Prebivalci štirih gorenjskih družbenopolitičnih skupnosti slavijo te dni svoje občinske praznike; v sredo, 1. avgusta, v jeseniški in kranjski, v nedeljo, 5. avgusta, pa v radovljiški in tržiski občini. Letošnje praznovanje, posvečeno tudi 60. obletnici Komunistične partije Jugoslavije, Skoja in revolucionarnih sindikatov, bo povsod se posebno slovesno. Občani ga bodo popestrili s številnimi prireditvami in več delovnimi dosežki. (S) leto XXXII, številka 58,59 stanovitelji: občinske konference SZDL 'Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka Tržić — Izdaja Časopisno podjetje {: to Kranj — Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej Zalar GLASILO SOCIA ZADNJA VEST Tunizijski šahisti v Kranju KRANJ - Na povabilo sahistov Iskre so prišli v goste šahisti iz Tunizije. Dobri šahisti iz prijateljske neuvrščene države so imeli že nekaj prijateljskih dvobojev. Tako so že igrali z gostitelji. Včeraj pa so se v prijateljskem mednarodnem dvoboju v delavskem domu v Kranju, tu se danes zaključuje letošnje člansko prvenstvo Gorenjske, pomeril z udeleženci članskega prvenstva Gorenjske, (-dh) Kranj, torek, 31. 7. Cena: 5 din 197S ^±ZVEZE DELOVNEGA izh"i« od oklobra 1»<7 t„, , A . od januarja 195» kol poUednik J LJUDSTVA ZA GORENJSKO Največ v zahtevno tehnologijo i V sedanjem srednjeročnem obdobju je bilo v kranjski občini f>ajyeč naložb usmerjenih v izboljšanje tehnologije in organizacije ^ela. Kljub temu pa se lahko v 'Občini pohvalijo z vrsto novih ob-| J^ktov tako v industriji, kmetijstvu **r družbenih dejavnostih. Zgrajeni S bili proizvodni prostori iskre na Naborah, obratna mehanična delavnica v Savi, novo tovarno so zgradili V IKOSU, modernizirani in dograjeni so bili prostori Eksoterma, zgra-J^na je bila sortirnica krompirja in *ače.i so MANJ gradit Kranju. V trgovini novo sirarno v in gostinstvu J*ajvečje naložbe gradnja skladišč in ^rminala v Merkurju in izgradnja Motela Planika na Jezerskem, ki ga J^ zgradil Central. i Ena najpomembnejših investicij, *l je bila uresničena v kranjski ^bčini, je tudi rekonstrukcija vzlet* *•« pristajalne steze na Hrniku. . V tem srednjeročnem obdobju je ^iJa zgrajena šola na Primskovem, ^»■adi se šola na Planini s športno Jvorano, zgrajen je bil vrtec na rlanini in pravkar so začeli graditi enega, dijaški dom bo že kmalu Njd streho in prav tako tudi prizidek * gimnaziji. Pred iztekom srednjeročnega obdobja bo zgrajen cen-**r usmerjenega izobraževanja, pravkar pa je bi! podpisan tudi Jjružbeni dogovor za športno halo v ^avskem logu. . Velika pridobitev so nove ceste, zgrajeno je bilo križišče pred iskro, Obnovljene in zgrajene ceste Hote-*>iaže — Preddvor — Jezersko in Gof-*>ik — Kranj. Tudi most čez Savo je 1 e v gradnji. i L. H. Delovni uspehi prebivalcev jeseniške občine Med najpomembnejše dosežke v občini Jesenice od 1. avgusta lani do konca letošnjega julija prištevamo: — Železarna Jesenice je modernizirala postopek ulivanja jekla in uvedla tako imenovani konti-liv sistem. S tem je skrajšala postopek ulivanja jekla in občutno zmanjšala stroške ulivanja. — Temeljna organizacija Iskre na Blejski Dobravi je dokončala težko pričakovano in za njen nadaljnji razvoj nujno potrebno proizvodno halo. — V krajevni skupnosti Plavž na Jesenicah so dogradili prvo fazo šolskega centra. V njem je že lani pričel obiskovati pouk 501 učenec osnovne šole Tone Cul ar. — Od državne meje pri Ratečah do Podkorena so modernizirali cesto in uredili sodobno križišče s cesto na Korensko sedlo. Dokončali so tud izgradnjo ceste Jesenice — Poljane — Od Tamarja do Rateč so zgradili vodovod. Z njim so občani krajevne skupnosti Rateče-Planica pridobili zdravo pitno vodo, hkrati pa je bil izpolnjen eden temeljnih pogojev za postopni razvoj Planice kot športno rekreacijskega centra. Med najpomembnejše dogodke v občini zadnje leto prav gotovo spadajo uspešno izvedene mednarodnt športne prireditve kot so Balkanske prvenstvo v skokih v vodo na Jesenicah, smučarsko tekmovanje za svetovni pokal v veleslalomu in slalomu v Kranjski gori, srečanje novinarjev — smučarjev sveta v Kranjski gori in nepozabni dogodek v Planici, svetovno prvenstvo v smučarskih poletih. r29. mednarodni gorenjski sejem ^ -* kranj 10.-20.a'79 'gs — ugodni nakupi blaga široke potrošnje — nižje cene — kmetijska mehanizacija — večerni zabavni program Slovesnost na Bohinjski Beli Bohinjska Bela — V nedeljo, 29. julija, so prizadevni gasilci iz Bohinjske Bele svečano izročili v uporabo gasilski avto. Skupaj s krajevno skupnostjo so zbrali potrebna finančna sredstva za prvo odplačilo. Avto, ki je stal 240.000 dinarjev, bodo odplačali v štirih letnih obrokih. D. R. NASLOV. O L, AS 2.STRAN TOREK, 31. JULIJA 1979 Ob prazniku občine Jesenice Bitka na Obranci, na pobočjih Mežaklje, 1. avgusta 1941. leta, katero so bojevali jeseniški prvoborci z Nemci, je tden številnih dogodkov štiriletnega narodnoosvobodilnega boja na območju občine Jesenice. Čeprav je bila ta bitka v primerjavi z marsikatero kasnejšo borbo na tem območju majhna, je imela poseben pomen. Ta spopad je v tistem, začetnem obdobju vstaje slovenskega naroda odjeknil kot mogočen klic po svobodi jeseniškega proletarca, in bil hkrati glasnik, da so iskre odpora, ki so se pojavile že po prvih dneh okupacije, tudi v tem delu Gorenjske zanetile ogenj splošne ljudske vstaje. Zaradi tega smo se jeseniški občani odločili, da na dan obranške bitke, to je 1. avgusta, vsako leto praznujemo občinski praznik. Ob tem prazniku si še posebej pozorno obudimo v spomin dogodke iz narodnoosvobodilnega boja. Poklonimo se spominu številnih žrtev fašizma — padlih borcev, ustreljenih talcev, v zaporih in taboriščih umrlih prebivalcev občine. Hkrati s to poklonitvijo tudi preverjamo, ali naša velikokrat izražena in na številnih spomenikih napisana zagotovila — Vaše žrtve ne bodo zaman — potrjujemo z vsakdanjim delom in ravnanjem. Številni so v narodnoosvobodilni borbi darovali svoja življenja za boljši jutrišnji dan. Današnji dan je gotovo boljši. V njem, samoupravno organizirani, vse bolj svobodno urejamo odnose v naši socialistični skupnosti. Smo bogatejši, življenje nam poteka lepše in lažje. Na vsakem koraku lahko srečujemo dokaze, da sedanji mladi rod doživlja svoje otroštvo, svojo mladost, srečnejše. Veliko smo dosegli, in to nas spodbuja k novim prizadevanjem za boljši jutrišnji dan. Kajti boljši jutrišnji dan, zaradi katerega so darovali življenja številni borci in aktivisti narodnoosvobodilne borbe, ni mogoče opredeliti kot nekaj dokončno določenega. Tak dan naj se izraža s svobodo vseh ljudi, z nenehnim spodbujanjem ustvarjalnosti, z medsebojnim spoštovanjem, s hotenjem in omogočanjem napredka, kulturnega bogatenja in materialne blaginje pa gotovo še s katerimi vrednotami! Ob letošnjem prazniku občine Jesenice lahko povemo, da je naš družbeni proizvod za 30 odstotkov večji, kot je bil lansko leto, da je realni osebni dohodek porastel, da smo bolj učinkovito urejali skupne zadeve, da imamo izboljšano cesto na Poljane in modernejši cestni odsek od državne meje pri Ratečah in Korenskem sedlu proti Kranjski gori ter Martuljku, da uspešno dograjujemo šolski center na Jesenicah, da ima 46 odstotkov vseh osnovnošolskih učencev celodnevni pouk, da dograjujemo objekt specialističnih ambulant pri splošni bolnici Jesenice, da smo bolje samoupravno organizirani, da vse več ljudi sodeluje v sistemu odločanja in še marsikaj drugega. Zato lahko ob letošnjem prazniku občine Jesenice tudi ugotovimo: današnji dan je boljši, žrtve za ta in jutrišnji dan niso bile zaman! Predsednik Skupščine občine Jesenice Slavko OSREDKA R, dipl. mr. Letošnji občinski nagrajenci Ob 1. avgustu, prazniku občine Jesenice, čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom naše družbenopolitične skupnosti! Skupščina občine Jesenice in družbenopolitične organizacije jeseniške občine DELAVSKO PROSVETNO DRUŠTVO SVOBODA TONE ČUFAR Z JESENIC prejme priznanje za KO-let no delo na področju kulture, ki je temeljilo na marksistično revolucionarni usmeritvi in /. učinkovito samoupravno organiziranostjo usmerja k izgradnji socialistične samoupravne družbe. Januarja 1919. leta so na Jesenicah ustanovili prvo delavsko prosvetno društvo, ki je med obema vojnama delovalo na osnovi napredne, marksistične ideologije. Takšno usmerjenost Svobode in Knotnosti, ki so jo ustanovili po razpustu Svobode zaradi komunistične dejavnosti, potrjuje dejstvo, da je v narodnoosvobodilnem gibanju sodelovalo kar 219 članov oziroma 77 odstotkov vsega članstva. Med njimi je bilo 69 partizanov, od 33 prvoborcev. Člana Jožeta Gregorčiča-Gorenjca in Matija Verdnika-Tomaža so zaradi pomembne vloge in junaštva med narodnoosvobodilno borbo razglasili za narodna heroja. Med 31 člani, ki so padli v borbi, je vrsta znanih imen. med njimi tudi ime idejnega vodje društva Toneta Cufarja. Po osvoboditvi je jeseniška Svoboda nadaljevala z bogatim revolucionarno usmerjenim delom. Iz društva so izšle številne uspešne kulturne skupine, na primer pihalni okester jeseniških železarjev in pevski zbori, ter nadarjeni posamezniki, ki so se uveljavili v gledališču in drugod. Danes ima društvo, ki združuje okrog 200 aktivnih članov, več odsekov in klubov. V njem delujejo likovni klub Dolik, Kulturno umetniški klub, ki je doslej izdal deset knjig Male Cufarjeve knjižnice in 42 številk kulturno umetniške priloge Že-lezarja Listi, krožek ročnih del, kulturni klub Jutro, ki združuje v glavnem delavce iz bratskih republik, pa ponovno oživljeni ansambel narodnih plesov in pesmi. Za svoje delo so društvo, odseki in posamezni člani doslej prejeli že številne nagrade in priznanja, saj slede tudi političnim vzorom prednikov. PLANINSKO DRUŠTVO DOVJE-MOJSTRANA bo dobilo priznanje za dolgoletno delo in izjemne uspehe na področju organiziranja širokega kroga občanov, vzgoje planinskega kadra ter vzdrževanja planinskih poti in postojank. Društvo so ustanovili januarja 1928. leta kot Triglavsko podružnico slovenskega planinskega društva, da bi tamkajšnje planince združili v lastni organizaciji. V predvojnih letih je društvo štelo prek sto članov, ki so zgradili kočo na Mlinci in adaptirali zgornje prostore planšarije na Zasipski planini. Med vojno so številni člani društva aktivno sodelovali v borbi. Po osvoboditvi so razredčene vrste izkušenih planincev na novo organizirali. Pri društvu so ustanovili markacijski, mladinski in alpinistični odsek, gorsko reševalno službo in planinsko knjižnico. Planinska zveza Slovenije je društvu najprej dodelila v upravljanje Staničevo kočo, zatem pa jo zamenjala z Aljaževim domom, s katerim društvo gospodari že tri desetletja. V preteklosti je društvo doseglo vidne rezultate pri delu z mladino. Člani njegovega alpinističnega odseka so bili uspešni tako v domačih kot tujih gorah, gorski reševalci pa so se usposobili za samostojno reševanje v najtežjih razmerah. Gospodarski odbor je v zadnjih letih uspešno opravil težavno nalogo pri obnovi Aljaževega doma. Društvo, ki ima danes 600 članov, je ena najmnožičnejših organizacij v krajevni skupnosti Dovje—Mojstrana. V njem se pionirji in mladinci vzgajajo v planinski šoli in tečajih, markacisti vzdržujejo več kot 40 kilometrov gorskih poti. prizadevni muzejski odbor pa zbira pričevanja, dokumente in predmete i/, planinske in druge zgodovine kraja. Članstvo se udeležuje večine družbenih akcij. Za svoje dosedanje delo je društvo prejelo občinsko priznanje OK in diplomo Planinske zveze Slovenije. BORIS BREGANT Z JESENIC prejme priznanje za večletno uspešno delo v delovni organizaciji, družbenopolitičnih in drugih organizacijah, kjer je opravil izjemno pomembne naloge za uveljavljati je socialističnega samoupravljanja, ter za dosežene rezultate na vseh področjih njegovega delovanja. Boris Bregant, ki se je rodil 1940. leta na Jesenicah in dela v jeseniški železarni, je kot vodilni delavec pri razvoju novih proizvodov s svojim občutkom za gospodarnost vrsto let usmerjal izdelavo številnih projektov. V kratkem času. ko dela kot član poslovodnega odbora, je pri usklajevanju različnih interesov temeljnih organizacij vpeljal nov pristop, ki izloča nepotrebne konflikte in omogoča optimalno proizvodnjo. Med štiriletno mandatno dobo je uspešno vodil upravni svet slovenskih železarn ter tako učinkovito uresničeval politiko in sklepe delavskega sveta slovenskih železarn. Pri sprejemanju novih samoupravnih sporazumov o organiziranosti slovenskih železarn, njihovega srednjeročnega razvojnega programa ter usklajevanju razvoja med proizvajalci in predelovalci jekla v okviru poslovne skupnosti je bilo moč nenehno čutiti njegovo prisotnost in njegov tvorni odnos do uveljavljanja zakona o združenem delu. Zadnja leta je kot predsednik zbora združenega dela usmerjal delo tega pomembnega občinskega telesa. Kot strokovnjak je sodeloval zlasti pri izdelavi programa razvoja malega gospodarstva in pospeševanju male industrije v občini. Vidno delo opravlja v družbenopolitičnih organizacijah v občini. S svojo aktivnostjo prispeva k uresni čevanju zakona o združenem delu, saj je bil tudi predsednik komisije za spremljanje uresničevanja določil tega zakona. Obenem dela v telesno-kulturnih organizacijah. VLADIMIR STOJAN Z JESENIC priznanje za dolgoletno delo pri vzgoji mladine in prenašanju tradicij narodnoosvobodilne borbe, s čemer prispeva k napredku uveljavljanja socialističnega samoupravljanja. Vladimir Stojan, ki se je rodil 1921. leta na Bledu, vodi planinske mladinske krožke v jeseniški osnovni šoli Tone Cufar in žirovniški osnovni šoli, jeseniški gimnaziji, železarskem izobraževalnem centru in vzgojno varstveni organizaciji na Jesenicah. Kot nekdanji borec prenaša na mlade planince tradicije narodnoosvobodilne borbe. Mladino vodi po partizanskih poteh, kjer obiskujejo spominska obeležja, z njo se udeležuje vseh spominskih pohodov, vsako leto pa organizira tudi zimski in letni tabor za mlade planince. Kot mladinski planinski vodnik je prejel častnik znak Planinske zveze Slovenije. Tesnih stikov ne vzdržuje le z mladinsko organizacijo, ampak je aktiven tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah. Ze v letih 1947 — 1948 je bil član Skoja, odgovoren za delovanje mladih, v letih 1948 — 1950 pa tajnik okrajnega sindikalnega sveta. V povojnih letih je organiziral lokalne delovne akcije in tako veliko pripomogel k obnovi porušene domovine. Bil je tudi predsednik Osvobodilne fronte terena Sava in predsednik krajevne skupnosti Sava. med delom v jeseniški železarni pa predsednik delavskega sveta grupe valjarne in sekretar osnovne organizacije ZK Jeklovlek. Dolga leta je delal kot odbornik v družbenopolitični skupnosti. Bil je tudi predsednik Kilatelističnega društva Jesenice in član Filatelistične zveze Slovenije. Sedaj je predsednik Planinskega društva Jesenice, predsednik nadzornega odbora TVD Partizan in nadzornega odbora foto kluba Andrej Prešeren ter delegat v delegaciji jeseniške telesnokulturne skupnosti. MITJA VEROVŠEK Z JESENIC prejme priznanje za dolgoletno delo in aktivno družbenopolitično ter samoupravno delovanje, s katerim je prispeval k napredku in uveljavljanju socialističnega samoupravljanja. Mitja Verovšek se je rodil 1912. leta v Ljubljani, kjer se je že 1941. leta vključil v organizirano narodnoosvobodilno delo. Kot člana Osvobodilne fronte so ga 1942. leta aretirali in odpeljali v cerkniški ter ljubljanski zapor. Zatem je bil zaprt v italijanskem taborišču Gonars, po kapitulaciji Italije pa se je ilegalno vrnil ter vključil v soško brigado. odko-^r so ga zaradi bolezni odpustili. V Ljubljani so ga zopet aretirali in poslali na prisilno delo v Eisenbrit. kjer je ostal do osvoboditve. Leta 1945 je prišel na Jesenice in se zaposlil v železarni. Takoj se je vključil v delo in prevzel razne odgovorne funkcije. Njegovo delo je bilo zlasti vidno v začetku uveljavljanja delavskega samoupravljanja na področju zdravstva in socialnega varstva. Aktivno je delal v organih upravljanja splošne bolnice in socialnega zavarovanja na Jesenicah. Pozneje je bil delegat zdravstvene skupnosti in član izvršilnega odbora jeseniške samoupravne stanovanjske skupnosti. Delal je tudi v družbenopolitičnih organizacijah na terenu krajevne skupnosti Plavž. Ze 50 let aktivno deluje na področju telesne kulture. Najprej je bil aktiven športnik, zatem pa aktiven član v organih upravljanja več klubov. Ze tri desetletja aktivno deluje v hokejskem klubu Jesenice. Za svoje dolgoletno delo na področju telesne kulture je prejel Gregorčičevo plaketo, 1966. leta pa je dobil medaljo zaslug za narod. Ni Hit f)mi;ii nkega teta. ji nor itinar/ri > poslopje konti lic r jeseniški *e/e:arni, ki so ga začeli graditi r :rganizacijah ter krajevnih skupnostih, predstavlja danes že močno ivantgardo delavskega razreda. Taco pokriva vsa področja dela in živ-jenja v občini. Leto dni po kongresih ugotavlja-no, da poteka v osnovnih in občin-;ki organizaciji Zveze komunistov :ivahna družbenopolitična aktiv-»ost, ki je usmerjena predvsem k iresničevanju družbenoekonomskega položaja delavca in krepitvi sa-noupravnih odnosov v gospodarevu. Posebno pozornost smo komu-listi namenili ostvaritvi nalog, ki iz-lajajo iz sklepov četrte seje cen t ral-iega komiteja Zveze komunistov Slovenije. Na deseti seji občinske konference Cveze komunistov smo konkretno >pred »lili naloge komunistov za raz-eševanje ključnih vprašanj pri uve-javlja: ju samoupravnih družbeno-konomskih in družbenopolitičnih »dnosov. kar naj bi zagotovilo litrejši in trdnejši razvoj materialne »snove našega samoupravljanja. Gre ;a stabilizacijo gospodarstva, ure-ničevanje sprejetih planskih nalog n naše usmeritve v pripravah pla-iov za naslednje srednjeročno ob-lobje. Vse sprejete naloge moramo ko-nunisti uresničevati skupno t vsemi lelovnimi ljudmi in občani. Ob tem noramo hitreje spreminjati staro z lovim. Teodor Kreuzer, predsednik • bčinskega sveta Zveze sindika-ov Slovenije Jesenice V občini Jesenice je sindikat res-lično postal politična organizacija, "o je dokazal z dosedanjimi uspešno pravljenimi nalogami na najpo-lembnejših področjih družbenopo-tičnega delovanja in s svojo trdnej-:> organiziranostjo. V osnovnih organizacijah Zveze indikatov so bili člani zelo aktivni ri izpolnjevanju večine sprejetih lanskih nalog. Tako so se zavzeli za resničevanje zakona o združenem elu, oceno gospodarjenja ob za-Ijučnem in periodičnih obračunih, laniranje in izpolnitev drugih aktu lnih nalog, pomembnih za utrjeva je družbenoekonomskega položaja elavca ter za celovito uresim eva je vseh njegovih pravic, obveznosti i odgovornosti. Kazen že pričetih nalog je pred lani in organi Zveze sindikatov več ktualnih dolžnosti. Gre za obrav-avanje in uresničevanje stališč o radobivanju in razporejanju dohod-\ ter uveljavljanju načela delitve » delu pa naloge na področju demo- atizacije odnosov in krepitve ko-ktivnega dela ter odgovornosti v rganizacijah in organih Zveze sin-ikatov. Uresničevanje vseh sprejeli obvez na področju stanovanjske- ga gospodarstva in aktivnosti za podružbl janje obrambnih priprav v akciji Nič nas ne sme presenetiti, ki smo jih že začeli uresničevati, ter vsakodnevno delovanje osnovnih organizacij pri nadaljnjem razreševanju vprašanj glede združevanja dela in sredstev v organizacijah združenega dela pa so tiste naloge ki bodo tudi v prihodnje polno zaposlovale vse člane iti organe Zveze sindikatov v občini. Zdravko Črv, predsednik občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije Jesenice V dosedanjih naporih za demokratizacijo politične aktivnosti in po-družbljanje politike na vseh ravneh smo naredili velik korak naprej z uresničevanjem delegatskega sistema in uveljavitvijo gibljivega mandata. V občini imamo tako v skoraj vseh temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih posebne delegacije. V tem mandatnem obdobju smo tudi poskrbeli za usposabljanje delegatov. Vendar, te potrebe se povsod ne zavedajo, zato so delegacije in delegati velikokrat premalo seznanjeni s samoupravnimi odločitvami. Prav zaradi takega odnosa sprejemajo naloge in odločitve često brez široke demokratične razprave. Tem vprašanjem moramo v bodoči dejavnosti Socialistične zveze še nadalje posvečati osrednjo pozornost. Neprestano moramo kritično preverjati, kako smo kos zadanim nalogam. Se bolj moramo utrditi družbeno vlogo Socialistične zveze in v njenem delovanju razviti aktivnejši in odgovornejši odnos od stalnega dogovarjanja v delegatskem sistemu. Pred nami je še ena pomembna naloga. To je delo v načrtovanju našega drugega srednjeročnega programa. V organizaciji Socialistične zveze se bomo zavzemali za kar najbolj realno planiranje v temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih. Prav tako ši bomo prizadevali da bo pri tem delu prisoten delovni človek in občan, obenem pa tudi, da bodo naloge v planu usklajene in ekonomsko upravičene. Slavko Mežek, predsednik občinske konference Zveze socialistične mladine Slovenije Jesenice Občinska konferenca zveze socialistične mladine Slovenije Jesenice ima 86 osnovnih organizacij, ki združujejo skupno okrog 45(10 mladincev. Leti delujejo tako v organizacijah združenega dela kot krajevnih skupnostih ter šolah. V letošnjem letu izvira vsa aktivnost mladine jeseniške občine iz programa, ki smo ga sprejeli nS lanski volilno programski konferenci, stališč in sklepov, ki smo jih izoblikovali v javni razpravi za X kongres slovenske mladine, pa kongresnih dokumentov drugih družbenopoh tičnih organizacij Trenutno je pred nami več pomembnih nalog V bodočem delu si bomo prizadevali za nadaljnjo organizacijsko in akcijsko krepitev osnovnih organizacij mladih na vseh ravneh, predvsem pa v tistih sredinah, kjer delo mladincev še ni zadovoljivo. Ob tem bo občinska konferenca posvetila vso skrb čimbolj aktivnemu vključevanju mladih komunistov v izpolnjevanje nalog mladinske organizacije ter kar najbolj usklajenemu delovanju z. drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Vedno aktualna naloga je načrtna kadrovska politika m težnja k pomlajevanju vrst naših aktivistov Tesno povezano z njo je nadaljnje družbenopolitično izobraževanje mladih in krepitev vloge mladine v delegatskem sistemu. Na vseh ravneh naše organiziranosti bomo težili k uvajanju kolektivnega dela in odgovornosti. Prizadevali si bomo za razvijanje obrambne pripravljenosti mladih, še naprej organizirali prostovoljne delovne akcije, ne nazadnje pa tudi utrjevali interesno združevanje mladincev. Jože Ulčar, predsednik občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Slovenije Jesenice Borčevska organizacija opravlja v frontni organiziranosti še vedno po- membno politično poslanstvo. (V bi hotel predstaviti našo organizacijo, potem moram reči. da od okrog 2200 članov Zveze borcev deluje približno 1000 članov v raznih drugih organizacijah; od teh jih je okrog «00 včlanjenih v Zvez« komunistov. Naše članstvo se aktivno vključuje na raznoterih področjih družbene dejavnosti. Pri tem daje poseben poudarek nalogam splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite Borci smo seveda tudi pobudniki in nosilci nalog pri organizaciji proslav pomembnih obletnic velikih dejani narodnoosvobodilne borbe in drugih dogodkov, ki so vodilo našega življenja. Oh tem skrbimo za ohranjanje naših revolucionarnih tradicij in njihovo prenašanje na mlajše rodove. Tudi naš bodoči delovni program je povsem jasen. Borci smo, usodno povezani z našim včeraj, danes,-pa tudi jutri. Glede na naše fizične zmožnosti si bomo zato v prihodnje prizadevali, da bosta naš samoupravni socialistični sistem in neuvrščena politika naše države imela doma m v svetu mesto, ki jima pripada. Uresničevanje srednjeročnega plana v občini Jesenice Predsednik izvršnega sveta jeseniške občinske skupščine Ivo Ščavničar je predstavil osnovne usmeritve družbenega plana za sedanje srednjeročno obdobje — V pogovoru nas je seznanil tudi z izpolnjevanjem načrtovanih nalog in z glavnimi smernicami razvoja občine Jesenice v prihodnosti. Dokaj ugodni rezultati Opišite glavne značilnosti družbenega plana občine Jesenice za obdobje 1976 - 1980! »V družbenem planu za sedanje srednjeročno obdobje smo opredelili več poglavitnih nalog za dosego nekaterih osnovnih ciljev. Tako smo se zavzeli za nadaljnji razvoj samoupravljanja ter krepitev obrambne sposobnosti in družbene samozaščite. Odločili smo se okrepiti procese združevanja dela in sredstev ter uravnovesiti gospodarski razvoj na osnovi kvalitetnih dejavnikov. Sklenili smo zavestno usmerjati razvoj materialnih proizvodnih sil, usklajevati interese in potrebe delovnih ljudi in občanov z možnostmi razvoja, obvladovati vse oblike porabe v skladu z rastjo družbenega proizvoda, da bi povečali akumulacijsko in reproduktivno sposobnost organizacij združenega dela, pa izboljšati delovne razmere in življenjsko raven delovnih ljudi in občanov. Ne nazadnje smo si začrtali nadaljnje vključevanje v mednarodno menjavo s potrebami delovnih ljudi usklajeno uporabo prostora ter izboljšanje varstva življenjskega okolja. Da bi lahko uresničili te naloge, smo s planom sprejeli določene okvire gospodarske rasti. Dogovorili smo se predvsem za poprečne stopnje rasti družbenega proizvoda, produktivnosti dela. zaposlenosti, osebnih dohodkov, amortizacije, mednarodne menjave in naložb v gospodar st vo.« Zanima nas, kako poteka uresničevanje plana za to srednjeročno obdobje; kateri naloge uspešno izpolnjujete in kje se pojavljajo težave! »Konkretne rezultate smo ugoto vili z analizo o uresničevanju sred njeročnega plana in oceno izpolnjevanja nalog do konca 19H0. leta Iz. njih je razvidno uresničevanje os novnih postavk plana. ' V celotnem obdobju smo nafte pri zadevanja še posebej usmerili v nadaljnji razvoj samoupravnega s i stema. To potrjujejo precejšnje organizacijske spremembe pri ust.i navijanju teinel|tiih organizam, integracijske povezave n« področju trgovine, gostinstva, protnei a m zdravstva, pa uspešno sprejemati |e samoupravnih aktov Precej skrbi smo posvetili uveljavitvi sistema samoupravnega družbenega planiranja. Pri tem gre zlasti za njegovo spremljanje in usklajevanje z danimi pogoji v določenem času. Tudi na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite so vidni predvsem rezultati organizacijske utrditve in programske usmeritve. Več nalog pa bomo morali še izpolniti pri kadrovski in materialni krepitvi obrambnega sistema. Začrtane okvire gospodarske rasti uresničujemo takole! Do konca srednjeročnega obdobja bo družbeni proizvod realno naraščal po poprečni letni stopnji 11,H odstotka, l čemer bo zgornja meja plana presežena za 0.8 odstotka. K takšnemu rezultatu v prvi vrsti prispevajo nekatere nove proizvodne naprave, boljša organizacija dela in preusmeritev na kvalitetnejše1 izdelke. Za produktivnost dela smo načrtovali, naj bi se poprečna stopnja realne rasti gibala od 9 do 10 odstotkov. Tod načrtovano rast dosegamo, zaostajamo pa pri planirani rasti zaposlenosti, ki naj bi bila okrog 2-od-stotna. Ker bo polovico manjša, smo morali spremeniti to postavko družbenega (logovora o temeljih srednjeročnega plana Osebni dohodki so v prvih letih uresničevanja srednjeročnega plana nekoliko zaostajali Kljub temu lahko po sedanjih rezultatih ugoto vuno, da bo načrtovana 4-odstotna stopnja poprečne realne rasti oseh nih dohodkov dosežena Tudi načrtovana 12-odstolna stopnja rasti amortizacije bo prese lena Doeegli bomo namreč 14,6-od stolno stopnjo poprečne realne rasli amoi t i zec tj € Prav tako ocenjujemo, da bomo na področm mednarodne menjave kljub precejšnjim telavam razmero ma uspešni Tako bomo z izvozom predvidoma pokrili 18 odstotkov UVOSa, kar je na z.goni|i meji "at 11" vane stopnie Pri investicijah v gospodarstvu. kjer naj bi glede na denarno vred nost vloiili okrog 8,8 milijarde di narjev, smo si postavili visoke lahte Ve Zaradi poman |kan |a potrebnih finančnih sredstev m investicijskih elaboratov smo zelo zaostali ia na črti Zato smo s spremembo družbe nega plana znižali načrtovano po stavko na I,L* milijarde, kar ho do konca urednjeročnega obdobja moč uresničit i Za delitev dohodka lahko v celoti ocenjujemo, da smo se držali sorazmerno zahtevnih razmerij. Tako je skupna poraba realno naraščala z 8,4-odstotno poprečno stopnjo, osebna poraba pa s 4-odstotno. Splošna poraba je nominalno, imensko, poprečno narasla za 20 odstotkov, družbeni proizvod pa za 2b" odstotkov. Analiza uresničevanja planov samoupravnih interesnih skupnosti na vseh področjih pa kaže, da bodo razen nekaterih izjem, kot je na primer izgradnja kulturnega doma, vse pomembnejše naloge uresničene.« In kakšna bo bodoča razvojna usmeritev občine Jesenice? »Skupščinski zbori so v drugi polovici julija sprejeli smernice za pripravo družbenega plana jeseniške občine za obdobje 1981 - 1985. Z njimi so v sedmih poglavjih začrtane naloge za nadaljnji razvoj. V prvem poglavju gre za naloge na področju nadaljnega razvoja socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov, v drugem za cilje na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, v tretjem pa za probleme politike zaposlovanja. Četrto poglavje zajema usmeritve na področju razvoja in krepitve materialnih osnov gospodarstva, kjer bo potrebna nadaljna skrb za gospodarsko stabilizacijo, prizadevanje za celotno porabo, ki bo usklajena z rastjo družbenega proizvoda', nadalj-nje vključevanje v mednarodno menjavo in drugo. Za uresničitev teh nalog so določeni tudi nekateri okviri gospodarske rasti. Tako naj bi dosegli poprečno ti do 8-odstotno stopnjo rasti družbenega proizvoda, 1 do I,f> odstotno stopnjo rasti zaposlenosti m 5 do 7-odstotno stopnjo rasti produktivnosti dela. Poraba naj bi rasla najmanj 10 odstotkov počasneje kol družbeni proizvod, vlaganja v materialno osnovo združenega dela pa naj bi naraščala z večjo stopim, kot družbeni proizvod. V petem poglavju je načrtovana uresničitev nekaterih nalog na področju skupne porabe kot so vpra-Aanja komunalne urejenosti, stanovanjske izgradnie in družbenega standarda nasploh, v šestem so opre-deljene naloge na področju družbenih delavnosti, v sedmem pa predvideno reševanje problemov s področji prostorskega razvoja.« TOREK. 31. JULIJA 1979 5.STRAN G LAS Predsednik IS kranjske občinske skupščine Drago Štefe: »Hočemo izboljšati doseženo in doseči tisto, za kar se bomo dogovorili!« v. Če se hočemo pogovarjati o dolgoročnem razvoju in dolgoročni razvojni politiki, moramo predvsem vedeti, kaj hočemo. Imeti moramo jasne cilje in usmeritve. Načrte pa lahko snujemo le, če vemo kje smo, kaj smo dosegli in kje kasnimo. Katere slabosti ovirajo doseči s plani in resolucijami dogovorjene cilje? Kje smo v kranjski občini? Kaj smo dosegli v sedanjem srednjeročnem obdobju? Kaj hočemo? Kakšne so usmeritve za naslednji srednjeročni plan? Ob 1. avgustu, prazniku občine Kranj, smo se o tem pogovarjali s predsednikom izvršnega sveta kranjske občinske skupščine Dragom Štefetom. razmišljati tudi drugje in se potruditi, da ustvarijo potrebno akumulacijo za zahtevno tehnologijo ter sproščanje ročnega dela.« »Ob hitrem razvoju industrije in družbenih dejavnosti, je v kranjski občini komunalno gospodarstvo ostalo zadaj. Slabe ceste in komunalna ureditev nasploh so že resna ovira za celoten gospodarski in družbeni razvoj?« »Kes je. Zato je v smernicah opredeljena vrsta ukrepov, ki naj do konca naslednjega planskega obdobja komunalno dejavnost približajo zahtevam in potrebam nadaljnjega razvoja občine. Imamo namreč sprejete programe razvoja in sprejemamo tudi nove finančne obveznosti za reševanje komunalnih problemov. V najkrajšem času se moramo dogovoriti, koliko denarja bomo porabili za gradnjo stanovanj in koliko bomo ob tem vložili v komunalno infrastrukturo. Cilj pa je doseči skladnost razvoja na vsem našem področju. Lotili pa smo se že reševanja naše »cestne« problematike. Imamo podpisan dogovor med občinsko skupščino in Republiško skupnostjo za ceste po katerem bodo do leta 1987 zgrajene najpomembnejše kranjske obvozne ceste. Najpomembnejši objekt tega dogovora — nivojski most čez Savo, je že v gradnji. Z njim bomo omogočili prihajanje na delo in domov številnim delavcem z levega brega Save, hkrati pa omilili gnečo v mestu. Pripravljamo gradnjo izvennivojskega križišča pred Iskro in Savo, zgrajena je bila nova cesta Preddvor —Hotemaže, Preddvor—Jezersko, cesta Golnik — Kranj, zgrajeno je bilo križišče pri Iskri. Problem pa ostaja stari del Kranja. Vendar je nanj potrebno gledati širše. Ni dovolj zapreti promet, mestu je potrebno vrniti življenje, ga revitalizirati. Načrte imamo, vemo kaj hočemo, treba pa se bo dobro organizirati, da bo staro mestno jedro postalo »pušeljc« Kranja, prijetno za obiskovalce in tistega, ki bo živel v njem«. »Kaj pa energija? To vprašanje ne sme biti zanemarjeno v novih srednjeročnih planih?« »Ko razmišljamo o nadaljnjem razvoju, se moramo zavedati, da stopamo v obdobje skrajno racionalne porabe energije. To spoznanje mora biti ena od osnov planiranja, ker je zadostna preskrba z energijo, osnova za nemoten gospodarski in družbeni razvoj.« »Zakaj taksen poudarek smernicam?« »Smernice razvoja in srednjeročni programi razvoja morajo dati odgovore na vprašanja, kako bodo izgledale naše delovne organizacije čez 5. 10 ali 20 let in to v proizvodnji, tehnologiji, številu in strukturi zaposlenih; kako bodo naše organizacije povezane v jugoslovansko proizvodnjo prek skupnega trga; kako odpraviti vzroke zaostajanja razvoja v nekaterih panogah in dejavnostih; kaj vse je potrebno narediti za boljšo izvozno usmeritev; kakšne strokovnjake bomo potrebovali čez 5 ali 10 let; je usmerjeno izobraževanje pravilno zastavljeno, da bomo odpravili razkorak med študijskimi usmeritvami mladine in potrebami delovnih organizacij; kakšno mesto ima v planih razvoj družbenega standarda; skratka, kaj vse je potrebno narediti, da se bo naša občina razvijala skladno z Gorenjsko ter Slovenijo in Jugoslavijo in, da bomo tudi bolje živeli.« L. Bogataj »Tovariš predsednik, kako ocenjujete izpolnjevanje sedanjega srednjeročnega plana?« »V kranjski občini sedanji srednjeročni plan dokaj uspešno uresničujemo, čeprav s tem ne trdim, da nikjer ne odstopamo. Dosegamo pomembne uspehe skoraj na vseh področjih gospodarskega in družbenega razvoja. Z uresničevanjem preobrazbe družbenoekonomskih samoupravnih odnosov krepimo vlogo delavca v temeljnih organizacijah združenega dela. Čeprav z intenzivnostjo teh procesov ne moremo biti povsem zadovoljni, se uspehi že kažejo v vsakdanjem fAvljenju in delu naše skupnosti. Uspešno uresničujemo osnovne usmeritve na področju gospodarstva. Tako je družbeni proizvod v letih 1976—78 nekoliko presegel načrtovano 9 odstotno rast, dohodek je v zadnjih treh letih naraščal v poprečju za 12,8 odsotka, družbena produktivnost za 7 odstotkov, obseg proizvodnje za 9,6 odstotka itd. Vse to je ugodno vplivalo na večanje akumulativne in reprodukcijske sposobnosti gospodarstva. Ob tem seveda raste in se krepi osebni in družbeni standard občanov. Pomembni rezultati, doseženi pri razvoju družbenih dejavnosti, so predsem odraz uveljavljanja svobodne menjave dela in samoupravne organiziranosti družbenih dejavnosti. Ne nazadnje, moram poudariti velik korak naprej, dosežen v razvoju krajevnih skupnosti, ki postajajo pomemben in enakopraven dejavnik v razvoju samoupravnih socialističnih odnosov v občini.« »Kje kasnimo?« »Priznati je treba, da uveljavljanje samoupravnih odnosov ponekod peša. Pri tem mislim to, da zakon o združenem delu, za katerega moramo priznati, da je relativno mlad, ne more biti uresničen, dokler ne bo uresničena združitev dela in družbenega kapitala. Dokler ne bodo TOZD, KS in SIS enakopravno načrtovale in uresničevale razvoja naše skupnosti. Drugo področje, kjer odstopamo od plana, je zaposlovanje. Se vedno zaposlujemo ekstenzivno in preveč nekvalificiranih delavcev. Do konca tega srednjeročnega obdobja ne bomo uvoza pokrivali z izvozom, kot smo planirali. Odstopanja se kažejo tudi v odpravljanju strukturnih neskladij med sektorji gospodarstva. Kmetijstvo ter turizem in gostinstvo ne sledijo intenzivnosti razvoja industrije. Uresničevanje planskih nalog tudi močno zaostaja na vseh področjih komunalne dejavnosti.« »Kaj smo dosegli vemo in kje razvoj odstopa od plana, tudi. Kako bomo načrtovali razvoj naslednjih pet let?« »Iz analize doseženega razvoja izhajajo smernice razvoja, temeljna usmeritev napredka v letih od 1981 — 1985. Pri nastajanju tega pomembnega dokumenta, ki je eden pomembnih delov družbenega plana, smo dosegli usklajeno delo vseh subjektov družbene reprodukcije.« »Kakšne so glavne usmeritve?« »Velik poudarek je dan intenzivni in kvalitetni preobrazbi družbenoekonomskih odnosov. Osnovna in temeljna usmeritev gospodarstva ter družbenih dejavnosti je doseganje dinamičnega in stabilnega razvoja na osnovi znanja, znanosti in tehnologije, uvajanju sodobnih tehnoloških in tehničnih dosežkov v proizvodnjo in izboljšanje organizacije dela, smotrnejše zaposlovanje, odpravljanje strukturnih neskladij ter dolgoročno in plansko vključevanje v medanrodno delitev dela.« »Zaposlujemo preveč in v tem srednjeročnem obdobju zaposlovanja ne bomo več spravili v dogovorjene okvirje. Kako se bodo morale obnašati TOZD v naslednjem srednjeročnem obdobju?« »Će bomo še naprej zaposlovali vsako leto toliko novih delavcev, v Kranju ne moremo računati na hitrejši družbeni razvoj. Zato mora biti temeljna postavka, vsake temeljne organizacije, ostati na minimalni stopnji zaposlovanja in z večjim vlaganjem v najboljšo tehnologijo dosegati večji dohodek. Menim, da se moramo dogovoriti, če je problem prehitrega zaposlovanja novih delavcev v Kranju problem številka 1, za omejevanje odpiranja novih delovnih mest. Spoštovanje dogovora je potem naša skupna odgovornost in odgovornost vsake TOZD, naloga družbenopolitične skupnosti pa, da nadzoruje uresničevanje dogovora. Izredno odgovorno so se problema zaposlovanja lotili v Planiki, kjer so se dogovorili, da se bo število delavcev v naslednjih petih letih povečalo lahko le za 60. Tako bi morali Dimnikarsko podjetje Kranj Župančičeva 4, tel. 21-456 z DE Kranj, ŠkofjaLoka, Tržič čestita delovnim ljudem in občanom Gorenjske za občinske praznike. Dober plan — temelj napredka Ob prazniku občine Kranj, 1. avgustu, smo zaprosili za nekaj besed predsednike družbenopolitičnih organizacij in sicer smo vse povprašali, katere so v tem trenutku najbolj aktualne naloge njihove organizacije in celotne družbene skupnosti »Največja naloga naše frontno sestavljene organizacije je njeno utrjevanje in razvijanje delegatskih odnosov znotraj SZDL Soci- Framc Thaler, predsednik občinske konference SZDL Kranj: alistično zvezo moramo še bolj približati občanom in jo z oblikovanjem najrazličnejših sekcij, vaških in hišnih odborov še bolj demokratizirati. Občani v krajevnih skupnostih in delavci v združenem delu se morajo še bolj povezati, za kar je bližnja javna razprava o smernicah prihodnjega srednjeročnega razvoja najlepša priložnost. Uskladiti moramo potrebe in želje z možnostmi. Kna od stalnih nalog je razvijanje in uveljavljanje delegatskih odnosov. Analiza delovanja delegatskega sistema, ki smo jo v družbenopolitičnih organizacijah in v skupščini že obravnavali, še posebej opozarja na nujnost izobraževanja delegatov in boljše obveščanje, kar bo še zmanjšalo navidezno zapletenost sistema. »V tem trenutku je za Jože Kavčič, našo občino najbolj pomemh- ^0 . * na dobra priprava novega HMm k* srednjeročnega plana. Zagoto- konference ZKS: viti moramo, da bo razvoj občine tekel skladno in organizirano. Zato je tudi bilo toliko dela — strokovnega in političnega — vloženega v pripravo smernic razvoja 1981 —1985. Se posebej je pomembno, da bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju zagotovljeni vsi pogoji za razvoj naših največjih delovnih organizacij Iskre in Save. Posebno pozornost bomo morali posvetiti nadaljnjemu razvoju Tekstilindusa, tako da bodo tudi delavci te organizacije imeli možnosti za lepšo bodočnost. Veliko več bomo morali misliti na družbeni standard občanov, zlasti pa s tem. da bodo zgrajeni družbeni objekti od centra usmerjenega izobraževanja do kulturnih in športnorekreacijskih objektov« Vinko Sarabon. »S sistematičnim delom, ~g| predsednik ki smo si ga začrtali s progra- I '~lM| občinskega mom za letos, smo dosegli W sveta usklajeno delo članov m orga- f ...Ji | Zveze sindikatov: nov Zveze sindikatov z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in s takšnim delom utrdili zaupanje delavcev v trdnost sindikatov. V delo se v vse večji meri vključujejo osnovne organizacije in prek njih večina članstva. Konkretno pa prav sedaj dajemo velik pomen uresničevanju dohodkovnih odnosov in pripravi novih srednjeročnih planov. Razvoj dohodkovnih odnosov je porok za uresničevanje razvojne politike in politike gospodarske stabilizacije. Naša prizadevanja so usmerjena na nenehno večanje delovne storilnosti in dohodka, varčevanje s sredstvi, zlasti pa z energijo in v smotrnejše izkoriščanje zmogljivosti.« Aci Puhar, podpredsednik »hno, se vedno aktualno |l 4> občinakega vporašanje, s katerim se ukvar- _ Mk odbora ja borčevska organizacija, sol - združeni stanovanja. Pri tem smo na.e- |. M borcevNOV teli na veliko razumevanje ■am^MirMBBal družbenopolitičnih skupnosti in delovnih organizacij in imamo tako najnujnejše probleme rešene. Sedaj pa se pojavlja problem v tem, da veliko borcev živi v starih stanovanjih, ki so potrebna temeljitih popravil. Zato ima občinski odbor posebna sredstva, s katerimi kreditira obnove. Najbolj važno pa se mi zdi, da člani ZZB NOV ne smemo postati veterani ampak moramo ostati aktivni družbenopolitični delavci in lahko trdim, da so redki borci, ki niso nikjer vključeni. Ni ga pripadnika ZZB NOV, ki ne bi bil vključen v katero od organizacij SLO in družbene samozaščite, kjer lahko veliko prispevamo pri prenašanju izkušenj NOB na mlajše tovariše. Zelo dobro smo borci zastopani tudi v vseh občinskih organih in družbenopolitičnih organizacijah in smo tudi aktivni. Sodelovanje je zelo dobro in je zato tudi prijetno delati« Alenka Markovič, predsednica občinske konference ZSMS: »Pravkar se je končalo delo mladinskega učnega centra, iz Djerdapa se je vrnila mladinska delovna brigada, ki je dosegla zelo spodbudne rezultate, včaraj je prišla na obisk mladinska skupina iz La Ciotata. 5. avgusta pa pričakujemo goste iz Oldhama. Sicer pa je v tem času vsa naša dejavnost podrejena akciji »Nič nas ne sme presenetiti«. Potem nas konec meseca čaka republiška politična šola, ki jo bodo obiskovali najodgovornejši mladinci, sodelovali bodo tudi v razpravah o pridobivanju in razporejanju dohodka ter načelih delitve po delu. Septembra pa bo zelo pomembna dobra priprava razprav o smernicah novega srednjeročnega plana. Hkrati bomo pripravljali tudi programsko-volilno konferenco, ki bo oktobra.« L. Bogataj O LAS 6.STRAN TOREK, 31. JULIJA 1979 Pogled na del novega naselja Prihodi. Tudi tamkajšnje avtobusno postajališče bo v prihodnosti dobilo utico. Krajevna skupnost Planina pod Golico Krajevno skupnost Planina pod Golico so predstavili: predsednik krajevne konference Socialistične zveze Tomaž Blažič, tajnica krajevne skupnosti Jožica Smolej, predsednik sveta krajevne skupnosti Janez Brane, predsednik skupščine krajevne skupnosti Jože Stefelin, član sveta in poveljnik civilne zaščite Ivan Ha-zinger ter sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov Stanko Klinar. Del udeležencev pogovora v Planini; sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov se je pridružil pozneje. Blizu, a vendar daleč od mesta Tri naselja, Plavški rov t, Prihodi in Planina pod Golico, sestavljajo krajevno skupnost, poimenovano po največjem od njih — V njej živi 360 krajanov, ki so povečini zaposleni v jeseniški industriji, nekaj pa se jih še ukvarja s kmetijstvom — Zaradi lepega okolja ima kraj pod Karavankami široke možnosti za razvoj turizma, toda napredek vanj prodira počasneje kot v bližnjo dolino niča, med krajani pa je zanje več deset interesentov. Ta potreba je vsekakor upravičena, saj so bili zaradi neugodnih vremenskih razmer prebivalci tega obmejnega področja že večkrat odrezani od doline. Ob tem je treba poudariti, da jih te težave ne odvračajo od stalnega samoupravnega in družbenopolitičnega delovanja, saj se dobro zave- Planina pod Golico — Po ovinkasti cesti, ki se z jeseniškega Plavža strmo dviga v breg proti severu, je pet kilometrov do Planine pod Golico. Danes je vožnja do tega kraja na levem bregu Jesenice prijetnejša kot nekdaj, saj je le še del ceste ostal neasfaltiran. Naselje se razprostira v sončni legi pod južnimi pobočji Karavank od nadmorske višine 933 do 1000 metrov, cesta pa nato od njega drži še nekaj kilometrov naprej v gorsko področje. V Planini, katere jedro je okrog cerkve iz osemdesetih let 17. stoletja, prebiva danes 217 krajanov. Pod Planino stoji ob cesti novo naselje Prihodi. V njem živi 77 prebivalcev te krajevne skupnosti. Še niže se cesta odcepi proti Plavškemu rov-tu, gručasti vasi v prisojnem pobočju Golice na desnem bregu Jesenice, ki leži na 890 metrih nadmorske višine. To naselje ima 66 prebivalcev. V pobočju Karavank so že v 14. stoletju izkoriščali železovo rudo, medtem ko so imeli v Rovtah, kot se je takrat imenovala Planina pod Golico, železarske peči in kladiva. Fuži-narstvo so proti koncu 15. stoletja prenesli v dolino, kjer so danes Jesenice. Na začetku tega stoletja je zamrlo tudi rudarstvo blizu Savskih jam nad Planino, kjer so ostanki več rovov in sledovi starega plavža. Nekdaj so ob potoku Jesenici, ki po združitvi Črnega in Belega potoka teče v globoki strugi, delovale štiri žage, saj se je precej ondotnega prebivalstva ukvarjalo z gozdarstvom. Prav tako so bili ti kraji znani po Živinoreji in pašništvu. Samo v Planini je bilo še 1961. leta med 298 prebivalci kar 44 kmetov. Svoje govedo so pasli na Jeseniški in f 'arkeljnovi planini pa * Pustem rovtu. Sedanja dejavnost krajanov Planina pod Golico je ena obmejnih in obenem primestnih krajevnih skupnosti v jeseniški občini. Glede na to je za današnje življenje v njej značilna težnja, da bi šlo v korak z napredkom v mestnih skupnostih. Zato mora skupno 360 krajanov, ki žive v okrog 120 gospodinjstvih, vlagati nemalo napora v uresničevanje številnih nalog. Treba je povedati tudi to, da je danes večina odraslega prebivalstva zaposlena v dolini, v glavnem v jeseniški industriji, nekaj od njih je polkmetov. Samo od kmetijstva živi še okrog deset gospodinjstev, ki se razen z gozdnim gospodarstvom ukvarjajo več z vzrejo goveje živine in manj z rejo drobnice. V Planini je lepa in dobro založena trgovina jeseniške Rožce, gasilski dom, gostišče Dom pod Golico z okrog 40 posteljami, ki ga upravlja jeseniška Gorenjka, spodnja postaja Viatorjeve žičnice na Crni in Španov vrh z malo restavracijo, v bližini pa tudi dom Športnega društva Jesenice na Črnem vrhu. V kraju imajo nekaj zasebnih sob s približno 30 ležišči, na Klinarjevi domačiji, pri Betelu, pa so se začeli ukvarjati s kmečkim turizmom. Prav gotovo je v kraju danes moč opaziti precejšen napredek. V precejšni meri je to zasluga prebivalcev samih. Tako so v bližnji preteklosti v nekdanji osnovni šoli uredili prostore krajevne skupnosti in v obnovo gasilskega doma vložili okrog tri tisoč ur prostovoljnega dela. Prispevali so tudi za izgradnjo televizij- Obiskovalci se iz Planine vzpe njajo proti Črnem in Spanovem vrhu pod Viatorjevo sedežnico, ki večidel leta ne obratuje. skega pretvornika za prvi spored, uredili javno razsvetljavo in pota po vasi ter si priskrbeli kontejnerje za smeti. Pred tremi leti ustanovljeno Športno društvo je uredilo prostore za vadbo svojih članov. Krajani so sodelovali s komunalno skupnostjo pri asfaltiranju ceste skozi vas in vodno skupnostjo pri regulaciji hudournikov. Vse te pridobitve za razvoj krajevne skupnosti mnogo pomenijo. Vendar, prebivalci se še vedno otepajo z mnogimi problemi, ki ne dopuščajo, da bi se življenje razmahnilo tako kot v dolini, katera je kljub bližini včasih preveč odmaknjena. Vsakdanje težave in prizadevanja Zaposleni starši morajo predšolske otroke voziti v varstvo v dolino, saj kraj nima vrtca. Šolski otroci obiskujejo pouk na Jesenicah. Med šolskim letom so krajani kar zadovoljni z avtobusnimi zvezami z dolino, med počitnicami, ko vozijo Viatorjevi avtobusi bolj poredko, pa bi si predvsem popoldan želeli nekoliko boljšo povezavo z Jesenicami. Tudi za dokončno ureditev ceste, ki jo je še dober kilometer neasfaltirane, ne najdejo pravega soglasja za pomoč vseh uporabnikov; gre za Gozdno gospodarstvo z Jesenic, ki vozi les s tega področja, pa trgovske in gostinske delovne organizacije. Na dotrajanem vodovodnem omrežju se pojavljajo pogoste okvare, kraj pa je tudi brez kanalizacije. Prebivalci nimajo večjega prostora za skupna srečanja. Tako morajo zbore krajanov in druge večje sestanke opraviti kar v gostišču. Njihova največja potreba pa je prav gotovo boljša telefonska povezava z dolino, saj imajo telefone le gostišče, trgovina in žič- Le še dober kilometer ceste v Planino ■HPSSHSf Je ostal neasfaltiran dajo svoje vloge, ki jo imajo kot prebivalci na robu naše domovine. Razen družbenopolitičnih organizacij, v kraju je 12 komunistov, je aktivnih tudi več društev. Gasilsko društvo ima okrog 50 članov, Športno društvo združuje približno 30 mladih, predvsem smučarjev, v Kulturno prosvetnem društvu pa deluje okrog 35 članov. Še zlasti veliko so krajani naredili na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Tako so odraz zglednega sodelovanja enot civilne zaščite. Gasilskega društva, borčevske in drugih organizacij številna obrambno-vzgojna predavanja s številčno udeležbo, uspešno izvedeni obrambni dnevi ter razne množične prireditve ob pomembnih praznikih. Tesno pa je tudi sodelovanje s pripadniki naše armade, saj je na področju krajevne skupnosti karavla France Prešeren. Seveda, samo prizadevanja krajanov pa niso dovolj za hitrejši napredek tega planinskega področja. Zato bodo gostinske in turistične delovne organizacije, ki imajo tod svoje objekte, morale Več kot doslej storiti za razvoj turizma. Tej gospodarski panogi prav gotovo niso v prid slaba gostinska ponudba v Domu pod Golico, kjer načrti za obnovitev gostišča že dalj časa ostajajo neuresničeni, zaprta postaja in neredno obratovanje žičnice ter pozimi ne-teptane smučarske proge. Prav tako je že dolgo neizkoriščen dom jeseniških tabornikov pod Golico. V kraju z mnogimi naravnimi lepotami — tod je izhodišče za vzpon na 1835 metrov visoko Golico, s katere je edinstven razgled, izlete proti Javor-niškemu rovtu, kjer so ob Slovenski planinski poti razsute slovite nar-cisne poljane, pa idealno smučanje na strminah Črnega in Španovega vrha - ima brez dvoma turizem še velike možnosti nadaljnjega načrtnega razvoja. *Tega si krajani tudi najbolj žele, ker bi to vsaj delno zajezilo množično izgradnjo privatnih letoviških hišic, kraju pa obenem ponudilo več možnosti za zaposlitev žena in razvedrilo mladih. Načrti za prihodnost Prebivalci krajevne skupnosti Planina pod Golico nameravajo v bodoče uresničiti še mnogo pomembnih nalog. Krajevna skupnost bo poskrbela za postavitev treh utic na avtobusnih postajališčih, ureditev televizijskega pretvornika za drugi spored in razširitev pokopališča, na katerem bo treba zgraditi tudi mrliško vežico. Skupno s komunalno skupnostjo si bo prizadevala za dokončno asfaltiranje ceste v Planino in izboljšanje makadamske ceste v Plavški rovt. Ob tem bo skrbela za sprotna popravila vaških poti. Pri skupnosti za PTT promet bo skušala čimprej zagotoviti potrebno število telefonskih priključkov, z vodno skupnostjo pa bo še naprej sodelovala pri urejanju hudournikov, vodovodnega omrežja in požarnih hi-drantov. Zelja, ki so pravzaprav potrebe, imajo krajani še več. Kot upajo, jih bodo z razumeval., m in pomočjo nekaterih interesnih skupnosti v prihodnosti tudi uresničili. Najbolj si žele, da bi v bodoče mogli zgraditi svoj družbeni dom, v katerem bi v glavnem trdo in resno življenje hribovskega prebivalstva včasih postalo bolj veselo in povezano. V obnovo gasilskega doma so krajani Planine pod Golico lani in predlani Dioiili prek tri tisoč ur prostovoljnega dela. Obisk v KS Kranj-Center /.blKAN U TUDI V MESTU SO TEŽAVE V krajevni skupnosti Kranj-Center imajo trenutno največ težav z organizacijo hišnih svetov - Brez njih revitalizacija mestnega jedra ne bo mogla uspešno potekati - Krajani se med seboj slabo poznajo, zato težko najdejo ljudi, ki bi bili pripravljeni delati v samoupravnih organih - Delo sloni na peščici najbolj delavnih V našem časopisu krajevne skupnosti redno predstavljamo. Navadno so to podeželske krajevne skupnosti, kjer imajo skoraj povsod največ zadreg s komunalo, gradnjo trgovin, cest in telefoni in pravzaprav o njih ni težko pisati. Problemov in to čisto konkretnih, takšnih, ki se jih da tudi poslikati je ponavadi cela kopica. Pripravljenosti za reševanje pa tudi dovolj. Ljudje se med seboj poznajo, vedo, komu lahko zaupajo vodstvo, katerega beseda nekaj velja in kdo bo akcijo znal organizirati tako, da bo uspešna. Precej drugače je v mestnih krajevnih skupnostih. Čeprav so po površini manjše in se navadno z zgoraj omenjenimi težavami manj srečujejo, je pa zato preslabo poznavanje krajanov, razdrobljenost po ulicah, neugodna starostna struktura, težka cokla boljšemu in učinkovitejšemu delu. To pa so tudi težave, s katerimi se ubada krajevna skupnost Kranj-Center. Ko smo se o teh problemih pogovarjali s sekretarjem osnovne organizacije ZKS Darkom Segulo, je dejal, da je peščici družbenopolitičnih delavcev težko, ker kljub zagnanosti in trudu nikakor ne morejo pognati kolesa aktivnosti v željene in potrebne kolesnice. Pa za začetek to krajevno skupnost predstavimo. Sega od nebotičnika do Primskovega pa do sejmišča, Iskre Stikala in Klavnice. Ima 34 ulic, 2250 stal-- prijavljenih prebivalcev, vseh i« nw»cel več. Je ena redkih Ob Prešernovem gaju bodo obnovdi otroško igrišče, saj je otrokom v mestu na voljo kaj malo zelenih površin. orroRom no pnj*»«;cuiu i"~"-------' • pa je precej več. Je ena redi krajevnih skupnosti, ki nima svojega vrtca, poprečna starost krajanov je 52 let. Krajevna skupnost nima si aa urada, imajo ke »«w v« ~ » «* za »ostanke na Cankarjevi 16 . . i____: ira i<> /limnn/iifl r»n. Pomanjkanje parkirišč je velik problem, odkar je stari del mesta namenjen pešcem. Zato je izkoriščen vsak prostorček, celo tam kjer ie parkiranje prepovedano. skupnost nima svojega krajevnega urada, imajo le sobo (4 x 5 m) za sestanke na Cankarjevi 16. V njihovi KS je Gimnazija, poklicna šola, Ekonomsko administrativni center, od osnovnih šol pa ima v tej KS le šola Simon Jenko oddelke od 1. do 4. razreda. Na njenem območju ima sedež 40 delovnih organizacij. Krajevna akupnoat Center ima v kratnjaki občini največ spominskih obeležij NOB. Najvišji samoupravni organ skupnosti je skupščina, ki ima 50 članov in so vanje povezane vse TOZD, družbenopolitične organizacije in društva. Pri skupščini delujeta svet potrošnikov, poravnalni svet ter več komisij. V svetu KS pa so predstavniki občanov, družbenopolitičnih organizacij in društev in ima 11 članov. Tudi svet ima več komisij. Delujejo tudi vse družbenopolitične organizacije. Na terenu je 250 mladincev, ki so povezani v ZSMS, ki jo vodi Darja Ćerne. Vendar pa je aktivnih komaj peščica. Približno 20 jih redno zbira na sestankih in loluie v raznih akcijah. Glavni \Lioliiie v raznih akcijah. Uiavn p^olem za širšo aktivnost je po manjkanje prostora. Mladinci so si sicer uredili prostor na Koroški cesti, vendar je hiša slaba in streha zamaka, tako da so spet praktično na cesti. Zelo pa so aktivni zlasti pri pripravljanju družabnih dejavnosti, saj pripravljajo mladinske plese in sodelujejo na vseh proslavah v krajevni skupnosti in občini. Organizacijo Zveze združenj borcev vodi Demeter Valenčič. Organizacija ima 150 članov, ki so večina že v letih in bolehni. Kljub temu pa so borci vključeni v prav vse organe KS in jih je še vedno precejšnje število aktivnih. Mnogim pa nagaja zdravje in se zato v dogajanje krajevne skupnosti ne morejo vključevati. Osnovna organizacija ZKS ima 40 članov, sekretar je Darko Šegula. Tudi organizacija ZK se srečuje z istim problemom kot borčevska: starost in bolehnost članstva. Poprečna starost komunistov v KS je 62 let. - Vse organizacije so povezane v krajevno konferenco SZDL, katere predsednica je Francka Marchel. V krajevni skupnosti deluje tudi organizacija Zveze združenj borcev NOV ter več društev, med katerimi je posebno aktivno društvo Rdečega križa. Problem, s katerim se v krajevni skupnosti v zadnjem času vse več ukvarjajo, je obnovitev starega mestnega jedra in zaprtje mesta za promet. S tem pa je povezana tudi organizacija in aktivnost hišnih svetov, ki na tem območju skoraj ne morejo zaživeti.. Ob akciji oživljanja dela hišnih svetov so v krajevni skupnosti naleteli na zelo pereč problem. Skoraj v vsaki hiši so podnajemniki, večina delavci, ki so prišli v Kranj za zaslužkom iz drugih republik. V sobi, ki bi bila primerna kvečjemu za dva, brez potrebnih sanitarij, živi tudi 10 ljudi. Stanovanja se predajajo iz roke v roko brez vednosti stanovanjske skupnosti. Odnosi z drugimi stanovalci pa so izredno slabi, ker se podnajemniki ne vključujejo v dela okoli vzdrževanja hiš. Za omenjeni problem v KS menijo, da je širši in ga sami ne bodo mogli rešiti. Potrebna bo širša družbena akcija, predvsem pa bo potrebno zagotoviti, da se bo spoštoval družbeni dogovor o zagotavljanju minimalnih življenjskih in kulturnih pogojev delavcem. Kot kaže, se nekatere kranjske organizacije nanj požvižgajo, sicer tega problema ne bi bilo! Do jeseni naj bi v KS aktivirali vsaj 50 hišnih svetov, tako da bodo lahko organizirali zbor stanovalcev. Hkrati pa že pripravljajo plane vzdrževanja hiš za naslednjih pet let. Problem v krajevni skupnosti je tudi v tem, da se krajani med seboj slabo poznajo. Zato težko kadrujejo, težko najdejo ljudi za določene funkcije, čeprav ni rečeno, da ni ljudi, ki bi bili pripravljeni delati. Zato so se že dogovorili, da bodo evidentirali vse, ki bi želeli sodelovati v organih KS in društvih, in sicer bo ta akcija lahko stekla takoj, ko bodo imeli organizirane hišne svete.. V načrtu imajo tudi ureditev prostorov, ki naj bi jih dobili v izpraznjenem starem dijaškem domu po izgradnji novega dijaškega doma na Zlatem polju. Vendar bo za to potrebno veliko denarja in zato razmišljajo o uvedbi krajevnega samoprispevka. V načrtu imajo tudi ureditev otroškega igrišča ob Prešernovem gaju in zgraditev novega v južnem delu za Klavnico. Problemov je veliko, pa čeprav so ulice asfaltirane in je mesto komunalno urejeno. Zato pa niso nič manj pereča vprašanja organizacije in aktivnosti hišnih svetov, vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z revitalizacijo mesta, ureditvijo družbenih prostorov in otroških igrišč. Vendar pa bodo morali pomagati in se vključiti v delo vsi, ki to lahko naredijo, ne pa da vse visi na peščici najbolj prizadevnih, ki kljub pridnosti vsega le ne morejo sami podelati . . . Fotografije: L.B umetna Tavčarjeva ulica Svet KS, družbenopolitične organizacije in občani redno spremljajo dogajanja okrog zaprtja mesta. Bili so pobudnik za sprejem odloka, ki ureja promet v mestu in svet KS sedaj redno spremlja in pomaga reševati probleme, ki jih imajo delovne organizacije in občani zaradi prepovedanega parkiranja. Svet je dal predlog za ureditev parkirišč za občane, ki nimajo garaž, predlagal je ureditev mesta s cvetličnimi koriti, daje pa tudi soglasja za izdajo nalepk, ki zagotavljajo lastnikom parkiranje v mestu. Staro mestno jedro bo revitali-zirano — obnovljeno tako, da bo tam prijetno bivati ali pa se le začasno ustaviti v njem, se sprehoditi po trgovinah ali posedeti v lokalu. O tem so se v kranjski občini že dogovorili in tudi denar v te namene se že zbira. Vendar pa krajani menijo, da se zadeva preveč zavlačuje, hkrati pa so prav prebivalci tega dela premalo seznanjeni z organizacijo akcije revitalizacije. * Problem pri organizaciji in zavoro prav gotovo predstavljajo hišni sveti. Hišna samouprava na tem območju namreč ne more in ne more zaživeti. Hišnih svetov naj bi bilo 94, deluje pa jih le 13. Na pobudo osnovne organizacije ZKS in krajevne konference SZDL so imenovali poseben pripravljalni odbor, ki naj bi pripravil program oživitve dela hišnih svetov. To je nujno potrebno tudi za urejanje odnosov med stanovalci in zato, da se bo denar, namenjen za vzdrževanje hiš, racionalno trosil. Brez sodelovanja hišnih svetov tudi revitalizacija ne bo mogla uspešno potekati. Na pobudo sveta KS Kranj - center so na Titovem trgu namestili cvetlična konta in tako lepo razmejili cesto m prostor namenjen Prometna gneča pred pošto Dom deseterih ljubiteljstev Pri Čušinovih v Cankarjevi ulici 24 na Koroški Beli ne poznajo dolgega rasa. V njihovem malem, a lepo urejenem domu je vedno živahno; še posebno, kadar je zbrana vsa družina, mati Kati in oče Branko pa njuni otroci Zalka. Marica, Katrica, Branko in Gregor. Čeprav ima vsak od njih vsaj enega »konjička«, najdejo dovolj prostora, predvsem pa skupnega razumevanja, za razvijanje svojih ljubiteljskih dejavnosti. Kati Cušin, ki se je rodila 19.15. leta v Zgornji Besnici pri Kranju, končala kranjsko gimnazijo, več let delala pri radovljiškem Dozu in Savi v Kranju, zdaj pa že petnajst let doma gospodinji, je velika ljubiteljica ročnih del. Ta ljudska umetnost ji je bila od nekdaj pri srcu, toda v delavski družini z osmimi otroki, ki niso poznali prostega časa, ni bilo možnosti za spoznavanje z njo. A zanimanje za ročna dela in želja po znanju takega mojstrstva sta v njej rasli naprej. Velikokrat si je s posebno radovednostjo ogledovala zlasti stare gorenjske avbe, mož Branko pa jo je spodbujal, naj sama poskusi z vezenjem. Nikoli ni bila vajena postajati brez dela. Ko je njunih petero otrok nekoliko odraslo, da so staršem že priskočili na pomoč pri vsakdanjih opravilih je Kati našla čas za podrobnejši ogled knjige Narodne vezenine na Slovenskem. Z lastnim trudom se je naučila tehnike vezenja in tudi sama začela izdelovati avbe, sprva z našitim, pozneje pa tudi vezenim okrasjem. Pred petimi leti se je enega svojih izdelkov, vezeno gorenjsko avbo, odločila predstaviti na osmomar-čevski razstavi izdelkov krožka ročnih del, ki deluje pri delavsko prosvetnem društvu Svoboda Tone Čutar na Jesenicah. Odtlej je članica društva in redno obiskuje krožek. V njem se je naučila vezenja na tkanino, izdelovanja gobelinov in narodnih vezenin pa tehnike makrameja. Vsako leto sodeluje na kolektivni razstavi, kjer je predstavila že veliko lepih ročnih del. Izdelovanje avb ji je še vedno največje veselje. Zadovoljna in ponosna je, ko napravi tak izdelek. In kako tudi ne. saj izdelava vezene avbe zahteva mesec do dva trdega dela! Čeprav ljudje radi poprašujejo po njenih izdelkih, pa Kati ocenjuje, da ročna dela danes premalo vrednotimo. Tako na primer, njene avbice. ki bi lahko bile lični spominki, ne najdejo pravega mesta med predmeti, katere ponuja naša trgovina. Vendar, njena ročna dela so nastajala in bodo nastajala zgolj iz lju-biteljstva, iz želje ohranjati naše narodno bogastvo. V tem hotenju Kati prav gotovo uspeva, saj tudi hčere slede vzoru matere. Največ pa ji pomeni, da je njenim ustvarjalnim prizadevanjem v podporo vsa družina. Soustvarjalec Katinih mojstrovin je tudi njen mož, Branko Cušin. Kad ji pomaga pri snovanju idej in zlasti risanju zahtevnih vzorcev, saj so likovna dela njegov »konjiček«. Ze kmalu zatem, ko je 1935. leta pribrcal na svet v proletarski družini s Koroške Bele, je budno začel opazovati okolje. Svoje zaznave je s svinčnikom beležil na papir. Najprej je verno posnemal naravo, zatem pa je začel težiti k drugačnemu, zahtev- nejšemu izražanju. Ze kot dijak jeseniške gimnazije se je prvič pridružil delovanju likovnega kluba Dolik. Pozneje, ko je dejavnost kluba zamrla, je sam nadaljeval svojo ustvarjalno pot. Od predlanske pomladi je ponovno aktiven član tega kluba, saj, kot pravi, le organiziran način delovanja ponuja možnost nadaljnjega ustvarjalnega razvoja. Največ ustvarja akvarele in risbe. Od 1977. leta dalje je sodeloval na več skupnih razstavah likovnega kluba Dolik z Jesenic, reviji likovnih skupin Gorenjske, srečanju jugoslovanskih kovinarjev v Zagrebu, veliki razstavi Paint Columbus v Colum-busu in likovni koloniji, ki jo je letos prvič priredilo mladinsko naselje Lovorka Kukanić na Reki. Redno se pridružuje tudi Dolikovim kolonijam. Tako kot v likovnem ustvarjanju, kjer je v njegovih novejših delih moč opaziti poizkuse sodobnega izražanja osebne zaznave družbenih problemov in aktualnega dogajanja — Branko bo ta dela morda kmalu predstavil na samostojni razstavi — je tudi v številnih drugih njegovih dejavnostih osnovno gibalo iskanje Na Koroški Beli živi družina Čušinovih, v kateri je negovanje umetnosti in vsega lepega sestavni del vsakdanjega življenja — Mati Kati je ljubiteljica ročnih del, oče Branko pa se med drugim ukvarja s slikarstvom — Njuni otroci, tri dekleta in dva fanta se razvijajo zlasti v mlade glasbenike nečesa zanimivega in globljega. Tako ga privlači umetniška fotografija, zbira stare rokopise, dokumente in knjige, z Gorenjskim muzejem sodeluje pri arheoloških raziskavah na Ajdni, raziskuje izvor in prvotni pomen nenavadnih besed, zanima se za literaturo in še marsikaj drugega. Poleg svc jega rednega dela. zaposlen je kot cenilec škod pri radovljiški enoti zavarovalne skupnosti Triglav, umetniške dejavnosti in študija vsega zanimi- Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem česti tamo za praznik občine Jesenice Občino Jesenice je v besedi in sliki predstavil novinar Glasa Stojan Saje. vega pa najde še dovolj časa za svojo družino. Seveda je največja skrb in ljubezen Kati in Branka Cušin vzgoja njunih otrok. Tudi sadovi teh starševskih prizadevanj ne ostajajo skriti. Poleg tega. da so Cušinova dekleta in fantje marljivi učenci in ubogljivi otroci, radi sledijo ustvarjalnim vzorom staršev. Vsi obiskujejo glasbeno šolo. Zalka, ki je končala tretji letnik gimnazije in osem razredov glasbene šole, igra klavir. Marica je končala prvi letnik gimnazije in osem razredov glasbene šole; igra violino, sama pa se uči igrati kitaro. Katrica, ki je končala sedmi razred osnovne šole in šestega v glasbeni, igra violino, začela pa se bo učiti tudi igranja na violo. Branko, zdaj učenec sedmega razreda, se že tri leta uči igrati violončelo, Gregor, učenec četrtega razreda, pa dve leti violino. Veliko nastopajo v glasbeni šoli, na šolskih proslavah in drugih prireditvah. Razumljivo, za vajo in razvedrilo večkrat zaigrajo ali celo zapojejo tudi doma. Prav tako kot staršema otrokom ne zadostuje en sam »konjiček«. Vsa dekleta privlačijo ročna dela, Marica pa kakor očer rada riše. Še posebno ustvarjanje portretov, ki ji je najljubše, ji gre dobro od rok. Je članica Dolika, s katerim je že sodelovala na več skupinskih razstavah. Branko je aktiven član šolskega fotografskega krožka. Za sodelovanje na raznih razstavah je prejel več priznanj. Njegov doslej največji uspeh je drugo mesto na letošnji razstavi fotografij slovenskih pionirjev v Bohinjski Bistrici, za katero je prejel srebrno Puhar-jevo značko. Prav gotovo bi bilo moč o družini Čušinovih s Koroške Bele zapisati se marsikaj zanimivega in predvsem pohvalnega. Vendar tako bogatega Življenja naključni obiskovalec niti ne more spoznati v celoti ob enkratnem srečanju z njo niti povsem predstaviti z enim zapisom. Zato je gostoljubno vabilo Čušinovih za ponovno snidenje brzda vsakomur dobrodošlo. In da je to vabilo res prisrčno, se obiskovalec prepriča ob spremstvu gospodinje Kati, ki mu ob odhodu rada pokaže svoje bujno cvetoče gorenjske nageljne. Spored prazničnih prireditev PETEK, 27. julija 1979, ob 16. uri: 24-urni štafet m maraton v plavanju na kopališču Ukova na Jesenicah SOBOTA, 28. julija 1979, ob 9. uri: Medklubsko prvenstvo v slalomu pod Pri san ko m ob 9. uri. Šahovski četveroboj med šahisti iz Val jeva, Trbovelj in Lesc ter z Jesenic v Šahovskem domu na Jesenicah ob 18. uri. Otvoritev kolektivne razstave likovnih del članov DOLIK in razstave znamk članov Filatelističnega društva Jesenice v Delavskem domu na Jesenicah ob 20. uri: Živi šah v dvorani Podmežaklja na Jesenicah NEDELJA, 29. julija 1979, ob 8. uri. Medklubski balinarski turnir i mednarodno udeležbo na balinišču v Logu Ivana Krivca (v Bazi) na Jesenicah TOREK, 31. julija 1979, ob 18. uri: Promenadni koncert Pihalnega orkestra jeseniških železarjev v spominskem parku na Plavžu na Jesenicah SREDA, 1. avgusta 1979, ob 17. uri: Slavnostna seja vseh zborov Skupščine občine Jesenice SOBOTA, 4. avgusta 1979, in NEDELJA, 6. avgusta 1979, ob 9.30 ter 17. uri: Pokal mesta Jesenice — člansko prvenstvo SR Slovenije v plavanju na kopališču Ukova na Jesenicah TOREK. 31. JULIJA 1979 9.STRAN O LAS Obisk pri Pavli in Mihi Kvedru Tudi stara hiša je lepa Pavla in Miha Kveder s Ceste na Klanec 8 v Kranju sta pod strokovnim vodstvom Zavoda za spomeniško varstvo iz Kranja obnovila hišo in gospodarsko poslopje * a nilo prvotni značaj Zob časa je opravil svoje delo in fasade so bile dotrajane, da je bila nujna obnovitev celotne zunanjščine. Lastniki domačije,Kveder Pavla in Miha, so se odločili, da bodo obnovili hišo tako, da bo ohranila svoj prvotni značaj. S sodelovanjem strokovnjakov Zavoda za spomeniško varstvo je delo v celoti uspelo. *"* . okno s kamnitimi Obnovljeni nolkrožni hišni portal Kla8]C Tu,no kovano mrežo. z reliefno obdelanim sklepnim profiU m železno Rovu kamnom. Velika plaketa alpinistom Jugoslovanska alpinistična odprava je osvojila naj- .... J^ii Mont Everest in s tem dosegla enega največ- uS usoehov na področju svetovnega alpinizma. Nova ' in ie začrtala odprava, bo vedno nosila ime po smer, k.i J Jugoslaviji^, sprave so znani alpinisti in športni a 1 vci in so potrdili svojo dolgoletno aktivnost z inskim dosežkom. Pri tem so pokazali požrtvoval-'™u urabro8t in tovarištvo. Med člani odprave so bili n°a'ht\r\e kranjski občani, ki so prispevali velik delež k1 usnehu celotne odprave. Tak podvig pa je možen K u»p«^ celotna ekipa podredi svoje sposobnosti in samo, gjcUpnemu cilju, zato je občinska skupščina hotenj noCieiiti celotni odpravi Veliko plaketo občine Kranj- Podeljena bo jutri na slavnostni seji. ini ici V nekdanjem mestnem obrobju, ob stari prometni povezavi iz mesta prek kanjona Kokre in Klanca, je v 19. stoletju bila zgrajena mogočna nadstropna stavba. To je bila znana vozarska gostilna, kije v svojih obokanih kleteh in kašči hranila pijačo in jedačo za utru jene voznike in pri hiši dovolj prostora za počitek vprege. Tudi nekdanji gostinski prostor v sedanji »hiši« kaže, da je bil namenjen številnim obiskovalcem. Ne samo razporeditev in velikost prostorov, tudi zunanjost hiše je še ohranila svoj prvotni značaj z oblikovanjem okenskih profilov in polkrožnega hišnega portala. Vendar je od vsega vozarskega in gostinskega življenja v hiši ostal le še spomin. Priznanja in nagrade v prave roke •o o//« štirje Kranjčani, od katerih sta Andrej Štremfelj V odpravi s(opiia na vrn ^a sHki je Nejc Zaplotnik v krogu in Nejc ^ ()b pOVratku v domovino. Ob občinskem prazniku bodo podelili letošnje nagrade in priznanja občine Kranj najbolj zaslužnim posameznikom in organizacijam. Letos bodo na slavnostni seji vseh treh zborov občinske skupščine, ki bo jutri popoldne, podelili pet nagrad občine Kranj in štiri priznanja. PLANINSKO DRUŠTVO KRANJ Planinsko društvo Kranj prejme nagrado občine Kranj ob 8()-letnici obstoja. Ustanovljeno je bilo kot planinska sekcija z namenom, da se začne akcija proti germanizaciji slovenskih gora. Prva akcija je bila leta 1910 postavitev Prešernovega doma na Stolu, enega najveličastnejih spomenikov tistega časa v obmejnem področju, ki povezuje Koroško in Kranjsko. Slovensko planinstvo se potem vedno bolj uveljavlja, združuje vedno več članov in gradi vedno več domov. Lep delež k temu je prispevalo tudi kranjsko planinsko društvo. Takoj po vojni se je društvo ponovno organiziralo in ima sedaj že več kot 11.500 članov, medtem ko se redno vključuje v akcije več kot 12.000 občanov. Leta 196.1 so bili člani kranjskega planinskega društva z odpravo na Kavkazu, leta 1967 so osvojili prvi sedemtisočak Pik-Lenin, leta 1970 je bila organizirana samostojna odprava na Istor -o-Nal. leta 1972 je šla kranjska odprava na Mavvenzi; kranjski alpinisti pa so osvojili tudi tri osemti-sočake v Himalaji: Anapurno. Ma-kalu in Everest. V zadnjih letih so zgradili in dogradili pomembne planinske postojanke: Krvavec. Ledine. Kališče, ki nudijo zavetje planincem, smučarjem, planincem, JLA in drugim. MOMČILO MARJANAC Momčilo Marjanac je komandant garnizije v Kranju. Hkrati je tudi komandant planinske brigade. V vodenju in usposabljanju enote je dosegel izredne rezultate, ki se še posebej odražajo v tem, da je bila njegova enota proglašena za najboljšo v ljubljanskem armadnem območju leta 1976 in 1978, druga pa je bila leta 1977; leta 1979 pa je bila enota proglašena za drugo v celotni JLA. Leta 1978 je enoto obiskal predsednik Tito in glavna inšpekcija za ljudsko obrambo, ki je pregledala enoto. Pri tem je enota dobila naj-. višje možne ocene in je bila tudi za moralnopolitično stanje dana ocena od učno. Enota pod njegovim vodstvom že vrsto let sodeluje z občani Kranja, posebno z vsemi organiziranimi silami v občini in na Gorenjskem ter v severni Primorski. Posebno je intenzivno sodelovanje z organizacijo ZSMS v vseh občinah. IVOMIKLAVCIC Delo Iva Miklavčiča je najtesneje povezano z razvojem stanovanjsko komunalnega gospodarstva ne le v občini Kranj, ampak v širšem slovenskem in jugoslovanskem prostoru. Na njegovo pobudo je prihajalo do vsebinskih pa tudi do organizacijskih sprememb na tem področju. Med drugim je tudi njegova zasluga, da se je v letih od 1973 naprej gradnja stanovanj v Kranju več kot podvojila, da je bila že leta 197.1 v Kranju ustanovljena stanovanjska samoupravna skupnost in že leta 1972 podpisan prvi dogovor o zagotavljanju sredstev za stanovanjsko gradnjo. Vsi osnutki ustreznih samoupravnih aktov so bili izdelani v Domplanu, katerega direktor je. Izkušnje na področju stanovanjske gradnje v Kranju, so bile osnova za mnoga slovenska in jugoslovanska posvetovanja. Poleg tega pa je Ivo Miklavčič eden najbolj aktivnih družbenopolitičnih delavcev v občini. Ne le v organih in organizacijah, v katerih je opravljal vodilne funkcije, ampak tudi tam, kjer je le član, je njegovo delo vedno izstopalo. MARIJA TALER Marija Taler je zaposlena v delovni organizaciji Iskra — Elektromehanika od junija 1954 in sicer v začetku kot blagovni knjigovodja, nato pa kot vodja knjigovodstva. Svoje delo opravlja izredno odgovorno ter prizadevno. V skladu s svojimi delovnimi opravili in nalogami se ustvarjalno vključuje v spremenjene ekonomske odnose, ki jih zahteva zakon o združenem delu. je članica zveze komunistov in se kot taka ključuje v družbenopolitično delo v delovni organizaciji in na terenu. Bila je 4 leta član sekretariata OO ZK in občinskega komiteja ZKS v Kranju. Kazen v ZK je bila izredno aktivna v sindikatu. Za svoje neumorno delo je bila večkrat pohvaljena in leta 1972 odlikovana z Kedom dela s srebrnim vencem. ANKA ZEVNIK Anka Zevnikova prejema občinsko nagrado zaradi izredno uspešnega povezovanja strokovnega znanja s prakso. S študijem ob delu je združila svoje bogate delovne izkušnje s teoretičnimi dognanji pedagoške znanosti. Da se je odločila prav za študij defektologije, dokazuje njeno humanost in željo, da s svojim znanjem pomaga tistim članom naše družbe, ki jih je narava prikrajšala za normalen razvoj in jim omogoči vkjučitev v življenje. Anka Zevnikova ima posebne zasluge za razvoj posebnega osnovnega šolstva v Kranju, na Gorenjskem in v Sloveniji, saj je izredno aktiven član Društva za pomoč duševno prizadetim. Osnovna Kola Helena Puhar pa je pod njenim vodstvom zrasla v zgledno šolo, ki jo obiskujejo in občudujejo ne samo slovenski in jugoslovanski, ampak tudi tuji strokovnjaki. PRIZNANJA OBČINE KRANJ PREJMEJO ŠTIRJE DOBITNIKI. DRUŠTVO INVALIDOV KRANJ Dolgoletno željo delovnih in civilnih telesno prizadetih invalidov, da bi se združili v lastno organizacijo, so v Kranju uresničili leta 1969 / ustanovitvijo medobčinskega društva invalidov. Društvo ima sedaj že več kot 1000 članov. Poleg organiziranega dela, v katerem vključuje obiske in srečanja težjih invalidov, obdaritve invalidov, proslave, akademije in razne pomoči članom, ostaja društvu tudi dejavnost podaljšane rehabilitacije, ki so jo v Kranju zelo razvili, saj vsako leto prirejajo številne izlete za svoje člane v kraje znane po kulturnih in zgodovinskih znamenitostih ter v termalna kopališča. POLDE MRAK Polde Mrak bo dobil občinsko priznanje za prispevek, ki ga je v svojem tridesetletnem delu dal k razvoju Iskre. V tej organizaciji je delal od leta 1947 in sicer se je takoj vključil v delo družbenopolitičnih organizacij. Najprej je bil delavski zaupnik, kasneje predsednik sindikalnega odbora, opravljal je razne partijske, zlasti pa sindikalne funkcije tako v delovni organizaciji kot občini. Za svoje angažirano delo je ob prvi podelitvi prejel zlati znak sindikatov Slovenije. JURIJ REBOLJ Jurij Rebolj prejema priznanje občine Kranj za svoje več kot tridesetletno delo pri razvoju Jezerskega in občine. Ze takoj po vojni se je vključil v vsa družbena dogajanja na Jezerskem in v Preddvoru, kjer je bil zaposlen. Je predsednik krajevne skupnosti Jezersko. Za svojo aktivnost je leta 1974 prejel »Ked dela s srebrnim vencem«, leta 1976 je dobil »srebrni znak« sindikata in lani »Malo Prešernovo plaketo.« ANTON ROPRET Anton Ropret je že vsa povojna leta gonilna sila v krajevni skupnosti Velesovo. Več mandatnih dob, vse do leta 1978 je bil predsednik krajevne skupnosti Velesovo, sedaj je član sveta. Krajevna skupnost je ob njegovi prizadevnosti izredno napredovala in letos asfaltirajo že peto cesto in bodo letos na območju te KS dobile asfalt vse krajevne in občinske ceste. Za svojo dejavnost je bil odlikovan z medaljo zaslug za narod, redom zaslug za narod s srebrno zvezdo, prejel je občinsko priznanje OF in več drugih priznanj. G L, A S10.STRAN TOREK, 31 JULIJA 1979 r r- V pivu 76 odstotkov davkov V strukturi cene našega piva je 40 odstotkov zveznega temeljnega davka, 6 odstotkov republiškega in 30 odstotkov občinskega — skupaj torej 76 odstotkov davka na osnovno ceno 2,32 dinarja. Lanske dajatve na vsak liter piva so bile še nekaj večje, saj so znašale polnih 86 odstotkov. Jugoslovanske pivovarne bodo letos izdelale 1,2 milijarde litrov piva, kar pri 76 odstotnih dajafcah pomeni okoli 912 milijonov dinarjev v zveznih, republiških in občinskih proračunih. Se za primerjavo: v ceni avstrijskega piva je 38 odstotkov dajatev in v italijanskem pivu le 11 odstotkov. Manjši pridelek pšenice Ob koncu tedna so na pšeničnih poljih po vsej državi končali z letošnjo žetvijo. Namesto pridelka okoli 4,6 milijo--a ton, kolikor smo pričakovali ob začetku žetve, smo letos pridelali vsega okoli 4,3 milijona ton pšenice oz. čez milijon ton manj kot lani. Po predvidevanjih so najboljši rezultati v Vojvodini, kjer so dosedaj odkupili 75.000 vagonov pšenice, precej skromnejši pa so v Baraniji, Slavoniji in na področju ožje Srbije. Odkup majhne količine tržnih viškov pa že kliče po uvozu, tako da bo skoraj zanesljivo treba kupiti v tujini okoli 700.000 ton pšenice. Do 1985. leta 172 kilometrov avtocest Skupščina republiške skupnosti za ceste je pripravila izhodišča za jesensko razpravo o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazu-ma o temeljih plana cest ter dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije. Iz smernic je razvidno, da bi morali v naši republiki, če bi hoteli izpolniti vse meddržavne in medrepubliške obveznosti, zgraditi 172 kilometrov avtocest, 130 kilometrov dodatnih dveh pasov avtocest, 148 kilometrov dvopasovnih avtocest kot prvi del štiripasovnic ter 133 kilometrov hitrih cest obvoznic. Premoga teoretično dovolj Premoga za široko porabo teoretično ne bi smelo primanjkovati, v resnici pa kupci čakajo nanj že več mesecev. Trgovske organizacije iz naše republike so že konec prejšnjega in v začetku letošnjega leta sklenile pogodbe s premogovniki iz naše države za več kot 600.000 ton premoga. Ob dela prostih dnevih bodo rudarji nakopali za potrebe široke potrošnje še nadaljnjih 240.000 ton, tako da bo letos potrošnikom na voljo dobrih 117.000 ton premoga več, kot pa so sicer načrtovali za letošnje potrebe. Dnevniki dražji Republiški izvršni svet je na petkovi seji, ki jo je vodil predsednik dr. Anton Vra-tuša, sprejel odlok, po kate rem bo prodajna cena dnevno informativnih listov Delo, Dnevnik in Večer znašala od 1. avgusta 1979 dalje največ 5 dinarjev za izvod in 110 dinarjev za mesečno naročnino lista Kokrica praznovala MIHA MARINKO ODPIRA LETOŠNJI GORENJSKI SEJEM - Član sveta federacije Miha Marinko je reden obiskovalec skoraj vseh sejemskih prireditev v Kranju. Zato so ga predstavniki Gorenjskega sejma in kranjske družbenopolitične skupnosti zaprosili, da bi odprl letošnji 29. mednarodni Gorenjski sejem, ki bo od 10. do 20. avgusta na sejmišču v Savskem logu. Želji je Miha Marinko ugodi/ in ob tej priložnosti sprejel v četrtek direktorja Gorenjskega sejma Francija Ekarja in sekretarja komiteja občinske konference ZKS Kranj Jožeta Kavčiča. Seznanila sta ga z letošnjo osrednjo kranjsko sejemsko prireditvijo, ki bo, kot kaže, zadnjič V sedanjih prostorih. Ze po tem sejmu se bo Savski log spremenil v gradbišče novih večnamenskih prostorov. Miha Marinko je pozitivno ocenil razvoj Gorenjskega sejma in se zanimal za načrtovano gradnjo, obenem pa je opozoril na vrednost specializiranih sejemskih prireditev. Zanj je še posebej zanimiv sejem malega gospodarstva oziroma obrtništva. Kranjska sejemska prireditev mora še bolj vzpodbujati to deficitarno dejavnost gospodarstva, do katere mora tudi družba hitreje spreminjati svoj odnos, (jk) - Foto: J. Košnjek Priprave na problemsko konferenco o informiranju Radovljica — Razširjenost in učinkovitost delegatskega obveščanja v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih ter zdajšnje stanje informativne dejavnosti v radovljiški občini bo po sklepu sveta za informiranje pri OK SZDL, ki ga mora potrditi tudi predsedstvo OK SZDL, obravnavano na problemski konferenci še pred koncem tega leta. Za pripravo gradiva je zadolžena posebna delovna skupina, ki je na sestanku 25. julija sprejela akcijski program in rokovnik. INDOK center bo do začetka avgusta razposlal v vse OZD, KS in SIS vprašalnik, iz katerega bo razvidno, kako daleč so pri organizaciji informiranja, kakšna sredstva imajo na voljo, katere in koliko oblik obveščanja je že uveljavljenih ter kakšni so izidi, zlasti v povratnem informiranju. Sočasno bo delovna skupina zbrala podatke o razširjenosti naročniške mreže TV in radio sprejemnikov, osrednjih in regionalnih dnevnih in občasnih časopisov in glasil OZI). Do 15. septembra bo na osnovi zbranega gradiva in podatkov svet za informiranje izdelal oceno stanja ter sprejel predlog programa javne razprave, ki naj bi potekala v vseh družbenopolitičnih organizacijah, delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih do 15. novembra. Ugotovitve iz teh razprav bo do konca novembra obravnavalo predsedstvo OK SZDL, ki bo sklicalo problemsko konferenco predvidoma do 16. decembra. Stališča in oceno informativne dejavnosti v občini bo OK SZDL posredovala v obravnavo vsem zborom občinske skupščine. OTVORITEV NOVEGA VRTCA V LESCAH Lesce - V okviru praznovanj praznika občine Radovljica bodo v petek. :\. avgusta, ob 12. uri svečano odprli v I^escah nov otroški vrtec. Gradnjo vrtca so pričeli lani delavci SGP,Gorenje iz Radovljice. V njem bo s ' 1. septembrom dobilo sodobne prostore okoli 150 predšolskih otrok od dveh do sedem let starosti. S tem bo vsaj za nekaj let rešen problem Seja predsedstva V sredo, 1. avgusta, je sklicana 2. seja predsedstva občinske konference SZDL Radovljica, na kateri se bodo seznanili z delovnimi pogoji in možnostjo dozidave oddelkov zaporov v Radovljici, obravnavali statut delovne skupnosti lokalne radijske postaje Triglav Jesenice in določili program kandidacijskih opravil za izvolitev predsednika izvršnega sve ta občinske skupščine. D. R otroškega varstva v KS Lesce, ki je doslej pestil zaposlene starše. V novem vrtcu bo zaposleno šest vzgojiteljic in štiri varuške. Denar za izgradnjo objekta so zagotovili iz sklada za izgradnjo vzgojno varstvenih in izobraževalnih objektov, ki ga zaposleni združujejo po prispevni stopnji 0,58 od bruto osebnih dohodkov. Celotna naložba ho veljala okoli 13 milijonov din. JR Bohinjska Bela - Za boljšo cestno zvezo proti Bohinju so se odločili na novo zgraditi odsek ceste od Bohinjske Bele do Obrn. Pri teh delih sodelujejo delavci jeseniškega Gradbinca, ki bodo zgradili dva velika mostova čez Savo Bohinjko in manjši most čez Belo. Zdaj so že zgradili nosilce mostu na Obrnah, tačas pa grade del nove ceste na Bohinjski Beli. Na sliki: gradbišče novega dela ceste proti Bohinju, ki bo obšla Bohinjsko Belo. — B. ti Krvodajalska akcija Jesenice — Letošnjo krvodajalsko akcijo v jeseniški občini bodo organizirali bolj zgodaj kot prejšnja leta. Kot so sporočili z občinskega odbora Rdečega križa na Jesenicah,' bo glede na nov razpored krvodajril-«kih akcij v naši republiki odvzem krvi v občini Jesenice letos potekal od 14. do 21. avgusta. Čeprav bo takrat še čas doputtOV, pa vendarle upajo, da se bodo večkratni pa tudi novi krvodajalci čimbolj množično udeležili te humane akcije. Občinski odbor Rdečega križa bo zato tudi letos priporočil vsem organizacijam združenega dela v občini, naj krvodajalcem omogočijo udeležbo in jim zagotove nekaj ur plačane odsotnosti od dela - J. R Kokrica — Kra;evna skupnost Korita, ki razen osrednjega naselja Kokrica združuje še Ilovko. Mlako. Bohovek. Srakovlje in Tatinec. praznuje 1. avgusta krajevni praznik. Tega dne je bil ujet in kasneje ubit kokriški prvoborce K rane Mrak. Letošnje praznovanje je bilo še posebej slovesno, saj so se na Kokrici ob tej priložnosti spomnili tudi letošnjih jubilejev partije, sindikatov. Skoja in ženskega gibanja. Na Kokrici poudarjajo, da je njihova glavna skrb napredek kraja in skrb za nove in nove pridobitve, vendar ob tem ne pozabljajo na pomen varstva človekovega okolja in na družbeno samozaščito, obrambo in varnost. Pester program so pripravili na Kokrici za letošnje praznovanje V sredo. 25. julija, je bil množični tek po ulicah Kokrice. v petek, 27. julija. * pa sta bili košarkarski in nogometni \ pionirski turnir. V soboto. 28. julija, je bil nogometni turnir za člane, na sporedu pa je bil tudi strelski dvoboj med borci Kokrice. P red osel j in Bri-tofa. s( »n Nedelja je bila najbolj slovesna.^ Dopoldne je bil strelski troboj, po- v poldne pa je bila slavnostna seja sveta krajevne skupnosti. Sledilo je polaganje vencev, nato pa proslava in družabno srečanje ob bajerju v Bobovku. Ta teden v petek pa bo v kulturnem domu razstava ročnih del krajanov krajevne skupnosti Kokrica. jk Jeseniška Gorenjka združena v SOZD ABC Pomurke — V petek, 27. julija, so predstavniki hotelsko turistične delovne organizacije Gorenjka z Jesenic in ljubljanskega gostinskega podjetja Moste v Kranjski gori podpisali samoupravni sporazum o združitvi v sestavljeno organizacijo ABC Po-murka in samoupravni sporazum o pristopu k interni banki sestavljene organizacije. Gorenjka bo s temeljnimi organizacijami Hoteli Kranjska gora. Žičnice Kranjske gora in Gostinstvo Jesenice, v katerih je 330 delavcev, največja gostinska delovna organizacija v Pomurki. Lani so njeni delavci ustvarili 39,4 milijona čistega dohodka. Gostinsko podjetje Moste pa ima v osmih enotah nekaj več kt)t 100 delavcev. (S) — Foto: S. Saje Cesta skozi Klanec postaja varnejša Komenda — Naselje Klanec v krajevni skupnosti Komenda postaja prometno varnejše. Vaščani Klanca so se namreč letos že drugič zbrali na delovni akciji z namenom, da uredijo svoje naselje ter zagotovijo varnost udeležencem v prometu. Skozi naselje Klanec poteka občinska cesta prvega reda Moste — Cerklje. Ko je Tjila cesta pred leti asfaltirana se je promet močno povečal, zanjo so se odločali zlasti tisti, ki želijo umirjeno in prijetno vožnjo. Velik problem pa je bila cesta skozi samo naselje, kjer sta promet ovirala gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša. Z razumevanjem vaščanov so tako krajani pred nekaj meseci odstranili gospo- darsko poslopje, sedaj pa še stanovanjsko hišo, saj sta ta dva objekta, ki sta segala prav na cesto, predstavljala pravi prometni zamašek. Čeprav je to občinska cesta prvega reda, ki jo združuje samoupravna komunalna skupnost iz Kamnika, je organizacijo odstranitve prevzela krajevna skupnost Komenda. Z delovno akcijo so krajani Klanca prihranili družbeni skupnosti precej denarja in s tem še enkrat dokazali svojo delavnost in zavzetost, ki se kaže Tudi na drugih področjih. Vaščani Klanca so namreč zelo delavni v krajevni skupnosti, konjeniškem klubu, gasilskem društvu, mladinski organizaciji, društvu upokojencev in v krajevnih družbenopolitičnih organizacijah. K. TOVARNA VERIG 64248 Lesce 1 n. sol. o., Lesce objavlja za šolsko leto 1979/80 razpis kadrovskih Štipendij in sicer: 5 ŠTIPENDIJ Fakulteta za strojništvo - II. stopnja 1 STIPENDIJA Ekonomska fakulteta — II. stopnja 1 STIPENDIJA Pravna fakulteta Pogoji razpisa: Pogoji razpisa: 1. Stipendije bodo podeljene po kriterijih družbenega dogovora in samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov ter po dtfločilih družbenega dogovora o enotnih načelih in merilih kadrovske politike 2. Prednost imajo učenci in študenti z boljšim učnim uspehom pri izenačenih ostalih pogojih, pa prosilci iz socialno šibkejših družin. i Prosilci naj predložijo prijave na obrazcu DZS 1,65. 4 Prijavi naj priložijo: - kopijo zadnjega šolskega spričevala oziroma potrdilo o opravljenih izpitih, - potrdilo o vpisu v šolo. ki jo bodo obiskovali. - potrdilo o premožen |skem stanju in številu družinskih članov. , — dokazilo o dohodkih staršev /.a leto 1978. - izjavo kandidata, da nima obveznosti do drugega štipenditorja. 5. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni H, Prepolno vloženih in nepopolnih prostnj komisija ne bo obravnavala. 7 Tisti stipendisti, ki pre|emn|o štipendijo iz združenih sredstev (solidarnostno štipendiji no se dolžni javiti na ta razpis, če se šolajo /a poklic, razviden i/, lega razpisa Hkrati so dolžni v 8 dneh obvestiti Skupnost KI ISposlovanje - enota Radovljica, da so se prijavili n« razpis Ce tena ne bodo storili, zgubijo z novim šolskim letom pravico d<> vtipendue združenih sredstev. Prijave /hira II dni od objave 82 Veriga Lesce, Kadrovska služba, Lesce, Alpska c. 43. TOREK. 31.JUUJA 1979 11.STRAN GLAS Za boljšo kvaliteto frotirja V kamniškem Svilanitu so odprli nov obrat za barvanje in oplemenitenje frotirja — Izboljšanje delovnih pogojev in povezava proizvodnih faz KAMNIK - V četrtek, 26. julija so v okviru praznovanja kamniškega občinskega praznika odprli v tovarni Svilanit nov obrat, v katerem bodo barvali in oplemenitili metražni frotir. Nujnost izgradnje oplemenitilnice se je kazala že nekaj let in dobivala vse več podpore s strani tržiSča. Pred leti so namreč v Svilanitu začeli izdelovati tako imenovani Valk frotir, ki ga je domači pa tudi tuji trg zaradi prijetnega otipa, dobrega vpija-nja vode ter lepe in široke barvni palete zelo dobro sprejel. Pole* Valk kvalitete so začeli izdelovati tudi Velur-frotir tkanino za boljše frotiraste plašče. Toda možnosti proizvodnje v utesnje- nih prostorih so bile premajhne in v Svilanitu niso mogli proizvesti toliko, kolikor je želel trg. Poseben problem je predstavljalo sušenje, saj so morali zanj iskati usluge pri Pletenini v Ljubljani. Dnevno so romali tovornjaki z mokrim frotirjem v Ljubljano in se vračali s suhim. Pri tem so bili seveda prevozni stroški visoki, usluga pa je bila drga, pa tudi kvaliteta je trpela. Kljub temu, da zaradi pomanjkanja sredstev ni bilo izgledov za novogradnjo, je strokovna služba pripravila projekt, ki je bil izdelan zelo dobro, saj pri izvajanju praktično ni bilo nobenih sprememb, kakor je v svojem govoru ob otvoritvi novega obrata poudaril Franc O pomenu nove oplemenitilnice je spregovoril Franc Korošec, predsednik Svilanitovega delavskega sveta, ki je ob koncu zaželel, da bi nova naložba nripomogla k boljšemu poslovanju in utrjevanju Svilanitove konkurečne Pnoči - Foto: A. Mali Korošec, predsednik Svilanitovega delavskega sveta. Nova oplemenitilnica je veljala 21 milijonov dinarjev, od tega je Svilanit prispeval 40 odstotkov sredstev, ostalo sta kreditirala izvajalec gradbenih del Graditelj iz Kamnika in Jugobanka. Kar 10 milijonov dinarjev predstavlja strojna oprema, to je novi razpenjalno-sušilni stroj, ki ga je dobavila vzhodnonemška firma Textima. Z izgradnjo oplemenitilnice so se proizvodnji frotirja odprle velike možnosti za izdelovanje kvalitetnejših izdelkov. V novi hali so tudi prostori za skladiščenje tkanine in barv, ki jih potrebuje proizvodnja. Posebnega pomena pa je tehnološka povezava med proizvodnimi fazami, saj bo po preselitvi tozda Svila — ki bo predvidoma. jeseni dobil nove prostore — vsa tehnologija od surove tkanine so skladiščenja gotovega izdelka potekala pod eno streho. S tem bo omogočena boljša organizacija dela, večja preglednost proizvodnega procesa, zmanjšanje proizvodnih stroškov, kar vse bo prispevalo h kvaliteti izdelkov. Ne smemo pozabiti tudi na boljše delovne pogoje, saj ima hala vgrajen sodoben sistem za prezračevanje in ogrevanje. Mislili so tudi na laboratorij, ki bo skrbel za razvijanje sodobne tehnologije in nudil pomoč tekoči proizvodnji. Dobro skrbite za razvoj, zato tudi veliko pričakujemo od vas, je pred slovesno otvoritvijo nove oplemenitilnice dejal Tone Pen-gov, predsednik kamniškega izvršnega sveta in tako v nekaj besedah izrazil priznanje uspešnemu kolektivu. Trak je slovesno prerezal dolgoletni Svilanitov delavec Jože Maček, nakar so si gostje skupaj z delavci Svilanita po krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili člani delovnega kolektiva, ogledali novi obrat. M. Volčjak n„m*n|P - S slavnostno sejo vseDh zborov občinskih skupščin nnmžale in Kamnik so v petek. £ i-, d"p°idne v h,al! konra ■ o■ Vintra v Domžalah proslavili ^pnrobcinski praznik,ki ga obe občfni praznujeta v spomin na začetek oborožene vstaje na kamniško- ki se je spomnil priprav na oborožen unor proti okupatorju m spregovoril P »ictiialnih družbenoekonomskih ° . Slovesno zasedanje obeh n£IOg2i\n so pozdravili tudi šte- vilnfp^ °b ZnHehh tudt nagrade Toma Brejca. ET sta ju letos 'prejel, slikar Miha Maleš in kipar Leon Homar Praznovanje se je nadaljevalo v Pap rmci Količevo. kjer so spustili v fif^nv kartonski stroj za izdelavo tek nov kano . siovesnosti so SITSKS«i tud Viktor Avbelj, Vida Tom« cM ha Marinko, dr Avguštin 7 T Franc Svetelj in še številni J£L;imW družbenopolitičnega predstavniki obeh ^ EK> ,Tv-n»kjebil.ToneKo-Slavnostni * kretar za industrijo, % ofiaS pomenijo tudi zunanji *TioDjeKiiF naporov delovnih izr¥ ui L samoupravnim odloča-K± rešufejo Sajtežje naloge njem,nfzacije naše industrije. m°de Jlhno ogije in prestruktu-36S3JffiuS'rijO moderne do- Pomembna pridobitev za slovensko papirno industrijo Slovesno zasedanje domžalske in kamniške občinske skupščine ob skupnem prazniku — V Papirnici Količevo odprli tretji kartonski stroj be z veliko produktivnostjo in višjo stopnjo akumulacije. Planirana proizvodnja 50.000 ton kartona, ki se bo kasneje dvignila na 70.000 ton letne proizvodnje, pomeni velik doprinos za potrebe ostale industrije, doprinos za celotno naše gospodarstvo, saj v prihodnje ne bo treba uvažati premaznih kartonov. Poleg tega pa bo del proizvodnje Papirnica Količevo celo izvozila. Zato je razumljiva velika vrednost v višini 1 milijarde in 150 milijonov dinarjev. In prav v oblikovanju 'finančne konstrukcije lahko ugotovimo tudi razumevanje potrošnikov za potrebnost te investicije, saj so s sovlaganjem prispevali pomemben delež svojih sredstev za dokončanje tega objekta. Za nami so težave izgradnje objekta, pred nami pa mora biti tudi skrb za novo proizvodnjo, za surovine in za prodajo izdelkov. Tudi na jugoslovanskem trgu so se razmere v času izgradnje bistveno spremenile. Dobili smo nove proizvajalce s skoraj enakimi kapacitetami, kar pomeni večjo težavo v oskrbi surovin in zagotovitvi plasmaja izdelkov. Odločilnega pomena bo zato v prihodnosti produktivnost dela, kvaliteta in cena izdelka. Papirničarji v Količevem imate pogoje, da s svojo strokovnostjo in dolgoletnimi izkušnjami racionalno organizirate proizvodnjo in dosežete visoko produktivnost dela,« je v svojem govoru poudaril Tone Kovic. Po krajšem kulturnem programu so si gostje ogledali nov obrat s tretjim kartonskim strojem, ki bo Papirnici Količevo prinesel šestkratno povečanje produktivnosti in standardno kvaliteto premaznega kartona, saj jo bo uravnaval tehnološki mikro procesor. M. Volčjak ljubljanska banka temeljna banka gorenjske čestita za občinski praznik občanom Kranja in Jesenic Problem planinskih postojank KRANJ - Zadnja seja predstavnikov gorenjskih planinskih društev je opozorila na že znane težave, ki pestijo planince že nekaj let. Ugotovili so, da letošnji obisk višje ležečih planinskih postojank ne dosega plana in je marsikje razen redkih izjem nižji od lanskega. K temu je treba dodati še ugotovitev, da še vedno večina obiskovalcev zahaja v gore konec tedna, med tednom Ukrepati, da bo premoga dovolj t slikata potpraši-t an/a so dt P^,,lirl«s£-sW. k,h„ssvo,„ r1^aznln^rton,h, obenem pa pr„u luvci Papirnici' Količevo zgradili novu Zmogljivostjo pokril domače potrebe p<> vajal tildi razne posebne vrste kartonov KRANJ - Pretekli teden se je sestal komite občinske konference ZKS Kranj in obravnaval problematiko preskrbe s premogom in drugimi kurivi v kranjski občini in na Gorenjskem. Člani komiteja so ugotovili, da je bila javnost široko in vsestransko seznanjena .s problematiko dobave kuriv za široko potrošnjo, hkrati pa menili, da postopki ob naročanju premoga in kuriv nasploh niso bili v skla-. du s samoupravno usmeritvijo organizacije združene ga dela Merkur oziroma njegove temljne organizacije Maloprodaje. Komite občinske konference Zveze komunistov Kranj je soglašal s sklepi osnovne organizacije ZK v temeljni organizaciji Maloprodaja, da morajo samoupravni organi TOZD analizirati nastali položaj ob dobavi premoga za široko potrošnjo in zagotoviti dovolj kuriva in goriva. Komite hkrati predlaga izvršnemu svetu kranjske občinske skupščine, da tudi obravnava problematiko in nameni posebno pozornost pravočasni in zadostni oskrbi družbenih organizacij in ustanov kot so šole, vrtci, zdravstvene ustanove, s premogom in drugimi kurivi in gorivi. -jk pa koče in domovi samevajo. Še hujše od obiska pa so težave gmotne in kadrovske narave. Planinska društva s skrajnimi napori še zadržujejo ljudi, voljne skrbeti za obiskovalce gora. Nekatere postojanke, med njimi tako priljubljena Erjavčeva koča, pa so morali zaradi kadrovskih težav zapreti. Hudo se nam utegnejo taki primeri maščevati in brez odlašanja bo treba ukrepati. To ne bo lahko, saj večina planinskih postojank zadostnega števila polno zaposlenih delavcev ne prenese zaradi prevelikih dajatev, čeprav bi se za osebne dohodke mogoče denar našel, upokojencem pa je takšno zaposlovanje kot doslej na osnovi zakona prepovedano. Na seji meddrustvenega odbora gorenjskih planinskih društev so prav tako menili, da je treba nadaljevati z izdelovanjem kart Triglavskega pogorja. Opozorili so na izginjanje žigov z nekaterih pomembnih vrhov, med njimi tudi s Triglava. Tudi za ta problem je treba najti rešitev, saj je nesmiselno, da planinec vrh Triglava žigosa na Kredarici! Društva in osebje planinskih postojank pa mora pogosteje opozarjati planince na opremo. Pohod na Kredarico v gumijastih škornjih in z aktovko v roki je pravo izzivanje nevarnosti. Le-ta Da. kot vemo, le redko prizanaša! -jk TITAN KAMNIK tovarna kovinskih izdelkov in livarna n. sol. o. proizvaja: - fitinge iz bele temper litine - ulitke za avtomobilsko, elek'ro in strojno industrijo - ključavnice vseh v ,-st in dimenzij, navadne in cilindrične - stroje za predelavo mesa za mesarije, hotele, trgovine in obrate druftbene prehrane - ostale proizvode za široko potrošnjo Cenjenim potrošnikom priporočamo nase proizvode. Naš delovni kolektiv čestita občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik Asfaltiranje ceste Kokra —Jezersko A Kolektiv Cestnega podjetja v Kranju čestita občanom Kranja in Jesenic ter Radovljice in Tržiča za občinski praznik S svojimi obrati vzdržuje in opravlja rekonstrukcijo cest, asfaltira, izdeluje in obnavlja cestno signalizacijo, opravlja transportne storitve ter nudi gramozne in eruptivne materiale. JPKINOKMNJ Kinopodjetje Kranj S TEMELJNIMI ORGANIZACIJAMI: Kino in Snack bar Center. Kino Storžič in Bife Storži*, Kranj. Kino in Snack bar, Tržič. Kino Dom, Kamnik. čestita občanom in kino obiskovalcem Gorenjske za občinske praznike. Modno čevuARSTvo kcin Kranj Delavnica Partizanska 5 Prodajalna Kranj. Maistrov trg (naspioti Delikatese) čestita cenjenim strankam in občanom Gorenjske za občinske praznike in se priporoča s kvalitetno izdelavo vsakovrstne moške in ženske obutve OBČANOM KRANJA, JESENIC, RADOVLJICE IN TRŽIČA ISKRENE ČESTITKE ZA NJIHOVA PRAZNOVANJA Veletrgovina ŽIVILA Kranj n.sol.o. TOZD Veleprodaja TOZD Maloprodaja TOZD Gostinstvo TOZD Trgovina BLED Samoupravna delovna skupnost skupnih služb Priporočamo se za obisk in nakup v naših Številnih prodajalnah in gostinskih lokalih ter v centralnem skladišču v Naklem. n urbanizem, stavbna zemljišča, investitorski inženiring in stanovanjsko poslovanje št. žiro rač. 51500-601-10579 domplan KRANJ — CESTA JLA ST. 6/V • TELEFON 21-875. 24-440 Delovnim ljudem in občanom občine Kranj čestitamo za praznik občine 1. avgust — Delavci DO DOMPLAN Kranj. Z izpolnjevanjem nalog, katere prevzemamo, bomo tudi v bodoče zadovoljevali interese delovnih ljudi. KRANJ ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE Kranj, Koroška c. 53 c Projektira in instalira vsa elektromontažna dela ja-kega in šibkega toka Izdeluje el. razdelilce serijsko in po naročilu, opremlja obdelovalne in druge naprave Prodaja elektrotehnični material na debelo in drobno Servisira izdelke priznanih firm: Iskra, liki, Ei, Riz, Candy, Elind, Čajavec, Grundig, Fein, Ransburg in Sever čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik PROJEKTIRA PROIZVAJA INSTALIRA PRODAJA SERVISIRA Gostilna Blažun GRASIĆ FRANC. KRANJ CESTA TALCEV 7 čestita cenjenim gostom in delovnim ljudem za občinske pra/ nike občin Kranj Jesenice Radovljica in Tržič Zahvaljuje se za dosedanji obisk in se priporoča v bodoče mladinska knjiga TOZD Trgovina, PE Kranj, Maistrov trg 1 čestita občanom in poslovnim prijateljem občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič za občinske praznike. V NAŠI PRODAJALNI KNJIGARNA-PAPIRNICA IN TRGOVINA NA VELIKO VAM NUDIMO otroške in mladinake knjige, lepoalovne in strokovne knjige, Šolske potrebščine in razne spominke. PiearniSki material, računeke in pisalne stroje ter kopirne in razmnoževalne aparate. vejnTacj Venac industrija mesa, mesnih preradževina i konzervi Nov i Sad čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike. v skladišču v Kranj, C. Staneta Žagarja 51, telefon 064-25-268 in 064-25-267 Nudi: sveže meso, trajne in pol t raj ne klobasičarske proizvode, suhomesnate proizvode in konzerve. Posebno se priporočamo za trajne izdelke visoke kvalitete. r Servisno podjetje Kranj Tavčarjeva 45, telefon 21-282 Še naprej se priporoča za sodelovanje z vsemi svojimi dejavnostmi: zidarska, mizarska, vodovodno-instala-terska, kleparska, krovska, ključavničarska, pleskarska in električarska. VSEH VRST USLUG, POPRAVIL IN STORITEV čestita vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik AVTONEGA Klasič Franjo Kranj, Šuceva 17 Popravila vozil ZASTAVA in ŠKODA, MENJAVA GUM IN URAVNOVEŠENJE Delovni čas od 6. do 14. ure, ob četrtkih od 6. do 17. ure, sobote proste Cenjenim strankam in občanom občin Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča čestitamo za občinske praznike. Samopostrežna restavracija Kranj, Stritarjeva 5 Delovni kolektiv čestita gostom in občanom občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič za občinske praznike. Odprta je vsak dan, razen ob nedeljah in praznikih, od 7. do 21. ure; z našimi uslugami se še naprej priporočamo. IZOLIRKA Ljubljana TOZD Jesenice Vsem občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Kranja in Jesenic ELEKTRO GORENJSKA, KRANJ Cesta JLA 6, s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela: ELEKTRO, Kranj ELEKTRO, Žirovnica ELEKTRO Sava, Kranj ELEKTRO Razvod in transformacija Gorenjske, Kranj in DS Skupnih služb čestitajo občanom in poslovnim prijateljem občin Kranj, Jesenice, Radovljica ih Tržič za občinske praznike. Priporočajo se za projektiranje in izvajanje nizko in visoko napetostnih elektroenergetskih naprav. Q Gozdno gospodarstvo Kranj TOZD gozdarstvo Škofja Loka, Tržič in Preddvor, TOZD gozdno gradbeništvo, transport in mehanizacija Kranj, TO kooperantov Škofja Loka, Tržič in Preddvor in delovna skupnost skupnih služb Kranj čestitajo vsem občanom in poslovnim prijateljem za občinski praznik — L avgust 1. avgust praznik občin Jesenice, in Kranj, Čestitkam ob praznikih gorenjskih občin se pridružuje GOSTILNA LOVEC GORICE telefon 57-033 Tehtnica Kranj Obrtno podjetje za izdelavo in popravila tehtnic, kavnih mlinčkov, mesoreznic in ključavničarstvo čestita delovnim ljudem in poslovnim pri jateljem za praznike gorenjskih občin KEMIČNA ČISTILNICA IN PRALNICA JESENICE S SVOJIMI POSLOVALNICAMI: Kranju Tržiču, Radovljici, Bohinjski Bistrici, Ži-rovnici, Kranjski gori in na Jesenicah čestita vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem za občinski praznik in priporoča svoje usluge J Trgovska delovna organizacija GOLICA Jesenice s TOZD Zarja, Rožca, Delikatesa čestita delovnim ljudem, potrošnikom in poslovnim prijateljem za \ rožnike gorenjskih občin X KOVIN kovinsko podjetje jooonioe p. o. Izdeluje: opremo za goveje farme, gradbeno ključavničarske izdelke, kovinsko galanterijo, mreže iz valovite žice Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Jesenic Vodovod Jesenice Vsem družbenopolitičnim in delovnim organizacijam ter občanom čestitamo za občinski praznik Jesenic ter jim želimo veliko delovnih uspehov Intereuropa Koper n.sol.o. TOZD Kontinentalna Špedicija Koper n.sub.o. filiali Kranj in Jesenice čestitajo vsem občanom za praznik Kranja in Jesenic Priporočajo se za svoje storitve Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Jesenice, n.sol.o. in Samoupravna stanovanjska skupnost občine Jesenice čestita vsem hišnim svetom, delovnim in družbenim organizacijam, poslovnim sodelavcem in vsem občanom za praznik občine Jesenice r i KOV KOVINSKO PODJETJE KRANJ Kovinski elementi za gradbeništvo, industrijska okna in vrata na ročni in motorni pogon • kovinske konstrukcije, • splošno ključavničarstvo • tehnološka, transportna, skladiščna, galvanska oprema in naprave • kleparstvo čestita občanom Kranja. Jesenu. Hadocl/icc in Tržiča za občinske praznike yGP Vodnogospodarsko podjetje Kranj Cesta Staneta Žagarja 30 Izvajamo: vodnogradbena dela, regulacije vodotokov, obalne protierozijske zaščite, vodnogospodarske objekte, zemeljska dela, strojna in minerska dela ter druga dela s področja nizkih gradenj Čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike Osnovno zdravstvo Gorenjske temeljnimi organizacijami Zdravstveni dom Bled, Bohinj, Jesenice, Kranj, Obratna ambulanta Železarne Jesenice, Radovljica, Škofja Loka, Tržič, Socialna medicina in higiena Gorenjske. Zobna poliklinika Kranj čestitajo občanom občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič za občinske praznike SCP GRADBINEC Kolektiv splošnega gradbenega podjetja GRADBINEC Kranj čestita občanom in poslovnim prijateljem občin Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike TfiBPM 31 JOLUA 1979 .15. STRAN G L A SUKNO Industrija volnenih izdelkov z n. sol. o. Zapuže TOZD Tekstilna tovarna Zapuže Komisija pri DS TOZD Tekstilni tovarni Zapuže ponovno razpisuje prosta dela in naloge: INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA direktorja TOZD Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati se naslednje pogoje: — da imajo višjo ali visoko šolsko izobrazbo tekstilne ali ekonomske smeri _ da imajo 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delih ali 2 leti na vodstvenih delih. — da je moralnopolitično neoporečen. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Razpisna komisija pri DS delovne organizacije ponovno razpisuje naslednja prosta dela in naloge: VODENJE PLANSKO RAZVOJNEGA SEKTORJA Pogoj: — višja ali visoka šola tekstilne smeri ter 2 leti delovnih izkušenj v proizvodnji volnenih izdelkov, _ srednja strokovna izobrazba tekstilne smeri ter 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih delih v proizvodnji volnenih izdelkov. _ smisel za komuniciranje in samostojno presojanje. Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili v 15 dneh od dneva objave na naslov: SUKNO Industrija volnenih izdelkov Zapuže, 64275 Begunje, z oznako: za razpisno komisijo. O izidu izbire bodo prijavljeni kandidati obveščeni najkasneje v 30 dneh po zaključku razpisa. Pod Poncami, med Belim in Mokrim potokom in Nadižo Planinski svet je mikaven posebej tam, kjer prevladujeta mir in tišina in kier v zatišju kraljuje redka planinska favna. V Planici, četrt ure od inž Bloudkove in Goriškove velikanke se odcepi lovska pastirska pot in pod Osekano pečjo vodi skozi Podrtje proti Spodnjemu in Gornjemu Gruntu in Glavam na Ovčjo Planinska razstava Dovie - Mojstrana - Planin ,ko društvo Dovje - Mojstrana je lani praznovalo 50-letnico prvega organiziranja planincev v zgornje-S5ki dolini. Visoki jubilej so počastil z razširitvijo svoje dejavnosti z rojstvom muzejskega odseka kate-reia člani so takoj pričeli z delom. Ob praznovanju 200-letmce prvega • £r,a na Triglav so v mojstranški vn" bogato planinsko razstavo. Pozneje so z razstavo o zgcdovmi pla-?Jf«tva gostovali še v Godešiču pri IBSftSS v RadovlJici in v Gorjah. Ob jeseniškem občinskem prazniku L avgustu, bodo v mojstranški i %0ii 16. december odprli osn° Ltflvo ki bo prikazovala bo-"T delvseh našihplaninskih rogato aeiu trigIavskih prijateljev iz i0^- ;Q n«71) do ustanovitve Slo-&&pg&Lvdrv*»* (1893), yf »nvrev naših prvih smučarjev, Dr «Hev in planinskih fotografov, C^Sašev Razstava bo odprta do Bara «^ U. Zupančič stran. To je tudi začetek nove slovenske planinske transverzale PP, ki povezuje vršace od Planice do Pokljuke. Prvi odsek te poti pripelje ob Belem potoku na Ovčjo stran pod Pon-ce. Položna pot se vije skozi gozd do gozdnega okrešlja Podrtje. Po uri hoje smo že sredi planinskega razkošja na Spodnjem Gruntu, nad katerim se dviga Zgornji Grunt in Vra-tica (1840 m) med Malo in Visoko Ponco. Pričenja se skalnati svet. Po-vzpnemo se na najvišji vrh Glav, od koder se ponuja čudovit razgled po našem planinskem svetu. Tudi razvajeno gornikovo oko se ne more načuditi stenam Visoke Ponce, skalnemu zidu Vitranca, Ciprnika, Suhega vrha, Mojstrovke. Zapustimo Glave in ob Mokrem potoku se spustimo v Kredo, prečimo potok in pod Turnčem sestopimo skozi macesnov, borov in bukov gozd proti Zelju, kjer nas vabi prijazna planinska postojanka Tamar (1108 m). Potem nam. korak usmerja žuboreča Nadiža in že smo preko melišč in med planinskim cvetjem se vračamo v dolino. Prehodili smo prvi del planinske poti PP, Planica —Pokljuka, ki je primerna za vse resnične ljubitelje planinskega sveta. Za celotno turo od planiške velikanke do sestopa v Zelje potrebujejo povprečni gorniki štiri do pet ur hoje. Pot boste premagovali brez težav, a domov se boste vračali obogateni s številnimi planinskimi doživetji. Preproge planinskega cvetja, tropi gorske divja-de, žuborenje Belega in Mokrega potoka, izvir Nadiže — to je vse tisto, zaradi česar bi vas gore nad Planico oz. pod Poncami pritegnile. U. Zupnačič Ne uničujmo planinskih poti Komisija za planinska pota pri Planinski zvezi Slovenije ima na skrbi preko 7000 kilometrov zavarovanih in markiranih planinskih poti, ki vodijo množice izletnikov in ljubiteljev gora v bolj ali manj odmaknjene predele našega planinskega sveta. Gosta mreža gorskih poti od zelenega Pohorja do Karavank in mogočnih Julijskih Alp je nenehno izpostavljena snežnim plazovom, neurjem in tudi vandalskim hribovcem. Vse to zahteva od komisije za planinska pota stalne preglede in popravila. Največje breme nosijo pri tem planinski markacisti. Kljub njihovim prizadevanjem so še vedno številne gorske steze zapuščene in nevzdrževane, predvsem tiste, ki vodijo v samoto našega planinskega sveta (Tamar, Vršič, Krnica, Krma, Vrata ...). Tem bi morali pri Planinski zvezi nameniti več sredstev, časa in skrbi. Zavarovane in markirane planinske poti so največja propaganda za množično planinstvo, ki je od časa »štirih srčnih mož« — ti so markirali prvo našo planinsko pot — doživelo velik razmah. Slovenski planinci bi morali obnoviti, zavarovati in markirati tudi nove planinske poti, ki povezujajo Planico s Koritnico in Mangartom, Gorenjo Trento z Bavščico in Balo Komno s Krnom. Tudi na zahodu, na Mangartu, Kaninu in na Krnu je namreč še slovenski planinski svet, ki privablja obiskovalce gora. Komisija za planinska pota pri Planinski zvezi Slovenije pa se lahko pohvali tudi z zgledno urejenimi gorskimi potmi. Sem sodijo predvsem raznovrstne transverzale. Naštejmo jih le nekaj: Slovenska planinska transverzala od Maribora do Kopra, zasavska planinska pot, ki povezuje Kumrovec s Kumom, planinska pot XIV. divizije, 300 kilometrov dolga gorenjska partizanska pot, planinska pot prijateljstva treh alpskih dežel Slovenije, Italije in Avstrije. Zanimiva je tudi planinska pot PP oz. sprehajalna transverzala Planica —Pokljuka, ki povezuje predele Julijskih Alp z Velim poljem in Bohinjem. u. Zupančič V počastitev 1. avgusta, praznik* občine Kranj, bo predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner, postavil spominsko obeležje ob pričetku gradnje stanovanjske soseske Planina II, v kateri bo preko 1000 stanovanj in spremljajoči objekti. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj vabi delovne ljudi in občane, da se slavnosti, ki bo v sredo, 1. avgusta 1979 ob 16. uri na Planini ob Cesti talcev, udeležite. Sodeluje godba na pihala. Kako je bilo v Turčiji jMilanKrišelj i«, seveda treba doživeti. T0Priaea je fzredno težko. Lahko ?P,f £č?mo, da je tam ogromno bo-9lCer rečem , najdragocenejšo gastva, am porcelana, da je v ^irko kakega pd. ^ ^ se8ir" divan pa sultanov harem, meI\ r /a evnuhe, muzej ki hrani prostor za e» (de] Mohamedove islamske reliKvn mgko svet0 pi. brade, koran srno itd)- Dalača ali dvorec PredVf kot celota. Zlata, dragih preVZarne Una in drugih dra- kamenjev, f ko da na koncu ni_ gocenosti Je občutka. Vse se maš yec Tu je znameniti sma-8Veti m Wešches pa M kamtnidia-ragd '.„"„iva je zbirka posebnega ■**\2? porcelana, ki ima to last-kitajske^J_ i barvo v pnmeru, nost, .draan9Prza^trupljena. Vod.č nam če je hrana z* yečina su|tanov je razlagal. nenaravne smrti, v moralo urnr upljene hrane. Zabavnem oa jihove lastne žene. *tr,Uplf No treba je povedat,, da je v Zakaj? N Vieveški državi imela naj-turšk, srednja 8U,tanova večjo beseu mati — valide. Pravico postati sultan pa je imel le sin prve sultanove žene (imel jih je lahko več) in tako je vsaka prva sultanova žena stremela za tem, da bi svojega moža spravila pod rušo, njen sin bi postal sultan, se pravi poglavar osmanske-ga imperija, ona sultanova mati, pa prva dama. In tako je šlo iz roda v rod, iz stoletja v stoletje, dokler so bili v Turčiji sultani, se pravi vse do nastopa Kemala Paše — AtatUrka. Bolj kot dragocene zbirke, prevzame človeka arhitektura kot celota. Zgradbe same na sebi, njihova zunanja in notranja razporeditev, ki je bila pač podrejena načinu življenja na dvoru, čudoviti vrtovi, pa pogled na morje, na Bospor, na pristanišče; na vse strani je prekrasen razgled in lahko si predstavljaš, kako je sultan nekoč pozdravljal iz tega mesta svojo vojsko, ki je odhajala na nove os-vajalne ekspedicije. Ko ogleduješ vse to bogastvo, umetnine, občuduješ vrtove, vodnjake in palače, se zaveš, da je pravzaprav tukaj središče, izvir neke kulture, ki je nastala pod vplivom grške- ga, bizantinskega kulturnega izročila, prepojena s turško varijanto islamske umetnosti. Iz tega središča se je ta vpliv razširil na vse strani, prišel je tudi v naše kraje, skoraj do Slovenije. Od Vinice pa do Velike Kladuše je le nekaj deset kilometrov. Sele tu v Carigradu se zavemo, kako smo si pravzaprav blizu. Tukaj vidimo, kje imajo svoj izvor številne šege in navade, ki jih najdemo po naših južnejših krajih, ki so bili dolga stoletja pod turško obastjo, pa najrazličnejše jedi in slaščice, zlasti slaščice. Ni naključje, da so po vsej Jugoslaviji najboljši slaščičarji prav Turki in Albanci, ki so se teh »sladkih skrivnosti« naučili od Turkov in jih sedaj prenašajo iz roda v rod. Cela vrsta besed, za katere smo mislili, da so naše, ugotovimo da so turške. Slovenski jezik sicer nima toliko turcizmov, sem in tja kaka turška beseda pa se vseeno najde, npr. top. Zelo veliko pa je tega v srbskem jeziku. Za tiste, ki so že bili pri vojakih naj povem, da so besede: peškir, šinjel, fišekliji, čebe, čaršaf itd., turške. Črtomir Zoreč NEKAJ BESED O KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI (3. zapis) V prejšnjem zapisu sem ponovil del Valvazorjevega kramljanja o kamniškem Malem gradu (nemško Klein Fest Mala utrdba). Dodati moram še nekaj besed o tem. kako je bilo in o tem. kako je z Malim gradom danes. Kateri od obeh kamniških gradov je starejši. Stan grad ali Mali grad. je težko reči. Oba se v listinah prvič omenjata 1. 1202. Verjetneje utegne biti le starejši Stari grad (nemško Oberstein Zgornji Kamnik), četudi listinsko to ni izpričano — saj prva omemba na kaki ohranjeni listini še ne dokazuje tudi časa nastanka ali zgraditve. Trdno pa vemo, da so si nekdanji fevdalci gradili svoje postojanke najprej na vrhovih, na čim nedo-stopnejših višinah. In da so se šele potem, zaradi udobja, zložnosti ali pa iz kakih drugih razlogov, preseljevali v gradove, ki so si jih postavljali bolj v ravninskem svetu ali pa kar sredi že obstoječih naselij, trgov ali mest. Razvijajoči se naselbini ob Bistrici — poznejšemu mestecu — je bil sedež kamniških ministerialov na 585 m visokem hribu gotovo le preveč od rok, graščakom »kamniškim gospodom« pa dolinsko udobje prav tako predaleč. No, ko je bil Stari ali Zgornji grad leta 1511 močno zrahljan zaradi potresa, leta 1576 pa zažgan od strele, je bržčas grofom Thurnom bilo kar prav — saj so se ročno preselili v mesto, pozneje pa v kriško graščino, ki je bila tudi njihova. Mali ali Spodnji grad v mestu pa je isti potres tako poškodoval, da se ni mogel nikoli znova dvigniti. Ostale so le še razvaline. Ohranila pa se je v današnji čas trietažna grajska kapelica, ki velja sedaj za enega najstarejših (12. ali 13. stoletje) romanskih spomenikov na Slovenskem. Graditelji Malega gradu na skalni vzpetini sredi mesta so bili andeški grofje. Le-ti so bržčas tudi zgradili nenavadno grajsko kapelo krito v najnižji etaži. Raziskovanja pa kažejo, da je bila kapela zgrajena na temelju starega stražnega stolpa, ki je verjetno bedel nad Kamnikom že v njegovi najstarejši dobi. Listinsko je kapela sama izpričana šele v letu 1250. Znamenit je njen stari portal z romanskimi in gotskimi gradbenimi prvinami. Starost mu cenijo strokovnjaki tja v 12. stoletje. Podboja imata konzoli, na katerih sta izklesana zmaj in lev. Prvotno je bila obokana le »klet« s kripto, srednji in zgornji prostor sta imela raven, lesen strop. Ostanki starih fresk so iz začetka 16. stoletja, 1. 1771 pa je napravil novo poslikava srednje ka|>ele (tudi v fresko tehniki) gluhonemi slikar iz Krope -Jane/ Potočnik. Proti koncu 19. stoletja je bila prenovljena zgornja kapeia. I. 1H93 pa celo preslikana žal. starostni pristnosti v škodo, skoro nepopravljivo . . . Kaže, da današnji Kamnik ceni svoj Mali grad. saj je nekako vnanje srce in vrh mesta. Nenaponn vzpon na »grad« in lep razgled sta gotovo del kamniške »turistične ponudbe«. Seveda pa sem pogrešal — v parku med kapelico in razvalinami — kiosk z razglednicami, spominki in vodniki. Tudi pogled v sicer prav trdno zaprto kapelico bi moral biti vsaj v turistični sezoni omogočen. Daio bi se naloge »grajskega« čuvaja, prodajalca v kiosku in hranitelja ključa združiti. STARI GRAD Dosti mogočnejši od Malega ali Spodnjega Gradu je bil Stan ali Zgornji grad na Ber-gantovem hribu ali Kriški gori, lve-ta strmo pada proti strugi Kamniške Bistrice, delno tudi proti strugi Nevljice. Hrib je ves poraščen z gozdom in zares težko dostopen, kot nalašč za postavitev grajske trdnjave. Zgradili pa so grad v 12. stoletju gospodje Kamniški, andeški ministe riali v zaščito trgovine skozi Tuhinjsko dolino in skozi Kamnik. V 13. stoletju je postal grad last ()r-genburžanov.pozneje pa Gallenher-gov - Ostrovrharjev. Leta 1450 je gospostvo Starega gradu postalo de-Želnoknježji fevd, ki so ga avstrijski vojvode dali v najem Lamhergom, 1. 15(X) pa Thurnom. Ti so gospostvo I. 1572 odkupili in s tem postali pravi lastniki gradu in posesti. PLANINSKA POSTOJANKA Zal. kot bi rad hvalil, moram to pot grajati. »Planinska« postojanka — to je bolj ali manj sodobna, arhitektonsko nezanimiva stavba, ki so jo domači entuzijasti (Planinsko ali Turistično društvo?) postavili v letih po osvoboditvi in sicer kar sredi razvalin Starega gradu. Planinska postojanka to seve ni niti po vnanjem izgledu niti po notranjem vzdušju. Neurejena okolica, dolgočasna dolinsko urejena obednica, na vratih v pritličju zmazan napis »disco«. v lokalu kričeč »juke-box«, razglednic nobenih — pač pa »non-stop« odprto od 10. do 24. ure .. . Seveda planinska postojanka to ni — le pusto, odbijajoče gostišče. To je resda stvar najemnika, toda kaj pa pravi k tej žalosti lastnik, t.j. najbrž Planinsko društvo? Kamniški Stari grad. kakršnega je videl že Valvazor. Vsem se je zelo prikupil naš turški vodič, študent medicine Nedžetin Kutlu. CERKEV HAG1A SOPH1A (SVETA MODROST) Med vsemi zgradbami, arhitektonskimi spomeniki, kar smo jih videli v Carigradu, zavzema brez dvoma prvo mesto cerkev Sv. Modrosti, ah Aia Sofija, kot jo imenu- jejo Turki. Cerkev je dal zgraditi bizantinski cesar J ustinijan leta 537. Gradila sta jo arhitekta Antemios iz Anatolije in Izidor iz Mileta. Oba sta bila obenem matematika, zelo dobro pa sta poznala tudi antično umetnost. Za kupolo, ki meri v premeru kar 31 m, je najbrž potrebno nekaj znanja matematike. Zgodovinar (kronist) Prokopij, ki je napisal življenjepis svojega cesarja Justini-jana, je v svoji knjigi o kupoli na cerkvi Sv. Sofije zapisal tole: »Videti je, da ne sloni na trdnih temeljih, ampak visi na zlati verigi z neba in pokriva ta prostor.« Kakor poroča Prokopij, je bila v tistem času vsa cerkev prekrita z zlatimi mozaiki, ki so sploh značilni za bizantinsko umetnost. Danes teh mozaikov ni več toliko. Turki so jih v glavnem prekrili z malto, ker islam ne dovoli človeških podob v svetih hramih-džamijah. Turki so namreč cerkev Sv. Sofije spremenili v džamijo. Kakšni so taki pravi bizantinski mozaiki se lahko prepričamo v bližnji italijanski Ravenni. kjer je bilo prav tako eno izmed središč takratnega bizantinskega cesarstva. SE NADALJUJE O L AS 16. STRAN TOREK, 31 JULIJA 1979 Brusilnica orodjarne Iskra Elektromehanika 33 let največje kranjske delovne organizacije Začetki Iskre segajo v prve partizanske tehnične delavnice, ustanovljena pa je bila leta 1946 - Že sedem let kasneje se je vključila v mednarodno delitev dela, lani je izvozila za 55 milijonov dolarjev izdelkov- Tudi TOZD Orodjarna praznuje 33-obletnico obstoja — V Iskrini tovarni na Blejski Dobravi so našle zaposlitev jeseniške ženske - Najnovejši dosežki znanosti so našli potrditev v proizvodnji računalnikov Iskra — Elektromehanika Kranj in z njo celotno združeno podjetje letos slavi 33. obletnico ustanovitve, razvoja in napredka. Njeni začetki segajo pravzaprav že v vojna leta, v prve partizanske tehnične delavnice in prva povojna leta, ko so po osvoboditvi stekle Široke akcije za obnovo domovine in se je pod geslom industrializacije in elektrifikacije začel pospešen razvoj celotnega narodnega gospodarstva. Iskra se je z vsemi svojimi, sicer se skromnimi močmi, zato pa s toliko večjim poletom in načrti, vključila v prvo petletko. To je bil čas težkega fizičnega dela, pomanjkljive delovne zaščite, nizkega osebnega in družbenega standarda, čas prostovoljnega dela in udarnikov ter časa, ko se je Jugoslavija pod Titovim vodstvom otresla zunanjih vplivov in začela graditi samoupravni socialistični sistem. Iskra je izšla iz revolucije in temu revolucionarnemu izročilu je ostala zvesta v vsem svojem razvoju pa naj gre za razvoj samoupravnih odnosov ali pa za osvajanje najsodobnejših programov in tehnologij. Iskra je bila v vsej svoji zgodovini progresivna in dinamična, v poslovnih odnosih pa korektna in načelna. Takšna si je že zgodaj pridobila velik ugled v ožji in širši domovini in se uvrstila med tiste jugoslovanske delovne kolektive, ki so odigrali izjemno vlogo pri izgradnji in razvoju našega gospodarstva. Za takšno Iskro je jugoslovanski prostor postal kmalu preozek. Zato se je že v zgodnjih petdesetih letih začela vključevati v mednarodno delitev dela in je tudi na tem področju dosegla izreden razvoj. Medtem ko so leta 1953 izvozili za prvih 13.000 dolarjev izdelkov, je lani, to je 25 let kasneje, znašal izvoz Iskre Elektromehanike 55 milijonov dolarjev, združeno podjetje Iskra pa je prvič preseglo v izvozu 100 milijonov dolarjev. Morda prav ta podatek najbolj zgovorno pripoveduje o tem, kako velik je bil razvoj Iskre v 33 letih. Danes Iskrini delavci lahko z zadovoljstvom in ponosom ugotavljajo, da so se na široki fronti povezali s svetom in da jih je svet priznal za enakopravnega partnerja. V mednarodno delitev dela se niso vključili le z izvozom proizvodov, ampak tudi s prodajo licenc, tehnologije in znanja in z ustanavljanjem lastnih in mešanih podjetij. Za ves dosedanji razvoj Iskre je torej značilna izredno nagla in dinamična rast. Z naraščanjem proizvodnje se je širil tudi program. Kmalu so spoznali, da brez načrtne programirane usmeritve, brez tehnološke specializacije in selekcije, nadaljnji napredek ni možen. Tako so se že pred leti odločili, da odstopijo del programa in tako zagotovijo delo in zaposlitev tudi ljudem v manj razvitih krajih, kjer industrije še ni bilo. Nastale so nove Iskrine tovarne, kar je bil velik prispevek kranjskega kolektiva k razvoju Združenega podjetja Iskra in industrije v Sloveniji nasploh. Velja poudariti, da so izkušnje pri ustanavljanju tovarn in prenašanju proizvodnje izven Kranja in večjih Iskrinih centrov, dragocene v procesu nadaljnjega programskega prestruktuiranja, ki je nujen in bo potrebno tudi v bodoče prenašati določene programe in delo na druge lokacije v Sloveniji in tudi Jugoslaviji. S tem bodo ustvarili prostor za nove programe in za uspešnejši razvoj obstoječih, ki bodo lahko v večji meri izkoriščali prednosti okolja, v katerem živimo. V Iskri lahko tudi z zadovoljstom ugotavljajo, da uspešno izpolnjujejo vse obveze, ki so jih sprejeli s sedanjim srednjeročnim planom. Kasni-jo le pri investicijah. V zvezi s pripravami novega srednjeročnega plana pa se bodo z vso resnostjo in odgovornostjo posvetili analizi razvojnih možnosti in izdelavi temeljev plana. Ob tem bodo še enkrat preverili in dopolnili obsežne razvojne načrte, ki so že bili sprejeti. Vsekakor pa bodo tudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju nadaljevali programsko prestruktuiranje proizvodnje z usmeritvijo na profesionalne programe, ki bodo vsebovali več strokovnega dela in znanja, mnogo intenzivneje kot doslej bodo vlagali v sodobno tehnologijo in nove prostore in še intenzivneje se bodo vključevali v mednarodno delitev dela. Vse to pa z namenom, da bi vsem delavcem zagotovili čimboljše delovne pogoje in v okviru sprejetih družbenih meril čimboljši osebni in družbeni standard. Ob vseh teh prizadevanjih velja poudariti, da bitka za gospodarski razvoj in napredek ni namenjena sama sebi, ampak človeku, delavcu samoupravljavcu, ki stoji v središču vseh teh snovanj in prizadevanj. Zato bodo še prav posebno skrb po- S sodelovanjem strokovnjakov Instituta Jožef Štefan so v Iakri razvili mikroračunalnik »iskradata 1680« svetil^ nadaljnjemu uveljavljanju določir1 zakona o združenem delu. Odločili se bodo za takšne oblike samoupravne organiziranosti, ki bo v največji meri omogočala čiste ekonomske odnose in interesno povezanost med posameznimi temeljnimi organizacijami na osnovi dohodkovnih povezav. k. Orodjarna je srce tovarne Ob vsem tem velikem razvoju, izrednih razsežnostih, ki jih ima današnja Iskra in elektroniki, bi se kaj lahko pozabilo na osnovno jedro, na srce tovarne — orodjarno. Brez dobrega orodja namreč ni racionalne proizvodnje in kakovostnih izdelkov. Zato je bila orodjarna že od prvih začetkov Iskre oddelek izrednega pomena. V tistih skromnih začetkih je vsako novo orodje pomenilo poseben dosežek. Z novimi orodji so se rojeval novi izdelki, raslo je število zaposlenih v proizvodnji in razvijala se je Iskra. Tudi v industrijsko razvitih deželah je že od nekdaj orodjarna predstavljala jedro tovarne. .Orodjarna je vrednota, ki je ni mogoče kupiti, postaviti po neki zamisli, ampak jo mora skovati čas. Tako kot celota mora tudi vsako delovno mesto izkazovati visoko strokovno znanje in dolgoletne izkušnje.. Prav dolgoletna tradicija pa daje Iskrini orodjarni še posebno vrednost. V vseh letih razvoja Iskre se je z vsakim novim orodjem širilo znanje in so se stalno uvajale nove metode dela. Izdelava orodij za prvi začasni program kot je bilo ročno orodje, elektroinstalacijski material in stenska ura, je prineslo izkušnje za nadaljnji hiter razvoj stalnih programov. Začela se je proizvodnja Števcev, električnih merilnih instrumentov, avtoelektrike, električnega ročnega orodja, stikal, kinoakustike in telefonije.. Stalni napori so prinesli visoko sposobnost pri obvlado- ____"-i ;---1----- nesii visoko sposounosi pn ooviado-vanju vseh problemov pri izseka vanju, vlečenju, stiskanju, vlivanju, brizganju in obdelavi z odvzemanjem. Posebno pomembna je sposobnost avtomatizacije delovnih postopkov, ki je dala velik delež pri povečavanju storilnosti dela. • Vendar pa v orodjarni poudarjajo, da samo s strokovnimi kvalitetami orodjarna ne bi mogla dosegati takšnih uspehov. Izrednega pomena je / Zano«Ii + namreč tudi sodelovanje z vsemi te- I • Hy»llCev m/>linimi aro najboljših naAih atletov I . i. se namreč pripravljajo na finalni nastop evropskega atletskega tekmovanja skupine A. ki bo 4. in 5. avgusta v Torinu. Vseeeno pri AK Triglavu zatrjujejo, da bodo iz Karlovca skušali dobiti nekaj naAih reprezentantov, med katerimi je tudi kranjski sprinter Jane/ Sagadin. Vendar najkvalitetnejši atleti neradi tekmujejo na stezah, ki so pokrite I ugaski. Tu je nevarnost po-šktaib še večja. A vsemu se v sredo na stadionu Stanka Mlakarja obeta privlačno in prijetno atletsko popoldne. Atleti in atletinje bodo nastopali v osemnajstih disciplinah. Na sporedu so /a člane teki na 100 in 400 metrov, teki na eno miljo ter teki na 3000 metrov -mladinci lOOO in 300 metrov - daljavi, višini, metu krogle in diska; Ženske na 100, 100 in 800 metrov -mladink. S00 metrov - ter v skoku v višino, metu krogle, diska in v skoku v daljavo. -dh t»tr Elita trgovsko podjetje Kranj, Titov trg 7 Znana kranjska trgovska hiša Elita z letošnjim letom zaključuje četrtstoletno ero svojega obstoja. Od takrat, ko je nastala, pa do danes, ko je trdno zasidrana v ožjem središču mesta, je bilo opravljeno veliko delo, saj je Elita znana kot prva maloprodajna trgovska delovna organizacija v tekstilni stroki, ki je dejansko pristopila k specializaciji. Elitine prodajalne, ki jih je v centru mesta Kranj 17, poživljajo in dajejo utrip življenju in vsemu dogajanju in ga kljub nekdaj živahnemu prometnemu vrvežu v starem delu mesta skušajo ohraniti še naprej. Kot že rečeno, specializirane trgovine Elite skušajo ugoditi vsem potrebam potrošnikov. Izredno bogate zaloge posameznih vrst tekstilnega, galanterijskega in drogerijskega blaga dajejo kupcu možnost kompletne oskrbe s tem blagom. Elita je integrirana v SOZD Moda, ki jo sestavljajo še Manufaktura iz Nove Gorice ter ljubljanska Tkanina in Volna. To je edina strogo specializirana SOZD na celotnem teritoriju SFRJ, ki bo že letos ustvarila preko .70 starih milijard maloprodajnega prometa izključno v tekstilni branži. Organizacijsko je SOZD MODA edinstvena in je povsem v skladu z intencijami Zakona o združenem delu. Že danes so v okviru SOZD planirane vse nabave blaga, v srednjeročnem planu za obdobje 81 —85 pa bodo zajete tudi skupne naložbe tako na področju nabavno-prodajne, kadrovske in investicijske politike. Ob prazniku občine Kranj, želi delovna skupnost Elite vsem občanom, vsem kupcem in bralcem Glasa se veliko uspehov pri delu in izgradnji samoupravne socialistične skupnosti, kakor tudi polno osebne sreče in zadovoljstva. Ekspozitura Kranj, c. JLA 14 Ekspozitura Jesenice, M. Tita 20 Vsem občanom in varčevalcem Čestitamo za občinski praznik občine Kranja in Jesenic. ALPETOUR Sestavljena organizacija združenega dela Alpetour Škofja Loka čestita vsem občanom občin Kranj, Jesenic, Radovljice in Tržiča k njihovemu prazniku ter jim želi naprej veliko delovnih uspehov r TEKSTILINDUS KRANJ Ob občinskem prazniku iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem Vabimo vas, da si ogledate bogato kolekcijo za letošnje poletje in jesen v našem Informativno prodajnem centru v hotelu »Creina« v Kranju, Koroška 5, telefon 25-168. NDUSJRIJA KOVINSKE OPREME IN STROJEV KRANJ JUGOSLAVIJA Izdelujemo: stroje za čevljarsko in tekstilno industrijo er ter tračne brusilne stroje za kovinsko industrijo vsem delovnim ljudem čestitamo za občinski praznik Kranja K 0 G P| R A N J \ Komunalno in obrtno gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. TOZD Komunala, Kranj — b. o. TOZD Obrt, Kranj - b. o. TOZD Gradnje, Kranj - b. o. TOZD Opekarne, Kranj - b. o. s PE v Stražišču in Češnjevku Samoupravna delovna skupnost Skupne službe Delovni kolektiv čestita prebivalcem občin Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Kmetijstvo TOZD Kooperacija TOZD Mlekarna TOZD Klavnica TOZD Oljarica TOZD Agromehanika TOZD Komercialni servis in SDS Skupne službe Tekstilna tovarna Zvezda Kranj izdeluje kvalitetne lepljive CENTELIN medvloge za tekstilno in usnjarsko konfekcijo ter čevljarsko industrijo. Čestita občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike čestitajo občanom in poslovnim prijateljem občin Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike trlftav Triglav konfekcija Kranj Vsem delovnim ljudem, občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za občinski praznik Kranja Živilski kombinat zrro Ljubljana čestita svojim potrošnikom in občanom za občinski praznik Kranja in jim želi prijetno praznovanje. TOZD Pekarna Kranj Gorenjska oblačila Kranj TOZD Konfekcija Kranj in TOZD Konfekcija Jesenice Vsem občanom Kranja, Jesenic čestitamo za občinski praznik in jim želimo mnogo delovnih uspehov Vsem članom in lastnikom motornih vozil Avto-moto društvo Kranj čestita ob občinskem prazniku Kranja in jim želi srečno in varno vožnjo mJ\ Kemična tovarna Kranj exoterm 64001 kranj j ugoslavija vsem občanom, poslovnim prijateljem in sodelavcem čestitamo za občinski praznik Kranja in jim želimo še mnogo delovnih uspehov MESO KAMNIK PRIPOROČAMO NAŠE DOMAČE SPECIALITETE j Ob občinskem prazniku Kranja, Jesenic Lter Radovljice in Tržiča čestitamo vsem občanom in poslovnim prijateljem Obrtno združenje občine Kranj Kranj, Tomšičeva 14 Čestita članom združenja in občanom za občinski praznik - 1. avgust. r ELIM JESENICE m.n rk»* **** ****** Delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznike gorenjskih občin Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju Zavod za vzgojo in izobraževanje odraslih , . . čestita slušateljem, sodelavcem in občanom občin Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič za občinske praznike. Komunalno podjetje Vodovod Kranj Vsem delovnim ljudem, potrošnikom in poslovnim partnerjem čestitamo za občinski praznik Kranja ter jim želimo še naprej veliko delovnih uspehov. Priporočamo se za nadaljnje sodelovanje OE) (m) če) qb q ENGIN Kranj, Postna ulica 3 RING Podjetje za projektiranje instalacij ter projektiranje, izirradnjo in rekonstrukcijo objektov za površinsko zašito in varstvo okolja 0 Delovni kolektiv podjetja čestita vsem poslovnim prijateljem in občanom Kranja, Jesenic, Radovljice in Tržiča za občinske praznike. CWCWCWCM)CM)CM)C^)CM)C^) zavarovalna skupnost triglav Gorenjska območna skupnost KRANJ Vsem občanom in zavarovancem-samouprav-Ijavcem občine Kranj, Jesenice, Radovljica in Tržič čestitamo za občinski praznik in vam želimo obilo delovnih uspehov Vedno močnejši življenjski utrip in razvoj tehnike prinaša s seboj nove nevarnosti, zato vam svetujemo, da ponovno ugotovite, ali imate zavarovane vse nevarnosti in v zadostni ^ ini Zahvaljujemo se za zaupanje in se pripo- ročamo V. soua Urcuvj industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov vsem občanom čestitamo za občinski praznik G L, A S22. STRAN I UHtK, 31 JULIJA 19« I Veleželeznina Merkur Trgovsko podjetje Veleželeznina Merkur ima na Gorenjskem že dolgoletno tradicijo. Iz skromnih prodajaln se je v zadnjih desetletjih razvil v eno največjih trgovskih organizacij, ki vztrajno sledi potre-ham in zahtevam kupcev po proizvodih crne metalurgije in barvnih kovin, potrebam po kovinsko-teh-ničnem blagu, gradbenem in instalacijskem materialu, ročnem in strojnem orodju, elektrotehničnem materialu in trdih kurivih, po motornih vozilih in kolesih. Se bi lahko naštevali predmete, ki jih dobite v Mer-kurjevih trgovinah. Sami stopite v njihove prodajalne in prepričajte se: kup drobnih stvari, ki jih potrebujete v vsakdanjem življenju, je na njihovih policah. Merkur pa seveda ne skrbi le za drobne blagovne potrošnike, temveč oskrbuje bližnjo industrijo tudi z reprodukcijskim materialom. Hkrati z večjimi potrebami po Merkurjevih trgovskih artiklih je Veleželeznina Merkur postopoma in vztrajno razvijala predstavniško mrežo, ki je danes zelo obsežna in razvejana in zajema že celotno področje Jugoslavije. Merkur ima svoja predstavništva v Beogradu. Zagrebu, Smelo tudi v prihodnje Z novimi maloprodajnimi trgovinami na Prim-skovem pri Kranju, na Viču v Ljubljani, v Pivki na Krasu in na Jesenicah bo trgovsko podjetje Merkur še razširilo svojo že dokaj razvejano prodajno mrežo — Skladiščni kompleks v industrijski coni v Naklem — Širša ponudba po združitvi z jeseniškim Universalom — V letu 1982 naj bi Merkur dosegel tisoč starih milijard blagovnega prometa Skladišča na železniški postaji so postala že pretesna, zato se je Merkur odločil za izgradnjo norih skladišč na Pivki pri Naklem. Skopju in na Reki. Na Gorenjskem in v Ljubljani ima 24 maloprodajnih trgovin, ki so založene z železnin-skim blagom in blagom Široke potrošnje. V nekaterih poslovalnicah v Ljubljani, Kranju, v Lescah in v Naklem je mogoče kupiti tudi ves gradbeni material za zasebne stanovanjske hiše. Dosedanji rezultati in uspehi vlivajo trgovskemu podjetju Veleželeznina Merkur Kranj upanje, da bo delo uspešno tudi v bodoče. Zavedajo se, da utesnjenost njihovih prostorov onemogoča hitrejšo rast blagovnega prometa in uspešno zalaganje trga. Merkur razpolaga z 90.000 kvadratnimi metri pokritih in nepokritih skladišč in z 10.000 kvadratnimi metri prodajnega prostora, toda kljub temu to ne zadoSča njihovim potrebam. Napredek jih sili v gradnjo novih skladiščnih prostorov v Naklem, kjer bo celotni skladiščni kompleks zavzemal 210 tisoč kvadratnih metrov površine. Hkrati namerava Veleželeznina Merkur Pogled v eno izmed Merkurjevih prodajaln kaže, da so dobro založeni z najrazličnejšim blagom za dom m gospodinjstvo. razširiti prodajno mrežo. Zgradili naj bi nove maloprodajne trgovine na Primskovem pri Kranju, na Viču v Ljubljani, v Pivki na Krasu in na Jesenicah. Nove razsežnosti v razvoju trgovskega giganta iz Kranja so bile dane tudi z združitvijo z jeseniškim trgovskim podjetjem Univer-sal, ki je postal ena izmed temeljnih organizacij Merkurja. Prodaja predvsem na debelo in oskrbuje trg tudi s proizvodi črne metalurgije. S tem se je sicer bogata ponudba Merkurjevih trgovin Se povečala. Trgovsko podjetje Merkur bo z novimi maloprodajnimi trgovinami in dodatnimi skladiščnimi prostori ter z novo TOZD v sklopu delovne organizacije lažje zadovoljevalo potrebe poslovnih partnerjev in povpraševanje potrošnikov, Ob dosedanji stopnji rasti blagovnega prometa v Merkurju računajo, da bo njihov prihodek čez tri leta znašal že tisoč starih milijard dinarjev. .Zagotovilo za to je vedno tesnejše sodelovanje in povezovanje z industrijo, kar vzpodbujajo v zadnjih letih predvsem dohodkovni odnosi in želja več kot 1000-članskega kolektiva, da se Merkur tudi v bodoče ne izneveri svojim kupcem. Treba je doseči še večjo založenost trgovin, razširiti asortiman in se še učinkoviteje prilagoditi tržnim zakonitostim Poleg trgovine na debelo in na drobno v Merkurju veliko pozornost posvečajo tudi zunanji trgovini, preko katere se vsestransko vključuje v mednarodne blagovne tokove. Merkur zastopa v .Jugoslaviji številne tuje proizvajalce in opravlja konsignacijsko prodajo. . Veliko si v trgovskem podjetju Veleželeznina Merkur obetajo tudi od novega karavanškega predora, ki bi omogočil razširitev maloobmejne blagovne menjave. V Merkurju pa si ne prizadevajo le za večji blagovni promet, temveč tudi za resnične samoupravne odnose, kjer bi delavec odločal o pogojih in rezultatih dela, o svojem dohodku in delitvi dohodka. Delovni uspehi in ugodni poslovni rezultati si namreč podajajo roko z učinkovito samoupravno organiziranostjo, ki so jo v Merkurju uskladili z določili zakona o združenem delu. Ob občinskem prazniku občine Kranj in Jesenice delovni kolektiv trgovskega podjetja Veleželeznina Merkur Kranj čestita vsem delovnim ljudem, poslovnim partnerjem in kupcem, jim želi veliko uspehov pri delu in se se priporoča za obisk. -Os SOZD , ALPETOUR Škofja Loka objavlja na podlagi sklepov komisij za delovna razmerja naslednja prosta dela in naloge v: TOZD Proizvodnja kmetijske mehanizacije 1 VEČ DELAVCEV ZA DELA KLJUČAVNIČARJA i. VEC DELAVCEV ZA DELA KOVINOSTRUGARJA t VEC DELAVCEV ZA PRIllClTEV V KOVINSKI STROKI Pogoji za sprejem: pod 1.: poklicna šola za poklic ključavničarja ali varilca Poskusno delo 2 meseca, pod 2.: poklicna šola za poklic strugarja in I leto delovnih izkušen j Poskusno delo 2 meseca, pod 3.: Končana osemletka. Poskusno delo 1 mesec. Za vsa dela je pogoj odslužen vojaški rok in stalno bivališče v Kranju ali bližnji okolici. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. DO CREINA DS Skupnih služb 1. SKLADIŠČNIKA V SERVISU OSEBNIH VOZIL Pogoji za sprejem: Poklicna šola avtomehanske ali trgovske stroke m leto delovnih izkušenj Poskusno delo 2 meseca. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov SOZD ALPETOUR Kadrovski oddelek Kranj. Kandidati bodo o izidu obveščeni v 30 dneh po izteku prijavnega roka. zavarovalna skupnost triglav GORENJSKA OBMOĆNA SKUPNOST KRANJ OBVEŠČA vse zavarovance in občane občine Škofja Loka, da bo zaradi približevanja zavarovalnih storitev občanom s I. avgustom letos odprta poslovalnica v Škofij Loki Poslovali bomo v pritličju (»oslovne stavbe Alpetour. Titov trg i-B vsak delovni dan. razen sobot, od 7. do 13. ure. v sredo od 7. do II Ur* m od 1 l do 1!» ure m vsako prvo soboto v mesecu od 7. do 12. ure V poslovalnici boste lahko dobili potrebne informacije, sklenili zavarovanja zasebnega sektorja, dobili vinkulacije in prijavili škodne primere. Komisija za delovna razmerja EKONOMSKO-ADMINISTRATIVNEGA ŠOLSKEGA CENTRA Kranj, Komenskega 4 razpisuje prosta delovna opravila in naloge: PROFESORJA ZA ANGLEŠKI IN NEMŠKI JEZIK za nedoločen čas. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Začetek dela 1. september t. L Prijavo (kolek 4 din) in ustrezno diplomo pošljite takoj na zgornji naslov. /O ljubljanska banka TEMELJNA BANKA GORENJSKE Kranj poslovna enota Kranj objavlja popravek k objavi z dne 2 7 1 19 79 pod 7 referenta za žiro in tekoče račune se delo združuje za določen čas in ne za nedoločen kot je bilo pomotoma objavljeno VABIMO vas na ogled svetovnega prvenstva avtomobilov FORMULA I. v Zeltvvegu 12. avgusta 1979. Odhod avtobusa iz Kranja izpred hotela Creina ob 5 30 Povratek zvečer Cena potovanja z vstopnico je 460 din na osebo Obenem vas vabimo na Grossglockner 11. avgusta 1979. Cena 337 din Prijave in vplačila sprejema Alpetour — Potniški promet Kranj na avtobusni postaji v Kranju telefon 21-084 Želimo vam športni užitek! Uprava javne varnosti v Kranju objavlja naslednja proNta dela in naloge: 1 HIŠNIKA - KURJAČA Pogoj: K V delavec Delo |c /a nedoločen čas s |>olnim delovnim časom. 2 SNAŽILKE za 4-urnodelo v popoldanskem času na UJV Kranj Pogoj: osemletka 3, SNAŽILKE za I urno delo v dopoldanskem ali popoldanskem času v samskem domu PMM Brnik Pogoj: osemletka Pod zaporedno št 2 m t je delo /a nedoločen čas. možna je 1 udi pogodbena iaposlita\ I ADMINISTKATORKE za delo na PM Šk. Loka Pogoji: končana 2 letna administrativna ftola. Zaposlitev je U določen .'as. nadomešča 11 je delavke med porodni- škun dopustom Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati tudi posebne pogoje iz 23. člena zakona o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih SR Slovenije in 106. člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah (da niso v kazenskem postopku ali da niso bili obsojeni za kazniva dejanja iz nečastnih nagibov). TOREK, 31. JULIJA 1979 .23.STRAN.G LAS PRODAM Bradam dve K KAVI s teleti ah brez Podreča 10. Kranj 5900 Ugodno prodam TRAKTOR štore 404 pogon na štiri kolesa. Primožič. Zminec 30. Škofja Loka 5955 Prodam sedem tednov stare pujske Stanonik. Vincarje 2«. Škofja Loka 5956 ' Oddam osem tednov stare PSE volojake. Volčanšek. Zasip pri Bledu. Prodam zelo dobro ohranjeno skoraj novo MLATILNICO s t resa« in reto. Sp. Laze 4. Zg.Gorje Prodam dve leti staro KOBILO lipicanko ali zamenjam za goveda Rodine 9, Žirovnica wo» TV color morgan. se v garanciji, prodam za 14.000 din. Kalan. Podre-£a 40. Kranj 59WJ Ugodno prodam ŠOTOR za 5 oseb RAB - Induplati -Jarše. Kurnik Ivanka. Kurnikova pot .1. Tržič 5983 Prodam jesenove »PLOH K«. Mavčiče 12, Kranj 5984 Prodam globok OTROŠKI VOZ1-ček s prenosno košaro. Prebačevo 5 5961 Od 2(K) do 300 kg težkega BIKCA zamenjam za SLAMORKZNICO s puhalnikom ali gumi voz. Ramovž. Koseze 15. 61217 Vodiee 5062 Prodam nov PUHALNIK za seno. Ramovš, Koseze 16.«1217 Vodice 5963 Prodam osem tednov starega čistokrvnega NEMŠKEGA OVČARJA brez rodovnika. Romovž, Koseze 15, 61217 Vodice 5064 Prodam BUKOVA DRVA Polje 14, Vodice nad Ljubljano 5965 Ugodno prodam SEDEŽNO GARNITURO - kavč in dva fotelja ter črnobel TELEVIZOR. Informacije v popoldanskem času po telefonu 22-849 5966 m alples industrija pohištva Železniki razpisuje na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih razmerjih in sklepa razpisne komisije naslednja dela in naloge v TOZD PROMET BLAGA INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD promet blaga Pogoji za zasedbo: — diplomirani ekonomist, _ 5 let delovnih izkušenj na vodilnem ali vodstvenem opravilu. komercialne smeri, _ aktivno znanje enega svetovnega jezika, _ družbenopolitična aktivnost, — organizacijske in vodstvene sposobnosti ter pozitiven odnos do samoupravljanja. TOZD GOSTINSTVO INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA TOZD gostinstvo Pogoji za zasedbo: _ višja šola hotelske smeri, _ 3 leta delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delih oziroma opravilih v gostinski ali živilski stroki. _ družbenopolitična aktivnost. Mandat za razpisana dela in naloge traja 4 leta. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili (diploma, mne-nie družbenopolitičnih organizacij, opis dosedanjega dela) roku 15 dni od razpisa na naslov ALPLES industrija pohištva. Kadrovsko socialni oddelek, 64228 Železniki. mira stavbno in pohištveno mizarstvo RADOVLJICA, Šercerjeva 22 Komisija za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge: tehnologa — kalkulanta pogoji: srednja tehnična sola lesne stroke, štiri leta delovnih izkušenj, od tega dve leti na tehnoloških kalku-_ lacijah, planiranju in konstruiranju Osebni dohodek po dogovoru Hok prijave osem dni od dneva objave. Dl no razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom ter poskusnim delom treh mesecev. II vi priložite dokazilo s strokovni izobrazbi ter pošljite na prijav stavbno in pohištveno mizarstvo — Komisija za dsebojna razmerja Radovljica, Šercerjeva 22. Sooročamo 2aiostno vest, da nas je za vedno zapustila naša draga mami in stara mama ANICA ŠA VS roj. Frelih p 2reb drage pokojnice bo v torek, 31. julija 1979, ob 16° uri izpred hiše žalosti v Preddvoru 50, na pokopališče 1 v Preddvor. Žalujoči vsi njeni! Preddvor, 29. julija 1979 Prodam malo rabljeno MOTORNO KOLO TOMOS APN - 4 s 4 prestavami in KASETOFON philips stereo z dvema premičnima zvočnikoma <2x 10 Wl ter 9 kom VRATNIH KRIL. belo pleskanih. dobro ohranjenih, primernih za kletne prostore. Naslov: Janševa 2. Radovljica, tel. 064-75-331 5975 Prodam nov dvotarifni trofazni ŠTEVEC. Trbič Brane. Žannva 16. Kranj 5976 STANOVANJA VOZILA Prodam R-4 po delih, motor odličen, in karamboliranega »FlCKA«. letnik 1975. Cotelj, Čopova 1, Lesce, tel.: 75-140 int. 274 5866 Prodam dobro ohranjeno ZASTAVO 750, letnik 1972. Zadnikar Drago, Preddvor 69 5967 Prodam ZASTAVO 750. starejši tip. Bradeško Anton. Podlubnik 256. Škofja Loka 5968 Ugodno prodam ZASTAVO 101, letnik 1972, z dodatno opremo. Ko-lomar, Frankovo naselje 53, Škofja Loka 5969 Prodam avto VVV - PASSAT 12, s štirimi vrati, letnik 1975. Cerklje 56, telefon 42-092 5970 Ugodno prodam neregistrano ZASTAVO 750, letnik 1971. v voznem stanju. Golniška 109, Kokrica 5971 Prodam AM1 8, celega ali po delih. Trbič Brane, Zanova 36, Kranj 5972 Prodam ZASTAVO 750 Lux, letnik 1971, z novim motorjem, registriran julija 1979. Telefon 26-388 ali 22-461 5973 Prodam TOVORNO PRIKOLICO (120X 180 cm), nosilnost do 750 kg. Krelj, Kranj, Stara c. 13, telefon 21-624 5974 Prodam garanžiran avto R-4, letnik 1972. Ogled vsak dan od 17. do 19. ure v Kranju, Komenskega 1 (nasproti stare osnovne šole Simon Jenko) 5985 Kupim večjo sobo v Kranju ali hližnji okolici. Ponudbe pod Kupim 5875 V najem vzamem STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Samo dobri plačniki. Ponudbe pod: Solidni 5938 Iščem SOBO v Kranju ali v okolici, zase in za 4 letno hčerkico, lahko tudi pri starejši osebi za nego in pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod šifro: Vesna 5777 Prodam novo dvosobno STANOVANJE v izmeri 47 kv. m. opremljeno, s centralnim ogrevanjem in telefonom. Stanovanje je v pritličju in takoj vseljivo. informacije dobite vsak dan od 9. ure dalje po telefonu 064-74-268 5978 Kupim enosohno STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju ali Radovljici, po možnosti takoj vseljivo. Plačam v devizah. Cenjene ponudbe pošljite pod: Čimprej 5979 stilna VIGRED. Zdravko Debeljak. Reteče 59. Škofja Loka 5812 Gostišče ADERGAS sprjeme več NATAKARJEV ali NATAKARIC ter KUHARICE za delo na Gorenjskem sejmu od 10. avgusta do 21. avgusta. Prijave sprejemamo od 30. julija dalje v Gostišču v Adergasu št. 37. Cerklje. GOSTIŠČE KUHAR 5878 IZGUBLJENO Na planini na Blegošu sta se izgubila dva BIKCA Eden ima zvonec. Kdor hi karkoli vedel o njih. naj sporoči na naslov: Primožič Janez. Davča 69. Železniki: ali na PM -Gorenja vas ->vh\ OBVESTILA I POSESTI Zamenjam visokopritlično STANOVANJSKO HIŠO (12.00X8.50 m) na Bledu — Rečica, vseljivo 1978, za podobno v Bohinju. Ponudbe oddajte pod: Doplačilo 5980 Cenjene goste obveščamo, da bo GOSTILNA ZARJA v Trbojah zaprta od I. do 21. avgusta zaradi letnega dopusta. Obenem čestitamo vsem ohčanom za občinski praznik. Se priporočamo! 5948 OSTALO ZAPOSLITVE Službo dobi kvalificirana NATAKARICA (samska). OD po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši. Go- Izjavljam. da so besede, ki sem jih izrekel dne 27.junija 1979 o Cveti Škrinjar iz Lajš 4. Selca, neresnične. Lavtar Alojz, Bukovica 32, Selca. Obenem se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe. • 5982 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mose Pijadeja 1. Stavek: TK Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31»99 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 325 din, polletna 175 din, cena za 1 številko v kolportaži 5 dinarjev. — Oprošteno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, zeta. tasta, brata in strica STANETA ŠKERGETA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za izkazano pomoč, zdravnikom ZD — Tržič, g. župniku za opravljen pogrebni obred, tov. Francu Dobre za poslovilne besede ob odprtem grobu, ter podjetjema: Kokra Kranj in Sava za podarjeno cvetje. Lepa hvala sosedi Vidi za vsestransko pomoč. Vsem iskrena hvala! Vsi njegovi! Retnje, Kranj, Ptuj, Križevci, Višegrad, Tolmin Sporočamo žalostno vest, da je preminil EDO PLEVEL PTT upokojenec Od njega smo se poslovili v nedeljo, 29. julija 1979 na pokopališču v Radovljici TOZD za PTT promet Radovljica ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, strica, deda in pradeda MATIJA PAPLERJA Lazarjevega a ta iz Dobravce pri Podnartu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, mu darovali vence in cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Lepa hvala sosedom in ostalim, ki ste nam v težkih trenutkih nudili vsestransko pomoč! Posebno se zahvaljujemo dr. Praprotnikovi za skrb v času njegove bolezni, delavnim kolektivom: Kemične tovarne Podnart, SGP - Gorenca, Elektra Kranj, LIP-a Bled, Društvu upokojencev in Zvezi borcev za podarjene vence in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem iz Naklega in tov. Šolarju za poslovilni govor. Žalujoči: žena Polona, sinovi Tone, Ivan. Matevž. Vinko, Jože, Peter; hčerke Polonca. Zorka. Francka in zet Janko z družinami ter ostalo sorodstvo Dobravca. 26. julija 1979 1. AVGUST - OBČINSKI PRAZNIK ITNOJANtK* Dvtm »Lossrv ■SSS. ianA4.ic sam IMA 7v^ IND PlSATIlJ IVAN poruč ivmo MM UMDNl SPI-* MIKAVNOST '•MIH* OMMTUt AASAOOVIČIt DEŽURNI NOVINAR tel.: 21-860 Pripravljalni aeatanek CK /.K.J -Včeraj so se v Beogradu sestali pod vodstvom predsedujočega v predsedstvu centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije Branka Mikuliča člani komiteja na pripravljalnem sestanku za jesensko sejo tega družbenopolitičnega organa. Razpravljali so o gradivu, ki so ga pripravili na podlagi pogovorov v prek stotih osnovnih organizacijah in več kot osemdesetih občinskih komitejih Zveze komunistov vseh naših republik in pokrajin. Zapriaaga novih ministrov - Za zdaj so v New Delhiju že imenovali tri nove indijske ministre. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, bo predsedniku indijske republike Rediju v prihodnjih dneh zapriseglo *«• deset ministrov. Demanti iranekega miniatra — Iranski minister za nafto je zavrnil govorice o možnosti uporabe sile za zagotovitev nafte. Kot je dejal, so v njihovi državi okrepili oborožen nadzor vseh vrelcev. Poudaril je tudi, da kakršnokoli izsiljevanje velesil pri oskrbi s tem pomembnim energetskim virom v Iranu ne pnde v poste v Smrt nemškega filozofa - Po sporočilih zahodnih agencij je minulo nedeljo umrl KI letni nemški filozof in sociolog Herbert Marru.se Sodobni mislec, ki seje po Hitlerjevem pnhodu na oblast iz Nemčije izselil v ZDA in bil profesor filozofije na univerzi Brandeis, je s svojimi idejami v zadnjem času povzročal živahne diskusije Znan je bil po delih Um in revolucije. Kros in civilizacija. S Saje J Pogrešajo planinca Avstrijski mejni organi so sporoči li v petek, 27 julija, da pogrešajo nemška zakonca von Satkausen, stara okoli 60 let. ki sta nekako pred desetimi dnevi pustila avtomobil v Histnii v Rottl pred žandartneri|sk<> postajo m s«- napotila v Karavanke proti Stolu Od tedaj ju ni nihče več videl, tako da sumijo, da se jima je morda kaj pripetilo. Avstrijski gorski reševalci so pogrešana planinca že iskali na avstrijski strani Stola. Možno je. da sta planinca zašla tudi na jugoslovansko stran, zato so o tem obveščene tudi naše postaje gorske reševalne službe, prav tako pa naj bodo pozorni tudr vsi planin il takrat promet gost, medtem ko proti Lju helju m bil. Ko }e hila iz ljubeljske smeri cesta za krajši čas prosta, je / desne strani pritekla na cesto pred Benedičičevo vozilo 9-letna Alenka Kavčič iz Podlpihelja Avtomobil |e deklico zadel, vrglo jo je na pokrov motorja, nato pa |e padla na cesto Zaradi hudih poškodb je otrok na krapi nesreče umrl IZSILIL PREDNOST Kranj — V križišču Zasavske in Ljubljanske' ceste se |e v |>etek. 27 julija, popoldne pripetila prometna nezgoda /aradi izsiljevanja prednosti Voznik osebnega AVtomq bila italijanske registracije 1'ison (iianpaolo i/ Tista je \ kriftiŠTU i/sihl prednost vo/iuku osebnega avtomobila Pavlu Jenku i/ Kranja, ki je pripeljal DO prednostni cesti Za reševalce nagradne križanke razpisujemo deset nagrad, in sicer: 1. nagrada 250 dinarjev 2. nagrada 150 dinarjev 3. — 5. nagrada po lOOdinarjev Rešitve pošljite do 10. avgusta na naslov ČP Glas Kranj, 64000 Kranj, Moše Pijadeja 1. Na kuverto napišite PRAZNIČNA KRIŽANKA. Še enkrat ALPAMAYO 79 Pred nedavnim so se s Peruj skih Andov vrnili alpinisti kranjskega planinskega društva, ki so v Latinski Ameriki nadaljevali z uspehi štirih kranjskih himalaj-cev. O odpravi smo sicer že poročali, vendar je potrebno njihove dosežke še dopolniti. Naveza Drago Šegreeur - Pavle Oman - Milan Rebula (član A0 matica, ki se je odpravi pridružil šele v Peruju) je v treh dneh dosegla vrhova Alpamavo in Kitaraju. Po severozahodnem grebenu so v eni noči dosegli vrh Kitaraja, nakar so sestopili do vmesnega sed la in se naslednji dan po italijanski smeri povzpeli na Alpamavo po jugozahodni steni ter šesto pili po severnem grebenu do severnega sedla. Alpinisti so s>ner preplezali v alpskem slogu in je zahteval dobro kondicijsko pripravljenost. Padel v vodo in utonil Hruška - V torek, 24. julija, dopoldne je Franc Hafner (roj. 1906) iz Mojstrane odšel na travnik po grablje. S steze, ki vodi tik ob vodi, mu je zdrsnilo v Savo, kjer je utonil. Vandalizem na pokopališču Tržić - V noči od 26. na 27. julij sta se vinjena mladoletnika M. B., star 16 let, in J. V., star 17 let, oba iz Tržiča, spravila nad nagrobnike tržiSkega pokopališča. Svojo moč sta preizkusila j i na treh nagrobnikih, tako da sta | , jih prevrnila in poškodovala, prav tako pa sta se spravila tudi nad | i betonski vodnjak. To pa jima še ni bilo dovolj, saj sta nato po uli-j cah Tržiča prevračala še smet-: njake, razbijala stekla na oknih j I in teptala vrtove. Škode je po približni oceni za okoli 70.000 din. C___________J V trčenju je bil težje poškodovan sopotnik v italijanskem avtomobilu in so ga prepeljali v Klinični center Škode na avtomobilih je za 75.000 din. NEZGODA KOLESARJA Jesenice - V petek, 27. julija, ob 14.40 se je na Belci na magistralni Cesti pripetila težja prometna nezgo da Dva voznika motornih koles ho-landska državljana Michael ()yk stra in Josef Gabriel Steemers sta VOsila od -leseni« proti Kranjski gori Na Belci sta dohitela kolesarja Maksa Branca, starega 71 let, /. Bel ie Ko sta ga že začela prehitevati, je kolesar, ne da bi nakazal smer in se prepriča!, jih očitno vtika ni,-s zato, da hi bi/ bolj fin in o// imeniten Ostala srenja se t osmiha in nasmiha, on pa brezmejno smeši Kako je it rekla tista Hudournikova ,'ranekaf - »Kaj me boš pi ta/ s to kmetavzarsko Fran ko. hani mi reci — je bolj mestno* *