Leto VII. štev. 167. Poštnina plačana v gotovini. V Krškem, v četrtek 9. avgusta 1923. Posamezna štev. 1 Din. Izhaja razen ponedeljka iti dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško. Ček rač. št. 11.959. Stane mesečno za inozemstvo . 20 Din, . 30 Din. Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštn. proste. Glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Letnik V., štev. 32. f |f J M W W M šT^ Glasilo Kmetsko-delavske zveze. Četrtkova številka »Napreja« izhaja kot tednik : LJUDSKI GLAS Stane letno 48 Din, — mesečno 4 Din Naročnikom »Napreja«. Posebna poaodba. ki jo je bivši predsednik naše stranke sam in brez vednosti drugih odgovornih činiteljev sklenil z Zvezno tiskarno v Celju, nam je zaprla sapo. Sama na sebi bi tega ne biia dosegla, ker smo bili zmožni od 19. junija do zadnjega julija plačevati tudi posebne dobičke, ki niso bili samo kapitalistični, ampak jih je zahtevala tiskarna iz političnih razlogov z namenom uničiti -Naprej". Ker se je postavila tiskarna na stališče, da je s Korenovo pogodbo razveljavljena prejšnja pogodba, ki jo je sklenila 29. aprila z nami ob Korenovem sodelovanju, je mislila, da ima proste roke in da bomo morali plačevati toliko, kolikor ho zahtevala. Zato nam je naknadno zaračunala še zelo visoko najemnino in od 23. julija podražila tisk za 10%. Tudi to dvoje smo morali požreti, kajti čeprav smo bili v dogovoru z drugimi tiskarnami, vendar se dnevnik nikakor ne more preseliti kar čez noč, zato smo morali spustiti sem ter tja kakšno številko. Ko smo sklenili pogodbo s tiskarno v Krškem, po kateri je ta prevzela tisk „Vorwartsa‘ od 3. avg., tisk -Napreja" pa od 23. avg. in ko smo objavili, da izide -Vorvvarts". ne da bi ona dobila naročilo, je mislila, da nam more še bolj nagajati, zato nam je 1. avg. ob 11. uri, ko je bil ..Ljudski gias“ že ves postavljen, podražila še za 10°/0 in sicer kar od takoj, to se pravi pravzaprav že tudi za nazaj, ker je obenem predložila že zvišan račun za -Ljudski glas". Prisilili smo jo. da je tisti račun še spremenila, toda nadalje pa nismo mogii tiskati pri njej, ker bi bili morali radi njenega oderuštva izdajati -Naprej" samo trikrat na teden, pa vendar bi morala naročnina ostati na 20 Din. Obrnili smo se na tiskarno v Krškem, in ta nam je zagotovila, da bo že tudi pred 23. avg. lahko tiskala dnevnik, do takrat pa nam ga bo tiskala vsaj trikrat na teden pričenši od 6. avg. Na ta način so naročniki -Napreja" prikrajšani za številke od 2. do 6. avg., potem bodo imeli 1 — 2 tedna manj številk na teden, nadalje bo pa -Naprej" zopet izhajal redno. Čitatelji, ki so zasledovali boj za -Ljudsko tiskarno" in ki vedo. kako so se je polastili -zedinjeni" bogovi dr. Korunove, Golouhove in Kristanove struje v nadi, da na ta način zaduše ..Naprej", bodo razumeli, zakaj je Zvezna tiskarna v Celju tako sovražila -Naprej, da niti za tako visoke dobičke ni hotela tiskati ga. Razumeli bodo to tem lažje, če jih opomnimo posebno na to. da delajo vse te tri struje demokratsko [JDSarskoJ politiko, da je Kristan osebni prijatelj dr. Žerjava in da je celjski Koren osebni prijatelj predsednika Zvezne tiskarne Prekorška. s katerim je za strankinim hrbtom sklenil tisto glasovito pogodbo, ki jo je skrival od konca aprila do 19. junija, ki jo je pa še tudi potem tajil, dokler mu je nismo dokazali. Politično dobro informirani čitatelji -Napreja" bodo pa tudi razumeli, zakaj je Zvezna tiskarna proti koncu tako negospodarsko in proti vsem uzancam hotela umolčati „Na- j prejev" glas: te tri struje imajo 12. avgusta svoj kongres in zelo všeč bi jim bilo. če bi -Naprej" umolknil vsaj pred tem kongresom, da bi Koren tam lahko proglasil, da brez njega -Naprej" ne more živeti, drugi pa da bi lahko govorili, da je -Naprej" s svojo smrtjo dokazal, da ni bilo res, kar je pisal. Posebno za Kristanovce je to važuo, ki še zdaj ne marajo tožiti nas, čeprav smo dostikrat na polna usta povedali, da ni prav. če je dalo „Kon-sumno društvo za Slov." 1. 1920 četrt milijona za stranko, ki je večina članov tega društva ni marala, in če moramo mi, ki smo se proti korupciji borili, še zdaj nositi posledice te korupcije, ker smatrajo tisti člani našo st anko še zdaj za kristanovsko. Drugače tega četrt milijona ne morejo utajiti, nego če (nam zamaše usta. To velja tudi za pristaše dr. Koruna, ki so takrat za to korupcijo vedeli, pa so molčali, še več, ki razlagajo zdaj po Slovenskem, da smo mi krivi, ker smo v -Napreju" -prekmalu" pisali o korupciji! Zavedni čitatelji to razumejo in bodo svoje dolžnosti do -Napreja" za toliko točneje izpolnjevali, kolikor bo nezavednih radi tega nereda odreklo na- ročnino. Če bodo vse zapreke odstranjene, bo -Naprej" kmalu zopet redno izhajal vsak dan. Pa tudi manjkrat na teden bo dovolj, da povemu proletariatu. da pora-mi kongres 12. avgusta zedinjenje Kristanove, Golouhove in Korunove politike. K sporazumu in zedinjenju. S pozivom organizacije KDZ v brežiškem okrožju, objavljenem v 145. štev. -Napreja", zlasti s 3. točko njenih skiepov, na katero je pokrajinsko tajništvo že odgovorilo, se strinjam, tiar se pa od delegatov zidanmoske konference zahteva, na to je s. Anton Thaler kot konferenčni predsednik One 19. julija precej jasno odgovoril. Vendar pa mu ni bilo mogoče vse razprave natančno opisati, kakor se je vršila, ker ne eden ne drugi ni bil stenografije zmožen, spomin pa je le spomin. Torej bom tudi jaz nekaj pripomnil. izjavljam, da sem bil že spocetkoma nevoijen. ko sem čitai. da mariborska organizacija ni uvaževala sklepov pokrajinskega odbora z dne 6. aprila in ni odposlala četvero delegatov iz različnih strokovnih organizacij in je biia samo železničarska organizacija zastopana z njene strani. Po sestanku na kolodvoru smo se podati v gostilno, kjer se je vršil ločeni pogovor skupin. V naglici sem našim delegatom predložil predloge, kakor sem se namenil, da hi bilo mogoče priti do resnega, tako zaželjenega sporazuma s samoiastno odcepljeno mariborsko organizacijo. Predlogi so bili od naših sodrugov za debato sprejeti. Okoli polenajstih smo se šele vsedii k razpravi in sodruga Thalerja v predsedstvo, s. Bahuna iz Maribora po kot namestnika izvoliii. Moje prvo vprašanje je bilo. zakaj niso odposlale mariborske strokovne organizacije svojih zastopnikov, n. pr. pekovske, stavhinske i. t. d. 3 tem nisem hotel delati razpravi nobene zapreke, pač pa sem želel, da nam potrdijo, ce so ostale stroke poslale današnjo delegacijo sporazumno z železničarsko in sem zahteval v tem oziru garancijo, da v poznejšem času neprisotne stroke ne bodo oporekale priznanju delegacije. Dobil sem odgovor, da smo v tem oziru lahko brez skrbi, ker oni so izbrali železničarje samo z ozirom na to, ker jim pride vožnja cenejša nego drugim osebam, je rekei Bahun in še pripomnil: Saj pri vas. vem, da menda tudi nimate preveč denarja. Odgovor smo priznali kot veljaven. S. Thaler pozove mariborske delegate, naj podajo svoje izjave v dosego sporazuma. S. Thaler je v 157. štev. -Napreja" objavil tozadevno Bahu-novo izjavo, ki se ne strinja s 6. točko pravilnika, ker deli člane v tri vrste. Ni pa objavil, kar je še bolj sporno nego 6. točka, ki veli: Pravi člani so tisti sodrugi, ki so že najmanj tri leta organizirani. Le taki člani morejo biti izvoljeni. Po mojem mnenju za strankine funkcionarje niso podali odkrite izjave, zakaj jim triletna doba ni všeč. Bili so za krajšo dobo in po njihovem mnenju bi mogel vsak sodrug. ki pride n. pr. iz Nemške Avstrije in je tam več let bil včlanjen v socialistični stranki, imeti takoj ob vstopu polne pravice. K temu sem podal svoje mnenje iz lastne izkušnje in sem bil proti skrajšanju karenčne dobe. Zakaj ? Naš stari pravilnik je določal trimesečno dobo, pa smo imeli baš v Trbovljah slučaj, da so komunisti, to je novopristopivši ekstremisti, pod Golouhom in Lemežem dosegli večino nad glasovi dolgoletnih socialističnih članov. Prej so vedno kričali o zedinjenju s komunisti in so skušali s terorjem vplivati, da sprejmemo komunistični program, kar se z nase strani ni zgodilo. Pod večnim pritiskom smo pričakali redni občni zoor kraj. organizacije. Vršila sta se dva zbora. Prvi je bil neveljaven, na drugem se je sklenil sporazum, da se je izvolilo v odbor ti starih borcev in ti novih ekstremistov. Po tednu dni je novoizvoljeni tajnik Jtflebš poklical na pomoč komunista Golouha, ki je predaval o francoski komuni. Koncem debate pa je samoiastno, brez odoorove seje sklical izredni občni zbor še isto nedeljo. Posledica je bila, da so stari člani odbora takoj demisionirali in podali protestno izjavo. In konec je bil ta. da so ekstremisti postavili popolnoma nov odbor in odnesli vse imetje, krog 5000 K. To je uspeh slabega pravilnika oz. točke o trimesečni karenčni dobi. Radi te izkušnje sem proti skrajšanju dobe. Moji predlogi za spremembo pravilnika so bili: § 6., 1. odstavek naj se končno glasi, da za kandidate v narodno skupščino ali srezke skupščine tudi ne velja izjema; § 5, točka a] naj se glasi, da mora biti vsak član naročen na kak politični strankin list; § 47. naj se glasi: V slučaju razpusta ali po redno pretečeni dobi parlamenta, se morajo v stranki sami izvršiti predvolitve takoj ali prej ko mogoče za nosilce liste. V celem okrožju vse organizacije izvršijo le volitve z glasovnicami in tajno. Kandidat, ki pridobi večinsko zaupanje, se postavi kot nosilec. Srezke kandidate volijo organizacije dotičnega sreza samostojno. Po izidu teh volitev postavi pokrajinski zbor končnoveljavno oficielno listo, katero je predložiti glavnemu odboru SSJ v obvestilo, da jo javno razglasi. To so bili predlogi, ki sem jih v dobrem mnenju predlagal za spremembo pravilnika: nasprotno pa ni bilo od mariborske delegacije nikakega konkretnega predloga. Najbrže ni imela nikakega pooblastila za spremembo pravilnika, pač pa je bila naša delegacija ali vsaj jaz mnenja, da spadajo vse navedene pomanjkljivosti v rešitev pred pokrajinski zbor. V tem smislu je bila prva in tudi druga točka sporazuma podpisana. Razloge k svojim predlogom pojasnim na koncu tega članka. 3. točko sporazuma treba bolj natančno premisliti, ker je šlo za strankino glasilo, ki je bilo vedno sporna točka, saj je opozicija vedno želela, da spravi strankin list s pozorišča in žnjim pravilno voljeno pokrajinsko tajništvo in ves pokrajinski odbor. Da bi se o stvari sporazumeli, sem postavil sledeči predlog: Z dnem 1. maja se strankino glasilo spremeni imenoma v -Glas proletarca". Izhaja naj kot dnevnik začasno v ravno isti tiskarni. Vsa aktiva in pasiva -Naprejeva” se preneso na novo glasilo, v kolikor so nastala po trboveljskem kongresu. Za prejšnji ..Naprejev" dolg je odgovoren istočasni kon* sorcij. Ta dolg naj izvrševalni odbor oziroma tiskarna sama. če treba, sodnijsko iztirja. Vsi ostali politični listi, ki se prištevajo k SSJ, prenehajo istotako z 31. aprilom samostojno izhajati, razen -Volksstimme", ki bi se tiskala še nadalje v Mariboru [v Ljudski tiskarni]. Vse dosedanje redakcije se pridružijo za sodelovanje z glavnim uredništvom dnevnika v povečani obliki, ki jo določi izvrševalni odbor. -Enakost" in -Rdeči prapor" se združita kot prilogi dnevniku in ta bo izhajal vsako nedeljo na 8 straneh kot glasilo za člane KDZ. Za sigurnost in obstanek navedenih listov se vse politične in strokovne organizacije zavežejo za zbiranje novih naročnikov. Naročilo naj bi se vsem govornikom, naj na Prvega majnika poročajo o sporazumu in o pomenu strankinega časopisja. S. Thaler poroča o govoru Bahunovem, da je glede tiska predlagal, naj se vsi trije listi ukinejo. Zgoraj stoji moj predlog, kar se pa Bahuna tiče, je bil ta mojemu predlogu nasproten, ker se mu je zdelo nemogoče v tako kratkem času izvršiti vse potrebno glede spremembe imena*. Danes si lahko predstavljam, zakaj je šlo Mariborčanom v tako naglem tempu za sporazum. Bila je zdaj Ljudska tiskarna, katero so Uratniki in Koruni na tako umeten način in po zakonitem potu — -Naprej" to drugače imenuje: z zakonito tatvino — spravili v roke nekaterim enotnofrontarjem Golouha pa so Mariborčani le prvi hip -odžagali", ko so videli, da je stranko razbijal. -Odžagani" Golouh zopet na veji sedi. Popolnoma prav dam s. Thalerju, ko pravi: Sodrugi, prevdarite sedaj, kaj se je zahtevalo na Nam se zdi tudi tako, ne glede na to, da bi moral o spremembi določati prej še strankin zbor. Op. ur. konferenci kol pogoj xa sporazum in kako so hoteli konferenco v Zidanem mostu uporabiti za dosego kongresa in svojih namenov, ne oziraje se na pravilnik ali na predloženo dravograjsko resolucijo. S tem sem sodrugom iz brežiškega okrožja podal v naglici nekaj podatkov s konference, ker tako hočejo. Presodijo naj, ali bi ne bilo mogoče doseči več konkretnega, če bi bili prišli Mariborčani s pravim namenom. Tako bi glede mojega predloga o tisku n. pr. Bahun lahko stavil popolnejši predlog, če se z mojim ni strinjal, ne pa da je v nadaljnjem k temu molčal. Vse to sem pojasnil na seji pokrajinskega odbora, ki je potem sledila in v tem oziru bom brežiškim sodrugom še kaj obrazložil. Franc Rinaldo, Trbovlje, 30. VII. 23. Pregled. Protestna stavka, ki so jo pretekli teden proglasili železničarji in državni nameščenci, je bila precej klavrna, ker razen na južni železnici — in še tam ne popolnoma — ter v tem in onem državnem uradu je delo povsod obratovalo. Poštarji so večinoma raznašali, žalostno stavkolomsko službo pa so opravljali razen par zelo redkih izjem državni železničarji, ki jim pajki po trebuhih prav gotovo nič manj mreže gladu ne predejo nego zasebnim železničarjem. Tu se je pokazalo, kaj se da brez razredne organizacije narediti, s smešnimi akcijskimi odbori lačnih in sitih. Pred prvim bajonetom klecnejo suženjska kolena v svetem spoštovanju in figa-moštvu, prvi bajonet povzroči, da pade rešpekt pred akcijo gladu in obupa za 50 % *n se Inko šanse za pravično rešitev v prid splošnosti poslabšajo tudi za 50%. Državni nameščenci in tisti železničarji, ki ste padli svojim tovarišem za hrbet: vaša sramota ni drugega vredna, nego da se zanjo pokorite z bičem in palico! Tudi nikar ne upajte, da vam bosta bič in palica prihranjena. Nič manjše perfidije niste zakrivili nego vaši mučitelji, ki na upravičeno akcijo za kruh odgovore s kamnom, ki so z mobilizacijskim poveljem tudi vas kakor vaše pogumne tovariše ponižali na stopnjo ..veleizdajalcev", češ, da so se dali podkupiti po nori madžarski agitaciji proti naši državi! Baš sedaj namreč stavkajo vam podobni trpini na Madžarskem, a podlost naše buržo-azije jih postavlja v eno vrsto z njihovimi krvosesi, ki istotako odgovarjajo na zahtevo po kruhu s kamnom. Dokler se ta stavka na Madžarskem ne konča*, hoče naš militarizem trenirati želodce južno-železničarskih sužnjev z orožnimi vajami — hujše in nesramnejše reakcije še nismo menda nikoli doživeli. Pa je čisto v redu ta stvar, ker kdor ni organiziran, tudi nima pravice zahtevati človeškega plačila za svoje delo. — Stavka, kolikor je je bilo, je potekla mirno. (Nje greh je bil tudi ta, da se je omejila samo na Slovenijo in del Hrvaške.) Samo pri Ljubljani je prišlo do par strelov na stavko-lotnni vlak brez hujših posledic, razen nekaj malega strahu, ki so ga preživeli potniki. Sreča je ta, da je naš proletariat navzlic vsemu trpinčenju še vedno precej dostojen, ker drugod bi se gotovo zgodild. da bi še vse drugačne strahove doživele hiene, ki gledajo samo na svojo malenkostno osebo in na svoj kšeft, pa nočejo razumeti, da se je treba včasih iz človeških ozirov odreči individuelnemu principu. V Zagrebu so aretirali predsednika Save-za željezničara s. Krekiča. Med dogodki omenimo še tega, da se je na progi Zagreb - Zidani most zgodil slučaj, da je stavkolomski vlak v spremstvu bajonetov in višjih železničarskih uradnikov vozil mirno mimo „stoj!“ zapovedujočega signala. V količkaj neživinski državi bi vso dvonogato vsebino takega vlaka postavili na obtožno klop, pri nas, upamo, da je ne bodo pustili še nadalje daviti mučenega sočloveka brez — kolajn in križcev ... * Ko je bila ta notica že napisana, smo zvedeli, da je železničarska stavka na Madžarskem po krščanskem terorju že zlomljene, ker se je pričela prav tako neorganizirano in brez pravega cilja kakor protestna stavka naših železničarjev in državnih nameščencev. ..Orožnih vaj" torej najbrže ne bo — ampak sramota pa ostane vseeno, tako za našo reakcijo kakor za stavkolomce. Še to je treba povedati k madžarski stavki, da so jo hoteli elementi nacijonalističnih ..Probujajočih se Madžarov" res izrabiti v svoje namene, pa jo je vlada, ki je s temi elementi, svojim plodom, trenutno v vojni, zlomila. Stavka trboveljskih rudarjev traja dalje. 90% vsega delavstva se nahaja v delu po deželi. Uradniški zakon je že zapečaten s kraljevim podpisom. Zato ne bo nič boljši. Rekonstrukcijo kabineta je Pašič že izvršil. Čisto kratko: radikalna vlada. Radiča še niso zaprli, pa je vendar utihnil: lastna oseba mu je ljubša kakor interesi hrvaškega naroda, ki ga baje zastopa. V ponedeljek so se razkropili ministri in poslanci iz Beograda. V političnem življenju zavlada mrtvilo. Italjani zahtevajo vrh Triglava zase. Kdor visoko hodi, nizko pade. Udruženje jugoslovanskih učiteljev (UJU) je v nedeljo otvorilo svoj kongres v Ljubljani, ki je sedaj že končan. O važnih njegovih sklepih bomo še poročali, če nam eden ali drugi sodrugov učiteljev pošlje natančnejše o njem. Jugoslovanski novinarji so otvorili v soboto svoj kongres v Ljubljani. Prišlo je tudi več zastop- nikov novinarskih udruženj iz Češkoslovaške in drugih držav. Sinajska konferenca. Mula antanta je končala, kakor končavajo navadno buržujske konference: zato, da se bo lahko drugič nadaljevala. In to bo kmalu, na Češkem v Karlovih varih, kjer se že zbirajo ministrski predsedniki. Serratija in par drugih sodrugov so laški maksimalisti na moskovitski pritisk vrgli iz stranke. Istotako bo izključen, kdor bi se s to izključitvijo ne strinjal. Radeke, ki ustvarjajo enotne fronte z nemškim fašizmom, in druge izdajalske špekulante boljševiškega prepričanja, pa bodo laški maksimalisti v zalivalo odlikovali z redom „Rdeče kravate.,, Avstrijski monarhisti ter avstrijski kršč. sociale! so sklenili volilno zvezo, katero jim je diktiral sam Vatikan. Krščanski socialec Seipel je danes kancelar avstrijske — republike . .. Angleška vlada vidno popušča napram francoski vladi in gotovo je, da ne bo separatno nastopila z odgovorom Nemčiji. Ameriški predsednik Harding je prejšnji četrtek umrl. Takoj po njegovi smrti so izvolili drugega, Coolidgeja, ki ima na programu: miroljubno politiko. Zdaj šele se bo Amerika oboroževala! Revolucija preti Grški s strani vračajočega se vojaštva, ki ga Venizelos šunta proti republikanski vladi. »Le vkup, le vkup !« „Zarja“ je začela zopet izhajati. To bi kazalo, da mislijo Kocmurjevci na volitve, kajti če ni volitev, se ti gospodje za proletariat nič ne brigajo. Vendar se pa iz nje'vidi še tudi drug namen: Kongres posameznikov, ki ga bodo imeli v nedeljo naj ostraši organizacije, da bi se odpovedale pravilniku in šle zopet na stari pravilnik, po katerem naj ne odločujejo sklepi izvoljenih in odgovornih odborov in pravilno sklicanih kongresov, ampak naj proletarat zaupa starim, dolgoletnim ..socialistom iz prepričanja," ki jim ni treba držati se sklepov, ker jim že srce pove. kaj je prav in kaj ne. in ki zato lahko gredo danes z demokrati v ministrstvo, jutri zopet s klerikalci v občinski svet, pojutrišnjem tudi s komunisti, če niso umazani delavci, ampak ..prepričani" komunistični voditelji kakor Štefanovič, Fabjančič itd., ki se ne marajo organizirati, ker je to samo formalnost, ampak se za komunizem iz prepričanja žrtvujejo kot komisarii, vojaški atašeji, arhivarji itd. Kratko, ki se zvežejo tudi s hudičem, če se da tako doseči kaj dobrega, n. pr. kakšne nagrade, provizije, županski stolčki itd. Taki zaupanja vredni stari ..sodrugi," ki imajo že izkušnje, kako je treba delati, taki naj bodo voditelji delavstva, potem bo kmalu boljše — če ne za druge, pa vsaj zanje. Potem tudi cepitve ne bo več. saj si bodo lahko razdelili med seboj po tihem, kar bo primerno za razdelitev, če pa le nastane spor za kakšno kračo, bodo počakali, da dobe še par krač, da bo imel vsak eno, pa bodo zopet prijatelji, ni treba vsako malenkost sproti obešati na veliki zvon, kaj pa delavce briga tista krača, ki je še jesti ne znajo! Tak je bil stari pravilnik in da pride ta zopet v veljavo, zato je treba iti na kongres 12. avgusta. Prijatelji, vsi na kongres! Vi drugi pa, ki nam nič dobrega ne privoščite, ne nagrad, ne provizij, ne služb in ne časti, vi vedite, da smo za kongres samo zato, ker upamo od njega zedinjenja, sicer smo pa skregani z Golouhom in Korunom in posebno še s Kristanom. Tudi glavnega odbora v Beogradu ne maramo. Zarjani smo sploh ravno taki socialisti, kakor tisti okoli „Napreja“ samo ..Napreja" ne maramo, ker vsak dan izpreminja svojo taktiko, ker dela vsak dan nove pravilnike, ker sploh ni socialističen. ampak živi od bančnih podpor, ki jih ima na milijone. Sicer se pa sploh ne izplača o njem govoriti, saj bo kmalu zmrznil, ker nima denarja. Tako nekako piše Zarja in upa, da bo na ta način spravim na dr. Korunov kongres vse, prav vse, kar se ni posrečilo zbrati Golouhovcem. Krista-novcem in tiorunovcem. Mi pa pravimo, da nam ne sme biti žal za tista ki pojdejo na tak lim. Kdor prebavi te Zarjine modrosti, ne da bi se mu obrnil želodec, ta se pač premalo briga za javnost sploh, za socializem pa še posebej. Da očita Zarja izpreminjanje taktike tistim, ki se ločijo od vseh drugih po tem. da imajo stalen pravilnik in da ga tudi izvršujejo, to bo še za Zarjane same prehud poper! Kako prijetna je zavest, da nas razumejo zavedni in da je teh zavednih dovolj za obrambo stalnega pravilnika pred napadi ..zedinjenega" — kapitalizma v socialistični obleki! Pod Zarjo je zdaj podpisan Mihevc. Boljše bi bilo, če bi bil podpisan Tone Kristan, pardon, rajši njegov tovariš iz ministrstva Bukšeg, kajti on je šef bolniške blagajne, oziroma zavoda za zavarovanje delavcev in on bo baje zastopai glavni odbor SSJ iz Beograda na kongresu 12. avg. proti temu, da objavlja pokrajinska politična organizacija svoje redne člane in piše, da s tem sproti obveščamo naše sovražnike, kje so naše sile sla-bejše ali močnejše. K temu samo en slučaj: Ob priliki državnozborskih volitev v dunajski parlament 1. 1907. nam je dr. Tavčar očital, da imamo socialisti le velika usta, da nas pa nikjer nič ni, in res nas je bilo samo .. . 441. »Slovenski narod" je priobčil vest, da smo dobili z Dunaja 3000 K. Tedanji naš list »Rdeči prapor" pa je vse to zanikal, čeprav se je nahajalo v socialističnih vrstah vse polno Azejev (član izvrševalnega odbora iz Lvova), ki so sovražniku vse sproti poročali, kaj se godi v stranki. Ko se je na Dunaju vršil socialistični kongres, je bilo pa javno poročano. da smo dobili 3000 K, kar je poteni »Slovenski narod" zagrabil ter nam očital, da smo javno lagali, in »Rdeči prapor" je moral molčati, ker je bilo res. To je en primer glede javnosti, kako da je naš nasprotnik poučen, kaj se godi v organizaciji. Hočem pa iz svojih spominov navesti še en dogodljaj iz naših strokovnih organizacij. Bil sem navzoč pri nekem mezdnem gibanju in sem slišal, kako je predsednik neke stročne zadruge zalučal delavskemu zastopniku v obraz do pičice natančno število članov in moč (šibkost) organizacije, ko ga je hotel zastopnik (v dobri veri, ampak zavestno) goljufati, da stoji za njim močna organizacija. S tem, mislim, da je že dovolj jasno povedano, kako malo nam more škoditi, če bi tudi v strokovnih organizacijah objavljali število članstva, kako nam je pa nevarno, če se »postavljamo" z goljufijo. Če bi bilo načelo javnosti že prej zmagalo, ne bi bilo med nami toliko kupljenih podrepnikov, raznih Azejev. ker bi jih javnost sama pokazala. Tako sem pokazal, kako so kapitalisti tudi o naših strokovnih organizacijah dodobra poučeni, kako da so močne ali šibke. Zato pa ta večna, dolgotrajna mezdna gibanja, ker radi goljufije delavstvo pač ne ve, koliko ga je tu ali tam organiziranega, kapitalist pa prav dobro, ker ima Azeje za vsako stroko in za vsako posamezno organizacijo. Prav nič se nam ni treba bati, da bi Zvezo industrijcev kaj več informirali z javnostjo, le Azejev bi se znebili*. Pisec pravi dalje, da smo v delavskem gibanju vedno tako delali in bo delal vsak človek, ki nosi zavest odgovornosti, to je s tajnostjo. Najlepša kritika te trditve, tega dosedanjega dela z goljufijo, tiči pač v dejstvu, da imamo danes pri posameznih strokah kar po šest nasprotujočih si delavskih organizacij in človek se mora res vprašati, če nam kaže te razmere nadaljevati in zanikati z novimi lažmi. Nisem in ne morem biti za to, da bi imeli le tisti, ki jih izvoli proletariat, vpogled v knjige, ampak morajo imeti vsi, ki plačujejo organizacijo in tiste izvoljence, enako pravico do kontrole, ker le s tem bo omogočena prava, potrebna opozicija. Pisec pravi, da je treba prej sodbe, potem obsodbe. Tega se je pokrajinska organizacija s svojim odborom vred vedno držala, obsodile pa so se posamezne osebe že s tem same, da so dezertirale in niso čakale naše najvišje inštance, ki je kompetentna za obsodbe, in to je naš strankin zbor. Pisec končuje: Načelo javnosti pa mora biti omejeno po vrhovnem načelu interesa organizacije. Bolje bi pa rekel: po vrhovnem načelu interesa tajne diplomacije, kar se da razumeti iz vsega tega članka. Marsikaterim bralcem »Delavčevim" so morale pasti mreže z oči, da so sedaj lahko spregledali in premislili, kaj tiči za njegovim člankom o načelu javnosti. Tisti pa, ki še sedaj ne spregledajo, so pa ubogi na duhu in zanje ni nobene pomoči več. niti pri »Pravici" ne! — Delavec, politično, strokovno, kulturno in gospodarsko organiziran. * K temu pa moramo pripomniti, da sedanji kurz v strokovnih organizacijah delavstva noče informirati o delovanju in nakanah Zveze industrijcev. Pred kratkim smo to v »Napreju" javno dokazali, pa »Delavec" nam je še danes odgovora dolžan — zato, ker so bile tiste nakane Zv. ind. v ozki zvezi z nakanami komunističnih razbijačev, o čemer smo mi poročali, Svetki pa so takrat s komunisti sklepali »enotne fronte". Zakaj so bili Korunovci takrat proti načelu javnosti tudi glede Zveze industrijcev, nam bo morda v kakšnem novem članku pojasnil g. Uratnik, drugače bo sam splaval v ta korunovski zos in bomo njega tudi smatrali za zavestnega zvodnika proletariata, kar mnogi med nami danes še ne verujejo. Op. ur. Načelo javnosti. (Malo odgovora »Delavcu" št. 30. z dne 26. 7. 23.) »Resnica je, da ni vse zlato, kar se sveti" • Tako piše pisec »Delavčevega" članka in pravi, da ne stoji na tem stališču iz osebnih razlogov. Radi svoje osebe je za popolno načelo javnosti, je pa Razno. Naslavljajte odslej dopise za naš tisk na uredništvo v Krškem! Zakaj se pdkrajinska organizacija tako »trmasto" drži progresivnega davka in ne mara prostovoljnega in še posebno ne prodajanja znamk? F.n vzgled: Dr. Korun je proti progresivnemu davku iz prepričanja. Kako naj bi pa on ta davek plačeval, ko ima tako dobro srce, ki zna na pr. Ljudski tiskarni preskrbeti kakšno malo posojilce poldrugega milijončka? Za tako požrtvovalno delo vendar nihče ne more zahtevati, da bi še progre-sivni davek plačal, zlasti pa zahtevati, naj pove, kakšne dohodke ima. Samo tisto trapasto pokrajin- sko tajništvo more stikati po njegovih žepih in najti, da ima ie 1000 Din mesečno iz advokatske pisarne, drugega pa nič. In še kako trapasto je bilo, da se mu je dr. Korun smilil in mu je obljubilo 2500 Din na mesec, delal bo kot advokat dalje, samo račune bo vodilo ono. Blaga duša pa je to odklonila in ostala rajši pri — 1000 Din. Šalo na stran: Dr. Korun tudi ni proti pravilniku kar tako, samo dohodkov ne mara povedati, „ker bi davkarija zanje zvedela". To je resno, ker kdor meni, da ima pravico državo okrasti, ta pač ne spada med socialiste, med druge proletarce, ki dohodkov ne morejo skrivati in jim država še več pobere, nego bi smela! Sicer smo prepričani, da je davkariji priznal več dohodkov nego nam, drugače je davkarija bolj nerodna, nego smo mislili. Kdor ni tak trpin, da mu je mogoče pomagati samo v nebesih, bo iz tega razumel, zakaj se bomo držali svojega pravilnika in zlasti 19. §, ki prisili dobrotnike, da povedo, odkod jemljejo svoje dobrote. Taki bodo tudi razumeli našo trditev, da je Korun iz prepričanja proti temu paragrafu. In če pojdejo vseeno na njegov kongres — iz želje po zedinjenju, ne da bi hoteli s tem demagogijo uganjati kakor magnati — ga bodo vprašali tudi o tej zadevi, ne samo o »Ljudski tiskarni" in drugih »požrtvovalnih delih za proletariat". Tisti, ki sklicujejo »pokrajinski kongres" SSJ za dan 12. avg., so ljudje, ki bo jo polomili že na vaeh poljih in da navedemo za vsako polje samo po en slučaj izmed neštetih, o katerih smo pisali: politično s tem, da so dezertirali iz stranke in ustanavljali samolastno nove .organizacije" za kompromisne fronte in liste [Golouh, Korun, Uratnik, Svetek, Čobal, etc.J; strokovno z uvajanjem protisocialističnega. .protipolitičnega" kurza v organizacije, pri čemer so pa aktivno podpirali vsako Korunovsko politiko (Svetek in Golmajer pri ..Rdečem praporju“] in na škandalozen način metali iz strokovnih organizacij delavne ljudi, ki so se upali imeti drugačno politično naziranje nego oni (Svetek je n. pr. s. Leskoška kar meni nič tebi nič postavil na cesto in mu odtegnil plačo, zakar je sedaj, hvala bogu. od delavstva celjskega okrožja dobil krepko klofuto!] kulturno z uničenjem ..Kresa" in na drugi strani z uničenjem ..Naših zapiskov" (odgovorna sta za prvo Svetek, za drugo Uratnik]. golouhovstvo ima pa eno glavnih zaslug, da se je na zadnjem »Svobodinem" delegacijskem zboru anulirala socialistična, razredna smer »Svobode" že pri imenu; gospodarsko — o tem priča v današnjem listu notica o konsumu, tega, kako se ljudje iz kristanovsko pobarvanega kon-sumnega vodstva udeležujejo s svojim kapitalom pri buržoaznih podjetjih in še o marsičem drugem bomo morali itak še pisati. Vsi skupaj so jo polomili z »Ljudsko tiskarno" in »Socialistično tiskovno zadrugo" (glej imena tiskarniškega odbora v uvodniku zadnjega ..Ljudskega glasu"!], sedaj zagovarjajo v »Delavcu" tajno diplomacijo proti načelu javnosti itd. Pa vseeno pojdejo ti ljudje ustanavljat novo stranko pod pretvezo, da so za zedinjenje in resno delo. Vse dokaze, ki jim jih na krožniku prinašamo, da so razdirači in nesposobneži, na noben način pa ne socialisti, odpravljajo s kratko gesto: Bernot. .. Da se oglašajo proti njim preprosti proletarci (razne resolucije, ki smo jih zadnje čase priobčili, razni članki in tudi današnji o načelu javnosti to dokazujejo], vse to kratkomalo zanikajo, ker zanje delavčeva beseda nič ne velja, razen tiste, ki vpije iz nepoučenosti in dobrodušnosti ..hozana!" Zanikovali in goljufali bodo še nadalje, kakor izjavlja v njihovem imenu v 30. »Delavcu" z rokavicami in brez njih g. Uratnik. Ker če bi le enkrat povedali resnico na glas. bi jih resnica ubila. Kaj pa delavci, ki tavajo za njimi? Če sedaj ne spregledajo, potem ne moremo nič drugega reči kakor to. kar je danes povedal zaveden delavec v članku »Načelo javnosti" na koncu! »VorwSrts,“ nemško glasilo naše stranke, je prejšnji teden izšel. Prinaša lepo vsebino, ki jo zunanja oblika še bolj povzdiguje. Našim čitateljem, ki razumejo nemško, priporočamo, da si ga naroče in ga razširjajo. Mesečna naročnina znaša 5 Din, posamezna številka 1'50 Din. Naroča se pri upravi v Krškem. Ubiti so hoteli »Naprej”, prisilili so ga. da je šel iz tiskarne, samo da bi jim pred 12. avgustom ne delal več neprilik. To. da je moral par dni molčati. to je vpilo glasneje nego do neba o njihovih kapitalističnih lopovščinah! Neka sodružica iz Celja nam je dejala: »Dajte no, spet enkrat konsum v ..Naprej." ki nam prodaja tako slabo moko.“ Njeni želji hočemo ugoditi s pripombo. da ni slabe moke kriv konsum sam, temveč njegovo vodstvo, ki se bolj za druge stvari briga nego za njegov prospeh. ki imajo nekateri v tem vodstvu tako malo zaupanja do proletarskega podjetja. katerega vodijo, da nalagajo svoje kapitalije rajši v buržujska podjetja in denarne zavode nego v konsumsko hranilnico. Krivi pa so člani istotako. ker imajo najslabše izkušnje iz delovanja svojih zadrug, pa se navzlic temu ob vsakem novem občnem zboru prav nič preveč ne mudijo napraviti red — vodstvo pa puščajo vedno znova v rokah tistih lepih proletarskih gospodarjev. Pri taki apatiji ni čuda. če posamezen glas potem nič ne zaleže. Naša sodružica naj bo prepričana, da bodo razdirači vsega dobrega za nje besedo njo proglasili za razdiralko in nas tudi, ki nočemo nič drugega, kakor da se upoštevajo kritike članov in da se napravi neznosnemu stanju konec. »Zarja” se je od mučne bolezni »povolitvene depresije" /.a hip opomogla in je v Ljubljani izšla kot 13. štev. — številka nesreče. Takoj je pokazala, da se ni prav nič spremenila v svojem karakterju, ker precej v tej številki dela ponovno propagando za »enotno fronto” in kaže pokrajinskemu tajniku — drugega pri nas s svojimi brljavimi očmi ne vidi — svoje zobe. Pa njene posebne simpatije do tega možakarja so se že enkrat končale s] polomljenimi zobmi in »enotna fronta" jo je že enkrat položila na mrtvaško postelj. Menimo, da enaki vzroki tudi sedaj ne bodo povzročili drugačnih učinkov, Za nameček nam očita, da lažemo, ne da bi povedala kdaj. še manj pa dokazala kako. Po njenem mnenju se ne udeleži ..Bruot" nedeljskega koruznega kongresa samo zato, ker se ..boji” dajati odgovor za vseh sedem svojih poglavitnih grehov in še enega po vrhu. To pa to! Pripominjamo, da je »Zarja” izšla ponovno samo zaradi tega, ker Korun ni povabil Periča na svoj »kongres." Razumljivo: dva advokata se nikoli ne moreta, da bi drug drugemu pljuvala v skledo in iz nje potem jedla. To je vse in, ja. še nekaj: ..Zarja" pričakuje, da dobi od Fabjančiča del milijonov, o katerih se mu je sanjalo, da jih je testamentarično zapisal liberalcem. Prehrana pasivnih krajev. Koruza za pasivne občine se nahaja v skladiščih Žitnega zavoda v Ljubljani ter jo more dobiti vsaka občina takoj, ko pošlje zavodu izjavo, da se obveže razdeliti koruzo med občane in pobrati protivrednost od njih najkasneje do 15. oktobra 1.1. in sicer po ceni, kakor jo bo določila vlada. Kar namerava vlada likvidirati prehranjevalno akcijo, je v interesu občin, da pošljejo omenjene izjave takoj Žitnemu zavodu ali pa Pokrajinski upravi v Ljubljani. Za novo pregledovanje invalidov je določil min. za soc. politiko 10 komisij, ki naj takoj začnejo z delom. Dobrovoljski odsek pri ministrstvu za socialno politiko se je ukinil in je prešla njegova kompetenca na ministrstvo za vojno in mornarico, na Odsek za dobrovoljce. Tja je treba odslej naslavljati vse prošnje za dobrovoljska uverenja in drugo. Tja morajo tudi civilne oblasti vračati vse zadeve, ki se tičejo dobrovoljcev in ki jih imajo začasno v rešitev. Za volitve v zdravniško zbornico v Ljubljani je ministrstvo za narodno zdravje poslalo celjskemu mestnemu magistratu izvod glasovalnega imenika, ki je na pogled v magistratni sobi štev. 2 do 1. septembra t. L, to je do dne volitev. Reklamacije se vlagajo pri Zdravstvenem odseku samo do 20. t. m. Nered v Celjski mestni klavnici. Dalj časa že opazujemo delovanje v mestni klavnici nastavljenega oskrbnika Grajžlja, ki ima premalo prakse za to podjetje. Prej smo imeli oskrbnika, ki je bil sicer star mož, a zelo marljiv. Med vojno in prvi čas po njej je bilo precej več prometa nego sedaj, čeprav je mož sani delal, meso točno žigosal, natančno vpiso-Vval za davke, bil naklonjen vsaki stranki in je gle-dai. da ni bil nihče oškodovan. Sikane ni poznal nobene, brez uradnice je delal in z živinozdravni-kovim dovoljenjem tudi sam na licu mesta pri obrtnikih ogledoval meso. Sedaj je baš nasprotno. G. Grajželj zapiše temu par telet več, drugemu nič. Ti-stemu, ki je preveč plačal, da listek, da si pri onemu, ki nič ni, sam denar išče. namesto da bi on sam krivico poravnal. Zopet drugemu se pregleda pripeljano blago, vzame se ogledni list in da odpeljati stran, ne da bi žigosali. Bit je slučaj, da je tako blago videla policija in drugi občinski organ, pa se jim je brez žiga. brez oglednega lista zdelo sumljivo in so ga hoteli zapleniti. Komaj so jim mogli dopovedati. kje tiči vzrok nereda. Nekemu mesarju so na klavnici teleta tehtali, obdačili. a ne žigosali. Na stojnico ga pride kontrolni organ pregledati in ker žiga ni bilo. ga zapove odpeljati ponovno v klavnico. Toda mesar stojnice oz. drugega mesa ne more samega pustiti. Ljudje zahtevajo meso in ker jim ga ne more in ne sme prodati, zadobe ljudje slab utis, da z inesom špekulira. Meso pa se med lem kvari na solncu in šele po 11. ga morejo prepeljati zopet v klavnico, da ga blagovoli g. Grajželj žigosati. Takšnih slučajev je bilo več. Nekomu so pusuii v hladilnico obesiti svinjo z rdečimi znaki vročinske bolezni, čeprav spada klobasarjem, ne pa mesarjem. Nekomu so teleta v sredi odrezali, pustili mu pol stegna in pleče, drugo pa so mu vrgli stran. Za vprašanje, zakaj se je to zgodilo, dobi odgovor, naj bo zadovoljen, da se mu je vsaj to pustilo. Tisto tele je bilo že dva dni v hladilnici, vendar je bila pečenka dobra, torej ne nevarna. Pač pa se je dotični mesar oškodoval za 2500 IL Tiste, ki nič ne boli. tem seveda nič mar ni. Take razmere so pri današnjih visokih davkih za obrtnika zelo mučne in zato naprošamo merodajne faktorje, da poskrbe za drugačen red v klavniškem delovanju, ki bo izhajalo z eno samo osebo, a to dobro, llme poročevalčevo je na razpolago v našem uredništvu. Op. ur.] V Ljudski glas štev. 31. z dne 2. avgusta so se vrinile nekatere napake, katere smo dolžni popraviti: I. V rubriki »Iz stranke" je pod notico »Vsem političnim organizacijam SSJ in članom v vednost!" podpisan kot blagajnik Fr. Portorek, pa bi moral biti pravilno Josip Pastorek. II. V dopisu »Velenje” manjkajo podpisi: Franjo Znoj. Miroslav Pevec in J. Rednak. III. V rubriki »Iz strok, gibanja" v notici »Unija stavo, delavcev v Celju” sledeče: »Shod je sklicala Del. zbornica na temelju razpisanega pogajanja" pa bi moralo biti pravilno: .Shod je sklican na temelju pogajanja, razpisanega od Del. zbornice." Vso čast gospodinjam, ki zahtevajo odločno pri trgovcu domači izdelek ..Pekatete". So najcenejše, ker se zelo nakuhajo. Koruzno strašilo. Glavni odbor SSJ je zdaj edino strašilo, s katerim strašijo dr. Korun, Uratnik, Golouh in še par tistih posameznikov, ki so prosili ta beogradski od nikogar izvoljeni odbor, naj skliče »Kongres" 12. avg. Ker nimajo stvarnih groženj, groze s tem, da glavni odbor ne bo priznal naših organizacij, če se ne bodo hotele udeležiti tega »kongresa". Na to so pa ti posamezniki popolnoma pozabili, da nas beogradski odbor SSJ že dozdaj ni prizna- val in da smo torej to grožnjo že — prestali. Toda tudi če bi nas bil dozdaj priznaval, ne bi bilo za nas nič hudega, če bi nas začel nepri- znavati šele zato, ker ne pojdemo na dr. Korunov »kongres". Glavni odbor nam je namreč že mnogo škodoval in nam še škoduje. Zdaj n. pr. nam zelo škoduje njegov predsednik Bračinac s svojo Subotico. Lahko, da so očitki napačni, toda če bi se bilo o pravem času javno pisalo o vseh teh zadevah, bi do takih očitkov sploh ne moglo priti. Po vrhu pa moramo pripomniti, da socialist nikdar ne sme postati stavkokaz, tudi takrat ne, kadar mu stavka ni po volji, ali celo, če misli, da je škodljiva. Tako na pr. tudi naši sodrugi v Trboveljskem revirju niso hoteli biti udeleženi pri vodstvu stavke skupno z raznimi nerazrednimi koristolovci, toda ko je stavka izbruhnila, so zastavkali vsi do zadnjega in takoj bi bil izključen vsak, kdor bi enotnost stavke prelomil. Iz stranke. Jesenice. Članski sestanek se bo vršil 15. avg. ob 9. dop. pri Lovretu Noču na Javorniku. Udeležite se ga vsi po že sklenjeni paroli! — Odbor. Po Ljubljani širijo Korunovci zdaj vest, da je s. Pastorek njihov. Posebno med kovinarji, ki Pastorka popolnoma drugače poznajo, nego n. pr. Vrankarja. Ker ga poznajo, zato tudi tej laži ne bodo verjeli, čeprav so večinoma čakovci. — Nam se zdi ta opomba važna, ker dokazuje, kako radi bi Korunovci pobahali se z organizacijami, kako radi bi jih objavili itd. pa je grozdje prekislo. Posebno s. Pastorek vam je kisel, ta vam ne dozori! Ta čita in misli in prav nič ne veruje v bogove. Jesenice. Kraj. org. SSJ na Jesenicah se na temelju članskega glasovanja na obč. zboru 5. t. m. priklučuje trboveljski resoluciji in odgovarja s tem vsem ribolovcem v kalnem. A. Žnidar, J. Jeram, t. č. predsednik. t. č. tajnik. Šmartno ob DretL Izredni občni zbor krajevne organizacije SSJ v Šmartnem in Bočni se bo vršil na praznik 15. avgusta ob 2. uri pop. pri g. Florjanu Cajnerju, po domače Cigaletu v Pologu. Občni zbor je sklican po § 46. organizacijskega pravilnika. Na dnevnem redu bo pregledovanje računov, volitev novega odbora ter raznoterosti. Dosedanji člani so vsi dolžni, udeležiti se obč. zbora, sprejemali pa bomo tudi nove člane. Odbor. Tiskovni sklad. Prejeli smo od 1. januarja do 2. avgusta t. 1. Din. 11.91425 S. Urisk, Celje.............................. 3'— s. Goršek, Celje.............................. 3'— s. Franc Senker. Fram......................... 5‘— ss. iz Trbovelj: Franc Saje................................... 2'— Johan Štern.................................. 1’— Al. Hribovšek ............................... 10-— Krušič........................................ 9'— Ivan Majcen.................................................................... 5'— Avg. Tratnik................................. 2'— preplačilo pri prodaji „Vorwartsa" v Celju pri Janžeku.................................... 0.25 Skupaj od 1. jan. do 7. avg. 1923 Din. 11.964 50 Za junij je obračunala še organizacija (pomotoma izpuščena v zadnjem »Ljudskem glasu"] : 17. Ježica 26 članov; zadnji izkaz 954 članov, sedaj skupaj 980 članov. Tovarnar Karol Pertinač je 8 mesecev svoje delavstvo v novi kovinski tovarni v Celju izigraval na ta način, da ga je zaposloval vso zimo po 3 in 4 dni v tednu. Dne 30. julija je pa vse, izjemši dva kleparja, poslal domov za nedoločen čas. Zaupniki podjetja so skušali rešiti spor s tem. da bi se g. Pertinač vendar enkrat izrekel, koliko časa še misli delavstvo trpinčiti s stradanjem. To je vložilo obvestilo g. Pertinaču, da želi vedeti, koliko časa bo še ta pekel, ki ga g. Pertinač imenuje ..krizo", trajal. Pertinač se je vpričo zaupnikov napram zastopniku strokovne organizacije izrazil, da naj organizacija v Beogradu napravi red. da se bo kriza nehala. Zastopnik organizacije mu je odgovoril, da je to stvar Zveze industrijcev, da se pobriga za svoje člane (kapitaliste seveda]. Gospod Pertinač je nato delavstvu izjavil, da lahko vsak gre, komur pri njem ni všeč. Delavstvo je vzelo to na znanje in je vsak zase odšel dne 2. avgusta. S tem je ostala tovarna prazna- Ker je to neke vrste umetni izpor delavstva, so se brzojavno obvestile državne borze dela, da uvažujejo določbe § 104. zakona o zaščiti delavcev. Delavsko časopisje se naproša ze objavo tega do* godka. — Uprti kovinarji. Iz Dravske doline. Pod tem naslovom piše „Vorwarts”: Ne Muti so imeli kovinarji mezdno gibanje in je bil sklican shod za 10. julija. Na takem shodu je treba seveda tudi zastopnika centrale in predsednik kovinarjev bi bil najbolj na mestu — pa ga ni bilo. Tudi tajnika ne. niti blagajnika, niti nobenega kovinarja — ampak je prišel zastopnik, ki pozna najbrž usnjarsko stroko, kovinarske pa ne in razmer pri kovinarjih tudi ne. Če bi bil vsaj s. Čeh prišel iz Maribora, ki kot okrožni strokovni tajnik nekaj pozna položaj, čeprav ni kovinar! Čudno je pri kovinarjih, odkar vodi centrala ..nepolitično" politiko. Vestnik „Svobode“. Sv. Lovrenc na Pohorju. To soboto nadaljevanje esperantskega tečaja ob običajni uri. Objave. Rudolfu Čebularju, (ki mi v zadnji »Enakosti" naprtuje. da sem organiziran šele od junija dalje.] Napraviva v tej zadevi kratek proces: Če mi ne moreš iz legitimacij, ki jih dobiš pri meni v pogled, dokazati, da sem od tega časa organiziran v SSJ, ne pa od vsega početka, naj velja pred vsemi, da si lažnjiv individij. Istotako naj velja, da si Kljukec, ki iz kruhaborstva ponavlja v javnosti, k»r je na članskem zborovanju izrekel njegov dobrotnik, če se strahopetno odrečes dokazovanju kakor drug možakar tvoje sorte. ..tridesetletni socialist" Felicijan, ki sem ga javno pozval, naj poda dokaze, kdo je baraba, jaz ali on. S takimi kratkimi procesi bo proletariat bržkone še najprej rešen nadlege, da se producirajo v njegovem časopisju nesposobni karakterji, ki hočejo z zavestnimi lažmi in na račun tujih hrbtov splezati do slave. Po-žuri se. ker zadeva je zate častna; drugače bo 20.000 ljudi po Sloveniji vedelo, da si Kljukec. vreden svoje kljukčarske družbe, katera nima drugega opravila, nego voditi s pučarijami proletariat za nos in mu razbijati organizacije. Ne reflektiram na to, da bi dal v .Enakost* kak popravek, če se izkaže, da si smešen lažnjivec, ker vem, da bi bilo tvoji možatosti in morali in morali ter možatosti onih, ki jim pošiljaš svoje izmišljotine, nerodno popraviti ! storjeno krivico. — Karlo Kocjančič. Dopisniku „Enakosti" Brezmustaču je s. Leskošek v zadnjem ..Ljudskem glasu" posvetil odgovor. ki je zanj velike važnosti, ker je vsak človek upravičen in dolžan braniti svujo čast pred ljudmi, kateri se poslužujejo najnizkotnejšega obrekovanja, da uničijo svojega političnega nasprotnika, čeprav pri tem kričijo: Proč z osebnostjo. Ta obramba s. Leskoška se nam je zdela prehuda, xato smo par stvari krajšali. Proti temu se je pritožil in tako smo prisiljeni objaviti naslednje kot ..poslano": Sodrug Leskošek vztraja pri tem, da opozorimo ..Brezmu-stača" in očeta 4 otrok, če pozna tistega, ki se je napram ženski krasoti izdajal za samca? Nadalje: če pozna ..Brezmustač" tistega, ki mu je njegov pomočnik očital, da je izrabljal svojo služkinjo, kar ni ostalo brez posledic, in če pozna tistega, ki se je med časom splošne stavke okoristil z blagom in se udinjal ženam zaprtih sodrugov, in če pozna tistega, ki je napravil dolgove JSDS in jih še ni plačal in če pozna tistega, ki je med stavko na prostem bil ter igral po cele noči karte s policajem? Naš dopisnik je pripravljen priobčiti svojo biografijo, če mislijo razni Brezmustači krasti mu ugled, obljubil pa je. da bo istočasno objavil biografijo drugih činiteljev iz vrst zedinjevalnih apostolov in njihovih trabantov, dasiravno ve. da spolno občeva*je ne spada k strankini taktiki. To bo storil le na izzivanje tistih, ki imajo maslo na glavi. Listnica uredništva. Sodr. F. R., Trbovlje: Tvoj članek smo prejeli, za to številko pa prepozno in tudi prostora ni več. Pride v prih. „L.j. gl." Pozdrav! Izjava. V Ljudskem glasu z dne 2. avgusta 1923., štev. 31., mi očita s. Leskošek, v članku ..Dopisniku Brezmustaču na uho" sledeče nečedne stvari: da sem že davno zedinjen z generali, ki jim gre za stolčke, ki se bodo pri razdeljevanju političnega plena razdeljevali. Nadalje, da sem pisal meseca februarja pismo s. Svetku, da mora s. Leskošek na vsak način iz Celja, ker drži z organizacijami in misli trezno. To mi naj s. Leskošek dokaže, če ne je čisto navaden obrekovalec in tat časti. Franjo Koren. Utrinki. Vojaška disciplina sloni na pokorščini podložnih do avtoritete predpostavljenih — socialistična disciplina ne pozna pokorščine in avtoritete, temveč korenini v zavednosti in spoznanju. Militarizem ne potrebuje za svoje prospevanje nikakega prosvetljevanja ljudstev, najneumenjši vojaki so najboljši — nasproti temu pa socializem brez ljudske prosvete ne more iti noben korak naprej. ker samo prosvetljeni postanejo lahko socialisti. * * * Razvoj sili nevzdržema k spremembi družabnega reda. Iz najstarejšega sistema gospodarjev in sužnjev se je rodil‘fevdalni red. iz tega meščansko-kapitalistični, iz tega se izcimi brez vsakega obzira socialistično gospodarski. Treba pa je povedati vsem in tudi pionirjem bodoče družbe pravičnosti in enakosti. da ne pojde razvoj duševno za noben korak naprej, dokler ostanemo ljudje živine. Tudi socialistični red z ljudmi živinami je samo živalski red. Zahvala. Podpisani Franc Sodja se najtoplejše zahvaljujem vsem onim delavcem, ki me blatijo in kradejo mojo življensko eksistenco in čast funkcije obratnega zaupnika in prenašajo zunanje laži v notranjost, hoteč ubiti mene kot osebo po eni strani, po drugi pa uničiti ono, kar smo si zavedni delavci v teku več let priborili potom naše strokovne org. kovinar. Gosp. ravnatelju povem, da so besede, ki mi jih predbaciva, neresnične, ker nisem imenoval njegove osebe in ne veni ničesar slabega o njem. Zato želim, da mi gosp. ravnatelj pove tudi osebo, ker želim prijateljstva z vodstvom tovarne kakor tudi z delavstvom. Izvajal bom konsekvence nad vsakim takim delavcem, četudi sodrugom, ki raznaša neresnične vesti o meni. Resnico želim slišati v obraz od vsakega, neglede na levo ali desno, ker se zavedam, da le pravičnim potom in z odkritim srcem dosežemo to. k čemur nas sili boj, pravo človeško družbo. Prane Sodja, 1. r. obratni zaupnik, Dobrava-Jesenice. Zika je najboljši in najbolj zdravi nadomestek za pravo kavo. Zahtevajte jo pri svojem trgovcu : Pražarna ,,:žika<4 d. z. o. z. Ljubljana — Rož. dol. ma Ne na niško ceno temveč na kvaliteto morate paziti kadar kupujete gumi pot-petnike. Zahtevajte od Vašega črevljarja izrečno Palma kaučuk pete in potplate. £Warje in modelne mizarje, ter strojne kiju- čavničarje in monterje iščejo za takoj Strojne to- varne in livarne, Ljubljana. pVt snažni i#«jc(ni sobi iščeta dva samca v Krškem. Vidmu ali v bližini, eventuelno eno z dvema posteljama. Ponudbe na upravo ..NAPREJA" Krško, tiskarna br. Rumpret. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ in KDZ. Odgovorni urednik I. Pirc. Tiskarna bratov Rumpret v Krškem. p