* Največji slovenski dnevnik v Združenih državah * * S D Velja za vse leto $6.00 jlzi pol leta........... Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List.slovenskih.delavcev v Ameriki. ___ « The largest Slovenian Daily in the United States. Itsoed every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers, TELEFON: C0ETLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 16. — ŠTEV. 16. NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 19, 1924. — SOBOTA, 19. JANUARJA, 1924. VOLUME XXXn. — LETNIK XXXII. ANGLIJO JEZI FRANCOSKO-CESKI PAKT Anglija nezadovljno gleda, kako si prilašča Poincare vedno večjo moč in vedno večji vpliv v Mali antanti. Čehoslovaški diplomati so prepričani, da bo pogodba ustalila mir. — Predsednik čehošlovaške republike Masayrk je jako Vznemirjen. Poroča Arthur Draper. Številni Angleži so čitali s presenečenjem poročilo, da je sklenila Francija pogodbo- s Čehoslovaško. Vest je prišla ob času, ko so drugi dogodki okupirali javno pozornost, v« udar pa je vzbudila precej nepovoljnih komentarjev. Kobena država, kar jili je bilo ustanovljenih izza konca vojne, ni bila deležna tako velike podpore Anglije kot Ce-hoslovažka, in čeprav je bil francoski vpliv v Mali antan-i i mogočen, se je smatralo predsednika Masarvka in njegovo republiko za velikega prijatelja Anglije. < 'asopisje je neprestano hvalilo tako Masarvka kol češkega ministra za zunanje zadeve, dr. Beneša. Odlični Angleži so prihajali v Prago kot gostje čehoslovaškega zunanjega urada Narodna posojila v precejšnem obsegu so hila spravljena pod streho v Londonu. Vsled tega je bilo umevno, da je vzbudila objava pogodbe s Francijo preee; ogorčenja in da je postalo časopisje kar preko noči vse prej kot prijazno. Seveda se je začudila tudi Praga. Oehoslo vaška ni enolična dežela. Velik del prebivalstva obstaja iz Nemcev, ki izvajajo mogočen vpliv, deloma radi števila, v glavnem pa radi svoje važnosti v trgovskem življenju. Nemški elementi so se polastili nezadovoljstva Anglije ter ga povečali, dokler ni izgledalo kot da. so se Čehi odtujili svojim najboljšim prijateljem, ki so uveljavili zvezo s Fran-cijo. Predsednik Masarvk, ki je bil pred par leti sosed iMacDonalda v Hempsetadu ter njegov najboljši prijatelj \ >led skupnega dela za socijalizcm, je postal skrajno vznemirjen vsled položaja, pri kojega ustvarjenju je igral on sam sorazmerno majhno ulogo. Očividno nista on in Beneš v zadostni meri cenila neugodne reakcije, ki bo sledila objavi pogodbe in ki ni omejena na Anglijo, pač pa se t i če z enako silo tudi Italije. En teden po objavi je smatrala čehoslovaška vlada za potrebno pojasniti pogodbo in prav posebno od;očno je poudarila dejstvo, da je glavni namen pogodbe pospeševa-l i si var pomirjenja in rekonstrukcije Evrope in da ne predstavlja nobene izpremembe v stališču Čehošlovaške napram Nemčiji, Avstriji, Madžarski in Italiji. Nadaljna pojasnila so oila dana v Belgradu, kjer se je mršila konferenca voditeljev Male antante. Pogodba bo registrirana pri Ligi narodov in prikrita ne bo nobena tajna klavzula. Kljub tej razlagi pa obstaja dejstvo, da Angleži niso zadovoljni. Še več bomo čuli o tem predmetu vr teku prihodnjih par tednov. Dosti bodo govorili predvsem Italijani, kajti ta pogodba nasprotuje vsemu, kar ima v mislih znani "junak" Mussolini. Stavlja ga v položaj, da se ožje oprime Nemčije in Avstrije ali da prizna francosko supremacijo. Najbolj značilna stvar v celem položaju pa je uspeh politike Poincareja v deželah Male antante. Francoski ministrski predsednik je stalno večal vpliv svoje dežele v centralni Evropi, dočim je angleška vlada dremala. Angleški ofieijelni svet je doživel nadaljni poraz, in zaenkrat ni nobene poti, kako bi se ga dalo izbrisati. VODILNI BALON "SHENANDOAH' OBREGONOVCI NA AMERIŠKIH TLEH j • - Washingtonska vlada je pripravljena pustiti Obregonove čete preko ameriškega ozemlja. — Dva ameriška go-vernerja sta s tem zadovoljna, odločil bo pa governer države Texas. — Za časa Carranze se je pripetil isti slučaj. — Martinez protestira. Sl'lca nam predstavlja največji vodilni balon na svetu ^Shenan- loaiiLcaterega je predvčerajšnjem odtrjral veter s stolpa pri Lakeliurst, X. J., ter ga gnal na okolico New. Yorka. Ko-vidite na sliki, je bil balon na rilcu preeej poškodovan, pa ga je kljub temu nemški zra-koplovni strokovnjak Heinen srečno pri vedel v varno zayetje. Veter, ki je gnal balon proti severu, je pihal z naglico 73 milj na uro. Kapitan Heinen je izjavil, da je bila to najboljša preiskusna vožn ja ter tla je balon popolnoma us.p osobljen za polet na Severni tečaj. ki se bo vršil spomladi- Washington, P. C.. 18. janauarja. — Oddelek mehiške armade, ki bo nosil s seboj orožje in municije kot prtljago, bo dobil dovoljenje iti preko ameriškega ozemlja, od Naeo Arizona, pa do neke točke v Texasu, kjt£* bo zopet stopil na mehiška tla, da se bori proti revolueijonarjem, če bo governer države Texas privolil v to operacijo. Obrcgonova vlada je naprosila za dovoljenje, da sme prevesti svoje čete preko ameriškega ozemlja, in tozadevno prošnjo je poslal državni department governer jem pri-zadnjih držav. Državni department je objavil včeraj zvečer, da je vlada ugodno sprejela to prošnjo Obregona, Governer Arizone in New Mexico sta že odobrila načrt, ki določa prevoz vladnih čet za službo v mehiških pokrajinah, kjer so bila ogrožena ameriška življenja od sil, ki so se dvignile proti mehiški vladi. Akciia d ržavnega departmenta soglaša s tihim dogovorom, ki je obstajal že več let med obema narodoma, da se smejo čete vsakega naroda, zaposlene v obmejnih policijskih operacijah, pomikati preko ozemlja sosednega naroda. Sklep pa tudi soglaša s politiko ameriške vlade, ki podpira Obregonovo administracijo v njenih naporih, da vzdrži redno vlado. Austin, Texas, 18. januarja. — Poslujoči governer Davidson pričakuje nadaljnih informacij glede predlaganega gibanja mehiških čet skozi državo Texas, predno se bo odločil glede prošnje Obregonove vlade za dovoljenje, da se prevede mehiške čete iz Naco, Arizona v Laredo in Eagle Pass, Texas, kjer bi te čete zopet stopile na e ška tla. Poslujoči governer je včeraj zvečer brzoi melii- avno NAJNOVEJŠI POGON BOUŠEVIKOM Ni TREBA V PHiLAOELPHIJi INOZEMSKEGA KAPITALA General Butler je vprizoiQ nov Krasili r:l rekel na konferenci, da pogon, kojega namen je oči- potrebuje Rusija inozemskega stiti Philadelphijo. — 1600 članov požarne brambe bo pomagalo policiji. kapitala. — Trocki ni bil aretiran, — pravijo uradniki] Philadelphia Pa., 18. januarja. Hazardni igralci. butlegarji in j drugi neprijote-lji postav, — ee jih je sploh še kaj ostalo po pv- Moskva, Rusija. IS. januarja. Leon Krasin,, sovjetski komisar za inozemsko trgovino, je obnovil svojo kampanjo, ki se tiče večje prilike za inozemski kapital ^ JAPONSKI DELAVCI SE SELIJO PROTI IZTOKU , . i Rusiji in sicer v svojem govoru .. .. , .. vem pogonu brigadnega genera-; J ..... * . .. delovati zemljo na temelju deli- CANADSKI MAJNERJI ČAKAJO NA PKAVOREK LEWISA. CENE V PARIŠKIH GOSTILNA NARASLE. Sydney, Nova Skocija, 18. jan. Premogarji Nove Škoeije so porivali tudi tekom pretekle noči, ker ni bilo že mogoče uveljaviti nobenega dogovora med premo- [ gar j i in British Empire Steel Corporation glede mezdnega vprašanja ter objave kompanije, da bo skrčila plače premogarjev za dvajset odstotkov. Voditelji premogarjev, ki nočejo proglasiti stavke, so svetovali svojim ljudem, naj počivajo, .dokler ne dobe definitivnega odgovora od John Lewisa, mednarodnega predsednika unije, ki baje podpira stališče, katero so zavzeli premogarji. Pariz, Francija, 18- januarja. Vsi kavarnarji in restavraterji so zvišali eene za 25 do 30 odstotkov. Kolikor bolj bo padla vrednost franka, toliko bolj bodo cene naraščale. BOMBA V VARŠAVSKI DVORANI. Varšava, Poljska, 18. januarja. V neki dvorani, kjer je imel govoriti bivši poljski »ministrski predsednik Pilsudski, so našli bombo. Kdo jo je položil tja se zaenkrat ni moglo dognati. MALCOLM OBSOJEN NA SMRT Buffalo, N. Y.f 18. januarja. — Pred tukajšnjim kriminalnim sodiščem je bil danes obsojen na smrt Harold Malcolm, ker je oropal dne 11. novembra BLghamovo lekarno ter ustrelil Mrs. Bigham-Njegov advokat je vložil pri-ziv, kar pa najbrže ne bo dosti zaleglo. KOLEDAR Mleto 1924 «39- STANE SAMO 40c ^ Naročite ga takoj, da nt boste brez njega "O LAS NAHODA" 82 OorUandt St., New York . . , . ... , , na komunistični konferenci, ki se , .. T, . , . ... !a Butleria tekom preteklega ted-...... ... . \ tve pridelkov z lastnim zemlji- , , i-, lie vršila včeraj. Trdil je. da po— ,. . „ . .. na, — se bodo morali danes zo-___^__. 1 r. . A scem, so se prieeli obračati proti iz točnim in srednje-zapadnim sre- , ... ... staja vedno bolj in bolj ocivid- pet umakniti v svoja skrivalisca, J . . , . ,. no. da potrebuje Rusija inozem- ce nočejo pasti v kremplje polici-1 1 . , . , _ s-.ke pomoči, da se nanovo posta- je tekom druge ofenzive genera- • 1 ' x . , « , , . . jvina noge v ekonomskem oziru- la, da oprosti mesfo greha in zlo-j .„ . - , .. n. ■ .v . . M. Pjatakov prejsni načelnik eina. Ofenziva se je pričela danes! .. , , 1 . . opo]dne j koncesijskega komiteja ter seda- Gneral je rekel, da so bile njegove sile zakopane izza sobote in da so konsolidirale svoje pozicije, pflpravljene na nadaljno napredovanje, ki se bo končalo šele potem, ko bo izginila zadnja oblika greha in nepostavnosti- Čeprav ni general Butler povedal, kakšno obliko bo zavzel ta njegov drugi pogon, se vendai splošno domneva, da bo približno tak kot je bil prvi, ki se je pričel por ur potem, ko je bil zaprisežen ravnateljem javne varnosti in tekom katerega je bilo izvršenih več kot tisoč aretacij ter vpriorjenih nad 500 napadov na javne hiše, igralnice, beznice in salone. Dva dni so ostali vsi saloni v mestu zaprti in na stotine salonov ni še do danes zopet otvorilo vrat. Nekateri salonerji so zopet odprli, ko je dal general Butler naročilo, da se jih ne sme nadlegovati v slučaju da se strogo drže postave. Vspričo tega naročila se ne pričakuje, da bo današnji pogon veljal takim prostorom, vsaj -ne v toliki meri k hišo neobhodno potrebno t".™' ^ ;J' "" — """ Iz Krškega poročajo: Dne 17.1 mrstllo tehtnico j čajno mojster, ki ga je zgradil. dee. slovesno obhajali 70.' Elektrarna je'dob:ia nov motor' Mojtter je Nemcc in se piše Peter Zgaga Ko se je odtrgal v silnem viharju največji svetovni vodilni balon s svojega stolpa pri Lake-hurst, N. J., je bil na krovu slu- SJugnsintmttHka Ustanovljena L 1898 Stalni. 3feiiturta Inkorponrana L 190' i Heinen. i ^ a- "GLAS NARODA" Cortlandt Street. Borough of Manhatttan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 287« BOKOVA NAGRADA Pred par meseci je izjavil pliiladelphijski milijonar Bock: — "Razpisujem nagrado $100,000, katero bo dobil om, ki bo sestavil najboljši načrt za uveljavljenje svetovnega miru." Tisočeri so poslali svoje nasvete in načrte. Ta je svetoval to, oni 0110, sto tisoč dolarjev bo pa spravil tisti, ki 3:,- svetoval, naj se Združene države pridružijo Ligi narodov, češ, da zamore edinole Liga narodov garantirati svetovni mir. Namen Bokovega načrta je očividen. V ameriškemu kongresu je pripravljenih nebroj predlog, naj se začne razprava glede Lige narodov. Precejšna Bokcva zasluga bo, če bo le ena teli predlog uveljavljena. Vsa tozadevna agitacija bo temeljila na najboljšem načrtu. Nagrado bo dobil dotienik, ki je za Ligo najbolj imet. V današnjih dneh je pa Liga Poincarejev patent. Zavzemati se za Ligo se pravi, zavzemati se za nesram no Poincarjevo politiko. Milijonar Bok ni delal iz svojega lastnega nagona. ' Pazili politični faktorji so imeli vmes svoje prste, razpisali so nagrado in so že vnaprej določili, kateri načrt bo sprejet in kdo bo nagrado dobil. V kratkem se bo začela v senatu debata glede priklo-pitve Ligi Narodov. Ameriški senat je pa čudna tvorba. Res je v njem par razsodnih ljudi, ki pa ne pridejo do besede in ne morejo prodreti s svojim mnenjem. Radi ali neradi se bodo morali ukloniti večini. Pošteno bi bilo, če bi vlada začela preiskovati; kdo je 1 sprožil misel o "mirovni načrtu". Milijonar Bok je bil le orodje. Neverjetno je namreč, da bi kapitalist nagrajal nekaj. kar škoduje njegovim interesom. Takozvani "mirovni" načrt je le krinka novih vojnih načrtov. rojstni dan upokojenega ravnate- in w m ve- ,,ati da ^ mest<) poj 1 ja dr. T. Romiha, ki deluje vse- _ Vt,r. mesecev brex lu5i in vode. j • * * stransko že 36 let mcd-Krčani. Na v llie}iaJli -Rlempas" namera- V usodepolnem trenutku je pre- pi-edvecer mu je moški zbor zapel vajo nu.slo kino.„iMiali^a otvo- vzei poveljstvo tri krasne pesmi. po v-renadi pa ■ ^ ^^ pa ne pQ ljubljailskeill ' je ive(]el 2rakoplov * ^V^S^^J™ ^ - - * ™ blodnji ustanovitelj je bil dr. Romih, m ' ,J0; srečno prevedel v varen pristan, je napil starosta dr. Kandare. VI Lojahlost ^ kazali naS XeraJ V balou» bil° ok«U trideset imenu učiteljeva in njegovih biv-!^ ko ^ leTos ^ lia kraljev,moz posadke. šib učencev je čestital ravnateljici dau (l- deceuibra) odJ Ameriško časopisje je objavilo meščanke šolo, Josip Vutkovič. ,laU y inienu sy()jih dmgo pa ime. za njim imena vseh častni teli slišati kdaj tudi v sokolski, <> vnivitn^i dno r>vxio ze^ti, da bi se zverina, ki se , „ . , -»V i Ki«ilje\ega rojstnega cine, uvora- , ' velikodušna pripomba: Na ki no je napolnila šolska mladina, [Je mocno oplodila v na^h goz-....... 1 j, . . , mnogo Krčanov ter ura dni št vo z vladnim svetnikom Sveteem na čelu r >koraj vsuka krška hiša je oila zast« pana vsaj z enim člaiom. Po c^ih, po možnosti pokončevala. ia govoru ravnatelja Vutkoviča, ki | Saga j iz Svetinj je napravil dne niso niti v Ameriki končane. D opisi. Jamaica, I*. I. V pondeljek 14. jan. sem šel na delo kit ponavadi. Moja žena mi je preskri>ela zajtrk in šel sem vesel na delo. Ali ko (pridem domov <■!) petih popoldne, nisem našel kot se:n si mislil. Mojo ljubo ženo sem našel v postelji, Ln .sosedje so mi začeli takoj pripovedovati, kaj se je zgrodilo. Iiilo je okrog poldne. Moj sin Charlv, 4 in pol leta star, se je ipral zunaj kot ponavadi. Hotel je iti v hišo, ali vrata ,«v> bila zaklenjena, zato je začel revež jokati. Xato so prišli sosedje. Ko pridejo v hišo, najdejo mojo ženo in dva mala poleg nje v kritičnem stanju. Bolehala je že prej večkrat in je liila podvržena prehladu. Poslu sil a je vsakovrstna zdravila Ln tonike, da izboljša svoj položaj. Pomagalo ji je malo ali nič. Zato si je reva hotela končati življenje. Prišla je ob pamet. Mislila je, da sta tudi mlajša dva otroka bolna. Eleonora Mara dva in pol leta in Rudolf 4 mesece. Izpila je celi kozarec neke tonike po imenu Gre-ssoll, nato je dala tudi otrokori:a nekoliko, ali takojšnja pomoč jih je TPŠila smrti. Kadi taga strašnega dogodka sem zelo potrt: posebno ker nimam potrebnega denarja. Moje otroke, katere neskončno ljubim, moram dati v oskrbo dragim ljudem. Glasu Naroda želim obilo uspeha, ker je najboljši slovenski dncynik v Ameriki. S spoštovanjem vaš rojak Charles Ren ar 70—1391 h St., Jamaica, L. L, N. Y. R y A Vi Gilbert, Minn. Ne mOrOrfi ktrpifrrt, da bi me dal '^ttianja lienjtnim Rojakom sloven-'SlrflroMyb v ^raberiu ali* celetn šolskem okraju št. 18. ProŠlo leto so magnatje kupila takozveno *'Bely Block" podrtijo in iio napravili Šolo. Iz sob v zgornjem nadstropju so naredili pre-iioiLšča za učiteljice. Dobro, to bi bilo vse prav, ko bi tisti block bil kaj vreden, pa ni nič drugega kakor podrtija. Ne bo dolgo, ko se to poslopje porušilo. Plaičali niso dosti, samo $75,000, ni pa vredno vse skupaj $10,000. , Poslopje in popravila stanejo 150 tisočakov. Oni skrbijo, kje se more dobiti precej procentov in bajd kupit, bomo pa davek povišali. Tako se deluje! Gospodje so določili, da si denar izposodijo od dežele. Svoto so dali vpisat samo za $100,000. Če bi zmagali, potem si pa hočejo $300.000 posoditi. Tako je povedal tisti, ki gre od hiše lo liše ter nagovarja volilce, da mislijo Šolo novo delati, in sacer na hribu poleg onih treh. Tisto poslopje, katero sem opisal, bo potem mrtva razvalina s stopetdese-tiiui tisoči dolarjev. Ne rečem, da šole ne potrebujemo. Jo je potreba, ali ne dajmo jim prilike, ker so že toliko denarja potrošili za ničvredno stvar. Glede tega, cenjeni volilci, bodimo oprezni in pojdimo vsi volit •JO. januarja od 2. ure pqpoldne do 8. zvečer. V.si volimo "no". Kadar bomo pa te priliznjence iztrebili iz odbora, bomo pa šli volit za posojilo z "yes" in šolo bomo zahtevali na pripravnem prostoru. Dragi Tojaki, premislite, kodake važnosti je ta volitev! Sicer je vsaka, ali še bolj je šolska. Kot ponavadi imamo vsako leto volitve za dva odbornika. Tukaj v Gilbertu sem, odkar se je mesto začelo. Pred volitvaimi se groaijo je čestital jubilarju imenom učiteljskega zbora in meščansko-šol-,ke mladine, je sledila vosčilna pe--;em, ki jo jo spesnil nalašč v ta namen G., uglasbil pa V. Zapel jo je močan moški zbor s spremlje-vaaijem orkestra, ki je proizvajal ;e več točk v splošno zadovoljivo občinstva. Učenka IV. razre-ia B. je jubilarju čestitala v po--tično sestavljenem govoru in očr-ala njegovo iplodonosno delovanje. Nadvse je ugajala občinstvu .ecitaeija "Noč v albanskih go-ah'*, odlomek iz Jelenčevih 'Spominov jugoslovanskega do-jrovoljca". Učenec IV. razreda Ž. ie v lepem govoru proslavljal vla-larja Aleksandra. Tako so se vrstili govori, deklamaeije, petje in 1'kesitralne točke. Narod se je na lost<»jtr. način oddolžil ravnate-ju Romihu za njegovo ti-udapol-.10 3Cletno delovanje. Vodovod v Trbovljah. V Trbovljah bodo začeli graditi .'odovod in oličiinsko kopališče. Po /.nshiiri sedanjega občinskega ge-.enta Fortiča je postavljen, v ta .lamen znesek 12 milijonov kron proračun, ki ga bo plačala zve-•Hne Trboveljska premog, družba. Novice iz Celja. V tvomici "Cinal" si je zlomil ■djocavniear Frane Žibret čelno •ost in si pretresel možgane. Smrtno nevarno ponesrečenega so prepeljali v javno bolnico. V tovarni Westeai si je zmečkal -lelovec Mai-tm 2klolšek pri stikalu iei desni o roko. Na celjski trjr je pred prazniki . rinesla neka kmetica krasne gobe j n reke. ki jih je v tem času seve-!a hitro prodala. Novice iz Slovenske Bistrice. Dne 17. dee. zvečer se je pokvarila v hotelu "Beograd" nkarbida /iiprava za proizvajanje svetilnega plina in je začel plbi uhajati :z kotla v sobo, v kateri se je ko- 1 nahajal ter jo kmalu vso napolnil. Hotelirski sin Vinko Gore-r.jak je prišel po naključju v bližino z lučjo, vsled česar se je pLin z močnim pokom užgal ter ga .strahovito opekel po telesu, poseb-nr> po glavi in jk> rokah. Dne 18. dec. se je vršila uradna komisija gradbene sekcije v Ljubljani zaradi podelitve dovoljenja izpeljave poeestnega omrežja za marsikateri, posebno tisti sta riši. ki so prizadeti vsled otrok, ker ne gredo naprej v ražredah. Namesto, da jih učijo pisave itd., jih potisnejo korbce plest in preproge tkat. To je pa krivda starišev samih, ker so toliko leni, da se jim ne zdi vredno iti na volišče. Proč s takimi odborniki! Nadomestiti j-li treba z novimi. Tu v Gilbertu sem od začeika, in-vedno so eni in isti v odborih. Kdo je teiga kriv? Sama malomarnost in'nič drugega. Glede tega vam klleem: Ne pozabite 30. januarja 1924! Ptogdomc vsi m volimo proti posojilu! Pozdravlja ms vse Zavedni voiilec. 28. decembra nenapovedan obisk * * * pri posest niči Veroniki Rohea v j živimo v moderni dobi. Vsakdo Spodnjem Kamenščku teT je u'kra- je npravigen (lo svojega titelna del iz zaklenjene sobe več denar- in svoj častnega naslova. ja in dragocenosti v skupni vred- .- ,.„ i ,„,„„, T 1 Tudi htsni gospcnlinji so ga nosti okrog 10.000 kron. .. dali- ! Pravijo, da gospodinja v vse; meri zasluži časten naslov strojevodje. Ilišna gospodinja je torej stro-J jevodja. Ilišni gospodar je pa kurjač. Goljufiv potnik se klati. Pri podeželskih trgoveih se ogla sa neki moški ter se predstavlja za potnika raznih ljubljanskih tvrdk. Je to nevaren gf^ljul', ki izvablja ljudem pod različnimi pre-j t vezami razne zneske denarja in * ga ljubljanska policija že dalje! Na Slavčevi maškararli v New časa zasleduje. j Torku se bodo delile tudi nagra- j de. Najpopolnejša maškara bo Specijalist za Žepe j dobila prvo nagrado, je 2Sletni Mihael Božič, posestni-! Zakrajšku se nudi lepa pri-kov Min v Kp. I. I rušo vi jah. Dne 1;"».'lika. f ktobra je na potu iz Polzele iz- * + * mak ni l iz žepa Franca Rojnikai Kar pride naj iz Čikage, pa jo 3000 Din. ilva tedna nato pa na t)0 odnesel, potu iz Št. Jurja v Rraslovče na; * * * isti način Alojziju Cibušeku 750i D.n. Okrožno sodišče v Celju mu' bankir T>™e\ v de- ! tektivsko agrenturo ter sporočil. da mu je blagajnik pobegnil. — Kakšen pa je? je vprašal -eeev težke ječe. Zdravstveio stanje Ljubljane. Zdravstveni izkaz mesta Bjub- GLAVNI URAD v ELY, &UNN Glavni odborniki: Pre«ednlk: RUDOLF PEHDAN. »S3 E. 1&« St., O. Podpredsednik: LOUIS BALA NT. Box 10« lenrl av*., Lor&la. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Minn. Blagajnik: I.OUIS CHAMPA. Box Ely. Minn. BlacaJnUc neliplačar.lh umrtuln: JOHN MOVEBN. 411 _ Utk Iva Dulutll. fcTInir, M« Oraat Rt at aor. DUaooi tM Cfeau Vrhovni zdravalk: Dr. JOS. V. ORAHEK, BOS American Btata Bamk Bid«.. Eixtli Ave.. Plttaburrh. Pa. Nadzorni odbor; ANTON EBASNIK, Room SOB Ha* ell BMg Streets, Pittsburgh, Pa. ICOHOR MLADIC. 1334 W. 18 Street. Chicago. RL FRANK BKKABKC. 4*22 Washington Street, Denver, Cola. Porotni odbor. LEONARD 8LABODNIK. Bo* 480. Ely. Minn. GREGOR J. POREXTA, 310 Stevenson Bid*., PuyaUu*. Waak. FRANK ZORICH. <217 fit. Clair Ave., CIev«lau>4. O. Združevalni odbor: VALENTIN FTRC, 7f0 London Rd.. N. E.. Cleveland. Ol PAUUXE ERMEXC, 353 Park &tr„ Milwaukee. Wis. JOSIP STERLE, 404 E. Mesa Avenue. Pueb?o. Colo. ANTON CKI.ARC. SSS Market street, Wauk««an. in. ■ Jednotlno ara dno claallo; "Glaa Naroda". —— Vae cTart tikajoče se uradnih cadev kakor tudi denarna pollijatrt na] ae pošiljajo na *Iavne*a tajnika. Vse pritožbe naj ae podHJa na predsednika porotnega odbora.. Prošnje za sprejem novih članov ta bolnlflka ■pričevala naj se počlija na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katollfika Jednota te priporoča vsem Jugoslovanom m obilen pristop. Kdor želi postati Clan to organizacije, naj se zglaal tajnik« bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druitev se pa obrnlta na grl. tajnika- Novo društvo se lahko vstanovl s I člani ali članicami. Iz Jugoslavije. razbojniki. V bližini črnogorskega .sela .Majstora je bil izvtsen grozen zlo-•■11. ki je zahteval življenje treh •rožnikov. Ra/.b- j.iiki so v zajedi >rcžali na oružnLško patruljo. Naif/- ili s:.) t.b eesti velik kup kamelji ter poU'in iz zaičite streljali ki orožnike. Mrtvim žrtvam s> »aitfliti slekli uniformo, njihov v-odja. zloglasni Riisj>' povič, j>a je ia truplu ubitega two-inika pustil .istek. na katerem izjavlja, da je 0 maščevanje za preganjanje razbojnikov. V okolici Trežnjeva. :jer se nahaja orožnika postaja, :>a >še je odigrala druga tragedija. f{azl>ojnrki so v zasedi čakali na patruljo. Štirje orožniki .s > <-stali .lrtvi na mestu, e len j^ težko i a- 1 jen. tri pa pogrešajo. Najbrže so jili razbojniki odvedli s seboj. "Črna roka" v Prilepu. Gimnazijci v Prilepu so ustano--■irt spomladi lt»2:i 14udruženje'| >rg:anizirano po vseh pravilih r »-; »arske romantike z običajnimi! M-edpisi. prisegami in smrtnimi j aznimi 7/a nrtpokoršeino napram poglaviu-ju. Clan 44 udrnženja", laletni gimnazijec, je bil zaradi nepokorščine obsojen na smi-t. Neko noč, ko je bil nepok; ,ruež sam doma, s<> njegovi tovariši izvršili smrtno obsodbo. Te dni se je vršila .^aiiia obravnava proti mladim nr-rilcem. S'edeai obtožencer je bilo obsojenih na deset let težke ječe, trije pa na tri leta. Samo vdr^nite trpite vsled hudega napada. nevn-lpij^. >«.-Ie .l no vdrgneto s • Res. I*. S. P.-t. Off. Čutili boste. k.iko širi to_ plota s svojo jaji.fio udob- nostjo po bolečih delih. Pain Excel ter bo pomngui vam kot je poni3jTjJ brezštevilnim tistem mni'p leta. Imejt.-pa vedno steklenico pri r. k-.ih 35 in 70c. stt-kienit-a v lekarnah F. AD. RICIITER & CO. 104-114 So. 4th St., Brooklyn, N. Y detektiv. — Kakšen pa je vaš bla-! jrajnik. — Povejte natančno, da i , j i i _! era bomo mosli zasledovati. v ea.su od 9. do lo. decembra; f Ijane izkazuje to-le statistiko: Umrlo je 13 oseb, 7 moškega in € ženskega spola (tujcev :{). Smrtni vzroki: življenska slabost 1. jetika 2, pljučnica 2, druge nalezljive bolezni 1, srčna hiba, bolezni žilja 4, Irngi naravni smrtni vzroki 3. Naznanjene nalezljive bolezni: škrlatiea 1. griža 1, ošpice 1, duš-Ijivi kašelj 1. Med tem časom se je rodilo 22 otrok, 16 moškega fdva mrtvorojena) in 6 ženskega sjiola (en m rt vc roj en). Človek spaja razdobja. Najboljša značba človeka je "spajalee razdobja"- Mi premišljamo o naših prednikih in o m-ših naslednikih. Naše misli se bavijo z onimi ki so živeli pred nami ter z onimi, ki bodo prišli za nami. Pred tisočerimi leti so zrčeli ljudje spoznavati zelišča in njihovo zdravilno vrednost. Ta veda je šla od generacije do generacije, v današnjih dneh je pa znanost tako izpopolnila formule različnih zdravil, da nam bo mogoče zapustiti našim zanamcem dragoceno tozadevno dedščino. V to vrsto spada tudi Trinerjevo Grenko Vino. To zanesljivo zdravilo naj uživa sleherni v vaši družini. ki trpi vsled slabega teka, kislega želodca, plinov v črevesju, zaprtja, glavobola, nervozno-sti in podobnih želodčnih neredov. Vas lekarnar ali prodajalec zdravil ga ima v zalogi, in pri njem lahko dobite tudi Trinerjev Mirilec Kašlja zoper prehlade in kašelj ter Trenerjev Liniment zoper revmatične bolečine, nevral-gijo, lumbago, otekline in ozebline. Hm — je odvrnil bankir. — Velik človek je. izredno visok. •Skoraj za en čevelj je previsok — in za sedem tisoč prekratek. * * * č'e bi ne vedeli natančno da je sedaj mesec januar, bi skoraj rekli, da nas ima april s svojim vremenom za norca- * * * V nekem listu sem črtal, da bo letošenje poletje led dražji. To je prvo znamenje, da smo že prestali polovico zime ter da se že bliža spomlad s svojimi gorkimi dnevi. * ^ * * Italijani pravijo, da še ni podpisana pogodba med Jugoslavijo in Italijo glede Reke. Pravijo, da bo podpisana začetkom meseca februarja. Reka je italijanska last. Jugoslovani si ne bodo nič na boljšem, če podpišejo pogodbo prej ali slej. * * * y a » ♦ • Ce prej ne, prijatelji, se vidimo na Slavčevi maškaradi dne 26. januarja zvečer v Češki Sokolov-ni na 72. ulici, New York. Baje bo tudi Marička Miklošič navzoča. Za vse bančne posle, kakor tudi za vse druge potrebe v zvezi s takimi posli je najbolje, de se obrnete na svoj domači zavod, kjer bodo Vaši nalogi najvest-nejše in najbolje izvršeni. Vaši prihranki so sigurni in Vam nosijo obresti po 4% ako jih naložite pri nas na — "Spccial Interest Account" Glede denarnih pošiljatev. potovanja v domovino, dopreme oseb iz domovine, izstavi jen ja "affidavi-tov'\ pooblastil itd. posluži Vas naš zavod ceno, brzo in solidno. FRANK SAKSER STATE BANK Glavno zastopstvo Jadranske Banke. 82 Cortlandt Street : : New Tork, N. T. HOV* nrjioA NA KRVAVIH ((POLJANAH ^p RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega -1> slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. I« Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in o polk o vem upora ter njega zakletvi. TBdwjt gyp gfcnud in 2B ti wojm. 81 OortUadi fttmt Y«w York, S. T." CT.AS NARODA, 10. -TAX 1924 Trošenje ameriškega kapitala v inozemstvu. Poroča senator Robert M. La Follette. . V naslednjem hočem na kratko razpravljati o nujni potrebi ameriške inozemske politike. Ta potreba je bila očividna že celo vrsto let. a natančno sem jo šele spoznal tekom ^svojega potovanja po evropskih deželah. Če pravim, da potrebujemo ameriško zunanjo politiko, mislim z enakim povdarkom, da mora vključevati dve stvari: prvič zahtevamo nekaj, česar nimamo dosedaj, namreč močno, dosledno zunanjo politiko. V drugi vrsti pa je prav tako bistveno potrebno. da je naša zunanja politika ameriška! tako glede ciljev kot metod in da se jo očisti vsakega elementa, ki diši po privatnih podjetniških interesih. Ne vrjamera, da bi kdo trdil, da smo imeli pod administracijo državnega tajnika Hughesa ter njegovih predhodnikov v zadnjih letih kak/> dosledno zunanjo politiko. ki bi bila vredna tega imena. Omahovanje in cincanje državnega department a pod Hughe-soin ne le glede Lige narodov tei svetovnega razsodišča, temveč tudi glede drugih faz zunanjih zadev, nam kaže pomajkanje vsega tega, kar bi mogli imenovati politiko. Tudi ni mogoče trditi, da je bila ta politika prosta vsakega madeža privatnega komercijaliz-ma ali da so bili redki in izpremi-njajoči se pojavi delavnosti našega državnega departmenta ameriški v kakoršnemkoli prostem pomenu besede. Včasih je bil pori vodstvom sedanjega tajnika državni department pro-francoski. Še bolj pogosto je bil pro^angle-ški- Nikdar pa ni bil jasno in odločno ameriški. Pod izrazom "ameriški" pa nr mislim, ozkega, sebičnega nacijo-nalizma, ki podpira interese ameriških izkoriščevalcev ter vzgaja lažnjivi patriotizem "moje deže-^ le, če ima prav ali ne". Ravno nasprotno, jaz mislim to, kar je trdil Thomas Jefferson, ko je pisal predsedniku Madistnu: — Mi se ne moremo preveč od ločno odtrgati od evropskega sistema/ ki je bistveno bojevit in tudi ne zodos-ti pridno 'kultivirati ameriškega sistema, ki je bistveno miroljuben. Tekom svojih portovanj po Evropi in v pogovoru s prosvitlje-nimi evropskimi državniki sem naSen, da je smer naše zunanv-politike v zadnjih letih, ki je podpirala imperijalizem ter finančno izkoriščanje slabejšh dežel, v veliki meri zmanjšala ugled, katerega je preje uživalo ameriško vodenje zunanjih zadev. Rop Paname, zasedenje Vera Cruza ter poznejše homatije z Mehiko, zavojevanje Haiti-ja in fcanto Domingo, pogodba z republiko Colombijo. naši najnovejši manevri za petrolej na Bližnjem iatoku, — vsi ti izrazi finančnega im perij allzra so zatem-nili sijajni sloves nesebničnosti, ki je bil uveljavljen tekom ustra-janja pri ameriških doktrinah v zadnjih stotih letih. Nekateri ,s katerimi sem se sestal v Evropi, so bili zelo cinični glede zunanje politike Združenih držav. Rekli so: — Vaš državni department in vaši diplomat je store zelo malo, da bi pospeševali interese vašega naroda kot svetovne sile, a so neizmerno delavni pri pospeševanju interesov vaših finančnikov in korporacip. V Versailles so naivno in navidez velikodušno zavrnili sleherno ped ozemlja nemških kolonij ter niso hoteli vzeti niti enega dolarja odškodnine. Niso pa se obotavljali uporabiti vso svojo silo ter ugled svoje vlade, da zagotove vašemu Standard Oilu in Sinclair Oil kom pan i j am delež pri plenu v Detrolejskih o zamljih sveta. — Radi tega zremo mi Evropejci s precejšnim cinizmom na izjave Amerike, da ne pozna ni-kake sebičnosti. Kot narod se nam zdite skoro otroško človekoljubni, a kot trgovska m finančna sila, ki nastopa vaših kapitalističnih interesov, se nam odite tako sebični in brezobanii kot naj- narodi Ev- bolj imperijalisitični rope. To je trpka in primedna obsodba naše zunanje politike. Vsebuje pa preveč resni«e, da bi se jo moglo zavrniti ter je mijčna za vsakega ameriškega državljana, ki ima količkaj spoštovanja do samega sebe. Ameriške tradicije zahtevajo, da izpremeni državni department svojo politiko. Ta politika bi morala nuditi vse legitimno varstvo ameriški trgovini v vseh delih sveta, a bi morala tudi obvestiti ameriške koncesijonarje, da se ne smejo posluževati državnega departmenta za pospešen je izkori-ščevanja inozemskih dežel in žrtvovati bi ne smela niti enega ameriškega življenja za -zavarovanje kapitalističnih naprav. Skoro zločin je pospeševati taka izkoriščanja ameriškega ka-pitaua, ko so številni deli naše lastne dežele zaostali v razvoju csled pomanjkanja kapitala za primerno obrestno mero, čeprav bi -bilo na ta način mogoče razviti v polni meri naše skoro nefz-merne naravne vire. Nadalje pa ne dovede nobena stvar tako gotovo do mednarodnih zaplethiajev in koneČno tudi do vojne kot naša sedanja politika, da se stavi diplomatične vire naše vlade za zahteve kapitalističnih lovcev na koncesije- Čas je napraviti konec temu delovanju naše zunanje politike ter stopiti odločno na stezo, ki vodi k mirit. Je pa še na d al j na faza naše zunanje politike, katero ne morem pustiti na strani. V tekočih razpravah se domneva, da zadostuje, če se bomo znali izogniti vstopu v Ligo narodov. Mednp. rodno sodišče in tako dalje. Številni oni. ki so dgovorni za to. da smo se vmešavali v evropske zadeve, so mnenja, da bomo zavzeli isto stališče neodvisnosti v inozemskih zadevah, kateTo smo zavzemali pred letom 1917, če ns bomo sklenili novih zvez in pogodb. To pa je kratkovidno in napačno naziranje. Naše vmešavanje v evropske zadeve se ni pričelo z versaillsko mirovno pogodbo in se tudi ni končalo s tem, da je senat zavrnil to nesramno skrpucalo in da ga je pozneje celi narod zavrnil s sedmimi milijoni glasov. Ravno nasprotno: naše vmešavanje v evropske zadeve se je šele pričelo, ko smo vstopili v svetovno vojno pod napačnimi pretvezami, da se nočemo spustiti v vojno, da končamo vojno in da "nnapravimo svet varnim za demokracijo." Takrat smo se zapletili v tako veliki meri v mahinacije imperi-jalističttih podjetij. da tega še danes ne spoznavamo. Cilji teh mahinacij pa so postali vsaj deloma odkriti z objavo tpjnih pogodb. korespondence zavzeniških diplomatov ter zadnjih pojavov angleškega, francoskega in italijanskega imperij alizma. Vsled tega moramo storiti ne kaj več kot vzdržati se nadaljnih zapleti j ajev. Oprostiti se moramo, kar najhitrejše mogoče, sedaj obstoječih zapletijajev. S tem,' da smo zavrnili versaillsko mirovno pogodbo ter sklenili z Nemčijo separaten mir. smo ss deloma izmotali iz teh zapleti jajev. Nikako-pa se nismo še poolnoma oprostili posledic naše pfejšnje sovde-ležbe v vojni in vsaj delne odgovornosti pri diktiran ju mirovnih pogojev. Tako imamo naprimer zavezniške dolgove v Združenih državah. Dokler ne bodo ti dolgovi plačani ali vsaj dosežena uravnava, bomo še nadalje direktno zapleteni v evropske homatije. Inteligena ameriška zunanja politika zahteva, da se čimpreje uravna konečno vprašanje inozemskih dolgov. Do gotovega obsega smo tudi zapleteni v evropski položaj vsled obljub, katere je dal predsednik Združenih držav nemškemu narodu, z odobrenjem vseh zavezniških narodov. Na temelju teh obljub se je Nemčija rasoro- PREDSEDNIK ODOBRIL DELOVANJE ANTISALONSKE LIGE. Prerokovanje Raymonds za tekoče leto. iisiiipptšmšmmamm. Pred-kratkim je prišla v Washington de-egacija Antisalonske lige. vrati) je delegatom navdu šeno govoril ter j:li pozival naj delo. Predsednik Coolidge (drugi med vztrajno nadaljujejo započeto žila. a je bila nato podlo izdana v versa ill-ski mirovni pogodbo, s sodelovanjem in odobrenjem predsednika Wilsona. Res je, da je pri sestavi mirovne pogodbe in pri odobrenju strašne blokade, naložene nemškemu narodu, da se ga prisili sprejeti ta nemogoči mir, predsednik Wilson nastopil preko svo jUi ustavnih praA*ic in da je to tudi storil, ko je posodil po kon* čani vojni zaveznikom na tisoče milijonov ameriškega denar;a. Iz tega razloga in ker nismo hoteli odobriti versaillske mirovne pogodbe, ni naša odgovornost napram nemškemu narodu radi izvršenega izdajstva postavna odgovornost. Ne moremo pa se izogniti moralni odgovornosti, koje naloga je uporabiti ves upliv, da se modificira kolikor mogoče mirovnt-pogoje. To svojo obveznost, ki >e moralna odgovornost, pa lahko izvedemo z izvajanjem moralnega pritiska. Naš upliv, če bo trdno in dosledno izveden, bo zelo učinkovit, posebno če bo medtem že rešno vprašanje zavezniških dolgov v Ameriki. Obenem Razne vesti. eel i deželi, a proti njemu mladih ljudi. Klub "nesrečno oežnjenih". V francoskem mestu Firminv se je nedavno ustanovila gotovo najzanimivejša organizacija na svetu. Ustanovljen je "bil klub ljudi, ki so bili nesrečni v zakonu in ki so se ločili od svojih žen. Ta klub prireja stalne sestanke svojih članov, na katerih si člani drug drugemu pripovedujejo razne zakonske težave. Časopisjt-naglaša, da bi klub moral vse tc izjave tiskati v posebni knjigi, ki bi ozozarjala še neoženjene moške na bridkosti zakonskega življe nja. Mlečna in m&ščobna drevesa. V vzhodni Afriki raste maščob-no drevo Altanblachia Stuhlman-ni, ki ga domačini menujejo Al-kani. Sad tega drevesa- je 30 cm dolga do ir» eni debela, zlato-rmena jagoda s 3 cm dolgim semenom. Ena sama ta,ka jagoda j ši, kejr sta stanovali mati in hčer, že obe poročeni, je prinesla "štorklja' vsaki enga dečka. Številni sorodniki so naravno obiskali obe porodnici in oba novorojenčka sts* krožila iz rok v roko. K"o pa so mater ima hoteli vrniti njihova deteta ni nihče več vedel, kateri deček je pripadal materi, kateri pa hčerki. Nato so sklenili, da volijo na slepo srečo, in kratijo dečka enaga za drugim. Duhovnik pa se je branil izvršiti krst in je vložil pritožbo- Zgodovinske gosi. da pol kilograma masti! Drugo pa tako drevo je Butvrospermum v moramo tudi nuditi svojo moral- ^gornji Guineji in ob gornjem no podporo ter izvajati svoj upliv i Nilu. Samo ime nam že pove da pri vzdržan ju demokratične vlad-j je to drevo narvnost liefrant sune oblike v Nemčiji ter v drugih, rovega masla- Njegova maščoba, nanovo nist amovl jenih republikah. Če bomo storili to, se bomo vr- takozvano Galam- ali Bambak-šurovo maslo, je zelenkast ob elo, zelo kusno. prijetnega duha in se niil k tradicijonalni ameriški poli- J zelo nerado pokvari. Temu, na tiki uporabe moralnega upliva. j surovem maslu tako bogatemu da pospešujemo svetovni mir ter I drevesu odgovarja v Venezueli pomagamo pri razvoju demokratične vladne oblike v Nemčiji takozvano mlečno drevo. V nje govo des kravje mleko. To drevo imenujejo domačini kravje drevo. Njegovo mleko vsebuje 1.7 odst. beljakovine. 2.S odst. sladkorja in 35.2 odstotka masti. Pomlajen je konj in psov. Znano je. da je Voronov poskusil v Parizu pomladiti nekega konja dirkača, ki pa je nato poginil, toda., kakor se je pokazalo, ne radi te operacije, marveč radi neke druge ranitve. Milanski listi poročajo sedaj, da so poskusili v vojaški postaji za konje v Monti po Voronovem vzorcu pomlajevanje pri konju z imenom Covenanter, ki pe čiste angleške pasme, star 18 let in se je to pomlajevanje povsem posrečilo. Te se je zgodilo pred par meseci. Konj je bil poprej zelo upadel in se je nenavadno hitro staral. Pa operaciji pa se je pokazalo vsestransko očividno pomla-jenje. Enako je bil operiran tudi nek t pes in pričakovali so dobrega ospeha, toda nekdo je psa ubil. Fatalna zamenjava. Meseca novembra praznujemo vsi pravoverni kristjani gol sv. Martina. Slavimo ga ob novem vinu in ob tolsti gosji pečenki. Toda gos ni postala v zgodovini in v mišljenju ljudi slavna samo po sv. Martinu. Gosi so znane še od prej iz starih časov, ko še ni bilo ne duha ne sluha Qr sv. Martinu. Stari Egipčani so do^jj-ina.-štili gosi na žrtvenike ko žgalnc darove. Stari Rimljani pa so gosi cenili posebno d takrat, ko so jim otele Kapitol. Rimljani so radi njihovega kričanja, ki jih je rešilo gotovega pogina, tega člana kurje družine naravno?* oboževali. vendar pa so ga imeli rajši na krožniku kaor na jezikih. Dan danes cenimo gosi najbolj v ku-hnji in na mizi, najmanj pa v družbi, kjer so nam večinoma ne-simpatične in nadležene. Severi« slednje ne spadajo k pt:čjemu rodu na domačem dvorišču. Tat poljubov. Preti sodiščem v Moabitu v Nemčiji se je vršil zanimiv proces proti nekemu elegantnemu mladeniču iz boljše rodbine, ki je v nekem vagonu II. razreda šiloma poljubil lepo gospodično. Pri razpravi se je ugotovilo, da je mladenič že znan kot "tat poljubov** in je neko d &vojko celo 60-krat nasilno poljubil. Sod:šče st je overilo da ima pred seboj človeka. ki trpi na mani ji tatvin poljubcev in ga je obsodilo na kazen enega bilijona mark. Prebivalstvo na Češki tn. V mestecu Co ruma v Španiji; se odigral slučaj, ki je vzbu- J dil splošno zanimanje/ V neki hi- Od leta 1919 dalje izkazuje češkoslovaška statistika vsako leto večji prirastek prebivalstva. Leta 1919 se je rodilo 301.498 živih otrok; istega leta je umrlo 24S.238 ljudi. Prirastlo je torej 53.260 ljudi. Leta 1920 se je rodilo 360.218. umrlo pa 256,665 ljudi- Prirastek 103,553. Leta 1921 se je rodilo 396,436, umrlo 24jl7,814 ljudi; prirastek znaša torej 151.622 ljudi. Leta 1922 st je rodilo 386,605 in umrlo 246.612 ljudi. Prirastek 143,993 ljudi. Prirastek je torej zelo zadovoljiv, če pomislimo, da v mnogih evropskih državah več ljudi umira, nego se jih rodi. Leta 1924 se bo završilo dosti važnih dogodkov- Glede Amerfi-ke pravi profesor Raymond, da bo predsednik Coolidge zopet izvoljen. Pravi pa nadalje, da bo tekom dobe od 1928 pa do 1932 izvoljen demokratični predsednik in da se bo vrnila na krmilo demokratična stranka. Raymond vidi tudi vedno naraščajoči upliv Ku Klux Klana, ki sd bo skušal pridobiti popolno politično in versko kontrolo. Netkaj časa bo uspešen, ker bo v stiku s številnimi tajnimi organizacijami po nato bo nastopila nova organizacija zastopnikov vseh mogočih plemen ter veroizpove-dairj. Glede Evrope pravi Raymond, da bodo ameriški bankirji ter poljedelski interesi izvedli pritisk na predsednika Coolidge-a ter ga napotili k aktivnemu posr<-dovanju. da izvede definitivno uravnavo evropskih zadev. Francija bo dobila nazaj svojo predvojno prosperiteto. bo postala bo gata in mogočna ter si pridobila zaupanje celega sveta. Prebivalstvo Francije bo pričelo narašča ti deset let od sedaj naprej in v dvajsetih letih bo imela Francija nekako 60,000.000 prebivalcev. (Raymond je Francoz in to so njegove ponižne želje). Čeprav noče profesor Raymond ponavadi pro rokovat i glede fi-jnančne bodočnosti sveta, da prepreči na ta način špekulacijo, vidi vendar vnaprej nekaj dogod kov, ki bodo vsakega zanimali. On vidi naprimer, da bo vrednosi franka padla do spomladi in da bo nato ostala enaka, ko bo dose-I gla najnižjo točko. Polagoma bo j pričela zopet rasti in dosegla svo-jo prejšno vrednost do leta 1927. Angleški funt bo ostal normalen. V Nemčiji bosta dve vrsti denarja. dr>ber in slab. Dobri denar bo polagoma potegnil ves slabi de-jnar, ki bo popolnoma prišel Iz kro. jženja do leta 1927. To leto bf i sploh dobro v finančnem oziru za svet v splošnem. Prvi resnično delaven dogovor med Francijo in Nemčijo bo j sklenjen tekom tekoče spomladi in od tega časa naprej bosta postali obe deželi boljši tovarišicr-Leta 1925 se bo pričela Nemčija pogajati glede posojila v Franciji. Nobene liadaljne vojne ne 1k> med Nemčiljo in Francijo tekom dvajsetega stoletja, a v prven* delu enoindvajsetega stoletja se i bo Nemčija sprla s Francijo, ki bo postala do takrat najmočnejši narod na evropskem kontinenta. Nemčija se bo razdrla do leta 1930 in in Porenslta bo postala neodvisna država. Anglija se bo do konca stoletja razbila v svoje posamezne dele, ki bodo do takra: postali že močni individualni narodi. Rusija bo še v tem letu naprosila za vstop v Ligo narodov. Sovjetska vlada bo sklenila ugodne pogodbe z Anglijo in Nemčijo, a Francija bo ostala na strani, dokler ne bo Rusija častno zadostila svojim obveznostim. V Rusiji se bo završila nenadna Iz-prememba v vladi in zavladala bo buržuazija, ki so bo polagoma pridobila nazaj svoje pred-revo-lucijonarna pravice. Lastninske pravice bodo zopet v polni meri uveljavljene in dva boljše viška voditelja bosta zavratno umorjena. V prieetku tekočega leta bodo uveljavljene v Nemčiji številne ekonomske in finančne reforms. Uveljavljena bo nova marka, koje vrednost bo temeljila na naravnih in' industrijaln;h virih dežel. Beda srednjih slojev v Nem čiji bo trajala še naprej, a cvetela bosta industrija in poljedelstvo. Več nevtralnih dežel bo priskočilo Nemčiji na pomoč in tudi Francipa bo privolila v nemško posojilo na temelju važnih jamstev. Od noša j i med Francijo in Anglijo bodo še nadalje ugodni in vse razlike v naziranju bodo u-ravnane na prijateljski diplomatic* ni način. Lloyd eGorge se bo vrn;l na politično pozornico m Baldwin ter Curzon bosta odstopila. Vrednost avstrijske krone bo počasi rasla- AVstrija bo dobila važne kredite in v par letih bo avstrijska krona toliko vredna kot čehoslovaška. Države, predstavljajoče prejšno Avstro-Ogr-sko. bodo nastopile skupno v številnih zadevah skupnega interesa. Madžarska vlada bo izvedla' svoje obveznosti ter zopet uveljavila zaupanje Francije v deželo. Aeronavtika bo zelo napredovala in priljubljena bodo postala majhna letala, brex motorjev. Preiskušeni bodo- novi tipi helikopterjev in najbolj uspešen, med temi bo Pescara helikopter. V Ameriki in Angliji bodo eksperimentirali z zračnimi ladjami in aeroplani, ki bodo lahko poleteli preko Atlantika in Lznajdena bo padalna priprava, ki bo tako uspešna, da bo morala biti na krovu vseh zračnih ladij, kot so sedaj rešilni pasovi in čolni. Pojavili se bodo novi spori med Grško in Turčijo, a velesile bodo posegle vmes ter preprečile javne sovražnosti. Španski bo zapretiJa revolucija in ob času. ki ni še določen, bo moral kralj Alfonz zbežati v Anglijo, da se izogne odstopu. Proglašena bo republika. To bo obžalovanja vredno, vspričo lojalnosti in vitežkega duha španskega kraljg. V Italiji bo Mussolini nanovo ustanovil odnošaje med vlado in Vatikanom. Tekom tekoče spomladi bo razkrita zarota proti Mussolini ju in organizirana armada bo nastopila proti fašizmu, a bo poražena. Italija bo vedno častila velikega domoljuba in vo-iitelja, ki je rešil deželo iz krempljev anarhije ter jo v kratkem času spravil nazaj v vrsto mogočnih in uplivnih držav. Palestina bo še nadalje pod varstvom Lige narodov, ki je dala mandat Angliji in dežela bo pod zaščito krščanske sile. Židje se ne bodo vračali v Sveto deželo v količkaj večjem številu, pač pa bodo skušali asimilirati se v deželah, kjer prebivajo sedaj. Antisemitizem bo divjal v nekaterih deželah, a Židje sami bodo v teku nekaj let rešili problem ter postali aktivni In koristni člani svojih dežel, kot so že sedaj v bolj naprednih deželah, kjer sta bila telesna in duševna prostost njih prva pravica že več generacij. Naslednja velika vojna bo pokazala več revolucionarnih taktik. Zrakoplov bo seveda predstavljal mogočen faktor in isto velja glede elektrike, ki bo širila smrt na velike razdalje. Na mesto municlje kot jo poznamo danes, bo stopila elektrika. Glede dogodkov v najbližji bodočnosti pravi profesor Raymond, da vidi uspešno zaključenje zra-koplovnega poleta krog sveta, kot ga predlaga general Patrick za tekočo spomlad. Trije aeroplani bodo uspešno poleteli krog sveta, eden bo zaostal in pripetila se bo tudi ena resna nesreča. Glede sedanjega političnega položaja pravi profesor Raymond, da bosta pričeli Anglija in Francija hoditi vsaka svojo pot tekom leta 1925 in da si bo pridobil vsak teh dveh narodov popolno prostost akcije. Llovd George, kojega zvezda se bo pričela dvigati v tekočem letu. se bo vrnil k moči tekom prihodnjega leta. Leta 1927 bo inavgurirana redna zračna služba med Ameriko in Evropo. Tekom leta 1928 se bo pajavil resen potres v San Francisco, Cal. in okolici. Prizadeta bo cela pacifična obal Californije in trpel bo tudi Los Angeles- (Profesor Raymond si je prv dobll že velik evropski slove«, ko je napovedal vnaprej izbruh svetovne vojne. Tudi njegova prerokovanja gled preteklega leta so se udejstvila, vsaj z ozirom na dogodke v Franciji. Napovedal je tudi vnaprej tajfune, potrese in vulkanske izbruhe, ki se opustošUi Kitajsko. Japonsko m deloma tudi Italijo). roj ah, nakoOajts n HA "GLAS NARODA" VAJ. VSdJI 8L0VXV8X7 ■SE ▼ SBft. BBtAVAB mmM, 'j}. ^ GLAS tfAHODX 19. JAN. 1924 Postavno - ni nikdar živel Vzemimo, da je nekdo umorjen. Na ducate ljudi vidi uboj. Morilca primejo. Pride pred sodnika in številni ga spoznajo. On priznava, da je ubil dotičnega. Kljub temu pa je oproščen brez obravnave. Država ne more dokazati, da je umorjeni človek sploh kedaj živel! Ta enostavna dejstva tvorijo teonelj enega najbolj čudnih inu-rilnih slučajev, kar se jih je ke-daj prjpetilo v Chieagu. Sodnik, ki bi moral voditi obravnavo, je rekel: — Jaz ne poznam nobenega sličnega morilnega slučaja v državi Illinois. Država nima nobenega dokaza, da je bil umorjeni Sperling sploh kedaj živ ali da je bilo truplo mrtvega moža truplo Sperlinga. V kriminalni zgodovini države New York sta se pripetila le dva slučaja, ki sta bila vsaj nekoliko slična slučaja v Chieagu soglasna z izjavo okrajnega pravdnika. Oba ta slučaja sta se tikala italijanske, pravzaprav sieilijanske osvete ali vendette, v katerih so priče mirno zapustile deželo ali sploh vse trdovratno zanikale, i/ strahu pred osveto tajnih italijanskih družb. Newyorska slučaja pa sta sličnr chicaškemu le v par zunanjih zn< kili. Vsled tega je chicaški slučaj, ki se tiče smrti Samuela Rpe-rlinga ter krivde Michael? Eulo popolnoma osamljen. Vsaka stvar mora imeti svoj pričetek. Pred par leti je bil Mike Eulo dobro znan chicaški rokoborec. Izprva je bil amater v družbi Joe Burma na. Pozneje pa je postal profesijonalen rokoborec, ki se je boril s številnimi dobrimi borci svojega razreda. Imel j-dosti pristašev in privadil se j' burnemu življenju rokoborca. N pa bil določem za velike stva-Po par sezijah uspeha in napredovanja se je pričel spoprijemati 7 možmi, ki so bili preveč prebrisani in preveč močni zanj. Ob več kot eni priliki je bil grdo poražen. Nato «ra je njegova ljubic pregovorila, naj pusti rokobor-stvo ter prične delati, da se bost? mogla poročiti Eulo se je umaknil. dobil službo privatnega šoferja ter se poročil. Tedaj pa je stopil na pozornie^ neki Samuel Spreling iz New! Yorka. ki je bil tudi šofer. Sperling in Eulo sta se seznanila tc postala dobra prijatelja. Sperling, ki ni bil stalen ter zanesljiv, je bil pogosto brez dela in jela, Eulo ga je povabil na svoj dom. mu dal sobo ter ga povabil, naj ostane. dokler ne bo dobil primerne službe. Predstavil ga je seveda tudi svoji mladi ženi. Ali hočemo še nadalje razpresti to povest? Mož, mlada žena in prijatelj v istem domu? Mlada Mrs. Eulo in Sperling' sta postala prijatelja, preveč dobra pri jate-Ija. Nekega večera, ko je šel Mike Eulo mimo nekega zelo obljudenega vogala v bližini svojega doma, ga je nekdo prijel za rokav ter potegnil v temo. Bil je to neki drugi šofer. Pričela sta govoriti v kratkih, besnih stavkih. Jti-ke Eulo je kmalu stopil nazaj na svetlobo, poln srda in gneva Odšel je domov ter ni rekel ničesar svoji ženi ali svojemu nezvestemu prijatlju. V noei dne 23. oktobra 1922 je hodil užaljeni Eulo po tlaku na South Kedzie Avenue in Flornoy Street ter čakal Ljudje, ki so prihajali mimo, zatopljeni v svoje lastne misli, so zapazili čudno vznemirjenje na temnem obrazu tega mladega moža, a šli so naprej, vsak svojo pot. Sanlnal Sperling je stopil is neke cenene restavracije, v kateri je bil zavžil borno večerjo. Od-fcl je i» cesti navzdol ter vedel* da je življenje kljub vsemu vendarle sladko. Bil je reven, zapu^ ščen, a za enkrat je bil sit, vsaj do naslednjega dne. Pričei je.sanjati ter domneval, "da. ga čaka še sre- ča, da bo mogoče postal bogat in ugleden kar preko noči. f Mike Eulo se je prikazal iaza vogala- Oba človeka sta se' ozrla drug v drugea ter se vzravnala. Par ostrih besed in strelov iz revolverja. Sperling je stopil par korakov naprej,, zavil proti postaji nadcestne železnice ter o-mahnil mrtev na tla. Eulo je pobegnil, nebrigajoč se za zmedo, ki je nastala. Strah in srd sta ga gnala naprej. Prvikrat je tedaj občutil strah pred krvavo kaznijo. V svojem srcu pa je kljub vsemu občutil neke vrste zmagoslavja. Kar je storil, je storil v imenu moralnosti, — vzel je življenje onega, ki je oblatil njegovo ljubezen. Postava se pa ne briga za take romantične sanje. Eulo se je po preteku enega tedna vrnil ter izročil policiji. Truplo mrtvega moža je identificiral njegov brat in pokopali so ga na nekem židovskem pokopališču. Številni so prišli, da identificirajo morilca, glede katerega ni bilo nobenega dvoma, kajti eden jegovih strelov je nekoliko ranil nekega dečk: in ljudska množica si je dobro zapomnila napadalca. Obtožili so g* umora, zaprli v celico ter mu rekli, naj čaka na počasno delovanje pravice. Njegov slučaj je prišel na vrsto šele eno leto pozneje, tekom preteklega novembra. Porota je bila hitro sestavljena in obravnava se je pričela. Zagovornik obtoženega je postopal zelo hladnokrvno- Rekel je, da je njegov klijent umoril človeka, da pa je kljub temu nedolžen umora. Klijent ni nikdar zanihal in ktudi ne zanikuje sedaj, da je nmrl dotični iz njegovih rok. Ravnal pa je v samo-obrambi. kajti ustrelil je dotičnega v o-brambi svojega doma in svoje 'časti. Državno pravdništvo je pričelo nato nuditi svoje dokaze. Naenkrat pa je stavil zagovornik svoj ugovor in sodnik je odložil. Država ni še dokazala, da je ,bil mož, omenjen v obtožnici re; ubit. Naveden je bil neki Samuel Sperling. Ali je morda kdo navzoč, ki bi mogel izjaviti na' temelju svojega popolnega in osebnega znanja, da je bil mrtvi mo? ta omenjeni Sperling in nrkdo drugi? Nikogar ni bilo. Ta ali ona priea je izjavila, da je nakratko in mimogrede poznala človeka, imenovanega Sper-ling. Ko pa je prišlo do bistvenega pričevanja, ni bilo mogoče najti nikogar, ki bi podal abso-Lutno izjavo. r , Ali more kaka priča pod prisego izjaviti, da je ta Samuel Sper ling živel v Chieagu? Ali ni bil mogoče kdo drugi in ne Sperling? Ali nista bila njegovo ime in priimek le domnevi, katerih postava ne more priznati? Ali mo-|re kdo nanrzočih pričati* da je t-.Samuel Sperling sploh kedaj živel na tem svetu? Ne. V vsakem slučaju je pri-|šel negativen odgovor. Brat SperKnga, ki bi mogr uveljaviti identičnost svojegr 'brata in ki je to tudi storil takoj po umoru in pred pogrebom, je izginil ter se je domnevalo, dr •se mudi v Califoraiji. Tudi njegova mati je zapustila državo te~ je ni bilo mogoče najti ali pa s sama ni hotela vrniti. Kaj pa že na obtoženega, ki je bila vzrok cele afere? Ločila se je od svojega moža ter izginila ■Vse zaman. V sodišču ni bik ^mogoče napraviti prveiga in te-jmeljnega koraka v vsakem merilnem postopanju. Ni bil6 mo-!goče ugotoviti takozvanega cor-ipus delicti, predmeta zločina. Noben človek, katerega je llmo-gla država spraviti na lice me-jsta, ni hotei ali mogel izpovedati, da je bil mrtvi mož dotični, ka t ere ga Je omenjala dbtoznica 'Morilca, ki je .priznal svoje deja-|nje, so morali izpustiti in izločit* icelo zadevo iz sodnijskega koledarja. Seveda lahko Bula zopet aretirajo ter uvedejo proti njemu novo postopanje, kakorhitro bo dobila- država v roke potrebne dokaze. Breir dvoma je to najbolj čudni slučaj, kar se jih je kedaj pripetilo z ozirom na uporabo tako-zvanega corpus delicti. V zgodovini znanih angleških moribiih slučajev ne najdemo ničesar sličnega. Isto velja glede ameriških morilnih procesov, z izjemo dveh, katera smo omenili poprej. Narava ugotovljenja takozva-nega corpus delicti ima namen prepričiti obsodbo Človeka rad" umora nekega drugega človeka ki je mogoče le neznanokam izginil. Ta naprava ima namen preprečiti zlorabo j>ravice v sluča jih okoliščuih dokazov. DVA NOVA KARDINALA. Smrti radi tfavfce nepo-fretme. Vpliv sofnčnifi žarkov na naš? teto. Daviea ali difterija je bila še do nedavna ena izmed najmoril-nejjših otroških bolezni; stariši so bili v strahu pred njo. Moderno zdravoslovje pa je premagalo tudi to strahoto z iznajdbo leka, ki ga zovejo " Antitoksin". Kljub temu še precej otrok umira za to boleznijo. Dognano pa je, da sploh noben otrok ne bi umrl radi da-vice, ako bi že prvi dan bolezni dobil primerno zdravniško oskr-5 bo. Po mnenju' znanega zdravstvo j nega krmisarja države New York, j Dr. Nieoll. število smrti radi da-visce se bo skrčilo na najmanjše, ko se bodo vsi stariši zavedali j svoje odgovornosti, da pokličejo j zdravnika takoj, čim kak Tijihov J otrok trpi na grlu ali ga duši kašelj, in ko bo vsak zdravnik takoj [dal bolniku antitoksin v zadostni | količini, čim obstoji najmanjši 1 sum, da ima otrok difterijo. | Zdravstveni urad newyorske države je dal preiskati prvih nOO J j lučajev smrti radi danrice v letu 1923 in dognal, da visok odstotek ... , , .... , „ izmed teh otrok je umrlo po ne- iJred kratkim je imenoval papež . , - . , , t , - .potrebnem. Največji vzrok smrti dva nova kardinala in sicer' j- ,__-__. . , radi daviee je bila okolscina. da j se je zamudilo dati pravočasno! j zadostno dozo am t i toksin a. Ako | 'bolnega otroka primemo preskr- tre ajbijo s tem lekom takoj prvi dan j bolezni, ozdravitev je vedno go- hodi vodo pit vedno po isti poti. j Nedvomno je torej na taki stezi' Tzmefl onih 500 sl«*»jpv so Izkopal jamo in jo pokril z zele-|l!' (la 1o l5krat v vsakih sto slu" njem. Ko je nosorog padel v tako'.C'a-llh -e bli ztlrav^lk Poklical ta- sicer Mgr. Aurelija Galli ter Evari- ! sta Lueidi. Kakšne narodnosti so ta dva nova cerkvena dostojanstvenika, skoraj ni omenjat i. Prvi človek v Jugoslaviji. ! jamo. ga ni bilo težko ubiti s ka-' menjem. "Krapinskemu človeku" so se na lovu dogajale tudi nesreče. Ne-kateremu je divja zverina odgriz- Bilo je pred mnogo tisoč let?. primitivno. Iz kosti, zlasti iz ko- nila kos roke. Taki slučaji so bili naši jugoslovanski domovini so sti bizona in rjavega medveda so pogosti. Iz kosti ki so se ohrani-reli takrat ljudje, ki so bili še se našle v Krapini sulice in seki- j je je tudi razvidno, da so ga tr-prav malo podobni današnjemu j re. Večinoma pa je "krapinski pinčile tudi razne bolezni. Neka-človeku. Niso imeli čela, imeli pa človek" izdeloval svoje orožje in terim se je gnojila kost, druge so so gobec, četudi, le zmerno raz- orodje iz kamna. Zanimivo je, da j boleli zobje. Sodeč po gotovih ni znal izgladiti kamna ter mu znakih, so nekateri paleolitski dati potrebno obliko: ni ga znal i Krapinci trpeli na vnetju skle-zašpiČiti ali zaostriti. Kamenita nov- Ta bolezen iih ie nanadaln doba je trajala mnogo tisoč let. Tekom časa je ta pračlovek izn- vit. Očesne votline so bile velike in nad njimi so se vile bujne obrvi, kakor dve debeli pijavki- Brada je bila še le v razvoju in tudi noge so bile povsem ravne. To so bili, kolikor je v znanstvenem svetu znano, prvi ljudje v današnji Jugoslaviji. Dotlej so živeli morebiti poluljudje, nekak prehod od opice k človeku. Nekateri so morebiti imeli človeško lobanjo, a opičjo spodnjo čeljust Ni nam znano, je-li so sploh znali govoriti, kuriti, izdelovati kako orodje. To pa so umeli ljudje, katere imamo v mislih t lika j. Kosti takih ljudi so našli v Jugoslaviji *;amo v enem kraju — v Krapi-ni, v hrvatskem Zagorju. Najde-dene kosti pripadajo večjemu številu oseb, vsaj desetorici. razne starosti, od 1. do 40. leta. Po številu jih je okoli 500. Je-li ta "krapinski človek" — kakor ga imenujejo v znanstvenem svetu — živel tudi v drugih krajih današnje Jugoslavije, doslej še ni dognano. Ostanke podobnih ljudi so pač našli in celo cele okostnjake. Nekako živali podobnemu 'krapinskemu človeku* .so odgovarjale tudi njegove umne in dušev. ne lastnosti in sposobnosti. Prehranjeval se je ta pračlovek z lovskim plenom; živinoreja in poljedelstvo mu je bila neznana. Ni si znal zgraditi niti najpreprosteje kolibe. Stanoval je v jamah in duplinah ali celo pod milim nebom- Poznal pa je ogenj. V Krapini. %jer so se našli ostanki pračlov^ka, so se našla tudi ognjišča s pepelom. Skoraj gotovo si je "krapinski človek" pripravil ogenj na ta način, da je j suh les drgnil ob drugo drvo. "Krapinski človek" je znal tudi izdelovati nekatere vrste orodja. Kovine ni poznal; za svoje I orožje in orodje ni rabil ne ba-jkra. ne železa. Niti iz ilovice si ni ;ume! napraviti posode. Lončarstvo je bilo v oni davri? dobi popolnoma neznano. Gradivo, ki ga {je rabil, mu je nudil les, kost, zla-;sti pa kamen. Predmeti, ki si jih je napravil iz lesa, so- tekom ti'-isočletij strohneli; ohranili pa so ;Ser v BTrapmi iz one dobe Številni j predmeti iz kosti in kamna. Se- mil način, s katerim je kamen obdelal v toliko, da ga je lahko držal v roki ter ga uporabil za udarec in bodljaj. Tako so nastali nož. sveder, strugalnica in celo pila. Bili so še na nizki stopnji kulture. Kakor vse kaže, je bil naš "krapinski človek" še ljudožer. Razne okolnosti govore za to, dokaza pa vendar-le ni. Človeške kosti, ki so jih našli v Krapini. so večinoma razklane. Nobena lobanja, nobena čeljust ni cela. Kako naj si razlagamo to? Verjetno je. da se je "krapinski človek" hranil tudi s človeškim mesom. Znano pa ni, je li so bile njegove žrtve tujci ali tudi njegovi so-plemenjaki. To aboslutno pomanjkanje pijetete napram mrtvim, ki se nahaja pri "krapinskem člo-vclku",. je tembolj čudno, ker se nekaterim njegovim sodobnikom v drugih deželah ne more odrekati spoštovanje pokojnikov. Sicer je bil ljudožer tudi tedanji Belgijec a on je kosti človeka, katerega je pojedel, vsaj zakopal in pokril s kamenito ploščo. Francoz one dobe pa je pokopal razne predmete. Veroval je najbrže v življenje onkraj groba ter bil mnenja, da bo pokojnik potreboval te predmete na onem svetu. Tako so v Franciji našli okostnjak šestnajstletnega mladeniča, ki je ležal z glavo na kupu kamenja, ki mu je služilo za pod-zglavje, a pod glavo je držal roko. Pk>leg njega je bilo kamenito orodje in spražene bivolske kosti — skoraj gotovo ostanki hrane, ki so jo dali pokopniku za pot na drugi svet. Življenje "krapinskega človeka" v oni dobi pač ni bilo lahko. Lov na živali, kakor sta jamski medved in nosorog, je gotovo težak poklic, združen z velikimi napori in nevarnostmi. Za tak lov je treba mnogo poguma, a tudi zvitosti. "Krapinski človek" je opažal, da ima nosorog zelo trdno spanje"; ubijal ga je« tore j, ka,-dar je spal. Zapazil Jč gotovo še 'veda je to orožje in orodji zelo J neko dlrago njegov« lastnost - da pov- Ta bolezen jih je napadala pač zaradi vlažnega .stanovanja v jamah in duplinah. Vlažno stanovanje je škodovalo tudi temu krepkemu Stvoru, ki je živel v prosti naravi ter je bil vedno na čistem zraku in se preživljal z zdravo in preprosto hrano. Ista bolezen je v ostalem napadala tudi jamskega medveda*. A tudi življenje '; krapinskega Človeka" ni bilo brez vsake udobnosti. Med kostmi živali, ki so mu služile za hrano, se je našlo mno» go kosti mladičev. Iz njih je bržčas srkal mozeg, bil je torej izbirčen v hrani, bil je gurman. Ker so se našle tudi sežgane kosti. je jasno, da mu ogenj ni služil samo za toploto, marveč je na ognju tudi cvrl in pekel meso. Ni mu torej manjkalo udobnosti ga-stronomskega značaja. Ne smemo pozabiti, da to udobnost tudi 5e danes visoko cenimo. Naj končno še omenimo, da je človeško pleme, ki ima v "krapinskem človeku" svojega repre-zentanta, v Evropi popolnoma izumrlo. O njem danes ni več sledu. I. N. Japonci abstinenti. Japonsko društvo "Kinshu-Kai" šteje 200.000 članov, ki so se odrekli alkoholu in tobaku za vse življenje. Dvajsetleten mladenič, ki kadi ali pije alkoholne pijače, je med Japonci velika reokost in ga smatrajo za izprijenega sina. Starost svinčnika. koj prvi dan in le v 32 slučajih za vsakih sto prvi ali drugi dan. tako da v več kot polovici vseh slučajev sploh ni bilo zdravniške oskrbe do tretjega dne ali še kasneje. To zamudo so seveda zakrivili stariši ali skrbniki. Ali tudi zdravniki niso povsem brez krivde za zamudo v lečenju. To je razvidno iz dejstva, da v skoraj 40 odstotkih slučajev ni zdravnik dal antLtoksina ob svojem prvem obisku in da v 11 odstotkih slučajev sploh ni bil predpisan nikak anitltoksin. Taka zamuda je morda opravičljiva v nekaterih dvomljivih slučajih, ko zdravnik prvi dan bolezni si ni še na jasnem glede bolezni in hoče čakati, dokler poročilo kakega laboratorija ne potrdi difterije. Ali da bi bila ta bole«zen dvomljiva po prvem dnevu, je skrajno redka stvar. Vendarle se je zgodilo v 159 slučajih, da j*1 zdravnik imel priliko pregleda-ii bolnika še le drugi dan in vkljub temu čakal še en dan ali še več, predno je dal antitoksin. Taka zamuda po mnenju dr. Robertsa od zdravstvenega urada pa se sploh opravičiti ne da, ako je le najmanjši sum. da gre za difterijo. Drug vzrok smrti je nezadostna količina antitoksina, dasi zdravnikova oskrba je bila pravočasna. Od 161 pacijentov. izmed omenjenih 500 smrtnih slučajev dasi so jih zdravniki pregledali prvi a drugi dan, je le v 57 slučajih bil dana primerna doza antitoksina* Dr. Roberts trdi, da za zdravljenje difterije treba vbrizgati' antitoksin naravnost v žile ali globoko v mišice in ne le pod kožo. Učinek je potem štiri do desetkrat hitrejši. Večina smrti je nastala radi zadušenja ali srčnih komplikacij. Te in vse druge komplikacije difterija pa. kakor je dobro znano zdravnikom, se dajejo preprečiti, ako se pravočasno vbrizga v bolnika zadostna količina antitok-sina. Nihče bi ne verjel, da je že več kot 500 let, odkar so ljudje pisali s svinčeno šibiCo^ zasajeni v les. Pravi svinčnik je str komaj 260 let, Leta 1663 so odkrili v Borrou-dalu na Angleškem grafit. Fa-brovo tovarno, ki izdeluje svetovno znane svinčnike, so ustano-vili leta 1760 na Norimberškem in Hardmutovo v Budjejovicah-leta 1839. Koliko vzdrži človeški las. V zgodovini čitamo, da so pri oblekanju mesta Kart age požrtvovalne žene žrtvovale svoje lase v obrambo domovine, t. j. za pletenje tetiv za strelne loke in za oblegovalne prače. Človeški las je nenavadno prožen. Posku-so so dokazali, da vzdrži srednje močan ženski las 17 dkg. Na človeški glavi je približno 30,000 las. Ženski lasje bi torej prenesli težo 5009 kilogramov ! Naša telesna koža spreminja svojo barvo radi i>eoinčnih žarkov. Ljudje, katere solnčni žarki le malo ali malokdaj osijajo, so navadno meščani, ki se le malo gibajo na prostem, rudarji delajoči v temnih rudokopih in drugi ljudje, ki imajo svoje delo le v senčnatih krajih. Ljudem, ki ži-v:jo na prostem. ki jih solnce skoraj ves dan obseva, se telesna koža vsled solnčnih svetlobelih žarkov intenzivno pobarva; oni porjave in so zagorelega obraza, a to ne le na obrazu in rokah, namreč — sicer nekaj manj — tudi po telesu, katere dele pokriva oblieka. Ta ogorelest pa se sčasama zmanjša, in celo poneha, ako človek ni mnogo časa izpostavljen sol učnim žarkom. Znano je. da prebivalci severnih polarnih krajev so malodeležni solnč-ne svetlobe. Tam ne vidijo po več mescev solnca in jih obdaja temna noč, kajti le malo časa jim solnce sveti. Solnce jim pa nadomešča tako imenovana severna luč. Mnogokrat ta luč po polurna razvetljuje dolge noči teh žalostnih krajev. Včasih se vidi sij celo v naših krajih. V tamkajšnih krajih postane ljudem noža zelenkasto rmena. ker jih solnce po več mesecev ne obseva- Take barve so Eskime i. Solnčni žarki pa ne uplivajo kemično, le na naše golo telo, to je na obraz in roke, ampak na celo telo. kajti solnčni žarki prodirajo tudi v našo obleko. To prodiranje je mnogo odvisno od debelosti in barve do-tične obleke Dr. Baubnov v Moskvi je napravil glede tega razne poizkušnje v higieničnem oziru. Vzel je slikarski ("fotografski) papir, ki je za solnčne žarke zelo občutljiv. Pokril je ta papir z raznim oblačilnim blagom in vse skupaj izpostavil solncu. Na vseh preparatih je bilo spoznati znak spremembo in sicer pri nekaterih preje, pri nekaterih kasneje in to močnejše ali šibke je barvane znake. To je bilo odvisno od debelosti in tankosti blaga. Platno je kazalo največji uspeh, a najmanjši flanel. Ako je obleka iz barvane snovi, je bilo to odvisno od barve in debelosti blaga ali tkanine. Najbolj so ovirale prodiranje solnčnih žarkov obleke temnih barv. Obleka temnih bar? tedaj najbolj ovira prodiranje solnčnih žarkov na naše telo in bas narobe. Taka obleka je najbolj primerna napram pobarva-nju naše kože. Narava je gotovo dobro preskrbela, da imajo žU vali živeče v gorki coni in baš tako t&ki ljudje tam živeči — zamorci — bolj temno pigmirano kožo, nego oni na severnih krajih. Dr. Hlebaikov je opazil, da roka zamorčeva. ki je bila več časa Izpostavljena solnčnim žarkom. ni haš tako trpela nego roka bolekožca, kajti roka belokož-ea je končno postala mehurjasta. V južni Evropi v vročih deželah bivajoči narodi Italijani, Španci, Portugizi, južni Francozi imajo temne in zagorele . » raze in tem-no pigvirano kožo, to je so temne črnikaste barve (kože) dočim so narodi bivajoči v severnih deželah bolj belkaste barve. V obeh omenjenih deželah — na severu in jugu je klima različna vsled solnčnih žarkov. Dočim črnikaste ljudi s temnejšo kožo solnce le lahko in enakomerno porjavi, vplivajo solnčni žarki na kožo be-lokožcev nepovoljno ali nezadosv no, ako ne uporabljajo pogrinja-la, solnčnike ali druga sredstva. Koža postane rdečkast o-za gorela in dobi čestokrat solnčne pege. Še večje posledice solnčnih žarkov na ko?^ opazujemo v deželah vroče cone. V teh deželah se ljudje označenih dežel lažje aklima-tizirajo, dočim blondasti narodi, kakor n. pr. Angleži v Indiji, se ne morejo aklimatizirati. Krvoskrtmec m posilnik. 20. dec. popoldne se je vršila tajna obrjvvnava proti" 'zsdM^ceniu pomočniku Ivano Pečntkarjo- k Šmartna ob Savi, ki je hw- dočMstvo nečistosti nact 9*030 lastno osemletno hčerko. Obsojsa je bil na 5 let teike ječe. GLAS NARODA, 19. JAK. 1924 Pisemskim potom. Fr. Ž. Tisto sem vedel, da se da pisemskim potom naučiti francoski ali angleški ali katerikoli jezik. V knjigarnah prodajajo taka tiskana pisma in se naročiš nan j a in kadar si jih zapored kupol sto ali stopetindvajset ali kolikor jih je za vsak jezik in si jih plačal, pa znaš francoski ali angleški ali karkoli in nazadnje še spričevalo dobiš, če plačaš takso in biljeg. To sem že vedel- Tega pa se mi ni sanjalo, da bi se dal človek lahko tudi obriti pisemskim po tom. Resnično se mi ni sanjalo iir gre gospodu Lipici Radiču priznanje in hvaležnost vsega civiliziranega sveta in se Vlaške ulice povrhu. Kajti njegov zgled ustvarja nedogledne perspektive — jaz mislim, da to ni napačno rečeno, — drugače se lahko črta --in otvarja cilje in pota in smernice in .smotre in svrhe in sploh. Gospoda. Stipica Radiča jako Čislam in je manjkalo le za las. da si nisem kupil razglednice z njegovo sliko — morebiti si jo še bom. Gospod Stipica Radič je izumitelj. Izumil je člove^nsko miro-tvorno republiko in sedaj sedi v Londonu ali kje in odtod piše v Zagreb. Ta pisma so natisnjena t "Silobodnem Domu1', tako je ime listu, ki izhaja v ,Zagrebu, in je Trije pogoji so potrebni, da na p\em sedaj že štiriintrideset ali kakem svetovnem telesu more na-koliko. Kadar bo pisem sto ali življenje, ki je približno stopetindvajset, ne vem natanko, podbno življenju na naši zemlji: tačas bo človečanska mirotvorna na planetu se temperatura ne sme republika gotova in jo bo imel preostro izpreminjati, to je: mraz vsak naročnik in bo tudi prejel gorkota na smeta prekoračiti potrdilo, da jo ima, ako ne bo z mejne vrednosti približno sto sto-naročnino v zamudi. ■ P*nj; na planetu mora biti voda Mislim, da zvestim in točnim ali podobna rabijiva tekočina in naročnikom še treba ne bo, da manjkati ne sme ozračja, četudi pisma bero; lahko puste pisma! je sestavljeno morebiti drugače n»'razrezina in jih dajo potem j kaikor je naše. vezati, kadar bodo vsa vkupe. —I Na Marsu vlada glede teh treh Pa jih lahko tudi sproti porablja- j pogojev ugodna konjunktura, jo in vanje zavijajo kar koli. to Njegova temperatura je le za 8 Z zadnjim pismom iz Londona bo prišlo potrdilo, da je republika sedaj otvorjena in proti izkaza o plačani naročnini vsakemu na razpolago — pa bo stvar v redu. Misel je resnično dobra in bi se morala država zanimati zanjo in za njenega začetnika in ga primerno odlikovati in tudi pokopati ga na državne stroške, kadai bi si to želel. Mene zob boli — morebiti se mi to pozna na pravopisu. Nerad hodim okoli zobozdravnikov, — ne vem, zakaj si ne bi dal zobu iz-dreti pisemskim potom, in bom lahko storil. Boleči -zob je jako od vraga! Zato sem tudi ose-bno lrvaležen gospodu f^tipicr, Beg ga živi! — in če bi imeli sedajle kozarce pri rokah, bi predlagal, da trčnemo vsi na njegovo zdravje in vsak bi moral izpiti vse, da ne ostane ne za noht "šostarja" v kozarcu. "SoStar" pravijo v Vlaški ulici ostanku in tam razumejo to reč in jo razumejo še dosti bolje kakor republiko. Življenje na planetih. VAŽNA SODNUSKA ODLOČBA GLEDE KVOTE. Zajkon o kvoti določa ,da ne-' pravice, kot njihovim možem ozi-katere vrste inozemcev smejo biti roma očetom. Ista izjema velja pripuščene v Združene države! tudi za soproge oziroma otroke tudi potem, ko je kvota izčrpana. Te vrste so: inozemci ki se vračajo v Združene države po začas- ameriških državljanov. "Proti sodnijski odločbi" — j pravi Mr. Husband v svojem na- nem obisku v starem kraju, na-- dUu _ «na katero se naslanja dalje gledaW igralci, umetniki, j ^ odredba je bil vložen priziv na predavatelji, bolničarke, duhov-1 Vrhovno sodišče .Združenih dr-mki vsakrsne veroizpovedi, vse- in tQ sodi^e utegne vsak uciliscm profesorji, učenjaki, ka- izr^j svojo končno ra2sodbo. Ako kor tudi hišni sluge m dekle, ki j razveljavi odlo6be nižjega so bili že poprej v službi osebe, -- M___• ___• „„ ,, ^ ^ * ' sca, se gon omenjena odredba se v spremstvu katere oziroma b veda prekli5e" katerfi prihajajo. j Iz tega je razvdno, ™ izve- dene osebe smejo prihajati tudi:ljavi odločbe nižjega sodišča, bo-potem, ko je kvota izčrpana, da! lo VS1 P^^jenci, ki se vračajo pa njihove žene in »troci niso star«^a I>» začasnem ob-i zadavljeno takoj po rojstvu. Poli- izvzeti z kvote. Radi tega inoze-'iiscku' SIUcli P«™ti s seboj svo- cija iSce brctkxm mater, mec, ki je šel na obisk v stari I ženo m otmke' ne To in ji >ie delajo tež-; kcč. V italijanskem šolskem zako-j Najkrajša pot v vse dele • JUGOSLAVIJE OJplutju vsak tedtn z naSimi rax-koSnimi juirniki RESOLUTE RELIANCE iMBERT BALLIN DEUTSCHLAND farniki s 1. 2 in Z razredom in nuni -Mount Clay '. ••Cleveland -. "Hansa" "Thuringia" in "Westphalia" s kabinam: ln 3. nutredom. T H U RI i\! GIA — 24. Jan. cb opoldn. spesna. uljuilria služba, izboma. ku-1 hinja. prijetni in privlačni prostori UNITED AMERICAN LINES 39 Broadway. New York All poobiaSr-eni krajevni zastopniki jajo splošnim predpisom. di sodišče razsodilor.da tudi že- Na nikak način pa .ni sveto-j uu je tzreeno rečeno, da je starine in otroci teh inozemcev mora- j vati nikomur, na j se spravi na j sem in vg:>m. ki odgovorno nadz >- ■ jo biti pripuščeni tudi potem, ko \ pot, zaupajoč, da bo ta odredba je kvota izčrpana. Generalni priseljeniški komisar, "W. W. Husband, je radi tega izdal naredbo, glasom katere riajf priseljeniške oblasti priznajo ženam in otrokom onih inozemcev, zanj veljala. Vrhovno sodišče u-tegne danes ali jutri razveljaviti gori omenjeno sodnijsko odločbo. Ako se to zgodi, bo nova odredba takoj preklicana. • Radi tegk je najbolj še počakati na končno ki so izvzeti iz kvote, iste pred- odločitev Vrhovnega sodišča. Izpred ljubljanske porote. m jejo otroke, dan" na popolno |f svobodo, da pouk elementarnih šol dajejo svojim varovaneem na! način. Li se jim zdi najprimernej-j si. Kar se tiče zasebnih š d, je po' stari a vsi ri jski naredb i smatrati; zasebno solo kot obstoječo tedaj, če se poučujejo v nji skupno Več 1 ne^-o trije otroci. Ali ste debeli? Samo poskušajte to. Edino dlrsktno »pomladno od plutje Otv. ritvens vožnj« tnunega Presidente Wilson — 11. mar.; 3. muja. Martha Washington—26. mar.; 14. maj. v Dubrovnik ali Trat. Zelezn na v notranjost zmerna. Nobenih Ti-leiev Voraiajte pri bližnjem agentu ali pri PHELPS BROS. & CO, 2 West Sl. N. Y. ne škoduje človečans*ki mirotvorm ' republiki, — NV l>r lo pa deležni one člove-eBliske mirotvorne robe oni, ki niso resnični in plačujoči naročniki ali so z natroenino v zamudi, in je ne bodo deležni, bogme! — pa če bi prav stanoval v Vlaški ulici in to je čisto poštena reč: red mora biti in je umazanost. sprejemati list in ga brati, plačevati pa ne. Kdor jo hoče, republiko, naj tudi stro&ke trpi zanjo. — Stroški so itak skromni, komaj da krijejo papir. Ustanovitev wove države pisemskim potom je sijajen izum. Gospodu Stipici je čestitati — u-pam, da je za izum že oglasil patent. Pa bi lahko po tem zgledu ustanovili sv>je države komunisti in drugi separatisti, vsaka stranka za svoje naročnike, in bi lahko države živele druga poleg druge v isti zemlji, kakor v isti zemlji izhaja hkratu več novrn — zmerjajo se druga drugo, žive pa le vse. Zdi se mi, da je ta pot državnega prevrata, kakršno je pokazal gospod Stipica, jako higije-nicna- Če je vreme slabo, še v gostilno ni treba in piti in rov at i, ampak si lahko v copatah in ti prinaša pLsmonoša oni človečan-fki mirotvorni izum na dom za peč, in ni nič pobijanja šip in kričanja in streljanja, kar živcem jako škoduje. Potem pa še to: Ta pot 6 pismi je najcenejša. V naši zemlji se je razpasla navada: Kadar se kaka stvar stvori pa morajo biti ob otvoritvi bogati zakuski. Recimo: naše mesto bo skoro otvorilo dva nova zavoda za vsakdanjo člove^ čansko potrebo, enega pri glarv-nem kolodvoru, enega pri kavarni "Evropa*' — že vem, otvoritev ne bo minila brez bogatih zakus-kov. Ta navada je slaba in zasluži ostro grajo. Jaz sploh, nisem nikdar povabljen na otvoritev z zakuski, kvečjemu se me spomnijo h kakemu pogrebu, tam ni zakaskov — to ni prav! Zakuski stanejo — gostje niso malo lačni in žejni, ki so vabljeni na take otvoritve. Pa če bi se človečanska birotvorna republika o tvoril a slavnostno, breos bogatih zakuskov tudi no bi Bo — Hcodn jca denar t Tako pa jih ne bo treba. stopinj nižja kakor povprečna temperatura naše zemlje; ozračje je ustaljeno in se nahaja na njem tudi nekaj vodi podobnega, ker dobiva v svoji zimski dobi na tečajili neke vrste ledenike, ki se spomladi sitajajo in se pojavi si^ stem ravnili kanalov, ki kaže glede barve velike izpremembe Tudi nastajajo izpremembe. ki jih smemo smatrati za sneži metel ki v kratki dobi zopet preneha. Kanale je iz raznih razlogov smatrati kot umetne proizvode. Znanstveniki ob pisalni mizi sicer vztrajno zastopajo teorijo, da so to naravni pojavi (ledene razpoke itd.), kdor pa se je uporabi najboljših daljnogledov delj časa praktično bavil z astronomijo Marsa, prihaja do prepričanja, da so to umetni produkti, ki odvajajo tekočino, ki bi se spomladi odteka s pokrajin ob tečajih. Slavni izumitelj radiotelegrafi-je je izjavil, da namerava v bliž nji bodočnosti zgraditi tako o-gromen aparat, da bodo električni valovi segali do posameznih zvezd. Ako so na teh zveadah kaki prebivalci in ako imajo morda tudi naši sosedi na daljnih svetovih že brezžične aparate ,se bomo ž njimi morebiti sporazumeli. Vprašanje je le, če bodo oni razumeli naša znamenja. Severova zdravila vzdržujejo zdravje v družinah. Hripavost in kaielj sta zelo neprijetna simptoma. Da preprečite težje posljedice vzemite Severa's Cough Balsam, ki prinaSa zaleljeno in hitro pomoč. Imajte ga pri roki v hi&i za zimske mesece. Cena 25 in £0 centov. Vpraiajto po lekarnah. Biiarov Almanah za lato 1924 je natisnjen. Dcba sa po vseh lekarnah zastonj, ali pilita nam. W c Sfl/TRA r O. FDAR RAPIDS. lOVfA Dober plen malopridneža. vino pohištva Ivana čometa na . „ , . , . . , ... M | TlaoCert deball *Ju- predebeU. na Čakajte. Pojdite po uarcarevcu in ga je -pot nane- greb m se zabavala z zloglasnimi k lekarnarju m za en dolar. toHko stane da tudi k bajti Franceta Rupini-1 Ženskami. V Zagrebu je Petrič 5? IT. ^ ..... * i " J Ce hočete, Jih pa lahko tudi dobite, ki lezi že na italjanskem ozem- ukradel celo svojega tatinskega ako poujete to ceno n« Marmoia compa* | i ju. Ker ni bilo nikogar doma. se tovariša Žibovta in mu odnesel XI je splazil V hišo in ukradel moško' 1G00 kron. jveSbanja, ali stradanja ter M puseajo Kje je JOŽEF'ZIDAR? Doma je iz Skrabee, fara Bloke, po domače Ročieov. Preil dvema letoma sva bila skupaj na Reitz. Pa , kje se sedaj nahaja, mi ni znano. Prosim cenjene rojake, ako kateri ve za njegov našlo**, da ni i ga sporoči radi važne zadeve. ako pa sam bere. naj s^e m>i javi. — Frank Zakrajšek, 1128 E. 63. St., Cleveland, Ohio. (19-22— : slabih nfilnkov. —Adv't. MOLLANH K J AMERICA LINEU Kratka in direktna erta preko Kotterdama za iz vseh strani JUGOSLAVIJE Nedeljska odplutja. Največje udobnosti. Mi vam bomo preskrbeli p^»tr»-bne listine i affidavit za vzdrževanje). Naši uradniki se brigajo za vse ter V3e urede z ;l potnika, dokler ne dospe na določeno mesto. Cene In seznam odplutev se pošlje vsakomur na zahtevo. Za prostore na pamiklh in vse podrobnosti pilite lokalnemu agrentu ali pa na HOLLAND AMERICA LINE 24 State Street New York obleko in nekaj perila. Nato je PorotJiiki so no trdili vsa vpra xlšel v gozd, kjer je odvrgel svo- šanja glede tatvine, nakar je bil' POZOR, SLOV. GOZDARJI! je cape in oblekel ukradeno oble-' Josip Petrič obsojen na dve in pol Potrebujemo petdeset dobrih ko. Ko je preiskal žepe. je na svo- ieta težke ječe. i slovenskih tesačev za delati želez- je začudenje našel v njih S6 ban-! j nične vezi (Railroad Ties), kakor koveev po 100 dinarjev in 100 sita-1 Uboj v Cerknici. i tudi podpore za premegove jame lijanskih lir. Pobegnil je liitro v j ^ 0lda ke raz rave °0 dec ' Posts)- Kdcr Slovencev Jugoslavijo in se odpeljal v Ljub-1 . . razPrilA e - ■ • dobiti, naj sem pride in, Ijann, Iyer je veseljačU v družbi 60 natakaric. Nastopal je povsod ze- ^f1^ fakultete pod , i •i -J- . , vodstvom profesorja dr. Dolenca, lo kavalirsko. Končno je postala ,T A , K ., .J. _„ . ____-____..... . ,.\a zatozm k lepi je brl 721etni nanj pozorna policija m ga je od-! , v , T w T . , . . j i— i— ! starček Jožef L-onear, ki je v pi- vedla v zapor. Po daljšem zasiuse- » j f xovtrrni in "oi_a« naroda- SLOVENSKO-HRVATSKO-AMERIŠKI KLUB. Xa Virginia. Min.11 , ,sr> začeli opiran-zrrati Slovensko-IIrvatsko-ArnenAki Klub. Prihodnja seja bo v kratkem. Podrobnosti slede. (18-21—1) Odbor. vanju je takrat pri^znail, odkod izvira njearovo blagostanje Vovk pa ima na vesti še drugo tatvino. Meseca julija je namreč skupnega prenočevanja v nekem janosti zaklal 221etneg,a Antona Švig-lja. Liončar je dne 26. novem-, bra v družbi Franceta Kebeta in , * . Antona Švi-lja popival Močno vi-c oib (DiMilki . . t , v njen se je vračal zvečer domov. skednju c*el££T okSki'ofaldrf ™ ^ V svojega tovariša usnjarskega vaJ vzel hlebec kmha zarad, katerega se je kasneje vnel usodepolna pre- jenea Vinka Straška. če mogoče, prinese plankočo s seboj. To delo se bo pričelo prvega februarja. Pridni delavci lahko tukaj lepe denarje zaslužijo, po-st op a cev pa ne maramo. Dobra hrpjia in čista kempa pri Bobcock Lumber and Boom Co. na Davis, W. Va. Ko pridete sem, pojdite naravnost na Bobcock Lumber Co. Office, katera je nasproti železnič-nc pos:aje (Depot) in vas bodo precej v Cross Ties Camp poslali. i - . , , . . i Vprašajte za Mr. Osborne ali pa Porotniki so vprašanje glede ^ ^ katere^ je starec su- ^ ^ y sllperintenden. krivde tatvine na škodo Franceta Ul! ^nozem v pr«, mu Babocck ^^ and Boom Rupnika potrdili «>Plasno, vendar P^rprsnik^mranil tudi srce i Cc Davis, W. Va. - " Sv: gel j je dva dni kasneje umrl rt* > z utesnitvnjo \Tednosti pod 40 ti- - , - „ -it i i vsled idkrvavitve. Po izpovedi ^oe kron, zanikali soglasno vpira- , , _ ^ . . • ,, i xr- i cL i zdravniškega izvedenca dr. Nova-sasiije tatvine obleke Vmiku Stra- , , . . ® . . , . šku, potrdili pa soglasno tudi1^ ^ ^ P^ojmka raztele.il, je vprašanje glede krivde ^^. ^^ tudi takojšnja zdravnika po- nja, nakar je bil Vovk obsojen na1'^ breZ p0me1^ ker Je blla ra' 10 mesecev težke joče. (19-1—1-2) Nepoboljšljivi uzmovič. lSletni delavec Josip Petrič iz POZOR, SLOV. DRVARJI! Dogarjem, posebno pa onim, ki so že delali zame, naznanjam, da sem kupil 18 tisoč akrov dobrega njena srčna žila. Dr. Novak je po-' gozda. Zaslužiti se zamore 8 do 12 kazal porotnikom preparirano po- j dolarjev na dan. Gcse nudi _ _ ., ^ , . vsled pijanosti svojega deja-'najboljša prilika. Ne odlašajte! — Sv. Jurija na Dolenjskem je 13.'nja ni zavedaL | P, Krulic, RockytPord, Georgia. (19-25—1) junija pobegnil iz ječe. Komaj jej bil na prostem, že so (ga zopet pri-' ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV po znižani ceni Kako sem se j« likaL Spisal Jakob AleSovee, Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. L. 2. in 3. deL Vai 3 zvezki vsebujejo 448 strani, H.00 Porotniki so zanikali vprašanje jrlede umora, potrdili pa sflglasno, I celi srbeti prsti. Posetil je najprej , .. T . _ . . ? t tw t»: i'a je Lončar izvnail deianie, o ka-svojega svaka Ivana Prim ca v Pi- _ , _ , ,, ' . : . . . . rerem je vedel, da nna lahko smrt- javi Goriei in mu za razne usluge ' 3,1111 ; iznrurknil za 8000 kron dragoceno-11,0 P^eldico, nakar je bil Lončar, sti. Nato se je vrnil v Ljubljano j fbeoj^n na 3 mesece strogega za-i in ukraxlel vse, kar mu je (prišlo pora, katerega bo odsedel na last-' pod roko. Dne 6. avgusta je vzel j no prošnjo v Cerknici. i Francetu Japlju kolo, nekaj dni kasneje pa Josipu Bukovcu in viž-J jepiu stražniku Ivanu Švabu. S lesom se je odpeljal v Spodnjo Šiško in vzel mimogrede natakarici Mariji Šunta "Pri Raci" 9000 K. Oprezoval je tudi po Vod mata in ukradel skupno s 171etnim Ladislavom Žibertom tovarnarju Adol-fu ilergentbalerju 23 konjskih in eno kravjo kozo. Dne 21. avgusta je vlomil v stanovanje Gabriela Masneca, se oblekel v njegovo obleko in mu odnesel povrhu it jahalne hlade. Čw nekaj dni je na- FhjJ, m^mA m !■ ■ ll % |k ■ gl>VWM UW611A; flfl] tIOHU T WgO~ ^SSt MOSKIt Taintit« m Proti ul«Mja dwh PREHEAD MEHURJA s absvito«! naj belilo ralfita HIEPRELBA M MO»KE Vellk» tdUCc. Ktt «'■) 91 ^ Su>Y-Kit Dept; B. tt BMknn St.. H.w York Pišite n okrožnico. ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovee. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, i 263 strani, Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj n*™ tn ilika t krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstvo resnično tako, kakršno je. jfcjiga vsebuje 157 strani, j Juan Miseria. Spisal P. L, Coloma. Zelo zanimiva, is španskega prevedena povesi. Vsebuje 170 strani, (| He v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-•estavljezL Vsebuje 239 strani, Darovana. Spisal Alojzij DostaL Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr-Kanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strsni, ^ Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. Kmečka povest, ki poseg« do dna v življenj« slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuj« po £▼0 in resnično »lilr*nil» domačih značajih. —. Vsebuje 231 strani, j Jernač Zmagovat. Spisal Henrik Sienkiewica. Dre značilni povesti is ljudskega življenja i* trpljenja. Vsebuje. 128 strani, A Kadn ja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako bomb*. » očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gube«, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili soper prevzetne graičake in jims* &o umirali mnčeniike i Vsebuje 97S strani, .Ti Mtnina "GLAS NARODA" 82 Cortlandt St," Jfew York OT. AS N AT? OD A. 19. JAN; 1024 GOSPICA MALA Spisal JEAN BAMKAT7. Za "Glas Naroda" priredil J. T. Francija ima novega pre-tendenta. (Nadaljevanje- ) Toda gospica Mala je ni hotela sprejeti. Spodaj je pustila Novo bur bonsko gibanje se osre-dotočuje krog priproatega nizozemskega podanika, urnika Naundorfa, ki je trdil, da je bil Ludovik XVII.. karto ter zapkala nanjo s svinčnikom naslednje besede: — Prisrčno se vam zahvaljujem za vse, kar ste storili za mojega sina. Žal mi je, da vas nisem dobila doma. Poznalo se je, da so bile te besede pisane 9 tresočo roko. Katarinea je nestrpno čakala delavcev. .Kmalo so začeli prihajati z Dinana- Z dolgimi drogmi so podprli stolp, ki se je bil precej nagnil. Sklenili so stolp naprej podreti. Gospod Lerosel je ostal štiriiulvajset ur v gradu. Vrnil se je v London ter začel znova špekulirati Najprej je mislila oditi za par tednov s svojim očetom, da bi je ne razburjal ropot zidarjev in tesarjev, pa se je premislila ter •stala. Hotela je vedeti, kaj bodo rekli "ljudje". Hotela je uživat' nad obupom matere in sina, kajti vest, da podirajo grad, ju bo brč; dvoma spravila v obup. One sobe, katere je dala preurediti za svoje stanovanje, sr se nahajale v drugem koncu. Delavcem je naročila, naj prično de lati šele zjutraj ob osmih. Novica da bodo podrli grad, je x>0vzr&čils- veliko senzacijo po vsej okolici. Noprestano je bila na dvorišču gruča ljudi, ki s« opazovali rušeči se stolp. »Stari oskrbnik je bil podoben preplašeni živali. Kot da bi bi brez glave je begal semintja. Nekega večera je rekel svoji gospodinji: — Torej boste res dali podreti ves grad, gospodična? — Da, prijatelj moj. Ali vas to jako zanima? — Mene osebno ne zanima- Toda, ker je zidovje še precej moč no, sem si mislil ... — Kaj ste mislili? — O, nič. Vi že morate vedeti kaj delate. — Da, zdi se mi, da vem, kaj delam. : Ob neki drugi priliki je rokel: ' — Gospodična, ali boste res samo vsledtega' podrli grad, da bo ste napravili cvetličnjak na njegovem mestu? — Že mogoče. Ne vera zagotovo. — Ali vam in povolji, Bluden'. — Meni je navsezadnje vseno. Toda to po«3nebJe ni posebne pripravno, da bi uspevale rože v njem. Sicer je ipa vaša volja va? svet gospodična. t -- Prav imate, moj flrijatelj. * Sčasoma ni imela gospica Mala nobenega piijatelja več. Na cesti je ni nihče več pozdravil. Vsak se je zanieljivp obrnil od nje. Sicer je pa ni dosti brigalo,' kaj mislijo ljudje -spodična, ali veste, da je gospod de Plesan zbolel? — Ne, tega pa ne vem. Ali je že dolgo časa? — Predvčerajšnjim je zbolel. V postelji leži. — Žal mi je. Ubogi gospod. Kaj mu pa je? Ali ima mogoče in-i fluenco? — Ne, gospodična. — Kaj mu pa je? — Onemu, ki ga pozna, je lahko uganiti . • . Toda te stvari ne zanimajo gospodične ... Ali ni res? Katarinea je uganila cilj Bludenovega namigavanja. Kljub temu jo je pa zapeklo pri srcu, ko je izvedela, da je Albert de Plesan bolan. Ali ni to nekaj strašnega? Morda bo vsled žalosti celo umrl, če bo dala podreti grad do tal? Ni bilo pošteno, da je Izvajala take maščevanje. On ji ni pravzaprav ničesar žalostnega storil. Celo ulju den je bil ž njo in hvaležen je bil. Tudi njegova mati je priili» osebno v grad. * Samo zastran besed tiste nesrečne in nesramne Marjane 'e zapoved al a podreti grad. — To pa res nisem lepo storila — si je očitala gospica Mala — Vsak udarec s kladivom, ki pade po tem zidovju, je pr?"zapra^ namenjen Piesanovi družini. Toda, kaj naj stori? Ali naj pošlje delavce domov? Kaj si bodo mislili o nji? Sprva je rekla, da bo grad popravila. Potem je rekla, da ga bo porušila. In sedaj naj reče, da ga bo zopet pora^Ja? To bi bilo res preveč veternja&ko. — Zakaj si tako slaba., Katarinea? — ji je očitala vest. — Zakaj hočeš spraviti tega mladeniča v obup? Saj vendar ves, da ga boš usmrtila, če mu boš dala porušiti rodni detm. On je nedolžen; Popravi svojo storjeno krivico. Odločno je vzravnala svojo glavico ter odšla iz hiše. Stopila je k delavcem rekoč: .— Dobri nioji ljudje prosim vas. prenehajte z delom. Zelo radi, gospodična. Ali preveč ropotamo? - i V: prihodnjič.) £ t _ i. Za kulisami evropske diploma-tične pozornice se je vprizorilo novo verzijo stare igre, s katero se bo »mogoče še enkrat pečal ivet. Glavni igralec v tej stranska igri je priprost nizozemski podanik, ki imenuje samega sebe Lu-dovika, princa Burbonskega, unu-ka slavnega Charles Louis Naundorfa, pretendeiita za francoski prestol, ki se je pred več kot sto lefti proglasil kraljem Francije in Navare, z imenom Ludovik XVII. Dandanes pa so stopili v povest novi elementi, ko jih glavni je bilo prizanje naslova "princ buf-bonski" od strani papeža, ki je pred manj kot enim mesecem dovolil sedanjemu .pre tend e nt i privatno avdijenco. Nizozemska vlada, ki je vetlnn priznavala pravico starejšeg; Naundorfa do naslova "kralj Francije, Ludovik XVTL", a ni hotela" izročiti dokumentov, na katere je temeljila svoje nazir nje, je sklenila sedaj, da je pri šel čas za pojasnistev skrivnosti Otvorila je svoje oficijelne, ne •bjavljene rekorde unuku Naundorfa. Francoska vlada, ki ni hoteli eta 1914 dovoliti francoskega dr iavljanstva domnevanemu unuku Ludovika XVII., je dovolila sedaj potne listine hčerki Ludovika. princa Burbonskega da naprosi za francosko državljanstvo poi menom princesinje Madelaine de 3ourbon. Kaj pa pomenja vse to ? Ali bomo zopet čuli pretresljivi krik 'Vive le Roi" v vrtovih Tuilerij ter ob vhodih v palače Fontain-oleau in Versailes ko se bo pokazala kraljeva družba v javno »ti, kot koncem osemnajstega sto: etja? Neki poročevalec newyorskega .leralda je prvi izsledil obstoj no-ega burbonskega gibanja in p .tevilnih težkočah je našel tudi judovika, princa Burbonskegi Tancoskega pretendenta ter nje-»ovo hčerko, pricesinjo Madeline, ki živita povsem mirno •». nestu Sannois, nekako deset mil zven Pariza. Princ je ravnokar izdal-svojo proklamacijo na francoski narod, v kateri ga poživlja na orožje proti republikanskemu režimu. Njegovo stališče pa je bilo še nadalje ojačeno, ko ga je sprejel papež v Vatikanu. Čeprav slep tekom zadnjih šestih let, kar je posledica prenapornega pisanja, je princ Ludovik duševno" popolnoma zdrav in kot vedno navdušen za burboni-/,em ter poln zappanja da bo njegov a stvar konečno zmagala. — Žal mi je za vas, — so bile prve besede papeža, ko je stopil v sobo, a žalibog smo dandanes vsi slepi. To slepoto pa hoče mož, ki st-imenuje Ludovika, princa Bur-oonskega, ozdraviti s pomočjo po-vratka k skoro aibsolutnemu rao-n^trliičnemu sistemu, na katerem je temeljila slava Francije tekom desetih stoletij. Njegov program je priprfRrljen. To je- j-pustljiv program brez nasilja, polr obzirnosti za padle sovražnike ter konstruktivne politike napram lbolj naprednim narodom sveta. Priznava pa, da se morajo boljši elementi Francije -združiti pod njegovim praporom, ne pa pod oraporom Orleancev, če hoče izvesti svoj načrt v teku par me pecev aH par let, ki so mu še ' stala,- da izvede svoje življenskr delo. k Njegovi nasprotniki trdijo, df je bil prvotni Naundorf sin neu ga nemškega kovača in mesto da bi bil Ludovik XVTL, je b;I na vaden pustolovski urar ter pr \ pravijfdec pistol. Naundorfa r *> podprle visoke osebe na Ho-landskem in v Angliji in tudi i Frtanciji, vključno francoske kraljevske družine, ki ga je formalna priznala kot Ludovika VVII. ter • % 4«i šaman prizadevala aranžirati Pošljite samo kupon—niti enega centa sedaj—in Hart-man, največje podjetje za hišno opremo na svetu, vam bo poslal ter plačal prevozne stroške, ta čudovit pristen "Wallace posrebren set; sestoječ iz 7-kosov- Ko pride l»lugo. plačate prvi ol>rok. samo M) in sit-or samo na pusreb- wn set. Za zajtrkovalni set ni treba nič plavati—je zastonj Imejte olm >t ia M) dni na presti poskuAnji, in «V ni>n- ;.<>i>,.lmH iua sia* I o vol j n?. pošljite oboje nazaj, in mi vam btm.» vrnili va: «I» nar ter pla.'-ali prevozne stroške. fv hočete «.l..lr/;iti j.«.sro hreni vf. p'ae.-ijte vsak mesee nekaj. Zajtrkovalni sit naj vam l>o k<»t darilu Ilartmana. Vaša začetnica na vsakem kosu, - Krasen ' Briar Rose" vzorec. Zagotovljena posebnost! Set. katerega se l»oste pri vseh prili':ah s ponosom poslužev.-ili. Vi veste, kaj pomeni Ime WAI.I.ACF. na srehrnini. Kakovost isalelave tegji proj2snuje Hartma-nov čudoviti darilni načrt raznih krasnih predmetov, stekla, posode, srebrnine, toa letnih setov, zlatnine, prtov itd.. čist>» lIUEZI'LAtTNO z! nakupom. Cenik dobite po pošti. VAŽNO! Ta tet je pristno posrebren ter garantiran za 10 let. Čuvajte se cerenih ponaredi)! ZASTONJ ZAJ,JTR7KSlvN,sn Za ta priročen zajtrkovalni set 7 - kesev ni trel a plačati niti enega < • n?a. I 'ob:te ga br.^t.lač-a<> s srebrnim setoni llartmanov «J:ir ^-!-••^>tIje 3>-inčni prtič in C t"i inčnih prt i'"-v. Vse fz znane-ki ""Indian Jie-.d" pl-itna. k-i^'i barvni n»l»ovi. kar bo vc-'iko pripomfip-lo h kr;i?ot> vafe z.' Itrkoi-aine mize. Izkoristit-* to. Ta ceneni set garantiran za 10 let. Ta presenetljiva ponudba dokazuje, da da ITart-man najbolj ugodne pogoje na svetu ter največjo vrednost dobrega blaga. Ne pošljite denarja z naročilom. Xe plačajte ničesar za zajtrkovalni Ft t. < 'e se po CO IA39. Cena za posrebreni set $9.85. Nič denarja vnaprex $1 ob sprejemu Ostanek $1.10 mesečno. Zajtrkovalni sel 7 kosov brezplačno. Pošljite kupon sedaj! i Hatraoilc irnja z-ntiiH lakij. i HARTMAN FURNITURE &. CARPET CO. |~>ept. 6213 Chicago. Illinois Pošljite POSREBREN SET 32 - KOSOV No. 3I7FMA39, C ena $9.85 kot opisan, in zajtrkovalni s.-t 7 ko-ob sprejemu b«m plača! J2.o*>. Kajtrkovalni set je brezplačen. Imel boru So dni na prosti p..skušnji, < "e ne boni zadovoljen, vam Nmi poslal .bil Seta ».;■ za j. <*v bom ••hdržal. bom plaeul rneye,-, da 1 > j»Iarar.a svo*a ra r T).. z.-i!nj-gjt odplačila j«- lastnina $:.50 na r.i.ren set SO.vf,. 5a. lastniki t tga lista vedo. da je vsako Hartma novo ugotovilo resnično ter garantirajo vaše zadovoljstvo. HARTMAN i FURNiTURE & CARPET C0.| Dept. 6219c=t .-^Chicago,Illinois| Hartman's, Chicago Največje podjetje za domačo opremo na svetu. r\ F. I>. Tit-x X,\ tli cesta in 5tv......................... .............................. Država Zaptfil-nje načelnika družine ......I........ Ko?iko časa fe £ivite na sedanjt-m naslovu sestanek z njegovo .sestro, vojvo-; vlade. Mojiarhije sicer niso dinjo de Angouleme. Oglasno z sebno v modi v sedanjem ea*u In njegovo povestjo ni bil umorjen-tudi Italija in. Španska sta v ro v Temple, pač pa so nekega dru-[ kah diktatorjev, ki poveljujejo dečka oblekli v njegovo o-j kralju, a ljudsko razpoloženje s,-/ln/tirm «n ni^offt samega oil- lahko nenadno preobrne in v takem slučaju je mogoče, da si bodo \TJlili Burbonei na prestol gega bleko, dočim so njega samega oil vedli v Vendee, na dom neke prijateljske družine. Ko je Francija počasi postala republikanska, je bil poslan k prijateljem v Rimu in predstavljen je bU papežu Pi-ju VI. pod imenom Chariot. Italijanska vlada ima dokumente skrajne važnosti glede njegove identičnosti in ti dokumenti bodo kmalu objavljeni, na temelju obiska Ludovika v Eimu. Ta domnevani sin Ludovika XVI. je prisSel nato v Nemčijo in pozneje na HolandskO in v Francijo, kjer je trdil, da je sin umorjenega kralja Pridobil si je dosti pristašev, ki so trdno uverjeni, da je edini, ki je imel resnično pravico do francoskega prestola Sedanji Ludovik, uniik tega moža, ki živi v SannoLs s svojo hčerko, je Lsto tako trdno prepričan. da ima izključno pravico do francoskega prestola in v tem svojem prepričanju je izdal manifest na*francoski narod. Ni sicer dosti vrjetno, da b" si mogel prodobiti toliko pristašev da bi bilo mogoče strmogla viti republikanski režim, a na svetu so se pripetile še dosti bolne vrjetne stvari kot je to, posebno med Francozi, ki so znani rad' svoje omahljivosti glede oblike iWAWAV.VW EAVNOKAB JE IZŠLA mm Težko pa je razumeti, kaj b pridobila Francija s tako izpre membo. Rada bi izvedela za svoja brata IGNACIJA in FRANKA MIKI. I C", doma iz Drage pri Kočevju. Prosim rojake, če kateri ve za njun naslov, da mi blagovoli naznaniti, za kar se že vnaprej; zahvaljujem; ako pa sama citata te vrstice, naj se takoj javita svoji sestri: Miss Aloystia Mikiič, Box 3. Caimbroak, Somerset Co., Pa. (18-19—1) Vt*k pev«c bi oo/al lmeti novo izdajo 1 * PESMARICA GLAZBENB MATICE" Za itiri moike glasove Najnovejša ilustrovana izdaja. Uredil Matej Hub«d Vsebuje 308 strani. i Knjiga ima 296 strani, ter rsebu- Gšr. cena s poštnino $2,- ^ \ ]t 103 ^ najnovejših »I SLOVENIC PUBLISHING CO i i 82 Cortlandt St. New York City, N. Y. BSWiW.V.V.VV pesmi z notami. Cena. • poštnino $3.00. NABODA" 82 Cortlandt St., New York. N. Y. Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdor k«] ponuja; kdor kaj knpnje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeh — mali oglasi tš Glas Varoda H Izšel je "Slovensko - Amerikanski Koledar" za leto 1924. Knjiga je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral V3ak izneti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila. SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. : NAROČITE GA ŠE DANES. Cena s poštnino 4-0 centov. Za Jugoslavijo je ista cena. ADVERTISE IN "QUAE NARODA*, L; SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street : New York, N. Y.