijo se od IS. <lue decembra t. I. naprej po najnižji crul
v Lingar-jevi ulici h. št. 3.
K obilnemu obisku vubi najul jinlneje
(916—21 Antonija Seneg-ačnik.
za (920—2)
božična in novoletna darila
v zlatu, srebru, tulski kovini, jeklu in niklu, kakor tudi vsakovrstne
stenske in budilne ure
priporoča po nizki ceni
urar
na Dunajski cesti št  16 v Ljubljani.
Za lovsko sezono
priporočam nuj večjo \Jomt lovskih puftk: puike za drobni ivlneo, brzodvooevke, rlsanlce m kratke brzorlsanioe laHtiie-f** izdelka z jamstvom; mulul]« dobre Lttttiike puike za drobni svinec, salonske puike m revolverje.
V zalogi so vse za lov potrebne priprave in streljivo.
Oblesja iz najbolj če in najlepše orehovine in v vsakerfini obliki ter vse v to stroko spudajooe poprave se hitro, solidno in po ceni izvršujejo. Opozarjam pa gospode lovce, da puško kar naravnost meni pošljejo in ne dado poprej puške kaceinu drugemu, da jo še bolj pokvari, in jo potem nazadnje vender meni urooč v popravo, kajti s tem se stvar le podrast
Vse nougajajoče se radovoljno zamenja. — Cenik za puške je na razpolaganje.
Z velespnštovunjem
Fran Kaiscr
(633—15) puškar
v Ljubljani, Selenburgove ulice.
VIZITNICE
priporoča
.Narodna Tiskarna
po nizkej ceni.
Brnski sukneni ostanki
2*10 metra za celo zimsko suknjo.  — PalmerttUm Kld. S.50-
Sukneni ostanki
2*10 metra za celo zimsko h 11 k 11 j i •    Mandarin v vseh barvah v zalogi, jako lino baze gld. 9.—.
Sukneni ostanki
3*10 inetra za vso zimsko obleko ul«i. {S.—.
Loden
za lovske suknje 2 10 m. ■Id. S—
Sukneni ostanki
za cele hlače,   progasti ali krizasti,   1 ostanek velja Kld. a.5«.
Svilneno
grebenasto sukno
le najnovejše  v progi, 1 cele hlače g*l<l. 6.—.
Blago za uniforme
ces. kr.  uradnikov, financ, veteranskih uruštov i ti požarnih branih po najnižjih cenah. (789-9)
BernhardTicho
BRNO
Zeluy trli m. iS.
lCa#.p«»Milja Me proti povzetju. Uzorci pošiljajo Ne sta-■tonI In franko.
JSJT~ El^-gnutno opravljene karte -/.a uzoree le iiHjn«v«'jMe v bogutl izberi pošli J mu na zaliti-vanje gOMp. UrojaN-l.iiti moj sirom.
Kakor vsako leto, priporočam tudi letos p. n. čast. trgovcem svojo veliko zalogo različnih, času primernih  predmetov, ter navajam nastopno:
Niftd trlttto (»(Mi) vrst mičnlh in Halj Ivi li  predmetov po vsake j ceni, cd 1 Ur. do 1 fgld., potem AkatlJIc (Bonbotdeur), »trapov . A t t 1 j, i.. ■ i i   v vsakej velikosti, bonbonov <>d navadnih  do najfinejših, po slednjih letoB mnogo več od prejšnjih let, n. pr. čokoladnih, praltne-, fondant-. umni-. Iiquer*b«iibonov i. t. d., z najtim-jŠim okusom.
Za Božič priporočam p. n. e.ast. gospem in gospodinjam aajveejo zbirko slnilelc za okra«eu|e božičnih drevesc in %m boiieua darila.
Odslej dobiva bo pri meni tudi sadje v steklenicah (Compot), kakao-pranek (Cacao-pulver), čokolada za ukubatl.
Ker imam v tej stroki dobro izurjene moči, Jam« i in za dobro blago In najniz|o ceno.
ftJSF*~ Zunanja naročila izvršujem točno. — Manjša naročila le proti povzetju. — Cenike pošiljam na zahtevanje franko. fJRfj
sladčičarska obrt isaa—bj
v Ljubljani, na Kongresnem trgu (v Zvezdi) št. 13.
Trgovina z železnino
Albina C. Aheina
v Ljubljani, Gledališke ulice št. 8
ima vedno (76—9)
bogato zalogo pečij
samostalnih
vv
in posamezni h delov za nje, kakor vrati«*, vrati« ognjišč za Milo, ogiijišt-iii h oklepov, rošlov ta pražeiije. ■plut, cevi za dimnike ! i. t. d. i. t. d.
Staro železo,mesing, baker, Ikositar, cink, svinec kupuje 'se vedno po najvišjih cenah.
Astralne svetilke
ustavek z gorilcem
20"' z «8 svečami svetlobne moči 30"'» 104
Dunajska bliskovna svetilka 30'"
ustavek z gorilcem
ki se spodaj prižiga, uravnava in ugasuje.
R. DITMAR na DUNAJI.
Največja tovarna za. svetilke v Evropi.
....... ■'
po 4 do 157 sveč svetlobe. Sezona 1890.   NOVOSTI.  Sezona 1890.
Svetilke s stebri in stojali s čipkastimi strešicami — Viseče in mizne svetilke z najfinejše dekoriranim! majoličnimi podobami. — Staronemške viseče, mizne in stenske svetilke, črne, s pristno
bakreno garnituro.
Zaradi velike svetlobe se posebno priporočajo:
Solnčni gorilec s 15 in 18", svetloba 27 in 42 sveč. Briljantni meteorni gorileo s krogljastim plamenom:
Velikost:      15"',       2o'~    25"',       30"',       35'", 40"' Svetloba:       31 50 70 87 138 157 sveč.
Dunajska bliskovna svetilka 30", svetloba 105 sveč,
ki se spodaj prižiga, uravnava in ugasuje.
Astralne svetilke 20 in 30", svetloba 58 in 104 sveč.
Astralne svetilke se morejo zaradi posebne oblike  lahko postaviti v razne sve-
tilniske podstavke. (707—14)
Ditmar-jeve svetilke ima v zalogi
Tovarniška znamka.
vsaka boljša trgovina s svetilkami
l/tlaiarelj m o*hfovnr    urednik: Dragutin Hribar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarn«