URN_NBN_SI_DOC-UOV1SOBO

Z a p i s k i LETO DNI ZAKONA O KNJIŽNICAH Na septembrskem zasedanju Ljudske skupščine LR Slovenije leta 1961 je bil sprejet prvi slo­ venski zakon o knjižnicah. D olo­ čila zakona o knjižnicah so postala veljavna po preteku zakonsko do­ ločenega -roka od njegove razgla­ sitve, in sicer raivino v dneh zbo­ rovanja slovenskih knjižničarjev oktobra meseca 1%>1 v Kopru. Oti tedaj je preteklo leto dni. Slovenski knjižničarji doslej še nismo imeli priložnosti, da bi se na široko organiziranem sestanku pogovorili o tem svojem zakonu. Na zborovanju v Kopru je biilo mogoče ediino to, da smo se sezna­ nili z njegovim besedilom; o zako­ nu smo v času, ki je sledil, več razpravljali v (lokalnih okvirih in v ožjilh krogih. Vendair so imčila vsa ta razpravljanja pečat sezna­ njanja z zalkonom in načrtovanja neposredno iz njega izvirajočih na­ log. D anes pa smo že v takšnem časovnem razmaku od sprejetja za­ kona o knjižnicah, da moremo spregovoriti tako o zakonu samem kakor tudi o dogajanju, ki ga je zakon sprožil ter oboje osvetliti in oceniti. D o zalkonai o knjižnicah nismo prišli na lahek način. Strokovna organizacija slovenskih knjižničar­ jev je kot nosivec stroke in priza­ devanj njenih delovnih organizacij in njih pripadnikov že od svoje ustanovitve som uveljavljala potre­ bo po zakonski ureditvi bibliote­ karske službe in statusa knjižnic kot njenih organov. V svoji več kot desetletni razvojni dobi so raz­ pravljali ja okrog zakonskih osnut­ kov, bodisi zvezne ali republiške narave, zdaj pojemala zdaj se speit stopnjevala, dokler niso, v skladu z našim družbenim razvojem, do­ bila realnejših osnov v usmeritvi na izključno republiško reševanje zadeve. V Sloveniji je bil kaj kmalu pripravljen težnjam knjiž­ ničarstva ustrezajoči ,predlog za­ kona, vendar smo doživljali, da so druge federalne republike druga za drugo prod nami uresničevale svoja prizadevanja za sprejetjem zakona o knjižnicah. Vondar to prehitevanje ni bilo v vsakem oziru dobro (in nalše zaostajanje ne samo slabo. Pripravljanje zakona je nam­ reč potekalo v letih pospešenega 1 1ru žbcuopolit ičnoga preobražamja, ki se je nujno moralo v določeni meri odraizi/ti tudi na> področju kulture in hkrati s tem v knjižni­ čarstvu. Ko bi bili sprejeli sloven­ ski republiški zakon o knjižnicah prej, v kateri izmed njegovih pred­ hodnih variant, bi se njegova do­ ločila danes marsikje in marsikdaj že izkazala kot zavirajoča in ne­ uglašena s splošnim družbenim razvojem in z razvojem našega knjižničarstva. In čeprav je ros, da je imelo odlašanje z zakonsko ureditvijo tega kulturnega področja tudi nekatere negativne posledice, ne moremo danes mimo ugotovitve dejstva, da je slovenski republiški zakon o knjižnicah, takšen ka­ kršnega je sprejela ina zaseda­ nju Ljudska skupščina LR S love­ nije, v svojem bistvu v celoti so­ doben, dovolj okviren in elastičen, da more slediti družbenim doga­ janjem, po nekaterih svojih elemen­ tih pa je naj naprednejši v državi. Resnica je, da smo knjižničarji v nekaterih pogllodih želeli in pri