134. številka
Ljubljana, v torek 16. junija.
XVIII. leto, 1885.
zii Četrt lota 4 gld., za anje ua dom računa se po
lihaja vsak dan aveC-er, iziiuči nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeraan za a v stri j s ku-o turske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 pld.. jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljat
10 kr. za mesec, po   0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za o /n a n i L plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankovati. - Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravništvo je v Frana Kolmana hiši, »Gledališki Btolha". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbo administrativne stvari.
V Ljubljani 16. junija.
Ko je meseca maja minister Gladstone pri neki seji mej vrišem konservativnih nasprotnikov dejal: „Moje posezanje v državne zadeve sme se računiti samo še na tedne, ne pa na mesece, aii k večjemu na mesece, ne pa na leta" polegel je hrup pod uplivom teh besed. Vse se je povpraševalo, ali Gladstone res tako misli, nihče pa ni pričakoval, da se bode navedeni izrek tako hitro uresničil.
Tri tedne po napominani seji bil je na dnevnem redu proračun in vlada ostala je z 252 glasovi proti 264 v manjini. Res, da razloček glasov ni bil velik, res da je v dolenjej zbornici, ki broji 658 članov, pri tej seji bilo 142 odsotnih, mej njimi nad sedemdeset liberalcev, a državniki angleški so v takih stvareh zelo občutljivi in Gladstone dal je svojo ostavko, katera pa v Angliji ni prouzročila nikake radosti. Niti opozicija ni svoje zmage vesela, kajti težko in kočljivo je baŠ sedaj vzeti vladno krmilo v roke, ko toliko perečih vprašanj čaka nujne rešitve.
Zategadelj trajala je kriza nekoliko dnij in opozicija bila je skoro v jednakej zagati, kakor francoska zbornica, ko je lahkomiselno vrgla minister-stvo Ferrvjevo, katero si že sedaj zopet nazaj želi. Po večdnevnem posvetovanji in dogovarjanji odločili so se vender konservativci in Salisburv prevzel je sestavo novega kabineta. „Morning Post", ki se zmatra za glasilo Salisburvjevo, priznava velike težave, s katerimi se bode boriti, a pravi, da veliko razlogov govori za Salisburvja kot novega državnega voditelja.
Program nove konservativne stranke bi bil: „Irska mora se oprostiti prisilnega stanja. Afgan-skemu vprašanju mora se pogumno in takoj pogledati v obličje. Kapitulacija, kolikor se je je do sedaj izvelo, je delo radikalcev. Mi znamo, ali bodemo Ysaj kmalu znali, kje so hoteli potegniti črto, in to črto more veliko ugodnejše potegniti kabinet, katerega namene v Peterburgu dobro poznajo. Ta črta pa se more tudi uravnati z moralično podporo, ki se nam že sedaj, kakor nam kaže stotina malih znamenj, ponuja iz Berolina in z Dunaja. Isto velja glede Francoske in Egipta. Zadnja vlada Tory-jev I bila je v najboljšem prijateljstvu s Francijo, nova I
vlada bode nastopila isto pot. Pozabila pa ne bode, da bode samo sebe spoštovala in vspeh bode gotovo precejšen, bodisi da se nam bode pečati z bodočnostjo Egipta sploh, ali pa z vprašanjem sueškega prekopa posebe. Krepka politika na zvunaj mora se opirati na pošteno in pogumno notranjo politiko, ki uporablja vsa dosežna in zakonita sredstva."
V tem programu je precej jasno povedano, da se novi državniki angleški zanašajo na moralično podporo iz Berolina in z Dunaja. Kam da je obrnena ost te moralične podpore, ni teško uganiti. Dogovori in pogajanja mej Ru«iko in Angleško so sicer bili dognani, a nedostaje jim ratinuu^ije in več nego dvomno je, bode li Salisburv vse odobril, kar je ukrenil odstopivši Gladstone, zlasti ker takoj v drugi točki svojega programa pravi, da se mora afganskemu vprašanju takoj in pogumno pogledati v obličje.
Odstop Gladstonov utegne torej mogočno up'i-vati na mejnarodne razmere, kajti prememba je zares velika. Dosedaj imel je krmilo angleške politike v rokah Gladstone prijatelj Slovanom, posebno pa Rusom, državnik, ki je nekdaj izustil krilate besede: „Ko bi Angleška imela položaj Ruske, bila bi že davno v Carigradu," odslej pa bode vladal Salisburv, stari BOVrag Rusom, ki jim je nasprotoval na konferenci v Carigradu in na Berolinskem kongresu, mož, ki hoče izvajati pokojnega Beaconstielda politiško oporoko.
Dosedaj vodil je angleško politiko državnik, ki si je stekel za Evropo velikih zaslug, ki je imel srce za usodo malih, tujih narodov, ki je računil s potrebami in pojavi narodovega duha in se v vna-njej politiki ravnal po načelih človekoljubja, odšle pa nastopi politika nepristopna sočutju, stara kramarska politika Angležev, vsaj za nekoliko časa, do bodočih volitev.
Pri bodočih volitvah pa se utegne pokazati, da odstop Gladstonov nikakor še ne pomenja zmage konservativcev. Pri bodočih volitvah zmagali bodo, kakor je Dilke zadnjič pri banketu prorokoval, liberalci. Nasledek bode ministerstvo: Dilke ali pa Chamberlain in v Berolinu, kjer si danes veselja manejo roke, da je pal stari nasprotnik, bodo takrat imeli kisle obraze.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V L j ubijani 16. junija.
Sedaj, ko so volitve končane, bavijo se časniki s tem, koliko je kaka stranka pridobila ali izgubila, za koliko bode imel prihodnji državni zbor drugačno lice. Primeroma najslabše zastopan bode v novem državnem zboru rusinski narod. Imel bode samo jednega zastopnika. To se bode marsikomu čudno zdelo, da bode narod, ki broji blizu tri milijone, zastopal samo jeden poslanec. Će se pa pomisli, s kakimi sredstvi so Poljaki delovali pri volitvah, se temu ne moremo več čuditi. Podkupovanje volilcev bilo je na dnevnem redu. Več rusinskih volilcev je po časopisih objavilo, da so jih hoteli podkupiti. Politični uradniki v Galiciji so skoraj vsi Poljaki in ti imajo tudi precejšen upliv. Največ je pa tej prikazni kriv volilni red. Volilni okraji so tako umetno razdeljeni, da je težko Rusinu pridobiti večino. Rusinski narod je jako ubožen, in vsled cenzusa ima volilno pravico mnogo več Poljakov, nego Rusin v, ker so prvi premožnejši in plačujejo več davka — Gospodarska stranka imela hode v državnem zboru samo poslanca Heinricha. Ta se bode neki proti vil kodi riko vanju nemškega državnega jezika, ker je to nepotrebno, ko je že nemški državni jezik v Avstriji de facto v vol javi. Levičarji se pritožujejo, da neso Italijani v Dalmaciji dobili nobenega zastopnika. To stvar mislijo neki spraviti v državnem zboru v razgovor pri verifikacijskej debati Res čudni so nemški liberalci. Sedaj so zagnali tak hrup, kaka krivica se je Italijanom prigodila, ko ni voljen v Dalmaciji pri volitvah noben Italijan, Slovenci na Koroškem pa toliko let neso v zboru imeli nobenega zastopnika, pa je bilo levičarjem popolnem prav. V Dalmaciji biva razmeroma jako malo Italijanov in še ti so raztreseni, na Koroškem pa nad 120 000 Slovencev in to zdržema.
Nekemu poljskemu listu poročalo so :e z Dunaja, da je pričakovati več sprememb v miiiisler-sivu. „Politiki1* se pa z Dunaja brzojavljn, da so vse vesti o kakih spremembah v ministerstvu izmišljene, zlasti pa grof Taaffe ne misli nikomur oddati ministerstva notranjih zadev.
Razun trgovskega ministra grofa P. Szdchdnvi-a se vsi ogcrNki ministri pripravljajo, da odidejo po letu za daljši ali krajši čas v kake toplice, da si odpočijejo od svojega dela. Predsednik Tisza in finančni minister Szaparv odideta za več tednov v Gastein, naučni minister potoval bode v kake inozemske toplice.
LISTEK.
(FrancoBki spisal
Pariz v Ameriki.
Renć Lefebvre. Poslovenil nominis umbra.)
Stat
Sedemindvajseto poglavje. Učilnica. (Dalje.)
V malo urah so mi napravili primerno obleko ranocelnika. Rose mi je podaril izvrstno zbirko raznega ranocelskega orodja; sam pa sem si kupil revolver, sablo in konja. Ob treh sem bil popolnem pripravljen in še isti večer smo odpotovali.
Doslej še stvari nesem prav nič premišljeval; francoska strastnost me je bila popolnoma prevzela A nejasna žalost me je obšla oni trenotek, ko sem imel zapustiti hišo, kjer sem toli srečnih in dobro zvršenih dni preživel; slutil sem, da se ne bodem več vrnil. In ko bi se tudi vrnil, ali bodem s seboj pripeljal svojega Henrika in Alfreda, katerega sem kot sina ljubiti jel?
Otresal sem se teh misli, ki so zmeraj znova me napadale, kolikorkrat sem jih tudi pregnal; kar
ustopi stari polkovnik. Njega pogled mi je dobro del; bil je jeden izmej onih čvrstih vojakov, ki lastno krv žrtvujejo, da jo le drugim ohranijo; res bolj spoštovanega in bolj zanesljivega poveljnika bi ne bili lehko dobili.
Polkovnik, rekel sem mu po njegovem pozdravu, sedaj sva sama in lehko odkritosrčno govoriva. Mej nama, kako mislite vi o teh nabranih novincih? Naudušenost je sicer lepa reč, a kaj velja ta nasproti izvežbanosti in strogemu redu ? Vkljubu srčnosti teh vrlih mladeničev so to vender le bataljoni, ki se bodo pri prvem poku razpršili.
Le počasi, major, odvrnil je stari vojak. Jaz sem manj oster od vas, in vender sem vse življenje v vojnah preživel. Dva meseca za okopi Wa-shingtonskimi bodeta te prostovoljce premenila v vojake. Strogi red nedvomno mnogo velja, a nazadnje je rokodelstvo, kateremu se tudi največi neumnež privadi, ftesar ne moremo nikomur podeliti, to je srce, to je prepričanje, to je domoljubje. In ravno to je glavna sb^r, naj junaki sable pravijo kar koli. Da se vodi bajonet, treba je spretnih in močnih rok, a le duša t(fm rokam moč podeluje. Malo vojnih let in težav /zadostuje, da se narod vojaški izvežba in odgoji teK se z vsakim sovražni-
\
/V
kom lehko mori. Ostaje le nravstvena moč in določnost; ta nazadnje vse odločuje; zato so najboljše vojske le državljanske (milične) vojske.
Ne zamerite mi, polkovnik; jaz sem zmeraj mislil, da starih vojakov nihče ne dosega.
Napačno, odvrnil je Saint John. Pri ogledu vojske ali pri paradi je to mogoče, vse drugače pa je v vojni. Dobri podčastniki, mladi vojaki in stari poveljniki (generali), to je vse, česar je treba. Le mladina more brez tožeb hoditi, brez memranja slušati, s povzdigneno glavo nevarnostim kljubovati ia jih zaničevati ter smehljaje iti v smrt. Čim razum-niša, čim pobožniša, čim bolj domoljubna je ta mladina, tem ložje se nanjo zanašamo. V zastarani Evropi o tem drugače mislijo; tam vlada še predsodek in spoštovanje surove sile. Nas tu je olika razBvetila. Nedvomno bode vsakrat zmagal vojskovodja, ki se v odločilnem trenutku na določenem mestu v boj postavi. A v jednakih razmerah mlad in domoljuben vojak več velja nego v tem rokodelstvu osiveli najemnik. Poglejte le vojno v Krimu; gotovo so se izvrstno bili ruski in angleški stari vojaki; a venčali bi le francoske novince, le junaške mladiče, katere za jeden dan od pluga jeinljo, ki so včeraj bili še kmetovalci in ki so jutri zopet
t naaje države.
Rusija in Anglija sta se že dogovorili zaradi afganske meje, kakor se poroča iz Peterburga, samo dotični dogovor se še ni mogel podpisati, ker je nenadoma odstopila angleška vlada.
Italijanska vlada že davno ne stoji prav trdno. Sedaj se govori o tem, jutri o drugem ministru, da odstopi. Pred par dnevi se je govorilo, da odstopi trgovski minister Grimaldi. Povod temu bi bil, ker je bil zakon o zavarovanji delavcev proti nezgodam samo z dvema glasoma večine vsprejet. Sedaj se sicer zatrjuje, da ne misli na demisijo. Dotično glasovanje bilo je pa vendar jako Čudno. Mej 118 poslanci, ki so glasovali za ta zakon, bila je večina opozicijskih, proti temu zakonu je pa glasovalo 116 poslancev, ki so vsi pristaši vlade. Tako je le dobra volja opozicije vladi pomagala do večine.
Ko se bode angleškemu parlamentu objavilo, da je Salisburv prevzel sestavo novega mini-sterstva, odložilo se bode zborovanje za jeden teden, da bode novi ministeiski predsednik mogel izbrati svoje tovariše. Potem se pa bode zopet zborovanje ouložilo za deset dnij, ker se morajo člani nove vlade dati na novo voliti.
Komisija, ki se je v Parizu posvetovala o neu-traliteti Bueškega prekopa, končala je svoja dela. Seda; se bavi samo s tem, da sestavi zapisnike.
Dopisi.
Iz lgiiriollovega 13. junija. [Izv. dop.] Prepričani, da ves razumni in nopopačeni slovenski svet na Kranjskem in izvan Kranjskega že več dnij skrbno in radovedno oči svoje obrača na Dolenjsko metropolo na Novomesto, želeč, bolj natančno po-zvediti, kako da-se je ta nam Slovencem nepozab-ljiva. zloglasna volitev za dolenjska mesta vršila, usojam si o njej nekoliko črtic podati ter to za nas Slovence jako važno volitev stvarno pojasniti.
Ker se je pri nas v Novem mestu pretečene dni godilo, mora vsacega domoljuba srce pretresti. Politična slana pala je na dolenjski svet fer pokončala narodne napore, mir in up. „Narodni dom", čitalnica, pevsko društvo — vse je potlačeno in medli zbog nesrečnega narodnega razponi, sledečega iz Šukljejeve kandidature. Najbolj tesne vezi prijateljske so pretrgane in presekane, društveno življenje naše tlači tista peklenska mora, ki se imenuje Šu-kljejeva kandidatura. Najgenejaluiši govori Šukljeja, če bi prišel v državni zbor, no bodo zacelili nam ran, ki jih je njegova nesrečna kandidatura nam usekala v živ zdrav život niti nam več pomagali iz tega narodnega marazma, kateremu smo propadli zgol le v.sled Šukljejeve kandidature.
Pa da začnemo.
„Zoper napake same na sebi se bojevati in nikakor ne dotikati oseb, zna biti prav varen boj, pa boj je s senco", pravi neki učen Anglež, in tega gasla ali vodila se hočem držati v današnjem popisu.
Razun dveh doktorjev, katerima bodem posebe posvetil nekoliko vrst, agitovala je za Šukljeja Ro-zinova in Skabernetova rodbina in —« plačani „trabanti" brez vsake volilne pravice.
Dalje so agitovali za Šukljeja g. c. k. okrajni glavar Ekel po krčmah in g. c. kr. okrajni komisar Vestenek po hišah, potem „iblajtarji1-, katerim je njihov predstojnik še le zadnji dan (5. t. m) zju-
traj ob 7. uri daljšo agitacijo prepovedal, ko je bilo ,.že vse storjeno". Zabeležiti moramo tudi to, da je bil jeden od teh zadnjih gospodov navzoč pri mizi v Preatouovi krčmi, kjer so Šukljejevei s „pu-šelei" okinčani kot kmetske neveste — praznovali „Pyrrhovo" zmago g. Šukljeju in kjer je baje neka „bistra" glava tako ginljiv govor „izpustila", da so se vsi navzočni jokati začeli.
Konečne so agitovale tudi ženske, ki imajo kakor znano, gladke jezičke, s katerimi se upliva tudi na visoke gospode.
Pa tudi slučaj je pri tej volitvi veliko ulogo imel: neki uradnik, ki po svojih poslih že več časa daleč od Novega mesta biva, se je pred in na dan volitve v mestu kazal: drugi je na dan volitve iz mesta pobegnil; tretji — čez osemdeset let star mož dal je Šukljeju svoj glas proti svojemu prepričanju, po volitvi pa je s solzami v očeh pravil, (kar se da po treh pričah dokazati), da mu bode, dokler bo še živel, vedno vest očitala, da je „ne-vernika" volil, pa skrb in ljubezen do njegovih nepreskrbljenih otrok sta ga premagali; četrti je volil Šukljeja, dasiravno je pred pričami grofu Marghe-riju svoj glas obljubil.
Politični uradniki so na dan pred volitvijo pri povedovali, da volitev ne bo prosta in citirani so bili davkarji in drugi „ad audiendum verbum".
Volili so Šukljeja tudi taki — in to je žalostno — ki neso prej na njem niti jednega zdra vega lasu našli in ki so ga odlikovali z najbolj raz-žaljivimi priimki, — in ti ljudje mu zdai pojejo
i „hozijana
«t
To vse je bil slučaj?
T'"'i izdajstvo na naši in nemški strani je Igralo pri tej volitvi svojo ulogo: neki Gustin, ki je bil najprvo narodno stranko izdal, potem bil pgvavten" neinčur, izdal je nemško stranko, da so ga Nemci zdaj iz svoje srede izobčili. Drugi, ki je izmej petorice tudi nemško stranko izdal, je gosp. stotnik Lehman, kateremu je baje kot „prvaku in mojstru Novomeških Nemcev" Šuklje z Dunaja jako laskavo in ponižno pismo pisal in katerega je, ko je bil v Novem mestu, takoj obiskat šel.
Zabeležnik ne sme ničesar pozabiti, zatoraj moramo tudi to povedati, da je hotel dr. P. in njegovi na binkoštni ponedeljek Šukljeja nam kar uti-hotapitt in da je Gustin (reete Guštin) že pripravljen bil s svojim predlogom (kakor lansko jesen) za zaupnico, katera nakana pa jim je nesrečno spodletela.
Šukljejevci pa imajo tudi dobro srce, to so dokazovali s temi besedami: Volimo vender Šukljeja saj je naš, je vender boljše, če Šuklje na dan K) golil., katerih je tako potreben, dobiva, kakor grof Margheri! (Da\Je prih.)
I/ Št. Viđa nad Ljubljano. 15. junija. [Izv. dop.] Zadnjic bilo je v „Slovenci" brati, kako Št. Vid napreduje. Res je. V marsikakem oziru more biti vzgled drugim vasem. A kdor je bil v naši fari pri kaceni požaru navzoč, ta si pač mora misliti: O, kje ste še vi! Ni jedne gasilne priprave, ni'najmanjše brizgalnel Manjše, revne vasi imajo svoje požarne brainbe, bogati, mogočni Št. Vid pa še jedne brizgalne nema. Res je sicer, da slamnate strehe ne reši nikaka brizgalna, a reši lahko sosedno
poslopje. Tako je bilo tudi včeraj popoludne, koje v Stanežičah gorelo. Tri poslopja bila so na mah v plamenu. Sadno drevje ubranilo je, da se ni cela vas unela. Iz jedne hiše niso rešili ni najmanjše stvarice. Zgoreli sta tudi 2 kravi, 1 v hlevi, 1 pa v omari (namreč denar za prejšnji dan prodano kravo), vse orodje in veliko drv in lesa. Brizgalna s kolodvora prihitela je na pomoč in izdatno pomagala, da se ni ogenj dalje širil; pozneje prišla je tudi požarna bramba iz Ljubljane in je pogorišČo popolnem pogasila. Kdaj pa se bo slišalo, da je Št. Vidska požarna bramba vrlo gasila? Mari ni mogoče, tu ustanoviti jo? „Slovenec" je zadnji pravil, kako je ta in eni za vsako dobro stvar unet. Na noge tedaj! Napravimo požarno hrambo! Št. Vidska fara ima dovolj čvrstih fantov, ki bi gotovo brez premisleka pristopili požarni brambi. Denarna podpora bi se tudi dobila in v treh mesecih bi se Št. Vid lahko ponašal z izvežbano požarno hrambo in lepo gasilno pripravo, će pa tega nečete, omislimo si vsaj potrebno brizgamo, če jo soseska neče ali ne more kupiti, naj se pa nabirajo prostovoljni darovi. Jako čudno bi bilo, če bi se za prepotrebno in koristno brizgalno ne mogla naprositi primerna svota. Treba je stvar le pri pravem konci začeti. Tu je n. pr. trojica gg. Tomec, Belec in Zakotnik. Če se ti trije kake stvari lotijo, pa jo narede, in ko bi bilo treba, tudi vrh zvonika. Lotite se torej požarne hrambe in dobili jo bomo. Imamo že čitalnico, rokodelsko društvo; torej še požarno hrambo in Št. Vid bi imel tri društva. Kje jih ima kaka vas na Kranjskem? Na noge torej!
t/. Krškega »kraja 14. junija. (Učiteljske zadeve.) Prošnje za povišanje učiteljskih plaŽ nam sicer lani deželni zbor z ozirom na slabo fiuaneijalno stanje dežele ni povoljno rešil, vendar zaradi tega še ne smemo obupati. Vsaj se nam je obljubilo pomagati, kakor hitro se deželne razmere zboljšajo. Od tistega časa se je pa že mnogo na bolje obrnilo, kajti deželni dohodki — oziroma šolski zaklad se je vsled nove postave, veljavne za Ljubljano, zdatno pomnožil. Pričakovati imamo torej zbog tega tudi, da bode v kratkem južna železnica veče šolske davke plačevala. Primerno je tedaj, da učitelji letos zopet svoje prošnje ponove, posebno v tistih okrajih, ki so lansko leto to opustili, vsaj je le mogoče „z združenimi močmi" kaj doseči. Sleherni tovariš hode sprevidel, da ni vse, jedno, ako se za tako važno stvar oglase samo trije okraji namesto je d naj stih! To se potem skoro tako glasi, kakor da bi ne bih učitelji povsodi jednako potrebni,
Tovariši, na delo tedaj, ker prilika nam je zopet dana. Oglasite se toraj letos po vseh ostalih osmih okrajih z jednakimi prošnjami pri okrajnih učiteljskih skupščinah! V teh prošnjah naj se vzlasti naglasa slabo stanje učiteljev na večrazrednicah po mestih in trgih, ter prosi za primerno povišanje njihovih plač, na dalje za dovolitev funkcijskih do-klad na jednorazrednicah in za znižanje službenih let na trideset. Zadnja točka naj se s tem utemeljuje, da ima ljudski učitelj v obče utrudljiveje delo, kakor oni na srednjih šolah, kajti znano je, da ima ljudski učitelj v svoji šoli več ur in več otrok, pa tudi porednejših nego profesorji na sred-
državljani! Ti so nam vzgled in take hočemo iudi naše mlade Amerikance storiti.
A poveljnikov nemate, odvrnil sem; vaša država je miroljubna dežela, ki je dosihmal več kmetov in trgovcev nego Caesarjev rodila.
Le umirite se, odgovoril je polkovnik, dobili bodete poveljnikov, več kot jih bodete hoteli. Kot lov je tudi vojna kaj priprosto rokodelstvo, v katerem se nekateri precej od prvega dne odlikujejo. Ta je danes kovač, mehanik, odvetnik, morebiti zdravnik, ki se bode jutri kot general prebudil. Preglejte le zgodovino: bile so nerodovitne dobe, ko so bile znanosti, umetnosti, in obrtnosti zamrle; nikdar pa ni manjkalo vojakov. Človeku je prirojen nagon lovski in bojni, mir ga sicer kroti, a nikakor ga ne zaduši. Ko pride vojna, ustvarila bode tudi junakov; Bog daj, da bi jih narod po njih pravi veljavi sodil, ne pa jim svobode žrtvoval!
Zares, polkovnik, rekel sem mu, vi malo častno o vojni govorite.
Ker jo poznam iz izkušnje, odvrnil mi je žalosten ; dobro vem, kaj je ta krvava igra. Ko umetni govorniki in lepopisci, mirno za pečjo sedeč, s posebnim veseljem proslavljajo boje in vojno slavo, moreni jaz o teh čudovitih napakah le z ramami
majati. Vojna je najstrašnejša šiba, sovražnica dela | in svobode, pogubiteljica naobraževanosti. Gorje tistim, čijih častililepnost to strahovito kugo čez zemljo spusti, a trikrat prekleti naj bodo tisti, ki po lastni domovini z morilno roko segajo! Bog naj pomore in hudo jih bodemo za njih zločinstvo pokorili. Vojna je tudi pokora napuhu in neumnosti: strašen nauk, kateri se le razume, ko je že prepozno.
Godba naznanila je uro našega odhoda. Šel sem dol na rokah peljaje Henrika in Alfreda. Jenny nas je vse tri objela s srčnostjo krščansko žene in matere. Suzana je z molčečo razburjenostjo podala vsakemu po jedno sv. pismo, katero naj vedno s seboj nosimo. Marta pripravila se je bila za pro-roški govor; a že pri prvej besedi jela je uboga deklica strahovito vzdihovati in stokati, stisnila je Henrika kot otroka v svoje naročje ter ga je s solzami in poljubi pokrivala. Jaz sem jej stisnil roko, ona pa me je objela krog vrata; na pol zadušen sedel sem na konja.
Isti trenotek priletel je Zambo v čudoviti, smešni opravi; imel je rudeč in moder pas, klobuk s peresi in sablo, ki se je po tleh vlekla.
Masa, kričal je, vzemite me s seboj, jaz sem tudi junak. Če prav semi črne polti, a krvi sem ru-
deče. Če me ne ubijejo pred zmago, pobiti uem jih vse.
Brez težave se nesem mogel iznebiti tega ubogega dečka. Našteval sem mu najrazumniše razloge, da bi mu dokazal, kako smešna je njegova srčnost. Kdor ima kodraste lase, ni rojen, da bi se bil, ampak da ga ubijejo. Brezvspešne besede! Zambo imel je preoster obrazni kot, kakor da bil bi razumel imenitne najdbe duhovitih naših učenjakov, Ubogi vrag držal se je za človeka, kristijana, državljana ter je pri tem bil črne polti! To je bila norost! Moral sem mu pretiti, da je sklenil vrniti se domov, kamor je nazadnje kričaje ubežal. Zadnji čas je bil, da sem končal to šaloigro; vojaki so bUf razstavljeni, bobni so zagrmeli, odšli smo.
Dokler smo bili še blizu moje hiše, drznil se v.eseni pogledati nazaj. Solzne so mi bile oči, a solz točiti neseni hotel. Konci ulice ozrl sem se nazaj; vse tri ženske migale so z robci ter so gledale za nami. Srce mi je močno bilo.
O mili Bog! vzkliknil sem, tebi izročim vse te, katere ljubim. — Zjokal sem se prvikrat; ko sem molil, čutil sem se potolaženega.
Ob štirih smo se pred mestno hišo razstavili v bojni red. Green nas je pregledoval ter nam je
njih šolah. Resnično je sicer, da Btane pripravljanje za profesuro več novcev, truda in časa, kakor študije ljudskega učitelja. Tudi je res, da dobi ljudski učitelj popred stalno službo kakor učitelj srednjih šol; ali zopet je treba pomisliti, da uživa profesor trikratno plačo ljudskega učitelja in da je, kakor je bilo že zgoraj dokazano, njegovo delo veliko lažje nego poučevanje kakih sto otrok po pet ali šest ur na dan, katerih se ne sme ostro kaznovati, še manj pa hudobneže izključiti, kakor se z malopridneži na srednjih šolah godi.
Konečno priporočam še jedenkrat prav gorko gg tovarišem v preudarek to važno vprašanje in upam, da se bode letos za nas ugodnejše rešilo, kakor lani. Ne pozabimo pregovora: „ Pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal!"
Domače stvari,
— (Skupščina poverjenikov banke „Slavije") bode v 24. dan t. m. dopoludne ob 10. uri v prostorih glavnega zastopa banke „Sla-vije" v Ljubljani. Za ozemlje glavnega zastopa v Ljubljani bili so v občnem zboru 14. maja 1885 sledeči članovi banke izvoljeni: Dr. Karol Blei-weis vitez Trsteniški, zdravnik v Ljubljani; Peter Bajs, posestnik v Dvoru pri Vrbi na Koroškem; Jurij Biankini, redaktor lista „Narodni list" v Zadru; dr. Lav. Gregorec, kanonik Strassburški in župnik v Novi cerkvi pri Celji; S1 a v oj Jenko, trgovec v Podgradu; F r. Muri, posestnik in deželni poslanec pri Jezeru na Koroškem; dr. Albin Pozni k, c. kr. beležnik v Novem mestu; Fran Povšo, vodja gospodarske žole v Gorici; Ivan Murni k, cesarski svetnik in tajnik kupčijske in obrtnijske zbornice v Ljubljani; Ivan Nabrgoj, posestnik na Prošeku; Božidar Raič, župnik pri sv. Barbari v Halozah; Gašpar Som, posestnik v Grajski vasi pri Celji; dr. J o s. Vošnjak, deželni odbornik; Dragotin Žitnik, mlinar v Borovnici; Kazimir Jelušič, trgovec v Kastvu in dr. M. Samec, zdravnik v Kamniku.
— (Občni zbor- kranjskega veteranskega društva) zadnjo nedeljo obiskalo je nad 200 udov. Predsednik društva g. Mihalič pričel je zborovanje s trikratnimi živioklici na presvetlega cesarja in je potem v daljšem slovenskem govoru slikal zgodovino desetletnega društvenega obstanka. Govor g. Mihalič-a jo bil z veliko pohvalo vzprejet. Potem so se prenaredila društvena pravila mej dru gim tudi s tem, da se z mesečnimi doneski udov (po 10 kr.) ustanovi posebna blagajnica v podporo vdov in sirot društvenikov. Dohodkov imelo je društvo 1941 gld. 94 kr. treskov pa 188(1 gld. 07 kr. tako da je ostalo v blagajnici 55 gld. 27 kr. Društveno premoženje, ki je večinoma naloženo v kranjski hranilnici znaša 5131 gld. 33 kr. Udov šteje veteransko društvo 379. Desetletnica društva praznovala se bode s posebno veselico. Računovodji g. S kube-tu se za trudoljubivo natanko vodstvo računov dovoli remuneracija 25 gld. Izvolijo se: predsednikom: Jurij Mihalič, namestnikom predsednika: Alojzij Šafenrat, prvim tajnikom: Jarnej Lichteneger, drugim tajnikom: Viljem Bischof, blagajnikom in računovodjo: Ivan Skube. V odbor: Dragotin Broš, Lovro Blaznik, Jakob Čik, Ivan Ci-
o domovini govoril s toliko gorečnostjo, kot bi bil rojen govornik. Njega glas smo preupili s svojimi živio! Potem napoči tihota; vsak je po svoje premišljeval; le jaz morebiti jedini v polku bil sem močno razburjen. Čudno! hrepenel sem iti v ogenj. V mirnem trenutku hodil sem ob vrstah svojih tovarišev, smijal se, govoril in z rokami mahal; vsakemu vojaku sem vedel kaj povedati, šalil sem se s tistimi, ki so bili razdraženi, osrčeval sem one, ki so skušali smijati se, vsem sem obetal svojo pomoč v nevarnosti; tresel sem se že radosti pred bojem.
Humbug se mi je bil pridružil ter me z začudenjem opazoval.
Doktor; kak človek pa ste vi! rekel mi je vzdihujoč. Čudim se vašej dobrej volji in vašej radosti. Vi ste bili strahopeten državljan, sedaj ste pa srčen vojak. Ali ste Irec? Ali vam po žilah teče kri
Non paventis funera Galliao? Mi Saksonci nosimo v bojišče tudi
Duvota niorti peetora liberae, a mi nemarno niti te gorečnosti, niti te viteške ljubkosti.   Zares, če človek vas pogleda, boj mu mora biti praznik, nevarnost pa največe veselje. Vi
goj, Anton Hočevar, Matija Horvat, Andrej Jagodnjak, Ferdinand Jaut, Jurij Jarec, Jurij Klobavs, Fran Kalan, Fran Lampl, Jaka Milavec, Anton Pan-holzer, Fran Škof, Marka Špan, Josip Velkaverh in Matija Žgur. Opravnikom društva se voli Ivan Lasze-ker, namestnikom zastavonosca pa Lambert Maršner. Zborovanje zaključi se živioklici na cesarja.
— (Smrtna obsodba.) Jakob Mežar, ki je v 14. dan aprila t. 1. pri „Pekovskem križi* na Dunajski cesti hlapca Jakoba Prosena napal in smrtno ranil, bil je včeraj pred porotnim sodiščem zaradi roparskega umora na smrt na vislicah obsojen.
— (Izpred porotnega sodišča.) Včeraj bil je pred porotniki 37 letni Gašper Požar, kazne-nec na Ljubljanskem Gradu zaradi hudodelstva po-skušenega umora. Požar, doma iz Vipavskega okraja, bil je že jako mnogokrat kaznovan, zadnjič lani pa obsojen pri Ljubljanskem porotnem sodišči zaradi roparskega umora, razžaljenja Nj. Veličastva, raz-žaljenja udov cesarske rodbine in motenja vere v ječo za vse svoje življenje. Na Ljubljanskem Gradu se Požaru ne dopada in na vsak način želi si v kaznilnico v Gradiški. Zato pretil je že vodji kaznilnice g. Bernhauser-ju z dletom, rekoč: „S tem si bom pomagal, danes ti pa še pustim življenje!" Zaradi tega bil je ostro kaznovan in tudi včeraj stal je uklenen pred sodnijo, vrhu tega bil je tudi v samotnem zaporu. 7. aprila t. L, ko je bil Požar posamič zaprt, prišel je ogledovat nadzornik straže Valentin Les ko ve c. Ker je bil Požar pokrit, ukaže mu Leskovec, naj se odkrije. V istem hipu zapazi, da ima Požar nož v rokah. Leskovec zakriči: »Nož ima!" in hoče obrnivši se skočiti iz celice. A Požar ga je prehitel ter mu zasadil nož pri petem rebru v hrbet. Le srečnemu slučaju, da je nož ob rebro zadel in zdrsnil, zahvaliti ima Leskovec svoje življenje. Požar pripoveduje, da je dobil nož v kruhu skrit v svojo celico. Kruh bil je prerezan, nož vanj utaknen, potem pa kruh zopet tako dobro zadelan, da se ni skoro nič poznalo. Kakor se izgovarja Požar, dobil je Leskovec le po nesrečnem slučaji to rano. Pravi, da je držal nož v roki, trdo pa je njega držal za roko kaznilniški paznik, da bi mu nož izvil. Po nesreči pa se je zadel nadzornik Leskovec s hrbtom ob nož in si tako prizadel rano. Zaslišanih bilo je mnogo prič paznikov, ki so vsi opisovali Požara kot jako hudobnega človeka, ki ne da miru. Tndi vodja kaznilnice g. Bernhauser je bil zaslišan in pri tej priliki izvedeli smo, kar jo g. Bernhauser sani povedal, zanimljivo novost, da vodja kaznilnice na Gradu prav nič slovenski no zna. Porotniki so krivdo Požara jednoglasno potrdili in obsojen je bil, da bode vsak tretji mesec v samotnem zaporu in isti mesec dva dni v tamnici s trdim ležiščem.
— (»Konkordi j a") vzajemno zavarovalno društvo v Liberci (Rcichenberg) na Češkem, ki ima tudi po Slovenskem mnogo zavarovancev, imela je dne 18. maja t. 1. svoj 17. redni občni zbor. Iz letnega poročila posnamemo, da je to društvo tudi v preteklem, letu v vseh oddelkih; napredovalo. Zavarovancev imela je „Konkordija" v preteklem letu v oddelku za ogenj 07.119; zavarovana vsota znašala je 1:10,551 000 gld.; premije je banka prejela
492.706-89 gld., tedaj za 17.979-11 gld. več, kakor leta 1883. — Požarnih škod izplačalo se je 659 v znesku 223.644-88 gld. Čisti dobiček znašal je 21.287*97 gld., ki se je ves rezervnemu zakladu pripisal. V 17 letih svojega obstanka izplačala je „Konkordija" za pogorišča 4 milijone 027.013-25 gld. — Ravno tako napredovalo je to društvo tudi v oddelku za življenje. Čisti dobiček v tem oddelku znašal je 12.004 01 gld. in občni zbor je sklenil, da se 12°/0 mej zavarovance razdeli; ostali znesek pa rezervnemu zakladu pripiše. — V oddelku za točo bilo je 8532*82 gld. čistega dobička, ki se je isto tako rezervnemu zakladu pripisal.
— (Razpisano) je mesto c. kr. okrajnega tajnika v X., eventuvelno mesto vladnega kancelista v XI. razredu pri politiških oblastvih v Kranjskoj. Prošnje do 15. julija t. 1. na c. kr. deželno predsedstvo. Dalje je razpisano mesto davkarja v IX., eventuvelno mesto kontrolorja, eventuvelno začasnega pristava pri c. kr. davkarijah v Kranjskoj. Prošnje do konca julija t. 1. — Razpisana je služba druzega učitelja na dvorazrednici na Raki. Plača 450 gld. Prošnjo do 17. t. m.
Ila/ji-tt vesti.
* (Kolera na Španjskem.) Najnovejša poročila nam naznanjajo, da se kolera počasi, a dosledno širi. Pri tem treba pomisliti, da jo tedaj tudi na Španjskem še bolj hladno, in da se je ko nastopi prava vročmaf nadejati še hujšega. V Madridu je vse preplašeno. Na stotine premožnejših rodbin ostavilo je hkratu prvostolnico. Na severni železnici vozita sedaj dva posebna vlaka, da odvažata ubežne obitelji. Predavanja na vseučilišči se bodo skrajšala, zbornica si tudi prizadeva, da bi prej ko prej /vršila predloženo jej gradivo, le kralj iii kraljica dajeta dober vzgled, kajti odločila sta se, da ne ustavita Madrida, dokler traje epidemija. Kolera na Španjskem je jako intenzivna, kajti izinej obolelih umre jih do 80 °/0.
* (Jeden poljub za— 1000 gld.) Kako se nekateri na telesu sicer zdravi ljudje, katerim jo mila usoda naklonila, da žive brez dela v obilnostt in bogastvu, po kopeliščih zabavajo in dragi Čas tratijo, svetleči nam naslednji slučaj. Grof S., sedeč zadnjič s prijatelji v prekrasnoj sobi v kopelišči v Karlovih Varih, razmetava kočljivo vprašanje zaradi cene in vrednosti poljuba. Njemu nasproti zabava se brdka plavolaska baronica B. „ 100 gld. vreden je jeden poljub," meni grof Z. — „Kaj še, po okoliščinah 500 gld.," oporeka topličar pl. C. — ,.In jaz bi dal sveta nebesa za jeden sam poljub," modruje slikar F. — »Kaj menite pa Vi, milostiva!" vpraša naposled grof S. baronico H. — Ivrasotica nekoliko pomišljajofi odvrne malo nejevoljno: „ Tisoč* goldinarjev!" — Ko bi treščilo, skoči grof S. po konci ter radostno vsklikne: „Že velja! Takoj Vam odštejem izgovorjeno vsoto za jeden Vaš poljub." - „Naj bo!" nadaljuje plavolaska, „ako smem izročiti tisočak kakemu dobrodelnemu namenu". Ustane, poljubi grofa, vsprejme naštetih 1000 gld. ter jili še isti dan pokloni mestnim ubogim v Karlovih Varili,
* (Pes — tat.) Lani osorej nastanila seje neka rodbina z obilimi otroci za poletni čas v Dunajski okolici. Imeli so psička, kateri je bil vebk ljubljenec male domačo hčerke. Nekega dno gro mali v mesto po opravkih ter mej raznimi stvarmi kupi na trgu tudi malej hčerki prav lično punčiko. Zvesta žival spremlja skrbno mater ter jo pri kupovanji prav marljivo opazuje. Domov dospev.ši opazi gospa, da je psička zmanjkalo. A pogrešana žival se kmalu vrne ter prinese na veliko začudenje v
bi pač tudi naj bolj nevsečnemu lehko vzbudili veselje do smrti.
Bobnanje ubranilo mi je odgovoriti mu. Humbug objel me je ljubeznjivo ter mi je v latinskih vrsticah podal vse svoje srce. Trenotek pozneje sem starega prijatelja za zmeraj izgubil.
Večer bil je krasen! luna je rano vzhajala ter je v daljavi razsvetljevala obširno travnato planjavo; to so ograjah topoli; semtertja pa so ras'.o vrbe; na obzorji videli so se srebrni valovi veliko reke. Nekaj mičnega je bilo, mirno jahati dalje ter sredi te lepe pokrajine udajati se svojim sanjarijam. Srečen je vojak, ki sedanjo uro uživa ter se ne vznemiruje zarad bodečega dne. Več časa sem tako z odprtimi očmi sanjal, kar h kratu tik mei.e ob-staneta dva konjika. Ozrl sem se ter na največe svoje iznenađenje izpoznal otožnega Brovvna in ljubeznivega Trutlia.
Kaj počneta tu? vzkliknil sem. Kaj pomeni ta veliki klobuk, ta progosta vrhnja suknja, ta sablja na strani? To ni noša niti vojaška niti duhovniška.
Doktor, odvrnil je puritanec, vojna je strahovita bolezen, duša ni v nianjšej nevarnosti kot je telo. Vi celite telo, midva pa dušo; zdravnika sva kot vi.
Z veseljem vaju kot tovariša pozdravljam; a delo je pusto. Ranocelniku še godi; sočutje mu jo neznana slabost; srce mora molčati, da se mu roka ne trese. Pa vi, dragi Truth, kako bodete prenašali kričanje ranjencev, obupnost umirajočih'.-'
Dolžnost mi je, odvrnil je. Bog me bode krep-čal, dokler se mu zdi potrebno in koristno, da mu služimo. Gospodov sem. Prva pot ni bila dolga; ob osmih smo se ustavili. Polkovnik nas je hotel učiti hoditi; in ta vaja ni bila nekoristna. Polk bil je podoben čredi razgnanih ovac. Vender je Saint John čestital vsem novincem ter jih tako polagoma privadil, da so v njem gledali očeta ter mu popolnem zaupali.
Major, rekel mi je, ne smijajte se. Predno mine mesec, merili se bomo lehko s Prusi. Če se človek le zmatra za vojaka, že .je napolvojak. Videli bodete, kaj je vojska samih državljanov.
Sredi obširnega polja prenočili smo pod milim nebom. Ognje so zažgali, konje h kolcem privezali in vsak je z veseljem večerjal, kar je s seboj prinesel. Novincem bila je ta prva večerja pod milim nebom slovesna pojedina: vojska jim Se ni bila probudila želje po ugodnosti in srftnega hrepenenja po domu. M« prfb,)
gobci jako lepo punčiko in jo položi malej deklici k pogan. Drugi dan donese drogo in ko jo v tretjič prisopiha z igračo, ga zasledujejo. Dobe ga na trgu mej prodajalkami, vsirno čakajočega pripravnega trenutka, ko ga nihče ne opazuje. Kar skoči, zgrabi najlepšo punčiko in hajd domov. Škodo za tatvino so prodajalkam poravnali, a če so drznega in prekanjenega štirinogatega tatu, kateri je imel blag namen, napravljati ceno veselje svojej m.dej ljubljenki, tudi dostojno kaznovali, ne vemo poročati.
Narodne-gospodarske stvari.
Zelena klaja in paša.
Glavna stvar pri zeleni klaji je, da previden kmetovalec vedno za to skrbi, da ima o vsakem času zadosti zelene, poleg tega pa zmerom tudi suhe klaje, posebno slame Kajti suha klaja je ravno tako potrebna, kakor zelena. Slama je namreč zaloga in zavarovanje za krmljenje v hlevu, vrhu tega pa tudi poravna razmero redivnih snovi v zeleni klaji in je tudi iz zdravilstvenih ozirov potrebna.
Prestop k zeleni klaji se mora polagoma napraviti, tako, da blizu 14 dni preteče, predno se do same zelene klaje popolnoma prestopi. Zelena klaja pa se s slamo pomešana zreže ali pa se s suho klajo na dan začenja in konča
Zelene klaje se ne sme najedenkrat več, nego je je za jeden dan potrebno, noseči. Prav je, če se na dan po dvakrat po njo gre. Zjutraj morda jedno uro po solnčnem vzhodu, zvečer pa, predno, začne rosa padati. Zeleno klajo opoludne seči, ko jfe od solučnih žarkov skozi in skozi pregreta, ni posebno priporočbe vredno.
Nakošena klaja se mora vedno na hladnem prostoru hranjevati, kamor solnčni žarki ne morejo priti. Tudi se ne sme na velike kupe nanositi, da se ne ugreje in ne ovene. Ugreta in vela zelena klaja se mora pred pokladanjem raztrositi, z mrzlo vodo poškropiti, da se zopet očvrsti.
Klaja, ki je preveč od dežja premočena, se mora s slamo pomešana pokladati. Tedaj se mora slama mej zelenje pomešati, kar se potem ali zreže in položi, ali pa tudi cela živini poklada.
Obroki pokladanja se morajo natanko držati in dobro je vsakokratni delež na večkrat porazdeljen položiti.
Ni posebno varno brž po užitku zelene klaje živino napajati. Boljše je to nekoliko časa prej ali pozneje storiti. Pri prežvekovalni živini naj se z napajanjem počaka, da začne prežvekovati.
S prav posebno previdnostjo si mora z vso mlado sočno zelena klajo postopati, posebno z ru-dečo deteljo. Da se obroki pokladanja strogo vzdržijo, da živina tako hlastno ne jemlje v se klaje, razdelitev v manjše dele in pa previdno napajanje je še posebne važnosti. Tudi slame ne sme manjkati, če se hoče zabraniti, da se katero živinče ne napihne.
Pri vsej zeleni klaji, ki ni brez vsega madeža, je posebne previdnosti potreba. Naj se je manj polaga in še to s posebno pozornostjo!
Da je hlev zadosti čeden in snažen, mora biti vedno zadosti stelje na razpolaganje. Za upeljavo vspešne paše je bistveno ista previdnost potrebna, kakor je pri začetku z zeleno klajo potrebna. Mnogokrat pa je pri začetku paše dosti težavnejše vse potrebno upeljati.
V tem in še v drugih gospodarstvenih razmerah je uzrok, zakaj ima krmljenje v hlevu in pa paša v pametni menjavi dostikrat prednost pred samo pašo.
Tudi pri paši mora kmetovalčeva skrb v prvi vrsti biti na to obrnena, da ima živina vsaki čas izdatne in zadostne paše. Navadno nastopi sredi poletja pomanjkanje paše, katero še le paša po strni-ščih zopet konča. To pomanjkanje je posebno nevarno zlasti za mlajša živinčeta deloma po nezadostivni reji sami na sebi, deloma pa po poznejši sledeči menjavi v krmi. Povsodi, kjer paša ne zadostuje, se mora z drugo klajo priskočiti.
Tudi suhe klaje, slame ne sme manjkati. Posebno potrebna je v slabih letinah pri dolgem deževji, na vlažnih, mokrih, nižavih, kislih pašnikih in pri mladih sočnatili deteljiščih. Vsem nedostatkom, ki iz tega izvirajo, se s tem krepko odpomore. Poklada se slama od časa do časa, ali o slabem vremenu, ali pri slabi paši skozi celo poletje ali samo zjutraj ali pa tudi zjutraj in zvečer. Posebna skrb se mora obračati na to, kako se upliv slabih vremenskih razmer na živinčeta obrne ji. in zabrani. Dolgo trpeča vročina in pa vlažen, mrzel zrak se mora tukaj najbolj v ozir jemati.
Prestop od hlevnega krmljenja do popolne reje na paši se mora tudi polagamo goditi. To pa ne le zavoljo raznosti krme, ampak tudi zarad tega, da se živali prostega zraka in vremenskega upliva privadijo. Tudi, kedfir se paša menjava, se mora to polagoma goditi, zlasti če so pašniki mej seboj, kar se tiče redivne moči in drugih učinkov, zelo raznolični.
Vode za napajanje ne sme manjkati Tu veljajo tiste varovalne določbe, katere veljajo pri zeleni klaji. Kedar se živina zaganja na pašnike, ki &o mokrotni, zlasti pa od slane pobeljeni in taki, ki so po ponočnih mrazovih trpeli, se mora s posebno previdnostjo postopati. Vendar pa prvi niso toliko nevarni, kakor se navadno misli.
Varovati se je spomladi, da se živina prenaglo ne začne na pašo goniti, jeseni pa predolgo na pašo spušča.
Na pašnike, ki imajo netečne in nezdrave trave na sebi, bi se živina sploh ne smela na pašo zaganjati, ali pa vsaj le, da se do pol sitosti na-pase. —
Vseh pašnikov, na katerih se nabaja črviva zalega, tako imenovana gnjilobna mesta, ali pa na katerih so zdravju škodljivi izhlapi, bi se moralo skrbno izogibati, ali pa živina se le od časa do časa na nje zaganjati.
Spretna ranoceljska operacija.
Ameriški poslanik na Dunaji, gospod Kasson, je pred kratkim sporočil svojej vladi zanimivo poročilo o čudovitej ranoceljskej operaciji, katero je nedavno poprej izvršil gospod profesor Billroth na Dunaji; to je bila neka čudovita sekcija želodca, pri katerej se je skoraj tretjina želodca odstraniti mora'a, in kar je še čudnejše, bolnik je zopet okreval, — slučaj, ki se še do sedaj ni nikdar pripetil. Bolezen, katera je zahtevala to operacijo, bil je rak v želodci, in spremljajo jo sledeči simptomi :
Jedi nič več ne diše; v želodci se čuti nek čuden, nepopisljiv in jako mučen čut, kateri je podoben nekej nedoločnej otrpnelosti; na zobeh se nabira, zlasti zjutraj, masten slez, ki zapušča jako neprijeten okus; uživanje jedij ne odpravi te čudne otrpnelosti. temveč jo še le povekša; oči upadejo in porumene; roke in noge postanejo mrzle in mastne,
— kakor bi jih pokrival mrzel pot. Bolnik čuti zaspanost in spanje ga ne okrepča; čez čas postane nervozen, razdražljiv in nevoljen; njegove misli nadlegujejo slabe slutnje; kadar ustane, se mu vrti po glavi in šumi mu po ušesih in mora se česa prijeti, da ne pade; čreva se mu zapirajo, koža je pogostem suha in vroča, kri se streli in zaostaja, tedaj ne kroži več redno. Pozneje bolnik izmetava hrano, katero použije, in čuti pri tem kisel ali pa tudi sladak okus; po gostem mu srce hudo tolče in misli, da boleha na srci; naposled pa ne ostane nobena hrana v njem, ker se čeva popolnem ali pa vsaj deloma zamaše. 146—5»
Kakor je tudi vznemirjajoča ta bolezen, vendar se onim ni treba bati, ki bolehajo na omenjenih simptomih, kajti v devetstoindevetindevetdesetih slučajih izmej tisoč ne bolehajo za rakom v želodci, ampak za dvspepsijo, katera bolezen se pa lahko ozdravi. Najboljše in najgotovejše sredstvo proti tej bolezni je „Shaker-ekstrukt", rastlinski preparat, ki se dobiva v vseh lekarnah. Ta ekstrakt zgrabi bolezen pri korenini in jo radikalno odpravi.
Osobe, kojim se zapira, trebaj o „Se igel-ovih omehčilnih pil" (Abfiihr-Pillen) v zvezi s „Shaker-ekstraktomu. Seigel-ove omehčilne pile ozdravijo zapretje, odpravijo mrzlico in prehlad, glavobolje in zlatenico. To so najvplivnejše, najpripravnejše in najdovršenejše pile, katere so se že kedaj napravile, Kdor jih je kedaj poskusil, bode jih gotovo dalje rabil. Vplivajo počasi in brez bolečin.
Cena 1 steklenici „Shaker-ekstraktu" gld. 1.25, 1 škatljici „Seigel-ovim omehčalnim pilam" 50 kr.
Lastnik ,,Shaker-ekstrakta" A. J. WH1TE, Limited, 21 Farringdon Road, E. C. v Londonu.
Zastopnik in korespondent ter glavni razpošiljavec:
JAi\E/i 1IAIIM A, lekar „Pri zlatem levu", Kremsier, Moravsko. Dobi se v sledečih lekarnah: ljubi Jama: J. pl. Trnkdczy. Idrija: Warto. Metlika: F, Wacha. Radovljica: A. Roblek. Novomesto: D. Itizzoli. Kamnik: Močnik. Vipava: Kordas. Celovec: P. Birnba-cher, J. Nussbaumer. Beljak: Dr. Kumpf. Breze: Aichinger. Hermagor: J. Weth. Trbiž: J. Siegel. Wolfsber£: J. lluth. Gradec: F. Ks. Gschillav »pri sv. Ani". Maribor: W. Konig, J. Noss. Celje: Kupfer-schmitt, Mareck. Bruck na M.: Langer. Gleichen-berg: Dr. Ftirst. Konjice: Pospišil. Kindber^: Pez-ledrer. Leihnitz: Kussheim. Ljubno: J. Pferschv. Ptuj: Behrbalk, Eliasch. Rottenmann: F. Illingov naslednik. Stainz: V. Timouschek. \Veitz: C. Mally. Trst: J. Dr. Faraboschi „al Camello". Gorica: D. Christofoletti. Novigrad: Gionović. Sušak pri Reki: Wertheim8tein. Spljet: Tocigl. Zađer: N. Andrović in skoraj v vseh lekarnah drugih mest v monarhiji.
Loteri)n<> srečke 13. junija: Na Dunaji:   48,    82,    10,    29, 79. V Gradci:    15,    44,    85,    54, 70.
Th)< i:
15. junija.
Pri Nlotui: Toll z Dunaja. — Braun iz Budimpešte.
— Petrič I« Trata. — Lowcnbein z Dunaja. — Lavrenčič, Pogačnik z Notranjskega.
Pri Malllli Schrubary z Dunaja, -m Haas iz Kočevja. — Raminjrer, Saria iz Celovca. — Moli.-h iz Trata.
— pl. Cotta iz Reke. — Buchler iz Trata. — Markiz VOlkl iz Gorice.
Pri avstrijskem cesarji: SchOnike iz Spandava.
Umrli so v ljubijo it t:
15. junija: Leopold KoBtelac, črevljnrjev sin, 7 mos., Križevniške ulico št. 7, za katarom v črevesu. — Fran Ze-leznikar, delavčev sin, G let star, Križevniške ulico št. 9. za sušico. — Fran Siinončic, delavec, 34 let star, Poljanski nasip št. 48. za jetiko.
Meteorolo^icno poročilo.
2 d	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm,	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokrio a v mm.
■ m i o "~i 1—1	7. zjutraj 2. pop. 9, zvečer	738'24 mm. 786-10««. 734 70 ».m.	16-8° C 27 8" C 19 4" C	brezv. si. jz. si. j z.	jas. jas. jas.	0 00 m«.
Srednja temperatura 21 3», za 29° nad nonualom.
Dmiajslra. "borza,
dne 16. junija t. 1.
(Izvirno tel esjra lično poročilo.)
5°/0 marčna renta . . Akcije narodne bank«
82 gld. 50			kr.
83	n	2.)	n
HH	t)	60	0
98	n	66	n
859	H	—	n
28 jI	n	60	n
124		20	n
9	it D	85 V,	n n
B	n	86	n
60	v	90	
127	%	25	
168	1»	—	»
108	n	60	n
V8		95	t
92	n	90	
104	n	—	9
115	•	75	It
124	II	—	n
113	fi	60	n
106	n	—	y
175	fl	50	r»
17	n	75	It
98	■	50	
212	t	—	II
		(356-	-2)
Srebro........... •
Napol ......
C kr cekini .........
Nemške marke . ...
4°/0 državne srečke iz 1 1854 250 gld Državne srečke iz 1 186 4 1 00 gld 4°/0 avstr zlata renta, davka prosta
Ogrska zlata renta 4u/0......
„    papirna rent-i 5°/0 ... 5»/0 štajerske zemljišč, odvez oblig Dunava reg srečke 5u/0 100 gld
Zemlj obč avstr. 4'/i°/0 zlati zaat listi . Prior oblig Elizabetine zapad železnic«! Prior oblig Ferdinandove sev. železnice
Kreditne srečke.....100 gld
Rudolfove srečko.....10 „
Akcije anglo-iivatr banke        120 „ Trammway-društ vel]. 170 gld a. v . .
s krčmo, prodajalnico in mesarijo
na Visokem pri Kraujl odda so od 1. Julija t. 1. za
več let v iiHj<>iii. Pri hiai sta tudi 2 lepo zasajena vrla, kegljišč in voda(ak. Ta hiša bila bi posebno pripravna za kakega vinskega ali lesnega trgovca. — Kaj več se izvj6 pri Jnuezu 1'aulič-i. vulgo Tabor) i, na VlMiikem.
IVAN LAPAJNE v KRŠKEM
je izdal sledeče
za ljudske šole in učitelje:
a, Praktično metodiko....... cena 80 kr.
b) Prvi poduk.......... „   6;» „
c) Fiziko in kemijo........ 60 „
č) Prirodopis.........'  . „   fiB ,
d Zemljepis............ „   26 „
e) Geometrijo........... „   24 .
f) Malo fiziko........... 23 w
g) Domovinoslovje .  .  .  . ,..... „   20 „
b) Pripovesti iz zgodovine Štajerske . 6 ,
i) Opis krikega okrajnega glavarstva „ 30 „ j) Zgodovino štajerskih Slovencev cena 1 gld. 20 kr.
Isti pisati lj ima v zalogi tudi razne pisanice in
risanlse, potem : (232—ltt) mali slovenski zemljevid kranjske dežele
z deli sosednih kronovln....... cena 1 kr.
rer slovensko-nemški zemljevid Avstrljiko-
Ogerske • .......... »   t \
in zemljevid Krikega okraj, glavaritva „   5 ,
Razpis
služeb dveh občinskih paznikov.
Pri županstvu v Kamniku ste izpraznjeni dve službi občinskih paznikov (Polizeivvachmann) z letno plačo po 360 gld. in z letnim pavšalom 60 gld. za službeno obleko in za stanovanje. Prosile/, kateri sinejo tudi oženjeni in ne čez 40 let stari hiti, morajo biti slovenskega in nemškega jezika zmožni.
Bivši žandarmi imajo prednost. Prošnje naj se pošljejo do      tega meseca na županstvo.
Kamnik, v 13. dan junija 1885.
Župan: Dr. Samec.-
358-2
Poročilo velike važnosti!
Zanesljivo in radikalno ozdravljenje
epilepsije
(padavice)
z novim, temeljito izkušenim sredstvom.
Doeiin so je tudi po neprestanoj porabi bromovega kalija le v redkih slučajih moglo konstatovati ozdravljenje te bolezni, se je sedaj posrečilo pripraviti zdravilo, ki je pokazalo največjo vspebe, zanesljivo in radikalno pomaga v vseh kroničnih slučajih ter je zategadelj velikega pomena za vse.boluike, ki so dozdaj zastonj iBkali pomoči proti tej strašnej bolezni.
Mnogobrojna spričevala In premijo od osob vseU stanov.
Za ozdravljenjo potrebna zdravila z vodilom, kako jih rabiti, razpošiljajo se v originalnih zavitkih proti poštnemu povzetju ali predpošiljatvi jneska 20 frankov ali i6 mark. (110—17) Naročila naj se adresujejo neposredno na mo.
S. Itlebsclilfi^fer, specijalist. Berlin S., Brandeiiburgstrasse 35.
Uu^uv > ' i i im   «»<   utuuu i4i r .jia   .mu.w.m   I.IIU   4 UMU
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk „Narodno Tiskarne'