Poštaiua plačana t gotorlui.
ŠTEV. 50.
V LJUBLJANI, četrtek, 3. marca 1927.
Posamezna Številka Din 1'—•
LETO IV.
NARODNI DNEVNIK
**ak ^,n opoldne, Itvuitfi nedeljo in praznike.
naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20'—, inozemstvo Din 80'—,
Neodvisen političen list.
UREDNIŠTVO:
SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. UPRAVNI8TV0: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 552.
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifo«
Pismenim vpražanjem naj se priloži znamka ta odgovor.
Račun pri poštnem ček. uradu štev. 18.638.
rivnini. poiltl°ao življenie je v znaku so # mcTa^e- Neverjetno, kako divno vnete vse naše stranke za demokracijo. svobodoljubje iti slične -lepe stvari,
f9«ar so v opoziciji, 'in 'kako divno hitro pozabijo vse te lepe stvari, če so na vkdi. Kakor bi veljala ena resnica za feHozne čase opozicije in druga za blaženo vladno dobo!
Pri tem pa uiti ne mislimo na one fitvari, za katere mora vladna stranka prevzeli odgovornost zato, ker je vladna stranka, pa čeprav je na grehu čisto nedolžna,, tem več mislimo le na stvari, ki lih je stranka sama direktno zagrešila in
?? katera noši tudi sama vso odgovornost.
Tako na primer čitamp danes v gotovem slovenskem tisku silno ogorčene članke vsled premestitve tega ali, oneea uradnika. Toda ko so se v Slovenili vršno
, .-	aveniji	vršili
premestitve uradnikov se v neprimerno večji meri, tedaj je ravno isti list premestitve z navdušenimi besedami odo-br*val. Ali so mar politične persekucije hf&daištva samo tedaj napačne, kadar nis°rv,skladu s strankinimi interesi?
A^. pa poglavje nasilja! Čeprav smo -%aynost, razkričani kot miro-en ,nar°d, vendar je svoje dni Slove-r\i& - * • 0 °kusila barbarizem nasilja.
so celo smrtne žrtve in zgo-,	,. j.c celo tol
kaznovan. Ko se
An a	.	■	sm
fenv«f.e_	da	je	ostal	zločin	ne-
je to nasilje vršilo, ni
Če
je v narodu še čast pravičnosti,
narod pač ne more reči drugega prav jim je, zakaj pa sami niso bili dni boljši. Vse se na svetu kazriu-ih kdor ni poznal tedaj, ko je bil na pdi cbzirov do bližnjega, se ne srne ^diti iin nima pravice do ogorčenja, če ^fflu pripeti iste.
Zato je vse to ogorčenje, ki ga te dne-& slišimo, silno neiskreno in brez vsake vrednosti. Saj ne more reči nihče niti °i da bi sedanja bridka izkušnja gospo-* izpametevala in vsi vemo, da bi ti, bi prišli zopet na vlado, ravno tako j^fsekvirali uradnike in poznali le sebe, ^kor so to delali preje.
A pri tem je še ta razlika, da so vda-
Maksinovičevo vprašuje Se vedno v ospredju
Poslušajte, kalep. znajo s^daj nastopati Proti nasilju in kako aiino so oeoirženi 1 . In boj za samoupravo ljudstva! Kakšne tirade snio morali svoje diri dan Ha <jan peslušati ha naslov edinozveličavne-ga integralnega jugoslovenstva in kako bučne obsodbe so bile izrečene nad vse-ijii^ki so samo pomislili le na najskrom-nejso avtonomijo slovenskega naroda.
anes pa se je vse izpremenilo in vse samo tekmuje, kdo bo bolj poudaril svojo udanosjt samoupravni misli. A vsi vemo, da v jedru ni avtonomija nič dru-8ega ko samouprava.
■ sePovsod sama dvojna morala, vse-Povscd sama breznačelnost. A so ljudje, kl se domišljujejo, da narod te dvojne morale ne zapazi in da bo delal prav Xfte skoke, ko njegovi strankarski voditelji. In zato se ti čudijo, če ni narod
tako ogoteen, kakor pa bi ti voditelji želeli.
Ali kako naj ho narod navdušen za
■k+• P,‘.?h Ba iui če. pa ve; da so bili usti, ki ga danes kličejo v ta boj svoje dni najbolj navdušeni propagatorji nasilja! In kako naj smatra narod uradniške premestitve kot greli, če so ga pa isti ljudje svoje dni pozivali, da ploska, ker so se uradniki iz političnih vzrokov premeščali! In kako naj bo narod ogorčen, če vidi kako tepta večina pravice one manjšine, ki je bila svoje dni ponošena tc, da ni priznavala manjšini no-pravice!
Beograd, 3. marca. Včeraj popoldne se je v skupščini mnogo govorilo o pred-poldanskem govoru narodnega poslanca Puclja v proračunski debati. Pucelj se je včeraj popoldne razgovarjal z nekaterimi radikalnimi poslanci iz vseh skupin, tako da se računa, da, so oni bili obveščeni c pomenu Pucljevega govora. Opaženo je, da je ta govor eden izmed najjačjih udarcev, ki je bil storjen od HSS na današnjo vlado. Pucelj je včeraj popoldne sporočil radikalnim poslancem, da je njegov govor treba smatrati kot odločitev HSKluba, da ne sodeluje z nobeno vlado, ki bi podpirala današnji režim. Vsi politični krogi so debili prepričanje, da se po včerajšnjem Pucljevem govoru ne mere pričakovati, da bi šla HSS kot tretja stranka v današnjo vlado.
Sporedno s tem se je med radikali razpravljalo o notranji politični situaciji, ^nimivo, je, da so p’a š i č e. v c i po sestanku, ki so ga imeli, trdili, da bodo zahtevali, da Božo Maksimovič odstop L Ako Maksimovič v teh dneh ne odstopi, bodo podali izjavo, da bodo glasovali v Narodni skupščini, za obtožnico, ki jo je predložil Demokratska zajedniea proti Boži Maksimoviču. Zatrjuje se, da ne bodo niti čakali na proračun ministra notranjih del, temveč da bodo zavzeli svoje stališče o priliki ob-
tožnice Demokratske zajednice, četudi bi celokupna vlada zaradi tega stavila vprašanje zaupanja. Ko je bila opozicija sinoči o tej odločitvi pašičevcev obveščena, se je. držala zelo hladnokrvno. Včeraj se je trdilo, da se vobče več ne polaga nobena važnost na odnošaje med radikali s strani opozicije,. Opozicija ostane kompaktna v vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu ali ki bodo prišla na dnevni red. Ona ne more računati na 'to, kako Še bodo držali pašičevci v posameznih vprašanjih in se tudi noče več dati s te strani vplivati. Pašičeva radikali lahko svojo stvar razčistijo v samem radikalnem klubu in zahtevajo tam, da se razčisti vprašanje Bože Maksimoviča. Ako bo njih nastopanje v korist opoziciji, je to stvar njihovega preudarka. Opozicija ne računa s tem razpoloženjem, ker se razpoloženje, ki je med njimi, dan za dnem izpreminja.
Bilo je tudi govora o predsinočnji konferenci med Uzunovičem, Markom Trif-kovičem in Aco Stanojevičem, ki je bila zelo burna Edini rezultat te konference je, da sporazum ni bil dosežen in da sta Marko Trifkovič in Uzunovič zbolela, a Aca Stanojevič je zapustil Beograd. Uzunovič &e včeraj ves dan ni pojavil v svojem kabinetu. Sporočil je, da je odsoten zaradi bolezni.
SEJA ZAKON OD A JIEG A ODBORA.
Beograd, 3. marca. Danes ob 4. pop. se sestane na sejo zakonodajni odbor. Na dnevnem redu je nadaljevanje specialne debate o zakonu o vrhovni upravi.
Ker je .prišlo ha zadnji seji do tega, da je ostala vlada v manjšini, se pričakuje današnja sej« i velikim zanimanjem. Kolikor se doznava, rie bo delal Jovanovič nikakega vprašanja iz tega, ker hi sicer to dovedlo v vprašanje sam njegov položaj v vladi. Predsedništvo vlade, s katerim se je Vasa Jovanovič v tem vprašanju posvetoval, se je postavilo na stališče, da naj se na tem vprašanju v zakonodajnem odboru ne insistira, ker, bi bila sicer vlada, ker je proti odredbi glasovalo veliko število poslancev iz opozicije in iz same vladne skupine, primorana izvajti posledice. 'Jfa ta način se bo Vasa Jovanovič danes izvil v zakonodajnem odboru ter rešil vlado, da ne bo podala ostavke.
OBTOŽNICA DEMOKRATSKE ZAJEDNICE.
Kar se tiče obtožnice Demokratske za-jednice, je najverjetnejše, da bo predložena 10. t. m., tako da bo do 25. t. m. prišla na dnevni red. Minister ima Pra~ vico, da zahteva rok 10 dni, pa bi potemtakem prišla obtožnica na dnevni red 5. aprila. Toda smatra se, da Boža Maksimovič sploh ne bo zahteval podaljšanje roka in zaradi tega se misli, da proračun vobče ne bo izglasovan do 1. aprila in da bo morala vlada zahtevati eno dvanajstino za april.
■ I —MM«—'1 ' i"'
dali nad drugimi kot dejanska manjšina, dočim vlada danes dejansko večinska’ stranka.
Če hočejo gotovi gospodje, da bo njih ogorčenje veljalo kot pristno, potem morajo najprej dokazati, da so v resnici odločni nasprotniki vsake dvojne morale in dati morajo jamstvo, da njih stranka ne bo ponovila več prejšnjih grehov^ \ čem naj obstoji tako jamstvo ni težko uganiti, če je tu dobra volja.	j
Ampak ravno v tem je stvar, da je j treba o dobri volji dvomiti.	i
UMESTNA INTERPELACIJA.
Beograd, 3. marca. Narodni poslanec ŽaniČ. ih tovariši so vložili na ministra ža zgradbe interpelacijo zaradi izročitve del v novi zgradbi narodne skupščine. V interpelaciji je rečeno, da so bila dela izročena nemški firmi Goldmann iz Frankfurta, katere pohudba $ bija dražja od oslalih ponudnikov. V interpela-čiij,se podčrtava današnje težko stanje v državi in nezaposlenost ter se vprašuje, ali so ministri voljni, da se pri teh delih upoštevajo tudi domači obrtniki.
IZPLAČILO ENAJSTEGA KUPONA INVESTICIJSKEGA POSOJILA.
Beograd, 3. marca. Minister financ je dal generalni direkciji državnih dolgov pri Narodni banki na razpolago vsoto 17 in pol milijona dinarjev zaradi izplačila enajstega kupona sedemodstotnega investicijskega posojila iz leta 1921, katerega rok preteče 15. marca. Izplačilo kuponov bodo vršile vse finančne delegacije, okrožne finančne uprave, davčni uradi, poštna hranilnica in njene podružnice in denarni zavedi, ki so v to pooblaščeni.
ZA LASTNIKE VICINALN1H ŽELEZ-NIC.
Beograd, 3. marca. Sinoči je imel eko-nomske-finaneni komitet ministrov sejo, na kateri je bilo med drugim rešeno, da se sprejme predlog ministra za promet o predujmu 16 milijonov dinarjev, ki naj se izplača lastnikom vicinalnih železnic po posebnem načrtu.
BUKAREŠTA IN DUNAJ KUPUJETA NAŠE DRŽAVNE PAPIRJE.
Beograd, 3. marca. Zadnje dni se opaža veliko zanimanje za naše državne papirje, zlasti za vojno škodo in za investicijsko posojilo. Po obvestilih iz bančnih krogov sta glavna kupca Dunaj in Bukarešta.
TURŠKA SE PRIPRAVLJA NA VOJNO PROTI ANGLIJI.
Pariz, 3. marca. Turški listi prinašajo vesti, da se pripravlja Italija z odobre-njetn Anglije na vojsko, da bi si osvojila Malo Azijo. Turška vlada utrjuje maloazijsko obalo.
Seja finančnega adbara.
Beograd, 3. marca. Včeraj popoldne je bila seja finančnega odbora. Nadaljeval se je predvčerajšnji dnevni red.
Prva točka je bila odobrenje kredita iž 7 odstotnega investicijskega in dolarskega posojila v znesku 2,400.000 Din za popravilo gledališkega poslopja v Skopiju. Sečerov in Demetrovič sta se postavila na stališče, da je nemogoče- votirati ta kredit, ke>r bo zelo slabo vplivalo, da se iz posojila, ki je namenjeno za želez-
laga, da se prouče potrebe gledališča. To stališče je bilo sprejeto, j Druga točiva dnevnega reda je bila iz-prememba člena 4- uredbe o draginjskih dokladah. Dr. Bazala predlaga, da se o tem ne diskutira, a Stankovič navaja, da to vprašanje ni nujno. Isto stališče zastopa tudi Demetrovič. t)r. Bazala govori obširno o penzionistih, zlasti o krcnskili. Oton Gavrilovič je mnenjja, da to ni nujno in Radonjič kenštatira, da je splošno : razpoloženje, da se to vprašanje odloži.
; Kot tretja točka dnevnega: reda je bilo poročilo odbora za prošnje in pritožbe. To poročilo je bilo po krajši diskusiji sprejeto. Med ostalim se prizna šest ih pol let novinarskega dela Dimitrije Der-žibašiču.
Prihodnja seja bo odrejena pismeno.
KANDIDATI ZA PREDSEDSTVO SRBSKE AKADEMIJE.
Beograd, 3. marca, tjoznava se, da mora biti postavljen do nedelje h(>vi predsednik akademije znanosti na fiesto pokojnega Cvijiča. V nedeljo je letna skupščina akademije, pa se smatra, da bo gama akademija izbrala tri člane in jih predložila kralju, ki ima pravico, da imenuje enega od teh. A izgleda, da se bo ta stvar izvršila tako, da bo vlada preko ministra prosvete predlagala samo e.nega kandidata. Kot najresnejši kandidait prihaja v poštev Bogdan Gavrilovič, predsednik univerze v Beogradu, matematik in bivši rektor te univerze. On je samostojni demokrat. Imenuje se tudi ime sedanjega predsednika finančnega odbora dr. Jovana Radonjiča.
PRED ŠAN GAJEM SO SE PRIČELA POGAJANJA.
Berlin, 3. marca. Po najnovejših vesteh je stsinje pred Šangajem nespremenjeno. Odločilna borba, ki se je bila že začela, je prekinjena. Med kantenski-ini in severnimi četami se vodijo pogajanja, da se doseže sporazum o razdelitvi interesnih sfer v Šangaju. Ako je ta vest resnična, pomeni to za Britanijo najtežji poraz.
NEZADOVOLJSTVO V ANGLEŠKI VLADI S CHAMBERLAINOV O POLITIKO.
London, 3. marca. Včeraj je vzel ministrski svet v pretres sovjetsko noto in se je večji del ministrov postavil na stališče, da je Chamberlain poslabšal položaj, ker je ugodil ekstremnim elementom v vladi. Liberalna stranka je sklenila, da izzove danes razpravo o nisko-angleŠkem sporu.
DELNA KRIZA RUMUNSKE VLADE.
Bukarešta, 3. marca. Rumunski vladi preti delna kriza. Po zadnjih volitvah je nekoliko članov erdeljske stranke vstopilo v stranko Avaresca. Ti so dobili v vladi tri predstavnike, in sicer ministrstvo financ, prosvete in narodnega gospodarstva. Bili pa so sedaj pozvani, da naj izstopijo iz vlade.
Žalostno poglavje o Gosposvetskem polju/
K razpravam o sporazumu * Nemci.
Moje stališče glede Koroške je v Sloveniji dovoljno znano in vem, da imam mnogo somišljenikov. Ni tako simpatično vsled fanta-stecij z Gospo sveto, toda je žal le prekruto realno. Jaz računam, da dvakrat dva je štiri, a moj dobričina dr. Oblak in ž njim vsi lan-tasti hočejo, da je pet. V celi seriji člankov
o	Anschlussu, o razmerju med Veliko Nemčijo in Jugoslavijo sem minucijozno obdelal vsa vprašanja, ki prihajajo v poštev, ali računal sem tudi s političnim položajem, ka-koršen se žal razvija v Eviropi. Po osmih letili bo nemški Stresemann že predsedoval Zvezi narodov. Nemčija je danes važen faktor v Evropi in tudi v svetovni politiki. Tudi tisto .--delitev Koroške«, ki jo dr. Oblak omenja, sem upošteval, toda le v mejah morebitne možnosti. To je velikio poglavje zase, ki je zavzelo v »Narodnem Dnevniku« več predalov. Kako meni prijatelj Oblak, da dosežemo to delitev? Ali ne edino ob sopomoči vseli velesil in sporazumom z Nemčijo?
Ako pa o kaki delitvi ne bo moglo biti govora, kar je verjetno, kaj tedaj, ali nimamo Tiikake druge formule za kolikortoliko ugodno rešitev našega koroškega vprašanja? Ni dolgo, ko sem v tam pogledu dejal, da moramo najprej živeti, potem modrovati. In ako bi hoteli kdaj koroške brate ‘rešiti, jih moramo najprej 'imeti, in ne da nam tekom našega modrovanja narodno poginejo. Ker so vse premembe državnih mej danes še prazne sanje, in ker Nemci tu in tam veliko ložje čakajo boljših časov, dočim pomenja sedanji položaj naših koroških bratov v doglednem času narodno smrt, je jasno, da moramo poskrbeti najprej za tisto, kar je neizogibno potrebno, da se naš živelj tam ohrani in okrepi, da pridobimo nazaj celo tisto, kaT smo največ po svoji krivdi izgubili. (G. dr.
O.	je premlad, da bi smel pričakovati od njega, -da je čital moje dopise v poletju leta 1898 in 1899 iz Velikovškega okraja, v katerih sem bičal nemarnost zlasti ljubljanskih naprednih krogov za našo Koroško. Bil sem vsakokrat gost na Jelemiku pri gospe Preis-sovi in sem oblezel ves okraj. Videl sem, koliko se da storiti za narodni ponos naših rojakov, ako bi vsaj na počitnice hodilo veliko naših rodbin na Koroško. Dosegel sem, da so hodili naši iz Gorice in Trsta, Ljubljančani so hodili drugam ali pa ostajali v zapečku doma.) Ni čuda, ako je plebiscit pokazal tako žalostno sliko. Prva nujnost je torej ta, da priborimo Korošcem pogoje za narodni obstanek in nemoten kulturni napredek. Sanje o osvoboditvi pa je treba spremeniti v realno delo v mejah možnosti in sedanjega realnega splošnega položaja v Evropi. Ta položaj pa pravi, da o spremembah <lrža v ih mej ne more danes biti resnega govora. Ali zopet pravi, da glavni povod za bodoče vojne so ravno evropske narodne manjšine. In kdor hoče tej stari Evropi dobro, ta mora posvetiti vse svoje misli ureditvi manjšinskega problema. (Glej moje razprave o Panevropi.)
Za ureditev našega koroškega vprašanja,
*	Glej »Narodni Dnevnik« z dne 26. februarja 1927.
dejal sem večkrat, imamo v rokah močan ;dut: naše nemške manjšine v Jugoslaviji, na katere gleda sedemdeset milijonov takega naroda, kakor so baš Nemci. Recipročna ureditev manjšinskega vprašanja za Slovence in Nemce se mi je zdela vedno jako lahka in enostavna. Tudi sem upošteval, da mi nujneje rabimo tako ureditev nego Nemci, in dalje: da bi ta rešitev bila blagoslov za daljne rešitve veliko bolj perečih naših vprašanj. Krilatico, da: koroško vprašanje za nas ni edino, ne najvažnejše, sem često ponavljal, ■kar g. dr. Oblaku menda ni prijalo. Z Nemci imamo prevažno skupnost v najdelikatnej-eih vprašanjih narodnega obstanka benja-minčkov vsakega naroda.
Ne vidim posebnih težkoč pri reševanju našega sporazuma z Nemoi. Umeje se, da ne smemo neomajno ostati pri delitvi dežele, ker za to zahtevo ne bi dobili pomočnikov niti pri Francozih. Oni imajo vse drugačnih
i	bolečin in bi nam naravnost zamerili, ako bi , jim naprtili take sitnari je. Zato pravim, da nam povsem zadošča pameten sporazum v smislu panevropskega programa. Dr, Moro-cutti nam je podal s koroškim inamorandom dokaz, da je sporazum mogoč in da nam hočejo iti naši Nemci na roko v svojem interesu, ker hočejo sporazum na podlagi prave reciprocitete. Jaz sem pisal o teh rečeh enako še predno sem Morocuttija poznal ali sem zanj vedel. Vodil me je zdrav razum, ki mi je kazal, kaj je mogoče in kaj je utopija. Upam, da v celoti soglaša z menoj tudi naš vse časti vredni koroški idealist dr. Oblak. Ako resneje upošteva naš splošni položaj, ako primerja korožko vprašanje z onim drugim, ki nujnejše čaka rešitve, in ako primerja, za koliko bi nam bilo ložje v tem gigantskem boju, ako 'imamo za seboj vse nemške tovariše v bolečinah, tedaj sem gotov, da se tudi on sprijazni z mojimi tezami, ki jih je v »Soči« še krepko zavrnil.
O	ideji Panevrope pravi moj častiti idealist, da je idealna in bi bila izvedljiva, ako bi človek ne bil samo človek, narodi sami in drž? ve pa kot skupine ljudi najgrši in najne-lojalnejli egoisti. — Lepo je to povedal in tako misli mnogo poštenih ljudi na svetu. Toda katere velike ideje na svetu doslej niso bile razvpite za utopije, on vendar so se uresničile. Tudi Panevropejci vemo vse to in smo na boje s tako miselnostjo pripravljeni. Toda Evropa bo živela kot Panevropa, ali pa je ne bo, in takrat ne bo malih držav in tudi mi ne bomo imeli več prilike, da se prav. damo za koroške Slovence. Kdor je čital serijo razprav o Panevropi, ta me razume.
Končujem z željo, da bi silno rad videl | odličnega manjšinskega delavca, kakor je naš dr. Oblak, pri pozitivnem reševanju koro- , škega vprašanja v smislu zdrave pameti in z | ozirom na skupen kompleks vesh naših manjšinskih bolečina. Na dnevnem redu je »M koroško vprašanje, sodelavci so nam odMCm nemSki voditelji: kujmo železo, doklor je gorko ia dokler je še čas, kajti gorje tistim, ki bodo krivi, ako Nemci nekega dne poreko, da na sporazum z nami ne reflektirajo več: Wir vverden schon mit allen fertig werden.
(Konec prihodnji*-)
Redukcije pri državnih železnicah.
Vsi časopisi so prinesli vesti, da se v prometnem ministrstvu pripravljajo še na-daljne obsežne redukcije in to ne samo pri centrali, temveč tudi v posameznih direkcijah. Neglede na to, da take vesti skrajno vznemirjajo 030bje železnic, ki že od prevrata ne pride do miru, ima tudi širša javniost interes na tem, da izve, kaj pravzaprav se namerava napraviti z železnicami, o katerih eminentni važnosti za gospodarstvo vse dr-*žave nihče ne dvomi. So li nase zeleznice re tako dobro dotirane z osobjem, da je možno misliti na redukcije?
Iz »Službenih novin saioforačajnih ustanova Kraljevine SHS« z dne 1. januarja t. 1. je razvidno sledeče: Stalež celokupnega osobja je bil dne 1. novembra 1926 : 8101 uradnikov, 13.941 zvaničnikov, 2572 služiteljev in 1961 pomožnega osobja, vsega skupaj 26.575 na-stavljencev in to za železnično omrežje v obsegu okroglo 10.000 km. V istem izkazu »Službenih novin« je tudi navedeno, da primanjkuje napram staležu, odobrenem z budžetom
za leto 1926-27 1741 uradnikov, 2531 zvaničnikov in 480 služiteljev, vsega skupaj torej 4752 oseb. Samo pomožnega osobja je za 1308 oseb preveč. Ako bi se celokupno pomožno csobje nastavilo, dobimo Se vedno pri-manjklaj za3448 uslužbencev.
Kako je potem sploh mogoče govoriti še o redukcijah? Ali je morda proračun za leto 1926-27 preobilno dotiral železnice s per-sonalom in je li imajo druge države razmeroma manj osobja?
Češkoslovaška republika je komerciahzi-rala svoje železnice in uredila upravio> po trgovskih načelih z zakonom štev. 404-22, kateri je bil izvršen z uredbo št. 206 iz leta 1924.	.
Ta zakon zahteva, da se morajo železnice upravljati kot državno podjetje na tak način, da bi se krili izdatki s prejemki in ako mogoče, da bi se dosegel čisti dobiček, po ishh principih kakor vsako privatno podjetje. Da se pri takem .podjetju mora štediti, posebno na izdatkih za osobje, je razumljivo samo ob
sebi in je tudi uprava češkoslovaških želez- !' nic od leta 1919 znižala sistematično stalež svojega osobja tako, da je bil stalež osobja v letu 1925 na km prometne dolžine samo 76 odstotkov staleža iz leta 1919. — Po letnem poročilu, katerega je uprava češkoslov. železnic izdala koncem leta 1926 za leto 1925 je bil stalež nastavljenega osobja 'koncem leta 1925 za mrežo, ki obsega 13.200 km sledeči: 27.290 uradnikov, 28. 781 zvaničnikov in 55.113 služiteljev, skupaj 111.075.
Jugoslavija ima torej za 10.000 km železnic 26.575 nastavljencev, Češkoslovaška republika pa za 13.200 km železnic 111.075 nastavljencev.
Ako bi bile dotirane železnice pri nas z osobjem v istem razmerju, bi moral biti stalež osobja okroglo 80.000 napram efektivnemu staležu 26.575.
Ako uvažujemo, da na naših progah ni takega prometa kakor v češkoslovaški republiki in ako upoštevamo, da imamo razmeroma več ozkotirnih prog (Bosanske proge, katere pa so tudi glavne proge) je vendar število osobja na naših železnicah zelo majhno, tako-, da bi se o kakih redukcijah sploh ne smelo govoriti.
Stalež delavcev je pri češkoslovaških železnicah na videz manjši, kakor pri naših železnicah in sicer 35.244 delavcev napram 44 tinoČ 192 delavcem na naših progah. Vzrok leži v tem, da so v češkoslovaškem izkazu navedeni samo stalni delavci, to so taki, ki imajo že več ali manj pravice nastavljenega osobja, v izkazu naših železnic pa je naveden celokupni stalež. Faktično je bilo zaposleno pri češkosl. železnicah v letu 1926 okroglo 55.000 delavcev.
Pri tem pa je treba še upoštevati, da se pri naših železnicah izvršujejo vzdrževalna in deloma gradbena dela v testni režiji, pji češkoslovaških železnicah pa se loddajajo privatnim podjetnikom dn obrtnikom, kakor se je to delalo pri bivši južni železnici. Zato mora biti stalež delavstva pri naših železnicah večji kakor pri čeških železnicah, ako ostanemo pri sedanjem sistemu, kateri ima svoio upravičenost samo v krajih, kjer ni industrije in obrtnikov, ne glede na to, da mnogi delavci vršijo službo nastavljenega osobja in čakajo že leta na prevedbo.
Iz vsega tega sledi, da o kakih redukcijah v resnici ne bi smelo biti govora, ako uradni izkaz v »Službenih novinah« sam izkazuje 3444 slobodnih mest. Ako pa se bo kljub temu še reduciralo, in ako se ne bodo odobrili zadostni krediti za materijalne izdatke, ne bodo železnice kos svojim nalogam in neizogibna posledica bo omejitev prometa in končna propast.
Politične vesti
= Cestni odbori pridejo pod kompetenco oblastnih odborov. »Slovenec« poroda, da je ■bil v sporazumu z notranjim in zunanjim ministrom izdan odlok, po katerem pridejo vsi cestni odbori na Kranjskem pod kompetenco oblastnega odbora. Na eni^ strani je ta odlok samo pozdraviti, ker je ž njim rešen kompetenčni spor med državno oblastjo in oblastnim odborom. Če pa bo oblastni odbor to svojo novo moč porabil le v preganjanje neljubih mu cestnih odborov, potem bo seveda dobra plat odloka izginila. Upajmo . pa, da bo oblastni odbor na višini položaja. I
= Vesti o bližnji vladni krizi. Opozicional-ni listu, zlasti oni, ki pripadajo SDS, pišejo J v zadnjem času zopet silno mnogo o bližnjem padcu vlade. Pišejo tako, kakor da bi bila vladna kriza že sklenjena stvar. Kakor pa smo poučeni iz prav dobro informirane strani, so vse te govorice čisto brez vsake pod-loge. Ni niti misliti na to, da bi vlada od-stopila pred izglasovanjem proračuna. Če bi pa opozicija to državno nujnost preprečila, potem ni izključeno — in »Slovenec« poroča
o	tem že kot o gotovem dejstvu — da dobi sedanja vlada volilni mandat in izvede volitve. Po vsej priliki pa bo ostala situacija do jeseni neizpremenjena, ker vse grupiranje opozicije ne more vzeti vladi večine. To v pouk onim, ki se zanašajo na informacije skrajno opozicionalnega tiska.
—	Včerajšnja seja skupščine je bila zopet silno viharna ‘in jo je moral predsednik prekiniti. Seja se je pričela nato po deseti uri. Pravosodni minister je sporočil, da je predložil skupščini poljsko-jugoslovenske konvencije o ureditvi medsebojnih pravdnih odnioša-jev. Nato je prešla skupščina na dnevni red in je kot prvi govwil o proračunu posl. Pu-eelj. Vehementno je napadel radikalno stran-
ko, ker dn. se zbirajo v njej koroprionisti. Povdarjal je, da ni nrogel kot minister uspešno delati samo vsled nesposobnosti radikalnih ministrov-. Ti očitki 1 uclja so izvali med radikali ogorčene proteste in nastalo je tato hrupno prerekanje, da je moral predsednik sejo prekiniti. Ko je bila seja zopet otvorje-na, je poslanec Pucelj nadaljeval svoj govor in znova napadel radikale. Nato pa je napadel Nemce in klerikalce, ker podpirajo vlado nasilja. V silnem hrupu je končal poslanec Pucelj svoj govor. V imenu vladne veiine je odgovarjal Puclju radikal Gavrilovič, ki se je čudil, kako je mogel poslanec Pucelj dolgo sedeti z radikali v vladi, če so pa 11 ■ tako slabi. — Nato je govoril <lavidovifcvec Pera Markovič, ki je ostro napadal vlada Tudi med njegovim govorom je prišlo do vihar- . nih prepirov. Nato je bila seja zaključen«.
== Albanski in bolgarski četaši se pript^1' Ijajo, da vpadejo v našo državo. Iz Podgorice se poroča, da se v zadnjem času opaža živa)*; no gibanje albanske vojske. Novinci so t*"1 pozvani, da pred svojim rokom nastopi)® vojaško službo. — Po teh vesteh iz Skopi* se zbirajo albanski četaši na naši meji. VB so zelo dobro oboroženi in zelo dobro obl®-čeni. Vseh teh četašev je okoli 600 in prihajajo iz albanskega mesta Ankše. Oboroženi so z bombami, bajoneti, poiSfcami ter imajo tudi strojnice. Uniforma je -kombinirana dtalijansko-albanska uniforma. Četaši ne mislijo vdreti na naše ozemlje pred aprilom, ker čakajo, da ozelene gozdi. Naše obmejne čete so pod vzel e vse potrebno, da prepreči vpad četašev na naše ozemlje. Obenem se poroča, da se -tudi pri Džumeji, ČustendilU in Petriju opaža živahno gibanje bolgarskih četašev. Sodi se, da mislijo albanski in bolgarski četaši hkrati izvršiti vpad. — Albanska vlada je obveščena o namerah četašev, a še ni ničesar ukrenila proti njim. Sicer pa j® nad vse verjetno, da je ona sama pomagala organizirati četaše.
=Pred drugo rusko-japonsko vojno? Znano je, da je Čangcolin, diktator Mandžurija popolnoma v japonskih službah. Sedaj j® Cangcolinov poveljnik general Čang-šung-čang prevzel borbo proti Kantoncem pred Šangajem. Jasno, je, da bi v hipu, ki bi Čangcolinovaa armada premagala kantonsko armado, postal Čangcolin gospodar vse Ki- j tajske. Obenem s Čangcolinom pa tudi njegovi gospodarji — Japonci. S tem pa bi bul prečrtani vsi sovjetski računi, da pride Rusija zopet do ledu prostega pristanišča. Od te namere niso Rusi .nikdar čisto odstopili; Zato je tudi razumljivo, da so pričeli zbirati sovjeti ob mandžurski -meji silne vojaške čete, ki bi sigurno tatoj vstopile v akcij* in bi bile kantonske čete ogrožene od Čas? colienove armade. Enako pa je tudi 'izve® vsakega dvoma, da Japonci ne bi mimo g dali, kako pada pod udarci sovjetskih čet slava njihovega najemnika Čangcolina, temveč bi mu priskočili na pomoč. Tako bi moglo priti do druge rusko-japonske vojne, v kateri bi Japonsko Velika Britanija ravno tako podpirala ko pred 14 leti. Saj so njeni resi danes ravno isti.	.	.
Trocki je zopet javno nastopil in bil od poslušalcev vihamo pozdravljen. V svojem govora je Trocki vehementno napadel Angh-jo, ki da skriva pod svojim sporom s sovjeti samo svoje imperialistične težnje.	4
rr Pred bojem za Šangaj. S pohodican 'kan-tonskih čet na sever in severnih na jug Šangaja se bliža odločilna bitka za Šangaj-General čang-cung-čang se dela danes še silno zmage sigurnega. Angleškim novinarjem je 'izjavil, da ima že sedaj 250.000 froni-ne vojske in 250.000 rezerv. V kratkem Pa mu bo poslal Čangcolin še 250.000 mož, tako da bo imel v vsem za ob rab m o Šangaja 750 tisoč mož na razpolago. Z maršalom Sunom da je pregledal obrambne pozicije pred Šangajem in videl, da so odlične. Samo želi, da bi tu -odbojeval s Kantonci odloSilmo bitko. Ta samozavest Čanga pa ni dolgo trajala. Dopisniku »Timesa« je kmalu nato izjavil, aa ima na razpolago samo 120.000 mož. Po zadnjih vesteh pa je bila 5e ta trditev pretirana in po angleških vesteh je za obrambo Šangaja na razpolago samo 80.000 kitajskih vojakov.
—	Značilno je tudi to, da se Čang silno boji atentata in da spi zato vsako noč na <lrugeni kraju in vedno drugače oblečen. Maršal Sun živi v istem strahu in je že naprosil za dovoljenje, da sme prebivati v evropski naselbini. — Kantonska armada je že začela bombardirati pozicije severne armade pred Šangajem. — Poroča se, da so severne čete doživele riov poraz od Kantoncev.
Ch. Lucieto:
69
Spomini francoskega vojnega detektiva.
James Meyer se je nasmehnil, potem pa je dejal:
  Nič me ne bo kompromitiralo, kajti odklanjam
vsako izpraševanje.
— Vas bomo že prisilili!
— Le poskusite!
— To bomo tudi storili! Kako se 'imenujete!
— Kaj Vas to briga! Sicer pa vedite, čeprav sem rojen v Nemčiji, sem ameriški državljan, in zagovarjati se boste morali pred mojim konzulom radi vsega, kar sem moral pretrpeti po svoji aretaciji. Jaz s to zadevo prav ničesar nimam opraviti. Prijatelj sem posestnika te hiše in da mu napravim uslugo sam šel v kavarno Borgone, iskat ta dva možaka ...
Pokazal je z očmi na mojega tovariša in na mene.
— Ce sem prav razumel, je nadaljeval policijski šef, site ravnokar priznali, da ste v zvezi ne samo z Bor-genem, temveč tudi s posestnikom te hiše. Ali mi lahko poveste njegovo ime?
— Ne, — je odgovoril James Meyer.
— Ker je v Vašem interesu, da ga skrivate; sicer pa kaj za to! To borno zvedeli tudi brez Vas.
In obrnil se je proti detektivom ter jim dejal:
— Preišeite tega mozaika!
To so takoj -storili. Na tablo So zaporedoma polagali iz žepov špijona prav zanimive predmete: en l)icwning, kompletno vlomilsko orodje, dinamitno pa-tvono, BickEordovo vrvico, velik nož, napačen potni list
in tako dalje.
Med temi stvarmi se je nahajala tudi srebrna cigaretnica, katero je Jamnes Meyer neprestano po strani gledal.
Zato sem jo vzel v roke in jo skrbno pregledoval. Našel nisem nič posebnega, samo šest cigaret. Obrnil sem se k švicarskemu detektivskemu šefu in ga vprašal:
  Ali nimate morda na carinami roentgenovega
aparata za pregledovanje vsebine sumljivih kovčkov?
— Gotovo, — je odvrnil.
— Potem bi Vas prosil, če bi se podala tja, da piegledava te cigarete.
— Zakaj?
— Ker bi rad vedel, kakšne vrste tobak je to.
Tu me je detektiv že' razumel.
 gel bom z Vami, — mi je dejal, — že radi tega,
da Vas predstavim radiogralu.
Četrt ure pozneje 9mo s pomočjo X-žarkov gnali krivdo Jamesa Meverja.
do-
V	eni cigaret smo opazili temen predmet. Ko smo ju raztrgali, smo našli v njej papir, ki je Lil skrbno zvit med duhanom.
Na tem papirju se je nahajala formula razstreljiva za razstreljevanje francoskih tovarn, ki so bile to&w’
naVedene’	,	,	m r -priznati.
Vpričo tega dokaza je moral James Mey v Ženevi
Nekaj dni pozneje ga je vojne obsodilo na sest mesecev zapoia 111 5& Razen tega je bil izgnan iz švicar&ke&a 07 - Ja-
Njegovi sokrivci, Borgone in njegova tolpa, so bili tudi obsojeni in dobili različne kazni.
Nasprotno pa •nismo nikoli mogli zvedeti za pravo ime nem S Obersta, iepn.v sem dal *(°«» <*-grafijo tiskat v več «soč »vodih in C razposlal na vse
kraje.
Vsekakor pa je bilo nevarni tolpi od sedaj naprej onemogočeno, da bi nam škodila, in odkar smo razkrili nje tajno skrivališče, tudi o Oberstu nismo nikoli več kaj slišali.
I	Nekaj dni pozneje, ko sem končal to zadevo, so ! me poslali v zapadno Francijo, kjer se je nahajala^tolpa moških in žensk, ki je zelo vznemirjala javno
mnenje.	(Nadaljevanje	prih.)
i )n^ vne vesti
— Hidroelektrična centrala na Krškem polju. Vprašanje električne centrale na Krškem polju- je rešeno. Zagrebški občinski svet je sklenil, da se centrala zgradi. Sprejeta je bi- i la ponudba »Motor Columbusa«, kot najbolj ugodna, dasi, kot >se trdi, ne odgovarja v »sedanji obliki interesom Zagreba. Zagrebška mestna občina hoče namreč, da bi bila iiidrocentrala njena izključna last. V principu je vprašanje rešeno, pogajanja se nadaljujejo.
— »Narodna enciklopedija« Občina Vini-«a ae je pritožila zoper naredbo veliikega župana glasom katere bi bila vsaka občina pri-
nar°čiti »Narodno enciklopedijo«.
V imM sodišče je izdalo sledečo razsodbo: Uoran®®1 Njegovega Veličanstva kralja! — sednHr« sod&če je pod predsedstvom pred-lačai^ uPravnega sodišča g. dr. Ivana Vr-dr T »njV Pr**otno3ti upravnih sodnikov: 1. *ke	Brenceta,	2. dr. Henrika Ste-
to?Ha ,33? ^Pianikarja dr. Štempiharja na
Vinica zoper odločbi	1. velikega
bra	an*^e oblasti z dne	3. decem-
rodno 1 -f ,ev' S 2576-2 glede naročbe Na-
v	loPedij«. 2. s rezkega	poglavarja
V Craomlju z dne 15. nov. 1926,	Stev. 3966, 8‘eae JlaroČbe Službenih Novin za občine ad “• na nejavni seji dne 10. februarja 1927, ad L dne 24. Jebruarja 1927 izvedeni ustni razpravi in sicer ipo zaslišanju poročila sodnika poročevalca in <v odsotnosti redno vabljenih strank odločilo odnosno razsodilo tako-le: Tožbi se, v kolikor je naperjena »oper odlok velikega župana ljubljanske oblasti z dne 3. decembra 1926, št. 2576-2 ugodi in izpodbijani upravni akt zaradi nezakonitosti razveljavi. V kolikor pa je tožba naperjena zo-Per odlok okrajnega glavarja v Črnomlju z dne 15. nov. 1926, S br. 3965, se kot nedopustna zavrne. — Nato slede razlogi.
ločbi 7,pr6iemi T železniško službo. Po od-državn^h01^6^116®3 ministrstva je direkcijam Ciin iji ®lez,aic vsled bližnje reorganiza-3L	3l^e	6Preiemanje v železih a prejem	tobranjen0' Prošnje
wiklanjale	%^v1“Tdb£,	woka
bo naj se torej do nadaljnega o5S££ ££ ca na ustanove prometnega ministrstva —Oblastna skupščina ljubljanskega oblastnega odbora »Rdečega križa« se vrši v petek dne 4. marca 1927 ob 4. uri popoldne v zbo-^valnici mestnega magistrata, na tor se članstvo ponovno opoazarja 'radi polioštevilne
udeležbe.
Društvo konceptnih uradnikov politične "PJaye iz Slovenije ima dne 19. marca svoj letni občni zbor. Dnevni red: 1. Po-odbornikov. 2. Poročilo nadzorstva. 3. ^Inolti.^6^?1*0”- 4- Prelogi- 5. Slu-dvorani	m	z*>°r se vrsi v knjjznicm
v Mariw	župana mariborske oblasti
dani uH 7, če bi bil ta zbor ob napove, tire nm nesklepčen, se bo vršil drugi pol čon neje;’ P° § 1<5- društvenih pravil sklep-vsakem številu navzočih. — Odbor.
niL-	iahačev in vozačev Prestolonasled-
retor v Ljubljani je imelo 28. februarja
I.	1. SVOJ letni Obžnd 7.U- in so bile uri tei priložnosti na predloe	^
nika g- Tnpkoviča odposlane poidr^^8?^' vojavke Nj. Vel. kralju, prestolonasledniku Petru kot pokrovitelju društva ter ministri-ma vojske in .poljoprivrede. Iz podatkov, ki so jih podali v svojih poročilih predsednik m odborniki, se vidi, da društvo izvanredno st£°an1*?ei't^'e' Samo jahalna šola šteje že
*	('lanov, a letos se nam po dolgih letih obetajo velike kasaške in galopne dir-'m n1'1-3 iabarije in voženje, jesenski lovi ’{*r'. , s*»° namerava kupiti jahalne konje,
‘i. bodo članom društva na 'razpolago. — °1° jahačev ;in vozačev v Ljubljani. n~r Za invalida — mlinarja je daroval na hra°	neimenovani 100 Din. Denar
ani uprava »Narodnega Dnevnika«.
Na Tehniški srednji šoli v Ljubljani ee razpi3uje službeno mesto strokovne učitelji-ce 23 prikrojevanje in šivanje perila. Za to 'aesto se zahteva šolska kvalifikacija za II. kategorijo po uradniškem zakonu. Prošnje, opremljene po čl. 12. zakona o civilnih urad--v 111 06^ib državnih uslužbencih in ua-dustrHo6v.n« ministnstvo za trgovino in in-ua 19>>7 J^sradu naj se vlože do 15. maršale v“ LjSb,jarratel*‘- Tehniške srednje
obUstf bo^etofSrji,^v bitoljski la.ii. Wkej.	u	'S
po osebi, ki se bo pogodila neposredno z .menovano občino. Osebe, ki imajo kvalifikacijo za izdelavo tega načrta, naj se javijo pismenim potom do 15. marca občinskemu >udu v Kičevu.
— Iz državne službe. Upokojen je tajnik pri velikem županu mariborske oblasti Anton Logar.
— Zvišanje pokojnine na Češkoslovaškem.
V	kratkem bo vsem češkoslovaškim vpoko-lenceni, ki so bili vpokojeni pred letom 1919. ZviŠana pokojnina za 20 odstotkov.
— 1670 razporok in ločitev zakonov na Češkoslovaškem tekom enega leta. Po sta-•istiki, ki jo je izdal pravkar praški mestni statistični urad je bilo leta 1925. v Pragi 768 razporok W 895 ločitev zakonov, 7 zakonov pa je bilo proglašenih neveljavnim. Na zahtevo moža so ločila sodišča 166 zakonov 'ter izrekla 431 sodb na razporoko. Na zahtevo žen je bilo 294 zakonov ločenih in izrečenih 320 sodb na razporoko, na obojestransko zahtevo je bilo ločenih 308 zakonov ter izrečenih 144 sodb na razporoko. ‘Največ zakoncev gre narazen v starosti med 25 in 39 leti.
— Antisemitične dijaške demonstracije v S*egedu. Madjarski prosvetni minister Okle-bersberg je obiskal te dni univerzitetno kliniko v Szegedu. To priliko so uporabili dijaki za demonstracijo zoper profesorja Adama in *ide v obče. Velika povorka je kora-
kala po mestu ter prepevala antisemitične pesmi. Končno so se ustavili dijaki pred univerzo, kjer so hoteli prirediti prosvetnemu ministru mačjo godbo. Prosvetnega ministra pa takrat slučajno ni bilo na univerzi, pred-no je prišel je pa policija fante razpodila.
— Radiotelegrafična zveza Madrid—Buenos Aires. Kot poročajo španski listi, se vrše med špansko vlado in radiotelegrafično družbo v Argentiniji pogajanja glede vpostavitve radiolelegrafične zveze Madrid—Buenos Aires. Pozneje naj bi se vzpostavila tudi radio-telekmična in fotografična zveza.
— Tramvajska nesreča v Beogradu. Niso še pretekli 4 dnevi, odkar se je pripetila v Beogradu tramvajska nesreča in že poročajo
o	novi. Predvčerajšnjim ob 7. zjutraj je povozil v Ratarski ulici tramvaj mizarskega vajenca Dušana Miletiča, ki je obležal na mestu mrtev. Nesrečo je zakrivil sprevodnik, ki nima niti strokovnega izpita.
— Končno se mu je vendarle posrečil samomor. Predsinočnim je opazil čuvaj na progi Subotica—Sombor pozno v noč človeka, ki 9e je zamišljen šetal ob progi. Čuvaju se je adel človek sumljiv, pa ga je vprašal, kaj da čaka in dela na progi. Neznanec mu je rekel, da se piše Ivan Takač, 55 let star, stanujoč v Subotici, da se je naveličal življenja in da namerava skočiti pod vlak. Ker je bil Takač precej pijan, se je dal slednjič čuvaju pregovorili, da ga je odpeljal na njegov dom. Zjutraj je odšel Takač z doma ter ga ni bilo h kosilu. Ko je šla popoldne njegova žena na podstrešje, ga je našla obešenega na podstrešnem tramu.
— Ciklon v loirskem ozemlju. Te dni je besnel v loirskem ozemlju silen ciklon, ki je povzročil na 15 km širokem in 80 do 100 kilometrov dolgem pasu med Toursom in Vouvrayem ogromno škodo. Ciklon je odnašal strehe in ruval drevesa.
— Novi zemeljski plazovi v Roquebillere-u. Iz Nizze poročajo o novih zemeljskih plazovih v RoquebLUere-u. Plazovi so odnesli ostanek občinske hiše in bolnice 'V reko Ve-subie. Ce se bodo plazovi ponavljali, ne bo ostala od Roquebillere-a niti ena hiša. Tudi v bližini občine Belvedere so se jele pojavljati na gori sumljive razpoke, vsled česar bo vas najbrže že te dni evakuirana.
— Otroci naj se ne igrajo z orožjem. Na Dunaju sta so vežbala te dni v borenju s floretom lflletni učenec grafičnega zavoda Adolf Schmidt in njegov bratranec, 17 letni trgovski nastavljen ec Leopold Breier Pr; tem je bil zadnji smrtnonevarno poškodovan.
— Iz ljubosumnosti ustrelila moda. Te dni se je odigrala v Berlinu ikrvava tragedija.
V torek zjutraj je odjeknil v spalnici trgovca Ratzlassa nenadoma strel. Hip nato je prihitela vsa zasopl:ena njegova 35 letna žena iz spalnice v kuhinjo, kjer so se pripravljali otroci ravno v šolo ter zaklicala služkinji: »Zgodila se je nesreča.« Služkinja je takoj pohitela v spalnico in našla Ratzlassa v postelji mrtvega. Soproga je izjavila na policiji, da ie izvršil njen mož samomor. Pri-likom nadaljnjega zasliševanja pa se je zapletla v protislovja ter končno med krčevitim jokom priznala, da je ona sama ustrelila moža, medtem ko je spal. Zvedela je bila namreč, da jo mož vara z neko drugo ženo.
sn^i^tu1 v 8o<!n0 poslopje v Iglavi. Te dni so vlomili V sodno poslopje v Iglavi nezna-”L KVI’ ki so razbili blagajno ter odnesli bOO Kc v gotovini ter razne depozite, med
drugim colier, vreden okoli 1000 Kč. Onega, ;kar so nameravali ukrasti, namreč nekih dragocenih slik, niso dobili, ker so bile shranjene drugje. Svedrovci so hoteli vlomiti nato še v davkarijo, kjer so bili pa prepodeni.
— Nečloveški sin. Iz Varšave poročajo:
V Biskupicah je umoril neki odpuščeni kaznjenec Dunjec, ki je pravkar odsedel večmesečno ječo, ker je pretepel svojo 60 letno mater, svojega 70 letnega očeta in svojega svaika s sekiro, svojega brata in svoje sestre pa je smrtno nevarno poškodoval. Divjak je bil aretiran.
-	~ N« svatbi ustreljen. Iz Varšave poročajo: V selu Dobrowski se je poročil premožen kmet. Okoli polnoči se je pojavilo med veselimi svati par maskiranih s puškami oboroženih mož. Dejali so, da so prišli zato, da bi se nekoliko pozabavali. Kmalu nato' je hotel eden od njih plesati z nevesto. Vsled tega je nastal prepir, tekom katerega je bil ženin ubit, nakar so možje s krinkami pobegnili. Policija je ugotovila, da gre za tri od neveste zavrnjene snubce. Fantje so pod ključem.
800 plemičev v nemški armadi. Iz proračuna nemškega vojnega ministrstva je razvidno, da je od 729 oficirjev, ki so zaposleni pri raznih komandah 111 plemičev, dalje ;e od 1512 infanterijskih oficirjev 265 plemičev. Plemstvo pa je primeroma neznatno zastopano pni pionirskih in tehničnih četah, 'kjer se zahteva gotova predizobrazba in nekoliko več znanja. Od 77 pionirskih oficirjiv so samo trije plemiči- Pravtako je pri artiljeriji kjer je izmed 589 oficirjev samo 21 plemičev Pri kavaleriji pa je od 595 oficirjev ^ p eI1 čev. Vsega skupaj je od 3798 oficirjev 7« torej oboli 20 odstotkov plemičev. Od 40 Tll neralov je 25 plemičev torej okoroglo 60 od stoikov, od 105 polkovnikov pa 45 plemičev. Razen tega eksistirajo v sedanji nemški armadi, prav tako 'kot pred vojno gotovi pol-iki, katerih oficirskim korom pripadajo povečini plemiči. Tako n. pr. je pri 9. Potsdamskem pešpolku od 69 oficirjev 25 plemičev, pri 5. konjeniškem polku pa od 32 kar 22 plemičev. »Berliner Tagblatt«^ ugotavlja v enem od zadnjih uvodnikov: Naša vojna mornarica šteje 9935 mož, ki imajo 4979 predpostavljenih. Na dva moža pride torej en predpostavljeni. Dalje ima marina 3758 podčastnikov, 1718 sistemiziranih in 204 11 ©sistemizirane uradnike, 1538 pisarniških moči, 2000 paznikov, delavcev itd. Vsega skupaj znaša število komandantov in pomožnih mioči 10
tisoč broječe pomorske vojske, par tisoč glav več kot število moštva.
Vesten predsednik. Lord Colroyu je bil predsednik neke otroške bolnice v Londonu. Nekoč je prišel na sejo ravnateljstva pol ure prepozno. Opravičil se je radi svoje nemarnosti ostalim odbornikom ter karneval sam sebe na 5 funtov (1375 Din) globe.
Odkrit zlat zaklad. Te dni so popravljali j v Varšavi palačo generalnega štaba. Tri tem delu so našli v neki sobi vzidano oklopno blagajno, kjer je bilo deset omotov zlata v skupni teži 41 kg. Doslej se še ni ugotovilo, kdo bi bil utegnil vzidati ta ogromni zlati j zaklad in kdaj se je to zgodilo.
Olimpijada leta 1932. se vrši v Washing-j tonu. Amerika bo pri prihodnjem kongresu ! mednarodnega olimpskega 'komiteja predlagala, da se olimpske igre leta 1932. vrše v Washingtonu, mesto v Los Angelos. Ameri-kanci nameravajo sezidati v Washingtonu gigantski stadion, ki bo imel prostora za 100 tisoč gledalcev.
—	P. n. prejemnikom položnic št. 14066! Lastnik tek. računa pri poštni hranilnici tem potom prosi vse p. n. prejemnike, da irade-volje blagovolijo ugoditi po volji in možnosti vsebini okrožnice, ki so ji istočasno prejeli s položnico. — Podporno društvo slepih v Ljubljani.
Ljubljana.
1— Organizacije in delovanje stalne gasilske straže in gasilskega urada za leto 1926.
Koncem leta 1926. je imelo ljubljansko poklicno gasilstvo: 1 poveljnika, delovodjo, 1 členarja, ki je obenem šofer, 1 vretarja, 2 šoferja, 6 gasilcev, 2 telefonista, 1 reševalca. Mestno poklicno gasilstvo je imelo dne 31. decembra 1926 poleg poveljnika e telefonisti in reševalci vred 13 mož, torej dva manj kot 31. decembra 1925. Stalna gasilska straža je v letu 1927. vršila svoj posel z dobrim uspehom, imela je: 4 velike požare, 3 srednje požare, 8 malih požarov, 1 gozdni požar, 13 dimniških požarov (to so naznanjeni požari, pri katerih pa gasilska straža ni pri-*la do delovanja), 3 nesreče in 20 intervencij ob času poplave. Vaj in predavanj je imela gasilska straža le 2, od katerih je bila ena zelo težka in sicer na Ljubljanski grad in katero je vodil, odnosno imel g. Furlan. Gasilskih straž in inšpekcij je bilo v dramskem in opernem gledališču 408. Tudi je sodeloval gasilski urad pri obrtnih in gradbenih komisijah. Reševalni oddelek ki je Podeljen stalni gasilski straži, je prepelial 1739 ranjencev in bolnikov. Rešilni avto je prepeljal 530 ranjencev in bolnikov. Stalna gasilska straža razpolaga: z 1 motorno brizgalno, opremljeno z vsemi potrebščinami (Rosenbauer odn. Steyr 1923), z 1 orodnim Fiat^vtom z različnim gasilskim orodjem in pripravo, z 1 sanitetnim avtomobilom (Steyr) 1925, z začasno shranjenim osebnim avtom »Praga« za požare, 1149 m slabih cevi, 4 na-stavce, 8 lestev ter potrebno obleko, opravo in .„-o bu te v. Nujne potrebe: 1 priklopno motorno brizgalno, 1 ‘tovorni avto, 1 drča, *ki bi 'bila Obenem lovnica, 2 aparata za gašenje mineralnih olj, 12 gasilskih mask proti dimu 500 m surovih cevi, 4 gasilce (1 Šofer,
1	elektriker, 1 mizar, 1 krojač, katere bi bilo sprejeti in izvežbati za gasilce).
1— Sestanek hišnih posestnikov liuMian-skih. Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani vabi vse ljubljanske posestnike in posestnice na sestanek v petek, dne 4. t. m ob zvečer na verandi hotela Union (radi ukrepov proti previsoki ocenitvi . DrSriin,loka,ov' Da pokažemo v
».bEfSME?” *>M™' * *«"»>■
1— Pogreb pol. poveljnika Slanovca. Včeraj. ob 4. uri popoldne se je vršil iz hiše žalosti na Krakovskem nasipu poerreb nenadno preminulega policijskega povelinika Slanovca. Picgreb je pokazal vso priljublienost in spostovanje, ki ju je pokojnik užival. Po-leg sorodnikov in skoro korporativnega zbora policijskih uslužbencev so se udeležili pogreba tudi številni zastopniki vseh državnih uradov ter ostalo občinstvo. Pokojniku re v slovo zapelo pevsko društvo »Krakovo-Tmovo« lepo žalost ni ko, vojaška gedba pa je igrala žal-^ražTroiJ'(ie' °b krs,i ie korakala častna cu^ n^°-«- je naPravilo Slanov-
. "je^ovl MdnJ‘ Poti časten špalir, o , >	v Radioklubu. V četrtek
3. t m bo v klubovem lokalu na velesejmu predaval gost>od Povše o sistemu in
anten. Po predavan ju praktično sprejeman ie elani in prijatelji kluba vljudno vabljeni.
1— Društveni sestanek »Svete vojske« se yrši danes ob 20. uri v klavirski sobi moškega učiteljišča s sledečim dnevnim • redom: 1. 9g<^opi zoPer treznost, predava g. J. Lindič;
KolpreZTSn 7. temel]’ Prerod predava g. fiifrn Mo ■ ^ekla-racija: »Brezdomci«, dekla-kn T;rl°x 'omk' zavrženega dnevni-Yabljeni vsi- ki odločeni jpi 1 .^ l 'Pri važnem kulturno-socialnem ueiu. Hrez treznosti je vsak napredek ne-mogoe!
1	Slovensko planinsko društvo v Liubljani
priredi v petek 11. marca ob 20. (8.) uri zvečer v dvorani hotela Union skioptično predavanje. PTedaval bo prof. J. Mlakar o Vel. Kleku in Junerfravi. — Rezervirani sede-zi po 10 Din, ostali sedeži po 5 Din, stojišča po 2 Din. Predprodaja vstopnic v trafiki Uniona, na večer predavanja pri blagajni.
j— Občni zbor ljubljanskega oblastnega odbora Rdečega križa se vrši v petek dne
4. marca -t. 1. ob 16. uri v zborovalnici mestnega magistrata v Ljubljani.
1— Občni zbor Zveze obrtnih zadrug. V nedeljo dne 6 .marca ob 9. uri dopoldne se vrši v dvorani Mestnega doma redni letni občni zbor. Zveze obrtnih zadrug.
1— V društvu »Soča« predava v soboto 5. t. m. v restavraciji Ljubljanskega dvora g. prof. dr. Vinko Šarabon o temi: »Po svetu okoli«, la tema bo obsegala pregled svetovnih, političnih, športnih, gospodarskih in dru-
gih dogodkov^ v preteklem letu. Predavanje bo prosto. Začetek točno od pol 9. uri zvečer. Vabljeni vsi Člani in prijatelji. Vstop vsem prost.
Kdor se zanima za produkcijo in izyoz koneontriranih sokov, naj blagovoli javiti svoj naslov »Brezalkoholni Produkciji c, Ljubljana, Poljanski nasip 10.
1- Vlom. Brivski mojster Ivan Kosec je »ele pred kratkim odprl in okusno opremil brivnico v Prisojni ulici. Te dni pa ga je obiskal pomoči vlomilec in mu odnesel 210 Din gothovine ter več brivskega orodja tako da je mož zelo občutno prizadet.
1— Tatvine v Ljubljani. Sestri Vekoslavi Danai v Mairjanišču je neznan tat ukradel 300 Din vredne gosli. — Mariji Kokaljevi v Ženski bolnici je bilo ukradenih 200 Din. — Aretirana je bila neka revna ženska, ker je kradla stare kosti na kolodvoru ter jih prodajala nato trgovcem s kostmi.
Maribor.
m— Prosta stanovanja Gregorčičeva ulica 4-II.: 3 sobe, kuhinja in pritikline od stranke Pet. Kosič; 2. Koroška cesta 18, dvorišče: soba, kuhinja in pritikline od Alojzija Weitzlerja; 3. Linhartova ulica 14, podstrešje: soba, kuhinja in pritikline od Terezije Mezingerjeve; 4. Židovska ulica 5: soba, ku-hin>a in pritikline od stranke F. Slik; 5. Krčevina, Aleksandrova cesta 146: soba s štedilnikom od posestnika Štefana in Terezije Koren. Prošnje je vložiti do jutri.
im— Jugoslovanska Matica v Ptuju ima dne 5. t. m. ob 19. uri v Narodnem domu svoj redni letni občni zbor. — Vabljeni so člani in narodno občinstvo.
OTVORITEV NOVE PROMETNE PISARNE.
Pred dnevi smo prinesli inserat, v katerem Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani naznanja otvoritev nx>ve prometne pisarne za nakup in prodajo hiš in zemljišč ter oddajo in zamenjavo stanovanj. Ker podjetje ni ustanovljeno radi dobička, temveč v svrho dosege prave vrednosti v prodajo danih objektov, je nova pisarna velikega pomena za na5e gospodarstvo. Zlasti pri oddaji stanovanj bo lahko izdatno pripomogla ,da se bodo s prenehanjem stanovanjske zaščite stanovanja oddajala za razmeram primerno najemnino. Zato piisarno vsakemu prodajalcu in kupcu toplo priporočamo.
Prosveta.
REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA
V	LJUBUAII.
Dram«.
Začetek ob 20. uri zvečer.
3. marca, četrtek: Pri lepi krčmarici. Red C.
4. marca, petek: zaprto.
5. marca, sobota: Ugrabljene Sabinke. —
Red D.
6. marca, nedelja: ob 15. uri pop. Triglav-
ska bajka. Ljudska predstava pri znižanih cenah. — Izven.
7. marca, ponedeljek: Gobsek. — Red E.
8. marca, torek: Recitacijski večer. Pesmi
Kosovela. — Izven.
Opera.
Začetek ob pol 20. url zvečer.
3. marca, četrtek: zaprto.
4. marca, petek: Tannhauser. — Red B.
5. marca, sobota: zaprto (generalka).
6. marca, nedelja: Tajda ali Komposteldki
romarji, premijera. — Izven.
7. marca, ponedeljek: zaprto.
8. marca, torek: Cosi fan tutte. — Red C.
Abonente opozai^jamo na spremembo dramskega repertoarja, ki je bi.1 potreben vsled tega, ker leži g. Levar bolan na španski.
P. H. Sattner: »Tajda«, izvirna slovenska opera. V nedeljo, dne 6. t. m. se poje v operi prvikrat nova slovenska opera: »Tajda ali Kompostelski romarji«, za katero je napisal libreto dr. Pregelj, uglasbil pa jo je eden na »popularnejših slovenskih skladateljev, mož, ki je tako srečno obogatil našo izvirno glasbeno literaturo z večjim številom obširnejših del, ki so izredno priljubljena ter se zelo pogosto javno izsvajajo, ne samo v Sloveniji, ampak tudi izven naših ožjih meja, to je konzistorijalni svetnik, član ljubljanske frančiškanske družine, p. H. Sattner. Na misel, da se loti tudi slovenske opere, ga je snravil pravzaprav slovenski skladatelj dr. Fr. Kimovec in sicer po koncertu, na katerem je 1'ubljanska Glasbena Matica z največjim uspehom izvajala Sattnerjevo kompozicijo »V pepelnični noči«. P. Hugolin. skromen kakor je, se od začetka ni mogel sprijazniti s to mislijo, a vendar mu ni šla iz glave. Peljal se je v Kranj k prof. dr. Pre-gelju ter ga naprosil, da mu napiše primeren libreto. V treh tednih je bil ž njim gotov in ko so ga strokovnjaki pregledali, so nasvetovali le nekatere premembe, ki so se tudi izvršile. S komponiranjem opere je začel skladatelj 1. 1922. in 9. septembra 1925 je 'bil popolnoma gotov s klavirskim izvlečkom in orkestralno partituro celega dela, ki obsega tri dejanja. — O zasedbi opere in posameznih vlogah jutri. Opozarjamo pa, da je predprodaja vstopnic že v teku.
članica ljubljanske opere gospa Marija Ža-ludova je gostovala v minolih dneh v Zagrebu v vlogi Amelije v Verdijevi operi »Ples v maskah«. Celokupna zagrebška kritika se nad vse pohvalno izraža o tej odlični pevki ljubljanske opere. Novosti pišejo, da je odpela svojo težko partijo z neverjetno fi-nostjo in z odličnim zvokom svojega glasu. Pravijo, da ni prav nič čuda, ako trdi slavni češki dirigent Nedbal, da ima Zaludova enega na;lepših sopranov, kar jih ima Češkoslovaška. Enako priznano piše tudi Morgen-blatt, ki visoko ceni njeno glasbeno kulturo in muzikalnost sploh. Kritik trdi, da je od zagrebSkih nastonov pred dobrim letom izredno napredovala.
Stran 4.
»NARODNI DNEVNIK« četrtek, 3. marca 1927.
Štev. 50.
Ljuba D. Jurkovič:
ŽIVLJENJE IN DELO NA NAŠI UNIVERZI.
Večkrat se je že mislilo na osnovanje bolniške blagajne, ki bi izpolnila to praznino in na ta način izvršila to socialno dolžnost do bolnih dijakov ih to po primeri sličnih ustanov za delavce in javne nameščence, toda nikdar ni bilo mogoče uresničiti te misli.
Svet slušateljev ljubljanske univerze je stremel za tem, da stori vse, kar je mogel v tem pogledu storiti, toda ni našel, kar se zdi zelo čudno, pri ministrstvu prosvete razumevanja za to stvar. To je še bolj čudno, če se poudari, da se je od ministrstva zahtevalo samo to, da z uredbo lia katerikoli način sankcionira sklep slušateljev samih, da se mora vsakdo včlaniti pri bolniški blagajni in da je prisiljen, da plača potrebno članarino. To .se je zahtevalo radi tega, ker je to v živem interesu slušateljev samih. Brez takega obveznega članstva iie bi mogla bolniška blagajna funkcionirati.
Potrebno je torej, ^.AR^pramo na javnost in na narodne poslance, <tš uvidijo potrebo te socialne ustapo^.ifl, <|a omogočijo pri redakciji UTiiverzrtettiega zakola osnovanje take ali podobne socialne študentovske ustanove. To ]fe vp^alanje narodnega zdravja in narodne bodočnosti. ..	;
V	koliko Se Uče ta stvar študentov samih, so oni že dovršili delo za njeno organizacijo, sedaj pa potrebujejo samo prva sredstva za začetek <}el&. Minister za prosveto je v načrtu novega proračuna zahteval kradite za fbrnoS dijaškim bolniškim blagajnam in nadejamo se, da bo tekom časa nakazan tudi nam Itak znesek.
5.	Šport.
Športna zavest je pri ljubljanskih študentih ravno tako •krepka. Obstoji tudi eno akademsko društvo (»Primorje«), toda orno se bavi le ž nekaterimi športnimi .panogami. Naš svet je že sestavil pravjla ža organizacijo iSportne reprezentance slušateljev ljubljanske univerze« in bodo te <3iii: dovršena vsa pripravljalna dela, tako, da bomo imeli or-gattiiacijo, ki bo predstavljala vso športno moč ljubljanskih študentov.
SSLU je stopil v stike i iivterflacionalno dijaško s-(k>rtrio zvezo tet je ie pozvan na mednarodno tekmo, ki Še bo vršila v Rimu meseča septembra t. 1. ob priliki kongresa mednarodne dijaške konfederacije (CIE). Priprave za to tekmo so se že začele. Ministrstvo prosvete se je naprosilo ža podporo, t,ovariSi v Beogradu in Zagrebu pa so pozvani, da skupno nastopimo.
(Dalje prih.)
ŠAHOVSKI TURNIR V NEWYORKU.
VIII kolo.
V	torek je bilo odigrano osmo kolo.
Partija Čapablaoca-Niemcovič je končala remis, pravtako partija Aljehin - Spielmann, partija dr. Vidmar-Marsball pa je bila prekinjena.
Stanje po VIII. kolu: Capablanca 6, Nieni-covič 5 (1), Aljehin 3 (1), Spielman 3, dr. Vidmar 2K> (2), Marshall 1K> (2).
KRATKE VESTI.
D emisijo poslanca dr. Basarička je vodstvo HSŠ sprejelo. Mesto dr. Basarička pride kot poslanec v skupšoijio kmet Josip Ša-rij.
Vojaška diktatura je uvedena v Chili. — Predsednik vlade, general Libanez je razpustil. parlament in prevzel vso oblast.
Med Francija in Ameriko je bil dosežen začasni sporazum glede odplačevanja francoskih vojnih dolgov:
(jrčija je predlagala naši vladi obnovo pogajanj za sklenitev trgovinske pogodbe. Naša vlada zahteva, da grška vlada najprej pojasni, kaj je z dogovorom, sklenjenim za časa vlade Pangalosa.
Po francoskih vesteh je zopet izbruhnila vstaja v španski maroS^i coni.
Stali^, še4anji diktator Rusije je zbolel na želOdSiietn raku: Zdravniki pravijo, da so njegovi dnevi šteti.
Previdno-i pri aupkib z glavo! Ker se
kmalu otvori nogometna sezona, ne bo odveč, če opozorimo naše nogometaše ua izvajanja niškega zdravnika dr. Grimewalda gle4e. sunkov 7. glavo. — V zadnjih letih se
v ridgoun^iu v vedno večjem obsegu uvajajo sunki z glavo, tako, da se tudi žoga, ki ee j-p v ja mo lahko na drug način, prestreže z glinv;o. Nočemo preiskovati, če je ta . način tehnična pogreba, ali se pa uporablja, samo r$di publike, ki ji taki sunki oči vidno ugajajo; Vehdar pa lahko vsak uvidi, da ima večje število glavnih sunkov lahko zelo slabe posledice za igrača, kajti vpliv zaporednih udarcev ima isti vpliv, kakor enkratni traunlij, V ,j- poškodba z rano ali brez nje. Nevarnost se še poveča s tem, da je lobanja igrača na enem ali več mestih tanjša in tedaj bolj sprejemljiva za poškodbe, ali pa s tem, d& je žoga radi vlage posebno težka, pa tudi trsa'in bolj hrapava, posebno če je nova ih na šivih še neobrabljena. In če zasledujemo statistiko nezgod pri nogometu, najdemo n. pr. v letu 1912., da odpade od javljenih poškodb tri četrtine na poškodbe
ekstremitet, nastale vsled slabo usmerjenih sunkov z nogami; vendar pa 6e ni pripetil noben smrtni slučaj, kar je pri pravilnem načinu igre tudi umljivo.
V	zadnjem času pa se je zgodil slučaj, ki iasluži, da ga zabeležimo. 3. avgusta 1924 je pri neki nogometni tekmi v renskem mestecu K. neki igrač opetovano prestregel žogo z glavo, tudi če je bila podana še s tako silo. Žoga pa se je bila vsled mokre zemlje zelo navzela vlage ih je bila tedaj izredno težka. Po končani igri so se podali igrači v garderobo, kjer je začel dotičhi igrač tožiti, da ga boli glava; začela se ga je lotevati omotica, tako da je moral sesti; čez nekaj mimit se je njegovo stanje tako poslabšalo, da so ga moraji prepeljati v bolnico, kjer je še isti večer umrl.
Ko go ga obducirali, so ugotoviil, da je bil šele 20 letni mladenič izredno krepak in dobro razvit; na kozi ni bilo opaziti nikake zunanje poškodbe in vse kosti lobanje so bile iptaktne. Na možganski mreni pa so našli na desni strani za dlan veliko krvno sesedlino, 3 mm debelo. Skoraj gotovo mu je počila mala žila, ki je povzročila smrt. En sam sunek z glavo bi mu ne bil škodoval; ponovnih sunkov pa primeroma tanka lobanja ni mogla vzdržati.
Nikdar razun v najnujnejših slučajih torej ne prestrezajmo, žoge z glavo, posebno ne pri deževnem vremenu, ki napoji žogo z vlago, pa tiidj pri novih žogali se temu izogibajmo, ker so bolj elastične, pa tudi bolj trde kakor stare, že obrabljene. Če pa vzlic temu kak igrač ponoyno lovi žogo z glavo, je stvar sodnika, da to prepreči.
BORZE,
Ljubljana, 2. marca. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe ln v oklepajih kupčijški zaključki.) Vrednote: investicijsko 87 — 88, Vojna Skoda 344 — O, zastavni in komunaliie Kranjske 20 — 22, Celjsika po-eojiliiiča i95 — 197, Ljubljanska kreditna 150 — O, Merkantilna 98 — 100, Praštedio-na 925 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Strojne 85 — 0, Trbovlje 0 — 420, Vevče 120
-	0, Stavbna 50 - 65, Še^ir 104 - 0. -Blago: Zaključenih 5 vagonov lesa. Tendenca za les čvrsta, za deželne pridelke nespremenjena.
Zagreb, 2. marca, Devize: N-evvvork ček 56.75-5655, London izplačilo 275.48—276.78, Amsterdam izplačilo 2279.5—2285.5, Italija izplačilo 248.67—250,67, Duiiaj izplac. 1348.2 do 1351.2, Pariz izplačilo 222.5—2245, Švica izplačilo 1094—1097, Praga izplačilo 168.3
do
9.1.
Curih, 2. marca. Beograd 9.1325, Newyoiik 519 in petnajst šestnajstink, Pariz 20.3425, London 25.225, Berlin 123.25, Milan 22.65, Budimpešta 90.85, Praga 15.40, Bukarešta 8.12, Varšava 58, Sofija 3.75, Dunaj 73.20.
To in mo.
PRIZORI IZ KITAJSKEGA UPORA.
»Kitajska vstaja ima, 'kljub temu, da,situacija zelo kritična, tudi svoje sveti? sirarn «, piše angleški poročevalec Sir PerciMJ Phillips iz Hankana. »Na Kitajskem je,,«® tako drugače kakor v Evropi, da se rii°ia čuditi tujec na vsak korak. Množica se zt}*1® s srdom in sovraštvom v srcu, končno pa " izbruhne v smeh. Na vogalu ceste vidiš 6iirt v prihodnjem trenutku pa se razkrinka M nedolžen šaljivec.« Phillips je narisal par t* ■kih scen »smejočega upora«:, suhokrak fr fanterist ustavi dva Angleža, maha pred nji' hpvimi očmi s svojim dolgim bajonetom. Njegov suhi obraz je skremžen od sovraštva; epegd se je že dotaknil z ostjo. Angleža to ne spravi z ravnotežji-, .Smehljaje sname evp; jo čepico ter jo natakne na bajonet. Vojak pogleda na čepico ter še zareži. Nenadoma se zasmejejo prisrčno on in njegovi tovariši-Angleži se odstranijo, ne da bi jim delal kdo Ovire.
Drug vojak stoji na straži pred vhodom glavne pošte. Tolpa pobesnelih zikšakuljev se je pred njegovimi očmi spopadla in zdi se, da bo na vsak način tekla kri. Voja^ zre besno na množico, na blato iri dež, ki ljje kakor iz škafa. Intervenira -pa ne: ukradli so mu dežnik.
Besna množica se gnete pred vrati aziatske petrolejske družbe. Štvar izgleda zelo nevarna, kakor pač pri vsakem ljudskem navalu v Hankau-u. Divji krik, psovanje M zmerjanje se razjega krog ii» krog. Pr^ zamreženim vhodom stojita dva policijska sira*-nika ter zadržujeta množico. Za množico stoje uslužbenci. Nenadoma iztorutofle splipj^fi kroho.t: par .gisafniSftih uslužbencev lirini policaje skozi železno mrežo s pecivom.
■Množica dere in se preriva skoji Pekinga ško jjeeto divje tule£:. »<j'fr da!<t£mrt, ofirin Za nekim Evropejcem, lete veliki kamni, ki bi ga ^igurno ubili, če hi ga zadeli. Na oglV stoji majhna evropska deklica- Prihaja » šole s knjigami v roki; ne more imeti d,osy nad 7 let. Mirno zre v skreražene obraz« Kitajcev. Nenadoma se spotakne neki kub in pade. Mal deklica se zasmeje, ko klili, Mr pet vstane, kuli se zakrohota in gre dalj«; Tudi množica, 6e jame krohotati ter p uiti malo deiluico z njenimi knjigami mirno oditi-
eo Aučtau:
Pariška »bitka.
»Da... toda... s pomoČjio kakšnega čudeža ste odkrili to akrivinqst?c >S tein, da sem uporabljal svoje oCi,< pojasni mr. Quentin Quayne, »česar niste pozabili samo vi, nego — kar moram posebno obžalovati — nego tudi moj asistent. Če bi vidva natančnejše opazovala novo pariško obleko gospe Dubois, potem t>i opazili na pasu tudi posebno znamenje.« Mr. Quayne se V9ede, vzame beležnico iz žepa in jo odpre. »Spiralast vzorec malih modrih krogov. Če bi še natančneje opazovali, bi opazili tudi, da so nekateri krogi temnejši od drugih in da so medsebojno neenakomerno razdal jeni. Pa si boste lažje predstavljali'...« Šef nariše spiralo iz malih krogov, nekaterih praznih, drugih polnih:
>Ali kaj vidite v tem?«
Oba odkimava.
»Ne?«
»Dobro, recimo, da pomenijo prazni krogi pike in polni črtice. Preglejmo torej spiralo. Upam, da poznata oba Morsejeve znalke?!« »Pazi na rob!«, vzklikneva, ko prečitava. »Točno. Paii na T*yb! Tako *e-m- napravil, ko sem se plazil po tleh in pobiral drobiž, ki sem ga malomarno spustil na tla. Opazil sem zopet na robu vzorec malih modrih krogov, približno tak. kot je tale.« In hitro nariše:
»Čitaj torej ravnotako to cikcakasto črto. »Dvigni paket za gospo Dubois poštno-le-žeJSe Ilavre spravi ga zame, se zanese nate
Henri«,
cit a komisar.
Izvrstno!« pravi mr. Quayne.
»Da, zakaj pa je storil to?« Komisar je bil še vedno malo presenečen.
»To si moremo prav lahko razložiti,« se smehlja šef. »St. Georges je poslal paket v Havre na ime gospe Dubois. Računal je najbrže s tem, da odpotuje z Angele Levas-»eur v Ameriko. Paket. i>i dvignila igralka, ki bi se mogla izkazati, kakor se spominjate, s poročnim listom gospe Dubois. Toda Angele je .bila umorjena. Gospod St. Georges je bil v zadregi. Tu se naenkrat spomni na svojo drugo in pravo ženo, za katero je vedel, da se more nanjo zanesti. Ni pa imel več časa, da bi ji pisal, potem ko je radi obiska policije spoznal, v kaki nevarnosti je. Edina njegova nada je bila, da na kak način obvesti svojo ženo. Pisma seveda ni mogel riskirati. Torej je ponoči všil v obleko, ki jo je imel
’OV
12. Duriai&kl mednarodni velesejem
13.-19. marca 1927
(Tehnični - velesejni: 18.—20. mana) Mednarodna razstava »utomobiloT in
motornih koles.
Posebna rasstava za Poljsko. »Tehnične norosti in iznajdbe« Reklamna razstava Poljedelski vzorčni ogled Domača žival (Razstava »a rejo in negovanje Sivine) Razstava za hrano in Sirila
Brez vizuma! Z velesejmskim izkazom in potnm listom prost prehod čez mejo v
Avstrijo,
Znatno znižanje voznih cen na jugoslovenakih, ogrskih, čehoslov., in avstrijskih železr niefth donavskih in, ja^aijskih ladjah. Vizum za prehod Ogrske kratkim potom pri prekoračenju meje. Brez vizuma pri prehodu ČSR!
Sejemske izkaznice po Din 40,— se dobe pri: Wiener Messc A.-G. Wien VII. kakor pri častnih zastopstvih v
Ljubljani: Avstrijski konzulat, Turjaški trg 4. >	Tujsko-prometna zveza v Sloveniji,
Aleksandrova cesta 8.
»	Jožet Zidar, Dunajska cesta 91.
Indij« telj: Alribandar t*la*nikar.
, O O
v zalogi, ta znamenja ter zjutraj oddal obleko po pošti kot darilo za ^dspodično Leroii^-To ješ bila obleka, ki jo je policist preiskak malo poprej, predno je bil St. Georges aretiran. Gospodična Leroux si je seveda natančno ogledala zanimivo in nepričakovano .(tajilo in kot poklicni t olegrafist in ji ji. je bii
kmalu jasen sistem krogov, ki so nadomesto-vali pike in Črtice. Možino je tudi, da je že preje kdaj sprejemala sporočila svojega moža na ta genialen način. Tega najbrže ne
bomo nikdar zvedeli.«	............
»Toda gospod Dieulafoy ima svoje diamante in menim, da bo tudi gospod St. Georges prejel svoje plačilo. To definitivno dokazuje njegovo sokrivdo pri tatvini in upam, da bodo smatrali porotniki, da se je umor nad Julesom Mohnierom izvršil le radi odstranitve neprijetnega'sokrivca, kot pa za bočili iz ljubosumja, radi česar pravi St. Geor ges, da ga je izvršil. Vrnimo se sedaj v Pariz.« — »In« pravi smeljaje »k drugič mislite mr. Creigfoton nato, da morete najti, povsod sledove — in celo v pariški obleki.«
(Konec.)
NaMil Šivalni stroj Ir kolo
|o edino le
i
t dom, obrt ln
-v T«*h opremah.
Motam pto«Hnl «b»l
hMo
Mi hm, Ml M fOnk
Josip Peteline
LJubl|ana
L« tooonia vinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana,
nudi
j j------------------„	...
naJHnejSi in ttoJokusneJSi no-mizni kis Iz vinskega kisa
;	^	ZAHTEVAJTE	PONUDBOl	-#t
Tehnično ln hlgljen^no n oj
neje urejena kl»arna v jugoslo^J1^
■t..__Bmutak«	IL	la. U.
MALI OGLASI.
7* vsako b«*edo •«
50 nar- Za debelo Uokano pa Din 1 —•
Drva - Čebin
WoUot» l/II. - Telel. M
Prod« w ceao
kompletni nemiko-angl*-Ski Movar la nekaj angl«-Sldh knjig. — Naslov poti uprava Nar. Dnevnika
—«'** r' '
Lesni ... .... strokovnjak
starejši, neoženjen. prvovrstna moč, z večletno prakso in prvovrstnimi izpričevali, z znanjem slo? venskega, nemškega in delno italijanskega jetika, želi premeniti službo le k vefiji lesni industriji. Gre najraje na skladišča ali pa v gozdove. Cenjene ponudbe na upravo lista pod značko .»Vesten Ln marljiv strokovnjak-:.
Oglašujte v »Narodnem Dnevniku".
-	Orejvj« Vladimir Sv.tak. - Za Makarao >lf«rk*r< odfovarja Andraj S^*r- Vd f Ljubljani.