List 21. r P v lecaj I ne I fzhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 ki po prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld pošti leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskar Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača qa Oglase (inserate) vzprejemlje iipravništvo, in se plača za vsako t sto za enkrat 8 kr.. za dvakrat 12 ki za ikrat 5 kr Dopi naj se pošiljajo uredništvu ,,Novic v Ljubljani 20. maja 1892 r^y^ r r^^ ^fSi Ä L* e AJ. C i.? f ia e L' Sv Politiški oddelek. Zamujen trenotek. 0 nili. Nemcem je že njih narodni obstanek in razvoj tako zagotovljen, da nimajo nobenega povoda posebno še delati na vresničenje narodne jednakopravnosti. Da pa nas kdo napak ne razume, moramo pristaviti, = da mi nikakor ne zahtevamo, da moral kak slovanski Nikdo ne more tajiti, da smo Slovani v Avstriji narod se odreči državnopravnim pravicam, če jih ima. Kadar mu je to v korist in če to avstrijskim Slovanom sploh Nobenega nekako podrejeno pleme vzlic temu, da nam je v ustavi slovesno zagotovljena narodna jednakopravnost. Nekoliko ni v preveliko škodo, naj se le opira nanje. nas postavnega in poštenega sredstva ni zametavati v poli-zatiralo večkrat tuje plemstvo. Nam nasprotne tičnem boji. Le to smemo zahtevati, da se skupni inte- je naše trpke osode kriv zgodovine tek. Poprejšnje čase je vlade tudi še dandanes ovirajo naš razvoj. Skoro lahko resi avstrijskih Slovanov stavijo v prvo vrsto, separati rečemo, da nismo imeli vlade, ki bila na nas se toliko stični pa še le v dr ker tako mogoče da ozirala kakor na Nemce. Sedanja vlada nam sicer ni demo do kakega skupnega programa in se sporazumimo tako nasprotna, kakor je bila Auerspergova, ali vendar o kakem skupnem delovanji. Samo če bodemo vzajemno nam tudi posebno prijazna ni. Na drugi strani pa moramo priznati, da največ postopali, pridobili našem številu SI bodemo veljavo, nam gre po in po bremenih, ki jih doprinašamo za smo pa krivi sami naše nesreče. Vedno se prepiramo državo. mej seboj, bodi si že za načelna, bodi si za osebna in Te dni se je obravnavala na Dunaji v dr druga manj važna vprašanja. Vsak slovanski narod hodi žavnem zboru jako važna stvar. In nam se dozdeva, da svoja pota, nikdar ne pomisli, če je njegova politika si je slovanski poslanci niso dovolj izkoristili. tudi v korist drugim slovanskim narodnostim. pa s Od tod tem ne mislimo kaj komu očitati,, posebno lahko rečemo, prihaja w da še po tridesetletnem ustavnem življenji, po prevarah se vendar nismo da so slovenski poslanci storili svojo dolžnost. Izkoristili tolikih neveselih skušnjah in dokopali do kakega skupnega programa. SI poslanci stvai niso adi tega, ker si je baš zaradi Slovanska pomanjkanja skupnega programa in zaradi razpora mej vzajemnost je največ le lepa fraza, ki se semtertja bere posameznimi strankami izkoristiti niso mogli. po časopisih m abi pr raznih slavnostnih prilikah Ta ali oni poslanec je tudi kaj pridobil za svoj Tembolj neodpustlj mu bodo volilci trotovo hvaležni. nam pokazale pot do pa, ker so baš nasprotne vlade volilni okraj, za kar skupnega programa, pa vendar Mi pa tukaj ne mislimo kacih lokalnih potreb, pa tudi tavamo, kakor zgubljene ovce. Mari ne ugaja član naše ustave nam Slovanom vsem, ta član bil lahko podlaga skupnemu programu avstrijskih Slovanov. Ko se morali tega člana z obema rokama okleniti in ne potreb posamičnih slovanskih narodnosti, temveč interese vseh avstrijskih Slovanov. Na Dunaji biva nad sto tisoč Slovanov, zlasti pa Ti delati Čehov, pa tudi mnogo Poljakov in južnih Slovanov na to, da zares postane kri in meso, pa nekatere slo- vanske stranke si izmišljajo vse druge programe, na 9 Slova je toi pa nimajo nobene javne ljudske šole. Naravno v da se njih otroci polagoma potujčujejo. Cehi so katerih je skupno delovanje nemogoče, postavljajo se na z lastno pomočjo osnovali zasebno šolo, ki pa seveda ne separatistična razna državnopravna stališča in celo ugo- zadošča potrebam dunajskega češkega prebivalstva. Ta varjajo sedanji ustavi. Če mi Slovani ne zagovarjamo in šola je dobro obiskovana ali mesto se trdovratno brani branimo onih določb ustave, ki so nam v korist, potem vsprejeti jo v svojo oskrb. O Poljakih se je govorilo • * « « V ^ da pač od nasprotnikov nimamo pričakovati, da je bra- tudi hočejo osnovati svojo šolo na Dunaji, ali dosedaj se I6G še to ni zgodilo. Mestno oblastvo neče slovanskim jezikom dovoliti pravic v deželi navadnih jezikov. Ta pra- Ü a i s k i h prometnih naprav. Po>1. Kaftan pravi, da se še ni nobenemu mestu na ljubav toliko storilo, k^kor se vica šla posebno češkemu jeziku, kajti že desetletja prebiva na stotine Čehov na Dunaji, ki v slojih rod- hoce z On da ipom adno prebil iaj ti me D ne ida mesta Dunaja zaradi tega, vender pa zahteva se tudi za Č» ško kaj stori bi nah govore svoj materni jezik. Če je v Ljubljani G led ip sam zii se mu prenaredittv dunavskeg kanala v trsrovinsko iuko ne- mesto moralo osnovati nemške šole za dobrih štiri tisoč mogoča. I^sl. Herbst povdarj ko potrebo teh napr Nemcev, mej katerimi je mnogo le umetno napravljenih, bilo bi pač pravično, da se na Dunaji za sto tisoč Slovanov tudi osnujejo javne ljudske šole. di Ct trjuje prav sma diža pomoglo dt-lavcem di iz se bode z nameravanimi na stiske Posl. b pred za važne ne samo za Dun Trgovinski minister Bacq iron I\ ü b e k ij, ampak za vso odi^ovarja na po- Pomisliti je pa tudi, da je Dunaj prestolno mesto samezna v]»rašanja in pojasnuje načrt zakona glede teh nap velike mnogojezične države. Na Dunaj se stekajo davki bolj podrobno in obljiibnj da se bo ie tud iz vseh dežel, torej tudi mnogo slovanskega denarja. Da se je dunajsko mesto tako razvilo, za to ima zahvaliti vse avstrijske narode. Zaradi tega bi bilo le pravično in kaj torilo v tem oziru, posebno povd dobrohotno uvažala prošnjo mesta Prasre rudi za d da e bode Se dežele vlada vidijo te nap pi koristi, povdarja, da bodeta obrtnost in trgovina imela mnogo dobi od t( nap da se bode za- umestno, da Dunaj tudi spoštuje pravice vseh avstrijskih čela nova doba za stolno mesto in di so vsled tega upi narodnostij. To je v državnem zboru omenil poslanec Laginja in mi mu v tem popolnoma pritrjujejo. Te dni je šlo za to, da se dunajskemu mestu dovoli več milijonov za prometne naprave. Pri tej priliki mislimo mi, da bi bilo umestno, da se bi bili vsi slovanski poslanci dogovorili, da bodo glasovali za zahtevane žrtve, pri soj kater e bode dopr d Po dr. L a cr i n j a sicer \ mestu Dunaju prednost in povdarja, da bi se predlogom ne upiral, ako bi se razmeroma tudi za drage kraje kaj storilo. t poslanec najsiromašnej d terske ne more zi te pred T Isti ni niti potrebnih voznih est glasovati Prosi to rej lado da naj kaj st ote le s tem pogojem, da mesto dunajsko preskrbi po trebne šole za dunajske Slovane in sploh jim prizna pri ne razmotrav V seji dne 11. t m Liechtenstein in za Se mar deželo dr azp Li idalj 3 v daljših lanca vorlh to, za mesto Dun ij preim niitno zadevo, se p narodne pravice. To bi bili morali seveda za časa naznaniti vladi, ki naj bi se bila pogodila z dunajskim mestnim oblastvom. I ne IZ it proti vi iduemu i pa oba lado pozivljeta, da naj pazi in str aleda na to da bode v priprosti delavski stan imel kak dobiček od teh naprav Najbrž bili v tem oziru Slovane podpirali tudi nemški konservativci. Brez teh in brez Slovanov pa ne pa liberalni čifutski spekulantje. I vdarja posebno potrebo zveze posamezni 1. dr. kolodv J a o ne bila mogoča nobena večina za zahtevane pro- mora vsak pravi Avstrijec da Stalit iiti za te predi u e s po in pravi fe. Posl se metne naprave. Dunajski mestni očetje bili udali, kajti šlo je za več desetin milijonov. i)ridobitev gotovo Taka pri po adi, da naj tuli za Trst kaj stori. Trstu nedostaje potrebnih železniških zvez in pomoči mu j z ibo železnice L^koi n čez 1 1 I j u e t pa bila za avstrijske Slovane večjega po- povda da je načrt za stno železnico izvrsten in trdi d mena, nego če vlada kaj stori za Prago ali kako drugo ie opozicija"proti predlogom samo jezikov Ko se ladni slovansko mesto. Ko bi slovanski živelj se bolj utrdil na stop ni k Se kcij nač Inik Wit te k zavrne nekatera očitanj in posl K aft astopniku načrtov za mestno Dunaji, v središči naše države, bi to močno vplivalo na železnico odsrovarja in istega zavrača, se ö eia J VSO našo notranjo politiko. Slovanstvo bi pridobilo vso drugo veljavo v državi, nego je pa ima sedaj. Potem bi ^^ polagoma prišli do faktične jednakopravnosti, da bi Slovan f v vseh krogih veljal ravno toliko kakor Nemec. V seji dne 12. t. m. ods^ovarja erof T aal yr Glede interpelacije posl S p V • V privržencev italijanske stranke v Istri i zaradi minister inter- redov pred- ednik, da se je povsod p • v zgodilo, 2al da je razpor mej Slovani preprečil, da'slovanski interpela da pa eije po v • sicer te rtci s padaj L a g i n j o preiskava, i pred deželni rolitvi obč nske se je kaj zbor Grlede poslanci niso mogli izkoristiti si ugodnega trenotka. Posebno razmere mej Poljaki in Čehi niso take, da bi bilo mej njimi sedaj kako sporazumljenje mogoče, da skoro -T -r . • V Visoji posvetov mini Glede interpelac predsednik d se načelnika sedaj vrše posl S p kem postopanji namestniškega svetnika Kllu o ga trankar v I Ugoden tre- mej njimi ni misliti na nobena pogajanja, notek je minul, in kdo ve, kdaj še zopet pride kaka P Taatfe, da je ta pr epristr^anski postopal. Tudi glede posl. I o tej de\ je f Taalt' e taka priložnost. Mi želimo, da bi iz sedanjega ne- interpelacij( odgovoril zgradbah dunajskih. Posl. dr. Fuss je za predloge in pr sto N to prične se nadalj zprave o prometnih vspeha Slovani posneli dober nauk in se polagoma spora- da pri gospodarskih esticijah ni smt-ti štediti Po zumejo o skupnem postopanji, da bodo bolje porabili K o z 1 o \v s k po menu poljskega kluba izjavlja, da bodo poljski glasovali za predloge ne samo iz str-ategiških ozirov bodoče priložnosti. Naši državnozborski poslanci naj pa ampak tudi zaradi iskrenih simpatij do Dunaj tudi porabljajo svoj vpliv semtrtje za posredovanje raznimi slovanskimi strankami. Mi vemo. da je mej stvar P lad n a j top z državnim K m m težavna, ali če ne bodo imeli vspeha, bode jim pa v plačilo zavest, da so storili dolžnost svojo. terstvom v d Ijansko preskrb bolnica d s e klad premestit ca na periferij ti razvoj mest mest t 1 n d v bodo k iz t Posl. E Politični pregled. poroča predloge, katei-e dile lepo, bogato, moderno mesto zanemarjenega Dun Posl B i a n k Ij iife- jaška r a d b i e r pri-1 nare-opisuje žalostne razmere v Dalmaciji in kaže na nedostatnost prometnih Državni zbor V seji dne 10. t. m. pričela se je, naprav ondi. On je pripravljen vse dovoliti Dunaj samo da kakor smo že razprava o vladni predlogi glede d u- bi se za Dalmacijo in druge slovanske dežele tudi kaj storilo 167 Ko še poročevalec dr. E se v podrobno razpravo. to se V SPI dne 1 t. m nujni predlog, i po povod n a j 1 pojasni nek ate I seja za kiji ^ i p o s 1. n e m 11 d ugovore preide hudo riijejo proti zmerni opoziciji. Ta razpor je pa seveda t 1 da P vladni stranki v krrist. Sicer so se pa oblastvoin dali taki ukazi, da bode volilna svoboda v precejšnji nevarnosti. Po dež' li je veliko gibanje zaradi osnove iskati pri Planini prebivalstv Predlog izročil stav P kode v dolinah Cirk t a k o i 1 n I ] n z a se z a h t ( biidgetn potreb odseku. p o d p' kredit Posl S p V • V y Češko. — okrajnf'ga sodi?ča proti dotični vladni sednikn dež^nega nadsodišc novih članov za komisijo za V v Te plica h. Češke obo Rie K klep proteste d bi Dr je naznanil pred v Pragi da ne bode naznanil Iflitev okraj predlo g, da se naj o od ministerfkega predsednika zbor sklenil d se spr odloži Pf pr je deželni občnem zboru na intt^rpelacije gl^de isterskih razmer, otvori debata. Predlog kmetske zveze se je sklenilo, da se mladočeški poslanci pozi se ne bad: prejme N to izroči fin minister dr. Stein- ach zbornici vladne predloge glede uravnave valute Minister v daljšem govoru povdarja potrebo regulovanja valute, navaja da se pogode s Staročehi in konservativnimi posest niki da bodo skupno se borili za obnovlj češkega držav Ta sklep mladočc škim poslancem ni po nedostatke sedanje vrednote P i da ato stopa ravno daj nega prava kateri so bili na shodu in so takoj ugovai N s tem predlogom pred zbornico, ker Ogerska teži na to in ker ^dev le porazumno z O^ersko da ugodno lešiti Proti predla delova Vidi se torej, da Mladočr^hi ne mar vseh strank. ko se je to za skupno koncu izjavlja, da se je že od početka poslovanja kot finančni minister bavil s tem prasani m le sedaj poznal da je V Slezija vsako odlašanje te zadeve pomnožitev vsakojakih nevarnostij Priporoča tor-ej zbornici, da uvaža to. stvar in odloči v korist V Šleziji je sedaj razoisano mesto koncept-deželnem odboru. Zahteva se znanje polj-Dosedaj deželni odbor pri razpisu se ni nikdar oziral nega uradnika pri ščine. domov Za tem prične se podrobna razprava v prometnih na jezikovne sposobnosti prošnjikov in ako pr deželnem od zgradbah dunaj.-kih dunavskega kanala. da naj odseku. Poročevalci Konservati dr. R zagovaria napravo po C Dip P» se predlog glede dunavskeg kanala vrne budgetnemu boiu ni nobenega uradnika da se razmere za Slova Čuti se, da je jeden d(ž( Posl. S P da se pre) Dipaulijev nasvet odklonitve Dipaulijevega pr»'dlog se zaviže vsa predloga, če Posl gr'of Fries zi slučaj nasvetiije, da naj vlada pre- posestniko tudi bi poljski znal. Ta razpor kaže, v šleski deželni vpravi boljšajo, odbornik Slovan, zastopnik vele- Nemški pre- bolj spr'avljivega duha petneži so se že takoj v začetku se d an j dež^lnozborne dobe bali da ne bodo v^ č sami gospodarili v deželnem zbor misli Vlad kako bi bilo dunajske fekalije porabiti za krnet jstv stopnik Witte k se poteza za dunavski k R.z- Predlagali so, da se število deželnih odbornikov pomnoži za da bodo potem Nemci jed neg a, katerega bode volil ves zbor prava o tem predmetu se na to p.eki Posl. dr. J imeli ij v( čino D odbor je bil to skleni It m tov rpelnj jo ministerskega pr-edsedn ka sreduje, da pridejo v zmislii isterske d( kako eda do Naj po njegov sklep ni dobil Najvišjega potrjenja. — Italijanska ministei'ska vednosti 2;ovori, govorjeni v vatskem jez stavljene v Poljski žiip ku in pel sterskem do v Ilde dež'Inem zboru v hr- in deželnega odbora. Italija. — litti prevzarue pr^edsedništv 1 za J v nanje B Saint pravosodj E finance. Peli rešena, stvari^ vojno. tem jtz kil, ko vse to ni po 1. R nteipelnj mnogi d iz arzena 1 a v I Sej ženo v zapisniku o zaradi odpusta se na to zaključi. T3 mornarstv G en al a javna dela, I poljed eis tv M a r t poduk m 1 Ap pošto in telegraf. Političnega mnenja je novo minister-stv bolj V seji dne 1 t m poročal je posl dr. K at liberalnega. „Journal des Debats"' imenuje novo ministerstv v imenu bu odseka o nujnem predlogu dr. in tov ar o škodi. Kranjske Pororeva vladi pripor da naj nemu poiz ki so jo p p v nekaterih kr na C r i s p i j e v o mnenja, da se novo da pride v kratkem ministerstvo brez Crispij T je ta list ministerstvo ne bode dolo:o vzdržalo, teiav pet k m P na po i) C, pri hiti poškodov o-a v iiHf-nu odseka, da je z prebivalstvu žirom na to r spi kot rninisterski pr i k po kateri bode zopet topil Nemčija. Na Nemškem nameravajo vojni budget ker morajo občine in d^žda najprve priskočiti poškodovs napominani faktor na pom<^ m le tedaj država, če se tej nalo2;i niso kos, da je ireba zade a]p Pi kati in še-Ie zvišati za 60 milijonov mark V ta namen hočejo povekšati davek na žganje. Temu se bodo .pa nekateri veleposestniki močno upirali in dvomi se, kako se bo stvar završila. v slučaji lolrebe dovoliti v to potrebni znesek. Predlog se Francija Na Francoskem zboruie te dni katoliški shod vspreime Na to se j 9. daljevala razpr o -------J prometnih Predsednik temu shodu poslal je ob otvoritvi posebno pi zgradbah dunajskih Nižje-avstrj-ki po Gr a r n h a ft po na papeža teguje topi za adbe, posl baron Morsey pa zagovarja zadovoljnost 8v na Oče v odgovoru skupnem potezanj na to i za pismo izraza ko obodo ojo ob D'paulijev predlog. Ko potem govorita še kot glavna gov ednem pa se sklicuj na svoje zadnje pismo do francosk nik Sz( mladočeški poslanec dr. Kaizl p in poljski poslanec škofov in priporoča postavodajno postopanj I ki za, se po konečni besedi poročev dr. R sprejmo vsi vladni predlogi. Tudi .točka glede zgradbe zbi zbran je bil te dni katerem se je ženstvo j narod iz vseh d ski k Evrope ö na in \ Inih kanalov kateri posl. Dipauli stavil premin posvetovalo o korakih, katere je storiti, da si ta stan pribor predlog, je bila vsprejeta. Za Dipaulijev predlog glasovali so v javnem življenji iste pravice, kakor jih imajo moški N ta samo konservativci in Mladočehi. Točka, da naj se Dunavski shod poslala ]e tudi Avsti'ija sv^oje zastopnice in bila je še kanal premeni v ladjišče, vsprejeta bila s 189 la pr'oti 71. Pred naj posl. Posl; Proti so gl zaključitv; konservativci. Mladočehi in južni Tirolci w •J predlaga še posl dr. Lueg se v Sp pri hodi) j s m m eii azpravlj Posl P se predlo temu glede odlor s r, da odpusta p roti vi. posebej Češka vdeležena na tem kongresu po treh zastopnicah. edanje. . Lavy Francoska zbornica sesla se je ta teden v novo V P» sti pečala se misli interpelovati lad o boie kaj je z to ker jih je sumila, da so dinamitardi in posl. prla toliko ljudi, samo za sti, četudi se je izkazalo. Kaizl in P att P podpirata Luegeijev predlo da z dinamitardi niso v nikaker zvezi. ki pa ovan 1 p:.K]e z 71 glasovi proti 83 glasovom Proti glasovali so levičarji in Hrvatsko D 'olj a ki 0 zbor se je zaključil in kmalu jeli zopet ruvati proti konservativcem in bode to ruvanje zaneslo tudi v zbornico — Radikalci težko bo drugače, da so- Rusija. bodo nove volitve. Opozicija pri novih volitvah nima pričako- počasi boljša. Ministru vnanjih stvarij, Giers-u se zdravje oziroin na njegovo visoko starost je težka vali posebnih vspehov ker ni jedina. Starčevičevci posebno pričakovati, da bi še posel ministra sam opravljal. Za nj^^go 168 ve^a naslednika se imenuje grof Pave] Šnvalov, ki je precej ki drve pogubno dalje in prepravljajo obdelana zemljišča. naklonjen Nemcem. Grško. — Volitve v narodno zbornico so končane. Zrak postane v takem kraji manj vlažen, ker veje čez • • ♦ . Delvannisova stranka propala je popolnoma in celo nekateri ministri te stranke niso voljeni. Zmagala je Trikupisova stranka, katera bo imela v zbornici tri četrtine sedtž-v. Tako je po suhe travnike, njive in a dežja in poljane. Zato se 5 zmanjša hudih bojih in nemirih vender le podlegla protikraljeva strank ( i množin gostoma, Tako se je tudi in susa se ponavlja dosti bolj po nego poprej, ko so še zeleneli gozdje v okolici. 181)1 zgodilo na Ruskem. Res da ni in zmagonosno prišla na krmilo stranka, kr»jo vcdijo misli kraljeve. vsako leto pričakovati tolike suše, a v primeri s prejšnjimi časi se zdaj veliko bolj pogostoma ponavlja. Ii dokazuj Ijivo znanstv € Obrtnija. To preiskava. jedni sami m ^ Lakota na Ruskem posledica pokonče guberniji se je v teku zadnjih let posušilo 57 potokov, ki so poprej vedno dajali dovolj vode. Več plovnih rek se je tako znižalo, da ne morejo ladijo voziti po njih — vse kot posledica » opu5toševanja gozdo vanj a gozdov. Ko je bilo uže prepozno. ruska vlada 1888 Našim čitateljem so znana žalostna poročila, katera zakon proti pokončevanju gozdov. Zato piše pro prihajajo letos iz ogromnega ruskega cesarstva o silni fesor Bogdanov: Pri vsakem koraku zadenemo na lakoti, ki mori milijone in milijone pridnih državljanov, i'^^iie ostanke našega nekdanjega bogastva; povsodi vidimo Ta strahovita šiba božja pa ni prišla nenadoma nad sledove človeške roparske natore, na vseh krajih je or ubogo ljudstvo. Uže več let so postajali pridelki vedno gansko živenje na neodpustljiv način razdejano. Blago slabši, letine zmiraj neugodnejše in letos je nesreča do dejna zveza med gozdom, štepo in tekočo vodo je vničena. vrhunca prikipela! Sedaj strada v pravem pomenu besede Okraj, kjer se nahaja naša sloveča črna prst, izgleda silno nad 30 milijonov ljudij in brezüpne so vesti, ki dohajajo žalostno. Poprej velikanska, neizčrpna plodovitost, zdravo do nas iz onih žalostnih gubernij, po katerih se je na- m blagoslovljeno podnebje, kakor navlašč vstvarjeno za selila globoka pošast. Natančne preiskave po vzrokih te setev in žetev, razširjena in z ribami napolneno vodovje in krasne vodne ceste — sedaj povsodi opustošenje, kakor ogromne narodne nesreče so pokazale, da neugodno vreme ni v prvi vrsti krivo slabim letinam; krivo je napačno gospodarstvo, posebno pa Uže da bi bile — pokončevanje gozdov! 1880 je Alfonz Thun, znani poznavatelj ruskih razmer, pisal o tej stvari in svaril Ruse pred pogubo-nosnimi nasledki brezmejnega pokončavanja gozdov, svoji knjigi: kmetijstvo in obrt v Srednji Rusiji po odpravi nevoljstva (Leibeigenschaft) piše omenjeni potnik: Leto za letom toži ljudstvo, kako se draži les za gorivo in stavbe. V nekaterih krajih velja kmetiča kurjava na sovražne tolpe gospodarile na tej blagoslovljeni zemlji. Živalstvo in rastlinstvo nazaduje, to hiranje pa spremlja človeška beda. Tako žalostno, brezupno sliko podaje danes moja domovina, ozemlje črne prsti, žitnica Ruske in cele Evrope ko jo ne bilo uničilo br I)araetno gospodarstvo z gozdi." « Obrtnijske raznoterosti. leto 13 26 ubije južno-ruskih stepah je bilo sicer Drateno gozda zmirom vrlo malo, a srednja Rusija je slovela po Nemškem svojih krasnih gozdih. Sedaj je v malo letih opustošena razstavilo je na steklo. Društvo za stekleno indnstrijo na zadnji razstavi Eudečega križa v Lipsiji razne steklene od posestnikov, lesnih špekulantov in železnic. Razvoj železnic je temu opustošenju položil temelj. Dežele, ki mrežo razleti. Vsled tega predmet ne izdelke, ki imajo v sredi drateno poci z lepa in se tudi ne Drateno steklo je torej velike važnosti za kemijske so ležale prej daleč od železnice in plovnih rek, niso imele kam z lesom. Sekanje in prevažanje se ni splače- posode, za steklene strehe itd. Vrvi iz lipovega ličja. Na Francoskem delajo IZ valo. Ko so pa prišle železnice, jele so voziti les v lipovega ličja vrvi; posebno v okraji Aube lupijo lipe, kakor pri daljne kraje, celo v zapadno Evropo. Velikim posestnikom izdelke. nas hraste. ter porabljajo njihovo ličje za imenovane so se tedaj vendar enkrat spolnile vroče želje, živeti jeden del leta v inozemskih razkošnih mestih in bahati lubja, stružnice Lubje leži 24 ur v vodi, potem odločijo liČje od r • v • Licje suše dva dni, za to ga pa s pomočjo lesene s pleto v tanke vrvi, imajo 2 do 3 centimetre se z ruskimi zlati. Te ]im je dajal gozd. Prebrisani v obsegu. Štfri take vrvice združene dajo navadno vrv. špekulantje so kupovali cele gozdne skupine, delali že- leznice in njimi vozili gozdne zaklade izven dežele. Moskva-Jaroslava, so zginili v Lipove vrvi so jako trpežne. V trgovino pridejo po Izdelovanje 100 vrvi te dolžine stane 26 Odkar so zgradili progo teku 12 let skoro vsi gozdje gubernije moskovske." J. Znano je, kako hitro se posuši kraj, kateremu smo posekali gozde. Manjka mu senčnate gozdne strehe in vlažnih gozdnih tal, ki zadržujejo mokroto. Dež, ki pada na posekano zemljo, zgine hitro v tla, ker ga ne zadržuje z listjem pokriti in s koreninami prevlečeni gozdni 20 čevljev dolge, frankov. 4'................... Kmetijstvo. ............. ^ i ••V Vreme. Te dni smo čitali v nekem znanstvenem listu na svet, ali pa se brzo zbira v hudournike, potoke in reke, stopne opazke nekega kmetovalca o vremenu: /\ 169 1 Če je po solnčnem zahodu po letu močno ru- e C ireibuug aller m den Künsten und Gewerben Glede vipavske železnice-sklenila je tudi trgovska gewandten Materialen. Von Kduard r h le n h u t h in obrtniška zbornica 0:oriška. da bode podpirala vse korake leben Veilag, Wien, Maxiniilianstrasse 8. Cena 1 Vollgenaue dafür llart-10 kr. katere bo deželni odbor storil v tem oziru. G os p .1/. v Vodo IZ V Mariboru umrl čast. gosp. Jurij Matjaš'č vsak kemik. Obrnete se tudi stolni prost in konzistorijalni svetnik v 85. letu svoje starosti. pis( IX. Laboratorium von Dr Türkenstrasse vodnjaka Vam preišče lahko na: Ghemischmicrosko- in Dr A d Joll Wien Prve črešnje prinesle so Vipavke pretečeno nedeljo dobro zapečateni steklenici Poslati treba 2 litra vode v na « Sokol v Lvovu vode kot pitna voda je Za vso preiska^'0 glede na dobroto » praznuje petindvajsetletnico. Slavnosti udeležil Ljubljanski" po deputaciji. se o bode Binkoštih tudi svojo Sokol Gosp, A K, v v tem zavodu 6 2 Jako dobro lepilo, s katerim se kovina izvrstno pritrdi na steklo, je zmes dobro zmlete svin giadkine (Bleigiiitte) z gostim dicerinom OdgovorDi urednik: Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi nasledniki