Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 126. V LJUBLLJANI, petek. 2. julija 1925. iwnii v ta namen napravil take koncesij#, za katere misli, da bi mogli radičevci na nje pristati. Pribičevič zavzema stališče, da bo zahteval po številu poslancev svoje stranke odgovarjajoč položaj v vladi. Zahteva 1 portfelj in 2 tajniški mesti. Pravi, da bi postavil na ta mesta osebe, ki dosedaj še niso bile v vladi. Radičevci so tako ponudbo odbili, v kolikor so se mogli včeraj o tem izjaviti. Pribičevič je namreč izrazil svojo zahtevo proti večeru samemu Pašiču, češ, da je to najblažje stališče, katerega morejo zavzeti samostojni demokrati z ozirom na pogajanja, ki so se že pričela med radikali in MSS. 0 ČEM SE JE RAZPRAVLJALO. Beograd, 3. julija. Na včerajšnjem sestanku med radikali in radičevci je bila diskusija o vseh aktualnih političnih vprašanjih, pa tudi o onih, o katerih so razpravljali za časa prejšnjih razgovorov med radikali in radičevci. Kar se tiče načelnih vprašanj, o katerih so razpravljali, so bila ona vprašanja sprejeta za stvarno podlago sodelovanja med radikali in HSS. Vsa ta vprašanja so včeraj formulirali. Dalje so govorili tudi o sestavi vlade, kakor tudi o vseh zakonih,, ki se nahajajo pred skupščino. Tako so govorili o tiskovnem.zakonu, o dvanajstinah, zlasti pa o potrebi in načinu spremembe režima na Hrvalskem. MAKSIMOVIČ ODPOTOVAL NA BLED, DA POROČA. Reograd, 3. julija. Sinoči je odpotoval notranji minister Boža Maksimovič na Bled, da poroča kralju o situaciji. HOMOGENA RADIKALNA VLADA - MOGOČA. Beograd, 3. julija. Politični krogi mislijo, da bi bil najugodnejši rezultat pogajanj sefetava homogene radikalne vlade, katero bodo podpirali v parlamentu tudi radičevci. Ta rešitev bi bila provi-žorna in bi se do jeseni situacija definitivno razčistila. DVANAJSTINE V FINANČNEM ODBORU SPREJETE. Beograd, 3. julija. Na popoldanski seji finančnega odbora so- bile definitivno sprejete dvanajstine. Govorili so: dr. Lorkovič, Veljkovič, Kumanudi, Šečerov, Pušenjak, Vujič in Ljuba Nešič. Lorkovič je zahteval ukinjenje 2% delavskega davka. Večina je izbrala za svojega iz-vestitelja radikalnega poslanca Otona Fi-schera-Gavriloviea, opozicija pa Šefe-rova. grmr* r> w.yxM s - rv.»wwev»BHwiia Tiskovni zakon 2akcr.Ddajni odbor je v načelu odobril vladni načrt tiskovnega zakona. S tem je »lana resna nevarnost, da bo ta najbolj reakcionarni načrt, ki je sramota za svobodoljuben jugoslovenski narod in ovira vsakemu Jiapredku, postal tudi zakon. Treba zato, •da v dvanajsti uri nastopi vsa svobodoljub- največ do pet let, pa čeprav more en minister bolj škodovati državi, kakor pa kak posameznik ali pa tisk. Tudi tisk mora imeti malo bolj svobodne roke,’ker je tudi take vrste njegova vloga in kadar zagreši tisk, se vodi po posebnem postopanju in se kaznuje blažje, pa čeprav se more z istini deja- na javnost proti temu zakonu in da z mo- \ njem preko tiska narediti več škode. Pri gočnim protestom prisili vladne reakcionar- j nas obstoji torej poseben kazenski zakon i'.e^ da opuste soj nesprejemljiv načrt. { za ministre in poseben zakon za tisk. V Srbiji je protest javnosti močen in gla- I — Cilj prvega je svobodna akcija mini-sen in v nedeljo bo spregovoril Beograd od- ' st™ v gotovih mejah, drugemu: svoboda iočno in s poudarkom proti reakcionarnemu j tiska tudi v gotovih mejah. Ce stavite v za-vladnemu načrtu tiskovnega zakona. Pa tudi j k°n o ministrski odgovornosti drakonske srbski tisk brani vse drugače svojo svobodo ko slovenski in na čelu boja za svobodoumen tiskovni zakon koraka »Politika , ki objavlja na uvodnem mestu zanimiv in odločen članek za svobodo tiska. Ker v tem članku odgovarja »Politika« na glavni argu-, ment vlade za njen tiskovni zakon, da je namreč treba preprečiti zlorabe svobode liska, objavljamo prepričujoče argumente »Politike , v celoti. »Politika« piše: Redko je bil kak zakon izdelan z manj državniškega zmisla, ko vladni zakonski na--«'rt tiskovnega zakona in še bolj redko je kdaj kak zakonski predlog bolj zadel občutljivost našega naroda, zlasti onega v starih mejah Srbije. Z manj državniškega zmisla, ■ker je poveril veliko in nerazumljivo vlogo tiska — policiji. In zadel je občutljivost najbolj zavednega dela naroda, onega dela, ki je pod starim tiskovnim zakonom živel, delal — in dal rezultate. Niti ne more policija zameniti tiska, niti so bili ti rezultati slabi. Zakaj torej daviti tisk? Pravi se, da se gode zlorabe, da se vrše težke zlorabe. Toda kje jih ni? Tudi na ministrskih položajih obstoje in ravno tako težke. Ali pa se morda misli, da more več 3kode narediti tisk ko slaba državna uprava? Obstoji zakon o ministrski odgovornosti in obstoji tudi zakon o tiskovni odgovornosti. Prvi zakon je s pravico nazvan kot zakon o ministrski neodgovornosti, ne pa oni drugi. Ker se je vendarle odgovarjalo, ker se odgovarja in gre tudi v zapor po tiskovnem zakonu, toda se še ni šlo v zapor po zakonu o ministrski odgovornosti. Zakaj to primerjanje? Evo zakaj. Med vrhovno državno upravo in tiskom je samo ena sličnost, ki je v tem vprašanju usodna: na vrhu državne uprave se mora imeti, kakor se pravi, malo “bolj svobodne roke in z:\to, kadar kak minister kja zagreši, se ne sodi po rednem, temneč po posebnem postopanju, ki je njemu v prilog in kaznuje se kazniva dejanja blažje, kakor pa predvidevata ustava in zakon. kazni, pa ste preprečili vsako delavnost ministra. Če stavite drakonske kazni v tiskovni zakon, kakor so stavljene v vladni načrt, edin svoje vrste, pa ste preprečili tudi delo tiska. Toda z vladnim predlogom ste storili še hujše. Organizirali ste sistem kaznovanja, ki v svoji osnovi pomeni samo težko preventivno odredbo proti časopisju vobče. Niste potegnili mej, preko katerih se ne sme iti in do katerih se sme svobodno iti in r katerih se more tisk svobodno gibati. Vi ste tako zožili meje, da se more v njih morda narediti kak tesen pokret, toda se svobodno ne more storiti niti to. In zato je bilo treba imeti precej cinizma, ko se je reklo, da se s tem zakonom organizira svoboda tiska. Ker nikdar še ni nikomur v glavo padlo, da bi dejal v verige vkovanemu zločin u: v mejah teh verig si svoboden! Če se je pa že hotelo zvezati in vkovati v verige, potem pa je tudi treba bilo imeti pogum, to tudi roči in to zagovarjati s pravimi razlogi. Tega poguma še ni imelo. Iz tega je nastalo, da so v zakonodajnem odboru mogli poslanci, ki so zelo dobro in točno analizirali ta zakonski načrt, sami poiskali prave razloge za zakon in našli tudi takšne, na katere se sploh ni moglo odgovoriti in ki niti najma-nje niso bili v čast niti onim, ki predlagajo lak zakon, in niti državi, v katere imenu se predlaga. Vsaka stara stranka, ki je dolgo na čelu državne uprave, je izstavljena iz-kušnjavi, da identificira sebe z državo in da govori v imenu države, mesic samo v svojem imenu in samo v svojem. More biti izkušana, toda izkušnji ne sme podleči. Vsa debata v zakonodajnem odboru pa je dala mučen vtis, ko da se bo tej izkušnjavi podleglo. Na skupščinski večini je, današnji kakor tudi prihodnji, da to izkušnjavo pre-j maga. . I Zaknonadajni odbor je med tem sklepal | in vladna večina je izkušnjavi podlegla, i Upamo, da bo sodelovanje radičevcev to j popravilo in da bo tudi pod utisorn javnosti I vladni načrt tiskovnega zakona pokopan, ka-: kor zahteva to čast jugoslovenskega imena. triotizem, ki povzroča med ljudstvom mržnjo do države! Od vseh strani zveni tisti neprijetni očitek: »V Avstriji so- bile vse zbirke pred vojno prepovedane.« — Vsak trenutek spiše kdo kako brošuro. Tej sledi ferman: kupi in poročaj, koliko izvodov si vzel. Pridejo razni kuponi. Kupi! Kupi! Daj! Daj! je večen refren. Učitelj kolne — in ldoni glavo, vzame kupone, jih pretrga in sam plača — pravi, da zbira — in da iz svojega žepa, ker se mu smili mladina in pa — da ne bo tam gori zamere. Težko je o tem molčati. — Vzgojna je samo ena zbirka in ta je »Pomladek Rdečega Križa« — vse drugo je prostaška ciganija. Plača naj tako zbirko ves narod pri davkih, ali pa potiljite bogatine, banke, denarne zavode, bogate trgovce, na —- vsaj naša mkakega haska — le Pomladek je njej v korist. •— In konečno, kam pa gre ta denar? Kdo polaga račune o teh zbirkah, ki naraščajo, sodeč po naših razrnerak, na milijone?! Bo najbrže prav imel oni, ki je rekel, da si napravljajo iz teh zbirk gotovi ljudje čajanke, zabave in drugo veselje. — Ali res ni nikogar, ki bo v te brloge z lučjo posvetil?! — Gospoda, pomislite kaj delate! Z odiranjem ne vzgojite ljubezni naroda. z ukazi ne boste želi patrijotizma. V lastni državi smo, osladite in vzgojite to zavest t ljudstvu z naklonjenostjo, z ljubeznijo, ne pa z mrzlimi odijoznimi odredbami in z obiranjem najrevnejših! — Čudne so dandane* stvari. Če prinese otrok učitelju(ici) v znak hvaležnosti in ljubezni šopek cvetic, — pri- vojne dobičkarje in take tiče, ki ničesar ne žrtvu- I de učitelj lahko v disciplinarno preiskavo, jejo, da bi se jim s stoternimi obrestmi ne po- izsiljevalcem se pa celo z uradnimi fermani i~. i~i.~ — i- i * 'v J Razumi to vrag! — Grešniki, od- vrnilo; šolsko mladino — najrevnejše med revnimi pa ne odirajte, pustite jih v miru vzgoji in pouku. Od vseh zbirk nima mladi- pomaga prite svoje duše, da v svoji zakrknjenosti n# pogubite sebe in narod. Padec italijanske lire. Ko je Mussolini zasedel vlado, je noti-raia v Curihu lira malo manj kot 25 santi-mov. Z bahaško besedo je takrat napovedal Mussolini, da bo on tisti; ki bo liro tako dvignil, da bo enaka švicarskemu franku. In verni fašisti so njegovo besedo vzeli seveda za suho zlato in po vsej Italiji so bile Mussolinijeve besede plakatirane. Danes se spominja Italija teli bahavih Mussolinijevih Glavni vzrok pa, da pada lira, je v političnih razmerah Italije. Po Italiji se odkrito govori, da so prostozidarji glavni povzročitelji sedanjega padca lire. Če je to resničn* ah ne, ni mogoče popolnoma ugotoviti, dasi je naravno, da so prostozidarji veliko premočni, da bi molčali na nepremišljene napade Mussolinija. Je pač tako, da se državnih financ nikdar besedi in po Julijski Benečiji se danes hudo- ! ne more urediti z večnimi boji z opozicijo. mušno govori, da bo treba tiste plakate obrniti, ker lira resnično leze, samo ne na- vzgor k švicarskemu franku, temveč navzdol k jugoslovenskeniu dinarju in morda še nižje. Fašistovski listi pravijo seveda, da za padec lire ni nobenega vzroka in navajajo v podkrepitev svojih trditev celo vrsto številk. Seveda izbirajo te številke tako, da bi skoraj dokazali, da bi morala papirnata i:ra bili pravzaprav enakovredna zlati. Zato se na fašist, številke ne moremo ozirati, temveč le na številke, ki jih podajajo ob- jektivni narodni gospodarji. Državni izdatki Italije so dejansko stalno manjši. Leta 1922-23 so znašali 21 milijard lir, leta 1924-25 pa 19 milijard. Državni de- temveč le z njenim sodelovanjem. Mussolini pa na to niti ne misli in ravno v zadnjem času je pričel popohioma identificirati svojo stranko z državo in celo v angleški list >Ti-nies je napisal članek, v katerem ponosno vzklika, da ima fnšistovska stranka 3 milijone pristašev in da zato ne da vlade iz rok ter se za opozicijo niti ne zmeni. Upravičeno je temu nasproti konstatiral angleški lisi, da ima Italija 40 milijonov prebivalcev in da zato tujina vladi, ki si je uzurpirala moč proti volji večine naroda, ne more zaupati. In v tem je glavni vzrok, da lira pada. Z vso Italijo se je Mussolini sprl, odbil od sebe bojevnike, se sprl z milanskimi finani- ficit je znašal v letu 1922-23 3 milijarde in j uiki in industrialci, je v boju s prostozidarji Birokratizem in druge nadloge v šolstvu. (Dopis iz dežele.)" se je zmanjšal v letu 1923-24 na 1.25 milijarde, je znašal v letu 1924-25 samo 164 milijonov in v prortčunu za leto 1925-26 se predvideva že mal pribitek. Zlasti je omenili, da so postale železnice aktivne in da je tudi pošta rešena deficita. Tudi državni dolg se je zmanjšal. V septembru leta 1923 je znašal še 96.5 milijard lir, letos koncem maja samo še 91 milijard. Niti število bankovcev se ni povečalo, ker povišek v višini 98 milijonov maja meseca je neznaten. Toda tem ugodnim številkam stoje nasproti druge zelo neugodne. tako se je emisija bankovcev na račun zasebnikov povečala za preko ene milijarde, Sem dolgo upal in se bal... Čakal sem, upal, da se kdo oglasi in zastavi svoj krepki veto! — A ni ga. Oni, ki bi morali povzdigniti svoj glas, se samega pe-toliztva in državotvornosti niti kihniti ne de in duplikate svojih uradnih dokumentov, če hoče še živ v pokoj stopiti. Mnogi so, ki bi šli radi v pokoj, pa se bojijo, da bodo predolgo čakali na pokojnino. Gospoda tam gori, če ne znate in umete svojega uradovanja upajo. Bodi toraj moj glas javnosti in vsej praktično urediti, sezite vsaj po tistem av- j: r,<.;iiswra rin strijskem šimelnu, po katerem so vpokojen- gospodi v prosvetni upravi od najnižjega do najvišjega — ne glas vpijočega v puščavi, temveč resen opomin! šolstvo je zašlo v tako močvirnato polje 'birokratizma, da se v njem najbolj prebrisa- j še pripomniti — tisto o neslanem utepanju na gla~va ne spozna. Naj trpi to še nekaj ča- patriotizma. Gospoda,^ avstrijski birokrati-sa, pa bo vse zavoženo za dolgo časa. Z raz- ■ - »--• ji—.1.1. cu takoj drugi dan po vpokojitvi nakazali pokojnino! In sto in sto odredb; — eno pa moram le lrnr gft ia v—*___________ - _ Rinco di Roma. Zlati zaklad je padel od 1847 milijonov na 1828. Trgovinska bilanca Italije je dalje zelo pasivna in v letu 1925 se je v Italijo uvozilo za 3742 milijonov lir več blaga kakor pa izvozilo. Še neugodnejša je ta številka, če se pomisli, da je znašal lani ta presežek uvoza v istem času samo 1446 milijonov lir. Sveto leto s svojim velikim dotokom tujcev je plačilno bilanco Italije sicer malo izboljšalo, toda ne v zadostni meri, ker se tujci v prvi vrsti poslužujejo tekočega računa v svojih bankah, kar bistveno vpliva na določitev tečaja lire. Na drugi in proti rastočemu odporu javnega mnenja si skuša pomagati z reakcionarnimi zakoni in z drago fašištovsko milico, ki je tudi eden važnih vzrokov, da se ne morejo urediii italijanske finance. Mussolini je pred kratkim dejal, da je zanj nasilje moralnejše od kompromisa in v italijanskem parlamentu je opetovano vzkliknil na pripombe poslanca Maffia, da bo prav tako, kakor se dela v Rusiji, zatrl vsak odpor in prav tako, ko komunisti, prepovedal vse nefašistovske liste. Isto nasilje ko v Rusiji je torej geslo g. Mussolinija. Zadnji dogodki pa kažejo, da se s lem receptom ne da priti daleč in da s« iz- ; zem ste v tej točki daleko nadkrilili. Kadar strani pa je stalno padanje lire povzročilo ,-i- ■ dobim take odredbe v roko, vas vselej pomi- pravi beg od lire in vse hiti, da naloži de- nimi bedastimi odredbami bombardira vi --------------------------------------- . . soka gospoda nadzornike, upravitelje in uči- | lujem, — iz njih se zrcali vaša plitvost, nedelje da nimajo prvi časa nadzorovati in < razumevanje patrijotizma in velika duševna -posvetiti se pedagoško didaktiškemu delu, revščina. Gospoda, patrijotizem je cirstvo, drugi stokajo v brezplačni tlaki vodstvenih ki se poraja iz hvaležnosti in ljubezni do na-poslov ter uničujejo dan in noč papir in red- j roda, domovine, države, dinastije itd. takrat, no nimajo časa učiti, ker morajo ustrezati ti- j ’ * 1 ""“"'“i 1 stim bedastim odredbam. V Beogradu in v prosvetnem oddelku v Ljubljani morajo biti že strašne kopice ak-tov, kaj neki delajo ž njimi? Koliko mora i biti uradnikov, da to žlobudro prečitajo in j koliko bi jih moralo biti, da bi na podlagi j teli poročil res kaj pozitivnega ustvarili. — i Pa ko bi bilo zaznamovati v napredku šol- j ■stva saj majhen plus ne, navzdol gremo in ... rapidno — ker vsled nerazumevanja raznih j v svoji lastni državi, pojmujemo domovinsko polbogov in režimskih priganjačev, slamo- ! ljubezen, — — tedaj čemu tisti ukazi, tiste rezcev šola ne more delati, ker mora uni- j odredbe? Ne zahtevajte v dvojniku napisa- čevati papir. Zdi se mi, da je ustroj šolskega > nih vsporedov — še manj patnjotičnih govo poslovanja ogromna organizirana tovarna za ; rov ° ,pm ,lh"nfp patriotizma valiUi meri polotilo za »ooocijo moro liri dogoditi prav tisto ko ruskemu rublju. Pri denarju se namreč strankarska modrost neha Jasno je, da predstavlja padec lire za fa-šistovsko vlado resno nevarnost. Vendar pa je danes fašizem še tako močan, da j« izključeno, da bi padcu lire sledil takojše« padec fašizma. Padec lire je samo en nov dokaz za zgrešenost fašistovskega sistema in z njim se kopiči material, ki bo v svojem času strl fašizem. Kdaj se to zgodi, pa j« odvisno od tega, kakšna bo nadaljnja pot lire, ker je danes šele v pričetku. Naj pa lira tudi še tako pade, je vendar čisto naivno misliti, da bi pomenil v nacionalnem pogledu za nas padec lire kako pridobitev. Froli Jugoslovenom so še vedno vsi Italijani edini in tega ne smemo pozabiti! pravi beg nar v tujih vrednostih in da kupi za odplačilo dolgov potrebne devize. ko uživa človek vsled zaslug prej omenjenih činiteljev srečo, mir, svobodo in vse dobrine, ki mu jih nudi iz ljubezni država. To čustvo se ne da pričarati — je tu, kadar je tu. Pogoji morajo biti vsikdar za to čustvo — drugače je .vse ogabno hlinjenje. Prisiliti se ne da — in če se sili, učinkuje nasprotno. Zavedamo se, da smo Jugoslovani, zavedamo se, kaj smo dolžni našemu ljubljenemu ^ralju in njegovi slavni hiši, zavedamo se, da smo uničevanje papirja. V prosvetni administraciji so ustvarili narobe svet. Nižji morajo poročati višjim, kar so ti slednji ukrenili. V tem slučaju se človeku zdi, da morajo biti pri prosvetni upravi pravi lenuhi, ki ne zapisujejo sproti to, kar so odredili — in vendar pravijo, da je tam gori cel regiment uradništva. — Upra-viteljstva morajo vsak mesec dvakrat pro- ker s tem ubijate čut patriotizma, ker ga uklepate v verige, mu dajete Marsch Politične vesti. — »Samouprava« piše v uvodniku »Na poti k sporazumu«, da se z različnih strani ter z zelo različnimi pobudami in oziri povsem različno ocenjuje politična akcija, ki gre za vseskozi prirodnim in logičnim ciljem, da se vse produktivne sile našega troime-nega naroda strnejo k istemu skupnemu cilju radi ustvarjanja občega skupnega dobra. Radikalna stranka, ki je zbrala okoli sebe ogromno večino srbskega dela našega naroda, gleda z največjim zaupanjem na akcijo, ki bo privedla do skupnega političnega sodelovanja med njo in HSS. Samo s tem ker ga uklepate v verige, mu oajeie »«nTbcu- , ,edom*Be daje zaUpanje v celokupno nje-ruto« v.roko in_ga_°bmec(ite^blatom,.ker ( ^ akujjo v stvari sp0razuma, ki se danes ne pustite, da se po svoje razvije v bujno | ™ Teč no Mskega in med ve- cvetje. - Sem z dušo m telom Jugoslovan, ^Tbskega dela našega naroda. To sode- nnnnlnnmg ovnomu Irrallll in domovini uno »rosnega uem liaocg . vdan popolnoma svojemu kralju in domovini — ponosen sem na lastno državo, saj sem jo tako željno pričakoval — toda to vaše vsiljevanje patrijotizma se mi gabi, ker se vselej spomnim stare Avstrije, — in tistih lovanje poleg tega, da otvarja pot na ureditvi države in povzdigi naroda, v vsakem oziru pa številnim silam teh strank, jamei za stabilnost politične uprave v državi m za kontinuiteto v državnih poslih. S takim po- svetni upravi poročati o stanju učiteljstva na i ogabnih odredb o gojenju patrijotizma ter , d jn razumevanjem vstopa' radikalna .St "irS.TS ntSne zbirke! Ubo.o i «™Ua . «kcil» » ostvarj.™ šoli, dasi piše dekrete in nastavlja stvo prosvetna uprava, ne šolsko upravitelj sivo. Tako se mora mesečno poročati, da je vsak učitelj(ica) prečitala Osnovno Nastavo, Itakor da bi to ne bilo v interesu posameznikov. Polkilometrski poluletni izkaz — kakšna intriga za upraviteljstva, nadzornikom neskončno veselje večnih vic. Glej ga! Tiči pri mizi, se jezi na upravitelja, na samega sebe, piše, da vse škriplje, se potihem priduša in------------nikjer konca. In ko bo mučno delo končano — bo ležalo neprečita-no in nepregledano v starih arhivih, dokler ne bo zob časa uničil vse. — Učiteljstvo se je svoječasno veselilo povišic. No, tudi sedaj se jih veseli, pa to veselje mu zagreni misel. Koliko duplikatov bo treba še napisati, predno prejme zadnjo povišico. — In vendar bi šlo to lahko avtomatično, če bi imeli go-lovi ljudje kaj razuma in zmisla za praktično administracijo. Bog zna, kdo se masti ob listih duplikatih in prevodih originalov. Kdor hoče iti v pokoj, mu svetujem, da naj prične vsaj eno leto preje pisati prevo- ustvarjanje prvega po-1; i i ?*norrn ennm7.iinia. trdno prepričana, da kakor vidim, da stvar i povoda, da neka razborit., poMIft« skupina je, 16 škatelj imam, in itaKor viuiu., u.. alJa, ■ of\’o “dvomi v iskrenost in težnje k sporaz-napreduje, bom primoran število Pomnožiti, j SDS Jvomi v ^ j da se mi denar ne zmeša. - Zd se mi da ^^^“najmanj ne dvomi o tem in imajo za to stvar gotove korporacije in osebe : na stranKa. um .j . Hrvatsld nekak monopol. Kadar komu tobaka, čaja j veruje v ponosi^narodnA maa^rvM^ ali kave zmanjka, pa napravijo zbirko po j napram sporazumu z radika ■ ^ Pridite no, Sastita .to .voj. »“£?■» ” MS lO »vujo ..... . t i {..v. zelo tehtnih razlogov. Ona predvsem in kijud vsemu, kar se je dogodilo tekom minulih sedem let, veruje v politično zavp, , ln v trezno rodoljubnost hrvatskega dela na-naroda. Temu delu naroda mora biti dostopna resnica, da je v bratski slogi in zaupanju med Hrvati in Srbi edma re- šolah. — In posledice! . gospoda, malo na deželo ter poslušajte, kaj govore ljudje! »Sama fehtarija, sama beračija je to, neznosne davke norimo v davkarijo, sedaj so pa še v šoli davke napravili.« Otroci nočejo več prinašati za zbirke, jokajo, tožijo da so stariši hudi, učitelji silijo, ker se boje tam gori »amere. Kam pa to pride!. , - složno bratsko sodelo- Ali res ni moža ki bi reke gostije tega edina stvarna dobrina za momIu8M.t™eS'll1iiiomko ,,eto ,'e niti ! in draie. Te pr*te resnice so dostopne UtX ne upa. V "kakSno luč pMt.vU.le d,- I enak. »ff.roTIStabStrtS. Javo?! Glejte, to je tisto zlo, ki uničuje pa- . skega dela naroda. Hadikaina stransa veruje v iskrenost težnje HSS za sporaaum, ker je v tem sporazumu jamstvo za napredek Hrvatov in Srbov, za silo in ugled nov« skupne države, za državno in narodno bodoi-nost. Zalo bo radikalna stranka s pravim zaupanjem in s polno iskrenostjo šla na delo za ustvarjanje tega sporazuma. »Dom« o pogajanjih med HSS in radikali. Glasilo Radičeve stranke piše: Pogajanja za sporazum med Hrvati in Srbi so se pričela "fioielno in javno. Ker je predsednik radikalne stranke bolan — sedaj mu je k sreči znatno bolje — predsednik seljarks jtranke pa v zaporu, to je Pašič s posebnim pismom radikalnemu klubu imenoval tri ra*-(likalne prvake, predsednik seljačke strank« ,;o je označil tri* naše prvake za ta važe» posel. Radikalni klub je imel v soboto dne •.17. junija zelo važno sejo samo o sporaa-untu. Na tej seji se je pokazalo, da radikalna stranka iskreno in resno razume vprašanj« sporazuma in sodeč po tej seji in po drugih važnih političnih znakih, bo sporazum v glavnih obrisih gotov do ponedeljka o. julija, ko se zopet nadaljujejo seje skupščine. — Gotov v glavnih obrisih pomeni, da bo iz vlade izpadel Pribičevič s svojo drušb® in da bo državne posle prevzela skupna, ra-dikalno-seljačka stranka, da se v vsej državi uvede popolnoma humanost, zakonitost in ustavnost.«: — Tako »Dom«, ki ne piše tjn v en dan, kakor »Slov. Narod«. Pribi«eVlf in njegovi prijateljčki torej izpadejo iz vlade in tolažbe samostojnih demokratov, da se bodo vršila pogajanja med radičeva in »nacionalnim« blokom, so padle v vodo. = Vprašanje mladinskemu tisku — Ker mladinsko časopisje stalno vara svoje čita-telje, da se pogajanja vrše med radičevci m »nacionalnim« blokom, prosimo mladinski tisk da navede imena delegatov »nacionalnega-; bloka. Dosedaj smo brali le o Gjuri^ čiču živkoviču in Trifkoviču, ki pa so vsi radikali- Kje so ostali torej delegati samp-cioine demokratske stranke? Odgovorite! i Ker »Slov. Narod« čveka, da so dayi-dovičevci proti sporazumu med raaiKan ib radičevci, navajamo, kar piše o tej stvan »Slobodni Narod«, oticielno glasilo demo- 'bratske stranke. »Slobodni Narod« naravno ni navdušen za sporazum samo med dvema strankama, pravi pa, da ni temu sporazumu delati nobenih zaprek, ker bi ta sporazum preprečil mnoge reakcionarne zakone in otvoril mnogo dobrih izgledov za bodočnost. = Proti nemškemu zračnemu brodovju. Veleposlaniška konferenca je izročila nemškemu poslaniku v Parizu noto glede omejitev nemškemu vojnemu brodovju. Vsa vojna letala so Nemčiji prepovedana. Med ■ vojna letala se štejejo vsi aeroplani, ki imajo več ko 60 konjskih sil, dalje vsi aeroplani, ki morejo leteti brez pilota in ki imajo oklop ali pa so oboroženi. Letala ne smejo biti sposobna doseči višje višine od 4000 metrov. Največja dovoljena hitrost sme znašati 180 km na uro pri višini 2000 metrov. Zrakoplovi ne smejo imeti več ko 30-000 kubičnih metrov vsebine, če so trdega sisle-ma, drugače le 25.000, odnosno '20.000. Ne dovoljuje se, da bi se izdelovala letala, ki morejo vzeti na krov večjo težo od 000 kilogramov, vštevši težo pilota. Vse zračne družbe morajo vsako četrtletje predložiti kontrolni komisiji popolen seznam pilotov in letal. Tudi je omejeno število pilotov. Nota veleposlaniške konference je vzbudila seveda v Nemčiji velikansko ogorčenje, ker je z njo vsak velik zračen promet onemogočen. = Iz dežele belega terorja. — Madžarska policija je aretirala voditelja novo ustanovljene socialistične stranke Štefana Vagi-ja in 30 njegovih pristašev, ker so se zdeli policiji sumljivi, da imajo zveze z boljševiki v Parizu in na Dunaju. Resnica je seveda te. da so bili aretirani zato, ker so v opoziciji proti krvavemu režimu Ilorthy-ja. — Velika britanija proti sovjetski propagandi. V soboto je priredila konservativna stranka več shodov, na katerih so govorili tudi člani velikobritanske vlade. Vsi so na-glašali, da se ne more dalje trpeti razome propagande, ki jo uganjajo sovjeti. Popolnoma nemogoče je, da bi se še dalje trpelo, da država, ki je v diplomatičnih odnošajih z Veliko Britanijo, ruje proti njenemu obstoju. Z ozirom na ta izvajanja velikobritan-sldh ministrov se splošno pričakuje, da bodo diplomatični odnošaji med Veliko Britanijo in sovjetsko vlado ukinjeni. Ne veruje pa se, da bi Velika Britanija propagirala skupno akcijo vseh držav proti sovjetski vladi. — O tej stvari bo sklepal tudi angleški parlament, ker sta vloženi že dve interpelaciji zaradi kitajskih nemirov, ki da so povzročeni od sovjetske vlade. V drugi interpelaciji pa se zahteva, da se vnese v že sklenjeni angleško-ruski trgovinski dogovor določbo o ukinjen ju protibritanske propagande. Dnevne vesti. j« Književnost. ^Zaročenca« (I promessi sposi), milanska zgodba iz 17 stoletja. Odkril in prenaredil Alessandro Manzoni. Poslovenil dr. Andrej Budal. Izdala in založila »Narodna knjigar-riK> v Goriai v letu 1925. Tiskala »Narodna Tiskarna« v Gorici. Cena broširanemu iztisu L 30.—, vezanemu L 34.—,' po pošti 3 lire več. Za Jugoslavijo (franko) broširanemu iztisu 85 Din, vezanemu 95 Din. — Obsega: 57G strani in 36 ilustracij. Velikost 18 X 25 cm. Slovenci smo s to izdajo dobili izboren prevod italijanskega romana »Zaročenca« (I promessi sposi) svetovnega slovesa, katerega je v letu 1842 po dvajsetih letih dela na svetlo dal sloveči italijanski romanopisec Alessandro Manzoni. Prva italijanska izdaja tega- romana je bila takoj razprodana, in sloves Manzonijevih »Zaročencev« je zavzel ogromne dimenzije navdušenja ter prestopil državne meje. Veliki narodi so roman takoj prevedli na svoje jezike, in tako je postal roman »Zaročenca« prava duševna hrana vsega naobraženega sveta. V sami Italiji je ta roman dosegel že nad 150 izdaj. Polne so ga ljudske, srednje in visoke šole zbog njegove visokokulturne, moralne in vzgojne vsebine, kakor tudi zbog napeto zanimive snovi, ki je vzeta iz življenja milanskega ljudstva v strašnih dnevih kuge, vojske, ropov in požigov od strani razbrzdanih plemičev. V to skrajno napeto opisovanje je vpletena ljubavna tragedija lepe mladenke Lucije z Renzom, ki sta morala prenesti nadčloveške žrtve, da sta konečno dosegla svoj cilj — poroko. Ni naš namen, da se spuščamo v nadrobno oceno slovenskega prevoda. Sicer pa že ime prevajalčevo nam je porok, da je prevod najboljši. Saj profesor dr. Andrej Budal je znan poznavalec romanskih jezikov. Le hvaležni mu moramo biti, da se je lotil in tudi srečno dovršil ogromen prevod svetovnega romana, ki. bo z nesmrtnimi črkami zapisan v zgodovini slovenskega slovstva. Najbrže je to največje slovensko književno delo, ki je po vojski izšlo med Slovenci to in onostran sedanjih državnih mej. Nič ne pretiravamo, če trdimo, da so Slovenci v Julijski Benečiji ponosni na to knjigo, ki bo pričala tudi poznim rodovom, kaj zmore ži-lavost in duševna narodna vztrajnost, četudi po številu malega narodiča, ki živi v mejah velikega italijanskega kraljestva. Italijanom pa je s tem znova podan očiten dokaz, da se Slovenci želimo pobliže seznaniti s pravo italijansko kulturo, da jo visoko cenimo in skušamo dovesti obe v deželi ži-večin plemeni do tega, da bode medseboj- j no druga drugo podpirali in vzljubili. Operna knjige j6 prav okusna, ilustracije * jasne, papir dober, kar dela čast »Narodni Tiskarni«, še bolj pa »Narodni Knjigarni«, ' ki je založila ogromen kapital v to, da je na svetlo dala to impozantno knjigo. Društva, šolske knjižnice, zasebniki, sezite ! po nesmrtnem romanu slavnega Manzoni ja! j CENTRALIZEM. Naši mladini silno radi deklamirajo, kako da so oni za decentralizacijo uprave. »Jutro« je zadnjič v tem poglavju celo zabrenkalo na opozicionalne strune. V resnici pa centralizem pod vlado »nacionalnega« bloka vedno bolj cvete in najbolj vneti pristaši »nacionalnega« bloka so samo — mladini. Decentralistično navdušenje mladinov je torej naravnost rekordna hinavščina. Načelno je o dobroti ali slabosti centralizma nicer nemogoča debata. O našem beograjskem centralizmu, kakor se uveljavlja v praktičnem življenju, pa -je vsaka debata nemogoča, ker je njegova škodljivost preveč evidentna. Tako recimo morajo društva vsako prošnjo za polovično vožnjo poslati v Beograd in to prošnjo mora rešiti sam g. minister. Presneto malo dela mora imeti g. minister oziroma njegov pomočnik, da ima čas, da se bavi s takimi prošnjami. In zakaj imamo končno železniško ravnateljstvo v Ljubljani? V Avstriji so prošnje za polovično vožnjo reševala samo železniška ravnateljstva in bilo je manj zlorab ko danes. Ali pa prošnje za dovolitev loterije ali srečolova. Ce hoče prirediti kako gasilno društvo, torej brez dvoma zelo koristno društvo, kak majhen srečolov, mora iti prošnja v Beograd in sam g. minister jo mora rešiti. Ko je bil g. Pucelj kmetijski minister, je te prošnje reševal oddelek za kmetijstvo, sedaj pa, ko so mladinski »decentralisti« na vladi, pa je zopet g. minister edino kompetenten. Ta naš centralizem, da mora vsako figo rešiti g. minister, je tudi v resnici vreden eno figo in ne najmanjši vzrok, da je ljudstvo centralizma sito. Zakaj centralizem je smešen — in to je najhujše! Šentjakobski gledališki oder poživlja go- ; spode in gospodične, ki imajo veselje do I igranja, da javijo pismeno svoj pristop na j gorenji naslov. — Tudi Sokoli persekvirani. Gospod dr. Pavel Pestotnik, starosta Sokola I. v Ljubljani, je premestil br. Ivana Pirnata, nadučitelja, iz Mokronoga v Žužemberk. Br. Ivan Pirnat je bil nad vse delaven učitelj, bil duša mokronoškega Sokola, tajnik cestnega odbora, vnet zadrugar ter odličen šolnik. Prestavljen je bil — ker je pristaš SKS. Gospod dr. Pavel Pestotnik, starosta Sokola, perse-kvira torej tudi Sokole. Ne bomo k tej stvari napisali nobenega komentarja, pač pa bi ga bili dolžni napisati Sokoli sami. Pričakujemo, da se to tudi zgodi! — Zagrebška policija je bila odlikovana. Med drugimi je dobil red sv. Save III. razreda tudi dr. Bedekovič. Samostojni demokrati, ki so se na ta način zahvalili zagrebški policiji, niso s temi odlikovanji storili prav nobene usluge državni misli. — Štedenje. Mariborska »Naša Straža« poroča, da je naročil mladi veliki župan mariborske oblasti dr. Pirkmajer pri tvrdki Preis v Mariboru pohištveno garnituro za takozvano sobo za gospode in da bo stalo to 160.000 dinarjev. — Vsota se nam zdi malo previsoka. Toda na vsak način je vsak izdatek za opremo kake posebne sobe za gospode odveč in državna uprava bo vživala veliko večji ugled, če bo delovala brezhibno in objektivno, kakor pa če bodo sobe velikega županstva razkošno opremljene. 1 — Joj, kakšna nesreča! — »Slovenski Na-rpd« pravi, da ne bo ponatisnil svojega glu-pega romana »Razpad carstva«, če se ne prijavi 500 naročnikov. Joj, kakšna nesreča, če ne bo izvedela Slovenija za idealne podvige »plemenitega« grofa Wolkensteina in za ves dunajski trač, ki se suče okoli »nesrečne« cesarice Zite! — Važen kongres Udruženja jugoslovanskih narodnih železničarjev v Zagrebu. V dneh 4., 5. in 6. julija se vrši v vseh prostorih strelišča (Tuškanac) v Zagrebu VII. redni letni kongres UJNŽ. Za kongres je prijavljenih toliko udeležencev, da vozijo posebni vlaki iz cele kraljevine, t. j. iž Beograda, Subotice, Sarajeva, Maribora in Ljubljane. Odhod posebnega vlaka iz Ljubljane gl. kol. je v nedeljo 5. julija ob 4. uri 30 minut zjutraj in iz Maribora dne 5. julija ob 4. uri zjutraj. Povratek posebnega vlaka za Maribor in Ljubljano iz Zagreba je v ponedeljek dne 6. julija ob 2. uri zjutraj. Po odloku Ministrstva za promet št. 17.201 od 17. junija 1925 je izdala Direkcija državnih železnic Ljubljana posebno okrožnico št. 108- III., s katero obvešča vse službene edinice o vseh podrobnostih (odsotnost, vozna ugodnost, posebni vlaki itd.). Važno za člane Udruženja je, da imajo na podlagi posebne članske izkaznice UJNŽ, ki jo dobe pri svojih podružničnih odborih tako oni kakor tudi njih rodbinski člani, brezplačno vožnjo po železnici (brez odprave) v Zagreb in nazaj. Za vožnjo v Zagreb velja izkaznica samo za posebne vlake, dočim veljajo izkaznice za > povratek tudi za vse ostale vlake, izvzemši SOE. Izkaznica je veljavna: Za 3. in 4. julija samo za delegate, za 5. in 6. julija pa tudi za vse ostale udeležence kongresa. Ta kongres je posvečen v prvi vrsti strokovnemu delu UJNŽ v prid skupnosti in posameznikov. Ob tej priliki pa bodo nastopile tudi razne železničarske kulturne ustanove Udruženja, ki bodo s svojimi izvajanji dokazale širši javnosti, da delujejo železničarji kljub svojemu ne baš rožnatemu položaju he samo na strokovno borbenem, ampak tudi od-važno z uspehi na kulturnem polju. — Novi spomeniki kralju Petru. V nedeljo je bil odkrit v Livnu na slovesen način spomenik kralju Petru. — V Beogradu nameravajo postaviti na Terazijah spomenik kralju Petru Osvoboditelju, ki naj bo tako impozanten, kot Napoleonov spomenik v Parizu. — Odlikovanje. G. Fran Milčinski, svetnik 2 skupine I. kategorije v oddelku B Stola sedmorice v Zagrebu je na lastno prošnjo trajno vpokojen. Pri tej priliki je bil odlikovan z redom Sv. Save III. reda. — Nova maša v Mariboru. Prihodnjo nedeljo, dne 5. t. m., bo opravil v frančiškanski cerkvi v Mariboru prvo sv. mašo č. g. p. Aleksander Uranker. Pričetek cerkvene slovesnosti ob četrt na 10 dopoldne. Slavnostno pridigo bo imel č. g. p. Ciril Bračko, gvar-dijan od Sv. Trojice v Slov. goricah. Novo-mašnik je Mariborčan, sin ugledne in spoštovane delavske železničarske družine iz Melja. — Promocija. Na graški univerzi je bil te dni promoviran za doktorja vsega zdravilstva g. Ljudevit Černej iz Celja. -- »Uradni list« z dne 31. junija št. 61 prinaša med drugim: »Carinsko pomorski pravilnik« in »Naredbo, s katero se podaljšuje rok za izdajanje polovičnih vozovnic državnim nameščencem, vpokojencem in njih rodbinskim članom.« — Iz ministrstva notranjih del se poroča, da ministrstvo za enkrat ne bo sprejemalo nobenih prošenj za mesta zvaničnikov (praktikantov), ker so že vsa mesta zasedena. — Iz državne službe. Fran Golob, dosedaj pri finančni kontroli v Ljubljani je imenovan za komisarja pri oblastnem inšpektoratu finančne kontrole v Beogradu, zvaničnica Slavka Koricky pri velikem županu ljubljanske oblasti pa za kancelistinjo III. kategorije pri direkciji šum v Sarajevu. Trajno vpo-kojena sta tajnika Gregor Baltol in Ivan Hafner pri direkciji pošte in brzojava v Ljubljani. — Pri zdravniški zbornici za Slovenijo so na uovo vpisani s seznam zdravnikov naslednji zdravniki: dr. Drago Kočevar, zdravnik javne bolnice v Celju: dr. Jože Jakša, zdravnik javne bolnice v Ljubljani in dr. Julij Matthey, okrožni zdravnik v Apačah. — Javno prakso smejo izvrševati v vsej naši kraljevini sledeči inženirji: Milan Šuk-lje in Nikola Kumanin oba v Ljubljani, spe-cijalno v stroki gradbenega in strojnega in-ženerstva: Fran Tavčar v Ljubljani specialno v stroki gradbenega inženerstva, Fran Miklavec v Ljubljani in Milan Kiepach v Mariboru specijalno v stroki elektriškega inže-nerslva. — Razpisana službena mesta. Artiljerijsko tehniški oddelek ministrstva za vojsko in mornarico potrebuje 4 doktorje kemije ali diplomirane inženerje kemije, da jih sprejme za civilne uradnike ter odpošlje v inozemstvo zaradi praktične izpopolnitve v vojaški kemiji. Do natečaja imajo pravico samo naši državljani, ki niso starejši od 35 let. Izbor se vrši v artiljerijsko-tehničnem oddelku dne 15. septembra; zato mora poslati vsak konkurent svoje dokumente do 15. avgusta artiljerijsko-tehničnemu oddelku za vojsko in mornarico v Beogradu. Dokler bodo študirali v inozemstvu, bodo prejemali poleg svoje plače še štipendijsko doklado, ki jo uživajo štipendisti častniki v dotični tuji državi. — Pri okrajnem sodišču v Murski Soboti se odda mesto višjega pisarniškega oficijala, oziroma vsako drugo mesto pisarniškega uradnika, ki bi se izpraznilo tekom razpisa. Za razpisano meslo se zahteva zemljiško-knjižni izpit. Prošnje je vložiti najkasneje do 7. avgusta pri predsedništvu okrožnega sodišča v Mariboru. — Pravilnik o dijaških štipendijah. Te dni je bila vspostavljena v prosvetnem ministrstvu komisija za izdelavo pravilnika o dijaških štipendistih. Dela utegnejo biti končana v dveh mesecih. — Konferenca železniških direktorjev. Te dni se vrši v Beogradu konferenca vseh železniških direktorjev naše države. Na konferenci bodo razpravljali o notranjem železniškem prometu. Eden od glavnih predmetov posvetovanja bo veljal tehničnim pogojem jesenskega izvoza. — Po nedolžnem obsojeni na dolgotrajno ječo. Leta 1919 je obsodilo vojaško sodišče savske divizijske oblasti v Zagrebu radi ropa Vaso Bunčiča na 20, Ilijo Bunčiča na 18, Mi-ju Trnjajiča pa na 15 let ječe. Proti tej ob- : sodbi so vložili obsojenci prošnjo na obnovo postopanja, ki pa ni imela uspeha. Obsojeni, ki sede v Lepoglavi so izgubili že vso nado, j da se dokaže njihova nekrivda. Tei dni pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. V zaporih 1 petrinjskega sodnega stola se nahaja šest razbojnikov, ki so se te dni med seboj sprli. V prepiru je očital Pavao Caric Petru Kora- \ ču in Jovi Božiču, da sta zakrivila hudodelstvo, radi katerega so zaprti Vaso Bunčič i. : dr. To so slišali drugi kaznjenci in jetniški j pazniki. Stvar je prišla na ušesa petrinjske- ; mu sodišču, ki je zaslišalo Korača in Boži- ( ča. Razbojnika sta priznala in zato pride 1 končno vendarle do obnove postopanja. j — Trebušni lcgar v Beogradu. Zadnje dni je bilo ugotovljenih v Beogradu več slučajev trebušnega legarja, od katerih je končal ; eden s smrtjo. Zdravstvene oblasti so pod-vzele vse potrebne mere, da se razširjenje te nevarne bolezni prepreči. —13.288 samomorov v enem letu. Državni statistični urad v Nemčiji je izdal te dni podatke o samomorih v Nemčiji v letu 1923. Glasom te statistike je šlo leta 1923 v Nemčiji 13:288 oseb prostovoljno v smrt. To se pravi: vsaki pettisoči človek je izvršil samomor. Statistika dokazuje dalje velik porast samomorilne epidemije med ženskim spolom. Dočim je odpadlo lete 1895 na 100.000 ljudi 35 moških in samo 8 ženskih samomorilcev, je razmerje v letu 1923 30: 13.4, to se pravi, da je bilo leta 1923 že skoro polovico samomorilcev ženskega spola. Končno je ugotovila statistika, da je gra-sirala 1. 1923 samomorilna epidemija najbolj med starimi ljudmi. Na 100.000. ljudi je prišlo 93 moških samomorilcev v starosti on 00 do 70 let in 150 v starosti nad 70iet. Pravtako je glede žensk v starosti o 1 bo a 70 let in sicer. Te številke pomenijo s.rasino obtožbo zoper socialne prilike v Ne ] letu 1923. . . , . - Najboljša starost za porajanje oti-ok Npki čikaški znanstvenik C. L. Redfield je objavil pred kratkim statistiko, iz katere rezu tira sledeče: Oportuno je porajati otroke šele po 30 letu. Seveda ako se hoče imeti fi- zično in duševno lepe otroke. Redfield namreč ugotovil, da je — vsaj v Ameriki vsaj 90% kriminalnih tipov, katerih stariši so bili mlajši od 30 let. Mož je dalje ugotovil, da se nahajajo med otroci še ne 30 let starih starišev prav pogosto taki, ki postanejo vojaki ali pa avanturisti, dočim so med otroci,^ rojenimi od starišev, starih preko 30 let večinoma umetniki. Državniki so po večini otroci starišev, ki so stari 40 do 50 let, filozofi so večinoma otroci starišev, ki so bili stari ob njihovem rojstvu nad 50 let. Ali je res tako? Znanstvenik navaja v dokaz svoje trditve mnogo imen n. pr. Aleksandra n , , ga, Friderika Velikega, Napoleona, Rafaela, Shakespearja, Bacha itd., itd. Iz \seh primer rezultira faktično ozka zveza med starostjo roditeljev in moraličnimi svoj-stvi njih potomcev. Iz cele stvari pa sledi, da je dobro, ako se poroči človek mlad, da pa^ne ustvari otrok pred 30 letom. Ce pa ima \ eč otrok) naj ga tolaži vsaj dejstvo, da bo-do delali zadnji čast njegovemu imenu. 1 olicijska ^ ura za ženske. Novosadski župan je odredil, da ne sme po deseti uri zr ecer nobena služkinja brez spremstva vež na cesto. To svojo odredbo namerava razširiti na vse Evine hčere. Kot vzrok navaja dejstvo, da se širijo spolne bolezni boli i* bolj. 1 •• — 900.000 brezposelnih v sovjetski Rusiji. Glasom oficielnih podatkov sovjetske vlade, ki jih prinaša list »Komunist«, je znašalo lansko leto* število brezposelnih v sovjetski uniji 775.000. Sedaj je doseglo število ž« 900.000, armada brezposelnih pa še stalno narašča. Začetkom leta je nakazala vlada za pobijanje brezposelnosti štiri milijone rubljev; sedaj je zvišala te znesek za dva milijona rubljev. — Življenje učiteljev v Rusiji. Organ ruskih učiteljev »Učitelskaja gazela« dobiva dan na dan pisma od učiteljev, ki se pritožujejo, da neredno prejemajo plače. Dopisi nosijo navadno napise: »Pomoč«, »Krik obupa vaškega učitelja« ali »Pozabljeni« itd. Tudi »Pravda«, organ komunistov, priznava, da se dogajajo v učiteljskih krogih tak* strašne stvari, da jih sploh ni mogoče popisati. V nekaterih gubernijah 'učitelji niso prejeli že po pol do tričetrt leta nobene plače. Denar, določen za učiteljske plače se vpo-rabi v druge administrativne svrhe. Učitelji zapuščajo v masah svoj poklic. — Vojni spomin predsednika Masaryka. Dne 6. julija t. 1. izidejo pod naslovom »Svetovna revolucija« vojni spomini predsednika Masaryka. Knjiga je že tiskana, izda pa se šele dne 6. julija, ker mine takrat 510 let, odkar je bil sežgan Jan Hus na grmadi in 10 let odkar je nastopil Masaryk za časa svetovne vojne v Ženevi prvikrat javno zoper Avstro-ogrsko, ter ji napovedal v imenu celokupnega češkoslovaškega naroda boj na življenje in smrt. V svoji knjigi ni podal Masaryk samo svojih memoarov temveč tudi sintezo svojih političnih nazorov. Knjiga je zelo obširna, ima 480 strani. — Papež in radio. Kakor poročajo iz Rima, se namerava papež poslužiti v kratkei* radia ter harangvirati ves svet. Besedil* nagovora je že pripravljeno. | — Katastrofalen potres v Kaliforniji. V torek so bili v Santi Barbari zopet 3 potresni sunki. Več oseb je bilo mrtvih in ranjenih. Veliko število ljudi kampira na prostem. Promet je popolnoma prekinjen. Natančno število mrtvih še ni ugotovljeno. Mesto Santa Barbara je kup razvalin. Iz vs* dežele prihajajo rešilne ekspedicije. Po-> žrtvovalno so se obnašale milosrdnice v bolnišnici, ki niso zapustile bolnišnice preje, predno ni bil rešen zadnji bolnik. Razrušene so železnice in ceste. Na več krajih mesta j* ; izbruhnil požar, počile so vodovodne cevi in j nastale so poplave. Organizirana je veli-• kopotezna rešilna akcija z leteli. Obsedne i stanje je poostreno. j Po najnovejših poročilih je spremljalo po-: tres podzemsko grmenje, podobno streljanj« iz par sto strojnic. V Santi Barbari so s* dvignili po cestah v trenutku oblaki prahu, i Iz hrupa podirajočih se poslopij so doneli , kriki ponesrečencev. Ljudje so skušali bežati, toda zemlja se je majala kakor valujoč* morje. Dva velikanska hotela sta se zrušila, | kakor da sta sestavljena jz igralnih- kart. : Vse prebivalce enega od teh hotelov, 100 po številu pogrešajo. Tudi električna centrala je porušena, tako da je mesto brez luči. — i Potres je bil, kakor izjavljajo znanstveniki, arhitektoničnega značaja. — Velike poplave na južnem Poljskem. , Na južnem Poljskem so nastale vsled dolgotrajnih nalivov velikanske poplave. Pred karpatska Rusija je podobna jezeru. Tisoči ljudi so brez strelu; in brez živil. V vzhodnji in Zahodnji Galiciji prav do Krakova so razdrte vse ceste in železnice. Celo v Przemyslu tece voda že čez železniški most. V prizadetih krajih pomaga povsodi vojaštvo. Varšavska vlada pripravlja veliko pomožno m podporno akcijo. V poplavljenem ozemlju je uničenih mnogo 100 ha žetve. Tudi človeških žrtev je veliko. „ . ., . ,. - Taifun na Filipinih. Na Filipinih je divjal te dni grozovit tajfun. 27 oseb je bilo ubitih več tisoč hiš in mnogo plantaž razrušenih. Posebno je trpela okolica Bulate, Nuele, inj*°veiika železniška nesreča v Rusiji. Sibirski ekspresni vlak Čita-Moskva je skočil te dni na postaji Tajga v bližini zapadno sibirskega mesta Novi-Nikolajevsk s tira. Deset oseb je bilo ubitih, dvaintrideset težko poškodovanih. — Velika avtomobilska nesreča pri Kiši-nevu. Iz Bukarešte poročajo, da je ponesrečil le dni pri Kišinevu avtomobil, s katerim se je vozilo več učencev in učiteljev z nekega izleta, štirje učenci in ena učiteljica so obležali na mestu mrtvi. Šofer in 18 učencev je težko ranjenih. — Star satir. Mateo Vidak iz Buj v Istriji, star 61 let, je živel v konkubinatu z vdovo Ido Pavšič. Vdova je imela od svojega pokojnega soproga 121etno hčerko Pavlo. Stari satir se je naveličal priletne vdove ter začel intimno razmerje z mlado Pavlico. Toda nekega dne ju je zasačila Ida Pavšič in fla-granti. Vložila je ovadbo, in Maieo Vidak je kil aretovan. Naslednjega dne ji je postalo žal za njenim starim ljubimcem. Toda bilo je prepozno. Mateo Vidak, stari grešnik, premišljuje danes o lepih uricah, ki jih je doživel s Pavlico, v zaporu, njena mati stara Ida Pavšič pa joka za njim. — Atentati na oficirje v Skopijo. Te dni j» bilo izvršeno v Skopi ju zopet par atentatov na oficirje. Major Rudolf Wagner se je peljal v vozu v vojašnico. Na cesti, v bližini pokopališča je bilo oddanih nanj več strelov. Ivočijaž je pognal konje v kar najhitrejši dir ter steni preprečil, da bi bil major zadet. Naslednjega dne je bil izvršen podoben napad na tri podpoTučnike, od katerih pa takisto ni bil nobeden zadet. O storilcih mi nobenega sledu. — Razstava dojenčkov v Novem 8adu. V medeljo se je vršilo v Novem Sadu premi-ranjs dojenčkov. Podeljenih je bilo 10 nagrad po 1000 Din. Ljubljana. I— Socialistični protestni shod proti odlašanju ljubljanskih obč. volitev je ljub. policija prepovedala z ozirom na javen red in mtir. Poleg tega je svojo prepoved utemeljevala tudi z Vidovim dnem. Nobenemu argumentu policije ne moremo priznati veljave. Mislimo, da ne skrbi za javni red in mir tisti, ki jemlje ljubljanskim volilcem njih zakonito pravico in da nasprotno skrbi za javni red in mir tisti, ki skrbi, da pride /. zakonom zajamčena občinska avtonomija zopet do veljave. Vidov dan je praznik naše svobode in zato je ukinjena ljubljanska avtonomija profanaeija Vidovega dne. — Sicer pa beležimo z zadoščenjem, da je imel naš poziv uspeh in da se je vendar našla stranka, ki pričenja javno borbo za avtonomijo Ljubljane. —1 Stanovanjsko sodišče v Ljubljani uraduje za .stranke’ vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne. Po tem času se stranke ne sprejemajo. Stranke, ki so vložile pri bivšem stanovanjskem oblastvu splošne prošnje za stanovanje, se poživljajo, da vlože za stanovanje nove prijave, v smislu določil stanovanjskega zakona. Oni prosilci pa, ki so v svojih vlogah označili stanovanje, za katero prosijo in so prošnje vložili pred 15. majem t. 1. naj javijo najkasneje do 10. julija t. 1., če še vzdržujejo svojo prošnjo, ker bi se stanovanjsko sodišče pri dodelitvi do-tičnega stanovanja ne moglo ozirati na njih vloge. Glasom določil čl. 16. stan. zakona sta tako najemnik kakor hišni lastnik zavezana pod kaznijo od 500 do ‘2000 dinarjev, da prijavita prazno stanovanje in sicer prvi 24 ur pred, drugi pa 24 ur po izselitvi. Stranke se zato v lastnem interesu nujno opozarjajo na to določilo, kajti stanovanjsko sodišče mora in bo postopalo strogo po zakonu, in opravičila za nevednost ali zamudo zakon ne pozna. r—1 Izlet v Lesce in Vintgar v zvezi z ogledom Tovarne verig v Lescah in lesne industrije »Vintgar« priredi za svoje članstvo Trgovsko društvo »Merkur v Ljubljani v nedeljo, dne 12. julija 1925. Odhod iz Ljubljane glavni kolodvor ob 6.43 zjutraj. V Lescah ogled tovarne verig in. zajutrek, ob 11.05 odhod iz Lesc na Javornik, nato peš-izlet čez Vintgar. V restavraciji društvenega častnega člana in bivšega dolgoletnega tajnika g. Goloba skupno kosilo in nato ogled industrije »Vintgar«. Po ogledu prosta zabava z godbo in petjem. Povratek iz postaje Podhom z zadnjim (turistovskim) vlakom. Obvezne prijave za celodnevno udeležbo najkasneje do torka dne 7. julija. Pevci se obenem vabijo, da pevske vaje ob torkih in petkih redno in polnoštevilno posečajo. — Odbor. — Nesreča v Tacnu. V nedeljo zvečer se je igralo v nekem pripetem čolnu v Tacnu večje število otrok. 131etni Ladislav Cižman je, kakor se trdi, čoln odpel, nakar je zašel čoln med valove. Prestrašeni otroci so poskakali v vodo. Ker niso znali plavati, bi bili kmalu vsi utonili. Prihitel je sodar Josip Čižman, ki jih je 7 rešil, tako, da je utonila samo 141etna Marija Čižman. Pogumni možakar bi bil nedvomno tudi to rešil, toda opazili so prepozno, da jo manjka. Njenega trupla dosedaj še niso našli. —1 žrebanje 5. julija se bliža! Zato kupite srečke loterije v korist Razlagovega spomenika. Dobe se v trafikah, pri razproda-jalnicah, v Ljubljani tudi pri prodajalki časopisja pred glavno pošto. Srečka stane samo 5 Din. Glavni dobitek 5000 Din v gotovini. Z nakupom srečk zadostite tudi svoji narodni dolžnosti! — Odbor za postavitev Razlagovega spomenika. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 2. julija 1925. Brago: Pšenica, Hardvvinter II., fco Postojna, trans., blago 410; koruza, sremska, fco nakladna postaja, denar 170, blago 185; ječmen, srbski, 60 kg, par. Ljubljana, blago 325. — Hrastove vozovne deščice 44 mm, do 282.65 m, 43 mm, 192.65 m, fco meja denar 1350; bukove deske 30, 35, 40, 50, 60, 80 mm, 2.25—4.50 ni, I., II., lil. fco meja blago 690; doge hrastove 1 hi, pol hi, en četrt hi, fco meja, denar .200, blago 150, zaklj. 100; bukova drva 1 m dolž. fco Skoplje, 2 vag., denar 30, blago 30, zaklj. 30. Vrednote: 2lA% drž. renta za vojno škodo denar 225; 7% pos. iz leta 1921 denar 62.50; Celjska posojilnica d. d., denar 200, blago 200, zaklj. 200; Ljubljanska kreditna banka denar 225, blago 265; Merkantilna banka denar 100, blago 103; Prva hrvaiska štedionica denar 800, blago 806; Kreditni zavod denar 175, blago 185; Strojne tovarne ‘n livarne blago 135; Združene papirnice denar 100, blago 110; Stavbena d. d. denar 265, blago 280 ; 414% kom. zad dež “ denar 20; 4!»% zast. 1. Kr. dež. banke denar 20. BORZE. — Zagreb, 2. jul. Dev.: Curih 10.99-kU 09 Praga 167.80-170.20, Ne\vyork 56.60-57 40' London 275.20—278.20, Milan 190.70—19370' Berlin 13.27-13.42, Dunaj 0.07955-0.08075! Valute: dolar 55.60—56.40. lira 193.56 do 196,50. — Curih. 2. julija. Borza: Beograd 9.10, Pariz 23.15, London 25.045, Nevvvork 515.125, Milan 17.30, Praga 15.25, Dunaj 0.007255. X Dobave. Dne 10. julija t. 1. se bo sklenila v pisarni intendantskega slagališta Dravske divizijske oblasti v Ljubljani pogodba za dobavo olja, masti, fižola, makaron, riža, zdroba, jesiha, sladkorja, žitne kave in cikorije. —• Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 28. julija 1. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 100 ton plinskega koksa; pri' direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave barv. — Dne 29. julija t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave azbestnih vrvic, stenja, steklenega in smirkovega papirja itd. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. Izdajatelj: dr. Josip Hacin Odgovorni urednik: Železnikar Aleksander Tiska tiskarna »Merkur« v Ljubljani. MUtnuu....... ' ‘ . (21-) V oklopnjaku okoli sveta. - Spisal Robert Kraft. »Težko! Da, v fortih jih je vedno dosti — tam beračijo ti degenerirani lopovi. Ko sem potoval po severni Ameriki, se nisem spopadel niti enkrat z Indijanci, opraviti sem imel le s cestnimi roparji, zlasti v skalnem gorovju. Tam zgoraj na severu, tam so še pravi sinovi velikega duha, taki, kakršne jih poveličuje Cooper. »Pa zakaj bi ne napravili kratkega izleta v ta lovišča, da vidimo rdečekožce? Saj imamo dosti časa, 'saj nismo stavili.« »Kakor želite! Le da vam tam ne morem biti vodnik. Poznam le te, nekoč tako slavno pot preko severne Amerike. »Toda vi znate občevati- z Indijanci?« »To pač. V bližini naše plantaže v Arkanzasu je bivalo mnogo tdečekožcev; preživljali so se z lovom; bili so večinoma Siouxi in Crnokožci, katerih prava domovina je na severu. V času, ko so hoteli Indijancem odkazati pokrajine bolj na jugu, so se razkropili po vsej Ameriki. Med transportom so zbežali. Jaz sem'zrasel med Siouxi, govorim njihov jezik in še marsikatero indijansko narečje. Tako še vedno govorita, ko stopita, obložena- z lovskim plenom, v taborišče. Trije tehniki, naj jih imenujemo tako, so pravkar gotovi z mazanjem raznih strojev; s pranjem še niso začeli in zato tudi še niso prinesli iz avta. nobene reči. Ta je popolnoma zaprt in Green sporoči svoji mladi gospodarici, da je našel napako, vsled katere se niso plošče zgoraj dobro zapirale v zadnjem času. Napako je sedaj popravil. In ko smo bili trenutek vsi trije zunaj, doda še Adam, »kakor zdajle in le mister Deacon notri, je res stikal okoli vzvodov, najbrže se je hotel odpeljati. Kje pa je sedaj?« vpraša Leonor hladno. Koplje se še tam-le v reki... Drži ga !L začne vpiti nenadoma Adam ter teče z razprostrtima rokama naprej. Drži ga! Drži ga!!! Ostali tedaj zapazijo, čemu Adam tako kriči in leče kot besen; oni tega niti ne zmorejo, stoje kakor okameneli. Tom je bil stopil v voz, prišel zopet iz njega, skočil z malega hodnika na tla ter zaprl precej krepko vrata — v istem hipu pa se je začel avto pomikati naprej, v prvem trenutku bolj počasi, v drugem že kot konj v diru, v tretji sekundi kot brzovlak in tako ie drevi! naprej po cvetoči preriji proti severovzhodu. Pa vendar ne tako popolnoma brez vodstva. Da so vsi okameneli strahu, to ni držalo o Georgu. Kakor Adam, je stekel tudi on za ubeglim avtom, seveda, na prav drug način kot oni v svojih copatah. Spustivši puško na tla, dohiti avto s tremi skoki, se oprime za ročaje, pritrjene na ploščah, in se zavihti na- mali hodnik ali pravilneje na pločnik. Hvala Bogu! Hvala Bogu!! zavzdihne Leonor prav iz dna duše. To bi bila lepa reč, če bi nam bil Maksimus kar sam ušel! Že je avto oddaljen več sto metrov, a še vedno stoji Georg zadaj na stopnici in zaostali vidijo, kako išče in stika po zaprtih vratih. »No, ali pa tudi zna odpreti vrata? meni Adam s svojim mirnim glasom. Zopet se Leonor zgane vsa prestrašena. Kaj mu niste razložili tega mehanizma?! Jaz? Ne. Vi?« Za božjo voljo...« Leonor hitro položi roke na usta in zavpije, kar more glasno: »Pritisnite na ...« Takoj odneha. Toliko zavesti ima vseeno še, da spozna, da je voz že predaleč, da bi ga dosegel človeški glas; sicer pa je mehanizem, ki odpre Vrata z vnanje strani, sila kompliciran. So le trije pritiski s prstom, a teh ni mogoče razložiti z besedami, treba je risbe. «Bog odpusti!« začne sedaj -Adam. »Lopov teče kar sam od sebe — mi pa sedimo tu v preriji — jaz v copatah — in še dežnika nimam — in... in... in... Odpre koščeno dozo, hoče zajeti tobak, pa se hkratu ustavi z roko. ...in le deko tobaka!« Tu zasumi nekaj v brstju ob reki, kjer stoje. Ali se je mis Morris že vrnila z lova?« vpraša Deaconov glas. Da, je že tu.« -Potem’ hitro moje stvari sem — in brisačo! Vaše stvari? Vašo obleko? Ne, veste, pravkar je odpotovala na severni tečaj. : Leonor gleda za avtom, dokler ne izgine v da ’javi, nato izgleda, kakor da se hoče v obupu vreči na tla — potem pa se zopet z energičnim gibom vzravr a. (Dalje prih.) m GROM €€ CARINSKO POSREDNIŠKI IN ŠPED1CIJSKI BUBEAU IJUBL1ANA, KOLODVORSKA ULICA «L NutloT bnofavkami Telefon InteruriMUl ,OHOM". Hev. 4M. PODRUŽNICE: Mnrtlvor, Jesenice, Rakek. Obavlpi vse v fo stroko spadajoče posle ndjlvlls-eje ln pod kulontnlml pogoji. Z&stopnfkl družbe spalnik -voz S. O. R. za ekspresne pošiljke. MALI OGLASI n Cen? cglnroTti do 20 besed Dta S*—, svaka nadaljna beseda 50 Oglase za vse liste naše kraljevine sprejema po originalni ceni. Biro »Reklama«, Beograd. Knez Mihajlova ulica 11, telefon 2639. Stanovanje 2 do 3 sob z vsemi pritiklinami iščem za takoj ali pozneje. Najemnina postranska stvar. Ponudbe pod šifro »Udobnost« pod Publicitas d. d. •glasni zavod, Šelemburgova 7.-II. Revirni gozdar * državnim izpitom, 34 letno temeljito vsestransko prakso in prvovrstnimi izpričevali, izvežban tudi v poljedelskem gospodarstvu, ki je vodil samostojno večje revire ter govori slovenski in nemški, želi iz-premeniti svojo neodpovedano službo. Ponudbe pod »Revirni gozdar« na upravo lista. Uradni list letnik 1918—1924 se kupi. Ponudbe na »Vero«, Ljubljana, Aleksandrova ulica št. 8. Dr. Alojzij Vrtačnik in Dr. Drago Marušič naznanjata, da sta svojo odvetniško pisarno preselila v poslopje Pokojninskega /avoda za nameščence na :: vogalu Aleksandrove cesie-Gledališke ulice. :: RKSliFOVO umetno a?a cvetlice je izborno učfnkovito sredstvo, k mero omogoči rastlini do izredno bujnega razvoja in vzbudi v cvetu mnogp intenzivnejšo nianso barve Gena zavojčku Din 3'—. Razpošilja društvo. “.VRTNARSKA ŠOLA" V KRANJU. Rahia zalog«: Htrimtnskj, Korsika, Adria, Bajc, Urbanič. Kuj* Eižoi vseh vrst, suhe gobe, repno seme, kumno, niravljinčna jajca in druge pridelke kupuje SEVER & KOMP.,. LJUBLJANA. Cene sporočamo na zahtevo. Gospodična joučuje citre proti nizkemu bono-;»rju. Gre tudi na dom. Naslov pove uprava lista. Amerikanec, | premožen, bi se, vrnivši v domo-j vino, rad seznanil z gospodično v starosti 20 do 25 let. Denar po-' stranska stvar. Cenjene ponudbe s sliko naj se pošljejo na upravo lista pod šifro »Srečen zakon'. Proda se rudi nujnega odpotovanja jako poceni posestvo, obsegajoče 10 ha z gospodarskim poslopjem, njivami, gozdom in velikim hlevom. Pet minut od železnice. Krasen ragled. Posebno pripravno za profesijonista i,li lesnega trgovca. Eventuelno se odda tudi v najem. Ponudbe na naslov: Anton Zruštek, pošta Misli- nje, železniška postaja Dovže pri Slovenjgradcu v Jugoslaviji. Oblačilno blago v ostankih in od kosa kupite vedno dobro in najceneje v TEKSTILBAZARJU, LJUBLJANA, Krekov trg štev. 10, prvo nadstropje. Zunanji naročniki! Pišite po cenik! NaJUoUfil Uvalnl stroji Ln koles« »o edino i« Josip Meiitic*a znamk* uRiTZfiER Pi;Č:;iX in ADLER ta ro4L:no, cbri in induzlrijo Ivjufeljana nancia ferMphta. »dleta, gar.ndta. Delavnica na popravil« * vuliko. T*lw»U Na malo. a »Opeka prvovrstne zidak* pri po roče v opebama „mmr d. d. -v Ljubljani — Tovarna aa Vitu (Brdo) — Pisarn« » Prahkovi altd 3. pr®*!*- L L: Municija za lovsko puško, kaliber 16, ugodno proda Šebenik, Ljubljana, Knezova ulica 28. Ženitev. Kmet — vdovec — bi se rad oženil. Prednost imajo one, katere posedujejo nekoliko premoženja. — Ponudbe s sliko na upravo lista pod »Ekonom«.