Irtued dailjr ezcept Saturdays. sundajrs and Holjdajrs. t PROSVETA * GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE' Uradniški in uprsvntiki prostori: 3057 South Lawndsl» Ave. ' ■ Offioa of Publicstlon: 2057 South Lawndale Ava. Talephona, Rockw«U 4004 LETO^VEAE XXXVI. Cena lista je $0.00 Batarad as —coad-cl— matter Januar* 1«. iSM. at Um poat-otttos at Chiaaco. UUnola. under the Act of Contreja of Marota S. 1STS. CHICAGO 23. IUL. PETEK. 2S.FEBRUARJA (FEB. 2S). 1944 Subscrlption $0.00 Yaarly ŠTEV.—NUMBER 40 Acceptance for mailing at spaclal rate of postagc providad for ln sactlon 1103, Act of Oct. S, 1017, authorised on Jun« 4, 1018. Ameriška mornarica potopila dvanajst japonskih parnikov Ameriška letalska sila in enote bojne mornarice napadle Saipan in Tinian, otoka Mari-janske grupe, 1350 milj od Tokija. General MacArthur poroča, da je zapadni del Nove Britanije pod kontrolo ameriške sile. Japon ci izgubili 7000 vojakov v bitkah z Američani.—Sovjetske kolone udrle v Dno in okupirale čez 180 vasi v prodiranju proti Pskovu. —Nemške oklopne kolone se pripravljajo za obnovo naskokov na zavezniška mostiiča na rimski fronti. Nov bombni napad na London Zavezniški stan na Pacifiku. 25. febr.—Enote ameriške bojne mornarice so potopile devet japonskih parnikov, dva transporta in enega rušilca na blokiranem Bismarckovem morju, poroča glavni stan generala Dou-glasa MacArthurja. Parniki so bili napadeni in potopljeni v bližini Kavienga, japonske baze na otoku Nova Irska. Naznanilo dostavlja, da so ameriške bojne ladje ponovno bombardirale Kavieng in Ra-baul, japonsko bazo na Novi Britaniji. Zavezniška letala so prej metala bombe na to bazo. Pearl Harbor. Havaji, 24. febr. —Enote ameriške bojne mornarice in letalske sile so bombardirale Saipan in Tinian, otoka Marijanske grupe, ki ležita 1350 milj od Toki j a, se glasi naznanilo iz glavnega stana admirala Chesterja W. Nimitza, vrhovnega poveljnika ameriške bojne mornarice na Pacifiku. Otoka jc otočje Truk, središče japonskega imperija, na Pacifiku.. Istočasno so enote ameriške pehote in pomorščaki zdrobili zadnje japonske obrambne po Prvi ruski oddelki se bližajo Latviji in južni Estoniji in vse kaže, da bodo kmalu dospeli do meje obeh baltiških državic. Moskva je naznanila okupacijo nadaljnjih, krajev na severoza-padni in zapadni strani Krivoj roga, središča rudnikov železa na ozemlju ob krivini Dnjepra. Čez 6000 Nemcev je padlo v bitki z Rusi v enem sektorju te fronte. Dno je križišče železnice Le-ningrad-Vitebsk. Izgleda, da bo mesto kmalu v ruskih rokah. Okupacija Dna bo presekala komunikacijske zveze med nemškimi četami na severu in onimi na jugu. Naapel. Italija. 24. ber.—Nemške oklopne in motorne kolone se pripravljajo za obnovo naskokov na zavezniške pozicije in mostišča na fronti pod Rimom. Feldmaršal Albert Kesselring je reorganiziral nemške divizije v r tta^l hiK? MM. ■ pripravami za naskoka. Planika vJLon- sta 635 mtlj bližje Tokija nego* . T . bn nrirpi(,n v zvpz, Na rimski fronti je nastal začasni odmor v operacijah. Včeraj se je vršil le dvoboj med zavezniškimi in nemškimi topniškimi oddelki. Nemška sila, ka-_ . . . . . tere poveljnik je Kesselring, ^ uključuje najmanj osem pehot- šalske grupe in okupirali otok Parry. Saipan je najvažnejša japonska mornarična baza Marijan-skega otočja in leži 120 milj severno od Guama, ameriškega otoka, katerega so Japonci zasedli v decembru 1. 1941. Detajli ameriškega napada na Saipan in Tinian še niso razkriti. Ameriški napad na otoka je drugi največji sunek v smeri Tokija, odkar so ameriški letalci pod poveljstvom generala Doolittla metali bombe na japonsko prestolnico v aprilu 1. 1942. Zavezniški stan na Pacifiku, 24 febr.—Ves zapadni del Nove Britanije je pod kontrolo ameriške sile, poroča glavni slan generala Douglasa Mac-Aithurja. Ameriške Čete so se zdi u žile s pomorščaki po zdrobit vi japonskega odpora. Operacije za posest Nove Bri-tamje so se pričele 15. decembre preteklega leta, ko so čete šeste-ameriškega vojaškega zbora invadirale Arawski polotok, po-m<>t šn 7ažigalnih bomb na to London. 24. febr —Sovjetske '' w v prodiranju proti V|J. železniškemu centru 'le Nemce IS milj proti za : m invadirale Dno. zadnjo vojaško trdnjavo pred 1 " ,vr»m. poroča Moskva V pro-" ju proti zapadu so Rusi za «*s 180 drugih vasi in da- nih, oklopnih in topniških divizij in vse kaže, da bo kmalu vržena v naskoke na zavezniške pozicije. Pri Cassinu, na drugem koncu italijanske fronte, je bojevanje prenehalo. Poročilo omenja le praske med nemškimi in zavezniškimi stražami. London. 24. febr.—Nemški letalci so včeraj spet metsli bombe na London, ki so porušile več hiš, trgovin in drugih poslopij ter zanetile požare. Več ljudi je našlo smrt pod razvalinami hiš. Več sto gasilcev in vojakov, med slednjimi mnogo Američa nov, je bilo mobiliziranih za gašenje požarov, ki so jih povzročile bombe. Včerajšnji nemški bombni napad je bil že četrti v zadnjih dneh. Roosevelt čestital * rdeči armadi Zavezniki naglasa jo važnost sovjetskih zmag Waahlngton. D. Cm 24. febr. — Predsednik Roosevelt je naslovil poslanico premirju Stalinu s čestitkami rdeči armadi, ko je proslavljala 26-letnico svoje u-stanovitve. Roosevelt je v njej tudi pohvalil kooperacijo med Rusijo in Ameriko ter ostalimi zavezniki, ki se vrši v smislu zaključkov, sprejetih Aa konferencah v Kairu in Teheranu. "Ob 26-letnici ustanovitve rdeče armade," pravil Roosevelt v poslanici Stalinu, "vam izrekam iskren^ čestitke kot vrhovnemu poveljniku te armade, ki zadaja strahovite udarce nemški sili na ruskih frontah. Gotovo je, da se bo zrušila pod temi udarci v bližnji bodočnosti." Mornarični tajnik je poslal poslanico s slično vsebino admiralu Nikolaju Kuznecovu, vrhovnemu poveljniku ruske mornarice, ki tudi praznuje 26-letnico svoje ustanovitve. London, 24. febr. — Povelniki britske in ameriški sile, kl se pripravlja za invazijo zapadne Evrope, so-bili gostje na banke- dami. Ta je bil prirejen v zvezi s proslavami 26-letiiice ustanovitve rdeče armade. Na banketu, ki se ga je udeležilo šez tisoč gostov, med temi ameriški general Eisenhower, britski general Montgomery in maršal Arthur Tedder, vrhovni poveljnik britske letalske sile, so govorniki naglašali junaštvo sovjetskih armad in , važnost zmag, ki so jih izvojevale v bitkah s sovražnikom. Stavka v Los Angelesa končana Vojaike čete prevzele kontrolo Japonska naj sklene mir z zavezniki Sovjetski nasvet tokij.ki vladi t '. * Waahlngton. D. C.. 24. febr.— Army and Navy Journal, glasilo armade in mornarice, omenja možnost, da bo sovjetska Rusija svetovala Japonski, naj sklene mir z Ameriko in Veliko Britanijo v svojem lastnem interesu. Sledila bo moitja zgledu ameriškega državnega tajnika Hulla, ki je nedavno svetoval Finski, naj sklene mir z Rusijo. "Z vidika uspfhov ameriškega orožja na Pacifiku, ki vznemirja Japonsko, bo morda Moskva skušala pridobiti tokijsko vlado za sklenitev miru z Ameriko #in Veliko Britanijo," pravd glasilo armada in mttnarice. "Kakor Finska, se bo morala tudi Japonska brezpogojno podati. Le brezpogojna kapitulacija sedaj lahko prepreči totalno uničenje Japonske." Glasilo trdi, da bi japonski vojni lordi pozdravili opozorilo od Rusije, svoje fefcede. Japonska ja pred 40 leti pridobila Ameriko za posredovanje v vojni med njo in Rusijo. Čeprav je bila vlada ruskega carja za nadaljevanje vojne, je ameriško posredovanje bmogoČllo pogajanja, kl so rezultlrala v sklenitvi ports-mouthske pogodbe. "Rusija ja zdaj v položaju, v kakršnem je bila Amerika pred 40 leti," pravi gksilo armade ln mornarice. "Tojnorda pojasnjuje, zakaj nI so JVptttrt lnvadira-11 Sibirije. Tokijska vlada, kot vse kaže, hoče imeti odprto pot skozi Rusijo, po kameri se bo Ishko približala Washingtonu in Londonu. Japonska oborožena sils doživlja poraze od bitke pri Midwayju v juniju l. 1942. Japonsko ljudstvo ve, da se jeklen obroč okrog njega stslno zožuje. Ono se tudi zaveda pomena prodiranja ameriške sile v južno-zapadnem delu Pacifika, Izločitve japonskih čet x Aleutsklh otokov, ameriške okupacije otokov Maršalske grupe ln potapljanja parnikov. Admiral Ches-ter W. Nimitz, poveljnik ameri-šk$ pomorske sile, je nedsvno izjavil, da zavezniško prodiranje na Pacifiku več ne zavisi tfd izida vojne v Evropi." Tojo priznal kritično situacijo Vojna odloči usodo Japonske New York. 24. febr.—Premier Hideki Tojo je v svojem govoru po radiu, ki je bil tu zabeležen, pojasnil reorganiziran je povelj-stva armade in mornarice, za-eno pa je priznal, da bo vojna odločila usodo jsponskegs ljud-stvs in Imperija. "Najdrznejše skcije v državni administraciji In v votni strate giji so upravičene," je dejsl "Razplet dogodkov kaže. da je vojna prišla v odločilno fazo Usoda Japonske je na kocki. O-na stoji ns križišču padca ali Ivlga. Iz tega razloga je bila potrebna ustanovitev tesnejših odnošajev med administracijo in vrhovnim poveljstvom " Premier je dal te rekel, da bo morala Japonska mobilizirsti vsa razpoložljiva sredstvs v naporih za zdrobitev ameriške in britske sile. Los Angelea. CaL 24. febr. — Stavka električarjev, članov unije Ameriške delavske federselje, je bila včeraj končana, Polkovnik Rufus W. Putnsm je kot poveljnik federslnih četi prevzel kontrolo nad električnimi Centralami in vodovodnimi napravami. To se je zgodilo ns podls-gi posebne odredbe predsednike Roosevelts. V stavki je bHo zavojevanih čez 2500 delavcev. Nastala je, ko je bila zahteva unije za zvišanje plače'za osem odstotkov zs vrnjene. Ernest P. Tsylor, poslovni agent unije, je pozdravil prevzet je elektrarn In vdttovodnih naprav po federalnih eetah in naznanil, da so se vsi stsvkarji vrnili na delo. Wllliam Green, predsednik Ameriške delavske federselje, je dejal, da je unija z oklicem stavke kršile dsno obljubo prodsed niku Roose vel tu, ds unije ADF ne bodo stsvkalc, dokler t raj s vojns. Trije nemški parniki potopljeni na Egejskem morju Kairo, Egipt, 24 febr.-Angle-tki in ameriški letalci so potopili tri nemške parnike v bližini Pori Niosa, luk* otoka Kalym-nosa na Kgejakem morju, poro-f-a poveljstvo zavezniške letal-ake sile na Srednjem vzhodu Ameriški Srbi proti pomoči partizanom Chicago, 24. febr. — Delcgstje na konferenci srbske pravoslavne škofije so |>oslaii telegram premier ju Churchillu ln premler-ju Stalinu, vsebujoč protest proti pomoči, kl Jo dajejo zavezniki maršalu Titu, vrhovnemu poveljniku jugoslovanske osvobodi delne armade. Konferenca se je vršila v dvorani srbske pravo-slsvne cerkve ns 1905 W Schil ler st. Delegatje so apelirali na Združene narode, naj podpirajo kralja Petra in generala Mi-hajlovlča, poveljnika četniške armade, ki se bori proti nemški okupacijski sili v Jugoslaviji, obenem pa s* j>oudatili, da Tito ne predstavlja večine jugoslovanskega ljudstva. sovjetski ust razkril nacu-ske metode PodUganje razkola med zavezniki ZVEZA MED HIT-L E R J E M 1 N FRANCOM Moskva. 24. febr.*- Publikacija Vojna in delavci razred, glaailo ruskih strokovnih unij, je objavila članek, v katerem razkriva nacijske intrige in metode, katerih cilj je ustvaritev razkola med zavezniki, zaeno pa ngfelaša, da se bodo Izjalovila. Glavni osebnosti, ki se trudita v naporih, da se Nemčija Izogne totalnemu porazu in neizbežni kazni, sta Fran/, von Papen in dr. Hjalmar Schacht. Oba sta imela važne pozicije v Nemčiji in sta poznana v zavezniških krogih kot intriganta. Papen je nemški poslanik v Turčiji, dr. Schacht, bivši predsednik državne banke, pa je minister brez listnice v Hitlerjevi vladi. "Gotovo je, da je število nemških agentov, kakršna sta Papen in Schacht, veliko, a se skrivajo v ozadju iz različnih ozirov," pravi publikacija. "Nobenega dvoma ni več, da nacijska Nemčija stoji pred popolnim porazom. Hitlerjeva vojna mašinia bo zdrobljena na bojiščih ln Ista usoda bo zadela roparska nacijske diplomate. Vojne operaelje so sa približale meji Nemčija ln Čas, ko sa bo zrušila ped udarci zavezniške sile, je blizu." Ruski list hvali zavezniško bombardiranje nemških mest in industrijskih središč ls zraka, čigar učinki so bili demonstrira-ni v padcu produkcije bojnih letal ln drugega orožja. "Finska ln Rumunska se treneta v bojazni pred Invazijo," pravi list. "Obe bosta morali plačevati za zločina, atorjene v prošjosti." ' Drugi članek vsebuje napad na španskega <|lktatorJa Franca, ki ima tesno zveza s Hitlerjem, čeprav skuša uvertti zaveznike, da je nevtralen v sedanji vojni. Tudi fašistična Španija prida na vrsto poleg satelitov nacijske Nemčije. . Partizani zdrobili nemško kolono 1 Bitka v dolini ob reki Soči London, 24. febr.—Jugoslovanski partiiani so v bitki v dolini ob reki Soči na Primorskem popolnoma uničili nemško-italijan-sko oklopno kotono, pravi komunike iz glavnegu stana maršala Tita, poveljnika jugoslovanske osvobodilne armade. Veliko število sovrstnikov je bilo ubitih v bitki s partizani. Komunike je prvo naznanilo, da so v teku ljute bitke že več dni na Primorskem.in v okolici Trsta na drugi strani jugoslovanske maja. Partizani so ubili poleg fašističnih vojakov tudi tri čaatni-ke in zaplenili velike količine orožja, streliva tn drugega bojnega materiala. Federalna pomoč za razvoj letalstva Chicago, 24. febr.—Charles I. Stanton, direktor uprave za civilno letalstvo, je v svojem govoru priporočal federslno finančno pomoč državam v konstrukciji letališč. Dejal je, da se bo civilni letalski promet silno rszmahnil po zaključenju vojne ln da bo v tem prorneUj udeleženih čez 300,000 letal. Preteklo leto je bilo 25,000 letal, med temi komercialni transporti, u-deleženih v civilnem prometu. "Amerika ima aedaj 3000 civilnih letališč ln po vojni jih bo potrebovala najmanj 6000, J« dejal. "Vojna je pospešila razvoj letalstva. Federalna vlada /*daj prispeva denar za gtadnjo cest In ga bo lahko prispevala tudi za konstrukcijo letališč." Moskva napadla turške uradne kroge London, 24. febr,—Poročilo sovjetske čaaniške agenture Taas, oddano po nrv*»kovski rad lopo-staji, vsebuje obdolžitev, da turški uradni krogi pomagajo Hitlerjevim agentom ph širjenju nacijske propagande. Poročilo vsebuje seznam teh agentov, ki akušajo ojačitl vezi med Goeb-belaovo propagandno organizacijo ln turškim tlakom Agmtje imajo oporo pri turških krogih tn Franzu von Papenu, nemškemu poslaniku v Ankari. - t' Načelnik Ameriške legije udaril voditelje »tavk Don ver. Colo.. 24. febr. VVarren H. Atherton, načelnik Ameriške legije, ja v svojem go-voru v tetr, mestu udrihal pfi ! voditeljih unij, ki sankcionirajo ' stavka v vojrmm času Dejal je I da bi morsll biti vsi poatavljenl I na električni stol In usmrčani On 1 Je vzel posebno na piko vodite Ije unije alaktrlčarjev, ki ao o klicali stavko v Los Angeleau, Ruski pogoji za mir s Finsko Velika Britanija in Amerika informirani London, 14. febr. — Sovjetska Rusija je Informirala London in Washlngton o pogojih glede skleintve miru s Finsko. Ti so bili izročeni J.' K. Paasikiviju, bivšemu finskemu premierju, zadnji teden, ko se je nahajal v Stockholmu, Švedska. Pričakuje se, da bodo v Londonu ln Wash-lngtonu smatrali ruske pogoja zs sklenitev miru s Finsko za zmerna ln pravična, *JB4ward R. Btettlnlua, pomožni ameriški državni tajnik, Je povzročil presenečenje z deklaracijo, da še vedno upa, da bo Finska sprejela ruske pogoje ln se umaknila ls vojne, katero Ja podal potem, ko je radio Helsinki poročal, da so bila pogajanja med Finsko in Rusijo pretrgana. On je zavzel stališče, da Finska ne more pričakovati boljših pogojev od Moskvo. Vse ksže, da je Finska na poti lz vojno. Finski odposlanec, morda Paaslklvl, bo baje kmalu odpotoval v Moskvo, kjer bo podpisal premirje. Nekateri krogi trdijo, da bo vojna med Finsko in Rusijo kmalu končana Sovjeti so za vzpostavitev maje, ki Je bila začrtana 12. marca 1, 1940, ko Je bila prva vojna med Finsko in Rusijo zaključe-ns. Ta drži čez Karelijo od VI-burga do skrsjnega severnega konca Ladoškega Jezera, ki pride pod rusko kontrolo. Pulotok Hangoe dobi Rusija ponovno v najem, morda za dobo 30 let, Rusija zahteva tudi popolno demobllizacijo finske oboroženri sile in plačitev odškodnine za povzročeno škodo. Vsa druga sporna vprašanja naj bi se rešila s pogajanji po sklenitvi premirja. ....... i ^ Hitler dal ustreliti več častnikov Stockholm. ftvedaka, 24. febr. —Vest lz zanesljivega vira pravi, da je diktator Hitler dal ustreliti več vojaških častnikov po obisku fronte v severni Rusiji, katere Je obdolžil odgovornosti /m pora/e napitke armade. General Llndemami, poveljnik nemške armade na leningrajski fronti, je izvršil samomor. Veet ii• prišel" Philip Murrijr, predsednik Kongresa industrijskih organizacij, ln Willlam Green, predsednik Ameriške delavska federacije, sta apelirala na kongres, Poročilo iz Copenhagna pravi, naj vzdrži Rooaeveltovo vetira- da ja najmanj devet zavezniških letal treščilo na danako ozemlje ali ao ae morala spuatitl na tla. Poročilo ne omenja identitete članov poaadk, toda mnenje pre- I' vladuje, da ao med njimi Američani. nje davčnega načrta. Oba sta izjavila, da str strinjata s Rooaeveltovo akcijo In odobravata njegovo stališče, da mora kongres v interesu ameriškega ljudstva spre jati realističen ln pošten davčni program. PROSVETA1 THE ENLIOHTEMMENT * " GLASILO IH LASTNIMA SLOVE*®« NARODNE PODPOR« JEDNOTE 1;*?. Organ of and puhlished br »tavene Marto—I B—olll Soctaty ' Naročnina m Zd/uiana driaro ttaven Chicoga) If Kaaodo JUO aa loto, §3.00 so pol lota. »LSO sa šetrt leta, sa Chicago ta okolico k Co . 37.SO sa colo tata. sa pol tatai >o taoseaatvo $9-00 Cook Co . r.50 sa oalo Uto _ . ...... Subacrlpttan ratasr ter the Unltad />ftr«. 14.00 par yaar, Chicago aad Cook Couatr par fOOf. foraign couniriaa M 00 par jear. ^ Cena oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopiao* in nojpteeoata >i-«rr« IT M vračaio Rokopisi litararna vsebine (trtica. poveatt zUr^r .3rirjsnss-* * "i"«1 poimrno. _ . Advortislng ratas on agreameni^Manuacrtpta 0« ar d unaolicilad artlctas will not bo r.tun** Othw -VKh aa startas. ptafs. poams. ota~ wUl bo wtuxp.d to ^r only whan accompaniad by self-addreaand and ftampad eovetapa Naaiot oa vsa. kar lina stik s listami PROSVETA 2657 58 Bo. Lawndalo Ave.. Chlcago 23, IUlnoto MEMBER OF THE FEDERATED PRESS »s Datum v okleoaiu na primer (February 20, 1044), poleg vašega imena na^aslovu pomeni, da vam ,e s tem datumom poteitla naročnina. Potu,-vite jo pravočasno, da se vam lost no ustavi. - Amerika maršira na Pacifiku VI 12 Dvoobrama morala ta drago otroka obdriMli. -Poznala sem je Da t roiL—Da ne bo kdo mislil, dva druga njena sinova, ki jih je da me je že Bog ^KikUcal k sebi, na enak način zanesla k neki hi- ali pa da je vrag prišel po svoje se zopet oglasim. Hotela sem dati priliko uredništvu, da se nekoliko oddahne. Ko sem v Prosveti videla sliko jugoslovanskih deklet in žena, ki se bore roka v cpki ob strani tvojih mož, bratov, ljubljencev in prijateljev proti na-cijem, sem se spomnila, da sem ši. Tisti gospodar je bil oče teh ginov, toda se je porodi z drugo. Njegova žena k sreči ni imela svojih otrok in je obdržala oba otroka, ko Jih je zjutraj' našla v košari pred hišnimi vrati. -. Moj oče mi je povedal, da je tista žena rodila 13 nezakonskih otrok. Ako otrok ni takoj po rojstvu umrl, ga je zanesla v tako poročila sltfala tudi na seji košari pred kako hišo, kjer niso skupnega odbora Sansa v Chi- imeli svojih otrok, in gf tam pu- cagu. Podal ga je Louis Adamič- Tudi iz Rusije prihajajo enaka poročite. Iz njih razvidimo, da se ženske borijo samo na bojnih poljanah, ampak opravljajo tudi važna dela v industrijah. Vse to kaže, da žena na vse zadnje le ni tako brezkoristno bitje kot bi Jo radi predstavili nekateri in kot so jo smatrali do nedavnega časa. Nekateri tudi ze)o podcenjujejo žene in dekleta, ki se vpisujejo v ameriško oboroženo silo,' bodisi v armado, ali mornarico. .Sijajne zmage ameriške bojne mornarice in letalstva na srednjem Pacifiku v zadnjih dnevih so postavile na laz vso domačo pioLando ki je sovražna Kooseveltovi administraciji in katera j>Tdfi da Roosevelt zanemarja vojno z Japonci in koncentrira slavne ameriške oborožene sile v, Evropi. Ker so v istem času___________________ ameriške in angleške čete zlomile mogočno nemško protiofenzivo, ^^ fa manjkaj nečedne-v Italiji in ameriški ter angleški bohibniki z vedno večjo «llo raz-|gJ| Lju(Jje pravij0f ^ imajo v0_ bijajo industrije v Nemčiji, je dovolj dokazov, da Amerika z ena- ^^ mnenje 0 Moje kim uspehom lahko vodi dve vojni. | mnenje pa je, da so prav Uko Američani so v dobrih dveh tednih štrli japonski odpor na Mar- različne kot so v civilu. Ako je ialih in okupirali te obsežne koraljne otoke, ki so raztreseni po .dekle polteno v civilu, je prav sinjem Paclliku v mogočnih obročih. Zasežba Marfalskih oto-| Uko lahko pošteno tudi v vojakov je sama na sebi rekfcrd bojnih operacij modernega časa-in te opeiaclje še niso bile končane, ko je ameriška mornarica z mogočnim letalskih kritjem udarila na Truk, centralno japonsko morna-ilčno bazo na Pacifiku, katera je nekakšen japonski Pearl Harbor. Silen je bil U udarec. Američani so z enim samim mahom uničili devetnajst japonskih ladij ln dve sto leUl, koliko škode so pa naiedili z demoliranjem naprav in utrdb na Truku, si zdaj še lahko samo mislimo. Napad na Truk je iznenadil Japonce same; Uko jih je iznenadil ln pretresel, da so na Široko zazijali in izpustili lz ust—priznanje poteza ln škode. Prvič v tej vojni so to storili. Japonci so priznali izgube, čeprav jih niso priznali v celoti in čeprav so ppdUk-nili precejšnje Izgube tudi Američanom, priznali so jih le. Najai-jajnejše prlznsnjc so oa dali s tem, ker so dali brco najvišjemu poveljniku svoje armade ln najvišjemu poveljniku svoje mornarice. Japonski diktator Tojo je zdaj sam prevzel—kakor Hitler lansko poletjo—vrhovno poveljstvo armade. Koga bo odslovil pri prihodnjem porazu?— Japonska bojna mornarica, ki se Je doslej šopirila na Pacifiku, se Jc nekam skrila. Američani Je niso našli v pristanu Truka, kjer je imela svoje gnezdo; le nekaj križark in rušilcev Jfc čakejo tam, da so Jih Američani potopili. Druge uničene ladje so bili transportni parnlki. "Nepremagljiva" japonska mornarici Je najbrž pobegnila v japonske vode, kjer bo čskala svojega konca. Medtem Je široki Pacifik ostal brez Japonske pomorske obrambe, kar pomeni, dat bodo Američani z nekaj krepkimi udarci prej ali slej osvojili Karolinške otolje s Trukom vred, nato Marijanske otoke, nakar pojdejo na Filipine po obračun. JJ Amerika maršira po Pacifiku in če bodo poslej njeni ofenzivni koraki Uko učinkoviti, kakor so bili zadnje tedne, ne bo trajalo dolgo, ko prlmaršira do kiUjskega obrežja. " Amerika je danes dobro založena za zmagovite potTode na Pacifiku in v Evropi. Nobena nacijsks ln Japonska sila ne zadrži ali ptepreči teh njenih pohodov. Washington se končno zganil Pted nekaj dnevi je justični tajnik Blddle napovfdal ameriško ofenzivo španakemu fašizmu, k* no«4 ime "falangizerj' od besede "falanga" hI t množica. Blddle je Izjlvll, da se prične sodno postopanje napram španakim uradnikom na Portorlku, ki so falanglsti in vodijo propagando za španski fašizem na tem ameriškem otoku. (kiv/eh jim bodo drža vljonakc,pravlcc, nakar izgube svoje javne službe ** c #f Španski falangizetn je z drugo besedo nacionalistični hispanl-u m. ki stremi za tem, da se vse španske dežele v Ameriki vrnejo k materi Španiji; s te stian» je štmnskl fašizem zarotnlŠko gibanje, ki ie nevarno obstanku latinskih republik na tej strani oceana, če m* utrdi in razširi. * I'lav je. da amerittka vlada strogo nastopi f>rotl fllangistom na Poi!'»i>ku in dobro jiodprt* panamenško akcijo za iztrebljenje fa-tangi z ma v Mehiki in ostalih republikah Srednje in Jpžne Amerike Vae lo je }>oirebtin, ampak glavna akcija, ki bi mftrala priti iz ^ aahinglteta in Londona enako, bi morala biti naperjena proti Madudu, kjer je centrala falangistične propagande ta> Ameriko. Dani zavezniki ne verjamejo več "nevtralnosti" Frankovega fašističnega re*ima v Madridu, ae fte vedno pečajo z nj*m z mehkimi tokavirami. To meviarsko pontopanje t lopovsko kitko, kakrtha je Fran kova. je zaveznikom ie davno v veliko škoda lit skrajni čas je, da zavezniki označijo fašlatlčno Španijo za to. 4terje—zaveznik osišču in jo * silo, blokado in oro#)em prisilijo k resnični nevtral-r.o«ti fte hulje bi bilo, da enostavno pretrgajo z njo vse stike In okupirajo.njeno obretie z Juga in /apada. Na U način bf zamašili vrata falanglstičnl propagandi *n it' indirektno pomaftti demokra fčnim ehmentom v Španiji, da »e otresejo Frankov^ diktature. Ni pa le iv.hvtiega znamenja ita nebu. da bi zavezniki hoteli pre tif*ali stike a Frankovim režimom Vsi dosedanji ukrepi proti fašistični Španiji so ekspedtenčnegs značajar-kolikor koristijo An enčant.m Angležem na lx»jni fronti. Za principe ne gre. Sedanja vojna je Ideolotka vojna ampak s strani demokratične Amerike in Anglije se demokintične ideje do danes izražajo le govorih in deklaracijah, ne (>a v akcijah To je slabo znamenje za bodoč* rnir. Ce je »edanja vojna z naš«- strani naperjena proti nacUmM in fašizmu, ne bi smelo biti nobet « obzirnosti ali kakšne popustljivosti napram fašističnim režlmon ali |u>aamezmm aktivnim fašistom, kjer koli že so. ški uniformi. Kaj pa vojski—ali so oni kaj boljl? Pravijo, da se dekleta vojakom obešajo za vrat in siromaki se 'jih komaj otepajo Moje skromno mnenje pa je, da ni treba velikega truda od strani dekleU, da vojaka zapelje v— greh. Niti lepega "jabolka" ni vselej treba. » kes je. da ima ameriška vojaška oblast stroge postave v tem oziru. Vojaki ne smejo nadlegovati žensk, in to je tudi vzrok, da jih ne. Toda, kakoi sem že zapisala, se jih preveč ne otepajo, ako prilike nanese-jo. Sicer pa dekle, pa naj bo v civilu ali v uniformi, ne more sama grešiti. Čemu potem same ienski spol obsojati? Kar je dovoljeno "Adamu", naj bo še "Evi"! Spominjam te, ko so govorili v starem kraju, da vsako dekle, ki služi v Zagrebu, se "speča" in vsaka dobi slabo ime. Kot da drugje po svetu ni bilo take pri like! Prerokovali so mi tudi, ako pojdem po svetu, se bom tud jaz "spridila". Pa se le *nlsem Marsikatera, ki ni šU dalj 'od doma kot v cerkev, pa se ji nekatere še večkrat. Opisala bom ženo, ki sem jo oeebno dobro poznala, kajti žl vela je v bližini mpje rojstne hi *e. Bila je stara kakih 45-00 let -»-vsaj toliko sem jI sodila, .ko sem se nahajala začasno doma pri očetu In mačehi. Pri sebi je imela sinčJta, starega okrog pet let in ie le vedno nosil "gvan tec". J mlajši JI Je prav takrat umrl, star dve leti in pol, njen sUrejši sin pa je že šel na na Njega je po porodu nesla v sosedno faro in ga pustila v košari ptfd pragom neke družine, ki ni imela svojih otrok Ljudje ,ao ga našli zjutraj pred vrati in sUla, ker j}h jama ni mogla .preživljati. Ko je moja mati ie živela in zunaj je bil tak mraz, da e vse škripalo, nekdo ponoči potrka na vraU. Ko JU* oče odpre, vstopi omenjena lena in v iredpasnilfu .im* novorojenčka, ci ga je rodila v naši listnici. Spravi ie na peč in mati ji je dala, kar je imela za jesti—repe, fižola itd. Vzrok, da je prišU trkati na n*ia vraU, je;bil, ker njena m«U in sestra riisU hodi doma oapretf. Ko sem nekoč stala na verandi, je mjmo mene priletel neki (nož s Uko naglico, da bi me (malu podrl in šel je kar v sobo, ne da bi Ukal. Moj oče je bil Ukrat v Nemčiji. Mož zagleda na steni očetovo puško in jo hitro zagrabi, toda moja mačeha o vzame in jo zaklene v omaro. Mož je zelo krvavel iz glave, ker je bil napaden po treh lju bimcih tiste žene. Bili so namreč kot mački, drug drugemu nevoščljivi sladke ljubezni. Mo-a mačeha je šla pozneje za pri 5o, ker je tožil potem, ko je iz vedel, kdo ga je napadel. Kako e tožba izpsdla, se več ne spominjam. Nekoč je šla tista žena po kolovozu, pa jo je ob poti ležeča veja oprasnlla po. nogi in ji posneta krasto na glavni žili. Kri ji je tekla v velikem loku, da *em mislila, da bo po njej. Bila je Uko slaba radi izgube krvi da ni mogla hoditi. Z mačeho va jo nesli v hišo in v nekaj ineh je bila že zopet dobra. Nekaj časa po tistem dogodku utališim vpitje iz njene koče. Z mačeho hitiva tja in zopet vidiva enak prizor. Dračje, s katerim je kurila, jI je zopet posnelo krasto h h nogi in kri jI je zopet tekla iz rane v velikem loku. V kuhinji ni bilo poda, ampak gola prst ln Še ta vsa razkopana, da je izgledalo kot ds so kure gnezdile ali se kopale .v prahu. Tiste jame so bile polne krvi. Kot so rekli, je imela odprto nogo na gUvnl žili in če odpreš to žilo, bo kri Ukla curkoma in jo Je težko ustaviti. Mene je bilo skoraj groza ln čudila sem se. kako more človek izgubiti toliko krvi in ostati pri življenju. Zdrav človek ima do enajst pajntov krvi, toda tista žena je živela ob slabi hrani. Po nekaj dt>eh je bila zopet dobra. Imela nI drugega koi to, kar je zaslužila na dnini. Bila je prer va klepetulja. Vedno je sUla na bregu in zmerjala ljudi. Ako ji je kdo v nagli jezi zabrusil Žaljivko v obraz, je šla takoj na sod-nijo in ie tožila in je tako dobiU nekaj kron za—"razžaljenje časti". Nje nI nihče tožil na sod niji.Jfer je vsakdo vedel, da nima kaj ,dobiti od nje. Bajta, v kateri je živela, je bila last njene sestre. Tisto bajto p- kupil mejj oče radi zemlje, tisto žensko pa je postavil ven, toda moja! je.R$iti,prp£niki Her ni hotela iti drugače, da bi jo imel notri, pa tudi ni hotel, ker je vedno zmerjala, k'.. * ■ Tako je spravljala revščino na svet. Nlhčp je ni marj|l in vsakdo se je zgražal nad njo. Nihče jm ni obsojal njenih ljubčkov, čeprav šo bflt prav toliko krivi kot ona. Tudi njena aestxa je imela dve nezakonski hčerki, ampak razlika je biU v tem, da jo je |>oročil oče njenih otrok. Tega ne bi omenjala, ker vem, kako je bilo dekle zaničevano, ako se ji je kaj Ufcega pripetilo. A kaj oa fant? On je bil še vedno isti, nihče ga ni zato obsojal, Če je postal nezakonski oče. Ako je bila dekle slučajno cerkvena pevka ali sjmdala k Marijini družbi, pptem ni smela več, a njen,fant in sokrivec pa je lahko ie dalje ostal to, kar je bil. Čemu Uka razlika—U dvojna morala? Pa tudi nezakonski otroci so bili bolj zaničevani, kakor da bi bili napraljeni iz slabšega blaga in kakor da so sami izbirali starše. Vsakdo mora pritrditi, da je Uka morala — dvojna morala — krivična. , Toda.naj se vrnem nazaj, kjer sem pričela in kar je bil moj namen — napisati nekaj na splošno o ženskah. Ko sem bila zadnjega januarja v Chicagu na seji odbora San sa in na shodu v dvorani SNPJ, sem se srečala tudi s sestro >la-ry Udovi^h. Pokarala mi je svoj vratni okrasek (neckUce), ki ga je prejela kot nagrado v zadnji kampanji za pridobivanje novega članstva jednote. Skoro sem bila malo nevoščljiva. Povedala mi je tudi, da je v prejšnji kampanji dobila samopojno pero. Tudi lepo darilo. Well, tudi SNPJ se ne more pritoževati čez ženske, čez svoje članice. ČestiUm vsem onim, ki so odnesli nagrade. No, saj jih niso dobili zastonj, kajti kot ni kjer, tudi pri SNPJ ne dobiš nič zastonj, ampak moraš pošteno zaslužiti vse, kar dobiš. V prihodnji kampanji pa želim, sestra Mary Udovich, da dobiš tisoč novih članov in da za plačilo dobiš stroške, kamorkoli boš hotela iti na počitnice- Čitala sem v Prosyeti, da so bratu Vlncentu Cainkarju pri redili zabavo k njegovemu 26-letnemuslužbovanju kot glavni predse^nHc jednote. Tudi on je to zaslužil. Kdor je že kdaj deUl za narod, ve, da ni lahko, ker ga za zasluge raje kritizirajo kot jpa bi mu dali priznanje. Torej brat Cainkar, čestitke, ker ste dobili vsaj malo priznanja za svoje delo. V dopisu Franka Barbiča sem videla, da je bil njegov sin pro-movlran iz drugega v prvega poročnika. Well, France, da ne boš samo ti vihal nos, naj ti povem da je bil zadnji mesec prav Uko povišan tudi moj sin. On o tem sicer ni hič omenjal v pismu, marveč so mi povedali šele drugi ljudje, ki so čitali v detrolt-skem časopisu. Mlajši sin pa je prav zdaj pripravljen, da gre preko luže. Drugo je še vse vojaška Ujnost. * še malo o vremenu. Mislila sem že, da letošnjo zimo tudi bogovi racionirajo sneg, ker ga do zadnjega časa ni bilo nič. Par- bonodiktincev na gori Ossi-nu, Italija, ki so ga razdejalo aavosniiko bombo. Nemci so spreme-nUl samostan v vojaško trdnjavo. •. ■ y mm ' ••= * i krat prej je sicer pričel padati,' ponskega napada, drugače bi ampak le toliko, da smo videli, mogoče ne bil več med živimi, da je bel. Miolila sem, da primanjkuje, kot na primer surovega masla pri,trgovcih«- >Sedaj pa smo tudi pri naF^obili zimo in sneg pada Uko, 4a menda ne bo vedel, kdaj odnehati. Bala sem se že, da bo slaba letina prihodnje poletje, ker vreme je bilo presuho in če je pozimi gola zemlja, nič kaj dobro ne obrodi. Sedaj pa imam zopet strah radi avta, ker neče voziti po velikem snegu. Mrha se kar ustavi in potem ne pomaga nobena "žavba", tako zelo ,je trmast. Toda jaz ne grem rada iz njega vsakih par čevljev in kidati sneg izpod koles. Za to delo smo ženske res slabe. Avto znamo voziti, toda če se usUvi, smo brez moči. Posebno je to resnica pri večjih in težjih avtih.Pri sU-rih Fordovih "lizikah" je bilo lažje "podplate" nadomestiti, ker niso bile tako težke. ' Ko so bili sinovi doma, sem bila glede tega brez skrbi. Ako se mi je mrhatkje usUvila, sem jo splavila kraj ceste, potem pa so jo sinovi že na kak način pričarali domov. Sedaj jih ni in moram sama skrbeti, ako jo hočem dobiti domov. No, se bo pa "gas" prihranil, saj ga itak ne dobimo več kot tri galone na teden in ga torej malo ostane za "luksuzne'! vožnje. Katherine Kralnz. . Poročilo zastopnika Hormine, Pa. — To poročilo ne bo popolno, ker minilo je že^tri tedne, odkar nisem poročal radi moje zaposlenosti z Ameriškim družinskim koledarjem. Poročal bom sedaj v najmanj treh dopisih o vseh naselbinah, katere sem obiskal. V Versaillesu pri McKeespor-tu ni posebnih novic, razen da so vsi kupili koledar. Mrs. žitnik je želela kupiti tudi Adamičevo knjigo "Cradle of Life," katere pa do zdaj še nisem dobil, ker je menda razprodana. Mr.s. Ooich v Glasportu je kupila knjigo "My Native L,and." V Wickhavenu sem vsem prodal koledar. SUri Potokar, ki Ima že čez 70 let na grbi in se morfi mučiti na državni ,ceqti kakim šihtom, da se preživiU, namesto da bi prejemal sUrost-no pokojnino, je ponovil Prosveto. Tako Je naredil tudi bečUr Ignac Flus. Pri Tonetu Radišku sem pa prenočil. Stara Škufcova mati, čije hčer ima Tone za ženo, še živi in je dočakala visoko starost nad 80 let. V VVest Nevvtonu so imeli koledarje pri društvu, toda zastonj nisem šel tja. Tone Radišek je kupil knjigo My Native Land, Rudy Kreč pa je plačal oglas v koledarju in ponovil Proletarca zase Ul za bečlarja Obermana, ker zadnjega nisem našel doma Tudi mrs. Slimk (?) je ponovila ProleUrca. Njen sin služi pri vojakih kot mehanik, mislim, da pri leUlski sili. ProleUrca je ponovil tudi Tone Kovačič. ki Je še samski, dasi una svoj dom. mrs. Oblak pa Prosveto. Ona živi na deeni strani reke pri Weot Nctvtorilf. N ien sin je tehnični saržent in siuii že tri leU in pol na Havajih. Bil Je srečen, ker je bil izven Uborišča ob času ja- V Herminieju No. 2 sta pono vila Prosveto Rozmanova in tudi kupila koledar, dasi jima gre precej trda, ker Toneta žc vec let tare revmatizem tako, da ne more nikamor brez palice. Sedaj je začela pa še žena bolehati. Bila je več tednov pri hčeri v postelji. Za Sans pa sta dala $2 Joe Mahkovec in žena. Ko sem jih zadnjič obiskal,.sta bili na delu. Mrs. Semich je ponovila Proletarca, dasi je bil možiček več tednov boUn. V Wendellu ali Etni No. 2 je Fr. Anžur ponovil Prosveto in kupil koledar, v Manorju pa je storil prav tako stari Boštjančič. On je že dolgo bolan, toda vseeno rad čita, da lažje prestaja bolezen. V Exportu sem prodal še nekaj koledarjev in mrs. Sever je ponovila Proletarca. Tudi ona ima že sina pri vojakih, menda je tam še v šoli. Ker ne vozfr več bus, v Ren-ton, sem poslal štiri koledarje prijatelju Cirilu Bebru in njegovi ženi, ki sta jih zame prodala, polega pa mi poslala še dve naročnini za Prosveto, eno zase, drugo za Franka Sagula. Iskrena hvala! V Imperialu so ponovili Prosveto Taučarjevi in blagajnik Mravlja za Narodni dom, Proletarca pa Frank Vidrich. Njegovi žena se je ravno vrnila iz bolnišnice, kjer je bila operirana na slepem črevesu. Njuna sinova sta že tudi v armadi, eden ie v šoli pri signalnem zboru, drugi pa služi na bolniški ladji pri mornarici. Maks Zidar in Jamni-kovi v dolini so ponovili Proletarca. Pri Jamnikovih sem zopet prenočil in smo so zopet d^ sti pogovarjali o njih hčeri, ki služi kot bolničarka na bojišču proti Japoncem na Pacifiku. Tu* di Avguštinov sin je pri vojak« in služI v zračni sili. Mrs Ubij je kupila knjigo My Native Lasi za sina Tonyja, ki je v vojatf bolnišnici Wesley Memorial M spital v Chicagu. V Cfif MIhi"sem prodal kote-dar vsem, uključivši stareni* Siflerju, ki ima pet sinov v službi Strica Sama — eden je menda prišel domov. Mrs Grtm Je poleg koledarja ponovila tu« Prosveto. Konfcm že poročaUJ ona doma iz Kobarida kot po£ pisani. Oba želiva, da se m ljudje rešijo izpod MussoilMjfl ali podobnih diktatorjev. Nj«r sin služI nekje v Alaskt. V Moon Runu je stan P«*<*j nik ponovil Prosveto Ustij sem se tudi pri trgovcu Butju, ker ie bil na ravno eden njihovih »inov. m mreč Ernest, leUlski sarštf*-^ je odvetnik in mi Je pvftf.] Je napravil prošnjo z« preureditev Evrope p<> ^ menda za Jugoslavijo M* H uspeha Ernest je dobre n^tu^ precej nadarjen in pers- nal^j gotovo bo imel uspeh bi bil ie nastavljen. V Oakdalu sem pr «*«1 dar vsem. Mrs. Mmtz j* tudi knjigo My Native \<*» n ponovila Prosveto. tudi Opeko vi in b H Kako se je pogrezati fašizem? .: (Po "Bazovici") (Se nadaljuje.) Predloženi so bili \rije osnut- kl dnevnega reda. Prvi je bil tisti, ki ** Grandi in ki ga je podpisalo 19 članov fašistovskega sveta. Ta osnutek najprej pozdravlja bojevnike v Siciliji & sicilij-prebivalstvo v imenu iaši-stovske stranke. Nadaljuje 'pa takole: "Veliki fašistovski svet izjavlja, da je neodložljivo potrebna obnovitev vseh državnih organizmov s,tem, da se nemudoma izroči kroni, Vel. faš. svetu. vladi, parlamentu in korpo-racijam vse odgovornosti* ki jih predpisuje ustava." dnevni red poziva predsednika vlade, cja v dobrobit domovine naprosi kralja, da sam tudi dejansko prevzame poveljstvo oboroženih sil in'si pridrži vse dokončne odločitve To se pravi z drugimi besedami, da izgubi Mussolini vso vojaško in civilno oblast, ki bo izročena vladarju v njegovo neomejeno kompetenco. Skupina Grandi-Federzoni se je nadejala, da bo na ta način odstranila Mussolinija in da bo kralj imenoval novo vlado iz vrst te skupine. Drugi osnutek dnevnega reda je predložil Robert Farinacci, ki ga je mislil tudi sam zagovarjati. V tem osnutku predlaga, da se poveljstvo italijanskih oboroženih sil podredi nemškemu generalnemu štabu. Tretji osnutek dnevnega reda izreka Mussoliniju popolno zaupanje. Predložil ga je fašistov-ski generalni tajnik Karel Scor-za, podpirali pa so ga predsednik Posebnega tribunala, Trian-gli-Casanova; poveljnik fašimi-lice, general Galbiati; minister Polverelli, Biggini, Frattari in Buffarini. V sredi največje napetosti, ki je vladala v dvorani, se je dvignil grof Grandi, da bi raztolma* čil vsebino svojega osnutka dnevnega reda. S tem je pričel prepir med Mussolinijem in njegovimi novopečenimi nasprotniki, ki se je razvil v burno prerekanje in zmerjanje. Mussolini je Grandiju zabrusil v zobe: "Ti si prihajal k meni tisočkrat s prošno, da postaneš plemenitaš." Grandi je diktatorju drzno oporekal. Kreganje se je nadaljevalo, dokler ni Ciano pojasnil, zakaj ie podpisal osnutek dnevnega reda, s katerim so Mussoliniju pripravljali brco. Ciano se je zagovarjal, da ..je bil zmeraj za mir, medtem ko je Mussolini navijal za vojno. Mussolini se je na te Obtožbe razjezil, s prstom, pokazal na Ciana in zakričal: "Že zvečer, predno se je vgnez-dil v npjo hišo, me je izdal!" Vsevprek so kričali kakor pa-lermski fakini. Še dva dogodivščini Od samega razburjenja, kričanju in vpitja je padel v nezavest minister IJareschi. Kričale je malo poleglo, ko so se nekateri udeleženci trudili, da bi »pravili nezavestnega zopet k ■ebi. Ko se je minister zavedel, Je začel mahati z rokami in histerično cviliti. Medtem, ko se je ozračje nekoliko shladilo, je sto P'i v dvorano sluga in povedal, nujno kličejo na telefon predalnika fašistovske konfederacije Bale Ha. Medtem, ko je Ba-odšel, je Mussolini dejal kjniku stranke Karlu Scorzi: "Mogoče bi bilo dobro, da dam »preti vso to gospodo!" Feder-ki m razumel, zakaj je od-li-leJla, je na košček papirja "Pozor, pripravljajo se, nas pobili!" Ta papirček iz roke v roko vsem "kom proti Mussoliniju. '< Balella vrnil v dvora-" kreganje obnovilo. Zla-«' Jezil'Grandi ln očital ""ju. zakaj je objavil "1;'Ji KoVor. Mussolini se •Tjal, da je bil njegov * členjen izključno same ju stranke, eli da ga j< navdušenju, na lastno ' ' "St. objavil tajnik Ka-' ^ Ts prepir se Je na« 1 Mussolinijev govor, v duče zatrjeval, da i "ialci na Sicilijo oetali * J "hranjeni v vodoravni t'm je hotel Mussolini ' (la bodo Lahi in Nemci r oiike na Siciliji eno- d j«* i zar. Ko ilk< »ti M, i\o J* i'A dit» v r 'ti. fel tik kk\ r.. L stovno poklali, že na sami siciljr|samo še iašistovska milica, naj obali močnejše orožje fašizma. V do Farinacci Jo Ja pobrisal Videč, da je Mussolinijev položaj nevzdržen, se je Farinacci odrekel pravici, da4>i zagovarjal svoj načrt dpevnega reda. Izrabil je splošno prerekanje v dvorani in jo kar po francosko pobrisal po stopnjišču, ki je bilo svoječasno zgrajeno za osebno uporabo Mussolinija. Stopnjišce vodi na ulico degli Astali in tako je Farinacci neopazno izginil iz Beneške palače. Po nevtralnih poročilih so Farinaccijev beg krili Nemci., Ob jutranji zori se je zasedanje Velikega fašistovskega sveta zaključilo v sredi hrupa in prepirov. V dvigalu sta se našla Ciano in Tringali-Casanova. Predsednik "Posebnega tribunala" je Cianu dejal: MMladi mož, to kar ste storili, je zločin, ki se plačuje s krvjo. Mislim, da ne, J^oste več dolgo živeli!" Mussolini, ki je po vsem tem ^stal v ogromni manjšini, je fnedtem zapustil Veliki fašistični svet in Beneško palačo ter se odpeljal z avtomobilom. Drugi člani sveta pa niso ytegnilj militi na nič drugega kakor na to, kako bi si rešili življenje. V tem času pa sta kralj in Badoglio pripravljala državni udar. Zgodovinski sestanek v vili , Savola V dopoldanskih urah, v nedeljo 25. julija sta se Grandi in Federatoni pojavila v zasebni rezidenci kralja, v vili Savoia, in naprosila za avdijenco, da kralju sporočita rezultate včerajšnjega zasedanja Velikega fašistovskega sveta. .Hotela sta kralju vrniti njegove ustavne pravice. Kralj je izjavo obeh obis* kovalcev vzel na znanje. Minister dvora grof d'Acqu$rano je nato telefoniral, da ga kralj želi videti. Zgodovinski sestanek med italijanskim kraljem in Mussolinijem je trajal približno dve uri. Mussolini je kralju predočil celoten vojaški in politični pojo-žaj Italije in mu tudi obrazložil razgovore, ki jih je imel s Hitlerjem. Kralj je pazljivo poslušal Mussollnijevo poročilo. Mussolini se je dolgo časa zadrževal pri pojasnjevanju odnošajev z Nemčijo, o opoziciji, ki mu jo je pripravil Veliki fašistovski svet, o položaju na Siciliji, o nevarnostih, ki pretijo italijanski celini, o zavezniških letalskih napadih in o drugih važnejših dogodkih v življenju Italije. Via-, dar je želel nekatera pojasnila pri obravnavi raznih vprašanj in je tudi sam napravil tu pa tam kako pripombo. Končno je pričel Mussolini govoriti o svojih bodočih načrtih. V tem pa ga je kralj prekinil in mu dopovedal, da je za krono merodajno glasovanje Velikega fašistovskega sveta, ki je vse odločitve položilo kralju v roke. Glasovanje Vel. fašistovskega sveta-—tako je dejal kralj—ne dovoljuje Mussoliniju, da bi pripravljal kakršnekoli načrte za bodočnost Bivši diktator, ki je začel dou-me v a ti, kam kralj meri, je vstal ves bled in zaprosil za pojasnila. Sedaj je kralj prišel končno z besedo na dan: "Dolžan sem vam povedati, g. Mussolini, da je vaš naslednik kot predsednik vlade že imenovan ln je tudi že prevzel predsedniške posle. To je maršal Badoglio. Stavite se mu na razpolago." Mussolini, strahovito presenečen nad to kraljevo izjavo, je pričel groziti. Naštel je vladarju vsa sredstva, ki da jih ima na razpolago in s katerimi se misli upreti kroni, če treba s pomočjo oborožene sile. Napravil je kretnjo za odhod, kralj pa ga je,zadržal in mu predočil vso težo odgovornosti, če mlsH spraviti Italijo v državljansko vojno. Mussolini, še vedno nepomir-jen, se je obrnil k izhodu in na vratih odgovoril kralju, da se je že odločil, kakor je dejal poprej. Dršavnl udar V času, ko je ustanovitelj fašizma od samega kralja zvedel za smrt svojega režima. Je mar šal Badoglio že pod vzel vse po poldanskih urah, 25. julija, je general Galbiati v sporazumu s Karlom Scorzo in na podlagi sklepov Vel. fašistovskega sveta pripravil brzojavno okrožnico, v kateri vse poveljnike fašistovske milice j>oziva, naj bodo pripravljeni na vsako morebitno akcijo. Novi načelnik policije Senise pa je v največji tajnosti preprečil odpremo te brzojavke. Brez vednosti Galbiatija in Scorze pa ao poveljniki prejeli drugačno brzojavko, s potvorjenjm podpisom Galbiatija, da je od sedaj naprej fašistovska milica vključena v redno armado. * N§ ta način so se vse vajeti državne oblasti združile v eni sami roki. - Aretacija Mu^ollnUa Vsi ti dogodki so se razvijali v največji tajnosti in italijanski narod o njih niti slutil ni. Mussolini je zapustil vilo Savoia, kjer je konferiral s kraljem. Medtem, ko se je Mussolini raz-govarjal s kraljem, so v največji tišini odpeljali njegov avtomobil z vsemi njegovimi osebnimi stražarji. To so napravili tako, da so z neko potegavščino prepričali Mussolinijevo osebno spremstvo, da je zaradi varnosti neobhodno potrebno, da se avto s spremstvom umakne v neko bližnjo ulico. Kmalu nato je pripeljal pred kraljevo vilo sanitetni avto, v katerem je sedel polkovnik karabinijerjev, v družbi z nekaterimi častniki. Mussolini je nervozno stopical po stopnjicah vile Savoia navzdol. Ko je prišel na hodnik in ni zapazil svojega avtomobila pred hišo, je z močnim glasom zavpil nad služinčadjo: "Kje je moj avto, pripeljite ga semkaj!" V tem trenotku se mu je približal karabinijerski polkoVnik in mu dejal: "Ekscelenca, prosim, da vstopite v sanitetski voz!" Mussolini je poskušal ugovarjati in se je zlasti skliceval na funkcijo predsednika vlade. Ali častnik ga je zavrnil z vljudno ali odločno besedo, da Ima tako naročilo Jn da misli to naročilo tudi vestno izpolniti. Nato je diktator prenehal s protesti. Vstopil je mirno v senitetni voz in ,se sesedel naravnost na bolniška nosila. Avtomobil se je naglo odstranil od vile Savoia in zavil pred vojašnico karabinijerjev blizu Piazza del Popolo. Tu ao za odstavljenega cezarja že imeli pripravljeno sobico, ki so jo dobro zastražlli. Mussollnijevo piamo maršalu Badogljiu Kaj je Mussolini počel v nedeljo, 25. julija, na svojem novem stanovanju, ni znano. 26. julija so mu poslali vojaškega brivca. Brivec, ki je dobil točna navodila, ni ves čas svojega dela z Mussollnijevo brado črh-nil niti besedice. Mussolini je po izpovedi brivca z vso gotovostjo mislil, da ga brivec ni spoznal. Ko je bil obrit, se je Mussolini dvignil s sedeža in vzkliknil: "Vedi, da je bil Mussolini in da je dober Italijan." V tem trenotku se je iz ulice zaslišal zvok vojaške fanfare. Mussoliniju so se pocedile solze ln odšel ie k oknu. V Rimu so pripovedovali, .da se je Mussolini trudil, da bi napisal maršalu Badogliu pismo. Pravijo, da je bilo pismo v resnici tudi odposlano, da pa bodo njegovo vsebino priobčili kasneje. Neksteri pripovedujejo, da jc Mussolini naprosil Bsdoglia, naj skrbi za njegove otroke in ženo. Kasneje so Mussolipijs prepeljali nekam v Abruce. Nemci so pazljivo spremljali njegovo usodo in leoegs dne so nemški vojaki navalili na -Mussolinijev dom ln gs odpeljali. Nemci so mislili, ds bo njegovo ime še nekaj pomenilo In računali so, da bodo z njim vsaj površno zakrpali novo situacijo v Italiji, ki je nastala po brezpogojni kapitulaciji Hitler je svoječasno pre čital vso zgodovino diktatorjev in zato tudi ve. koliko je vreden odstavljeni rimski cezar V istem hipu, ko so postavljali rpm» Glasovi iz naselbin (Nadaljevanje z 2. strani) Streže mu sestra, ki je prišla iz Illinoisa. Upam, da zopet kmalu okreva. On res rad Čita knjige, kar se mu pozna tudi pri pogovoru. • V Slovanu sta ponovila Prosveto tajnica mrs. Papež in Louis Modic. Njegov sin je bil že ranjen v bitki z Japonci. Krilni-kovi so ponovili Proletarca, dasl je bil Frank že dalj časa bolan. Obiskal sem tudi vdovca AnŠlo-varja, ki ga je zopet nesreča zadela. Prej mu je žena umrla, zdaj je pa njega zgrabil stroj v tovarni in mu odtrgal roko v zapestju. Imel je rokavice na rokah in stroj ga je zagrabil za levico. Ce bi Frank ne bil srčen ter potegnil in odtrgal roko, bi ga bil stroj celega požrl, vpaj pa do ramen. Roka se mu je že zacelila in je zopet na starem delu. Obiskal sem tudi Jerebove in trgovca Stebeta. Njegova žena j"e rekla, naj malo počakam, da me bo sin zapeljal v Burgetts-town. To ponudbo sem rad sprejel, ker sem bil že utrujen ii tudi že noč je bila. Njih sin je pri vojakih nekje v Alaski za kvar-tlrmojstra. V Burgettstownu je ponovila Prosveto mrs. Stebe, mrs. J. Le-skovec pa Proletarca. Njen tin je bil v vojni v Afriki, zdaj pa je v Siciliji. Mrs. Jeram je ponovila Proletarca. Njo sem malo podražil, naj ne žaluje za pokojnim možem, marveč naj se zopet poroči, ker je še srednje starosti in dobro izgleds. Ampak ji ni šlo preveč v glavo. Njena hčerka ima dobrbga moža, dasi je italijanskega rodu. Kar sam jc zgradil lepo hišo v bližini Jera-move, in sicer po delu v prostem času. Delal jo je dve leti. Tudi mrs. Jeram iihu sina pri vojakih. Politizirala sv« tudi z njenim sosedom TrušnoviČem, ampak nisem utegnil do kraju. Prenočeval sem pri Lavrlchevih. Drugi dan sem Šel v Midway, kjer sem precej dobro napravil. Mrs. M. Bartolkh je penovila Prosveto, kupila koledar ln mi postregla s kosilom- Med tem časom ml je pripovedovala, knko je Mike hodil na ČobuloVe in Kristanove shode v Zagorju še pred prvo svetovno vojno in kako jih veseli, da jc Kristan ostal zvest delavskim idejam. Zadnjič bi ga šla rada poslušat v Pitts burgh ln mu seči v roke, toda ni bilo mogoče. Ustavil sem se tudi pri mrs. Urbančič, o kateri sem že poročal, da je prišla lz starega kraja leta 1935 in ji je znamo italijansko nasilje na Primorskem. Zopet ml je povedala zanimivo istorijo. Njih sin, ki služi pri vojakih, se je rešil na morju z rojakom iz njihovih krajev. Slednji je bil na jugoslovanski ladji Trebči, ki je ušla Italijanom, toda so jo Nemci došlt in potopili. Nekolika moAtvs se Je rešilo, med njimi tudi ta fant, po imenu Kristan Medic, ki je bil z rešilnim pesom na morju pet dni. Z noži so se borili proti morskim volkovom. Nemci so jih po potopu ladje fotografirali in pustili usodi. Vendar Je bila nekaterim sreča mila. Po petih dneh borbe z valovi in morskimi volkovi je prišla ameriška ladja in jih rešila Med temi je bil tudi Kristsn Medic, katerega je ameriška vlada poslala tukaj v vojaško šolo, kier ste se sešle z Urban-čičevim sinom iz Midwayja. Ona mi je pokazala uljudno pismo Filmaka Igralka Evelyn Ankers. tega fanta, ki je pisal, kako se je rešil z njenim sinom in kako je srečen, da je naletel na človeka, s katerim se lahko pogovori. Po pismu je videti, da je fant precej Izobražen. V Midwayju sem dobro napravil s koledarji. Prosveto so ponovile še mrs. A. Urbunčlč, mrs. Capuder, mrs. Leskovec ln mrs. Dolmovich, mrs. Urbančič pa je kupila knjigo My Natlve Land za svojega sina-vojaks. Nadaljevati bom moral še prihodnjič. Zduj naj omenim še to, da smo v nedeljo, 20. febr. ustanovili mladinski krožek SNPJ. Škoda, ker je bil poziv prepozno obavljen v Prosveti. Naj ostali otroci pridejo na krožko-vo sejo pa tretjo nedeljo v marcu ob dveh popoldne. Anion Zornik, zastopnik. Ako Finska izstopi iz vojna Stockholm, 17, februarja (ONA). — Zanesljivi tukajšnji viri trde, da je nemška vrhovna komanda popolnoma pripravljena, da izbri|e armado generala Dietlu ifa daljnjem severu, ako bi Finska sklenila mir z Rusijo. Popolnoma jasno in izključeno je, du bi mogli Nemci prevesti vse svoje čete, ki se . nahajajo tam, z ladjami preko Petss-ma in Kirkenesa ter jih rešiti na norveško ozemlje — blokada, katero drže ruska in angleška mornarica, je pretesna. Ruske podmornice neprestano putroiirajo ob norveški obali 1n so tam Še nedavno potopile več nemških ladij. Severni del Norveške, takozvana pokrajina Fin-mark, je torej Nenfcem zaprta. Teoretično bl bilo sicer mogoče, da evakuirajo Nemci armado generala Dietla skozi Švedske teritorialne vode v zslivu Botnia, toda tudi v tem slučaju bi zavezniki takoi mogli nastopiti proti.temu, Švedska vlada tega ne bi mogla tvegati v sedanji situsciji vojne. Čisto mogoče je, da bi nekateri oddelki nemških čet prekoračili švedsko mejo In se dali internirati. Manjšim oddelkom se utegne posrečiti, ds f.beže na Norveško pri cesti preko Karaš-Joka. Vremenske prilike pozimi so tsm izredno težke. Nejtanesljlvejše dnevne delavske vesli eo v dnevniku "Pro evotL" Ali Hh Mlete vsak dsn? Slovenska Narodna Podporna Jednota tfSMt So. Lawndale Ave. Chicago 23. Illinois GLAVNI ODBOR lav rini odaek V1NCENT CAINKAR, «1. predaednik MAT So r. a, vider, gi. ujnik ..................... mat ao. ANTON TftOlAM, gl. pomotnt tajnik .......... MSI Bo MIRKO O. KUIIEL gl blagajnik_______________ MAT So LAWRENCE ORADISHEK. tajnik bol odd MAT Rn M1CNAEL VRIIOVNIK. dlrekt. mlad. oddol. MAT So PHILIP C.OD4NA. upravitelj glaalla ............ . MAT So JOHN MOLKK. urednik glaalla .................. MS? So l.«wnd»U> |jiwndal« Leemdale Laemdale l*Wndal« l*Wndalr l, Chicago KI. 111. ...............,1400 So Lombard Ave.. Rerwyn. III. ................ 1«W So. Trumbull Ave.. Chicas« Ut< .........................................700 E. MOth St., Euclld 17, O. Pere 1*1 edaek —......—................................. ,Rox 17. Aima, Kanaaa —22»*........•»• Tenar St. Interne. Pa. IM1I Muakoka Ave.. Cleveland iS. Ohio —............70« S^reat Ave.. Johnalown. Pa. —77» E. llAth Street, Cleveland 1«, Ohio MaSaetnl edaek ......u.—...,. ssdt so t.awndaie Ave. Chicagu M, III. ---------- .11013 Uutan Ave., Cievoland 10. Ohio ......—........'............Itinl 14+,4m\. UM rut t II,. Mleh. .......... Ml So, Proapect Ave, Clarendon' llilla, III. .........................»....».SI VVeatcioK Ave., Peru. Ili, Olaeel advaveik .....^.. ...Jlll So. aiSs«way. Chicago 13. IU. Propadanja namika industrij*** produkcij* Bern, 17. februarja (ONA). L-Proizvodnja orožja ln vojnih potrebščin je padla približno 45 odstotkov od začetka vojne sem, cenijo tukajšnji strokovnjaki* Vzroki so naslednji, navedeni v svojem pravem redu: udarjanje zavezniškega letalstva, uporaba tujerodnih delavcev in nezadostna prehrana, Isto mnenje Je izrazil tudi nemški industrialec, ki se je nedavno razgovarjal z nekim Bernčanom. Ta nemški izvedenec trdi, da prestane d41o za približno štiri tedne po vsaketp zračnem napadu velikega obsega — v kateri koli Industrijski panogi je izveden. Toliko časa potrebujejo približno, da pospravijo razvaline, nadomeste, kar je uničeno in preneaejo stroje v nepoškodovana poslopju. Tujerodni delavci delajo mnogo pregluvic in so vir neskončnih izgub delu in časa, bodisi, ds so nerodni in nelzurjenl, bodisi, da nalašč kvarijo red in delajo škodo s svojo večno sabotažo ''nesporazumjenj". Vsake vrste sabotaža je baje zelo narasla v zadnjih mesecih tudi radi ^a, ker policijska kontrola ni vi tuko natančna kot je bilu prej, Precejšen pa Je izpad pro-dukrije tudi radi tega, ker so delavci slabo hranjeni in izčrpani, Dolge ure dela in nezadostna hrana jih tako izmozguvu, da se jim Često pripeti, du zaspe pri delu, a vsekakor, da delajo po« časi. Problem poslane še bolj obupen radi tega( ker so potrebe fronte v Istem času, ko je produkcija padla 48 odstotkov, narasle najmanj 50 odstotkov. SLOVSttMLA NARODNA PODPORNA JCDNOT/. ladaje s veje publikacije la le pesek-m Ust Pres vala sa keriaii ie« pe< trebno aftiesije •velik društev la štanslvs le sa propagando svejtk idej. Nikakor pa ee ss propagando k® j ao a vo j a plašilo. Terel aftialevišnl dopisi la mila dvufik podpornih ovesnl-sacij la atih društev ns) se ne poli n-k» ii i, k. rr Oddajte jih naprej... drugi jih bodo rabili! trebno. ds prepreči državljan- ] Mussollnijevo vlado v serui nemško vojno in onemogoči vso tujo fckih bajonetov. )e Hitler ustano-intervencijo I vil protektorat. ki <*»*ga liori> Bivši načelnik policije Seniee ško. Tržaško, Istro In Ljubljenje prevzel službo državne var-jsko pokrsjlno Anektiral pa Je nosti v svoje roke in odslovil še po vrhu Trident, Bo I can ,n svojega prednika d« Clericlja. ki Beluno S tem Je potrdil za vse Hm je postavil Muaeolini. Kara- (večne čase nemško-HeHjaneko binijerji eo se z navdušrnjem te- prijateljstvo m koj jjokonli BadogUu. Ostala Je KONEC 0yawiSa Camtmi eultli KdiMtn drulOe še kupu)« k • eMje«th etek(r«*nin •»»•«♦' i a#4Mo4eH». re*»vel»e pa iM**ia«a ililiajHiari lifa« mm r tem pluMlMO w «nen|eve«lM ZAMENJAJTE nerabno opravo za vojno znamko VSI pridobe kadar zamenjate zavrženo opraVo za vojne znamke Vojni delavec sli kdo drugi, ki potrebuje na čeau hranilno električno opravo, bo*lahko kupil te popravljene stroje od vašega trgovca. Vi dobite znamke—kar vam pomaga kupiti, ko bo zmaga naša, vašo bodočo kuhinjo, o kateri ste "sanjali." Stric Sam rabi denar vaših vojnih znamk Kdino sovražnik bo i/gubil pri kupčiji vaši vojnih znamk. PV'"II»u Členi vftlle ADF pregledujejo mcbiis <-en v neki reetsvr^ijl Ver Loa Anaeioeu COMM()NWEALTH EDISOM COMPAMT PROSVETA f " MARINES DISCOVER HOW TO KEEP THEIR HEADS GUSARJI (L« Flibustlers dos M«n) CLAUDE FARRERE f^V t * " venci in zelenjem. Povsodi vihrajo zastave. Fregata izgleda bolj kakor palača. Na zadnjem krovu je postavljen velik šotor iz rdečega kar-mezina z zlatimi resami. Pod tem šotorom po-sedejo plemiči k raznim pijačam, kakor vinu, pivu, moštu, limonadi. Pa tudi čokolade je bi-Jo dovolj, sadja in peciva. Vsi so se posluževali teh hladil in na moč napijali na kraljevo Zdravje. Čeprav se je traktiranje začelo še-le popoldne, se je že mnogo pred solčnim zatonom razširila nalezljiva in glasna veselost. Povsodi so se oglašale pesmi, prešeren smeh in sploh vesel šunder. Vkljub temu pa so straže seveda bile v službi, in kt-marjevi pomočniki so z vso strogostjo in točnostjo obračali svoje daljnoglede na obzorje, kakor je to delo predpisal najnovejši ladijski pravilnik, ki ga je izdal gospod Colbert za najbolj krščansko francosko brodovje. Da, služba se je oprsvljala tako strogo, da je kvar-tirmojster prišel celo pod rdeči iotor javljat, da se bližajo neka jadra v smeri na Tortugo. Admiral je držal baš polno čašo. Službeno poročilo tudi nikakor ni bilo nič posebnega ali izvanrednega. Zato se admiral nekoliko pošali in pravi: "To jadro prihaja kakor za nalašč! Dobrodošlo nam je! Mi pijemo na njegovo zdravje, gospoda moja!" Vsi poveznejo svoje čaše. Kvartir-mojster pa obrača svojo čepico v roki in ne odide, marveč obstane v službeni stoji, s stisnjenimi petami in strumno vzravnan. To vzbudi admiralovo po-zornost: "Kaj pa stojiš tu kakor štor? Govori vendar, za vraga!" "Gospod admiral," pravi mornar, "to jadro namreč ... in zategadelj . . ." "No, kaj?" I "Zdi se mi, mislim ... to je namreč tisti pro-kleti korzar, ki je prošli teden odrinil odtod ..." "Kaj?" vikne adrpiral in je sedaj že resen, kakor kakšen nadškof, "tt misliš, da prihaja 'Lepa podlasica', Tomaževa?" "Da!" odgovori quartirmojster. Ime učinkuje vprav čarobno. Smeh in petje potihneta. Gospod de Cussl-Tarin pobledi. Gospoda de Saint-Laurent in Begon strižeta z ušesi. Toda admiral ohrani svoj mir in zmigne z rameni. "Kaj pak?" pravi. "Tomaž Jagnje ali kdo drugi, kaj nam mar? Naj pride, kdor hoče. Saj ni 'Lepa podlasica' šla prvikrat na pot, na primer da najame novega moštva, ali kaj slične-ga." Pri teh neizkušenih besedah zmaje gospod de Cussi-Tarin t glavo. Kvartirmojster pa še vedno stoji pred admiralom in odpira usta, pa ne da nobenega glasu od sebe. "Kaj pa še mečkaš?" se zadere admiral nanj ln je rdeč ko kuhan rak. "Kaj pa še hočeš, ti šleva judovska ti? Ali ti naj mar še ponudim Čašo vina?* AH pa brco v zadnjico?". Na ta prisrčni način so namreč takrat občevali mornarični-častniki s svojimi mornarji. Zures je ta ljubeznjivi nagoVor takoj razvezal jezik kvartirmojstru, ki takoj odgovori: "Nikakor ne, gospod admiral. Samo, da ta korzarska fregata ne prihaja v luko tako, kakor po navadi!" "Kako pa potem?" vpraša admiral ves začuden. Kvartirmojster stoji na pragu Šotora. S<*laj pokaže z roko na zapad in pravi: "Ce blagovoli Vaše prevozhoditeljstvo samo pogledati . . (Dalje prihodnjič.) (Se nadaljuje.) y * On za topota z nogo: "Molči!" zarjove jezno. "Kdo pa govori o izkrcanju?" Ona hlini, kakor da je silno presenečena. "O, kako pa, kaj morda . , , ali se morda ne boš pridno pokoril temu plemenitemu gospodu dc^Cussi-Tarinu, svojemu dobremu prijatelju? Kaj ga hočeš žaliti? In se sedaj odpraviti na plenjenje, ker ti je prepovedal?" . On povesi svoj pogled, potem pogleda v drugo stran in zajeca: "Ne . .. tega ne . . . vsaj za sedaj še ne . . ." Cha pa se zaničljlvo zakrohota: "Strahopetec!" In se zopet zakrohota. "O, saj sem vedela, saj te poznam!" Tomaž skrči pesti in stopi proti njej. "Kaj1 si vedela?" Ona se več ne smeje, samo gleda ga ln iz njenih črnih ,oči. švigajo strele: "Ti si le upal vprašati?" \ '» On pa zarohni: "Odgovarjaj! . . . Kaj si vedela?" • 'f • . 3»".-» r Ona sedaj najseri svoje kremplje vanj: "Strahopetec!" ponovi. '^Vedela aem, da se bojiš, in da se boš pokoril, kakor se pokorno plazi pes, ti pes, ti pes! Vedela sem, da boš srečen, če se moreš za vedno posloviti od borbe in vojne, kakor si vedno pobegnil pred vsakomur, ki je bil res vreden, da se ga bojiš, pes ti strahopetni!" Sedaj postane, za trenutek se obotavlja pred strahotnim pogledom razjarjenega korzarja. Minuto pozneje pa že sama zardi zaradi tega obotavljanja, kajti bila je hrabra, in nadaljuje: "Kakor si pobegnil pred mojimi ljubčki! Kakor si po .. ." Ni končala. Prvikrat jo je sedaj udaril, in udarec jo je vrgel ob tla. Nos je razbit, vsa usta polna krvi. On plane proti padlemu telesu, besen, divji, brez pomisleka, pripravljen, da jo bije. "Molči!" rjove. "Molči!" To Illlnoli TEL. ROCKWELL 4904 zapreti vrata, da bi se porazgo-vorila s srcem. Toda čudna omotica se je polaščala njenih misli. Opotekajoča se je stopala, nizdolu, krenila v krčmo, sedla poleg Martina in se ga tesno oklenila. Govoriti ni mogla, le strmels je vanj s široko odprtimi očmi. Čutila je, da se privi-ja k svoji usodi. * Martin se je smejal tako prešerno, da ni opazil groze v njenih očeh. Zunaj se je stemnilo. Pred krčmo so se zopet zbirsli Veli-koplaninci. "Martin!" je prosils Liza. Smeh se je stapljal s pesmijo. Nenadoma je Martin vstal. Posadil je Jeračevo za mizo in prijel Lizo za roko. Fantje so poskočili in se gnetli pri vratih. Boj bi se moral vneti vsak trenutek. Pred bajto so se pričeli zbadati. Tedaj se je Martin z Lizo pokazal na pragu. Velikoplaninci so se pomsknili za korak nazaj. "Fantje," je dejal svojim, "le pijte! Pa tudi ti lahko pijejo z nami." Z mirnim naasmeškom "To ni človek, Jezus, ti mi po-magaj!" je* zakričala, ko ga je zagledala. V dnu duše pa se je bala plamena, ki mu je sijal iz oči. Zakrila si je obličje. Martin je vihtel kol ter zamahnil. Molče je obležal fant pred njim. Ni se ganil, čeprav so hodili po njem. Se eden je padel, toda ta se je pobral in zbežal. Dva mlajša sta jo udrla za njim. Maloplaninci so jim bili za petami. Tedaj je završalo med ženskami: "Kristus, ubil ga je!" Glasovi so naraščali: "Ubili so ga!" Liza se je zgrudila. Napol je klečala, roke so jI otrpnile. Martin se je ozrl. Tam za njim je ležal Velikoplaninec, bled, rosne kaplje so mu stale na čelu. Iz velike rane na glavi je tekla rdeča kri, da se je ulivala po travi. Velikoplaninci so odnehali. Drug za drugim so priha-jsli skozi vrata ter se zbirali zadaj za stani. Martin je pokleknil in položil fantu uho na srce: "Živi!" je dejal. "Nesite ga tja k ženskam, da mu izperejo rano." Sedem dni pozneje se je "Lepa podlasica" zopet vrnila na Tortugo ... . Ta dan so imeli na kraljevskih fregatah veliko veselico. Admiral brodovja jo je priredil na čast kraljevskega namestnika gospoda de Cuaai-Tarina in obeh kraljevskih komisarjev, gospodov de Saint-Laurenta in Begona. Poslednja dva sta bila sicer le navadna višja kame-ralna uradnika, toda na tisoč in petsto milj od Versalllesa se ne gleda tako atro«jo na etiketo. Pač pa so bili vsi uradniki vsega otoka povab-Ijenm na to pomorsko veselico. Admiralska fregata je bila slavnostno odičena ln ovetona z Po sklep« IS. redne konvencije se lahko naroči na list Profrstsh Prišteje eden. dva. tri, štiri ali pet članov la mm drušlao k oni baroi-nlal. Ust Prosveta stane aa vae enako, sa člane ali nečlana SSJOn eno letno naročata*. Kar pa člani ie plačajo »ti asssmsntu 11M « tednik, ae Bas le ptiHafo k naročnini. M sedal m vsroka. isS da Jo list predra« aa člane SMPJ. Uet Proaveta »e vaša lastnina is •otovo |a v vsaki dmUm ndkdn. ki U rad Čltal list vsak daa. PoJasnlloi-VsoleJ kakor hitro kateri teh članov prenehs biti dj* SNPJ, ali če ae preseli proč od družine ln bo zahteval sam svoj lat tednik, bodo moral tisti član Is dotične družine, ki Ja tako skupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniltvu liita. tn obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tef« «* stori, tedaj mora upravništvo znižati datum ta to vaotn narotnik* Cena listu Prosveta Jot Za ZdruL drftave In Kanado 0M9 Za Chieano ln okolico Ja V* Oni se niso zganili. Tiho so se pomenkovali med seboj. Malo-planinec je šel skozi vrata. Cez čaa se je vrnil in se zadel ob mizo Vellkoplanincev. Kozarci sb zažvenketali. ' Tisti hip so skočili pokonci. "Jezus!" je zakričala Liza. Martin je planil, mimo glave je priletel liter in se zdrobil v prah. Treskali so kozarci. Jcračcva je zdrsela pod klop Beli mecesen Ji [ i Juš Kosak (Se nadaljuje.) ' Pijte, pijte'" je vreščala Jc-račcva. "Nocoj bo svetovanje!" Neumorno so švigale sive oči Kredi ploščatega obličja, a prekratko nogo je suvala zdaj tega. /daj onega Tedaj je Martin pogledal. M;»-tuplaninci so se umaknili, sk<>/i vratu so pi ihajali Velikoplantn-t», drug /a drugim. Mrko so gledali, ko ao posedali zase Od Maitinove mize jim Je nekdo ponujal pijače. Nieo odvrnili. Molče so se spogledovali Liza je boječe proaila: 'Martin,' (Klnjthaj Pojdimo!" "Saj jtni nuesar nočemo. Za kaj bi le oni pili. naše p« žeja " Čutil je. kako se jI treae roka Odložil je harmoniko in JI položil levico krog pasu. Nevidno je bila desnica ves čas pripravljena. čeprav »e je Jeračeva šala nanjo Nantala je tišina. Le Jeračeva je kričala Tantje, pijte, alam-ca je rrahljana " Eden izmed Maloplantncev je pomeltknll: "Na Veliki ao kia-vam zvonce zavesah!" YANK ORIT ON OPERATING TABLE KUHARSKA KNJIGA: RECEPTI VSEH NARODOV NOVA IZDAJA 10.50 STANE SEDAJ Knjiga je trdo vezana in ima 821 »trani Recepti ao naplaanl v angloškom loalkui ponekod pa ao tudi v Jeelku naroda, ki mu lo kaka led poaobno v navadi. Ti knjiga Je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanj* ln ae hočejo v nJem čimbolj izvežbatl ln izpopolniti. Naročite pri ASMV VOiOfON M«) wniiam P. Lmnoid <4 Atlaata. Oa. profasa for Uarmon rfwli fra«m«»ts kxta>d tn tha bodi a« Cranor T Omrsd. II, of Loauiaton. N. C. This opacatia* took pto«e ia an svecuatMa hotpital tmt lo Itolr AaMsting tha surfoan b Igl Um feokalor. ti« Woat llth Street