DOLENSKA
mag. BOŠTJAN
w w v
KOVAČIČ
KORAK ZA DANES IN JUTRI

META
ZUPANČIČ
Premier podprl delovanje mddearl
V krški in brežiški občini je bil 31. oktobra na obisku predsednik vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek - “Cimprej zamenjati uparjalnike” - Napoved dogovora s Hrvaško
KRŠKO, BREŽICE - V krški in brežiški občini je bil 31. oktobra na obisku predsednik vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek, ki sta ga med drugimi spremljala minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja in državni sekretar Boris Sovič. Dr. Drnovšek je obiskal med drugim jedrsko elektrarno Krško.
V nuklearki je njen direktor Stane Rožman premiera seznanil z načrtovano zamenjavo uparjalnikov in pri tem poudaril, daje tovrstna obnova pogoj za nadaljnje obratovanje objekta. Rožman je tudi povedal, da nuklearke še niso lastninili, ker bi morali pri tem upoštevati tudi zahteve Hrva-
Bralce obveščamo, da 1 bo v Uradnem listu 1 Republike Slovenije 8.11. ) 1996 objavljen razpis , nagrad za področje | inovativne in raziskovalne , dejavnosti v letu 1996!	■

MOLEK
avtoservis - prodaja vozil -a vtodeli
AVTODELI, Novo mesto Kandijska 27 (pri vulkanizerstvu Mohorič) Tel. 068/322-366
“KNJIŽNICA IN NJENI UPORABNIKI”
ČATEŽ - Na to temo bo v ponedeljek in torek, 11. in 12. novembra, v Tfermah Čatež potekalo redno letno strokovno posvetovanje Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, na katerem bo letos sodelovalo približno 300 udeležencev iz vseh slovenskih knjižnic pa tudi iz tujih. V ponedeljek, 11. novembra, bo ob 10.15. otvoritev posvetovanja z nagovori, ki ga bo imel tudi minister za kulturo RS dr. Janez Dular, podelili bodo Čopove diplome, v nadaljevanju dneva in v torek, 12. novembra, pa bodo sledila številna strokovna predavanja, študije, predstavitve in okrogle mize.
ške, slednja pa je zelo težak pogajalski partner. Zaradi nerešenih odnosov v sosednjo državo dejansko tudi še ni sklada za razgradnjo elektrarne.
Sekretar Sovič je dejal, da so možnosti za zamenjavo uparjalnikov. Za zamenjavo se je zavzel tudi minister Dragonja, ki je napovedal možnost, da bi obveznosti do sklada za razgradnjo krške elektrarne pokrili v Sloveniji s prodajo javnih vrednostnih papirjev. Premier Drnovšek je rekel, da je treba v Krškem čimprej zamenjati uparjalnike, in pri tem nakazal tudi vladno podporo tej
predvideni temeljiti prenovi elektrarne. Izrazil je upanje, da bo v naslednjih mesecih Slovenija s Hrvaško dosegla dogovor glede nuklearke vključno z dogovorom o sistemu razgradnje. L. M.
KADETI RK LISCA ZE PRVI
SEVNICA - V 2. krogu kadetskega državnega prvenstva skupine jug so sevniški rokometaši doma prepričljivo ugnali trboveljskega Rudarja Spot s 24:18 (10:8). Sevniški kadeti so znova potrdili zelo dobro delo RK Lisca s selekcijami, saj se jim poleg uvrstitve v polfinalno skupino skoraj ne more več izmaknili 1. mesto v skupini jug. Za Lisco so dosegli zadetke Novšak 10, Rupret 7, Dražetič 4 in Močivnik 3.

U BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. f-J NOVO MESTO
NAJVISJE ODKUPNE CENE DELNIC
* Odkupujemo delnice KRKE po 12.050 SIT/delnico
* Upravljamo s finančnim premoženjem Del. čas: vsak delavnik od 8. — 12. ure in od 13. — 17. ure BPH. Trdinova 1 (bivši hotel Kandija)
Tel.: 068/342-410
PREDSEDNIK VLADE V JEDRSKI ELEKTRARNI - Dr. Janez Drnovšek je med obiskom krške nuklearke, od koder je fotografija, dejal, da je ta elektrarna dobra, varna in zanesljiva. Pred obiskom v Krškem je bil v občini Brežice, kjer je odgovarjal na vprašanja na brežiškem radiu. V brežiško občino se je vrnil tudi po pogovorih v jedrski elektrarni. ((Foto: L. M.)
iktriko dobila še zadnja vas na Kočevskem
Odprli daljnovod
RIBJEK-Elektro Kočevje je prejšnji torek priključil na napetostno omrežje nov 6,5 kilometra dolg 20-kilovoltni daljnovod v zgornjekolpski dolini. Daljnovod je vpet na končni postaji Ribjek in poteka do vasi Srobotnik, ki je zadnja vas na Kočevskem, ki je dobila elektriko.
Hkrati z izgradnjo daljnovoda so obnovili tudi dotrajano nizkonapetostno omrežje v skupni dolžini nekaj manj kot 2 kilometra ter zgradili štiri transformatorske postaje v Ložcu, Grintovcu, Mirto-vičih in Srobotniku. Daljnovod so gradili v t.i. PAS tehniki, ki je s 6-metrskim izsekom naravi mnogo bolj prijazna od klasične izvedbe, ki zahteva skoraj trikrat širše izseke. Celotna investicija je znašala 54 milijonov tolarjev, pomembna pa je, ker je Elek-tro Kočevje tako iz hrvaškega na slovenski elektroenergetski sistem prevzel še nadaljnjih 52 gospodinjstev ob južni državni meji. Od 233, kolikor jih je bilo napajanih iz hrva-škga omrežja, jih sedaj ostaja le še 70 na območju od Dola do Lazov, za katere pa, kot je povedal direktor Elek-tra Kočevje Vincenc Janša, računajo, da jih bodo priključili na slovensko omrežje pri-hodnje le,o.	^ ^
DAEVVOO
Nexia od 16.191 DEM Espero od 24.264 DEM
SUPER KREDIT T+4%
Novo mesto tel./fax: 068/341-300 Posl. Zagorje tel.: 0601 /64-687
Socialdemokratska stranka Slovenije
SDS
- Miloš Dular — Janez Mežan
ČAS JE ZA SPREMEMBE
Mrliška vežica za 670.000 mark
Novomeška občina bo za dokončanje mrliške vežice v Dolenjskih Toplicah prispevala še 10 milijonov tolarjev - Gradnja se vleče več kot 10 let - 3.100 mark za m2
NAGRADE IN PRIZNANJA OBČINE BREŽICE
BREŽICE - Stanislav Zlobko, Franc Bratanlč in Franc Ornik so dobitniki letošnjih oktobrskih nagrad občine Brežice. Odbor Maks Pleteršnik PIšece, Ivan Živič in glasbena šola Brežice so prejeli letošnja oktobrska priznanja občine Brežice. Nagrade In priznanja so dobitnikom izročili na svečani seji občinskega sveta Brežice, kije bila na dan občinskega praznika v Viteški dvorani brežiškega gradu. Ob tej priložnosti so podelili tudi priznanja občinske turistične zveze. Tako so priznanje za nuj lepše urejeni kraj podelili Krški vasi, priznanje za najbolj urejeno šolo OS Globoko in priznanje za nelepše urejeno kmetijo Jelinčičevi kmetjji.
ZA PRA VNO, SOCIALNO IN POŠTENO DRŽA V O
BOGOMIR ŠPILETIČ, KANDIDAT ZA POSLANCA V DRŽAVNI ZBOR, VOLILNI OKRAJ KOČEVJE.
OSILNICA. 7
SDS
Socialdemokratska stranka Slovenije Občinski odbor Kočevje
DOLENJSKE TOPLICE - Gradnja mrliške vežice v Dolenjskih Toplicah traja že več kot 10 let in prav toliko časa buri duhove in povzroča prepire. V desetih letih prepirov in očitkov z vseh strani sije topliška mrliška vežica “priborila” tudi neslaven rekord: je črna gradnja s skoraj 10-letnim stažem (gradbeno dovoljenje je bilo izdano šele pred letom dni), kije do sedaj stala že 540.000 nemških mark.
Občinski svetnik Jože Pršina iz Dolenjskih Toplic trdi celo, da je to najdražja taka ali podobna gradnja v Sloveniji, saj bo kvadratni meter stal 3.100 mark, medtem ko je gradnja žužemberške cerkve, ki je veljala za drago, stala 2.800 mark za kvadratni meter.
Vsekakor je topliška mrliška vežica močno razburkala tudi novomeške svetnike. Po informaciji, ki so jo za sejo občinskega sveta pripravili v občinski upravi, naj bi bilo za dokončanje gradnje po zahtevah projektanta potrebnih še 210.000 mark, in to brez denarja za odkup zemljišča za parkirišče. Na občini pa so pri-
J
SOOČENJE PRED VOLITVAMI - V ponedeljek zvečer je TV Slovenija v novomeškem KC Janeza Trdine pripravila živahno soočenje prvakov slovenskih parlamentarnih strank, ki ga je neposredno prenašal L TV program. Pred skoraj polno dvorano strankarskih privržencev in gostov so predsedniki strank Vane Gošnik, mag. Janez Kocijančič, Zmago Jelinčič, Lojze Peterle, Janez Janša, dr Janez Drnovšek, Marjan Podobnik in Tone Peršak skušali volilcem predstaviti sebe in svoje stranke v kar najboljši luči, vendar je žal tudi tokrat nekaterim zmanjkalo dostojanstva, in srečanje se je sprevrglo v pogrevanje starih zamer, z nemalo očitki v vladajoči stranki in njenemu predsedniku. Le v nečem so si bili televizijski gostje enotni: "Program naše stranke je najboljši!" (Foto: Marko Klinc)
pravili za več kot še enkrat cenejšo varianto. Po občinski informaciji si projektant lasti tudi vlogo investitorja, s tem pa naj bi povzročil nenormalno velike stroške. Da je topliška mrliška vežica že do sedaj pogoltnila nerazumljivo veliko denarja, pove tudi dejstvo, da v zadnjih desetih letih v novomeški občini nobena mrliška vežica ni stala več kot 150.000 mark, zgradili pa sojih, kot je za take objekte običajno, v nekaj mesecih. Občina investitorju, se pravi krajevni skupnosti Dolenjske Toplice, očita tudi, da ni zagotovila kvalitetnega vodenja projekta in nadzora in da je bilo zato po nepotrebnem zapravljenega veliko denarja.
Tik pred sejo pa je svetnik Pršina razdelil svojo informacijo s svojim predlogom sklepa. Pršina je občinski informaciji očital veliko netočnosti in pomanjkljivosti. “V tej informaciji je tretjina resnice, tretjina zavajanja svetnikov in tretjina neresnic,” je dejal. Zagotovil je, da so nesoglasja med projektantom in krajevno skupnostjo zglajena, da ima svet KS oz. novi gradbeni odbor (že 4. ali 5. po vrsti) “vajeti trdno v rokah”, in očital občini oziroma njenim službam in strokovnjakom, da so kašo marsikdaj še bolj zakuhali. “Sam sem od začetka nasprotoval tej gradnji, ker je predraga in
po moje še na nepravi lokaciji, a so takrat vsi ploskali in si mislili: bo že kdo plačal. Sedaj pa moramo pogoltniti ta cmok in gradnjo dokončati.”
Kakor koli že, po burnih, neracionalnih in marsikdaj tudi nerazumljivih razpravah in zavzemanjih ter celo po ponovljenem glasovanju so končno svetniki le sprejeli sklep (in to soglasno!), da občina za dokončanje del pri gradnji topliške vežice - Obrtna zadruga Hrast je to pripravljena narediti za 12,1 milijona tolarjev - prispeva še 10 milijonov tolarjev, ostalo pa zagotovi KS Dolenjske
T0pliCe'	A.BARTEU
' "".......
DRAGA GRADNJA - Gradnja mrliške vežice v Dolenjskih Toplicah je doslej stala že 540.000 mark, za njeno dokončanje pa je potrebnih še dobrih 12 milijonov tolarjev; od tega bo novomeška občina letos prispevala 6 milijonov tolarjev, prihodnje leto pa 4 milijone, ostalo pa naj bi zbrala KS Dolenjske Toplice.
VREME
Do konca tedna bo deloma jasno vreme, le jutri so možne daljše pooblačitve in rahle padavine.
Si gledal tisto “lapanje”?
V nedeljo bodo državnozborske volitve in predvolilna kampanja bo danes ali jutri dosegla svoj vrh in konec. Ni ne tako ostra ne tako podla, kot smo pričakovali, če seveda izvzamemo moralno zavržno anonimno disketo o domnevni slovenski politično-mafijski združbi, ki se je ne sramujejo ponatiskovati kolegi v Magu. Predvolilni strankarski boj se, kot je bilo pričakovati, še najbolj iskri in kreše v neposrednih televizijskih soočanjih, ki so v teh dneh postali obvezen predmet vsakdanjega pogovora. Si videl vulkanizerja Svetka, si poslušal komunista Lenardiča, si gledal tisto “lapanje”? Mnogi gledalci so razočarani nad nastopajočimi in se bodo še težje odločali, kot bi se sicer, čeprav se bo treba odločiti in bo potrebno iti na volitve.
Poslanci bodo taki, kakršne bomo izvolili in s tem tudi zaslužili. Za razočaranje v parlamentarni demokraciji ni prostora, ni ga tudi za popravni izpit, saj odpoklic poslanca ni mogoč in si ga želi ali ga volilcem obljublja lahko le še kak zapoznel Stalinov posnemovalec. V demokraciji tudi ni prostora za iluzije. Spomnimo se slovitega Churchillovega opozorila, da ima strankarska demokracija veliko pomanjkljivosti, vendar ne pozna boljše. Njena največja in odločilna prednost je zgolj v tem, da dovoljuje obstoj opozicije in da ima mandat zakonodajne pa tudi iz\:ršne oblasti omejeno dobo trajanja. Izguba na naslednjih volitvah je edina kazen za slabo vladanje. Vse drugo je nepomembno, vključno z načinom dela parlamenta in burkaštvom v njem, ki ga naši ljudje poslancem tako zamerijo. Vparlamentarnih spopadih naj se “koljejo ”, kolikor se hočejo, da se le zares ne!
MARJAN LEGAN
I
Predvolilna kampanja
Z volitvami se bo nekaj zgodilo, karkoli že. Slogani na plakatih sicer še niso dovolj za spremembe, vendar bodo mogoče odločilno pomagali strankam v naskoku na bodoči parlament in tu se lahko začno spremembe. Vsekakor so volilci izpostavljeni kopici gesel, ki jim lahko gredo bolj ali manj v zavest in do srca. Ob tem, da socialdemokrati v slogu znamenite Marxove 11. teze o Feuerbachu poudarjajo, da je čas za spremembe, se krščanski demokrati skušajo postaviti v čim svetlejšo luč z obljubami, da stojijo za svojimi besedami in da gredo na volitve s čisto vestjo. Združena lista v predvolilni kampanji sporoča: “Levo zgoraj. Združeni.” LDS se
man prosili premnogi Slovenci. V predvolilno kampanjo prav LDS meša tudi družinske podrobnosti, ki smo jih bili še pred nedavnim vajeni pri bolj tradicionalnih strankah, kot sta ljudska in krščanskodemokratska. Gre za podrobnosti iz zasebnosti dr. Drnovška, ki ga javnost sicer nima priložnosti videti v takih čustvenih povezavah. Strankin predsednik se v medijih pojavlja z očetom in sinom ter s psom Artuijem, ki si tako v predvolilni kampanji deli vrstice in minute s strankarskimi in neodvisnimi kandidati. Predvolilno kampanjo seveda doživljate po svoje. Kaj mislite o njej, smo spraševali v tokratni anketi.
BRANKO KAPUŠIN, tiskar s Kra-sinca: “V Beli krajini je bila volilna kampanja bolj skromna, kaj več o kandidatih pa sem zvedel predvsem v pogovoru s sokrajani. Ljudje bi bili bolje obveščeni, Če bi kandidati poslali vsakemu gospodinjstvu obvestilo. Sicer pa ni odločilen zadnji mesec pred volitvami. Kdor prej ni veliko naredil, se tudi v tako kratkem času ne more kaj prida izkazati.”
ALOJZ SLADIČ, vzdrževalec iz Semiča: “Največ informacij o volitvah sem dobil na televiziji, menim pa, da je obleganja z informacijami z vseh strani kar preveč in da bo volilna kampanja predraga, zlasti še glede na naš slovenski standard. Vendar pa bo po mojem mnenju na odločitev volilcev precej vplivala prav volilna kampanja, česar se očitno dobro zavedajo tudi nekateri kandidati.”
JANEZ BUČAR, šofer iz Bušinca pri Dolenjskih Tbplicah: “Predvolilna kampanja po moje poteka tako kot v tujini: precej hrupa in vsepovsod polno plakatov. Kandidati vsi po vrsti veliko obljubljajo, ko pa bodo izvoljeni, bodo hitro potihnili in pozabili na obljube. V končni posledici pa vso kampanjo tako in tako plačamo mi, navadni ljudje. Mene se ta kampanja ne tiče dosti, saj sem se že prej odločil, koga bom volil.”
MARKO FUKS, zaposlen v Prevozu Brežice, doma iz Zgornjega Obreža: “Ljudem, delavcem se ne piše nič dobrega. Poglejte, kaj zahteva gospodarska zbornica! Poslanci imajo visoke plače, delavcu hočejo vzeti še to, kar ima. Ih politike se mi ne dopade. Zdaj so predvolilne obljube. Vsak je do zdaj obljubljal. Govorili so nam: 'Potrpite’. Potrpeli smo, pa ni bolje. Zmeraj je slabše.”
IVAN MIKE ravnatelj OŠ Leskovec: “Manj ie bučnih javnih shodov in zdi se mi, da stranke skušajo kultivirati politični prostor. Predvolilni plakati so premalo izvirni in duhoviti in so likovno slabi. Pojav novih televizij je dobra stvar, saj imajo ti mediji tudi glede volitev originalne pristope. Nastopi strank so vse bolj drzni, a še v mejah sprejemljive kulture, razen izjem.”
MARIJA VOVK, pomočnica po-slovodkinje sevniškega Mercatorja: “Človek, ki je dovolj dober, že ne potrebuje kakšne posebne reklame, o njem se hitro razširi dober glas. Ib velja tudi za naše politike oziroma njihove stranke, ki so že in še bodo
Ul
zmetali za svojo predvolilno propagando ogromno denarja; od take po-
W.

-
__________, upokojenec iz
Trebnjega: “Predvolilna propaganda je potrebna, da bi volilci bolje spoznali programe političnih strank oziroma posameznikov. Spremljam tudi soočenja kandidatov za poslance in zdijo se mi zanimivi, polemični in ostajajo na primerni kulturni ravni. Sam sem politično neodvisen, a na volitve bom vsekakor šel, da ne bodo drugi odločali namesto mene.”
STANE BAJT, ključavničar iz Kočevja: “Na volitve bom šel, ker če ne greš, daš glas stranki ali kandidatu, ki ga ne maraš. Sem simpatizer stranke ZLSD in vem, koga bom volil. Mislim, da se na samih volitvah ne da goljufati, so se pa ob zadnjih volitvah dogajale čudne stvari že pred samimi volitvami. Če bodo volitve poštene, bo izvoljen tisti, ki ga bodo izbrali volilci.” BOJAN DROBNIČ, zaposlen pri Mcrcatorju-Jtlki v Ribnici: “Ne vem še, če bom šel volit, najraje pa ne bi šel. Vsi, ki so v politiki, le govorijo in obljubljajo, ne naredijo pa nič. Tako je ža vsa leta, zato se za politiko sploh nc zanimanj več. Nisem v nobeni stranki in tudi sedaj pred volitvami ne sprejemam nobenih predvolilnih predstavitev in medstrankarskih bojev zi prevlado."
Koga voliti?
Nekaj kandidatov najbrž niti ne ve, kje je Bela krajina
ČRNOMELJ, METLIKA, SEMIČ - Tokratna volilna kampanja za državnozborske volitve je v Beli krajini potekala precej mimo, brez pretirane napetosti ali celo naelektrenosti in metanja>polen pod noge. Kljub temu se bo neodločenemu volilcu, ki je količkaj pozorno spremljal predvolilno dogajanje, najbrž težko odločiti, komu naj da svoj glas.
Problem je namreč v tem, da je bila predvolilna ponudba zelo pestra. Tako lahko sedaj v še neopredeljenemu volilcu kljuje, ali naj se odloči za kandidata, ki najbolj prijazno gleda s plakata, za onega, ki je ob predstavitvi pripravil najbolj bogat kulturni program, iztočil največ pijače ali razdelil največ svinčnikov, obeskov, bombonov, pogače. Je najboljši tisti, ki so mu najbolj vztrajno trgali plakate s panojev, ali tisti, katerega podoba ne visi le na uradno določenih plakatnih mestih, ampak po vseh drevesih, ograjah, izložbah? Je morda najbolj vreden glasu tisti, ki se je spomnil najboljše geslo, ali morda tisti, kije znal z najbolj izbornimi besedami predstaviti sebe in svojo stranko?
Če bi volilci tehtali omenjena merila, bi bila odločitev gotovo zares težka. Toda ko so zvedeli, da v Beli krajini kandidira kar 19 možnih poslancev in prebrali njihova imena, je bilo gotovo že veliko lažje. Med kandidati je namreč kar nekaj takih, ki bi se, če bi morali na predvolilni shod pred belokranjske volilce, vsaj enkrat izgubili. Je pa volilni program Belokranjcem dvignil tudi samozavest, saj sta se zanje začeli zanimati celo Zveza za Primorsko in Zveza za Gorenjsko.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
•	Človek ni samo to, kar je, ampak tudi to, kar še ni. (Garaudy)
•	Za staro pravdo do končne zmage nad udbomafijo! (Poljšak)
Zapiranje in oživljanje Kanižarice
Na površini rudnika, ki naj bi ga zaprli do konca tisočletja, bo industrijska cona
ČRNOMELJ - Prav v teh dneh so v rudniku Kanižarica dokončno prenehali z izkopavanjem rjavega premoga. Vendar to nikakor ne pomeni, da bo s tem življenje na območju rudnika zamrlo, saj že nekaj časa ob zapiralnih delih poteka tudi revitalizacija tega območja. Tako so letos zgradili platoja žage in carinske izpostave, sedaj pa sanirajo jalovišča. Sicer pa načrtujejo, da bo na površini rudnika zrasla industrijska cona.
Po besedah direktorja rudnika Kanižarica v zapiranju, Silva Grdešiča, morajo proizvodne programe najti sami in kot kaže, so pri tem kar uspešni. Iz Velenja se bo namreč preselila proizvodnja strešnih oken. V proizvodni hali, ki jo bodo zgradili v rudniku, naj bi bilo čez leto ali dve zaposlenih 25 ljudi, prav toliko pa v Saturnu-sovi tovarni. Prav pretekli teden sta namreč Grdešič in generalni direktor Saturnusa-embalaže Zvone Žepič ob prisotnosti župana Andreja Fabjana, ki je hkrati predsednik nadzornega odbora rudnika v zapiranju, podpisala pismo o nameri. V njem ugotavljata skupen interes po prenosu in odkupu tehnologije ter proizvodnje in obstoječih prodajnih trgih za programa embalaže pano in alupo ter za ustanovitev skupnega podjetja za proizvodnjo dekorativne embalaže. Proizvodnja pano in alupo embalaže naj bi stekla že v začetku prihodnjega leta, drugo leto pa naj bi začeli na rudniku graditi tudi novo halo. Gre za ekološko čisto proizvodnjo, ki naj bi jo kar 80 odstotkov prodali na tuje trge, v rudniku pa načrtujejo, da bi že prvo leto ustvarili za 8 milijonov DEM prome-
ta, v naslednjih letih pa bi se povečeval za 10 odstotkov.
Pri omenjeni proizvodnji ni nezanemarljivo, da bo moč zaposliti tudi invalide. Sicer pa je Grdešič
zagotovil, da za vse, kar še načrtu; jejo, da se bo razvilo na površin rudnika, ne bodo dovolj delavci,! ki so bili ob delo zaradi zapiraj nja, in jih bodo morali iskati 5(| drugod. Župan Fabjan pa je do-dal, da načrtujejo tudi pogovore ( vrtinah na rudniku za iskanje tet malne vode ter o prevzemu bajer-
*i :zt. n d.m. —,, 11
ja za ribiško družino Črnomelj,.
M. BEZEK-JAKŠE
NOVI
Voyager
MARTINOVANJE V MUNCHNU
MUNCHEN - Slovensko kulturno društvo Lipa iz Miinchna bo v soboto, 9. novembra, ob 17. uri. in sicer spet v restavraciji Trabrenn-bahn-Restaurant v Miinc-hen-Daglfing, Rennbahn-strasse. Ža veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel Ptujskih 5. Vstopnice bodo prodajali uro pred prireditvijo. Nekaj vstopnic bodo nagradili. Udeleženci dobijo informacije pri Lipi na telefonski številki 089-6410392, pri Gajšku na št. 089-7255408 in pri Vargi na št. 089-2011162.
S S
300
dve zračni blazini (US buli size)
ABS*
klima*
bočne ojačitve avtomatski pomik stekel* avtomatsko pomična in ogrevana zunanja ogledala dvoje drsnih vrat triletna garancija oz. 1 10.000 km sedem let garancije na karoserijo
Pooblaščeni prodajalec:
AVTO BH, d.o.o. Podbevškova 4 Novo mesto Tel.: 068/26-077, 341
SVEČKE V KOČEVSKEM ROGU- Ob dnevu mrtvih so kočevski gozdovi zopet zaživeli. S slovesno komemoracijo in molitvijo so v četrtek, 31. okto-
bru, svojci med vojno in po drugi svetovni vojni padlih prižgali sveče in se poklonili njihovemu spominu. (Foto: Jože Hartman)
JELINČIČ PRIŽGAL SVEČKO NA PA R Tl ZA NSKEM GROBIŠČU -26. oktobra se je okrog 40 prostovoljcev v okviru Društva za ohranjanje partizanskih grobišč v Rogu odpravilo v Kočevski Rog kjer so že drugič letos očistili vsa grobišča, jih okrasili, postavili nove smerokaze. Prihodnje teto nameravajo obnoviti vse spomenike. Predsednik društva Jože Bučar je povedal, da je bilo društvo ustanovljeno leta 1995 in ima sedaj 600 članov, med njimi tudi nekatere aktivne politične osebnosti današnjega časa. Tako se je krajše slovesnosti pred spomenikom v Kočevskih Poljanah udeležil tudi prvak SNS Zmago Jelinčič, ki je imel krajši pozdravni nagovor, prižgal pa je tudi svečko (na sliki). Po akciji so se člani zbrali v gostilni Branka in se dogovarjali o prihodnjem delu. Zahvaljujejo se vsem za darovano cvetje in sveče, ženam za pečeno pecivo in gostilni Branka za pogostitev. (Nataša Povše)
Ljubljansko pismo
Vse bolj jasno postaja, zakaj nove krivice
Hrvaška ravna bolj modro glede denacionalizacije
LJUBLJANA - Pred leti, ko so se naši poslanci odločili, da bodo popravili krivice, ki jih je povojna oblast povzročila ljudem z zaplembo njihovega premoženja, so hkrati obljubljali, da to dejanje ne bo povzročalo novih krivic. Vendar jih povzroča. Omenimo naj samo zakonodajno in sodno prakso, po kateri se lastnina nekdanjih razlaščencev vrača njihovim dedičem v naravi, pa “mora” stanovalcev v hišah, vrnjenih nekdanjim lastnikom kolikšne bodo “po novem” mesečne najemnine, kje najti streho nad glavo, če jim lastnik odkaže gostoljubje, itd., itd. A vse te “zadeve” nekdanjim razlaščencem še malo niso mar, kar je razvidno tudi iz njihovega ostrega (predvolilnega) protesta zaradi počasnega uresničevanja zakona o denacionalizaciji.
Vendar je tistih, ki so prepričani, da je bil izvirni greh slovenske denacionalizacije storjen zato, ker je bil zakon sprejet pod neznosnim političnim pritiskom in ker je uzakonil vračanje premoženja v naravi, čedalje več. Vse glasnejša so namreč opozorila, da se s popravljanjem starih krivic dogajajo nove, in to ljudem, od katerih se večina v času, ko so se
današnjim razlaščencem zgodile krivice, ni še niti rodila.
Na Hrvaškem so pred dnevi sprejeli precej drugačen zakon kot Slovenci pred leti. Hrvati vračanja premoženja v naravi ne poznajo, saj so se, poučeni z zapleti z vračajem premoženja v drugih državah v prehodu (pri čemer ne skrivajo, da so se izdatno poučili tudi v Sloveniji), odločili za izplačilo odškodnine. Tb ne pomeni, da ne bodo ničesar vračali v naravi. Vsekakor pa se imetnikom stanovanjske pravice, ki zvečine ne živijo po svoji krivdi v denacionaliziranih stanovnjih, ni treba bati, da bi jih novi lastniki metali na cesto.
Hrvaški lastniki stanovanj, stanovanjskih zgradb in stavbnih zemljišč bodo lahko dobili četrtino vrednosti nepremičnine izplačano v gotovini, ostalo pa v obliki vrednostnih papirjev odškodninskega ali privatizacijskega sklada. Sedanji najemniki bodo stanovanja lahko odkupili v enkratnem znesku ali na obroke - po 900 mark za kvadratni meter.
Pri tem pa hrvaški zakon loči tiste, katerih premoženje je bilo nacionalizirano, in tiste, katerih
premoženje je bilo zaplenjeno. Ti bodo stanovanje lahko dobili
v lastništvo, ne pa tudi v uporabo, če je zasedeno. Imetniki stanovanjske pravice bodo lahko ostali v stanovanjih in bodo dobili dosmrtni status najemnika, ki se bo prenašal na družinske člane podobno, kot je bilo nekoč z najemno pravico. Vračila v naravi pa ne bo, če je nekdanja lastnina medtem prešla v najem ali lastnino podjetij, temveč bodo upravičenci dobili delež v podjetju ali obveznice odškodninskega sklada, ki bodo vnovčljive od 1. januarja leta 2000 naprej.
VINKO BLATNIK
Novomeška kronika
PEVCI - Pred nedavnim je bil teden dni v Novem mestu na obisku pevski zbor iz partnerskega nemškega Langenhagna. Pevci so s seboj prinesli tudi Pozdrave in darilo svoje županje za novomeškega župana. Na zadnji seji občinskega sveta je opozicijski svetnik Boris Dular županu očital, da v tednu dni ni imel časa, da bi pevce iz Langenhagna sprejel in da ni prišel niti na en njihov nastop. Tako so morali Pevci pozdrave in darilo predati “posredno”. Ta očitek je župana močno razburil, češ da njega ni nihče obvestil o obisku pevcev. “Z vso odgovornostjo trdim, da nisem odgovoren!” je vzrojil. Najbolje bi bilo, ko bi vsi peli, saj velja, da kdor poje, ne misli slabo.
MOST - Z drugačnimi odgovornostmi pa se ubada škocjanski župan. Na seji tamkajšnjega sveta je svetnik vprašal, kdo je odgovoren, da na škocjanskem mostu od štirih žarnic gori le ena ■n da most, ki je škocjanski simbol in kot tak tudi v občinskem Srbu, ni pometen. Županje takoj Prevzel nase del odgovornosti, in jo za žarnice. Ker takih v Škocjanu ni moč kupiti, je obljubil, da j*h bo nabavil prvič, ko bo šel v Novo mesto, in jih tudi sam zamenjal. “Če jih ne bo župan, jih ne bo nihče!” je prepričan Povšič. Se vedno pa se ne ve, kdo bo Pometel most.
GARAŽA - Občinski svetnik Jože Pršina iz Dolenjskih Toplic Pa je na seji sveta povedal, da je bil vseskozi proti gradnji tako drage mrliške vežice v Toplicah in & na neprimerni lokaciji. Kljub •emu pa se je zavzel za dokončanje te gradnje in svetniki so na koncu sprejeli prav njegov predlog- “Meni gre vsa ta stvar tako na živce, da, ko bom stegnil pete, nočem ležati v tej najdražji mrliški vežici, ampak raje doma v garaži!”
ROTOVŽ - Znameniti novomeški rotovž naj bi spet postal Prava mestna hiša, kamor se naj bi preselilo slavno županstvo. A •o so le pobožne želje, načrti v oblakih. Najprej bo treba zbrati Potreben (velik) denar za preureditev rotovža in menda še vsaj ene če ne kar dveh sosednjih stavb. Pa to ne bo najtežje, saj Znajo pravi ljudje na pravih mestih priskrbeti denar za še bolj megalomanske projekte. Vprašanje pa je, kako bodo potem iz •otovža pregnali Rome, ki so Sedaj njegovi najpogostejši in A Najštevilnejši obiskovalci. Včasih A to meji že kar na okupacijo. V mestno hišo množično hodijo •ako po socialne pomoči kot k sodniku za prekrške.
Ena gospa je rekla, da je 'Horda (o, da kandidati za poslance visijo na kandelabrih, "apoved lepše prihodnosti.
• • •
. | Tečaj krojenja in šivanja
. NOVO MESTO - Tbčaj krojenja in šivanja se bo začel v Petek, 15. novembra, ob 16. uri v osnovni šoli Grm. Vabljeni!
Suhokranjski drobiž
kandidati dokončno
ŠNaNI - Znani so vsi kandidati, 5! kandidirajo v svete KS Dvor in ^8 Žužemberk. To smo dolžni sporočiti Francu Povšiču, ki je v Prejšnii številki Dolenjskega lista ?Pozoril, da nismo držali obljube 'n predstavili kandidatov. Ne Sttmo da jih je dosti, do vseh podukov, predno niso bili uradno 'Zdani, nismo prišli. Ali so dobri ®'i slabi, pa bodo presodili volil-
. OBISK MINISTRICE V TOVARNI - V ponedeljek dopoldne ?e je na poti v Novo mesto na J)voru v Novolesovi tovarni usta-'bi tudi ministrica za pravosodje Meta Zupančič. Zaunje dni se ^Se bolj govori o selitvi le proizvodnje galanterije in servirnih jezičkov v Stražo. Tako bi bila KS Pvor in Suha krajina nasploh “jez še enega obrata. Ministrica je ogledala proizvodne prodore pa tudi objekte, ki bi bili Pr|mcrni za postavitev slalnc murske zbirke železarskih predme-°V. Obljubila je pomoč pri rešitvi ega vsekakor za Suho krajino Ztedno velikega problema.
S. M.
MM
1 Z N	A Š 1	1	H	1 O S Č 1
MM
Brez samoprispevka vse zastalo
“Inventura” skupnosti mestnih krajevnih skupnosti ob izteku mandata - Denar od samoprispevka za pokopališče v Srebrničah, vrtec v Bršljinu in za programe posameznih KS
NOVO MESTO - Ob iztekajočem se mandatu svetov krajevnih skupnosti je skupnost mestnih krajevnih - teh je 11 - pripravila “inventuro”. Obdobje njihovega delovanja ima dva zelo različna “polčasa”. Prvi, uspešen in ustvarjalen, je čas krajevnega samoprispevka v letih 1989 -1994, drugi pa bolj žalostno hiranje brez denarja in čakanje na konec. V letih samoprispevka so v vseh
mestnih krajevnih skupnostih ogromno naredili. Kot je znano, je bil samoprispevek 2-odstoten, od tega je šel odstotek za občinski program, od drugega odstotka pa je bila polovica namenjena za programe krajevih skupnosti, druga polovica pa za program mesta. No, iz te polovice odstotka je skupnost mestnih krajevnih skupnosti prispevala 94,7 milijona tolarjev za nakup zemljišča za novo mestno pokopališče v Srebrničah, 36 milijonov tolarjev pa je znašala
OBNOVLJENA SPOMENIKA NOB - Pred dnevom spomina na mrtve je krajevna skupnost Uršna sela obnovila spomenik vojnim žrtvam sredi vasi in na pokopališču. Na spomeniku v vasi (na fotografiji) so obnovili črke, tistega na pokopališču pa so povsem obnovili. Prej je za ta spomenika skrbela krajevna borčevska organizacija, sedaj pa nima denarja in je za obnovo poskrbela krajevna skupnost s svojim denarjem. (Foto: A B.)
Iskra izgubljena?
S predstavitve kandidatke SKD dr. Vide Čadonič-Izjava Marjana Dvornika
DVOR - V obširni predstavitvi kandidatke za državni zbor dr. Vide Čadonič-Špelič, predvsem njenega dosedanjega dela v parlamentu, na katerega upa tudi sedaj, so prisotni v dvorani slišali marsikaj zanimivega. Gost župan Franci Koncilija je bil zadržan, namesto njega pa je zbranim spregovoril Marjan Dvornik, sekretar v ministrstvu za ceste. Vprašanj za gosta ni bilo veliko. Dvorjani moramo še naprej računati na slabo magistralno cesto proti Ljubljani (dokumentacijo za to cesto bodo delali šele v letu 1997). Vaščani Stavče vasi lahko tudi upajo na asfalt, enako je s prostori muzeja na Dvoru.
Na vprašanje o izgubi delovnih mest in selitvi edine
PREDSTAVITEV - Dr Vida Čadonič-Špelič na Dvoru pri Žužemberku
tovarne iz Suhe krajine je Marjan Dvornik odgovoril, daje to izgubljen primer. Nekatere regije so po njegovem dobile za pomoč gospodarstvu veliko denarja, medtem ko Dolenjska in Bela krajina nista dobili nič.
Od kandidatov SKD za organe nove KS Dvor se je predstavil le en kandidat -Janez Hrovat iz Podgozda.
S. M.
kupnina za nekdanji Novoteksov vrtec v Bršljinu, ki jo je v celoti plačala skupnost mestnih krajevnih skupnosti.
Iz te polovice odstotka se je iz samoprispevka zbralo 79,3 milijona tolarjev, ki pa jih je skupnost mestnih krajevnih skupnosti pametno obračala, tako da je vsota konec letošnjega junija narasla na 203,5 milijona tolarjev. “Tako našim naslednikom zapuščamo 69 milijonov tolarjev,” pravi predsednik skupnosti Frane Smerdu. Skupnost krajevnih skupnosti je sodelovala tudi pri gradnji kabelskega televizijskega omrežja, njihov “zadnje dejanje” pred iztekom mandata pa je dogovor, da njihove strokovne službe postanejo del občinske uprave. Ta služba se je tako in tako zadnji dve leti financirala iz občinskega proračuna.
V letih samoprispevka je vseh 11 mestnih krajevnih skupnosti v svoje programe vložilo 186,3 milijona tolarjev. Seveda je največ tega denarja prišlo od samoprispevka, del pa so ga dobili tudi od delovnih organizacij. Po izteku samoprispevka leta 1994 se No-
vomeščani na referendumu niso odločili za novega, 0,6-odstotne-ga, samo za programe mestnih krajevnih skupnosti in delo teh je tako rekoč povsem zamrlo. “Takrat so občinski veljaki govorili, da mora biti že enkrat konec takega Tehtanja’, daje samoprispevek ostanek komunističnih časov in da bodo poslej stvari potekale drugače. Izkazalo pa se je, da je to eno samo blebetanje, da smo prej s pomočjo samoprispevka ogromno naredili za skupno korist, sedaj pa ni nič in krajevne skupnosti hirajo,” se strinjajo predsedniki svetov. Letos je vseh 11 mestnih krajevnih skupnosti za svoje delovanje od občine dobilo 2,5 milijona tolarjev. “Kaj naj naredimo s tem?” se obupani sprašujejo. Vodstva krajevnih skupnosti - pa ne samo nje - moti tudi to, da so v krajevne skupnosti začele vdirati strankarske razprtije.
A. BARTEU
ZGODOVINA SLOVENCEV
NOVO MESTO - Danes, 7. novembra, bo ob 18. uri v veliki čitalnici študijskega oddelka Knjižnice Mirana Jarca predstavitev knjige Osamosvojitev Slovenije dr. Janka Prunka in Martina Ivaniča. Knjižno novost bo predstavil dr. Prunk.
ZADNJIČ SKUPAJ - Predsedniki svetov enajstih mestnih krajevnih skupnosti in vodstvo skupnosti tik pred iztekom njihovega mandata. Za nove svete kandidirata le dva od sedanjih predsednikov. (Foto: A. B.)
Zahtevajo zaposlitev za nazaj
Pobuda za priznanje delovne dobe predsednikom
ŠKOCJAN - Na nedavnem sestanku dvanajstih predsednikov nemestnih krajevnih skupnosti na območju nekdanje občine Novo mesto so sprejeli in državnemu zboru poslali zahtevo za priznanje delovne dobe tistim predsednikom svetov krajevnih skupnostih, ki v času opravljanja te funkcije niso bili v delovnem razmerju; tistim, ki so bili v času mandata predsednika sveta KS zaposleni, pa naj bi priznali beneficirano delovno dobo, tako da bi se jim za 12 mesecev dela štelo 15 mesecev delovne dobe.
V zahtevku trdijo, da so bile v minulem nekajdesetletnem obdobju krajevne skupnosti kot četrte na hierarhični lestvici (država, republika, občina, KŠ) glavna in osnovna gonilna sila razvoja in napredka posameznih območij. “Kjer so krajani izvolili takega predsednika sveta, ki je živel m izgoreval za dobrobit svoje krajevne skupnosti, ki si je z vsemi močmi prizadeval za razvoj in napredek, je bil uspeh zagotovljen,” pravijo v zahtevku.” Predsednikov svetov tudi ni nikoli nihče vprašal, koliko časa so porabili, koliko kilometrov prevozili, nihče jim ni dal dnevnic, denarja za malico. Ne samo da jim njihovega truda ni nihče poplačal, ponavadi jim še krajani niso rekli niti hvala.”
Zato predsedniki nemestnih krajevnih skupnosti nekdanje novomeške občine menijo, da bi državni zbor s priznanjem delovne dobe oziroma beneficirane delovne dobe za čas njihovega mandata vsaj omilil nepravilen odnos družbe do teh nosilcev razvoja in napredka
na deželi.	. _
A. B.
Za koliko šentjemejska obrtna cona?
Občina Šentjernej, presenečena nad ceno zemljišča (1,2 milijona nemških mark!) za obrtno cono, ki jo je postavilo podjetje Hipot - Bo odgovorilo javno pravobranilstvo?
ŠENTJERNEJ - Medtem ko industr(jsko-obrtna cona na TUropolju v Šentjerneju že dobiva svojo podobo, pa je druga lokacija, kjer naj bi bil tudi prostor za razvijanje podjetništva, to je na zemlji za Iskro, ki je v lasti podjetja Hipot, bolj vprašljiva. Zataknilo seje namreč pri lastništvu in ceni, zaradi česar se je občina Šentjernej obrnila na Javno pravobranilstvo Slovenije. Čeprav so svetniki to temo obravnavali le kot informacijo, je zahtevala kar nekaj časa in zbudila precej vroče krvi.
Občina je v začetku oktobra prejela ponudbo podjetja Hipot iz Šentjerneja za nakup parcele, na kateri dologoročni načrti občine predvidevajo industrijsko-obrtno cono. Občina bi morala zanjo odšteti več kot milijon nemških mark podjetju Hipot. Parcelna številka 397/1, k.o. Šentjernej, je v zemljiški knjigi okrajnega sodišča Novo mesto vpisana kot njiva v izmeri skoraj 27 tisoč kvadratnih metrov, in sicer v družbeni lasti. Imetnik pravice uporabe je Iskra Hipot, ki je zemljišče pridobila v uporabo po brezplačnem in delno odplačanem prenosu pravice uporabe zemljišča do začetka leta 1991, tik pred stečajem prejšnjega imetnika pravice uporabe. Kot prejšnji imetnik pravice uporabe je vpisana Iskra TOZD Upori.
Omenjena nepremičnina je bila v letu 1947 na podlagi odločbe okrajne komisije za agrarno reformo v Novem mestu podržavljena Rimskokatoliškemu župnijstvu v Šentjerneju in je v postopku dena-cionalizaacije pri upravni enoti Novo mesto. V postopku je žup-nijstvo najprej zahtevalo vrnitev parcele v naravi. Po zatrjevanju predstavnika Iskre Hipot, da je parcela predvidena za širitev Iskre in s tem pridobitvi novih delovnih mest, pa je Rimskokatoliško žup-nijstvo septembra 1992 odstopilo od zahteve za vrntev v naravi in izjavilo, da bo zahtevalo odškod-
nino od sklada. Po ugotovitvi, da Iskra Hipot sedaj ne potrebuje več parcele za širitev Iskre, pa je Žup-
nijski urad Šentjernej septembra letos poslal Upravni enoti Novo mesto dopolnitev zahteve za denacionalizacijo, po kateri odstopa od svoje izjave in zato, ker zemlja očitno ne bo namenjena širitvi Hipota, zahteva vrnitev v naravi. Vsa stvar je sedaj v rokah Javnega pravnobranilstva.
T GAZVODA
Kandidatov ni bilo lahko prepričati
Z novinarske konference DeSUS-a
NOVO MESTO - V torek, 29. oktobra, se je v prostorih, ki jih ima sicer po 10 mark za kvadratni meter najete od društva upokojencev, v Novem mestu na Čitalniški 1 predstavila stranka, katere kandidatom prav gotovo ne gre za predčasno upokojitev poslancev, kajti velika večina elanov te stranke je že upokojena. Novinarjem se je namreč predstavila Demokratična stranka upokojencev, ki je po besedah članov nastala predvsem kot odgovor na zanikanje zaslug njihove generacije pri obnovi dežele po drugi svetovni vojni in izgradnji gospodarstva in države, v kateri živimo. Povedali so, da nimajo denarja za velike konvencije z znanimi umetniki in ansambli, precej denarja so porabili za tistih nekaj plakatov, ki pa jim jih je konkurenca že tako in tako potrgala.
V svojem skromnem predvolilnem boju se poslužujejo predvsem osebnih stikov z upokojenci in sodelovanja z društvi upokojencev. Predstavili so tudi svoj program, ki je vezan predvsem na življenje upokojencev in kandidate, ki bodo kandidirali na Dolenjskem in v Posavju. Zanje pravijo, da jih je bilo težko pregovoriti, da so se sploh odločili za kandidaturo.
I. V
PORODNIŠNICO DOMU STAREJŠIH
NOVO MESTO - V ponedeljek, 4. novembra, je minister za lokalno samoupravo mag. Boštjan Kovačič na obisku v DSO Novo mesto obljubil podporo vlade pri pridobitvi stare porodnišnice za negovalno enoto doma. Za potrebe doma naj bi v prostorih porodnišnice zrasel negovalni center kot oddelek doma, ki bi bolnim zagotavljal nemoteno oskrbo in tako sprostil mesta v nabito polnem domu. Ob pomoči države in nekaterih podjetij (denimo SKB banke) naj bi akcija stekla že v letu 1997, še pred načrtovano gradnjo doma starejših v Trebnjem.
* Svetniki so na ponedeljkovi seji potrdili sklep o javni razgnitvi osnutka ureditvenega načrta Potok Kobila. Osnutek bo razgrnjen v prostorih občine mesec dni po objavi v Uradnem listu, v času razgrnitve pa bo organizirana tudi javna obravnava. Sprejeli so tudi odlok o podelitvi koncesije za obvezno lokalno javno službo za pokopališko in pogrebno dejavnost ter urejanje pokopališč v občini Šentjernej, dali pa so tudi soglasje k imenovanju Janje Jelke Fortuna za direktorico Dolenjskih lekarn.
Bučka k Škocjanu, Bučka k Sevnici
Pobuda za izločitev nekdanje KS Bučka iz občine Škocjan in za ponovno priključitev k sevniški občini - Pravo voljo ljudi naj pokaže referendum
ŠKOCJAN - “Pa smo spet pri delitveni bilanci!” je naveličano vzkliknil eden od svetnikov, ko je na zadnji seji sveta občine Škocjan prišla na vrsto pobuda za izločitev nekdanje krajevne skupnost Bučka iz občine Škocjan. Pred tem je bila namreč na dnevnem redu delitvena bilanca med tremi občinami, ki so nastale iz nekdanje občine Novo mesto.
Zgode in nezgode glede izločitve nekdanje KS Bučka in ponovne priključitve k občini Sevnica trajajo že nekaj časa. Za zadnjo sejo škocjanskega občinskega sveta pa je prišla tudi “uradna” pobuda, ki naj bi temeljila na volji, izraženi na zboru krajanov nekdanje KS Bučka konec septembra. Zbora se je udeležilo 71 krajanov, za to, da se vseh 9 naselij nekdanje KS Bučka izloči iz občine Škocjan in spet priključi k sevniški občini, je bilo 63 udeležencev zbora, 8 pa se jih je glasovanja vzdržalo.
In kaj se je Bučanom oziroma odboru v njihovem imenu škocjanska občina tako zamerila, da se hočejo ločiti? Državnemu zboru
očitajo, da je “izigral voljo ljudi”, ker je ob ustanavljanju novih občin celotno KS Bučka priključil k referendumskemu območju Škocjan, ne pa Sevnica, kot naj bi krajani hoteli. “Krajani KS Bučka nove občine Škocjan nismo sprejeli za svojo in ji v večini nasprotujemo,” med drugim piše v pobudi za izločitev. Sodijo pod sevni-ško upravno enoto, geodetsko upravo, davčno upravo, zemljiško knjigo, center za socialno delo, zavod za zaposlovanje, sodnijo, policijo itd. Škocjanski občini zamerijo, da je ukinila krajevno skupnost Bučka, da zanemarja podružnično šolo na Bučki in še
kaj.
kocjanski svetniki eno glasno
zatrjujejo, da pobude Bučanov ne bodo ovirali, kar so že večkrat zagotovili. So pa ob tem opozorili na nekatere stvari. Daje med 274 volilci iz KS Bučka, kolikor se jih je udeležilo glasovanja, 168 ali 63 odst. bilo za to, da ta krajevna skupnost postane del nove občine Škocjan, 101 pa je bil proti. Svetnik iz bučenskih krajev pa je celo rekel, da je v pobudi kup laži, da vso stvar vodijo trije, štirje rogo-vileži, ki da so že ob izraženi ljudski volji po priključitvi k občini Škocjan grozili, da bodo občini nagajali, kolikor bodo mogli. “Gre za nekaj kričačev, ki ne dovolijo speljati nobenega sestanka, če ni po njihovo! Naj se ljudje na referendumu odločijo, kam sodijo. Če se je teh 63 na zboru odločilo, da Bučka sodi k Posavju, naj grejo, v nekdanji KS Bučka pa je 400 krajanov; naj vsi povejo, v kateri občini hočejo biti!” A. BARTEU
MM
1 2	1 AŠ 1	1 :	H	1 OBČI	1 M
HjHfcl
Belokranjskega grozdja ni dovolj
V metliški vinski kleti le s predelavo grozdja, ki ga zadnja leta pripeljejo belokranjski vinogradniki, ne morejo preživeti - Uvoz vina iz Makedonije - Kakovost povprečna
METLIKA - V vinski kleti metliške kmetijske zadruge so z odkupom grozdja končali sredi oktobra, v lastnih vinogradih pa so trgali do 21. oktobra. Kot je povedal vodja vinske kleti Tone Pezdirc, niso letos za posebne trgatve v zadružnih vinogradih pustili prav nič grozdja, saj ni bilo dovolj sladkorja za kvalitetno pozno trgatev.
namizno vino iz Makedonije.
V vinski kleti so letos prevzeli 820 ton grozdja, od tega so 216 ton pridelali na 25 ha lastnih vinogradov. Po količini grozdja v svojih vinogradih v zadrugi ocenjujejo, da je bila letošnja letina, kar se tiče količine, bogata. Zato so v kleti načrtovali, da bodo prevzeli vsaj tisoč ton grozdja. “Očitno pa so se vinogradniki kljub visokim odkupnim cenam odločili predelati večino grozdja doma. Thko so metliški vinogradniki pripeljali 544 ton, medtem ko so semiški in črnomaljski skupaj le desetino te količine, dolenjski pa za cviček bore 4 tone,” je povedal Pezdirc. Pogodbe o odkupu grozdja so bile spodbudne, tako da se bo tistim, ki so jih podpisali, odkupna cena v povprečju dvignila za 5 odstotkov. Sicer pa se cene sučejo med 120 do 180 tolarji, v povprečju pa je 120 tolarjev; 60 odstotkov denarja bodo dobili vinogradniki sredi novembra, ostalo do konca marca 1997.
Pezdirc poudarja, da samo od belokranjskega grozdja vinska klet ne bi mogla preživeti, saj tudi zalog nimajo več veliko. Zato bodo morali uvoziti belo in rdeče
RDEČI KRIZ OBDAROVAL MALE DRAGATUŠCE
DRAGATUŠ - Delegacija Rdečega križa Slovenije, ki jo je vodil generalni sekretar Mirko Jelenič, ter njegova namestnica Darja Horvat, vpdstvo območnega odbora RK Črnomelj in krajevnega odbora Dragatuš so v ponedeljek obiskali osnovno šolo Dragatuš. Jelenič je izročil ravnateljici Stanislavi Badjuk igrače in opremo za otroški vrtec, ki deluje v okviru šole. Pred kratkim so podobno pomoč že izročili otroškemu vrtcu v Semiču. S tem so uresničili program sodelovanja hessensko-slovenskega društva za letošnje leto.
VABILO PEVKAM IN PEVCEM
ČRNOMELJ - Mešani pevski zbor Črnomelj vabi v svoje vrste nove pevke in pevce. Zbor je znan tako v Beli krajini, kjer večkrat nastopa, kot izven njenih meja. Med drugim je tudi redni gost tabora pevskih zborov v Stični. Pevski zbor ima vaje v osnovni šoli Loka vsak ponedeljek ob 19. uri.
PREDVOLILNA PRIREDITEV SKD
ZA VESELI DECEMBER V METLIKI
METLIKA - Do ponedeljka, 4. novembra, so na žiro račun občinske zveze prijateljev mladine Metlika št. 52130-678-84260 za “Veseli december 1996” že nakazali svoje prispevke Kovinska g; lanterija NBM - Biserka Č< keša Magovec, Esma Bobič, s.p., Metlika, Finish art, d.o.o., Metlika, Zdravstveni dom Metlika, ZLSD Metlika in LDS Metlika. Vsem darovalcem tudi v imenu otrok prisrčna hvala.
ga-
‘o-
Pravi, da bi morala klet za dostojno preživetje prevzeti vsaj 1.500 ton grozdja, kar ne bi bilo nemogoče. Leta 1983 je namreč klet prevzela rekordnih 3.000 ton grozdja, v povprečju pa od 1.800 do 2.300 ton. V zadnjih letih količina grozdja, ki ga vinogradni-
ki pripeljejo v klet, pada, lani pa je, tako upajo v vinski kleti, z dobrimi 500 tonami dosegla dno.
In letošnja kakovost? O izjemnem letniku ni moč govoriti, bili pa so tudi že slabši. “Sreča je, da je količina kislin nižja, zato bo harmonija vina boljša. Polnili bomo manj buteljk, bodo pa kakovostna vina v litrskih steklenicah boljša, pa naj gre za metliško črnino, belokranjca ali rose,” je dejal Pezdirc.
M. BEZEK-JAKŠE
EKSTEMPORE - V petek, 31. oktobra, zvečer je bila v Ganglovem razstavišču v metliškem gradu odprta razstava 15. belokranjskega otroškega likovnega ekstempora. Na tokratnem ekstemporu z delovnim naslovom Podobe časa - metliška arhitektura na prehodu iz 19. v 20. stoletje je sodelovalo preko sto nadebudnih belokranjskih osnovnošolcev in srednješolcev in nekaj učencev iz Metliki pobratene italijanske občine Ronki. Na otvoritvi sta navzoče med drugimi pozdravili tudi Ladka Škof (levo), predsednica občinske ZPM Metlika, in Marijan Prevodnik (desno), višji svetovalec za likovno vzgojo na Zavodu za šolstvo RS. Ob tej priliki je dobilo priznanja tudi več zaslužnih sodelavcev in mentorjev ekstempora. Razstava bo na ogled do 18. novembra. (Foto: T. Jakše)
PREDVOLILNI UTRIP
Predstavitev SNS, SLS, SKD
S. Čas razdeljeval program, A. Fabjan pripravil tiskovno konferenco, V Starešinič s kulturnim programom
ČRNOMELJ, METLIKA, SEMIČ - Pretekli teden so na belokranjski predvolilni oder stopile tri stranke: Slovenska nacionalna stranka (SNS), Slovenska ljudska stranka (SLS) in Slovenski krščanski demokrati (SKD). Medtem ko so doslej kandidati za poslance poleg volilnih obljub svojim poslušalcem ponudili tudi kulturni program, so se tokrat zanj odločili le krščanski demokrati.
SNS je začela svoj pohod po Beli krajini v Semiču, nadaljevala pa v Črnomlju in Metliki. Povsod je postavila šotor, kjer so zastonj točili pivo in brezalkoholne pijače ter delili bombone, predstavili pa so se kandidati stranke v 6. volilni enoti Rafael Kužnik, Marjan Štub-ljar, Silvester Polak in Sergej Čas. Slednji kandidira v Beli krajini, volilcem pa ni razlagal, kaj namerava narediti, ampak jim je razdelil tri strani dolg program, v katerem pravi, da se bo med drugim zavzemal za uresničitev progrhma SNS, skladnejši razvoj regij in cenejšo državo.
Kandidat SLS Andrej Fabjan seje pod geslom “Bela krajina je v Sloveniji” v Črnomlju predstavil na novinarski konferenci. Dejal je, da ga je županovanje, ki pomeni dve leti garaškega dela, privedlo do tega, da mora
kandidirati. “Ko pridemo župani v Ljubljano, moramo ponižno prositi, sprejmejo pa nas kot hlapce. Kot župan sem trikrat na teden v Ljubljani in kot poslancu mi bo lažje županovati, seveda nepoklicno,” je dejal. Prepričan je, da bo delo v občinski upravi dobro potekalo, saj ima pridno ekipo, ki že sedaj dobro dela. Na volitve pa gre finančno in politično neobremenjen, saj ni šel v politiko, da bi se finančno okoristil.
Kandidat SKD Vlado Starešinič seje predstavil na predvolilnih prireditvah v Semiču, Metliki in Črnomlju, povsod s kulturnim programom in pod geslom “Vstani in dvigni se, Bela krajina!” Poudaril je, da krščanski demokrati niso prihajali med Belokranjce le tik pred volitvami, temveč jih je v zadnjem mandatu obiskalo vseh 8 njihovih ministrov, njihovo delo pa je vidno marsikje. Dejal je, da si je S sprejemom kandidature zadal nalogo, da se da na voljo Beli krajini. Podpredsednik SKD za Slovence po svetu Tine Vivod iz Argentine pa je zaželel, da bi vsi Slovenci, bodisi v domovini ali v tujini, stopili na isti vlak, ki nas bo popeljal v življenje skupnih vrednot, kajti vse ostalo so prazne besede.
M. B.-J.
Dež ne bo motil martinovanja
V Črnomlju so se na tridnevno prireditev dobro pripravili - Pokrit prireditveni prostor ■ Med 708 vzorci seje najbolje odrezal renski rizling Petra G laserja iz Črnomlja
ČRNOMELJ - Društvo vinogradnikov Črnomelj letos prvič kot samostojno društvo pripravlja martinovanje v Črnomlju, ki je sicer že peto zapovrstjo. Od petka, 8. novembra, do nedelje, 10. novembra, bo pred črnomaljskim gradom in v njem vrsta prireditev, ki sta jih na tiskovni konferenci predstavila predsednik izvršnega odbora društva Andrej Fabjan in tajnik Jože Grdiša.
VINICA - V četrtek, 7. novembra, bo ob 18.30 belokranjski regionalni odbor SKD v gasilskem domu v Vinici pripravil zaključno predvolilno prireditev. Na njej bodo sodelovali pevke in pevci iz Doblič, tamburaši iz Vinice in orkester Glasbene šole iz Metlike. Gosta bosta podpredsednik vlade Slovenije in hkrati minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak ter župan karlovške županije Josip Jakovčič, predstavil pa se bo tudi kandidat za poslanca v državnem zboru Vlado Starešinič.
V	petek, 8. novembra, bo ob 16. uri sadjarsko predavanje dr. Franca Štamparja o sortah jabolk in degustacija. Godba na pihala bo vabila na martinovanje, ki ga bo ob 18.30 odprl župan Andrej Fabjan. Hkrati bo tudi otvoritev kulinarične, čebelarske, sadjarske in likovne razstave, predstavila se bo prva slovenska vinska kraljica Lidija Mavretič, podelili pa bodo srebrna in bronasta priznanja za nagrajena vina.
V	soboto bo ob 10. uri prikaz obrti in vinogradniških običajev, igrala pa bo tamburaška skupina iz Sodevcev. Ob 15. uri bo tekmovanje harmonikarjev ter povorka s prikazom trgatve nekoč in danes, uro pozneje pa predavanje dr. Mojmira Wondre o kletarjenju, negi mladega vina in odpravljanju napak ter vodena degustacija. Ob 17. uri bo predstavitev knjige "Spoznajmo vino” dr. Julija Nemaniča, sledile pa bodo pivske pesmi in napitnice komornega moškega zbora s Ptuja in podelitev zlatih in višjih priznanj za vina.
V	nedeljo zjutraj bodo nastopili mladi tamburaši osnovne šole Dra-gatuš in črnomaljska godba napihala, ob 9. uri bo dekan župnije Črnomelj krstil mošt, nato pa bodo razglasili najboljše spise in likovna dela osnovnošolcev o vinogradništvu in kletarstvu. Sicer pa bo v petek in soboto tudi zabava s plesom, ki je morebitno slabo vreme ne bo zmotilo, saj bo prireditveni prostor pokrit.
Konec preteklega tedna sta ocenjevalni komisiji pod vodstvom dr. Julija Nemaniča in dr. Mojmira VVondre ocenjevali 708 vzorcev mladih vin 382 vinogradnikov: 206 ali 29 odst. vzorcev je bilo izločenih, sicer pa so vinogradniki prinesli največ vzorcev belokranjskega belega vina (230) in laškega rizlinga (64). Najbolje ocenjeno belokranjsko belo (17,06) je pridelal Avgust Vraničar iz Slamne vasi, belokranjsko belo-zvrst (17,04) Vinko Pešelj z Maverlena, rumeni plaveč (15,58) Stane Verdnik iz Ručetne vasi, dolenjsko belo (15,56) in cviček (15,96) Lojze Slak iz Ljubljane, kraljevino (16,32) Pavle Mušič iz Črnomlja, laški rizling (17,10) družina Grabrijan iz D. Pake, šipon.
(15,90) Anton Weiss s Svibnika, šar-done (17,12) Stane Vlahovič iz Črnomlja, kerner (16,60) Dušan Cvitkovič iz Velike Lahinje, beli pinot (16,64) Stane Černe iz Črnomlja, sivi pinot (16,20) Jaka Ivanič iz Dragatuša, rumeni muškat (16,50) družina Kramarič iz D. Pake, sovi-njon (16,78) družina Zupančič iz Ručetne vasi, rizvanec (15,82) Slavo Lozar z Rožanca, zeleni silvanec (16,34) Aldo Gregorič iz Črnomlja, belokranjsko rdeče (16,24) Marko Barič iz Črnomlja, metliško črnino (16,74) Janez Schvveiger iz Zastave, modro frankinjo (16,68) Bojan Majerle iz Vojne vasi, rose (16,12) družina Dormiž iz Črnomlja, muškat otonel (16,96) Jože Župan iz
Črnomlja, portugalko (17,04) M-KZ Metlika, žametno črnino Ivanka Slak iz Ljubljane. Šampion letošnjega črnomaljskega martinovanja pa je postal renski rizling (17,14) Petra Glaserja iz Črnomlja.
M. B.-J.
SREČANJE LDS
VINICA - V četrtek, 7. novembra, bo ob 19. uri v gostilni Škol-nik v Vinici srečanje članov in simpatizerjev LDS. Gost večera bo belokranjski kandidat stranke za poslanca v državnem zboru Božidar Flajšman.
NAGRADE ZA UREJENOST
MARTINOVANJE V METLIKI
METLIKA - Metliška podružnica društva vinogradnikov Bele krajine vabi v ponedeljek, 11. novembra, ob 16. uri v hotel Bela krajina na martinovanje. Gostje bodo lahko poskusili mlada vina metliških vinogradnikov in pogačo. Za prijetno vzdušje bosta poskrbela Alenka Mernaršič in harmonikaš.
STRANSKA VAS PRI SEMIČU - Društvo kmečkih žensk Semič je v soboto pripravilo v Stranski vasi kostanjev piknik, na katerem je občina Semič podelila nagrade in priznanja najboljšim in ostalim sodelujočim v akciji “Občina Semič - lepa, urejena in čista”. Najlepše urejeni vasi v občini sta Praproče in Moverna vas-Krupa, najlepše urejeni domačiji imata Marija Šuštarič iz Semiča ter Danica in Vilko Cer-janec s Krupe, najlepše urejene balkone oz. hiše z največ cvetja pa imajo pri Matiju Hudaku v Kašči, Emi Stariha v Moverni vasi in Antonu Kočevarju na Črešnjevcu.
“Svojim glasovom se ne odrečemo”
V Semiču je bilo soočenje petih kadidatov parlamentarnih političnih strank za poslance v belokranjskem volilnem okraju - O programu za Belo krajino
SEMIČ - Belokranjski kandidat I.DS za poslanca v državnem zboru Božidar Flajšman je povabil v selniški hotel Smuk na predvolilno
soočenje kandidate parlamentarnih strank v belokranjskem okraju. Povabilu so sc odzvali kandidati SNS Sergej Čas, SDS Pavel Zajc, DS
Justina Pavlišič in 5!KD Vlado Starešinič.
Flajšman je dejal, da je njegov cilj, da Bela krajina ohrani v Sloveniji svojo prepoznavnost, da pa hkrati zavlada blaginja, saj je zanj na prvem mestu rešitev brezposelnosti. Čas se bo zavzel za skladnejši razvoj regij, največja pozornost pa bo posvečena gospodarskemu razvoju Bele krajine, medtem ko je za Pavlišičevo najpomembnejši svoboden razvoj gospodarstva, podjetništva in socialna pravičnost. Starešinič je zagotovil, da bo z lobiranjem v parlamentu Beli krajini zagotovil mesto, ki ji gre, sicer pa je z dijakom ali študentom pripravljen podpisati pogodbo o štipendiranju iz njegove poslanske plače. Zajc daje prednost šolstvu, od velikih gospodarskih sistemov pa podpira le tiste, ki so sposobni preživeti
na trgu.
Več razpravljalcev je podvomilo, da bi kateri izmed 19 kandidatov v belokranjskem okraju dobil dovolj glasov za vstop v parlament, in kot rdeča nit se je vlekla bojazen, da bo Bela krajina zopet ostala brez predstavnika v državnem zboru. Zajčje menil, da bi po večinskem sistemu, ki ga zagovarja SDS, Bela krajina gotovo dobila poslanca, medtem ko je po sedanjem proporcionalnem težko predvideti rezultat. Starešinič je prepričan, da bi bilo najbolje, da bi polovico poslancev volili po enem, polovico po drugem sistemu.
Pavlišičeva je zagovarjala proporcionalni sistem, medtem ko sta Flajšman in Čas zatrdila, da Belokranjec lahko pride v državni
zbor tudi po sedanjem sistemu. Eden od razpravljalcev je zato predlagal, da bi imeli Belokranjci enega kandidata, ki bi ga vsi volili, drugega pa je zanimalo, če so se pripravljeni odreči glasovom v prid drugim kandidatom. Odgovor je bil “ne” z dodatno Flajš-manovo obrazložitvijo, da to v strankarskem sistemu ni mogoče, ter s Starešiničevo, da se odreče
• Fina od razpravljalk je dejala, da se Slovenci počutijo v Beli krajini kot drugorazredni državljani, saj imajo povsod prednost tujci. Flajšman je odgovoril, da je to kaznivo dejanje. Čas je pojasnil, da v Beli krajini vladajo lobiji, ki vodijo kadrovsko in stanovanjsko politiko. Pavlišičeva pa je vprašala, ali je narodnost pogoj za delovno mesto in ali ni pomembnejše, kako so ljudje pridni.
pod pogojem, če mu kdo dokaže, daje boljši od njega.
M. BEZEK-JAKŠE
71
Sprehod po Metliki
NA VSEH PREDVOLILNIH SREČANJIH MIRKA Jeleniča z belokranjskimi volilci je prisoten Tone Grahek, Črnomaljec, živel! v Ljubljani. Jože Stegne, predsednik krajevne skupnosti Vinica, ga je v Kapušinovi gostilni na Kra-sincu razglasil za prvega belokranjskega ambasadoija v slovenski prestolnici. Grahek je takoj vrnil poklon: Stegneta je povišal v viniškega župana. “Ce bo Vinica republika, kot je zelo kratek čas že bila, bo Sterne go-
tovo njen predsednik,” je še dodal in plačal rundo pijače za
uresničitev želje.
VSI BELOKRANJSKI KANDIDATI ZA DRŽAVNOZBORSKE STOLČKE poudarjajo, da je napočil čas, ko bo tudi v Ljubljani slišati belokranjsko narečje. “Predolgo so v našem imenu govorili Gorenjci, Dolenjci, Štajerci in drugi,” poudarjajo. Najdlje je šel pri tem Mirko Jelenič, ki si
je izmisli geslo: “Slovenija v Evropo - Bela Krajina v Ljubljano!” In
to: Janez Videtič, direktor Mercatorja, s harmoniko spremlja predvolilne prireditve Mirka Jeleniča po belokranjskih gostilnah. Pred publiko se rad hvali: “Sem najboljši harmonikar med direktorji in najboljši direktor med harmonikarji”.
TONI GAŠPERIČ, RAVNATELJ OŠ PODZEMELJ, je v kamero snemalca Vašega kanala izjavil: “Res bom kandidiral za župana. Če se to ne bo zgodilo, bom pojedel živo kokoš.” Stane Vlašič, učitelj v OŠ Podzemelj, je takoj nato rekel: “Če se bo to res zgodilo, bom kandidiral za ravnatelja OŠ Podzemelj. Če ne bom držal obljube, obljubim, da bom pojedel - ravnatelja.”
Črnomaljski drobir
NEKOČ IN DANES - Odkar je črnomaljski svetnik Janez Kure v odgovorih na vprašanja svetni; kov prebral, da se črnomaljski diski zapirajo ob treh ali štirih zjutraj, iskreno sočustvuje z belokranjsko mladežjo, zlasti z dijaki in študenti. Spominja se, kako so imeli v njegovih dijaških letih horo legalis in so morali bit1 doma ob 20. uri. Dandanašnji pa mladi v zgodnjih jutranjih urah šele zapustijo nočne klube. Ži;
vahne noči pa takrat zanje še m ih '	-
konec, saj jih ob uničevanju prometnih znakov, košev za smeti.
maljski župan Andrej Fabjan na tiskovni konferenci: “Ko sem se ob otvoritvi nove semiške telo; vadnice na košarkaški tekmi
podil po parketu, sem opazil, da igra tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Tbne Rop. Bilo me je pošteno sram, kajti odkar ministruje, sem mu poslal vsaj pel pisem s prošnjo za pomoč p n reševanju problemov, kot so na primer Vinteks, Belt. Odgovorov'
ni bilo, kaj šele, da bi prišel mini-Črnomelj. Šele pozneje sem
sterv
zvedel, da je prav tisti dan Rop hodil tudi po Črnomlju in reševal prostorski problem varstveno-de; lovnega centra, ki ga v občim rešujemo že poldrugo leto.”
Semiške tropine
BILO GA JE SRAM - Semiški župan Janko Bukovec na tiskovni konferenci: “Bilo me je sram, )a tudi nekdanji borci so nekod'
pa tudi nekdanji oorci so nekoij ko čudno gledali, ko je predsednik SNS Zmago Jelinčič na slo-
vesnosti ob semiškem občinskem prazniku pri spomeniku na Gornjih Lazah pozdravil: 'Smrt fašizmu, svoboda narodu!’
RAZVELJAVITEV - Na semiškem soočenju kandidatov z3 poslance v drčavnem zboru j* župan Janko Bukovec zahteva razveljavitev volitev ter požej bučen aplavz svojih občanov. * volilnem seznamu, ki gaje v Dele objavila republiška volilna ko-
objavila republiška misija, je namreč semiška občina napisana v 1. volilnem okraju o-
apisana v t. volilnem okraju u-volilne enote kot krajevna skup-črnomaljske
nosi, in to v okviru občine, od katere se je pred dvema letoma s takšnim veseljem ločila. Obrazložitev, da za letošnje volitve velja zakon izpred štirih let, je župan razumel ko!
dokaz nepismenosti.
ČAS PROTI ČASU - Pre)
omenjeno soočenje je vodil zadnji predsednik KS Semič Jož( Mihelčič, kije vsakemu govorniku do sekunde natančno odmerjal čas ter ga, ko mu je potekel, prekinil celo na sredini besede Kandidatu SNS Sergeju Času se je minuta za zaključno besedo i^ tekla ravno, ko je hotel svojim protikandidatom razdeliti darila-Mihelčič je bil neizprosen in nm ni dovolil, da bi mignil, bodisi s
prstom bodisi z jezikom. A če-no'
prav so bili kandidati prej presenetljivo disciplinirani, celo bolj kot občinstvo, pa si je Sergej tokrat očitno mislil: “Čas Času m bo več gospodar,” in dokončal, kar se je namenil.
Drobne iz Kočevja
PLAKATIRANJE - Kar zadeva plakatiranje, je kočevska občina letošnje volitve dočakala povsem nepripravljena. Plakatiranje namreč še vedno ureja odlok o javnem redu in miru, ki se sklicuje na zakon o prekrških SRS iz leta 1983 in 1995 ter na statut občine Kočevje iz leta 1979 in 1987. Ob tem, da ne zakon ne statut ne veljata več, kar občinskim urednikom danes ob vprašanju, kakšna so določila o plakatiranju, omogoča izgovarjanje drug na drugega in sklicevanje na neveljavne akte, pa je pomembno tudi to, da tako zakon kot statut izhajata iz obdobja, ko je bila pri nas samo ena stranka, ki pa se ji pred volitvami ni bilo treba predstavljati na takšen način, kot to danes počno stranke. Bivša občinska skupščina je pred prvimi demokratičnimi volitvami pri nas to zadrego rešila z določitvijo treh lokacij za plakatiranje v predvolilnem obdobju, sedanji občinski svet pa se je na to spomnil šele, ko je anarhija na področju plakatiranja postala več kot očitna. Pa tudi tedaj se je na to le “spomnil” in nič drugega! Tako danes celotno kočevsko občino “krasijo” številni plakati političnih strank, razobešeni po drevesih, izložbah, postajališčih in celo na odsluženih traktorskih prikolicah.
OBČAN SPRAŠUJE-MEDVED ODGOVARJA
■ Zakaj si pred dnevom mrtvih prodajal samo bele in rdeče sveče?
- Ker sta na tem in onem svetu glavni le dve stranki: bela in rdeča.
Ribniški zobotrebci
POZABLJENI - Thko kot kočevska je tudi ribniška občina v tem predvolilnem času dobila nov dokaz, da je pozabljena od boga in ljudi. V petek, 25. oktobra, nekaj pred 13. uro, ko so volilne komisije drugod po Sloveniji že nekaj ur razpolagale z vsemi potrebnimi podatki o kandidatih za volitve v državni zbor, ki kandidirajo v njihovih okrajih, pa v Kočevju in Ribnici volilni komisiji še nista imeli popolnega spiska kandidatov. Razlog za to je bil, ker je na sedežu volilne enote Ljubljana-Bežigrad nekdo pozabil ta spisek oddati na pošto, hkrati pa tudi pozabil, da ga je pozabil oddati. Navajeni na čakanje, so v Ribnici potrpežljivo čakali, vse dokler jih novinarka Dolenjskega lista ni zaprosila za natančne podatke o kandidatih, za katere so ji ne sedežu volilne enote v Ljubljani ljubeznivo pojasnili, “da jih bo lažje dobila v Ribnici, kjer že razpolagajo z vsemi potrebnimi podatki”.
Struški klinčki
NI BIL VRAG, AMPAK NAVIHANI HUGO - Poročali smo, da se je Stružancem prikazal vrag. Zdaj pa smo zvedeli, da tista Umetnija, narisana na cestnem asfaltu, ni bil vrag, ampak nagajivi televizijski Hugo. Oba pa ima-'a rogove.
PRIPRAVE ZA SNEG - Po struški dolini so ob glavni cesti že Postavili količke, da bo zimska služba vedela, kje plužiti, se pravi, kje je cesta. Podobno so količke 'ski ob-istralki
NAJPREJ DOSEČI SOGLASJE - Poročali smo o sporu v Strugah, ki je nastal zaradi (ne)-odvajanja vode z glavne ceste. Nekateri zahtevajo ureditev prepusta na drugo stran ceste, kar ie cestno podjetje že dvakrat uredijo; drugi pa propustu nasprotujejo, češ da ne dovolijo odvajanja Vode s ceste na svoje parcele. Možni sta dve rešitvi: ali odvajati
Je najbolj prizadet, ker odvodnja-Vanje ni urejeno. Dobrepoljski *upan Anton Jakopič pravi, da bi morali obe strani doseči soglasje, saj ne kaže zapravljati občinskega denarja tako, da bi občina neka dela plačala, občani pa bi nato spet vse razdejali.
Mirtovški šratelj:
“VMirtovičih so prav pri kipu našega ljudskega junaka Petra Klepca te dni postavili telefonsko govorilnico očitno zato, da bo Peter Klepec lahko telefoniral pristojnim, naj poskrbe za obnovo njegovega kipa in mu zamenjajo vsaj že razpadlo drevo, s katerim je nagnal Iltrke, če so že pozabili nresničiti sklep o preselitvi njegovega, Klepčevega, kipa na občinsko mejo pri Sv. Ani.”
MM 1 Z M ASIH______OBČIN
Denarja dovolj le za končanje del
IrtiMšl
V Kočevju so zaključili s prvo obravnavo rebalansa občinskega proračuna - Vse začete investicije bodo dokončali, nezačete pa prenesli v prihodnje leto
KOČEVJE - Na zadnji seji kočevskega občinskega sveta prejšji torek so svetniki dobršen del štiriurnega zasedanja sveta namenili prvi obravnavi rebalansa občinskega proračuna. Ob zmanjšanih prihodkih občine je nujnost njegovega sprejema narekovala želja občine, da bi dokončali investicije, ki so v zaključnih fazah.
Predlagatelj rebalansa župan Janko Veber je poudaril, da je prerazporeditev med posameznimi proračunskimi postavkami nujna, če hočejo dokončati začete investicije, za katere bodo porabili nekaj več denarja, kot je bilo prvotno predvideno. Na očitek, da se občinska uprava ne drži
SLOVESNOST PRED SPOMENIKOM NOB
LOŠKI POTOK - Komemoracijo 1. novembra je organizirala KO ZZB in POS pred osrednjim potoškim spomenikom pred zdravstvenim domom na Hribu. Kratek kulturni program so pripravili mentorji in učenci osnovne šole dr. Antona Debeljaka in ribniška godba na pihala. Slavnostni govornik je bil predsednik krajevne organizacije Jože Levstek, ki se je v njem dotaknil trenutnih nasprotij, ki se vse bolj razraščajo v sovraštvo, in poudaril, da je že skrajni čas, da eni in drugi pogledajo v prihodnost, ki ni ravno rožnata, predvsem ne na gospodarskem področju. Delegacija območne organizacije ZLSD iz Ribnice - vodil jo je predsednik Lado Orel - pa je pred spomenik položila cvetje.
A. K.
But se predstavi
RIBNICA - V nabito polni dvorani središča Ideal, kjer so večer poživili člani skupine Pepel in kri, domača zvezda Nataša Mihelič, skupina Tfenutek in trio Kožar, se je volilcem predstavil France But, kandidat SLS za ohčini Ribnico in Loški Potok. Program stranke je predstavil predsednik SLS Marjan Podobnik ter na kitari zaigral tudi nekaj skladb z nove zgoščenke. France But, diplomirani inženir kmetijstva, sicer direktor Zadružne zveze Slovenije, in tudi član sveta RTV Slovenija je volilcem med drugim povedal, da so težave, ki pestijo slovensko gospodarstvo, izbruhnile v Ribnici.
Ni se mogel izogniti stečaju Rika, ki še traja, in dejstvu, da se drugod po Sloveniji proizvodnja povečuje, v Ribniški dolini pa kmetije opuščajo zemljo. Ker območje leži na izrazito demografskem območju, je problem mogoče rešiti le na en način: država mora v proračunu zagotoviti nepovratna sredstva, je še pove-
da' But' M. GLAVONJIČ
dogovorjenega, pri čemer je Alojz Ivančič omenil ureditev pločnika v Dolgi vasi in odkup stanovanj, ki v rebalansu proračuna nista upoštevana, je župan odgovoril, da se strinja, da mora biti izvajanje proračuna dosledno in da bi bilo zato potrebno rebalans sprejemati ob vsakem odstopanju. Vendar pa bi to v praksi pomenilo, da bi glasbeno šolo, ki se bo v nove prostore preselila že v kratkem, s takšnim načinom dela urejali dve leti. Glede pločnika je povedal, da je bil kljub temu letos storjen velik korak naprej s pripravo projekta, ki bo omogočil varno izvedbo pločnika.
“Težko je sprejemati rebalans, če se ve, da gre dohodkovna stran za 100 milijonov navzdol,” je dejal Zdravko Janeš in v imenu finančne komisije povedal, da so z racionalizacijo porabe prihodkov na odhodkovni strani storili največ, kar je bilo možno. Predla-
PREDSTAVITEV KANDIDATOV ZELENIH IN SDS
KOČEVJE - Po predstavitvi kandidata Zelenih Kočevja za volitve v državni zbor - Bojana Kocjana na nedavni tiskovni konferenci se je Kocjan v ponedeljek, 28. oktobra zvečer predstavil volilcem tudi neposredno. Njegovo predstavitev je s predavanjem in projekcijo posnetkov s svojega popotovanja z jadrnico čez Pacifik do Polinezije popestril slovenski popotnik Jure Šterk. Podobno je neposreden stik z volilci po predstavitvi kandidata preko medije vzpostavila tudi kočevska SDS. Njen kandidat Bogomir Špiletič se je skupaj z Janezom Janšo in Romano Logar volilcem predstavil prejšnjo sredo zvečer v razgovoru na prireditvi z bogatim kulturnim programom, ki jo je pripravilo društvo Ivan Čankar.
DOBREPOLJSKA CVETLIČARNA - Na Vidmu v Dobrepolju uspešno deluje cvetličarna Lilijana, katere lastnica je domačinka Danica Bambič. Njena sorodnica Mateja Bambič (na fotografiji), ki dela v videmski cvetličarni, je povedala, da je največ prometa za dan mrtvih, 8. marec, materinski dan in tudi pred novim letom. Cvetličarstvo je gotovo donosno, saj je Danica Bambič pred letošnjim dnevom mrtvih odprla še cvetličarno v Loškem Potoku. (Foto: J. Primc)
V Dobrepolju posvečenje diakonov
50 let mašništva dr. Alojzija Šuštarja
DOBREPOLJE - Kot smo na kratko že poročali, je bila v farni cerkvi na Vidmu 27. oktobra velika slovesnost za vso ljubljansko nadškofijo. Na svečanosti, v kateri je sodeloval tudi nadškof dr. Alojzij Šuštar, so posvetili osem diakonov, pripravnikov za duhovniški poklic, ki so tako prejeli zadnji red pred maš-niškim posvečenjem. Diakoni so iz vse nadškofije, med njimi pa je tudi dobrepoljski diakon Tbne Prijatelj iz Pod-gore in Igor Luzar iz župnije Novo mesto - Lenart.
Prav na ta dan je nadškof dr. Alojzij Šuštar praznoval tudi 50-letnico svojega mašništva. Zaradi obojega je bil ta dan za Dobrepoljce še posebno slovesen. Svečanosti se je udeležilo več tisoč ljudi, nanjo pa so se pripeljali mnogi z avtobusi tudi iz drugih krajev. Župan Anton Jakopič je v imenu občine podaril novim diakonom in nadškofu dr. Alojziju Šuštarju dobre-poljsko-struški zbornik “Naši kraji in ljudje”, ki je izšel pred kratkim.
J. P.
gal je, naj rebalans proračuna sprejmejo, “da bi ustavili tiste investicije, ki se še niso začele, zato da bi lahko dokončali začete”. Po številnih pripombah, ki so se nanašale predvsem na izpad ureditve pločnika v Dolgi vasi, preveliko denarja namenjenega za pogodbena dela in premalo za šport, ter ugovoru prestavnikov občinske uprave, češ da nekatere pripombe niso sprejemljive, so svetniki sprejeli rebalans proračuna, občinski upravi pa naložili, naj sama oceni, katere pripombe so sprejemljive in jih bo lahko upoštevala pri pripravi rebalansa za drugo obravnavo.
M. LESKOVŠEK-SVETE
POSLANEC HENIGMAN SE JE PREDSTAVIL
RIBNICA - Benjamin Henigman, sedanji poslanec v DZ, je kandidat SKD na nedeljskih volitvah v četrti volilni enoti, v občinah Ribnica in Loški Potok. Na več predvolilnih shodih ie predstavil dosežke svojega štiriletnega dela. “Z lokalno samoupravo so nove ohčinc (Loški Potok, Osilnica, Dobrepolje) dobile več kot 200 milijonov tolarjev za ureditev cestne in komunalne infrastrukture. Če bi še naprej ostale krajevne skupnosti kočevske ribniške ali grosupeljske občine, bi bile zagotovo prikrajšane za izboljšanje razmer”, je dejal Henigman. Prepričan je, da bi vzhodno Do-lenjska regija, kjer naj bi bila Ribnica njeno središče, morala imeti poslanca v državnem zboru. Če mu bodo volilci zaupali, si bo še posebej prizadeval za enakomeren razvoj pokrajine, izboljšanju statusa obrti, še posebej suhe robe in lončarstva.
M. G.
RIBNIŠKA SUHA ROBA NA ITALIJANSKIH STOJNICAH
RIBNICA - Ribniška občina bo poslej tesneje povezana s pobrateno italijansko občino Aercevlo. Čeprav so ledino sodelovanja pred leti zaorale borčevske organizacije, se stiki niso pretrgali niti po političnih spremembah v Sloveniji. Letošnjega tradicionalnega mednarodnega obrtnega sejma y Fab-rianu pri Arcevii so se udeležili tudi predstavniki Ribnice (lončar, suhorobar in rezbar). Sejem je potekal v bližini znane jame Frasassl, ki jo na leto obišče več kot milijon jjudi. Ribničani naj bi že prihodnje leto na stojnicah tam ponujali svoje izdelke, predstavili pa tudi občino in državo. Sicer pa v obeh obrtnih zbornicah pripravjjajo načrt tesnejšega povezovala oziroma sodelovanja.
ČISTIJO IN SPET ONESNAŽUJEJO
OSILNICA - V občini Osilnica so pred letošnjo turistično sezono izvedli -podobno kot tudi lani - zelo uspešno očiščevalno akcijo. Očistili so mnoga divja smetišča po vsej občini in še Kolpo. Zdaj se nekateri iz Ba-njaloke pritožujejo, da je pri njihovi vasi na bregu Kolpe spet divje odlagališče, na katerem ljudje iz okoliških vasi sežigajo kavče in drugo, da zasmrajujejo in zbujajo negodovanje pri ljudeh. Tbdi avtomobilske akumulatorje in drugo mečejo kar v Kolpo. Liko so hvalevredna prizadevanja občine in turističnega društva izničena. Podobne kritike in opozorila pa prihajajo tudi iz drugih vasi.
Občina ne potrebuje visoke politike
S predstavitve kandidata SKD Kočevje Alojza Koširja
KOČEVJE - SKD Kočevje je prejšnjo sredo na tiskovni konferenci predstavila svojega kandidata za volitve v državni zbor - Alojza Koširja. Po podrobni predstavitvi dosežkov stranke v zadnjih štirih letih so ob predstavitvi programa stranke spregovorili tudi o načrtih za delo v prihodnje.
“Občina je podjetje, s katerim je treba gospodariti tako, da se denar davkoplačevalcev najbolj pametno porabi,” je navedel Košir v potrditev osebnega prepričanja, da v občini ne potrebujejo visoke politike. “Politika je le povezava z Ljubljano,” je dejal in dodal, da bi se morale za dobrobit Kočevske zato vse stranke povezati s svojimi centri v Ljubljani, prav tako pa tudi tesneje povezati med seboj v svojih zahtevah do
»m.
DARILO OBČINE GASILCEM - Na slovesnosti ob otvoritvi ceste v Mahovniku in počastitve 60. obletnice PGD Mahovnik, ki je bila v ponedeljek popoldan, je kočevski župan Janko Veber mahovniškim gasilcem izročil ključe novega orodnega vozila. Vozilo je stalo 7,5 milijona tolarjev, denar zanj pa je prispevala kočevska občina. Kot so povedali gasilci, gre za prvo tovrstno vozilo v kočevski občini, zato so darila občine še toliko bolj veseli. (Foto: M. L.-S.)
Predsednik SKD Kočevje in njen kandidat Alojz Košir ter podpredsednica stranke Tatjana Patafta (Foto: M. L.-S.)
Ljubljane. Pobuda ZLSD Kočevje o določitvi skupnega kandidata za volitve v državni zbor je bila takšen poskus, je poudaril Košir, vendar pa je prišla dosti prepozno.
Koširjevo osebno geslo je “Z vami in za vas”. Ib vodilo pa ga poleg splošne usmeritve delovanja za pravično, pošteno in pravno državo usmerja tudi v to, da se bo zavzemal za enakomeren regionalni razvoj, pospešen razvoj podeželja, večjo socialno varnost kmetov ter za družino.
M. L.-S.
VOLITVE SE VEDNO (Z) MEŠANO
DOBREPOLJE - Čeprav je bilo od ustanovitve novih občin dovolj časa, da bi lahko primerno uredili volilne okraje, se to tudi še* za te volitve ni uredilo. Thko je občina Dobrepolje razdeljena v dva volilna okraja, in sicer: območje Dobrepolja je v volilnem okraju št. 3 Grosuplje, območje Strug pa v volilnem okraju št. 4 Kočevje, res pa je, da je vsa občina nato v eni volilni enoti. Odgovorni v občini Dobrepolje tako razdelitev kritizirajo in zahtevajo, naj bo vsa občina v istem volilnem okraju.
Kdaj poroke na tuijaškem gradu?
TUrjaški grad zdaj ni dovolj izkoriščen - Potrebna dobra vodniška služba
TURJAK - “Glavne turistične zanimivosti na območju Tbrjaka so: turjaški grad, cerkvica na Ahcu in farna cerkev v Škocjanu, kije nekdaj sodila k turjaškemu gradu,” pravi Štefan Gruden iz Laporja, kije podpredsednik Turističnega društva TUrjak, in dodaja, da so ostale zanimivosti še: pozab(jeno gradišče na Sloki Gori, Bqjdinški slapovi, slapova pri Laporju pa še kty bi se našlo.
Nekatere te zanimivosti smo v našem listu že predstavili ali pa jih še bomo, zato naj tokrat povemo le, kako bi se po Stefanovi zamisli dalo turjaške zanimivosti bolje predstaviti svetu, saj je grad, ki je največja zanimivost, v glavnem zaprt.
“Predvsem je treba vodniško službo na gradu profesionalizirati,” meni podpredsednik Štefan Gruden. “Vodič bi moral znati vsaj dva tuja jezika, saj ni dovolj izletnikom le kazati to in ono s prstom in se pogovarjati z rokami.”
“V samem gradu bi morali urediti prostor za razne kulturne in druge dejavnosti. V njem bi lah-
ko nastopale gledališke skupine, tu bi izvajali srednjeveško glasbo
Štefan Gruden
in še kaj. Gotovo pa bi grad najbolj zaživel, če bi na njem uredili poročno dvorano, saj bi se mnogi iz vse Slovenije in morda celo iz tujine želeli poročiti v takem okolju. Z vsem tem se strinja tudi velikolaški župan Milan Tbkavec, ki se zelo trudi za napredek turizma v občini, a kaj, ko se vse ustavi pri denarju. Ministrstvo za kulturo daje občini malo denarja, da ne zadošča niti za najnujnejše.” _______________________L_R
NOVA TRGOVINA
RAŠICA PRI VELIKIH LAŠČAH - Pred kratkim je domači zasebnik Božo Zalar odprl na Rašici trgovino z mešanim blagom. Posebnost trgovine pa je diskontna prodaja pijač.
• Vem, da bom umrl, a ne verjamem. (Bourget)
MŠŠ ± Z_______M A Š I H O S Č l M MŠŠ
Pričetek gradnje višnjegorske šole?
V novem prizidku mokronoške šole 8 učilnic
Uradno odprli prizidek OŠ Mokronog brez opreme
MOKRONOG - Po otvoritvi boštanjske osnovne šole je 28. oktobra predsednik državnega zbora Jožef Školč odbrzel še v bližnji Mokronog in svečano odprl prizidek k tamkajšnji osnovni šoli. Ker je šolsko ministrstvo letos pripravljeno zagotoviti le tretjinski delež obljubljenega denarja, v prizidku še ni opreme, za katero naj bi zdaj trebafijska občina najela posojilo, da bi bili prostori funkcionalno opremljeni in vseljivi vsaj do konca tega leta.
Za naložbo, vredno 103 milijone tolarjev, naj bi sicer občina in ministrstvo za šolstvo in šport prispevala vsak pol. S prizidkom bo mokronoška osnovna šola pridobila nekaj več kot 700 [^prepotrebnih površin, in sicer 6 novih učilnic, računalniško učilnico in delavnico za tehnični pouk. Vrtec bo tako dobil vrnjen prostor, zaradi pomanjkanja katerega so nastale v predšolskem varstvu v tem kraju hude zagate.
Ob tej priložnosti so se v Mokronogu spomnili večletnih prostorskih stisk, s katerimi so se soočali navkljub temu, da je bila sedanja šolska stavba zgrajena šele pred okrog 20 leti. Za 15 oddelkov so morali organizirati razredni pouk samo v petih učilnicah, šesto pa so bili učenci in učitelji prisiljeni deliti s tudi zelo utesnjenim vrtcem. Samo 7 učilnic je bilo na razpolago za predmetni pouk, zato so imeli tudi na pouk v že tako premajhni tehnični delavnici, gospodinjski pouk pa je potekal celo v sobi brez oken! Dopolnilni in dodatni pouk sta često potekala v jedilnici. Zatorej je bila odločitev trebanjske občine, da je gradnjo prizidka mokronoške osnovne šole uvrstila med prednostne naložbe v letu 1994 pričakovana, prav tako, daje ta naložba pristala v programu šolskega ministrstva za sofinanciranje naložb v šolski prostor.
P. P
BREJC IN KELEMINA V SEVNICI
SEVNICA - Tbkajšnji socialdemokrati so na tribuni v sevniškem gasilskem domu pred dobro stotnijo poslušalcev predstavili program stranke in kandidata za poslanca. Podpredsednik SDS dr. Miha Brejc je poudaril, da imajo program in ljudi, ki ga bodo izvajali. Branko Kelemina je spregovoril o svojih izkušnjah svetnika pri delu očinskega sveta. Povedal je, da v občini ne more več kaj dosti postoriti, ker nima dovolj podpore Za prijeten kulturno-zabavni spored je poskrbela vokalna skupina Corona,
Za novo OŠ Višnja Gora letos manjka denarja in še bolj časa ■ Sprememba načrtov zaradi telovadnice - Še letos zemeljska dela - Konec gradnje predvidoma v dobrem letu
VIŠNJA GORA - “Ali ne gre pri teh razpisih le za neko predvolilno kost, tudi da se zabriše krivda Županstva občine Ivančna Gorica, kije očitna, glede na neupravičene zamude pri izvajanju posameznih postopkov, kar navajam tudi v terminskem planu do začetka gradnje osnovne šole v Višnji Gori, ki sem vam ga poslal v dopisu 20. junija letos? Vsakemu razumnemu človeku je namreč jasno, da v naših podnebnih razmerah gradnja zunanjega objekta s pričetkom pozimi, 15. decembra 1996, in v nadaljnjih zimskih mesecih ni mogoča!” se jezi ivanški občinski svetnik Franc Godeša (LDS) v pismu ivanškemu županu Jerneju Lampretu (SDS).
OCVIRK, UMEK IN LOŠODORFER KANDIDATI ZA POSLANCA
SEVNICA-V volilni enoti 6 v 7. okraju, to je v sevniški občini, kandidira na listi SLS za poslanca v državnem zboru 27-letni inženir kmetijstva Srečko Ocvirk, podjetnik z Orešja nad Sevnico. Na listi SKD kandidira za poslanca 40-letni diplomirani ekonomist Igor Umek, minister za promet in zveze. Pri Demokratih Slovenije je kandidat 48-letni profesor defektologije Stanislav Loš-dorfer, svetovalni delavec iz Sevnice.
Godeša sprašuje župana, ali se utegne ob koncu letošnjega proračunskega leta, v katerem je bila določena vsota 180 milijonov tolarjev za gradnjo OŠ Višnja Gora do 3. gradbene faze, zgoditi enako kot v letu 1995, ko Ivančani niso porabili 50 milijonov tolarjev za isti namen in so jih prenesli v letošnji proračun. “Kakšna je realnost razpisa za izbiro izvajalca-za gradnjo OŠ Višnja Gora, objavljenega v Uradnem listu RS 19.
oktobra letos, ko za to gradnjo še sploh ni pridobljeno gradbeno dovoljenje? Kako je mogoče predvideti rok za pričetek del 15. decembra, ko pa je v razpisu določeno javno odpiranje ponudb 20. novembra letos, ponudnike pa je treba pisno obvestiti o izbiri v 30 dneh od dneva odpiranja ponudb?” med drugim sprašuje Godeša.
Svetnika Godešo končno tudi zanima, ali je ivanška občina gle-
de na okvirno vrednost naložbe za gradnjo OŠ Višnja Gora (300 milijonov tolarjev) sploh sporočila pristojnim v republiki, koliko denarja pričakuje za sofinanciranje te gradnje iz državnega proračuna.
• Po Lampretovih besedah so ob dobrem sodelovanju z gradbenim odborom pripravili stvari tako daleč, da bodo novo šolo te dni zakoličili, tik pred izdajo pa je tudi gradbeno dovoljenje. Država ni dala 60 milijonov tolarjev, KS Višnja Gora ne more dati 10 milijonov, kot so računali, če bi se Višnjani odločili za krajevni samoprispevek, in morda bo tudi občina letošnji delež (110 milijonov) zmanjšala, kar pa ne bi smelo ogroziti zemeljskih del.
P. PERC
Mrliška vežica zdaj pred cestami
V KS Veliki Gaber v nedeljo bodo krajani odločali tudi o uvedbi krajevnega samoprispevka za mrliško vežico, ceste, vodovod, kanalizacijo in javno razsvetljavo
VELIKI GABER - V krajevni skupnosti Veliki Gaber bo imelo na Martinovo nedeljo 869 volilcev kar dvojno pravico in dolžnost: na voliščih bodo lahko odločali o “svojih” kandidatih za poslance v državnem zboru, hkrati z volitvami pa se bodo na referendumu lahko opredeljevali tudi o uvedbi krajevnega samoprispevka. Za celoten program samoprispevka bi potrebovali kar okrog 52 milijonov tolarjev, prednost pa bo imela izgradila mrliške vežice.
“Če smo hoteli asfaltirati državno cesto Radohova vas-Veliki
DR. RADO GENORIO KANDIDAT ZA POSLANCA
IVANČNA GORICA - Edini kandidat iz ivanške občine, ki kandidira na volitvah ‘v državni zbor v 4. volilni enoti, v 3. okraju, to pomeni tudi na območju ivanške občine, je 42-letni doktor geografskih znanosti Rado Genorio, doma z Vira pri Stični. Dr. Genorio, kandidat za poslanca na listi ZLSD, je zaposlen kot svetovalec slovenske vlade v ministrstvu za zunanje zadeve.
NOV PLOČNIK IN SPOMENIK IZGNANCEM V KRMELJU -Krmeljčani so preteklo nedeljo krajevni praznik obeležili z nekaj sto metri pločnika do stare šole in ličnim spomenikom izgnancem, delom sevniškega umetnika Rudija Stoparja in krmeljskih kovinarjev. Predsednik sveta KS Rudi Dobnik se je zahvalil krajanom, ki so odstopili zemljišča za pločnik, tudi v imenu otrok. Predsednica krmeljske krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije Milka Senčar (med govorom) je spomnila na največje nasilje nemškega okupatorja v Krmelju 22. oktobra 1943, ko so Nemci pobili več domačinov, 140 pa so jih izgnali. Od teli jih je grozote vojne preživela slaba četrtina. Kulturni spored sta pripravili krmeljska osnovna šola in domača moška vokalna skupina. (Foto: P Perc)
Le pohvale sevniškim gradbincem
SGP Posavje dogradil osnovno šolo v Boštanju in novo telovadnico v rekordnem času - Ministrstvo za šolstvo bo poravnalo svojo obveznost že v 3 mesecih namesto v 3 letih
BOSTANJ - “Zdaj čutimo sproščenost, delovno zagnanost, ker imajo učenci in učitelji v novih, sodobno opremljenih prostorih tako rekoč idealne razmere za uspešno delo. Še zd;y nekako ne moremo verjeti (pa ne le mi, podobno pravijo tudi drugi), da je uspelo gradbincem sevniškega SGP Posavja v tako kratkem času dograditi šolo in telovadnico. Šolo smo zapustili 21. junija, sc pravi, da smo normalno končali pouk, res pa je, da smo začetek pouka prestavili za en teden,” je pre-tekeli ponedeljek povedal ravnatelj boštanjske osnovne šole Karl Alič.
seveda zavoljo večjih površin, saj tolikšne razlike sama šola ne hi mogla kriti.
Zadnji ponedeljek v oktobru sta v odsotnosti napovedanega ministra za šolstvo dr. Slavka Gabra boštanjsko šolo odprla državna sekretarka v ministrstvu za šolstvo in šport Milka Brulc in sevniški župan Jože Peternel. 272 milijonov vredna naložba pomeni, da ima boštanjska šola zdaj okrog 3500 m2 površin (prej 980 m2 oz. skoraj 2000 m2 s staro šolo), 13 matičnih učilnic, 4 kabinete, novo telovadnico in kuhinjo...
V Ljubljani očitno zelo cenijo tudi prizadevnost Boštanjčanov oz. Sevničanov, da so v rekord-
nem času končali veliko naložbo, zato je šolsko ministrstvo sklenilo, da bo pokrilo svojo polovico obveznosti že v 3 mesecih, in ne v poprej predvidenih treh letih. Natančen izračun sicer pokaže, da bodo domačini pokrili dobrih 54 odst. naložbe, kajti prišteti je potrebno tudi stroške komunalnega opremljanja zemljišč in pridobivanja vseh soglasij.
Ravnatelj Alič upa, da bodo našli tudi ustrezno sistemsko rešitev za zagotovitev pokrivanja veliko večjih materialnih stroškov,
DEŽELAK IN UMEK NA SEVNIŠKIH CESTAH
SEVNICA - V spremstvu sevniškega župana Jožeta Peternela in predstavnika novomeškega cestnega podjetja Franca Povšeta sta si v soboto popoldne minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak ter minister za promet in zveze Igor Umek ogledala opravljeno delo pri posodobitvah cest Ledina - Ostrožno, Za-vine - Jablanica - Novi grad, Gabrijele - Polje in Loka - Žirovnica, kije še v izgradnji. Za vse te ceste so Sevničani dobili pomoč okrog 45 milijonov t.i. demografskega tolarja.
Gaber, ob kateri živi veliko naših krajanov, ki so že siti oblakov prahu, zlasti poleti, smo morali sodelovati s prispevkom, ki je znašal približno toliko, kot smo
CVETJE IN VENCI NA GROBOVE
SEVNICA - Pretekle dni so sevniški borci položili vence in cvetje na več spominskih obeležjih iz NOB v Šentjanžu, Murnicah, Krmelju, pri spomeniku v Sevnici, pred šolo na Bučki. V nedeljo, 12. novembra, ob 10. uri pa bodo predstavniki občine in OO ZBU NOB Sevnica položili k stavbi okrajnega sodišča na Glavnem trgu v Sevnici venca v spomin na 55-letnico partizanskih borb in žrtev ter množičnega izseljevanja prebivalstva v Nemčijo in Srbijo.
KDAJ BO ODSTRANJENA MLAKARJEVA HIŠA?
SEVNICA - Svetnik ZLSD Franc Pipan je na sevniškem občinskem svetu opozoril, da je treba nekaj narediti z “razdrapano” in zelo prometno Planinsko cesto od križišča do mostu za Kopitarno, saj je ogrožena prometna varnost. Vprašal je, kako kaže z odstranitvijo Mlakarjeve hiše, ki ovira promet ob vhodu na Dro-žanjsko cesto in kaj je z njenim odkupom. (Mimogrede naj pojasnimo, da se pri odcepu s Kvedrove ceste pri Mlakarjevi hiši prične Cesta na grad, Drožanjska cesta pa se prične šele pri stari klavnici oz. mostu čez Drožanjski potok! op. p.). Župan Jože Peternel je povedal, da niso prišli blizu dogovora o ceni, kajti občina je dala ponudbo za 39.000 mark, v najslabšem primeru bi dala do 50.000 mark, medtem ko bi radi Mlakarjevi za hišo, ki jo je narasla Sava oz. Drožanjski potok že večkrat poplavil(a), okrog 90.000 mark.
ZMAGALI GASILCI TANINA
SEVNICA - V okviru meseca požarne varnosti je v sevniški Lisci v organizaciji PGD Sevnica in pod pokroviteljstvom Lisce, d. d., potekalo tekmovanje industrijskih gasilskih enot. Pri članicah je v suhi vaji s hidrantom in spoznavanju gasilnih aparatov tekmovala le IGE Lisca Sevnica, žal pa ni bilo Krmeljčank. Pri članih, ki so se pomerili v mokri vaji z motorno brizgalno, z odvzemom vode iz hidranta, so pogrešali gasilce IGE Stillesa in 1GD Kopitarna. Tokrat je zmagala ekipa* IGD Tanina, pred Jutranjko Inpletom in Lisco.
letno zbrali z drugim samoprispevkom. Ih se je iztekel leta 1994. Če ne bi bilo tega pritiska in nuje, bi bili danes gotovo dlje z mrliško vežico, ki jo bomo začeli graditi še letos, če bo le dopuščalo vreme, v vsakem primeru pa spomladi,” je povedal dolgoletni bivši predsednik skupščine KS Tone Fortuna.
Novi (od zadnjih volitev) predsednik sveta KS Veliki Gaber, Andrej Sever, pa dodaja, da bi s samoprispevkom, ki naj bi ga -poldrugi odstotek od plač in pokojnin ter 4 odstotke od katastrskega dohodka - plačevali 5 let, bi zbrali v KS Veliki Gaber okrog 14 milijonov tolarjev, samo mrliška vežica, ki jo bodo postavili zraven parkirišča pri pokopališču, pa bo stala vsaj 9 milijonov tolarjev.
V Malem Gabru imajo komaj eolsko vodovodno cev in nimajo nobene požarne vode. Z izboljšavo in ureditvijo novih hidrantov v vaseh Bič, Pristavica, Zagorica, Dobravica naj bi se močno povečala požarna varnost v teh krajih. Gradnjo vodovoda, (vrednega 12 milijonov tolarjev) za t.i. visoko cono, to je za del Velikega Gabra, Mali Gaber in Žubino, imajo v načrtih tudi pri trebanjski Komunali. S pomočjo samoprispevka naj bi asfaltirali krajevne ceste v Medvedjek, Zagorico, Dobravico in lokalno cesto od Gombišča do meje z novomeško občino, proti Žužemberku. Asfaltirali naj bi še več krajših odcepov in opravili več drugih del, med pomembnejšimi bi bila tudi priprava projekta za čistilno napravo za fekalne vode za Veliki Gaber, Zagorico in Bič.
fsgjlLa.
HkKih
Andrej Sever, predsednik sveta KS Veliki Gaber: “Upam, da bodo krajani podprli naš program. ”
Vabimo
vas na
TEČAJ
ZAČETNI
JOGE
v Sevnici.
Tečaj bo od 6.11. potekal vsak ponedeljek in sredo od 19"" do 20'"
v prostorih OŠ BOŠTANJ.
Krjavljeve iskrice
PREBLISKI IN SPRENEVEDANJE - Predsednik ivanške-ga občinskega sveta mag. Jurij Gorišek (SKD) je očitno spet užaljen in nezadovoljen s poročanjem novinarjev o delu sveta. To se kaže v tem, ker smo predstavniki sedme sile spet dobili za 22. sejo občinskega sveta, ki bo 15. novembra, le vabilo brez gradiva. Gorišek je svojčas, sicer malce v šali, govoril, da bi rad videl, če bi prišlo do rošade med novinaijem Dela Bojanom Raj-ška in piscem tehle vrstic. Zdai je bojda nudo nezadovoljen tudi s pisanjem Dolenjskega lista, ker v niem, pravzaprav v tejle komunski kroniki, vse prevečkrat nastopa vodja svetniške skupine Janševih socialdemokratov Igor Bončina. Th je Gorišku že nekajkrat javno očital, da so zasedanja sveta predolga, preveč razvlečena, saj se, tudi zavoljo preobsežnih dnevnih redov, ze po pravilu spreminjajo v nočne seanse, predvsem zato, ker predsednik sveta neustrezno, premalo pripravljen in “mlačno” vodi seje. Kako se lahko predsednik sveta Gorišek samovoljno odloči, mimo dogovora na seji sveta, ki ga je sprožil ravno pisec tehle vrstic, češ da naj vendar svetniki spoznajo, kako z nepošiljanjem gradiv medijem po nepotrebnem otežujejo delo novinarjev, je seveda že drugo vprašanje...
Trebanjske iveri
Sevniški paberki
PRIMERJALNE PREDNOSTI - Naivečje trebanjske politične stranke so se dokaj podobno lotile pihanja na dušo volilcev, kajti vsi kandidati za poslance, se razume, so poštenjaki, da jim blizu ni para. So pa med njimi vendarle velike razlike ali morda celo prednosti. SKD in SLS se ponašata z Lojzetoma, pri čemer naj bi imel prvi “med slovenskimi politiki največji ugled v Evropi, saj je
sednika Evropskih krščanskih demokratov”. Nekateri se bojijo, da bo Lojze, obremenjen s tako funkcijo, bolj evropski kot slovenski politik. Drugi Lojze bi rad še tretji mandat, ker bi bilo to po njegovih dosedanjih bogatih izkušnjah enako doktoratu. Dva zdravnika, upokojeni Tine (SDS) bi rad naposled pokopal mrtve iz državljanske vojne, ‘!da nas njihove kosti ne bodo strašile v pozne rodove”, in iz parka pri galeriji likovnih samorastnikov odstranil skulpture, po njegovem “sprijete spake”: še aktivnega dohtarja Franca pa je v DeSUS pritegnil ravno “program stranke, ki se ne ukvarja s preteklostjo, ampak želi marsikaj postoriti za naprej.” Učiteljica Zvonka (ZLSD) pa bi verjetno delovala za govor-
i naj bi ga
šlanski govorniški oder, ker je človek, “ki se ne boji povedati resnice”, in naj bi zanj torej glasovali, ker “zna udariti po mizi, ko gre za uresničitev svojih obljub.”
DVORANA - Volilni štab ZLSD je hotel svojo kandidatko za poslanko Marijo Jazbec predstaviti še volilcem na Blanci. Toda ko so v ZLSD zvedeli, da bi morali plačati za blanško, precej manj ugledno in udobno dvorano, kot je kulturna dvorana PGD Sevnica, odr
a, precei več denarja, so se dpovedali tejnameri. Nemalo so bili pri ZLSD presenečeni, ko so dobili račun za najem dvorane, skupaj 30.000 tolarjev, že 14 dni pred napovedanim dogodkom, ker je predsednik sveta KS Blanca Branko Kelemina tudi kandidat SDS za poslanca, so nekateri sklepali, daje vse to Keleminovo maslo, češ da naj bi tako preprečil konkurenci nabiranje točk v njegovi fari. Kelemina nam je to odločno zanikal in povedal, da so se za višje cene najema dvorane odločili na svetu kS že precej pred volitvami.

ROKOVANJE - Kandidata za poslanca Jazbečeva (ZLSD) in Kelemina (SDS) sta si preteklo nedeljo v Krmelju po svečanosti ob krajevnem prazniku takole segla v roke. Sta s tem sklenila nekakšen gentlemanski sporazum o nenapadanju? Kelemina ima dobro mnenje o konkurentki, pravi pa, da njeni stranki vseeno ne misli prizanašati...
Krške novice
V VISOKI NAPETOSTI - V mestu nastaja roman z delovnim naslovom Visoka napetost. Imajo tudi elektrarno, kjer je visoka napetost. Visoka napetost vlada tudi v odnosih med nekaterimi visokimi meščani. V tako mesto je zadnjega oktobra prišel dr. Janez Drnovšek. Premierje obiskal jedrsko elektrarno. Vendar ni prišel zaradi romana Visoka napetost, ne zaradi visoke napetosti v nuklearki, niti zaradi visokih napetosti med Krčani, ampak zaradi visoke predvolilne napetosti.
BOSI - Kovačeva kobila je še zmeraj bosa. Krčani imajo državnega podsekretarja v ministrstvu za šolstvo in šport, pa ne morejo zgraditi v mestu srednje šole in osnovne šole, čeprav predvsem slednjo še kako potrebujejo.
CIRKUS - V Krškem so imeli nedavno cirkuški šotor, ker je v mestu gostoval cirkus. Ko je cirkus že spakiral svoje stvari in odhajal iz mesta, so cirkusanti oblegali bližnje prodajalne in vtikali nosove v police z različnimi stvarmi, zlasti v police s hrano. Tako so morali imeti prodajalci oči na pecljih. Nič čudnega, če so rekli v tem smislu: prej je bil cirkus na krškem travniku, v naši prodajalni je pa zdaj.
ZLATA JAMA - Krški dom upokojencev, ki je še zmeraj nedokončan, so zgradili kar nekaj nadstropij nad zemljo. Le zakaj potem Krčani še zmeraj govorijo, daje zlata jama?!
Novo v Brežicah
ROMI - Klavnico pri mostu pogosto nadlegujejo Romi iz različnih krajev po Sloveniji. Tam so tako redni obiskovalci, da bi nepoznavalec mislil, da so Romi v klavnici zaposleni. Romi so vsiljivi, da ne rečemo nasilni, vendar jih ne odžene ne lepa ne grda beseda. Zaradi Romov na občinskih tleh so v brežiškem občinskem svetu že nekajkrat prišle stvari na rob vrelišča. Če upoštevamo vse to in še omenjene obiske v klavnici, je jasno, da bo v svetu zaradi Romov še velikokrat hudo.
I

VČfiOMfiJ A' 'i
<«■ š
M*
t.
SVEČE - Na brežiškem Železnem mostu so gorele sveče. Prižgali so jih v spomin padlim drevesom in mrtvemu mostu. Sveče so prižgali zeleni, ki so vse skupaj opremili z vprašanjem: Država brez zelenih? Sveče so gorele (tudi) na dan reformacije. Ali ima to poseben pomen in daljnosežne učinke, bodo Breži-čani vključno z županom in svetom kmalu videli, saj zeleni obljubljajo, da bodo zaradi prometne ureditve mostu protestirali tudi v prihodnje.
• • •
VSE ZA PLAKA TE
BREŽICE - Nekateri veliki panoji, na katere stranke lepijo plakate, so po hrbtnih straneh polepljeni z nekimi starodavnimi plakati za kdove katere svinjske sejme. Tudi na pogled so nekatere razstavne deske take, kot bi jih skupaj znesla voda. Brežičani si ob takem plakatiranju že mislijo, kaj lahko naredi ta ali oni kandidat s predvolilnih plakatov. Bojijo se, da bo vse, kar bodo naredili zdajšnji kandidati, tudi nekakšno skrpucalo.

V
iz
IBREŽIŠKE
PORODNIŠNICE
V času od 19. do 30. oktobra so v brežiški porodnišnici rodile: Nada Cirnski iz Čerine -Simono, Antonija Jeler s Senovega - Aleksandra, Majda Pirc iz Krškega - Mateja, Damjana Jalovec iz Dolenjega Leskovca - Roka, Milojka Povše iz Krškega - Andraža, Slavica Polšak iz Krškega - Tadeja, Mojca Pršlja iz Podgračenega - Denisa, Maja Cedilnik jz Krškega - Ajdo, Snježana Žalnik iz Brežic - Klemena, Melita Budič z Dvorc -Kajo.	Čestitamo!
m	HM iza	i	Z i		N	A Š 1			rl	c
Za		čete!	ko	bnova		iv stai	re	m	[C	lelu
Predvidoma do 10. novembra bo Kostak obnovil kanalizacijo v starem mestnem jedru - Čistilna naprava za celo mesto - Predračunska vrednost okrog 43 milijonov tolarjev										
OBČIN
MMU
KRŠKO - Predvidoma do 10. novembra, tj. v dogovorjenem roku, bo krški Kostak obnovil kanalizacijo v starem mestnem jedru v Krškem. Tokratna prenova kanalizacije predstavlja prvo etapo sanacije, skupno pa naj bi dela na kanalizaciji v Krškem potekala 3 do 4 leta. Naložbo Kostak financira s soglasjem ministrstva za okolje in prostor iz sredstev, ki se zbirajo s taksami za obremenjevanje vode in kijih tudi Kostak zaračunava v ceni komunalnih storitev.
Kot je povedal Željko Horvat, vodja tehnično razvojnega sektorja v Kostaku, istočasno s kanalizacijo obnavljajo tudi vodovod, ki je vsaj v tem delu mesta star najmanj 40 let.
“Sedanja sanacija kanalizacije in vodovoda je nekako predhod-
«8(tp
Željko Hon’at
na faza celega projekta. Gre za del širšega projekta, ki se bo končal s
Mag. Andrej Vizjak kandidat za brežiškega poslanca
Sem naslednik stare brežiške družine veterinarjev, ki smo in bomo v srcu gojili skrb in spoštovanje do soljudi, domačega kraja in mlade slovenske države. Slednje je botrovalo, da sem se odločil za vstop v politiko. Kot poslanec se bom zavzemal za vzpostavitev odgovornosti poslan-
cev do volilcev in za možnost odpoklica poslanca v primeru njegovega slabega in neodgovornega dela. Kot poslanec bom deloval iz Brežic in za Brežice.
Socialdemokrati imamo jasen in dober socialno uravnotežen in razvojno usmerjen program, na podlagi katerega bomo skupaj Slovenijo popeljali v lepšo prihodnost.
Delo poslanca zahteva celega človeka in veliko energije. V občini Brežice potrebujemo dobrega in lojalnega poslanca, ki bo zastopal interese Brežic v državnem zboru. Dajte možnost mladim, izobraženim in neobremenjenim ljudem, da pokažemo, kaj znamo, in da z možnostmi, ki se Brežicam odpirajo, zagotovimo hitrejši razvoj in boljše življenje vsem. Slednje je mogoče zagotoviti le s plodnim sodelovanjem med poslancem in županom ter vsemi občani.
Pozivam Vas, da me na volitvah 10. novembra podprete v skupni težnji po socialno varni državi, po pravni državi, kjer veljajo zakoni za vse enako, kjer se spoštujejo človekove pravice in temeljne vrednote življenja ter v težnji po hitrejšem razvoju celotne občine Brežice.
čistilno napravo Krškega. Načrtujemo, da bomo obnovili del obstoječega kolektorja Krškega, potem bo treba zgraditi še preostali del desnobrežnega kolektorja. Trasa, na kateri potekajo zdajšnja obnovitvena dela, je dolga približno 250 m. Skupna dolžina trase, kjer bomo delali kanalizacijo, pa znaša 1.800 m. Predračunska vrednost omenjene prve faze je okrog 43 milijonov tolarjev. Sredstva so izključno iz naslova
taks, kot rečeno. Računamo, da bomo še naslednjih nekaj let uspeli uporabljati ta denar,” je povedal Željko Horvat.
Ker je z začasnim ali trajnim zaprtjem nekaterih industrijskih obratov Krško ostalo brez pomembnih dobaviteljev odpadnih voda, se je količina odplak sicer zmanjšala. Vendar preostali industrijski onesnaževalci in gospodinjstva lahko pomenijo skrb zbujajoči vir onesnaženja, saj Krško nima čistilne naprave. Leto naj bi predvidoma zgradili na levem bregu Save pred jedrsko elektrarno, tj. na območju nekdanjega naselja nuklearke v gradnji. V to čistilno napravo naj bi se stekale vse krške odpadne vode.
M. LUZAR
Utripov živahen utrip
Novo podjetje ob brežiškem občinskem prazniku
BREŽICE - Leta 1990 so trije prijatelji obrtniki Jernej Zorko, Marko Bukovec in Janez Sušnik ustanovili skupno podjetje z dejavnostjo umetnostno kovaštvo, tiskarstvo, računalništvo, izvo-uvoz, papirna galanterija in prodaja. Žacetne Črke dejavnosti so dale Utrip, skrajšano ime podjetja. Eden od soustanoviteljev, Sušnik, je pred tem v Brežicah imel obrt papirno galanterijo z ženo Bernardko. Slednja je kmalu po ustanovitvi Utripa odkupila Zorkov in Bukovčev delež v podjetju in tako postala solastnica.
Dejavnost podjetja Utrip se je naglo širila, podjetje je zaposlovalo delavce. “Nastajale pa so težave pri organizaciji dela, velike časovne izgube in slaba povezava s kupci. Podjetje je namreč poslovalo od leta 1993 na treh lokacijah. Zaradi tega sva razmišljala o nakupu dovolj velikih poslovnih prostorov, v katerih bi lahko nemoteno poslovala na eni lokaciji. Ker nama to ni uspelo, sva se odločila za gradnjo lastnih poslovnih prostorov,” je povedal Janez Sušnik. Letos 22. maja sta začela graditi na Marofu 2 v Brežicah in 29. oktobra, v dneh ob brežiškem občinskem prazniku, je bila že svečana otvoritev novih poslovnih prostorov podjetja Utrip.
Utripova dejavnost bi bila v drugačnih okoliščinah bržda manj obširna, kot je. “Danes je trg neizprosen in prednost ima tisti, ki lahko stranki zagotovi celovitejšo ponudbo. Zraven formatnega tiska, računalniške priprave tiskovne forme in finančnega servi-
Janez Sušnik
sa sva dejavnost razširila z rotacijskim tiskom in izdelavo računalniškega papirja. Nakup izse-
ZELENI IN SLS O MOSTU
BREŽICE - Zeleni Brežic in brežiška slovenska ljudska stranka sta na nedavni tiskovni konferenci pojasnila svoji stališči do sedanje prometne ureditve na obnovljenem mostu čez Savo in Krko. Ljudska stranka in zeleni podpirajo dvosmerni promet, pri čemer se sklicujejo na sklep občinskega sveta, naj bo promet dvosmeren. Ob tem poudarjata, da je župan samovoljno odločil drugače, kot je sklenil občinski svet. Župan bi moral - tako menijo zeleni in ljudska stranka -zahtevati ponovno obravnavo v svetu, če je ugotovil, daje nemogoče uresničiti, kar so sklenili svetniki.
kovalnega stroja za papir pa omogoča izdelavo komercialne embalaže, škatel za pice, podstavke, izsek etiket, nalepk, skratka vse iz papirja in kartona. Z izdelavo in tiskanjem računalniškega papirja se je pokazala potreba za lepljenje tiskanih obrazcev, zato sva kupila lani tudi stroj za lepljenje,” je povedal Sušnik.
Če je Utrip uspel pridobiti stroje, je imel manj sreče pri iskanju delavcev. Ko so pred leti kupili nove stroje in so želeli zaposliti vsaj enega strokovno usposobljenega delavca, so po večkratnem razpisovanju prostega delovnega mesta bili primorani zaposliti delavca iz Hrvaške. Ib je še do danes edini strokovno usposobljeni tiskar v podjetju, kot so povedali o Utripu ob otvoritivi.
L. M.
NC ^	* ”
' t 4 m _
m
Ali res koristne surovine?
Ločeno zbiranje odpadkov ni vselej mogoče
KRŠKO - Krško komunalno podjetje Kostak se je pri pobiranju odpadkov doslej nekajkrat skušalo ravnati po usmeritvah ministrstva za okolje in prostor, po katerih naj bi tudi v Sloveniji ločeno zbirali odpadke in kar največ zavrženega materiala uporabili kot koristno surovino. Thko je podjetje pred časom z ljubljanskim Papirservisom podpisalo pogodbo o poskusnem zbiranju papirja. V Krškem in Leskovcu so postavili 20 posod. Zbrane količine so bile različne od ulice do ulice, gledano v celoti, pa so bile kar precejšnje.
Po 3-mesečnem poskusnem obdobju, v katerem je kostakov pogodbeni partner praznil posode za star papir brezplačno, krško komunalno podjetje nadaljuje akcijo, s tem da plačuje odvoz papirja. V Kostaku se strinjajo, da plačevanje sicer pomeni strošek, vendar z odvozom papirja v predelovalnico prihranijo prostor na občinski komunalni deponiji.
Podobno so poskušali tudi glede odpadnih avtomobilskih gum. Po predhodnem dogovoru anhovski Salonit ni podpisal ustrezne pogodbe o prevzemu tega odpadka in tako so tudi v Krškem še brez odgovora na vprašanje, kam s temi gumami. Prav tako v Kostaku ne morejo oddati odpadnega stekla, ker se možni odjemalci te surovine
0tCpaja	L. M.
ODPRLI ODSEK NA PODGORJANSKI VINSKI CESTI
STANKOVO ■ Pred nedavnim so na podgorjanski vinski cesti na križišču cest Stankovo-Vitovec predali namenu odsek Vitovec. Gre za cesto v skupni dolžini okrog 3,5 kilometra. Za gradnjo so združili denar ministrstva za kmetijstvo, ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, občine Brežice ter prebivalcev krajevnih skupnosti Velike Maience in Mrzlava vas. Izvajalec gradbenih del je bilo Cestno podjetje Novo mesto, pripravljalna dela so opravili krajani s pomočjo gozdnega gospodarstva in pod vodstvom gradbenega odbora, katerega predsednik je bil Boris Pa-pac. Cesto so začeli graditi lansko jesen.
ZNOVA POUK NA VELIKEM TRNU?
VELIKI TRN - Kot kaže, je zdaj spet nekaj več možnosti, da bi po prehodni obnovi stavbe znova uvedli pouk v osnovni šoli na Velikem Trnu, ki je zdaj zaprta. Do začetka pouka na Velikem Tfnu bi lahko prišlo zaradi pomanjkanja učilnic, s katerim bi se ob nespremenjenih sedanjih prostorskih zmogljivostih srečala matična šola v Leskovcu pri Krškem ob uvedbi 9-letnega šolanja. Za ponovno odprtje trnske šole so se doslej že večkrat zavzeli domačini, ki so to pobudo sporočili tudi občinskim ustanovam. V občini ob tem, da tehtajo možnosti za pouk na Velikem Trnu, razmišljajo tudi o uvedbi pouka v nekaterih drugih zdaj zaprtih podružničnih šolah. K temu jih spodbuja pričakovana prostorska stiska ob spremembi šolskega sistema, kot rečeno, hkrati pa obdelujejo vprašanje, ali ni za otroke, zlasti najmlajše, primernejše šolanje v njihovem domačem okolju.
ŠOLA IMA NOVO STREHO
VELIKI PODLOG - Na stavbi osnovne šole v Velikem Podlogu so letos prekrili streho. Podloška šola je podružnica osnovne šole Leskovec pri Krškem in ima 62 učencev v 4 rezredih in 50 otrok v vrtcu.
VPADNICA V KOSTANJEVICO TUDI URADNO ODPRTA - Od prazničnega četrtka, 31. oktobra, je vpadnica v Kostanjevico od gostilne Žolnir proti Križaju tudi uradno odprta in je za povezavo med Brežicami in Novim mestom precejšnjega pomena. Ob tej priložnosti so se v Kostanjevici zbrali številni ugledni predstavniki, med njimi poslanca v državnem zboru Franc Černelič in Branko Janc, svetnik v državnem svetu Franc Glinšek, sekretar za ceste Marjan Dvornik, predstavnik izvajalca Cestnega podjetja Novo mesto Zvone Rožanc, svetovalec državnega zbora Anton Špolarin drugi. Res, da je bilo v letošnjem letu v Kostanjevici opravljenih za 950 metrov rekonstrukcijskih del, preplastili so več kot 3 kilometre cest, dogradili most in opravili tudi druga najnujnejša vzdrževalna dela, pa je še vedno v nebo vpijoča potreba po obvoznici in obnova ceste na otoku.
(Foto: T. Gazvoda)
Kako bodo uredili dobovsko polje?
Ob gradnji nasipa na levem bregu Save v brežiški občini so z regulacijo pritokov prizadeli zemljišča - Premalo nadomestila za izgubo pridelka - Komu odškodnina?
ZAŽELENE ŽURAJ-BALOGOVA IN GERMAN
BREŽICE - Iz stranke Zelenih Slovenije v Posavju kandidirata Alenka Žuraj-Baiog, profesorica iz Sevnice, in Andrej German, organizator dela iz Brežic. Tako je sporočil koordinator Zelenih Slovenije za VI. volilno enoto Ivan Tomše iz Brežic.
BREŽICE - Niti brežiška občina niti kdo drug trenutno ne ve, kako rešiti nakopičene probleme v zvezi s hidromelioracijo dobovskega polja. Težave so se začele kmalu potem, ko so pred leti začeli graditi protipoplavni nasip na levem bregu reke Save.
Ob gradnji nasipa, ki se je začela leta 1981 pri brežiškem jeklenem mostu in nadaljevala ob reki navzdol proti Dobovi, so morali poseči tudi v pritoke Save na levem bregu reke. Z regulacijo pritoka Gabernica so izvajalci prizadeli dobrih 43 ha zemljišč, kar pomeni 60 lastnikov. Slednji so bili tako ob del dohodka s kmetije. Nekaterim je prvo leto po regulaciji država plačala odškodnino za enoletni izgubljeni pridelek. Po tistem niso več dobili odškodnine.
Dobovsko polje so nameravali pred leti urediti s posebnim načrtom, ki vključuje tudi omenjeno gradnjo savskega nasipa ter regulacijo Gabernice in drugih, prito-
kov. Krona vsega tukajšnjega urejanja zemljišč naj bi bila po tem načrtu komasacija zemljišč. Vse do danes tega zadnjega posega na dobovskem polju niso opravili.
Za dokončno ureditev zemljiških razmer na dobovskem polju bi po enem najnovejših izračunov potrebovali dobrih 207 milijonov tolarjev, o čemer so govorili tudi na nedavnem delovnem sestanku, ki ga je sklical brežiški župan Jože Avšič. Od kod vzeti denar, je očitno znano le na papirju. Vse to pa spremljajo nekatera vprašanja, ki pregrevajo ozračje nad dobov-skim poljem. Ali bodo lastniki parcel dobili zaradi izgube pridelka odškodnino za preteklih 5 let?
Ali bo država odkupila zemljo, ki je zaradi posegov v prostor bodisi nedostopna, bodisi razdrobljena ali kako drugače oškodovana? Ali
• Na nekatere od teh problemov so predstavniki Slovenske ljudske stranke Brežice opozorili strankinega predsednika Marjana Podobnika, ko je bil ta pred (asom na obisku v občini. Glede nedokončanega savskega nasipa, ki v debatah o nadaljnji usodi dobovskega polja zavzema očitno eno ključnih mest, je Podobnik rekel, da sta gradnja nasipa in komasacija parcel tesno povezana z načrtovano gradnjo savskih elektrarn.
bodo ob Savi zgradili manjkajočih 400 metrov nasipa? Ali bo na dobovskem polju komasacija?
M. LUZAR
KOČEVJE, RIBNICA - S podelitvijo priznanj, koncertom skupine Saxtet in družabnim srečanjem so delavci podjetja Kovinar Kočevje skupaj s svojimi poslovnimi partnerji in drugimi vabljenimi 24. oktobra zvečer v Miklovi hiši v Ribnici svečano proslavili 50-letnico obstoja podjetja.
Zametki današnjega Kovinarja segajo v oktober 1946, ko je bila za potrebe obnove mesta Kočevje ustanovljena Mestna kleparska delavnica, ki je delovala v okviru Mestnega kovinarskega podjetja Kočevje. Leta 1953 so ustanovili samostojno podjetje Kleparstvo.
V zadnjih petih letih so podjetje, ki v pretežni meri sodeluje pri gradnji objektov kot koope-
50 LET KOVINARJA - Direktor Kovinarja Alojz Ivančič (na posnetku s slovesnosti v Miklovi hiši) pravi, da bodo moč za premagovanje težav pri delu v prihodnje črpali iz prehojene poti podjetja. (Foto: M. L.-S.)
rant z gradbenimi podjetji pa tudi neposredno močno prizadeli stečaji številnih podjetij v kočevski in ribniški občini in drugod. Z njimi so izgubili več kot polovico svojih kupcev, ki pa jih z združitvijo vseh prizadevanj v podjetju za ohranitev na trgu ter zmanjšanje stroškov in dvig kakovosti storitev pod skupnim geslom “Korak pred drugimi” vse bolj uspešno nadomeščajo z novimi. ihko jim je samo lani uspelo povečati realizacijo za preko 30 odstotkov, pri čemer so približno polovico od skupno štirih milijonov mark prihodkov ustvarili s trženjem svojih storitev na območju mesta Kočevje, 30 odstotkov na širšem območju Kočevsko-Ribniške doline in le 20 odstotkov na drugih trgih.
Podjetje je trenutno v zaključni fazi lastninskega preoblikovanja, pri čemer računajo, da se bodo lahko registrirali kot delniška družba z večinskim deležem zaposlenih in bivših zaposlenih v začetku prihodnjega leta. Lani in letos so na novo zaposlili 14delavcev, tako da jih je sedaj skupno 63, med katerimi so pretežno kvalificirani delavci, ki so vsi domačini, bodisi iz kočevske ali ribniške občine. Prav slednje je bilo poleg dejstva, da ima Kovinar že nekaj let v Ribnici svojo trgovino, tudi razlog, da so se odločili za proslavitev jubileja podjetja v Ribnici, saj, kot je povedal direktor podjetja Alojz Ivančič, ki Kovinar uspešno vodi že četrti mandat, “Kovinar ni |e kočevsko, ampak tudi ribniško pod-jetje”.
M. LESKOVŠEK-SVETE
Potem ko je 10. junija 1992 črnomaljski izvršni svet podpisal pogodbo o najemu z ministrstvom za obrambo, je začela občina zbirati podnajemnike za prostore bivše vojašnice. A začetki so bili težki, saj je bila komunalna infrastruktura neurejena, poslovneži pa nezaupljivi zaradi nenadzorovanega gibanja beguncev v coni. Vendar so kmalu zgradili komunalno infrastrukturo, lani tudi dodatno transformatorsko postajo.
Samo občina je v teh letih v ureditev poslovne cone vložila okrog 55 milijonov tolarjev, kar dokazuje, kot je dejal župan, da imajo posluh za razvoj podjetništva. Kljub začetnemu pomanjkanju trga, •
• Predsednik odbora Majer, Zdravko Šavor, je s ponosom dejal, da poslovna cona dobiva končno podobo. Govoril je o pomenu majhnih podjetij, ki so sadike, iz katerih rastejo srednja in morda velika podjetja, ter izrazil upanje, da bo naslednja naložba most, ki bo povezal stari del Črnomlja z Majerjem.
programov ter velikim naložbam v obnovo in posodabljanje proizvodnje - po ocenah je bilo vloženih več kot 25 milijonov DEM - je 27 podjetij in obrtnikov vztrajalo. Danes se lahko pohvalijo, da je na okrog 12.000 kv. metrih proizvodnih in skladiščnih prostorov zaposlenih že skoraj 250 ljudi, kolikor sojih načrtovali v začetku. Po županovih besedah pa lahko na podlagi ustnih zagotovil že z gotovostjo trdijo, da bo v stavbi bivše vojaške ambulante dobil prostore varstveno-delovni center.
M. B.-J.
NUJNI PROSTORI ZA IZOBRAŽEVANJE
RIBNICA - Območna obrtna zbornica v Ribnici, ki je zadnja leta svojo dejavnost močno razširila, adaptira in širi prostore, kjer bodo pisarne in večja dvorana, ki bo služila predvsem izobraževanju. Vso gradnjo, vredno 6 milijonov tolarjev, investira zbornica, računajo pa tudi na pomoč matične OZS in občine Ribnica. “Zbornica ima vse več javnih pooblastil, hkrati pa se srečuje s prostorsko in kadrovsko stisko,” pravi sekretar Pavle Hočevar. Med pooblastila spadajo tudi razni preizkusi znanj, pripravniški izpiti m izobraževanja. V Ribnici upajo, da bo obnova končana v dveh mesecih.
BELOKRANJSKA POGOSTITEV - Zadovoljni obrtniki in podjetniki, ki so v ureditev poslovne cone Majer vložili nemalo truda in denarja, so si po otvoritvi cest pripravili še pogostitev po belokranjsko: z mladim vinom in pogačo. (Foto:M. B.-J.)
ČRNOMELJ - Črnomaljski župan Andrej Fabjan je pretekli teden v tukajšnji poslovni coni Majer simbolično odprl tisoč metrov asfaltiranih cest. Dogodek pa je bil predvsem priložnost, da so se spomnili poti, ki sojo uspečno prehodili v zadnjih letih. Cona je namreč zrasla iz nekdanje vojašnice JIA.
Kovinar slavi 50-letnico
Slavnostna prireditev s koncertom skupine Saxtet je bila v Milkovi hiši v Ribnici
V črnomaljski poslovni coni Majer, kije zrasla iz nekdanje vojašnice, dela 27 obrtnikov in podjetnikov - Težak začetek in nezaupljivost poslovnežev - Pomoč občine
MINISTER GASPARI Z GOSPODARSTVENIKI - V ponedeljek, 4. novembra, se je finačni minister mag. Mitja Gaspari (v sredini) v sejni sobi generalne direkcije v Krki srečal z doenjskimi gospodarstveniki, ki jim je predstavil načrtovane spremembe v monetarni, davčni in fiskalni politiki v Republiki Sloveniji v času, ko se bo pripravljala na vstop v Evropsko zvezo. Večina vprašanj dolenjskih gospodarstvenikov ministru se je nanašala na tečajno politiko, na spremembo davčnega in pokojninskega sistema, še posebej na davek na dodano vrednost, ter na politiko naših bank, ki še vedno diktirajo sorazmerno visoke obresti ter podjetjem ne stojijo dovolj aktivno ob strani ne ko gre za investicije ne ko gre za reševanje podjetij pred stečaji.
Kako kaže na borzi ?
Zaradi prazničnih dni je za nami precej okrnjen borzni teden. Trgovanje z vrednostnimi papirji je bilo nekatere dni dolgočasno, kot že dolgo ne, na žalost pa se tako stanje podaljšuje tudi v ta teden, saj sije očitno zaradi šolskih počitnic mnogo vlagateljev in borznih posrednikov privoščilo dopust.
Edino nepričakovano popestritev zadnjih oktobrskih dni so prinesle delnice Dadasa in Pri-moftna, s katerima sicer prej nekaj mesecev ni bilo resnejšega trgovanja. V časnikih objavljena namera o prevzemu družbe Pri-mofin s strani Dadasa, predvsem pa objavljeno menjalno razmerje, v skladu s katerim naj bi vsak imetnik ene Primofinove prednostne delnice na prinosnika dobil štiri redne prinosniške delnice Dadasa, je dvignilo ceno Pri-moftnovim delnicam z nivoja 25.000 tja do 50.000 tolarjev za delnico. Objavljeno razmerje je vsekakor presenečenje, bo pa trgovanje z delnicama obeh družb najbrž še nekaj časa zanimivo, saj bo šele skupščina 29. novembra potrdila oz. zavrnila objavljeno menjalno razmerje. Cene delnic obeh družb se bosta verjetno oblikovali na nivojih, ki bodo ustrezali menjalnemu razmerju, vsekakor pa bo svoje prispevala tudi pravnomočnost odločbe o odvzemu dovoljenja za opravlja-
nje poslov Dadasovi borznoposredniški hiši.
TUdi pretekli teden so bile v borzni kotaciji najbolj prometne delnice SKB banke in Leka, na OTC trgu pa še vedno vodi delnica Mercatorja. Cena prvih se drži okoli 40.000 tolarjev, prav tako se je umirila strma rast delnic Leka, saj se je po tem, ko je dosegla svojo maksimalno vrednost pri 22.000tolarjih, cena spustila med
20.000	in 25.000 tolarjev za delnico. JUdi Mercator se je ustalil pri dobrih 3.900 tolarjih, kar je še vedno zelo nizka vrednost delnice.
Kratek pregled ustvarjenega prometa v mesecu oktobru nam pokaže podobno sliko. Največ se je trgovalo z delnicami SKB banke, Leka, Term Čateža in Kolinske, izmed ostalih pa je bil omembe vreden promet le še z Mercatorjevo delnico. Trgovanje z obveznicami je še vedno potisnjeno v ozadje, saj je poslov z njimi izredno malo.
Na izvenborznem trgu je še vedno precej povpraševanja po delnicah nekaterih uspešnih podjetij, za naše področje pa je vsekakor najbolj zanimiva Krka. Cena delnic serij G in E se vrti okoli
12.000	tolarjev, delnice serije B pa stanejo 6.200 tolarjev.
MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba Novi trg 5, Novo mesto lil.: 0681323-553, 323-554
PRED MARTINOVIM
Vino je zakladnica lepote
Pogovor z dr. Julijem Nemaničem ob izidu njegove knjige Spoznajmo vino
Pred nedavnim je izšla knjiga Spoznajmo vino, katere avtor je dr. Julij Nemanič, vinarski strokovnjak in degustator svetovne veljave in ugleda. Dr. Nemanič je predstojnik Centralnega laboratorija za vinarstvo in agrokemijo na Kmetijskem inštitutu Slovenije, Metličan, dolgoletni uspešni direktor metliške Vinske kleti in že dolgo tudi redni strokovni sodelavec našega časopisa.
Osnovni namen te izvrstne knjige, ki je namenjena tako strokovnjakom, vinogradnikom, gostincem, trgovcem z vinom kot najširšemu krogu ljubiteljev vina in bogastva, ki ga ta žlahtna pijača vsebuje, je avtor izrazil takole: “S to knjigo vas vabirh, da skupaj stopimo v svet vina in v njem poiščemo čimveč lepot, ki jih bodo zaznali naši čutni organi - oko, nos in jezik. Vino ne razkrije svojih dragocenih skrivnosti, če tega ne zaslužimo.” Kot pravi v spremni besedi dr. Dušan Tbrčelj, nestor slovenskih vinarskih strokovnjakov in degustatorjev, je v Sloveniji v zadnjih 25 letih izšlo precej knjig o vinu, pogrešali pa smo knjigo, ki bi podrobneje opisala senzorične lastnosti vina, to je spoznavanje vina z zaznavo naših čutil - vida, vonja in okusa. Tb vrzel je sedaj lepo zapolnila knjiga dr. Nemaniča, ki je velik poznavalec sen-zorike vina in je s to knjigo tudi obogatil slovensko vinsko izrazje.
Knjiga je razdeljena na več poglavij oziroma razdelkov. Avtor obravnava delovanje čutil, vina in sorte, se posveča degustaciji in ocenjevanju vin, piše o postrežbi vina, dragoceni so predlogi glede izbire primernih jedi k posameznim vinom; za konec je prihranil napotke za ureditev svoje vino-
teke, knjigo pa je obogatil še z zbirko vinskih pregovorov ter vinskim slovarčkom.
“Ko sem začenjal svojo degu-statorsko pot, sem seveda iskal strokovno literaturo, a sem v slovenščini dobil zelo malo sestavkov o pokušnji vina,” se spominja dr. Nemanič. “Na srečo sem lahko bral strokovno literaturo v nemščini in francoščini. Ko sem kot eden od 12 strokovnjakov iz celega sveta pri Mednarodnem uradu za trto in vino sodeloval pri sestavljanju novega pravilnika za mednarodna ocenjevanja vin, sem se srečeval z uglednimi strokovnjaki in pridobil novo znanje in izkušnje. Po televizijski oddaji o vinu mi je profesor z gozdarske fakultete rekel, da bi moral to, kar sem povedal v oddaji, napisati, da bi ljudje, ki jih to zanima, lahko kaj več zvedeli o vinu in degustaciji. Razna društva vinogradnikov so želela imeti tudi predavanja o degustaciji, vabil in prošenj 'e bilo vse več in videl sem, da so judje hvaležni, če jim na poljuden način poveš, kako vino vonja, kakšnih okusov je, o sami tehniki ocenjevanja. Ob tem sem se tudi sam izpopolnjeval, pisal sem članke, tuai na bolj strokovni ravni, in vse to je bilo precej odmevno. Thko sem pred kakšnimi sedmimi leti začel počasi pripravljati to knjigo. Vsako leto sem napisal vsaj pol poglavja, če ne celo, lani pa sem temeljito pregledal svoje rokopise in se odločil, da knjigo dokončam. Delal sem tako rekoč vsak dan, skoraj celo leto.”
* Knjiga je pisana poljudno, za širši krog ljubiteljev. Svoje izkušnje in znanje ste morali v knjigi podati razumljivo za čim širši
samo za strokovnjake, bi bila verjetno drugačna.
“Dilema je bila, kako pisati. Če bi pisal knjigo samo za strokovnjake in dobre poznavalce, bi imela premalo bralcev, saj ne bi bila zanimiva za ljubitelje. Izhajal sem iz tega, da se je treba boriti za kakovost slovenskega vina, pri tem pa so pomembni prav porabniki vina. Več ko bodo ti vedeli o vinu, bolj bodo zahtevali dobro vino in tako pospeševali resnično kakovost slovenskih vin. Zato sem to knjigo zasnoval in napisal poljudno. Mislil pa sem tudi na študente agronomije in živilske tehnologije, se pravi na bodoče enologe, ki v slovenščini nimajo primerne literature o senzoriki vin, in sem poglavja, posebej o analizi vina s čutili, posvetil v glavnem njim. Fakulteta nudi veliko premalo znanja glede pokušnje vina.
'Ihko je ta knjiga zanimiva za študente pa tudi za že priznane degustatorje. Ob pomanjkanju literature degustacija kaj hitro postane rutina. V tem hitrem življenjskem ritmu so ljudje večkrat premalo pripravljeni in zbrani za degustacijo; če sc temu pridruži še rutinsko ocenjevanje, lahko vinu naredimo veliko krivico. Degustator mora čim pogosteje vzeti v roke kakšno literaturo o tem in se vprašati, ali se tako obnaša, ko degustira in odloča o usodi in dohodku nekega vina, ali je prehiter in površen. Pri nezbranem in površnem ocenjevanju pa vino ocenimo ali preslabo ali predobro ali pa se skrivamo za nekakšnimi neizrazitimi, povprečnimi ocenami.”
KAKO POSTANEŠ DEGUSTATOR
* Kaj pa vaša knjiga daje širšemu krogu ljubiteljem vina, vinogradnikom in drugim, katerim je namepjena?
“S to knjigo v roki se lahko delno tudi sam razvijaš v degustatorja oziroma ti pomaga narediti prve korake na tej poti. Še nečesa sem se zavedal pri pisanju te knjige. Vse več slovenskih vinogradnikov svoja vina daje na regionalna pa tudi mednarodna ocenjevanja. Ib kaže, da jih zanima, kako bodo strokovnjaki ocenili njihova vina, da se vse bolj zavedajo pomena kakovosti. Najbolje pa je, da vinogradnik sam pozna osnove pokušnje in ocenjevanja vina in bo tako sam odkril morebitne šibke točke v negi vina ali predelavi grozdja in jih lahko sproti odpravljal. Izkušeni degustatorji tehnologi - to so v glavnem enologi v vinskih kleteh - pri pokušnji vina takoj opazijo morebitne šibke točke. Tega znanja manjka našim vinogradnikom, da bi znali usmerjati postopke pri predelavi grozdja in pri negi vina. Z vinogradniki iz razvitih vinorodnih držav, ki so pri prodaji vina že dolgo podvrženi tržnim zakonitostim, se je moč dokaj strokovno
pogovarjati o kakovosti vina in kaj narediti zanjo. Prepričan sem, da so vinogradniki z znanjem o pokušnji in ocenjevanju vina lahko boljši kletarji.
Na predavanju me vinogradnik vpraša, kdaj je treba vino pretakati. Odgovorim jim: prvič enkrat novembra, decembra, drugič pa šest tednov po prvem pretoku. A vinogradnik, ki se spozna na kvaliteto in na pokušnjo, bo s kozarcem v roki ugotavljal, kdaj mora vino pretočiti. Prav to znanje mu daje ta knjiga.”
•	Včasih je veljalo, da so Dolenjci pa tudi Belokranjci precej boljši vinogradniki kot kletarji.
“Zaradi premalo znanja so skrivali svoje postopke ali jih pa še, ker jih niso znali ne razložiti ne utemeljiti, vina pa seveda niso dovolili kritizirati. Ib je znamenje neznanja. Napreden vinogradnik mora več vedeti tudi o senzorični analizi vina, o pokušnji vina. Glede tega pa sem optimist, saj je zanimanje za to znanje, kot se kaže na raznih predavanjih, veliko. Pridelovalec vina mora svoje vino čim bolje prodati. Najprej ga mora primerno in ustrezno predstaviti, za to pa potrebuje znanje. Danes tudi pri nas večji vinogradniki že pripravijo predstavitev svojih vin za kupce, na primer gostince ali skupino obiskovalcev. Ce zna svoje vino primerno predstaviti, prikazati njegovo kvaliteto, mu bodo kupci zaupali in bo postalo razumljivo, da ima tak vinogradnik tudi višje cene. Tb znanje je torej potrebno za večji dohodek.”
*	Torej je knjiga namenjena ljubiteljem, vinogradnikom in gostincem. Komu še?
“Tildi pri nas se uveljavljajo vinski svetovalci, ki so novi propaga-torji kakovosti vina in vinske kulture. Ti ljudje še posebej potrebujejo znanje, da bodo lahko suvereno opravljali svoje poslanstvo. In njim je knjiga tudi namenjena pa bolj ambicioznim natakarjem in trgovcem z vinom.
Kdo so danes pri nas ljubitelji vina? To so bolj razgledani ljudje in poslovneži srednjih let, ki so še zelo aktivni in želijo imeti tudi znanje o vinu. Njihovi tuji poslovni partnerji veliko vejo o vinu, govorjenje o vinu ob vinu pa je zelo hvaležna tema pogovora. Opisovanje vina je lahko prava umetnost. Koliko lepih besed, misli in prispodob so vinu posvetili pesniki in pisatelji!
CEPLJEN PROTI PIJANSTVU
Ljudje prav hvaležno sprejma-jo znanje o pokušnji vina. S to knjigo sem hotel pomagati tudi našim menedžerjem in politikom, da bi več vedeli o vinu in da bi se o tej neizčrpni temi lahko bolj suvereno in samozavestno pogovarjali s tujci, s katerimi imajo vse vec stikov, tudi družabnih. V takih priložnostih bo beseda lažje stekla, saj bodo, ko bo beseda nanesla na vino, govorili isti jezik. Poleg tega je v stikih z vinsko razgledanimi in izobraženimi tujimi partnerji slovensko vino, ki ga zna naš sobesedniku primerno predstaviti, izredno promotiven element. In tu imamo kaj pokazati! Slovenija ima v vinu velikega zaveznika za afirmacijo. Če smo Slovenci sposobni pridelati tako izvrstna vina, smo sposobni še marsičesa drugega. A vse je treba znati najprej primerno in ustrezno predstaviti, za to pa je potrebno znanje.”
* Kaj bi za konec položili na srce ljubiteljem vina?
“Ko si ljubitelj vina, ko znaš odkrivati njegove skrivnosti in uživati njegovo bogastvo, si cepljen proti pijanstvu. In še nekaj: vino je družabna pijača, kliče po družhi in družba po vinu. Konec koncev je vino spremljevalec in soustvarjalec naše civilizacije in si res zasluži, da ga poznamo, kajti le če ga bomo spoznavali, ga bomo cenili.”
ANDREJ BARTELJ
Kmetijska zemlja spet na udaru
Pri Brežicah predviden velik poseg v rodovitno zemljo - Slovenija je v zadnjih 30 letih nepovratno izgubila 154.456 ha zemlje, od tega skoraj pol v zadnjih 5 letih
BREŽICE - Te dni so nas občani Slovenske vasi in okolice obvestili o načrtovani seji občinskega sveta občine Brežice in gradivu za odločanje občinskega Zavoda za prostorsko načrtovanje in razvoj “Spremembo in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Brežice s programskimi zasnovami”, konkretno za PIA prostorski terminal I. in II. Obredje.
NI GA ČEZ DOBER NASVET
Zazimovanje čebel
Dovolj hrane in miru
Priprava čebeljih družin na zimo zahteva veliko pozornost in ljubezen do tega opravila. Sam potek priprav sega na začetek avgusta, ko čebelarji že hranimo čebele na razvoj in zimsko zalogo. Močne in zdrave čebele potrebujejo za zimske in pomladne mesece 10 do 15 kg hrane. Poleg hrane čebelarji poskrbimo tudi za to, da jim zmanjšamo prostor bivanja, preostali prazni del panja pa zapazimo oziroma založimo z izolacijskimi materiali (papir, stiropor, pena,...).
Po opravljenem zazimovanju v čebelnjaku nimamo več kaj početi, zato poskrbimo, da bodo čebele imele mir, da jih ne bodo vznemirjali glodalci ali ptički. Za ptice smo čebelarji dolžni poskrbeti tudi s hrano zanje, da ne bodo,, vznemirjale čebel, spomladi pa nas bodo razveselile z žvrgole-njem ter pobiranjem mrčesa po vrtovih in sadovnjakih.
Poskrbeti moramo tudi, da bo okolica čebelnjaka urejena, privlačna in zanimiva za vsakega, ki bo prišel naokoli. Lepo urejen čebelnjak je ponos čebelarja, ogledalo kraja in ljudi. Le Slovenci imamo take čebelnjake, ki so tudi del naše zgodovine. Tbjci nam zavidajo naše lepe poslikane čebelnjake, ki so tudi del prijazne narave. Drugod po svetu nimajo čebelnjakov, pač pa imajo panje s čebelami postavljene kar po tleh v vrstah, kar je po svoje tudi zani-
miV°'	MIRKO PAVLIN
• Če bodo predvolilne obljube uresničili, bodo imeli kmetje raj na zemlji. (Kmečki glas)
Bodoča izgradnja avtoceste in mejnega prehoda s sosednjo Hrvaško bi povzročila izgradnjo gospodarskega terminala I in II ter obe gospodarski coni (I in II.). Bodoča izgradnja AC in gospodarskega terminala bi obsegla obstoječih 231 ha zemljišč (od tega 166 ha kmetijskih površin).
Posebej za naravovarstvenike je spornih 65 ha najbolj rodovitne kmetijske zemlje za bodoči gospodarski terminal II severno od AC. Graditelji in njihovi posredniki že kupujejo kmetijska zemljišča, komaj čakajo na praznino v zakonodaji, da bodo dosegli spreminjanje kmetijskih tal v zazidljiva.
BREŽICE - Na subutneni sejmu so imeli naprodaj 80 do 3 mesece starih in 30 starejših prašičev. Prvih so prodali 35 po 260 do 300, drugih pa 10 po 180 do 220 tolarjev kilogram žive teže.
kmetijski nasveti
Liter mleka po 10 tolarjev!
Liter mleka za 10 tolarjev! Katastrofalno je zvenel ta naslov v Dolenjskem listu 19. septembra ne le za rejca, ki je zastonj prelival svoj znoj, temveč za vsakogar, ki mu ni vseeno, kako je z našo temeljno gospodarsko panogo. Zal se je izkazalo, da ni šlo za pomoto, temveč za posledice novega pravilnika, ki ima mnogo ostrejše higienske zahteve, prilagojene evropskim. Res je bil prehod preoster, brez zadostnega prilagoditvenega obdobja, vendar je, kar je. Rejci se bodo morali sprijazniti s tem, ali pa bodo životarili in celo propadli.
Pri odločanju odkupne cene zdaj ne upoštevajo le odstotek tolšče in beljakovin, temveč tudi število somatskih celic, za katere se mnogim neizobraženim kmetom niti ne sanja, kaj to je. Kot vsi organski izločki namreč mleko vsebuje celice. Te imajo različen izvor; v grobem ločimo celice vimena, tako imenovane epitelne celice in celice krvi, kjer gre predvsem za bele krvniške ali levkocite. Kot je znano, so levkociti v telesu, tako živalskem kot človeškem, obramba proti vdoru različnih mikroorganizmov v telo, zato je število levkocitov v izločkih tudi znak obolelosti organizma.
Ce je krava zdrava, znaša število somatskih celic (levkocitov) v mililitru mleka nekako od lO.(KK) do 100.000. 'Pako mleko velja za popolnoma zdravo in je ideal rejcev in mlekarjev. Ce število presega 250.000, je to znak, da je žival morda že zbolela za mastitisom, to je vnetjem vimena oz. mlečne žleze, čeprav še ne kaže drugih znakov bolezni. Če pa se število somatskih celic povzpne na več kot pol milijona, je to že očiten znak za bolezen in pravilnik takemu mleku močno zbije ceno ali pa ga celo povsem izloči.
KRALJEVSKI CVIČEK ZNOVA NA TRGU - Rdeča penina, pridelana iz cvička po naravni metodi dodatnega vrenja v steklenici, je znova na trgovskih policah. Klet KZ Krško v Leskovcu je pripravila 10.000 steklenic tega posebneža med šampanjci, za katerega je že lani, ko so pripravili le 3.000 steklenic, bilo veliko povpraševanje in so ga zlahka prodali. Enolog Zdravko Mastnak, ki je vseskozi bedel nad dogajanjem v steklenicah, zatrjuje, da je penina tokrat še kakovostnejša in da je kraljevski cviček ponos Dolenjske in nekakšen slavospev cvičku. (Foto: M. Vesel)
predstava “Martinov veseii večer”, nato pa v hotelu Smuk martinovanje z ansamblom Stil, v gostilni Pezdirc z ansamblom Mavrica in pri Cerjančevih na Krupi z duom Breza. V nedeljo bo moč že od 8. ure pokušati mlado vino in si ogledati kulinarično razstavo. Ob 9.30 bo na semiškem trgu prikaz semiškega vinogradništva nekoč in danes, uro pozneje pa v vinoteki Pecel degustacija pod vodstvom inž. Katarine Merlin.
Že pretekli četrtek ie 14-član-ska komisija pod vodstvom dr. Julija Nemaniča in inž. Rastka Te -menta ocenila 430 vzorcev mladih vin. Najbolje ocenjeni vzorci so bili: sauvinjon (17,08), Sardone (17,04) in laški rizling (16,86) Milana Malnariča iz Vavpče vasi; kerner (16,92) Roberta Hudaka iz Kašče; belokranjsko belo (16,68), traminec (16,62) in zeleni silvanec (16,14) Franca Branclja iz Metlike; renski rizling (16,68) Janeza Avguštinčiča iz Kota; mešano belo (10,66) Staneta Mavsarja iz Vavpče vasi; rumeni muškat (16,66) Martina Banovca ž Vrtače, beli pinot (16,62) Jožeta Vidmarja s Sel pri Semiču; modra frankinja (16,38) Silva Murglja iz Kota; metliška črnina (16,02) Alojza Konde iz Sadinje vasi; žametna črnina (15,98) Nika Goleša z Jugorja; šentlovrenka (15,94) Antona Muca z G. Lok-vice, belokranjsko rdeče (15,9) Alfonza Baškoviča z Jugorja; rose (15,9) Milana Jurajevčiča s Krupe, kraljevina (15,84) Pavla Mušiča iz Črnomlja; šipon (15,84) Franca Novaka z D. Pake in riz-vanec (15,84) Antona Požeka z Vrtače.	M. B.-J.
Jubilejno semiško martinovanje
TVidnevna prireditev vin
SEMIČ - Semiška podružnica društva vinogradnikov Bele krajine bo pripravila od 8. do 10. novembra že 10. martinovanje. Jubilejna prireditev se bo pričela v petek, 8. novembra, ob 15. uri s pokušnjo ocenjenih mladih vin v kleti tukajšnjega muzeja. Ob 18. uri bo v hotelu Smuk podelitev priznanj vinogradnikom, gosta pa nosta dr. Julij Nemanič in oktet Vitis. Martinovanje s plesom bo v Smuku nadaljeval ansambel Belokranjci, na turistični kmetiji Cerjančevih na Krupi pa duo Breza.
V soboto bo od 12. ure moč pokušati ocenjena vina, od 13. ure pa v muzeju občudovati tudi razstavljene priložnostne jedi pri delu v vinogradu in kleti ter gobelinov, ki jo bo pripravilo društvo kmečkih žena iz Semiča. Ob 18. uri bo v kulturnem domu
i ali pa ga celo povsem izloči.
Kaj lahko rejec naredi, da bi to preprečil? Mastitis in s tem močno povečanje števila somatskih celic povzročajo lahko že pomanjkanje dobre voluminozne krme, napaka v molzni tehniki ali molznem stroju, neprimerna klima v hlevu, slab odnos rejca do živali, nečistoča in še nekateri drugi vzorki, ki jih je treba čim-prej odkriti in odpraviti, če se v mleku pojavi povečano število somatskih celic. Veterinarski pregled živali je prej ali slej nujen, saj si ni mogoče niti predstavljati uspešne reje z napol obolelimi živalmi in plačevanje mleka po 10 tolarjev za liter.
Inž. M. LEGAN
Vsekakor je podcenjena kmetijska zemlja in z oprostitvami odškodnine se zmanjšajo tako interesi za optimalne izbire tras kot možnosti za reševanje perečih okoljskih problemov, ki jih je dovolj tudi ob gradbiščih cest vseh kategorij. Da gredo dogajanja čez rob dopustnosti in stvarne politike, opozarjajo naslednji statistični podatki in spremembe. V Sloveniji smo v zadnjih 30 letih izgubili 154.456 ha, toda samo v zadnjih 5 letih skoraj polovico tega (49 %) in skupno toliko njiv (55.871 ha), da bi na njih pridelali hrano za 1,1 milijona naših prebivalcev. Samo leta 1994 se je zmanjšala površina njiv za 11.261 ha ali 4,6 %, nerodovitna tla pa so se razširila za 6.063 ha (podatki iz Statističnega letopisa 1995 in Poročevalca DZ RS 19,4.1996). Težave s hrano in vodo se v svetu izjemno poslabšujejo, proces, o katerem je govor, je lahko usoden tudi za naš narod.
V SEG-u predlagamo, naj vlada, DZ in občine, ki gospodarijo s prostorom, tem temam posvetijo vso pozornost in skrbno načrtujejo izgradnjo na že obstoječih in pozidljivih zemljiščih (npr. bivša vojašnica JLA).
Inž. KAREL LIPIČ Slovensko ekološko gibanje
“NAJ PRIDELEK 1996”
LITIJA - Prireditev “V hvaležnost jeseni”, ki jo vsako leto prvo novembrsko nedeljo pripravljajo SLS - podružnica Litija, Kmetijska svetovalna služba Ljubljana-enota Litija in Društvo kmetic iz Litije, je tudi tokrat izpolnila vsa pričakovanja. Svoje kmetijske pridelke je na razstavni prostor prineslo več kot 30 kmetov iz litijske in letos prvič tudi iz sosednjih občin. Kmetje za to prireditev iščejo svoje “naj” pridelke (največje in najtežje buče, peso, krompir itd.) in pridelke, s katerimi se je najbolj poigrala mati narava. V soboto popoldne je stroga komisija v zadružnem domu vsak pridelek stehtala in ocenila. Podeljenih je bilo več kot 18 priznanj. V nedeljo popoldne so ob zaključku prireditve prireditelji pripravili zabavno popoldne z nastopom harmonikarje Zupan kluba iz Domžal in pevk ženskega sekste-ta iz Jevnice.
M. ŠUŠTERŠIČ
LJUBITELJEM KONJ
Od 14. do 17. novembra bo v Veroni zaključni del mednarodnega sejma konjev “Fi-eracavalii”. Rejcem in ljubiteljem konj bodo na voljo konji vseh vrst, poseben salon za pribor in nego konja, veterinarske usluge, nasveti in druge novosti. Poseben del sejma je namenjen turizmu in hotelirstvu. V času sejma bo organiziranih tudi 30 različnih tekmovanj, največja atrakcija pa bodo večeri pod geslom “Svet v sedlu”.
helena mrzlikar] gospodinjski kotiček
Okolica - ogledalo domačije
Kmečka domačija in njena neposredna okolica sta neločljiva enota. Najpogosteje opazimo okrog kmečke domačije visoko rastlinje, to je sadovnjak ali večja drevesa, kot so lipa, divji kostanj, smreka in podobno. Ta drevesa imajo poleg uporabnih lastnosti, kot je nudenje sence, varovanje pred vetrom, tudi estetsko vlogo. Poleg naštetega zelenja je v večini primerov poleg hiše zelenjavni vrt, ki je pomemben vir zelenjavnih pridelkov za kmečko gospodinjstvo.
Vrt je ponavadi ograjen in s tem zavarovan pred divjadjo in domačimi živalmi. Vrsta in oblika ograje sta pomemben element za podobo domačije. Urejen vrt je ponos gospodinje, še posebno, če ga sestavlja poleg zelenjave še domiselni izbor cvetočih trajnic in enoletnic. Uidi mnoge zdravilne zeli in dišavnice, kot so pelin, pehtran,
rožmarin, žafran, žajbelj, kamilica in druge, ne smejo manjkati v tem vrtu.
Najstarejše oblike majhnih cvetličnih vrtov pred hišo so tako imenovani gartelci, ki so še danes ponekod ograjeni z lesenim plotom, s striženim pušpanom in predvsem bogati z bujnim cvetenjem. Zaradi ohranjanja tradicije bi jim bilo potrebno posvečati več pozornosti. Med klasične sestavine kmečke domačije pa spada tudi kmečko dvorišče. To je površina, ki povezuje domačijo z gospodarskim poslopjem, njegova urejenost daje celovit vtis o domačiji. Površina naj bo v makadamu, lahko pa je na nevoznem delu tudi zatravljena. Pri oblikovanju in utrjevanju dvorišč se upošteva tudi tradicija pokrajine, k urejenemu videzu domačije pa prispevajo tudi negovane cvetoče lončnice na okenskih in balkonskih policah.
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr Julij Nemanič
Kako žveplati?
Ocenjevanje mladih vin v Semiču in Črnomlju je pokazalo poleg zelo dobrih in lepo negovanih vin tudi šibke točke kletarstva v kmečkih zidanicah. Mnogo je še vinogradnikov, ki ne znajo pravilno žveplati, zato je še vedno je preveč vin oksidiranih, a nekaj tudi prežveplanih.
Ocenjevalci vin ne označijo kot oksidirano samo tisto vino, ki je na izgled porjavelo. Več oksidiranih vin je bilo lepe barve, bodisi belih ali rdečih. Predvsem pri rdečih vinih, ki so letos čudovito obarvana, sploh še ni bilo rjavkaste nianse. Vonj vina je pri preveč vinih deloval prezračeno, oksidirano, spominjal je na vonj porjavelega zmletega sadja.
Vonj po porjavelem sadju je v začetni fazi, ko se še meša z vinsko aromo, marsikomu prijeten. Zato nepoznavalci znakov oksidacije spregledajo nevarnost, ki preti vinu. Sedaj je potrebno mlado vino vonjati v napol polnem kozarcu, da spre-mljamo njegov razvoj. Nos moramo vtakniti v kozarec, da lahko zaznamo pozitivno ali negativno aromo.
Kdaj seje začela oksidacija? Pri belem mladem vinu šele po končanem alkoholnem vrenju. Če bi takoj po končanem vrenju zažveplali vino z 1 decilitrom 5-odst. tekočega žvepla na hektoliter, oksidacije v novembru gotovo ne bi bilo. Za zaščito oksidiranega vina z žveplom pa je potrebno uporabiti vsaj 2 decilitra 5-odst. tekočega žvepla na 1 hi. Z oksidacijo namreč nastajajo v vinu snovi, ki zahtevajo veliko žvepla. Pri rdečih vinih lahko pride do ok-
sidacije že v kadi, če je vrenje prepočasno ali če je kad prepolna in se jagodne kožice zračijo.
Ocenjevalci smo bili letos presenečeni nad bistrimi belimi in rdečimi vini. Zvedeli smo za prakso, da se pri rdečih vinih odvzame vzorec za ocenjevanje odzgoraj, tik pod površino. Gotovo je vino v zgornjih plasteh v sodu, kjer je v stiku z zrakom, bolj oksidirano. Pri belih vinih je baje praksa, da posamezniki odtočijo vino iz soda ali cisterne takoj, ko je povrelo, v steklenico 15 do 201, ki ga predhodno močno zažveplajo. V takšni manjši posodi se ob močni dozi žvepla vino hitreje čisti in je čim lepše za oko, ko se pošilja v ocenjevanje. Zato je bilo precej vin prežveplanih. Na ta način se vinu stori sila: vino je brez vonja po grozdju, ima oster vonj in je ubitega okusa.
Ob Martinovem prazniku ne moremo zahtevati, da so vsa vina čista. Zato so se komisije v Semiču in Črnomlju pred ocenjevanjem dogovorile, da bodo ocenjevale predvsem vonj in okus in da se mlečna motnost ne štela za napako ali pomanjkljivost. Naj bi ta napotek služil za ravnanje v bodoče. Gotovo so nekatera vina prežveplana, ker ni bila natančno izračunana potrebna doza tekočega žvepla glede na količino vina. Pri žeplanju moramo namreč vedeti, koliko je vina v sodu, in imeti merilni valj ali pa vsaj “cementiran” kozarec. Žveplanje z 1 decilitrom žvepla na hektoliter, takoj ko mošt povre, ne bo preveč, bo pa dovolj. Po žvep-lanju s tekočim žveplom je nujno vino premešati, da se žveplo lepo porazdeli.
dr. JULIJ NEMANIČ
PRAVNA
svetovaInica
Svetuje odvetnica
Marta Jelačin
VPRAŠANJE: Ali lahko sosed razširi kolovozno pot za pribl. 1 m v škodo mojega zemljišča brez soglasja mene kot lastnice tega Zemljiča?
ODGOVOR: Taka razširitev poti se lahko dovoli takrat, če je korist, ki nastane zaradi dovolitve zasil-
ne poti, večja od škode na zemljišču, prek katerega naj bi peljala taka pot. V teh primerih namreč, če bi se zadeva znašla pred sodiščem, sodišče odloči v prid tistemu, ki to dokaže. Pri tem pa sodišče odloči tudi o višini odškodnine, ki jo mora plačati tisti, ki je upravičen do razširitve poti.
Krajevna skupnost ne more dati soglasja za razširitev poti brez vašega soglasja, lahko pa pred krajevno skupnostjo sklenete poravnavo tako, da vam tisti, ki želi v škodo vašega zemljišča razširiti pot, plača določeno odškodnino.
ZAVOD ZA GOZDOVE SLOVENIJE OE NOVO MESTO Gubčeva 15, 8000 Novo mesto Tel.: 068/324-133
Na podlagi drugega odstavka 14. člena Zakona o gozdovih (Ur.l. RS, št. 30/93), 99. člena Zakona o upravi (Ur.l. RS št. 67/94,20/95
-	odi. US in 29/95), 6. čl. Zakona o prevzemu državnih funkcij, ki sojih do 31.12.1994 opravljali organi občin (Ur.l., št. 29/95,44/96
-	odi. US) ter Odredbe o javni razgrnitvi splošnega dela gozdnogospodarskih načrtov enot Krka, Žužemberk, Brezova Reber in Gorjanci, (Ur.l. RS, št. 59/96) minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odreja
JAVNO RAZGRNITEV GOZDNOGOSPODARSKIH NAČRTOV:
•	Za enoto KRKA z veljavnostjo 1995 - 2004. Razgrnitev bo od 4. novembra do 17. novembra 1996 v prostorih revirnega vodstva v Zagradcu, Fužina 13. Javna razprava o načrtu bo opravljena v ponedeljek, 11. novembra 1996, ob 17. uri.
•	Za enoto ŽUŽEMBERK z veljavnostjo 1996 - 2005. Razgrnitev bo od 4. novembra do 17. novembra 1996 na KE Žužemberk na Dvoru 1 a. Javna razprava o načrtu bo opravljena v ponedeljek, 11. novembra 1996, ob 19. uri.
•	Za enoto BREZOVA REBER z veljavnostjo 1995 - 2004. Razgrnitev bo od 4. novembra do 17. novembra 1996 v prostorih KE Straža, Ulica talcev 18. Javna razprava o načrtu bo opravljena v torek, 12. novembra 1996, ob 13. uri.
•	Za enoto GORJANCI z veljavnostjo 1995 - 2004. Razgrnitev bo od 4. novembra do 17. novembra 1996 v prostorih KE Gorjanci v Novem mestu, Šmihelska cesta 14. Javna razprava o načrtu bo opravljena v sredo, 13. novembra 1996, ob 13. uri.
Vsi načrti bodo v tem času na ogled vsak dan od 8. do 16. ure v navedenih prostorih.
Vabimo Vas, da si ogledate osnutke načrtov in se udeležite javnih razprav ter s svojimi pripombami sodelujete pri nastajanju načrtov.
Vodja območne enote Novo mesto: Andrej Pečavar, dipl.inž. gozdarstva
Poučni knjižni izlet v čas
Kulturna prireditev v Dolenjskem muzeju, na kateri so predstavli knjižno novost Izlet v čas in spregovorili o problematiki spomenikov NOB v Kočevskem Rogu
ŠTIRJE LETNI ČASI
NOVO MESTO - V Kulturnem centru Janeza Trdine bo gostovalo Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica s komedijo Vinka Moderndorferja Štirje letni časi s podnaslovom Ena vesela poslanska komedija. Predstava bo na sporedu v ponedeljek, 11. novembra, ob 19.30 za abonma A in v torek, 12. t. m., ob enakem času za abonma B.
NOVO MESTO - Prejšnji torek, 29. oktobra, zvečer so v predavalnici Dolenjskega muzeja predstavili knjižno novost Izlet v čas, ki jo je pred kratkim izdalo Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Lično opremljena knjižica prinaša literaliziran potopis enodnevnega izleta po partizanskih poteh po vojskarski planoti “Gremo v Zahum” izpod peresa Ivanke Mestnikove, ponatis med vojno objavljene črtice Mama, zbudi se vendar slovenskega zgodovinarja dr. Metoda Mikuža in spremno besedo Partizanska tiskarna Slovenija - čudež sredi vojne vihre Marije Cigale. V imenu založnika sta prisotne pozdravila France Crnugelj in Frane Pečelin, Mestnikovo in njeno delo je v razgovoru z njo predstavila Jadranka Matič-Zupančič, nekaj odlomkov iz knjige pa je prebrala Božena Petrov. Harmonikarja Jure Podržaj in Tomaž Primc sta poskrbela za glasbene premore s partizanskimi in narodnimi skladbami.
S KIJ D TRIGLAV VABI NA MARTINOVANJE
STUTTGART - Slovensko kulturno-umetniško društvo Triglav iz Stuttgarta, ki skuša obdržati stik med Slovenci v Stuttgartu in v Sloveniji na kulturnem in gospodarskem področju, priredi v soboto, 9. novembra, Veselo martinovanje v športni dvorani v Echterdingenu in vabi na prireditev. Za zabavo bo poskrbel domači ansambel Šmeh.
Mladinska povest Ivanke Mestnik na privlačen način predstavi svojevrsten spomenik in znamenitost iz naše polpretekle zgodovine, partizansko tiskarno Slovenija, v kateri so med vojno za potrebe Primorske tiskali najrazličnejše gradivo in časopise, denimo Partizanski dnevnik, ki je izhajal v več tisoč izvodih. V osmih mesecih delovanja so v tiskarni Slovenija natisnili časopise, brošure, letake in obrazce v skupni nakladi 1.393.311 izvodov. Kljub tako močni dejavnosti pa skrivne tiskarne okupatorji niso nikoli odkrili. Med drugim so v tej tiskarni kot prvo literarno publikacijo natisnili brošuro z Mikuževo angažirano črtico Mama, zbudi se vendar. Kot so v pogovoru poudarili Mestnikova in oba pred-
POGOVOR S PISATELJICO - Jadranka Matič-Zupančič med razgovorom z Ivanko Mestnik (levo), soavtorico knjige Izlet v čas.
Mama Manka skrbi za smeh
Navdušenje na pred(premieri) nove dolenjske komedije Spomini mame Manke scenarista in režiserja Saša Dukiča
NOVO MESTO - Dvakrat polna velika dvorana KC Janeza Udine na obeh predstavitvah novega slovenskega (dolenjskega) celovečernega igranega televizijskega filma Spomini mame Manke prejšnjo sredo zvečer je dokaz, da so ljudje željni komedij, še posebej pa domačih. Ekipa televizijske oddaje Mula klinika cinizma in nadaljevanke Klinika, ki so bile pri gledalcih Vašega kanala Tblevizije Novo mesto sprejete, je še z nekaterimi entuziasti letos poleti posnela 8 kratkih zgodb mame Manke iz Razbor, in to za borili 30 tisoč tolarjev, je povedal Franci Kek, izvršni producent filma. Dva tedna je več kot 20 amaterskih igralcev na 17 različnih lokacijah v Novem mestu in okolici posnelo 105-minutni film, v katerem bodo gledalci lahko spoznavali zanimivo in preprosto žensko Manko, ki je, kot se bo videlo iz zgodb, v življenju doživela mar-
sikaj zanimivega.
Avtor lika mame Manke je SašoDukič, kije ta zanimivi lik ustvaril že leta 1988 v svojih gimnazijskih letih, ko so v šolski produkciji posneli tri kratke filme. Lik Manke, ki ga Sašo tudi igra, je postal spet bolj popularen z oddajo na lokalni radijski postaji Studio D. Mnogi smešni pripetljaji mame Manke pa v filmu gotovo ne bi zvabili toliko smeha gledalcev brez dobrih soigralcev: hčerke Mankice (Petra Škerlj), moža Korla (Florjan Kastelic) in ostalih, zanemariti pa ne gre tudi vloge snemalcev Sebastijana Ajdiška, Mitje Krumarja in Dušana Pezlja.
Dober prvi odziv gledalcev na Spomine mame Manke so mladim ustvarjalcem spodbuda za naprej. Sašo Dukič je na predstavitvi dejal, da za začetek prihodnjega leta pripravljajo nov projekt. Zagotavljajo pa tudi smeh.	L. MURN
stavnika izdajatelja, je osnovni namen knjige ohranjati spomin na NOB ter mladim in tudi drugim posredovati tiste vrednote, ki so vredne trajnega spomina in ostajajo vir slovenskega zgodovinskega ponosa, kar je po njihovem mnenju danes, ko se poskuša omalovaževati borce in NOB, še toliko bolj pomembno.
Ker je partizanska tiskarna Slovenija lepo vzdrževana in še dandanašnji v njej lahko tiskajo, seje kar samo po sebi ponudilo ob predstavitvi knjige vprašanje, kako je s podobnimi partizanskimi spomeniki na Dolenjskem, predvsem v Kočevskem Rogu, kjer so za vso Slovenijo pomembni spomeniki NOB, kot so Baza 20 in partizanske bolnišnice, skrb zanje pa si delita Dolenjski muzej in ZVNKD Novo mesto. Zaradi naravnih sil in občasnih vandalskih početij so bili že precej ogroženi in potrebni obnove. Kaj seje v zadnjih letih naredilo, popravilo in obnovilo in kaj bo še storjenega, da bodo ti zgodovinski
RAZSTAVA ČLANOV DRUŠTVA OKO
BRESTANICA - Od ponedeljka, 4. novembra, na gradu Raj-henburg v Brestanici razstavljajo člani Društva likovnikov Krško Oko. Gre za skupinsko razstavo, ki je obenem tudi prva, na kateri predstavljajo svojo dejavnost in likovno zagnanost. V okviru društva ustvarjajo pol leta, sicer pa že veliko dlje. Razstavljajo 'laja Albolena, Simona Dular, Stane Fabjančič, Igor Grmšek, Slavica Jesenko, Tone Kastelic, Vlado Kopine, Jožica Mikek Veber, Cvetka Miloš, Leopold Petan, Jožica Petršoč, Alojz Pirc, Rudi Stopar, Andrej Strgar in Vesna Zakonjšek. Na otvoritvi je nastopil duet Križanič.
RAZSTAVA
TROSTMANNOVIH SLIK
NOVO MESTO - V sredo, 13. novembra, ob 18. uri bodo v Dolenjskem muzeju odprli razstavo 48 oljnih slik akademskega slikarja Josipa Thtstmanna iz Dubrovnika. Slovenski javnosti se bo ta razmišljajoči in melanholični slikarski lirik predstavil spejsaži, v katerih prevladujejo dubrovniški motivi, polni postimpresioni-stičnih barvnih tonov in mediteranskega kolorita.
NOVA PESNIŠKA ZBIRKA JURETA MARUSIKA
SEVNICA - llikajšnja zveza kulturnih organizacij in občinska knjižnica vabita v četrtek, 7. novembra, ob 18. uri na predstavitev nove pesniške zbirke Morje avtorja Jureta Marusika. Pesnika Ma-rusika bo na predstavitvi v prostorih sevniške občinske knjižnice spremljala z glasbo Tba Mlakar.
spomeniki v dostojnem stanju, so povedali kustodinja Judita Podgornik, direktor Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto Danilo Breščak, direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj ter oskrbnik in vodnik Jože Saje. Slednji je povedal tudi, da seje v zadnjem letu obisk Baze 20 in partizanskih bolnišnic v Kočevskem Rogu celo potrojil.
M. MARKELJ
PREDAVANJE O ZAGREBU
NOVO MESTO- V sredo, 6. novembra, je Hrvaško kulturno združenje iz Novega mesta zvečer v Dolenjskem muzeju pripravilo svojo redno tribuno, na kateri je na temo “Zagreb 1941-1945” predaval zagrebški odvetnik mag. iur. Darko Sagrak. Predavatelj je predstavil Zagreb kot središče bogate kulturne dejavnosti tako v miru kot med drugo svetovno vojno, predstavil pa je tudi istoimensko knjigo.
RAZSTAVA TEKSTILNIH IZDELKOV IN PREDSTAVA “ALMA”
SEVNICA - ZKO Sevnica in Občinska knjižnica Sevnica organizirata od 7. do 15. novembra v počastitev občinskega praznika občine Sevnica razstavo izdelkov dijakov srednje tekstilne šole Sevnica. V okviru gledališkega abonmaja pa bo v soboto, 9. novembra, ob 19. uri v kulturni dvorani GD Sevnica gledališka predstava v produkciji Cankarjevega doma Alma. Gre za življenjepis svetovne popotnice Alme Karlin.
SLOVENSKA FOTOGRAFIJA LETA 1996
LJUBLJANA - Drugi natečaj Slovenska fotografija leta 1996 je pritegnil veliko fotografskih ustvarjalcev iz vseh slovenskih pokrajin in tudi iz tujine. Žirija ni imela lahkega dela, saj je morala izbirati med 3292 posnetki 160 avtorjev, razveseljivo pa je, da je bila med njimi dobra polovica mladih in precej več žensk kot prejšnje leto. Naziv fotograf leta je žirija podelila Bojanu Breclju, kije avtor prvonagrajene fotografije. Dobitniki nagrad za tematske fotografije pa so: Marko Feist in Bruno Toič (dogodki), Marko Prezelj (naključja), Matevž Lenarčič in Bojan Brecelj (ljudje), Mitja Šegina in Aleš Fevžer (šport), Aleš Fevžer in Tihomir Pin-ter (umetnost), Karlo Pesjak (narava/okolje) in Frenk Fidler (portret).
MImMJI IGRALCI SE PREDSTA V1JO - Na premieri filma Spomini mame Manke so se ustvarjalci "po gasilsko" predstavili gledalcem. Za pomoč pri snemanju filma pa se zahvaljujejo predvsem podjetju Avtogalant, Kmečkemu hramu iz Kostanjevice in ostalim. (Foto: L. Murn)
Uspeh Brežičank na tekmovanju citer v Grižah
Jasmina Mandžuka bo imela 16. novembra samostojen koncert v brežiškem gradu
BREŽICE - Na nedavnem tekmovanju citrarjev v Grižah, ki sta ga organizirala tamkajšnji DPD Svoboda in Zveza kulturnih organizacij Slovenije, so sodelovale tudi učenke citrarskcga oddelka glasbene šole Brežice. Anita Strgar in Jerneja Šavrič sta v nastopu duetov dosegli srebrno plaketo. Jasmina Mandžuka je zbrala največ točk med posamezniki iz vseh tekmovalnih skupin. Na tekmovanju je sodelovalo 6 duetov in 16 posameznikov, ki so se pred nastopom v Grižah pokazali ocenjevalnim žirijam na svojih področnih tekmovanjih.
Uspeh brežiških citrark je toliko večji ob dejstvu, da citrarski oddelek pri brežiški glasbeni šoli deluje od letošnjega 1. septembra. Oddelek, v katerem je 21 učencev - največ iz brežiške občine - vodi Mateja Ferenčak.
L. M.
SOA VTORJI VRTA EVROPE - Belokranjski soavtorji knjige Vrt Evrope-Parki za življenje v Sloveniji dr. Dušan Plut, Mira Ivanovič in Božidar Flajšman (od desne proti levi), ki je gradivo tudi zbral in uredil, so po predstavitvi dela v' črnomaljskem hotelu Lahinja knjigo tudi podpisovali. (Foto: M. B. -J.)
Belokranjski vrt Evrope
Predstavitev knjige Vrt Evrope - Parki za življenje v Sloveniji - Nujen dogovor obeh držav
ČRNOMELJ - Belokranjca Mira Ivanovič z Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto in dr. Dušan Plut, dva izmed soavtorjev knjige Vrt Evrope - Parki za življenje v Sloveniji, sta pretekli teden v Črnomlju skupaj z urednikom Božidarjem Flajšmanom predstavila to zanimivo delo. V knjigi z 18 zapisi različnih avtorjev so prikazane pozitivne in negativne izkušnje z naravnimi parki.
Kot je dejal Flajšman, knjiga kaže, kako učinkovito varovati naravo in ljudem, ki živijo v naravnih parkih, omogočiti normalno življenje. Pri tem je dal poseben poudarek prav Beli krajini, čeprav sije morda drugje v Sloveniji nakopal zamere.
V Beli krajini je že zaščiten krajinski park Lahinja, Mira Ivanovič pa je tokrat govorila o krajinskem parku Kolpa, ki naj bi se razprostiral na 3.500 ha od Damlja do Dragošev, čeprav je posebna črnomaljska komisija že predlagala, da se mu priključi še zgornji del doline od Starega trga navzdol.
Ideja o zavarovanju ob reki se je porodila, ko so prišli Hrvati na dan z načrti o gradnji hidroelektrarn na Kolpi, s čimer pa bi poplavile številne obkolpske doline. Seveda se Belokranjci boje, da bo prišlo, če se ne bodo Slovenci o nadaljnji usodi Kolpe dogovorili s Hrvati, do takšnih anomalij kot v zgornjem toku reke: v naši državi bo zaščiteno območje, na drugi strani pa kamnite ograje. Problemi so že pri jezovih, ki jih Slo-: venija ureja, Hrvati pa ne.
Da bo ureditev teh vprašanj težka, je priznal tudi dr. Plut, posebej še, ker ima Hrvaška še vedno v predalih načrte o hidroenergetski izrabi Kolpe. Thko bo najbrž kar držalo, kot je dejal
• Knjigo Vrt Evrope sta izdala in založila Liberalna akademija, društvo za proučevanje politične demokracije in liberalizma, in Ekološki forum LDS. Pri izidu je finančno pomagala nemška fundacija Friedrich Baumann, ki bo financirala tudi angleški prevod knjige.
KOMEDIJA “POLITIKA, BOLEZEN MOJA”
KRŠKO - Kulturni dom Krško vabi v petek, 8. novembra, ob 19.30 za modri večerni abonma in izven na ogled komedije Politika, bolezen moja (T. Partljič - M. Kobal), s katero bo gostovalo Mestno gledališče ljubljansko. Vstopnina za izven je tisoč tristo tolarjev. Generalni sponzor otvoritvene predstave je Zavarovalnica TViglav, Območna enota Krško.
eden od razpravljalcev, da bo; morala dati končni pečat parku ob Kolpi politika. Sicer pa naj bi po besedah dr. Pluta zaščitili petino Slovenije, toda če v državi ne bo razumevanja in se bodo morali ljudje sami bojevati za varovanje; okolja, bodo po njegovem parkij ostali le na papirju. Vendar si ne želi, da bi naravni parki postali j naravni rezervati v starem po-! menu besede, temveč pomemben razvojni dejavnik, in to velja tudi za Belo krajino.
M. BEZEK-JAKŠE
PRAZNIK RIBNICE - Na osrednji proslavi ob občinskem prazniku sta pred nagovorom ribniškega župana Jožeta Tanka v 45-minutnem koncertu nastopila Igor Dekleva na klavirju in Michael Grube na violini. Poleg občinskih svetnikov in drugih gostov so se proslave udeležili tudi dosedanji ribniški župani in župani sosednjih občin. Naziv častnega občana Ribnice so podelili dekanu Alojziju Dobrovoljcu, na fotografiji. (Foto: M. Glavonjič)
Osnovna šola ŠMIHEL Šmihel 2
8000 NOVO MESTO
telefon: 068/323-970, fax: 068/23-951
razpisuje prosto delovno mesto
PEDAGOGA za nedoločen čas
Kandidat mora izpolnjevati splošne pogoje, ki jih določata Zakon o osnovni šoli in Zakon o organizaciji in financiranju vzaoie in izobraževanja.
Začetek dela: takoj.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na Osnovno šolo ŠMIHEL. Kandidate bomo obvestili o izbiri v zakonitem roku.
*
VNOVČIL UKRADENA ČEKA - 33-letni A. R. iz Novega mesta je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja, ker je na dveh ukradenih čekih ponaredil podpis in ju vnovčil v trgovini, ko je kupil hrano in pijačo. S tem je J. D. iz Novega mesta oškodoval za dobrih 12 tisočakov.
NAŠEL BOMBO - V soboto, 2. novembra, popoldne je 65-letni Ž. I. iz Velikega Podloga obvestil policiste, da je našel bombo. Ti so ugotovili, da je pri izkopu meteorne vode našel bombo iz druge svetovne vojne. Bombo je prevzel pirotehnik.
NAMESTO RIBARJENJA NAGAJAL ROMOM
OTOČEC - 39-letni D. K. iz Velikih Brusnic se je odločil, da bo sončno novembrsko sobotno popoldne izkoristil za lov rib. Na Otočcu je vrgel trnek precej blizu Romov, vendar je Brusničana kaj kmalu minilo potrpljenje. Namesto ribarjenja se je spravil na Rome in jih začel žaliti in izzivati. V krajšo cev je dal nekaj petard in jih zažgal, tako da je močno počilo, s tem pa je želel odgnati ribe. Ker mu to ni bilo dovolj, je odšel do avta, izpod sedeža privlekel mačeto in z njo grozil A. B. iz Brezjega in ga porezal po kazalcu roke. Romi so osumljenca obvladali in poklicali policiste, ki so ribiča pridržali do iztreznitve.
USODNA
PREHITRA VOŽNJA
KOČEVJE - V nedeljo, malo po 6. uri zjutraj, se je na Bregu pri Kočevju pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 24-letni Dejan Škulj iz Kočevja. Dejan je z osebnim avtomobilom znamke Golf peljal po magistralni cesti od Ribnice proti Kočevju. Zaradi prehitre vožnje je v blagem levem ovinku na Bregu zapeljal na desno, na avtobusno postajališče, in trčil v betonski robnik. Nekaj časa gaje zanašalo po pločniku, nakar je zapeljal s ceste na travnik in se zaletel v drevo. Dejana je vrglo iz vozila in zaradi hudih poškodb je umrl na kraju nesreče.
Novopečeni vozniki so nevarni
V Posavju letos v prometnih nesrečah umrlo 17 ljudi, kar 7 mrtvih v samo dveh nesrečah na magistralki - Vinjenost pri povzročiteljih pogosta, povprečna pa 1,63 promila alkohola
KRŠKO - V prvih devetih mesecih letošnjega leta seje na območju UNZ Krško pripetilo 723 prometnih nesreč, kar je sicer za 7 odstotkov manj kot v enakem obdobju lanskega leta. Kljub temu so nesreče letos zahtevale že 17 smrtnih žrtev, kar 7 osebje umrlo v samo dveh nesrečah na magistralni cesti Ml. Res daje lani v celem letu v prometnih nezgodah umrlo 25 oseb, vendar je bilo leto 1994 bolj varno, s^j so posavske ceste zahtevale 16 žrtev.
Letos je v prometnih nesrečah en mladoletnik umrl (lani 2). Kar za dobrih deset odstotkov prometnih nesreč so bili krivi vozniki, ki imajo vozniški izpit manj kot dve leti. Dve tretjini prometnih nesreč seje zgodilo v naseljih. Za tretjino nesreč je kriva neprilagojena hitrost. Alkohol pri povzročiteljih je bil ugotovljen kar v 16 odstokih nesreč, povprečna stopnja alkoholiziranosti pa je bila 1,63 promila. S prometnimi nesrečami najbolj obremenjena meseca sta bila maj in september, med dnevi pa petek, ko se v povprečju zgodi petina nesreč. Najbolj varna je nedelja. Med urami najbolj izstopa čas med 5. in 6. zjutraj, med 10. in 11., med 15. in 16. ter med 18. in 19. uro.
Policisti so zoper udeležence v prometu podali skoraj 5 tisoč predlogov za uvedbo postopka o prekršku, izrekli so skoraj 24 tisoč mandatnih kazni, kar je skoraj za 80 ostotkov več kot enakem obdobju lani. Zaradi vožnje pod vplivom alkohola je bilo zoper
VOZNIKI, POZOR!
Pred nami je gotovo eden najtežjih vikendov, ko se bomo veselili novorojenega vina. To pa pomeni, da bo na naših cestah še več vinjenih kot običajno, zato velja za vse udeležence v prometu, naj bodo te dni še posebej pazljivi. Thdi pešci, kolesarji in motoristi poskrbite, da boste zvečer na cesti vidni, s prihajajočo zimo pa upoštevajte tudi poslabšane vozne razmere, to je vsakodnevno meglo, listje na cesti, ki postane ob dežju spolzko, in nenazadnje tudi možnost poledice ob naglem padcu temperature. Na povečano zbranost voznikov motornih vozil bodo pazili tudi policisti, ki za prihodnje dni napovedujejo še strožje nadzore.
voznike motornih vozil danih skoraj 1.800 predlogov, zaradi prekoračitve hitrosti je bilo skupno izrečenih skoraj 11 tisoč kazni (v lanskem enakem obdobju polovico manj), zaradi neuporabe varnostnega pasu pa je bilo skupno izrečenih dobrih 7 tisoč mandatnih kazni.
T. G.
* Zaradi slabih prometno varnostnih razmer na magistralni cesti 1 Ljubljana - Obrežje so policisti UNZ Krško 27. oktobra med 12. in 16. uro poostrili nadzor na odseku med Grmovljami in Obrežjem. Slabo varnost so potrdili tudi rezultati akcije, saj se je v radarske mreže ujelo kar 348 prehitrih voznikov. Od 100 do 120 km/h je vozilo 239 voznikov, hitrost med 120 in 150 km/h so policisti namerili 102 voznikoma, več kot 150 km/h pa je peljalo 7 voznikov.
S steklenicami nad policiste
Dva stara znanca policistov, Franc T. z Rožnega in Brežičan Albin B., obračunala s policisti
ODSLEJ BOLJŠI OGLED PROMETNIH NEZGOD - Slovenski prometni policisti so od druge polovice oktobra opremljenLz 11 novimi Volksvvag-novimi transporterji, ki so namenjeni reševanju oziroma ogledu prometnih nesreč. Po besedah komandirja prometne policije Novo mesto Andreja Senice in vodje patrulje Martina Kolenca ima kombi poleg delovnega prostora za policiste vgrajen še priključek za računalnik mobidata in drugo nepogrešljivo opremo, ki jo prometni policisti potrebujejo za boljši ogled prometnih nesreč. Tako sta vgrajena tudi agregat in močan reflektor, ki ga je mogoče dvigniti 4 metre visoko. V opremi kombija so tudi laserski merilec hitrosti in zaščitna sredstva za osebno varovanje. Operativna skupina za obravnavanje prometnih nesreč pri prometni policiji Novo mesto, ki deluje 24 ur dnevno in obravnava vse hujše prometne nesreče na območju UNZ Novo mesto, kombi vsakodnevno uporablja, še posebej pa med vikendi in ponoči, ko je tudi več prometnih nesreč. (Foto: T. Gazvoda)
KRŠKO - Tildi policisti UNZ Krško se v zadnjem času pri opravljanju nalog na terenu srečujejo z vse pogostejšimi napadi. V oktobru sta se zgodila dva resnejša napada na policiste. 9. oktobra je Franc T. iz Rožnega pred lokalom Pohle v Brestanici nagovoril patruljo PP Krško, da bi se želel pogovoriti o svojih osebnih težavah. Med pogovorom je Franc nenadoma brez razloga s karate udarcem z nogo sunil enega od policistov v desni gleženj in ga skoraj zrušil. Potem je napadel še drugega policista, vendar je le ta njegove udarce blokiral in ga fizično obvadal. Francu in policistu je bila nudena medicinska pomoč, zoper Franca pa je bilo odrejeno pridržanje in pripor.
Franc T. je star znanec policije in nasilnež, ki strahuje ljudi v svoji okolici. Do sedaj je že bil ovaden zaradi kaznivega dejanja preprečitve uradnega dejanja uradni osebi, zaradi ogrožanja varnosti, povzročitve hude telesne poškodbe, kršitve nedotakljivosti stanovanja, nasilništva in izsiljevanja, zoper njega pa je bilo danih tudi 13 predlogov sodniku za prekrške zaradi nedostojnega vedenja in pretepanja. S svojo “prizadevnostjo” si je prislužil prednostno 'obravnavo na sodišču, tako da v
NESREČA V RUDNIKU
SENOVO - 28. oktobra je 37-letni P. M. v rudniku na Senovem opravljal dela kopača. Pri odkopu zamika sekcije hidravličnega sistema je bil rudar v neposredni bližini naprave, takrat pa se je zaradi močnega pritiska utrgala visokotlačna hidravlična cev. Odtrgani del cevi je delavca udaril po glavi in ga močno poškodoval.
• Življenje je kot basen: m vazno, kako dolgo je, ampak koliko je vredno. (Seneca)
NOVOMEŠKI POLICISTI NA SVETOVNEM PRVENSTVU - Od 6. do 12. oktobra je bilo na Nizozemskem 14. tradicionalno svetovno prvenstvo policij v malem nogometu - world police indoorsoccer. Tekmovanja seje udeležilo 55 ekip iz več kot 30 držav. Slovenijo sta zastopali ekipi predstavnikov policije iz Ljubljane in ekipa policijske postaje Novo mesto, ki se je tega tekmovanja udeležila drugič. V predtekmovanju so Novomeščant premagali Barcelono, Brescio, Monako in Aberdeen, z ekipama lortna m Melbourna so igrali neodločeno, z obema domačima ekipama pa so izgubili. Rezultati v tako močni konkurenci niso zadostovali za uvrstitev v nadaljevanje tekmovanja in so fante uvrstili med 17. in 23. mesto.
po dolenjski deželi
•	Mošt se spreminja v vino. Ljubitelji dobre kapljice zato vneto preizkušajo sadove svojega (pa tudi tujega) dela, takšno početje pa pogosto ne mine brez posledic kot sta boljše razpoloženje in večji pogum. Zato ni čudno, da imajo prav v teh dneh policisti precej dela z razgretimi občani, ki si zaslužijo topel prostor pri policistih.
•	Tako so imeli bolj nemiren začetek noči pred dnevom reformacije stanovalci stanovanjskega bloka v Brestanici, ko se je Ljubljančan v srednjih letih spravil pred vhodna vrata lastnice H. B., jo zmerjal in razbijal po vratih. Poskušal jo je tudi udariti, zato je lastnica zbežala, na prizorišče pa so stopili tudi policisti. Ti so kričaču, ki se ni umiril niti, ko je zagledal može v modrem, odstopili apartma na policijski postaji, kjer je preživel preostanek noči.
•	V nedeljo so policisti do iztreznitve nudiligostoljublje tudi 30-letnemu B. H. iz Kanižarice. V Črnomlju so ga namreč ustavili in kaj kmalu ugotovili, da vozi brez vozniškega dovoljenja in pod vplivom alkohola. Zagovarjati se bo moral tudi pred sodnikom za prekrške. Gostje v gostinskem lokalu Bistro D&B so bili gotovo nejevoljni, ko so morali prenašati vinjena B. B. iz Dobličke Gore in B. H. iz Križevske vasi, ki sta jih nadlegovala in kričala, kolikor sta jima grli dopuščali. Glasilke sta si hladila na toplem pri policistih.
teh dneh že poteka obravnava na sodišču, katere se Franc udeležuje iz pripora.
14. oktobra je Albin B. v Brežicah kršil cestno - prometne predpise. Patrulji prometne policije iz Krškega, ki je to videla, ni ustavil, ampak je pobegnil. Patrulja je ob»pomoči brežiških policistov vozilo našla pred lokalom Bolero v Brežicah, v lokalu pa tudi lastnika. Albin se je ob predoče-nem prekršku tako razburil, daje pričel razbijati steklenino in inventar ter groziti policistom. Med postopkom je eden od policistov dobil lažjo poškodbo, saj ga je v gleženj zadel pepelnik, ki ga je vrgel Albin; policistka pa je dobila vreznine po nogi, ki jih je povzročila vržena steklenica. Albina so policisti odpeljali na policijsko postajo, naslednjega dne pa je bil z ovadbo izročen preiskovalnemu sodniku, ki je zoper nasilneža odredil pripor. Po pritožbi je senat okrožnega sodišča Krško pripor odpravil.
Tildi Albin je star znanec policije, saj je bil zaprt zaradi trgovine z mamili. V letu 1993 so mu zasegli kilogram heroina. Obravnavan je bil že za okoli 20 kaznivih dejanj, med drugim je bil obsojen zaradi napada na uradno osebo, večkrat pa se je “izkazal” z grožnjami kriminalistom in sodnikom.
T. G.
GENERACIJA NAJBOLJŠIH - Gasilsko društvo Dolenja Straža je bilo ustanovljeno leta 1950. Vtem času so zgradili sodoben gasilski dom, nakupih sodobno gasilsko tehniko in, kar je najpomembnejše, okrepili članstvo. Trenutno so najuspešnejše članice. Članice GD Dolenja Straža so tako bile zmagovalke avtoralija 96, med drugim pa so dosegle izredno dobro 2. mesto na 1. mednarodnem tekmovanju gasilcev dežel Alpe-Jadran v Kranju. "To je zlata generacija ”, je povedal predsednik društva Alojz Knafelj. Gasilci veliko delajo na operativi, bojijo pa se razmer v društvu, saj je denarja za gasilska društva čedalje manj. Na sliki (od leve zgoraj): predsednik dništva Alojz Knafelj, poveljnik Janez Kobe, članice Tanja Berkopec, Klavdija Kobe, Ida Vidmar, Nadja Božič, Nadja Košir in mentor Stane Bartolj; (čepe od leve): Jožica Avguštin, Marjeta Murn, Nika Bartolj, Janja Kobe. (Foto: S. Mirtič)
VI	brezno brez ustrezne of	>reme
Po nepremišljenosti dveh mladostnikov je v bližini Livolda pri Kočevju stekla letos največja jamarska reševalna akcija - 31 reševalcev seje trudilo več ur		
KOČEVJE - V Livoldu pri Kočevju je v torek, 29. oktobra, potekala letošnja največja jamarska reševalna akcija v Sloveniji. Uspešno se je zaključila po več kot petih urah reševanja 17-letne-ga Andreja Crnkoviča iz Livolda pri Kočevju, ki seje pri spustu v brezno pri črpališču za naseljem Livold brez ustrezne jamarske opreme, potrebnega znanja in telesne pripravljenosti hudo
poškodoval.
Andrej Črnkovič in njegov leto dni starejši prijatelj Marko Volf sta se prejšnji torek nekaj pred čelrto uro popoldan odločila, da se bosta skušala spustiti in raziskati brezno pri črpališču Livold, ki je globoko približno 65 metrov. Prvi se je v brezno z zelo ozkim vhodom podal Andrej, ki pa mu je po vrvi uspelo spustiti se le do globine približno 10 metrov, nakar mu je zmanjkalo vrvi, pa tudi moči, da bi se še spuščal ali da bi se povzpel nazaj na površje. Mladenič je zato izpustil vrv, padel najprej približno tri metre globoko na skalno polico, se od nje odbil in potem padel na rob druge police v globini približno 25 metrov, kjer je obležal. Hudo poškodovan je zbral le še toliko moči, da seje odplazil nekoliko stran od roba brezna.
Marko Volf je o prijateljevi nesreči takoj obvestil kočevske policiste, ki pa so na kraju nesreče ugotovili, da lahko ponesrečenemu mladeniču pomagajo le usposobljeni jamarji. Zato so o nesreči takoj obvestili občinski štab civilne zaščite, operativno-komunikacijski center pri ljubljanski upravi za
notranje zadeve ter jamarsko reševalno službo. Na obvestilo so se najprej odzvali kočevski jamarji iz domačega društva Netopir, prvi pa seje do ponesrečenega Andreja spustil jamar Drago Jolič, ki je skupaj z drugimi jamarji, ki so se spustili za njim, ponesrečencu nudil prvo pomoč in ga zaščitil pred vlago in mrazom.
Jamarski zdravnik Bogomir I lumar iz Tfebnjega, ki se je do ponesrečenca spustil ob 19.40, je po uspešno speljani reševalni akciji, ki se je zaključila okoli 22. ure, povedal, daje na kraju nesreče ugotovil, da ima Andrej po vsej verjetnosti zlomljenih več reber ter da sumi, da ima poškodovano tudi vranico in da gre verjetno tudi za krvavitev v trebušno votlino. Zato so morali ponesrečenea dvigovati iz jame v horizontalnem položaju, kar pa je reševanje, ki je bilo že tako oteženo zaradi slabega vremena, saj je močno deževalo. Po skoraj enournem dvigovanju so ponesrečenega Andreja vendarle potegnili iz jame, skrb zanj pa je prevzela zdravnica iz kočevskega zdravstvenega doma, ki se je potem skupaj s ponesrečenim odpelja-
Vodja akcije Jaka Jakofčič
la v ljubljanski Klinični center.
V reševalni akciji, ki se je srečno končala tudi za vse reševalce, je sodelovalo 31 jamarskih reševalcev, članov jamarskih društev iz Kopra, Sežane, Postojne, Cerknice, Logatca, Karlovice pri Velikih Laščah, Domžal, Velenja, Novega mesta, Dolenjskih toplic, Gabrja in devet jamarjev iz Kočevja. Vodja te letošje največje tovrstne jamarske reševale akcije Jaka Jakofčič pa je ob tej nesreči še enkrat opozoril, naj ljudje v primeru podobnih nesreč nenu-doma pokličejo Center za obveščanje na telefonsko številko 985, tako da lahko pridejo usposobljeni reševalci kar najhitreje na kraj nesreče in do ponesrečencev.
M. LESKOVŠEK-SVETE
MESTNA OBČINA NOVO MESTO PREDSTAVLJA
RAZPORED JAVNIH RAZPRAV
V OKVIRU DNEVOV NOVOMEŠKEGA URBANIZMA
OSNUTEK URBANISTIČNE ZASNOVE NOVEGA MESTA
Osnutek urbanistične zasnove Novega mesta, ki vsebuje strateške usmeritve prostorskega razvoja mesta za nadaljnjih 20 do 30 let, je to jesen javno razgrnjen. Razgrnitev bo trajala do 29. novembra 1996 in v tem času bomo na petih različnih krajih v Novem mestu organizirali tudi javne razprave o tem najpomembnejšem prostorskem dokumentu dolenjske prestolnice. Na njih bomo prebivalcem osnutek dokumenta še enkrat predstavili in dajali potrebna pojasnila.
Razpored javnih obravnav: ponedeljek, 18. november 1996
19.00	- 21.30 Osnovna šola Bršljin, Kočevarjeva ulica 20, Novo mesto
Za krajevne skupnosti: Prečna pri Novem mestu, Bučna vas in Bršljin.
torek, 19. november 1996
19.00	- 21.30 Dom krajevne skupnosti Žabja vas, Drgančevje, Novo mesto
Za krajevne skupnosti: KS Majde Šilc, Kandija-Grm, Gotna vas in Žabja vas.
četrtek, 21. november 1996
19.00	- 21.30 Gasilsko reševalni center, Seidlova 29, Novo mesto
Za krajevne skupnosti: Mestne njive, Ločna-Mačkovec in Mali Slatnik.
petek, 22. november 1996
19.00	- 21.30 Dom krajanov, Regrča vas, Novo mesto
Za krajevne skupnosti: Drska, Šmihel pri Novem mestu in Regrča vas.
ponedeljek, 25. november 1996
19.00	- 21.30 Avla Kulturnega centra Janeza Trdine, Novi trg 5, Novo mesto Za strokovno in drugo javnost.
Prebivalce Novega mesta vabimo, da se predvidenih obravnav udeležijo.
URBANISTIČNA DELAVNICA
V okviru javne razgrnitve osnutka urbanistične zasnove Novega mesta se odvija tudi urbanistična delavnica z naslovom Prostorska ureditev vzhodnega dela Novega mesta. Ta ima namen podrobneje, kot je to prikazano v razgrnjenem osnutku urbanistične zasnove Novega mesta, obdelati vzhodni del naselja in obenem odgovoriti na nekatera aktualna vprašanja v zvezi z načrtovanjem in poseganjem v prostor. V območje obdelave je zajet predel Ločne in Mačkovca - torej področje, kjer se načrtuje osrednji priključek novomeškega cestnega omrežja na avtocesto Ljubljana - Obrežje in celoten predel Ragovega vse do križišča v Žabji vasi. Poleg tega se pripravljajo tudi tri študije - sociološka, ekonomska in prometna. Delavnica je zamišljena tako, da šest neodvisnih skupin strokovnjakov pripravlja vsaka svojo idejno urbanistično rešitev obravnavanega območja, potem pa bodo sredi novembra tekom dvodnevnih razprav v Konferenčni dvorani hotela Krka v Novem mestu te rešitve predstavljene prebivalcem. Ti so toplo vabljeni, da se predstavitve udeležijo in v razpravi, ki bo sledila, povedo svoje mnenje in pripombe k vsem šestim rešitvam ter tako dajo svoj prispevek k načrtovanju mesta. Na podlagi idejnih rešitev in razprav o njih se bodo oblikovale ugotovitve glede najboljšega načina ureditve tega dela mesta, ki se bodo vgradile tudi v urbanistično zasnovo Novega mesta in bodo služile kot osnova vsem nadaljnjim posegom v ta prostor.
Pri tem je potrebno tudi nekoliko predstaviti udeležence šestih ekip, ki pripravljajo urbanistične idejne načrte in skice vzhodnega dela mesta. Želja organizatorja delavnice je bila, da bi pridobil čim bolj različne poglede na rešitev zadane naloge, zato se tudi ekipe med seboj precej razlikujejo. K sodelovanju so bili povabljeni:
•	ljubljanska Fakulteta za arhitekturo in profesor mag. Peter Gabrijelčič z ekipo študentov,
•	zagrebška Arhitektonska fakulteta in profesor dr. Ante Marinovič Uzelac s sodelavci, ki bodo prispevali popolnoma neobremenjen pogled na prostorsko rešitev obravnavanega območja,
•	Urbanistični inštitut RS in Ivan Stanič kot soavtor urbanistične zasnove Novega mesta, ki bo bolj podrobno razdelal njihovo vizijo prostorskega razvoja tega dela mesta,
•	mag. Andrej Prelovšek, ki sicer pripravlja idejni načrt poteka avtoceste Ljubljana - Obrežje na območju Novega mesta vključno z novomeškim priključkom na to cesto. Območje priključka je ravno tako del prostora, ki ga obravnava urbanistična delavnica. Tudi on bo lahko v okviru delavnice bolj podrobno predstavil svoj pogled na prostorski razvoj vzhodnega dela mesta,
•	dr. Davorin Gazvoda in mag. Jelka Hudoklin, ki bosta prispevala rešitev, kjer bodo poudarjeni elementi krajinske arhitekture in
•	Marjan in Danilo Lapajne s sodelavci, ki bosta predstavila pogled skupine domačih arhitektov na zadani problem.
Razen idejnih rešitev prostorske ureditve vzhodnega dela Novega mesta pa bodo v okviru urbanistične delavnice izdelane tudi tri študije. Prva ima za nalogo na idejnem nivoju preveriti potek nove vzhodne obvoznice in ostalih prometnic vzhodnega dela mesta; zanjo sta zadolžena Pavle Pečenko in Katica Balažič. V drugi bodo podrobneje raziskane možnosti vključevanja javnosti v proces urejanja prostora, nosilec naloge pa je sociolog dr. Drago Kos. Tema tretje študije pa so možnosti za pridobivanje zemljišč in ima za cilj prikazati možnosti uresničevanja prostorskih načrtov v novonastalih družbeno-ekonomskih razmerah. Izdelala jo bosta Jože Dekleva in Darja Plantan. Študije imajo med drugim namen podrobneje informirati javnost o aktualnih problemih urbanizma v naši občini in Sloveniji nasploh in bodo predstavljene novomeški javnosti skupaj z idejnimi urbanističnimi rešitvami za vzhodni del Novega mesta. Tudi tem predstavitvam bo sledila razprava in tudi na njo so vabljeni vsi prebivalci Novega mesta.
Razpored razprav:
petek, 15. november 1996 - Konferenčna dvorana hotela Krka, Novi trg, Novo mesto
16.00-16.30 Pozdravni govor gospoda župana Francija Koncilije, uvodne besede Organizacijskega odbora urbanistične delavnice.
Predstavitev izdelka 1. skupine;
Urbanistični inštitut - Ivan Stanič d.i.arh.
Predstavitev izdelka 2. skupine;
Panprostor - mag. Andrej Prelovšek d.i.arh.
Predstavitev izdelka 3. skupine;
ljubljanska Fakulteta za arhitekturo - prof. mag. Peter Gabrijelčič d.i.arh. s študenti Predstavitev izdelka 4. skupine
Marjan Lapajne d.i.arh., Danilo Lapajne d.i.arh. in Dušan Blatnik d.i.arh.
Odmor.
Razprava.
sobota, 16. november 1996 - Konferenčna dvorana hotela Krka, Novi trg, Novo mesto
16.30-	17.00
17.00-	17.30
17.30-	18.00
18.00-	18.30
18.30-19.00
19.00-21.00
9.00	- 9.30
9.30-	10.00
10.00-	10.30
10.30-	11.00
11.00-	14.00
14.00-	16.00
16.00-	17.30
17.30-17.45
17.45-19.00
UVOD
Uvodne besede organizacijskega odbora.
Predstavitev izdelka 5. skupine;
mag. Jelka Hudoklin d.i.k.a. in dr. Davorin Gazvoda d.i.k.a.
Predstavitev izdelka 6. skupine;
zagrebška Arhitektonska fakulteta - prof. dr. Ante Marinovič d.i.arh. s sodelavci. Odmor.
Razprava.
Odmor za kosilo.
Predstavitev študije na temo: Kako vključiti javnost v proces načrtovanja in odločanja o posegih v prostor. Razprava; dr. Drago Kos dipl.soc.
Odmor.
Predstavitev študije: Možnosti za uresničevanje Urbanistične zasnove Novega mesta. Razprava;
Jože Dekleva d.i.a. in Darja Plantan d.i.g.
ZUPAN Franci Koncilija
OSNUTEK URBANISTIČNE ZASNOVE NOVEGA MESTA
reh ni kratkoročnih in dolgoročnih akcij - vsak urbanistični poseg je dolgoročen.
Novo mesto, središče in največje naselje dolenjske regije, je mesto gospodarske rasti, k čemur bosta ponovno odprtje poti proti Balkanu in izgradnja državne ceste Koroška - Bela Krajina še posebej močno pripomogla. Zato moramo že danes razmišljati, kaj nas čaka jutri, se otresti ozkosrčnosti ter omogočiti sebi in generacijam, ki prihajajo, človeka vredno bivanje v tem prostoru.
Te dni poteka javna razgrnitev osnutka urbanistične zasnove Novega mesta, ki predstavlja temeljni dokument prostorskega razvoja mesta. Izdelal ga je Urbanistični inštitut Republike Slovenije s profesorjem Vladimirjem Mušičem kot odgovornim vodjem projekta, v tesnem sodelovanju z Zavodom za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Mestne občine Novo mesto, s komunalnimi organizacijami mesta, s podjetjem Panprostor in številnimi strokovnimi organizacijami in inštitucijami, ki delujejo na področju Novega mesta. K izdelavi dokumenta smo poskušali pritegniti tudi čimveč domačih nosilcev razvoja. Vsem tem je bila namenjena tudi strokovna obravnava osnutka urbanistične zasnove Novega mesta, ki je bila 9. maja letos. Na podlagi predlogov, pripomb in mnenj udeležencev te razprave je izdelovalec urbanistične zasnove osnutek dopolnil, tako da se je 27. septembra pričela javna razgrnitev, ki bo trajala do 29. novembra 1996.
URBANISTIČNA ZASNOVA KOT GENERALNI NAČRT PROSTORSKEGA RAZVOJA MESTA
Urbanistična je zasnova dolgoročni načrt prostorskega razvoja mesta. V proces njegovega nastajanja je potrebno vključiti čimvečje število njegovih prebivalcev. Meščani morajo predlagani načrt razumeti, ga dopolniti s svojimi željami in predlogi ter ga na koncu sprejeti za svojega, se po njem ravnati in ga spoštovati. Izdelovalec dokumenta pa mora s svoje strani paziti, da pri teh željah ne bi prevladali ozki interesi, ki onemogočajo celovito organizacijo mestnega prostora, ter da uveljavitev neke posamične želje ne bi šla na račun blaginje celotne skupnosti. Vsi skupaj pa se moramo zavedati, da je vsesplošen konsenz glede organizacije in razvoja dejavnosti ter opredelitve rabe prostora resnično težaven proces, ki zahteva veliko mero strpnosti in razumevanja vseh, ki jih novomeški prostor kakorkoli zadeva.
Urbanistična zasnova je danes sestavni del prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega v letih od 1990 do 1996 ter srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990, dopolnjenega v letih 1990 do 1996, ki ta trenutek še vedno velja za območje Mestne občine Novo mesto. Njen namen je določiti:
1.	usmeritve za varovanje in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja,
2.	razvoj dejavnosti v prostoru in njihovo prostorsko organizacijo ter
3.	podrobnejšo zasnovo namenske rabe prostora.
Pri snovanju prostorskega dokumenta, ki obravnava mestni prostor na tako globalen in celovit način kot urbanistična zasnova, pride še posebej do izraza tesna prepletenost dejavnosti, ki tvorijo to obliko zgoščene poselitve, ki ji pravimo mesto, ter strategija njihove organizacije in razvoja.
Pomen mest leži v tem, da v njih živi velik del našega prebivalstva. Mesta so torej okvir, v katerem tisoči preživljajo celo svoje življenje. Vpliv fizičnega okolja na življenje ljudi je poznan. Blagodejen vpliv dobrih stanovanj, dobrih šol, poslovnih prostorov z dovolj prostora in svetlobe za vsakogar je ravno tako znan. Znana je tudi vrednost odprtih površin. Ljudje veliko vlagajo v ureditev svojih domov - notranjosti in zunanjosti. Toda ideja o tem, da je tudi naša zunanja, vsakodnevna okolica podložna projektiranju z istim ciljem: da nam bo prijetno in udobno, tako težko prodre v zavest naših ljudi. Dokaz o izjemnem pomenu povedanega je veliko število turistov, ki vsakoletno obiščejo mesta, kot so Pariz, Benetke, Oxford, kar dokazuje, da se način projektiranja in grupiranja stavb ter način razporejanja dejavnosti dotika neke žilice v nas, skozi katero občutimo sklad, lepoto in funkcionalnost.
Bistveni dejavnik, skozi katerega je potrebno opazovati problem načrtovanja mest, je potreba konstruiranja in rekonstruiranja mest tako, da bodo ta v najširšem smislu postala vredna, da se v njih živi, kar pa pomeni daleč več od same svobodne možnosti zidanja. Življenje v mestu je mešanica mnogih in raznolikih stvari - ugodja, funkcionalnosti, dobre organizacije dejavnosti, obilice kontrastov in raznovrstnosti zabave, arhitekture, zgodovine - vse te stvari pa so bolj ali manj suptilne kvalitete. V mestu se brez dvoma da živeti tudi brez njih, toda rezultat bi bil bolj prazno in siromašno življenje. Mestni planerji in urbanisti so v nezavidljivem položaju - stojijo kot dirigent v orkestru, kjer se vsak glasbenik trudi igrati po svoje, s tem da se zavedajo, da le kolikor toliko ubran orkester lahko proizvede željeno melodijo. Brez dvoma obstajajo možnosti, da se življenje množice prebivalcev, ki živijo v mestih, obogati do take stopnje, o kateri večina med njimi ni mogla niti sanjati. Zato se morajo problemi urbanističnega načrtovanja in poseganja v prostor opazovati v kontekstu zaupanja v pomen in potencial dobre organizacije mesta.
Če si postavimo vprašanje: do kod sme seči naš program? Odgovor na to je odvisen od tega, koliko vere imamo v našo prihodnost. Če verjamemo, da je pred nami velika bodočnost, potem moramo verjeti v to, da bo naš življenjski standard nenehno naraščal, nemoten s strani občasnih in prehodnih vzponov in padcev našega ekonomskega življenja. Naš pogled v prihodnost mora biti optimističen, zasnovan na prepričanju, da bomo zmogli dovolj moči in sredstev, da si ustvarimo okolico, ki nam bo ugodna za bivanje. Določena neugodna okoliščina leži v dejstvu, da so posledice posegov v prostor vidne šele čez določen čas. Zaradi kratkovidnih rešitev bomo možnosti, ki jih imamo danes, zamudili ter jih nepovratno izgubili, toda te možnosti bodo generacije zanamcev čez petdeset let objokovale še bolj. Če verjamemo v svojo bodočnost, potem moramo brezpogojno prilagoditi naše gledanje na posege v prostor dejstvu, da zakoni optimalne organizacije in kompatibilnosti dejavnosti obstajajo in da en poseg v mestni organizem pogojuje drugega Zato se nikakor ne smemo zadovoljiti z odlaganjem dela, ki nas čaka danes, v megleni veri, da bomo poseg opravili jutri. Pri teh stva-
VAROVANJE NARAVNIH VREDNOT NOVEGA MESTA _____________________________
Urbanistična zasnova poskuša v maksimalni meri ohraniti tiste zelene predele mesta, ki so se obdržali po desetletjih razmeroma stihijske urbanizacije ter jih v strukturnem ali funkcionalnem smislu povezati v zeleni sistem. V okviru in s pomočjo teh povezav je potrebno zagotoviti naraven pretok rastlinskih in živalskih vrst v smereh sever-jug in vzhod-zahod. V ta namen so v osnutku urbanistične zasnove Novega mesta definirane ključne točke zelenega sistema in opredeljena območja, kjer poteka fizična povezava med njimi.
Kjer pride do združevanja zelenega sistema z dejavnostmi, je potrebno omogočiti, da povezava zelenega sistema kljub temu ostane. Industrija na primer lahko pomeni popolnoma neprehodno cono za rastlinske in živalske vrste, zato je z vidika združevanja zelenega sistema z dejavnostmi kvartarni sektor veliko primernejši. Naravne vrednote, ki jih je potrebno v Novem mestu varovati in po potrebi rehabilitirati, so:
•	na prvem mestu seveda jeka Krka s potoki Šajser, Težka voda, Bršljinski in Škrjanški potok ter reka Temenica,
•	Portoval, Ragov log in Marof so gozdnati oziroma zeleni predeli mesta, ki jih je v prihodnosti potrebno preurediti v mestne parke,
•	Marof s Kettejevim drevoredom, grajski kompleks Grm, kompleks gradov Kamen in Mostec, Šance in Kapiteljski vrtovi, Frančiškanski vrt, kostanjev drevored ob Rozmanovi in hotelu Krka, Loka, okolica gradu Volavče so vse zelene površine, ki so ostanki uspešnih izvedb parkovnih površin in zelenih potez iz preteklosti,
•	nekaj jam v bližini reke Krke in hrast na Hribu,
•	zelena obrobja mesta, kjer je potrebno ohraniti naravne koridorje za živali.
USTVARJENE DANOSTI
V	PROSTORU_______________________________
Ustvarjene danosti v prostoru zajemajo kakršenkoli človekov poseg v ta prostor, ki je za seboj pustil posledice. Med temi je seveda potrebno ločiti tiste, ki predstavljajo kakovost in tiste, ki jih je potrebno popraviti, sanirati, izboljšati.
Ustvarjena danost je v našem primeru mesto kot celota, njegova organizacija dejavnosti, urbanistične in arhitekturne rešitve. Če izvzamemo staro mestno jedro, ki predstavlja v najrazličnejših pogledih veliko kvaliteto, so bili kasnejši posegi v prostor včasih bolj, včasih pa manj uspešni. Naša današnja naloga pa je: izrabiti kakovostne urbanistične rešitve za racionalno, dobro organizirano nadaljnje življenje in razvoj mesta ter hkrati s tem čimbolj omiliti nekaj napačnih izrab prostora iz preteklosti. S pomočjo tega želimo Novemu mestu med drugim vrniti estetske kvalitete in spodbuditi nastanek subtilnejšega in bogatejšega mestnega življenja, ki naj ima za posledico boljše počutje in zadovoljstvo njegovih prebivalcev.
Ključ za doseganje zastavljenega cilja predstavlja v tem trenutku ustrezna razporeditev dejavnosti v prostoru, vključno z izvedbo načrtovanih infrastrukturnih omrežij ter pravilna izraba obstoječih grajenih struktur. Slednje zahteva dobro razdelano strategijo posegov v prostor.
STRATEGIJA POSEGOV
V	PROSTOR
Strategija posegov v prostor, kot jo predlaga osnutek urbanistične zasnove Novega mesta, temelji na tem, da se v čimvečji meri zaokrožijo ter pomensko definirajo že nakazane grajene strukture, za tem pa se skladno s težnjami mesta po prostorski širitvi izvedejo posegi na nenačete dele mesta. Slednje je potrebno do takrat skrbno varovati, saj predstavljajo za bodoče generacije neprecenljiv potencial prostorskega razvoja.
Bodoči posegi v grajeno tkivo in prostor Novega mesta imajo tako tri oblike:
•	prenova obstoječega mestnega tkiva,
•	dograjevanje in zaokrožitev obstoječega mestnega tkiva in
•	odpiranje novih področij za gradnjo.
PRENOVA
Poslovne in trgovske centralne dejavnosti
S prenovo nekaterih obstoječih mestnih predelov lahko pridobimo pomembne površine za poslovne centralne dejavnosti. Pri tem mislimo na Pionirje# kompleks v Bršljinu in območje Kandijske ceste ob tovarnah TPV in Revoz.
Vsako sodobno mesto, ki ima tako močno ekonomsko zaledje, kot ga ima Novo mesto, potrebuje svoj poslovni center s koncentracijo birojev, prodajnih salonov, predstavništev, javnih služb, bank in podobno. V Novem mestu je ta še neizoblikovan oziroma se nakazuje le v fragmentih.
Staro mestno jedro s svojo drobno stavbno morfologi-jb, ki temelji na srednjeveškem izvoru, v tem pogledu nikakor ne zadošča današnjim potrebam po velikih, tehnološko modernih objektih z dobro dostopnostjo in možnostjo parkiranja. Predvsem pa je njegova prometna absorpcija premajhna in bi bilo v cilju zagotavljanja znosnejših prometnih razmer potrebno nekatere dejavnosti, ki vežejo nase veliko motornega prometa, kvečjemu od tod izseliti.
Že pred časom je tak poslovni center začel nastajati v Bršljinu ob Ljubljanski cesti, ki pa je še vedno nejasno izražen. Razen slabe urbanistične razporeditve objektov, kjer se je zaradi neusklajenosti stavbnih mas in gradbenih linij ter slabe organizacije zunanjih prostorov popolnoma izgubil mestotvorni značaj, prihaja tudi do mešanja funkcij tako, da je rezultat brezobličen konglomerat namembnosti in objektov. Kljub temu pa nudi to območje ob Ljubljanski cesti še dovolj možnosti za dokončno oblikovno, predvsem pa funkcionalno zaokrožitev. Gre samo za to, da se pričnemo jasno zavedati, kakšen značaj mora ta del mesta imeti in vse bodoče posege v ta prostor prilagoditi ustrezni viziji. Uvod v ureditev omenjene cone pa je vsekakor popravek trase ter rekonstrukcija Ljubljanske ceste in ceste Bršljin, vključno z izgradnjo podvoza pod železnico. Vendar pa je prostor v Bršljinu, ob Ljubljanski cesti, že precej zapolnjen in razen nadomeščanja nekaterih opuščenih objektov in dejavnosti z novimi ne nudi več posebnih prostorskih rezerv. Razen tega pomeni pobočje Marofa močno naravno bariero, ki ločuje Bršljin od centralnega dela mesta kar se odraža predvsem v mentalnem dojemanju tega predela kot predmestja Novega mesta. Glede na to je potrebno razmišljati o novi lokaciji poslovnega centra, saj se zahteve po prostoru za tovrstne namembnosti ves čas pojavljajo.
Lokacija, ki bi pomenila logično nadaljevanje starega centra mesta v sodobni, poslovni predel, je območje ob izteku Kandijske ceste v križišče v Žabji vasi ter potem nadaljevanje ob Belokranjski oziroma Vzhodni cesti. Prednost te lege je najprej v veliki bližini in povezanosti z obstoječim mestnim središčem, dalje se tu že nahajajo dejavnosti, ki potrebujejo še svoje poslovno-upravne prostore. Tudi možnosti za dobro prometno organizacijo obstajajo in nenazadnje je obstoječa pozidava takšna, da bi se novo poslovno središče s svojo tipologijo objektov povsem ujelo s kontekstom prostora.
Vse to je omenjeno tudi pri obravnavanju novomeškega prometa, kar samo kaže na to, kako so dejavnosti v mestu med seboj prepletene, in da vsak, na videz še tako nedolžen, poseg v prostor potegne za seboj potrebo po prilagajanju cele vrste ostalih mestnih funkcij. Zato je v primeru Ljubljanske ceste v Bršljinu in širšega območja križišča Kandijske, Belokranjske in Vzhodne ceste še posebej pomembno, da se zavedamo njihovega pomena za mestne centralne dejavnosti in jih temu tudi namenjamo.
DOGRADNJA
Stanovanja
Z doaradnjo obstoječih stanovanjskih predelov v Bučni vasi, Šmihelu, Regrči, Gotni in Žabji vasi lahko v naslednjih letih povsem zadovoljimo potrebe po stanovanjskih lokacijah nižje in višje gostote.
V zvezi s tem je pomembno povedati tudi naslednje:
Kot je iz prikazane tabele zgrajenih stanovanj v zadnjih letih razvidno, ni bilo v občini Novo mesto v letih 1991, 1992 in 1994 zgrajeno niti eno stanovanje s strani pravnih oseb. V letih od 1970 do 1984 je bil družbeni delež pri zgrajenih stanovanjih ves čas prisoten in v glavnem vedno nad 30 odst. udeležbe. Danes pa je situacija taka, da imajo ljudje - predvsem mladi - pri reševanju svojih stanovanjskih težav, razen nakupa starega stanovanja, na voljo samo:
1.	dogradnjo ali adaptacijo hiše svojih staršev,
2.	gradnjo nove hiše.
leto	pravna oseba	fizična oseba	skuf.
1990	70	92	162
1991	-	148	148
1992	-	212	212
1993	36	379	415
1994	-	457	457
Potrebe po novih stanovanjih so velike. Na Zavodu za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Mestne občine Novo mesto je bilo do letošnje pomladi zbranih okrog 400 prošenj za spremembo 1., 2. in gozdnih zemljišč v stavbna samo zaradi gradenj stanovanjskih hiš.
Oblike stanovanjske gradnje z večjo gostoto so praktično zamrle. V prostoru se to odraža v vse večjem razprševanju naselij, kar razen motenj v sami krajini in podiranja hierarhije ter organizacije naselij potegne za sabo predvsem velike stroške za infrastrukturno opremo. Vasi, ki se neprestano širijo (in to v glavnem zaradi življa, ki se ne ukvarja s kmetijstvom), potrebujejo zaradi tega boljše ceste, vodovod, kanalizacijo, treba je poskrbeti za zdravstveno varstvo prebivalcev naraščajočega naselja, za vrtce, šole, trgovine in tako naprej. S tem se prične povsem podirati organizacija dejavnosti v prostoru, kjer obstaja hierarhija naselij predvsem zato, da bi se kar najbolj racionalno organiziralo življenje ljudi in poskrbelo za vse njihove potrebe.
V neki kompaktni urbani sredini so razdalje, ki jih je treba premagati, vključno z najbolj bistvenimi odhodi na
delo in v šolo, privedene na minimum. Koncentracija prebivalstva omogoča, da se vsem zagotovijo lahko dostopni servisi, nakupi in druge koristi. V mestu je lažje izbrati stanovanje, najti delo, izbrati šolo za otroke; bližje so trgovine za preskrbo kakor tudi institucije za kulturo in prostori za rekreacijo. Problem ni v alternativi: kaj je boljše - stanovanjski večetažni objekti, ki pomenijo veliko gostoto naseljenosti, ali redko naseljena predmestja - pravzaprav je najbolje, če ima mesto tako eno kot drugo - pač pa je osnovni problem v tem, ali se bomo odrekli ali pa želimo ohraniti tisto stopnjo kompaktnosti, ki tako veliko doprinese k raznolikosti in bogastvu mestnega življenja.
Občina Novo mesto je občina z daleč največjim številom naselij v Sloveniji, kar pomeni, da je prebivalstvo že sedaj zelo razsuto po manjših krajih. Brez dvoma bi v primeru, ko bi se dopustilo zahtevi razprševanja poselitve svobodno delovanje, imeli dobršen del dežele pokrit s prostranimi naselbinskimi kolonijami nepravilnih oblik. Ta pa ni dovolj velika za obsežnejšo razpršitev naselij, če želimo ohraniti razumen odnos med naseljenimi površinami in odprtimi naravnimi predeli.
Glede na to je nujno potrebno nekaj storiti v smeri ohranjanja pomena zgoščene stanovanjske gradnje po večjih krajih, predvsem v Novem mestu, saj se je ta že povsem izgubil. Treba je zagotoviti površine za nova stanovanjska naselja raznih gostot, predvsem pa tista srednje gostote. S sodobnimi in humanimi koncepti gostejše stanovanjske gradnje je mogoče privabiti veliko interesentov za tako obliko stanovanja.
Poslovne in trgovske centralne dejavnosti
Z zapolnjevanjem obstoječe pozidave v Bršljinu, ob severni obvoznici, ki gre v kratkem v izgranjo, lahko pridobimo pomembne površine za razvoj trgovskih, servisnih in proizvodnih dejavnosti in pospešimo prometno in komunalno urejanje tega prostora.
PROIZVODNJA
■■■■i OBSTOJEČE PROIZVODNE POVRŠINE ■	" I NAČRTOVANE PROIZVODNE POVRŠINE
Ijajočimi dejavnostmi in razvojno raziskovalni center, ki je glede na zagon, ki ga kaže novomeško gospodarstvo in na svetovno težnjo k vse večjemu poudarjanju znanja, hkrati pa tudi zaradi pomena Novega mesta kot središča dolenjske regije, nujna posledica razvoja dejavnosti v tem delu Slovenije.
Nujna spremljava opisane strategije poseganja v mestni prostor, ki v prvi fazi temelji na prenovi in dogradnji, v drugi pa v odpiranju novih področij za gradnjo, je izvedba ustreznega mestnega cestnega omrežja.
PROMET
STANOVANJA
| OBSTOJEČE STANOVANJSKE POVRŠINE
NAČRTOVANE STANOVANJSKE POVRŠINE
CENTRALNE DEJAVNOSTI (trgovine in poslovne površine, inštitucije)
■■■■ OBSTOJEČE POVRŠINE ZA CENTRALNE DEJAVNOSTI
I.."" •""'"I NAČRTOVANE POVRŠINE ZA CENTRALNE
^ DEJAVNOSTI
Proizvodnja in servisne dejavnosti
Za razvoj omenjenih dejavnosti so v tem trenutku še vedno na voljo proste parcele v obrtni coni Cikava. Servisne in trgovske dejavnosti imajo prostor tudi v Češči vasi, v sedanjem blagovno trgovskem centru.
ODPIRANJE NOVIH OBMOČIJ ZA GRADNJO
Za dolgoročni razvoj mesta pa so pomemembne predvsem tiste površine, ki jih nameravamo načeti na novo.
Razen Bršljina, kjer so predvidene nove, obsežne lokacije za razvoj proizvodnje, je za bodoči razvoj Novega mesta strateškega pomena vzhodni del mesta.
Proizvodnja in servisne dejavnosti
Ta območja predstavljajo velik in zelo pomemben delež-v prostoru Novega mesta. So njegov zelo uspešni in vitalni del. Proizvodnja pa je žal dejavnost, ki zaradi svojih posebnih lastnosti delovanja ni združljiva z večino mestotvornih funkcij. Ta dejavnik je bil pri dosedanjem razporejanju omenjenih dejavnosti vse prevečkrat zanemarjen. Rezultat so industrijska območja, ki so razpršena po celem mestu, ta tendenca pa se še nadaljuje. Če želimo v bodočnosti doseči razumno organizacijo vseh dejavnosti v mestu, izhajajoč pač iz tega kar že imamo, bodo morala tudi za proizvodno dejavnost začeti veljati pravila igre, ki ga vzpostavljata urbanistično in prostorsko planiranje. Prostorska anarhija škodi namreč vsem uporabnikom mestnega prostora - tudi proizvodnji.
Če se zdaj še ozremo za področjem, ki bi najbolj ustrezalo prihodnjemu vmeščanju industrije, proizvodne obrti in podobnega, je vsekakor naša prva misel Bršljin (ob obstoječem kompleksu vojašnic). Tam namreč obstajajo tako naravni kot infrastrukturni pogoji za izgradnjo tovrstnih objektov.
Vzhodni del mesta
Ob načrtovanem priključku mestnega cestnega omrežja na novo avtocesto Ljubljana - Obrežje se odpira obsežno območje za razvoj storitvenih in trgovskih dejavnosti, hkrati pa se s tem priključkom določijo okviri za dopolnitev in zaokrožitev kompleksa tovarne Krka in obstoječih stanovanjskih območij.
Drugo, za bodoči razvoj mesta pomembno, območje na vzhodu mesta je predel ob Vzhodni cesti. Novo mesto si je vse do pred kratkim uspelo ohraniti tako rekoč nedotaknjeno to svojo najbolj perspektivno lokacijo za razvoj bivalnih in centralnih dejavnosti najvišjega ranga. Območje ob Vzhodni cesti namreč predstavlja zaradi svoje lege v neposredni bližini mestnega jedra in kvalitetnega naravnega ambienta neprecenljiv potencial za nastanek najkvalitetnejših urbanih prvin, kot so sodobne oblike stanovanjske gradnje srednje gostote s sprem-
Prometna shema predstavlja danes osnovni skelet, okrog katerega se organizira mesto. Vedno kadar razmišljamo o urbanih oblikah, stoji problem enostavnega prevoza ljudi in robe v samem težišču problema. V bistvu se lahko reče, da je postal promet primarni dejavnik pri odrejanju lokacij za poselitev - tako stanovanjsko kot industrijsko itd.
Obstoječe cestno omrežje Novega mesta sestavljajo v veliki meri regionalne in magistralne ceste.
Potovanja, ki se odvijajo na novomeškem cestnem omrežju, pa imajo po podatkih prometne študije iz leta 1988 naslednjo strukturo:
•	50 odst. tokov tvori promet med mestnimi conami - notranji promet,
•	22 odst. ciljno-izvorna potovanja,
•	28 odst. je tranzitnih.
Opredelitev glavnega problema prometa v Novem mestu je enostavna: to je velika prometna gneča v centru mesta. Tudi rešitev je na splošno gledano enostavna: iz centra je potrebno izločiti ves tisti promet, ki tja ne sodi. Sem pa spadata:
1.	tranzitni promet
2.	in dober del ciljno-izvornih potovanj, katerih največji delež predstavljajo vsakodnevni prevoz delavcev v službo v Novo mesto in domov.
Če vsa vozila, ki se skozi mesto samo peljejo in v njem nimajo opravka, ustavimo na točkah, od koder naprej jih v mesto ne želimo več pustiti ter te točke med seboj povežemo, dobimo krožno obvoznico okoli mesta, ki bi center v prometnem smislu zelo razbremenila (glej skice). Točke, od katerih dalje bi nam tranzitni promet pomenil oviro in ga zato na teh območjih ne smemo imeti, je potrebno natančno določiti.
Pri tem namreč naletimo na problem statusa Vzhodne in Belokranjske ceste ter križišča v Žabji vasi. Želimo, da sta ti dve cesti bodoči mestni primarni distribucijski cesti z mestotvornimi dejavnostmi,wki se nizajo ob njiju, ali obvoznici za tranzitni promet? Želimo ob križišču v Žabji vasi urediti bodoče poslovno središče Novega mesta v smislu centralnih dejavnosti ali naj bo to križišče obremenjeno s težkimi tovornjaki, ki skozi mesto samo potujejo in se v njem ne ustavljajo? V Novem mestu obstaja velika potreba po poslovnih površinah, kot so velike trgovine s pohištvom, avtomobili, samopostrežnih trgovinah, bankah in drugih podobnih centralnih dejavnostih. Jedro mesta je že dodobra zapolnjeno in v tem smislu ne nudi nobenih prostih površin. Razen tega je njegova prometna absorpcija premajhna, da bi tja še nadalje uvajali dejavnosti, ki vežejo nase veliko prometa. Nekaj rezerve je še v Bršljinu ob Ljubljanski cesti, sicer pa Novo mesto razen predela ob križišču v Žabji vasi in ob cestah, ki se v to križišče stekajo, nima bolj pri-
mernega območja za nastanek t.i. novomeškega poslovnega “cityja”. Velika prednost omenjene lokacije je v tem, da leži v bližini mestnega jedra in lahko tudi v smislu mentalnega dojemanja tvori z obstoječim centrom nedeljivo celoto, kar lokacija v Bršljinu ob Ljubljanski cesti in pa tista v Ločni ob Seidlovi zaradi relativne odmaknjenosti, predvsem pa zaradi bariere, ki jo predstavlja pobočje Marofa, ne moreta biti.
Zaradi zgoraj naštetih razlogov se nam zdi primerno speljati tranzitni promet vzhodno od Žabje vasi, kar je predlagal že urbanistični načrt Novega mesta iz leta 1973. Predlagana vzhodna mestna obvoznica se povezuje s predlogom za novo državno cesto, ki bi povezovala Koroško z Belo krajino in bi s tem tudi vzhodna mestna obvoznica dobila še bolj prepričljivo ekonomsko ozadje.
V	tesni povezavi s statusom Vzhodne in Belokranjske ceste ter križišča v Žabji vasi je po našem mnenju tudi priključek novomeškega cestnega omrežja na novo avtocesto. Če ta priključek speljemo direktno na severno obvoznico, postaneta Vzhodna in Belokranjska cesta ravno tako obvoznici in izgubita možnost postati mestni ulici. Če vodi priključevanje na avtocesto prek predlagane ceste vzhodno od Žabje vasi, se rob mesta razširi proti vzhodu, križišče v Žabji vasi s pripadajočimi cestami pa dobi možnost za nastanek centralnega mestnega programa.
Ob tej priliki želimo opozoriti na vlogo predlaganega poteka obvoznic iz osnutka urbanistične zasnove tudi pri razbremenjevanju centra mesta vsakodnevne gneče zaradi poti delavcev iz drugih krajev občine na delo v Novo mesto in domov, ki je, kot smo že omenili, druga zvrst prometa, ki ga lahko iz centra mesta v veliki meri odstranimo.
V	Novem mestu tvorijo ciljno izvorna potovanja 22 odst. vsega prometa v 24 urah in spadajo v t.i. zunanji promet.
Ker večina prebivalcev novomeške občine živi po razpršenih naseljih, predstavljajo dnevna migracijska gibanja pomemben delež prometnih tokov. Vsako jutro in popoldne smo priča velikim prometnim zastojem na vseh glavnih cestah v centru mesta.
Če si natančneje ogledamo glavna zaposlitvena območja v Novem mestu, ugotovimo, da jih večina leži izven samega centra. Dostop do njih iz vseh glavnih mestnih vpadnic, od koder prihajajo na delo ljudje iz drugih krajev, pa je v glavnem možen le skozi center mesta. Če promet, ki priteka iz vseh mestnih vpadnic, preusmerimo do glavnih zaposlitvenih predelov po obvoznih poteh, dobimo krožno pot okoli mesta, ki se zelo ujema s tisto za tranzitni promet. V mestno jedro bi tako prihajali le tisti delavci iz drugih krajev, ki v njem tudi delajo.
GLAVNE PROMETNICE NA OBMOČJU NOVEGA MESTA
--------OBSTOJEČE CESTE
: CESTE, KI JIH JE POTREBNO ZGRADITI
— OZIROMA POPRAVITI TRASO
GLAVNE PROMETNICE NA OBMOČJU NOVEGA MESTA
.....■: AVTOCESTA (Ljubljana-Obrežje)
IN DRŽAVNA CESTA (Koroška-Bela krajina)
----------VPADNICE IN MESTNE PRIMARNE
DISTRIBUCIJSKE CESTE ===== OBVOZNICE
V kolikor se iz centralnega dela mesta odstrani ves promet, ki ni nanj neposredno vezan, ostane le še ureditev prometnih tokov, ki pripadajo samemu mestu. Vzpostavi se lahko hierarhija mestnih cest - od tistih za hitro in tekočo distribucijo prometa od ene mestne cone do druge, do mreže dopolnilnih ulic znotraj posameznih con. V mestnem cestnem omrežju imamo v principu le dve vrsti prometnic: zbirne smeri, namenjene prometnemu toku in dostopne poti, ki neposredno oskrbujejo posamezne objekte.
Mreža primarnih distribucijskih cest je v Novem mestu že izoblikovana, potrebno jo je le izboljšati. Te glavne smeri morajo biti urejene za hitro in tekoče gibanje, to pa pomeni, da njihov primaren namen ni toliko ambi-entalen kot prometen. Glede tega predstavlja problem predvsem Kandijska cesta, kjer se omenjeni dve funkciji močno prepletata. Temeljite rekonstrukcije in spremembe poteka trase pa so potrebne predvsem Ljubljanska cesta s cesto Bršljin in pa Šmihelska cesta.
PREOSTALA INFRASTRUKTURA V NOVEM MESTU_____________________________
Za celotno infrastrukturo je značilno, da je njen osnovni namen oskrbovati ostale dejavnosti. Električno energijo bomo torej pripeljali tja, kjer je ta potrebna. Vodo ravno tako. Železnico tudi. Razporeditev in organizacija dejavnosti v prostoru je tako osnova za razporeditev in organizacijo infrastrukturnega omrežja. Na to se vse prevečkrat pozablja. S premišljenim razporejanjem dejavnosti bi lahko veliko pripomogli k racionalizaciji gradnje in upravljanja z infrastrukturo, saj je pri opremljanju prostora z njo tako še posebej očitno tesno medsebojno prepletanje in soodvisnost različnih dejavnosti ter posledice, ki se zaradi tega dogajanja odčitujejo v pro-
storu'	Povzetek pripravila:
Bogdana Dražič, d.i.a.
(t	n	k f	a				•	i						i •			n	i	•				<									A		.
1	L	KlgU	V	0	n	i	n	po	P	ra	VJ	a		po § y... • i	0	ug	0	v	on	i	m	i	po	pra	v	ki		po$v	II«		APLAVZ NI OBVEZEN \
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tbvrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkom ki so napisani-žal-jivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
Retelj je
“prodal” Tomiča
Dol, list št, 43, 24. oktobra
“Psi lajajo in karavana gre dalje” se mi je utrnila misel ob prebiranju članka. Moja koža je dovolj trda od podtaknjenih bodic, moja kolena so dovolj utrjena od vrženih polen in moji tekmovalci so dovolj zreli, da vedo, česa so sposobni.
Po številnih telefonskih klicih najzvestejših prijateljev, ki so pripravljeni pomagati v najtežjih trenutkih, sem se odločil, da g. Igorju Vidmarju odgovorim preko medijev.
Najprej bi se spotaknil ob objektivnost in profesionalnost novinarja Igorja Vidmarja. Informacije za članek, ki ga je napisal, je dobil samo z ene strani. Kolikor vem, naj bi, če je glavni kriterij objektivnost, novinar pisal članke na podlagi informacij vseh vpletenih strani. Kar se tiče profesionalnosti, pa naj povem, da zadnjih prvenstev, kot so pionirsko DP, ekipno člansko DP in morda še katero, ni bilo zaznati v Dol. listu. Mogoče pa si morajo klubi zakupiti prostor, kjer se bodo ob-
juvljula čportno novice? Članke, ki
jih je napisal prof. J. Penca, vam nikakor niso bili po volji in ste se na vso moč trudili, da ga spodnesete. Tbdi meni ste na štiri oči govorili o nedoslednosti in nezanesljivosti prof. Pence pri dostavljanju člankov z atletskih tekmovanj, kar po mnenju atletov AK Krka ne drži. Pred mladinskim svetovnim prvenstvom v Avstraliji ste me 10. avgusta pred pizzerijo Novljan na Novem trgu tudi besedno napadli, češ da sva s prof. Penco objavila članek za vašim hrbtom. Ker ste v roki držali napol prazen pollitrski kozarec piva, dvomim, da ste trezno razmišljali. Poudarjali ste mi, da bi vi članek napisali veliko bolje. Tbdi to je bil razlog, da se niste hoteli udeležiti tiskovne konference pred odhodom v Avstralijo. Sprašujem se, kako naj objavimo članek preko vas, če na Dol. listu pravijo, da ste na dopustu. O pripravah na mladinsko SP pa bi se kot profesionalni novinar lahko tudi sami pozanimali.
Kaj je pravzaprav vodilo Aleša Tomiča in predvsem njegovega trenerja, da sta se “prodala” Sevničanom? Ko smo zakorakali v kapitalizem, smo športni klubi prišli v nemilost, da moramo vse stvari plačati. Če smo že mi prišli do tega spoznanja, naj pridejo tudi tisti, ki sestavljajo ekipe! Nismo last nobenega. Dve leti nazaj je bil kros Dela na Čatežu, kjer sem bi predstavljen kot eden krivcev, da novomeška ekipa ni osvojila drugega mesta. Po vašem zapisu smo člani neresno nastopili, ker sem po drugem krogu zaradi objektivnih zdravstvenih težav moral odstopiti. Vzroki vas v članku očitno niso zanimali. Niste tudi napisali, daje bilo v novomeški ekipi skoraj pol tekmovalcev, ki so trenirali pod mojim vodstvom. Zato sem se odločil, da za novomeško ekipo v tekmovanju za kros Dela ne bom več nastopal, dokler bodo ekipo sestavljali tisti, ki se na te zadeve ne spoznajo.
Vodja letošnje ekipe e. Miran Jerman nas letos ni povabil v ekipo niti ni poslal razpisa klubu. Seveda je takoj poskušal prikriti svojo napako in jo pripisal svojemu sodelavcu iz Agencije za šport, češ da mu je dal ta razpis za na oglasno desko atletskega kluba.
G. Jerman me je poklical v torek 15.10., in prosil, naj mu povem, kdo bo na krosu nastopil pri članih in članicah. Odgovoril sem mu, da atletov ne mislim iskati po Ljubljani, ker me preko kluba niso pravočasno obvestili. Zadnji rok prijav je bil 14.10.1996. Takrat smo že bili prijavljeni za Sevnico (Tbmič je čakal povabilo iz Šent-jernejske občine).
In zakaj ravno za Sevnico!? Zaradi denarja prav gotovo ne. Na članskem DP sem sevniškega trenerja R. Povheta prosil, če bi bil lahko njegov tekač R. Grojzdek narekovalec tempa za A. Tomiča na 1500 m. Tekma je bila izrednega pomena, saj naj bi pokazala pripravljenost oziroma pomanjkljivost pred SP. Po pošteno opravljenem poslu sem trenerju ponujal nekaj denarja, ki pa ga ni hotel vzeti. Dejal je le, da bo že še priložnost za vrnitev usluge. To se je zgodilo na krosu Dela.
Za Sevnico je bila prijavljena še Irena Auersperger, ki je bila hkrati prijavljena tudi za novomeško ekipo. Ker so bila,pravila jasna, je tekla za slednjo. Če bi že šlo za to, da moji varovanci ne tečejo za novomeško ekipo, potem ne bi tekli niti tekmovalci I. Auersperger, L. Majerle, M. Ercek, F. Vene, M. Hrovat. Tekmovalko M. Hrovat sem pripeljal na tekmovanje z osebnim avtomobilom, ker se ni uvrstila v novomeško občinsko ekipo. Povedal sem ji, da bo po vsej verjetnosti tekla za Sevnico. Na tekmovanju pa jo je g. Jerman pedagoško nadrl, daje rezerva in mora nastopiti za novomeško ekipo, čeprav o tem v dnevih pred krosom ni bila obveščena. Kako “dobra” je bila organizacija odhoda na tekmo, lahko pojasnim še z dejstvom, da nobeden od naštetih tekačev vključno z mano kot trenerjem ni vedel, kdaj je odhod.
Še pojasnilo k vaši trditvi, g. I. Vidmar, v zadnjem odstavku vašega članka. Za nastop na OI bo odločilno pogumno srce, ki ga Aleš Tbmič prav gotovo ima, in ne denar, kar vedo vsi tisti, ki ga dobro poznajo. Do letošnjega Teta se lahko zahvali g. Antončiču, ki ga je navdušil za atletiko, g. Fabjanu, ki ga je treniral v sezoni 1992/93 in ga po tekmah in treningih vozil domov v odmaknjeni Cerov Log. Leta 1995 ci je A. Tomič v atletskem klubu prislužil štipendijo 50 DEM mesečno. Za leto 1996 pa je bila finančna konstrukcija “težka” 1.300.000 SIT, od tega je klub prispeval 20%, občina 7%, ostalo pa sponzorji /Alp šport, maser Grobelšek in oočina Šentjernej), ki sva jih iskala sama. Veliko je pomagalo tudi Aleševo dekle I. Auersperger, kije prevzela breme prevozov domov in na tekmovanja. V zgornjo številko niso všteti kilometri na tekmovanja in nešteto pregaranih ur na treningu. Iz tega je razvidno, da občina le ni toliko vložila, kot je bilo napihnjeno v članku. S tem nočem reči, da nam ni hotela pomagati, nasprotno, za njeno pomoč sva ji z Alešem zelo hvaležna.
Če smo prišli do tod, potem gremo tudi naprej, vse do končnega cilja. Mnogi niso verjeli v Sydney 96 in mnogi ne verjamejo v Sydney 2000. Potrudila se bova, da doseževa, kar večina Dolenjcev lahko le sanja. Le iz sanj se lahko naredijo velika dejanja.
Tbrej, spoštovani g. Vidmar, ko boste naslednjič pisali tako kočljiv članek, vam priporočam,'da se o dogodku pozanimajte pri vseh vpletenih, kajti resnica ni tako črno-bela, kot ste jo vi predstavili v svojem članku.
BORUT RETELJ trener
Izgnanci smo
upravičeno
ogorčeni
Dol. list št. 43, 24. oktobra
V vašem cenjenem časopisu se je dne 24. oktobra gospa Zdenka Kaplan kot predsednica KO Društva izgnancev Slovenije iz Novega mesta obrnila name z vprašanjem ovojni odškodnini, ki naj bi jo Slovenija zahtevala od Nemčije.
Na obisku pri nemškem zveznem kanclerju gospodu Kohlu sem bil kot predsednik stranke Slovenskih krščanskih demokratov in ne v svojstvu predstavnika slovenske države, zato tudi nisem mogel postavljati vprašanj v imenu države, lahko pa sem predal memorandum zveze društev mo-
biliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941 - 1945, ki so se name večkrat obrnili s prošnjo za posredovanje.
Kar zadeva Državni zbor, tudi meni ni prav, da reševanje zadev v zvezi z našo preteklostjo poteka počasi in pomanjkljivo, kar upravičeno vzbuja ogorčenje vseh tistih, ki so doživeli krivice in jim te še niso bile poravnane. Nobenega dvoma ni, da se bomo SKD kot jaz sam osebno trudili, da se vprašanja v zvezi s preteklostjo uredijo tako, da bodo upoštevane moralne in pravne norme.
LOJZE PETERLE predsednik SKD
V
Ze pogoreli poslanci so spet poskusili
Dol. list št. 44, 30. oktobra
S kako vztrajnim možem imam ,v polemiki o “pogorelih poslancih” opravka, sem spoznal šele, ko sem v Mladini 29. oktobra prebral, da med “najbolj radovednimi poslanci” (zastavljalci poslanskih vprašanj) zaseda Rafael Kužnik ugledno tretjo mesto (za prvouvrščenim Zmagom Jelinčičem, prvakom SNS, in Danico Simšič, ki je na drugem mestu). Čeprav sem zapisal samo dejstvo, da nekateri podpisniki predloga za poslanske privilegije izhajajo iz SNS (so bili izvoljeni na listi SNS ali ne?), g. Kužnik še naprej terja od mene nekakšno opravičilo “bralcem Dolenjskega lista in Slovenski nacionalni stranki”. In še enkrat pove, da so bili ti poslanci prej člani drugih strank, zdaj pa spet z drugih, itd., itd. Kakor da sem dolžan raziskovati “moralnopolitično neoporečnost” nekdanjih poslancev SNS ali javno spraševati to stranko; zakaj jih je kandidirala za svoje poslance, če so res tako “problematični” za SNS (pa tudi za bralca Dolenjskega lista in, kajpak, za celoten slovenski narod). Ali je ta stranka to vedela že takrat, ko jih je uvrstila na svojo kandidatno listo ali dognala kasneje.
Upam samo, da g. Rafael Kužnik tega ne bo še enkrat povedal, saj je že dvakrat. Samo v mlinu se trikrat pove!
VINKO BLATNIK Ljubljana
nismo včlanili v Zvezo komunistov. To je zlo nedemokracije. Na pament nam ne pride, da bi vas, g. Blaž, osebno obsojali za to nedemokratično stanje. Thko vas IO SKD Semič ne more obsoditi, če ste se kot učitelj v šoli zviška ponorčevali iz učencev, ki so hodili k verouku in obiskovali nedeljsko mašo. Obsodba teh vaših dejanj je stvar posameznika, ki je to norčevanje občutil na lastni koži. Podoben primer je iz leta 1974, ko je mlada Semičanka (iz partizanske družine) končala pedagoško akademijo. Zaradi verskega prepričanja je bila proglašena za moralno-politično neprimeren kader. Zaposlitve ni dobila ne v prosveti niti drugje. Več kot tri leta je iskala pravico tudi preko sodišča, vendar je ni dosegla. To je le nekaj od številnih primerov, kjer bi lahko pokazali drugačen obraz tudi vi, g. Blaž. Kaj ste kot član OO ZK storili, da se taka krivica ne bi zgodila domačinu, kaj šele kakemu priseljencu?
Priznamo vam, da ste se trudili za Semič, saj ste bili eden od nosilcev družbenih in športnih ter kulturnih prireditev, pa tudi še danes ste v tem smislu aktivni in vam za to dajemo vso priznanje in spoštovanje. Vaša moralna kvaliteta pa je, če to nedemokratičnost iz komunističnih časov obsodite ali ne. Nihče vam te obsodbe in načina obsoje ne more ukazati.
Članek ge. Martine Jakšetove v 43. št. DL je šolski primer boljševizma. Je nazorna slika, kako so v komunističnem času označili in diskvalificirali posameznika, ki jim je bil napoti. Kot bi gledali film iz preiskovalnega komunističnega zapora, se nam je slika vrnila v 50., 60. leta tega stoletja. Bistvo problema (vsebina našega članka o občinskemu prazniku) se ne dotakne, pač pa govori o stvareh, ki nimajo nobene zveze s problemom. G. Banovec, ki se je odgovorno podpisal kot predsednik IO SKD Semič, je postal v članku izloček, priseljenec, nasprotnik vseh Semičanov samo zato, ker nima in ni nikoli imel istih nazorov kot ga. Jakšetova in politična elita iz enoumja.
Odstranitev plošče na Smuku nima s SKD Semič nobene zveze. Vašo izjavo bo potrebno še kje drugje dokazati.
Našemu stališču v zvezi s praznovanjem praznika nimamo kaj dodati. Zahvljujemo se številni podpori občanov, ki smo jo do
Semičani imajo svoj občinski praznik
Dol. list št. 44, 30. oktobra
Elita in g. Kočevar! Kadar ima samo ena skupina ljudi možnost napredovanja na najvišje položaje v družbi in v gospodarstvu samo zato, ker so člani te skupine, lahko to skupino imenujemo elita. Semič pri tem v preteklosti ni bil izjema.
Gospod Blaž, vi ste bili, kot sami pravite, od leta 1965 član te elite in priznati morate, da ni nihče visoko kotiral v takratni družbi, če je bil še tako izobražen in sposoben, pa zaradi drugačnega svetovnega in političnega nazora ni hotel v zvezo komunistov. Tiko je bilo veliko izobražencev in sposobnih ljudi zapostavljenih ali pa so zapustili Slovenijo. Thkrat-na politika jih je imenovala sovražno emigracijo in nasprotnike slovenskega ljudstva. Tako smo bili nečlani Zveze komunistov prikrajšani za možnost napredovanja in vsakršne položaje tudi v gospodarstvu, če smo seveda vztrajali v svojem prepričanju in se
sedaj prejeli. Kaj več resnice o Belokranjskem odredu pa si lahko preberemo v knjižici Čudežna pomlad pokojnega pisca g. Radka Poliča s Stražnjega Vrha.
IO občinske organizacije SKD Semič za: predsednik OO SKD MARKO BANOVEC
Neprimeren čas za odgovore
Dol. list št. 44, 30. oktobra
V	javnih medijih je bilo pretekli teden dokaj tendeciozno zastavljeno vprašanje: “Kaj je narobe v občinski upravi Občine Brežice?” Odgovor je lahko jasen in preprost: nič ni narobe!
V	skladu s postavljenim vprašanjem na 23. seji občinskega svetuje bil na naslednji seji dan odgovorov. Zahtevanje bil pravzaprav zapisnik računskega sodišča, vendar le-to izda končno poročilo o inšpekciji, ki ga še nismo prejeli, bo pa vsekakor posredovano tudi občinskemu svetu. Že zdaj je jasno, da nadzor ni odkril nič takega, kar bi zaslužilo medijsko pozornost.
Plače občinskih funkcionarjev so usklajene z zakonom o delavcih
v upravi, akte, ki jih je sprejel občinski svet, pa bo le-ta dopolnil oziroma spremenil v skladu z ugotovitvami nadzora po prejemu končnega poročila.
To je bilo tudi bistvo pisnega odgovora na svetniško vprašanje in v njem ni bilo nikakršnega sprenevedanja ali odlašanja s konkretnejšim odgovorom za primernejši čas. Th čas je namreč enako primeren za vprašanje in odgovore.
JOŽE AVŠIČ župan občine Brežice
Prenovili most čez Krko in Savo
Dol. list št. 44, 30. oktobra
Izjava
za javnost v zvezi z zahtevo Zelenih Brežic za dosledno uresničitev demokratično in legitimno sprejete odločitve o ureditvi prometa na mostovih čez Krko in Savo.
Na 24. seji občinskega sveta občine Brežice so bile v obravnavi dve varianti prometnega režima na mostu. Prva, enosmerna, je bila skladu s strokovnimi podlagami in zadovoljuje vse zahteve po zagotavljanju varnosti v cestnem prometu. Druga, dvosmerna, je bila v obravnavi na zahtevo KS z desnega brega Save in je predvidela tudi ustrezne omejitve na regionalni cesti R - 333 (Cerklje-Čatež), s katerimi bi zagotavljali vsaj minimalno varnost prometa. Kljub prizadevanju občinske uprave pristojni državni organi in inšpekcije pred obravnavo na občinskem svetu niso hoteli sodelovati oziroma dati uradno stališče do obeh variant.
Po sprejetju variante dvosmernega prometa na OS je reagiral Prometni inšpektorat RS, ki je zapisniško ugotovil, da je možen le enosmeren promet, nakar je Ministrstvo za promet in zveze, Direkcija za ceste, podala pisno mnenje s predlogom enosmernega prometnega režima, ki je v skladu z zakonom o varnosti cestnega prometa (Uradni list SRS št. 5/82).
Na osnovi navedenega sem v skladu in na podlagi 33. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS št. 72/93), ki v 4. odstavku določa, da “župan mora zadržati izvajanje nezakonite odločitve občinskega sveta ali občinskega odbora”, ustavil sklep o dvosmernem prometnem režimu.
Drevesa ob mostu, ki so jih odstranili delavci Cestnega podjetja Novo mesto so bila poškodovana od snegoloma, hkrati pa so zmanjšala prometno varnost na mostu (listje) ter dodatno negativno vplivala na stanje mostu oz. na njegovo vzdrževanje. Zavzel pa se bom, da se ta prostor strokovno zasadi z drevesnimi vrstami, ki ne bodo imele navedenih negativnih vplivov.
Most ni mrtev. Po mostu se od 30. oktobra 1996 odvija enosmerni promet, kijev skladu s predpisi o varnosti in je varen.
Zanima me, kdo bi odgovarjal, če župan ne bi upošteval stroke in zakonov in bi na mostu ugasnilo življenje. Svečke, ki v tem predvolilnem času gorijo na mostu, bi izžarevale svoj žalostni namen, vsi razen župana pa bi se lahko posuli s pepelom.
JOŽE AVŠIČ župan občine Brežice
Zanje profesor
Zadnje dni je v Beli krajini pogosto slišati: “Zdaj, pred volitvami, prihajajo, potem pa jih štiri leta ne bo sem. ” Pripombe letijo seveda na politike, ki si te dni podajajo kljuko belokranjskih vrat. Očitek je domala smešen, kajti težko je razumeti željo Belih Kranjcev, da bi politiki permanentno obiskovali deželico na sončni strani Gorjancev. Le čemu? Zaradi (namišljenih) privilegijev, ki naj bi si jih ob obiskih izborili? Zaradi ugleda?
Verjetno jih navadni smrtniki prav nič ne pogrešajo, davkoplačevalci so morda celo srečni, da z obiskovanjem Bele krajine ne zapravljajo njihovega denarja, najbolj veseli pa so gotovo vegetarijanci, saj zaradi njihove odsotnosti bleja kakšna ovca več po semiških pašnikih. Res ni treba biti preveč užaljen, če si predsednik države (ali kdo drug} ne najde časa za odprtje mrliške vežice kje na obronkih slovenskega ozemlja. Če pa že kdo hrepeni po visokih obiskih, naj se poveže z Jožetom Stegne-tom, predsednikom krajevne skupnosti Vinica. Njemu uspe spraviti h Kolpi najpomembnejše slovenske (a tudi hrvaške) veljake. Glede tega so vsi najvidnejši belokranjski velmožje malošolarčki, pa če se še tako hvalijo naokoli, v kakšnih pristnih odnosih so s predsedniki, državnimi sekretarji in drugimi.
Stegne je zanje profesor.
TONI GAŠPER1Č
Pismo ministru
Spoštovani dr. Gaber!
Oglašamo se učenci in učiteljice iz podružnične šole Podgrad pri Novem mestu, ki leto za letom potrpežljivo, a v upanju in želji po novih šolskih prostorih, stopamo skozi mogočna vrata pretesne šolske zgradbe, stare preko 90 let, grajene še iz grajskega kamna nekoč mogočnega mehovskega gradu. Toda vsako leto septembra nam ravnatelj s težkim srcem pove, da z več let obljubljeno gradnjo telovadnice, jedilnice in prepotrebnih dveh novih učilnic tudi letos ne bo nič. Približno 70 učencev se stiska v dveh učilnicah. Smo ena redkih šol, v kateri se pouk izvaja dvoizmensko.
Na šoli zaradi težkih delovnih razmer usiha volja do dela. Inšpekcije, ki nas vsako leto obišče in si zabeleži, da so prostori neprimerni, pa ni treba več pošiljati, saj od tega ni nič. Šokirala nas je novica, da je Ministrstvo za šolstvo kupilo hotel v Portorožu, Kranjski Gori in Tavčarjevo domačijo. Kako je to mogoče? Ali nam boste omogočili brezplačno šolo v naravi v “naših” kupljenih hotelih? Ali si boao otroci lahko ogledali Tavčarjevo domačijo brez vstopnine?
Projekti in vsa popolna dokumentacija za ustrezne šolske prostore je že več let pripravljena, zato zahtevamo, da se gradnja naše šole prične takoj. Učenci in učitelji OŠ Podgrad
DARILO ŠOLI V AJDOVCU - V sredo, 30. oktobra, se je v osnovni šoli Ajdovec mudila ministrica za pravosodje Meta Zupančič. Osnovni šoli je podarila računalnik. V kratkem kulturnem programu so se predstavili tudi ajdovški šolarji. Učiteljica v šoli Marija Rozman je predstavila delo šole v Ajdovcu, ki jo sedaj obiskuje 38 otrok. Pogoji za delo in učenje v tej šoli so kljub slabim materialnim možnostim dobri. Najbolj pogrešajo toplo učilnico in tople hodnike, kajti sedaj v njih ni peči. (Foto: S. Mirtič)
Dolgovi velodroma še
niso poplačani
Neizpolnjena obljuba Lojzeta Peterleta
Svetovno kolesarsko prvenstvo^ Novem mestu je mimo. Če gledamo po koledarju, bo oa tega kmalu minilo tri mesece, ib je kar dolga doba, vendar vsi računi v zvezi s prvenstvom še niso poravnani. No, če smo natančni, nekatere račune so organizatorji poravnali. Vse kaže, da se je tudi v primeru svetovnega kolesarskega prvenstva uresničilo starodavno sporočilo: veliko poklicanih - malo izbranih. Kot beremo, so namreč kar bogato poplačali nekatere svetovalce. Prav zaradi take pozornosti do izbrancev toliko težje čakamo na zasluženo plačilo vsi tisti, ki še nismo prejeli plačila za opravljeno delo. Se posebej težko čakamo, ker je sam predsednik organizacijskega odbora Lojze Peterle obljubil ljudstvu, da bodo vsi računi poplačani, kot je treba. No, kot rečeno, organizatorji prvenstva z Lojzetom Peterletom na čelu še dolgujejo in znova žal se je zaradi Peterletove neizpolnjene obljube potrdilo, da je bog najprej sebi ustvaril brado.
No, čakamo - ne da bi prišli med izbrance, ampak da bomo prišli do svojega zasluženega plačila.
Z visokim spoštovanjem! SLAVKO MATKO Gabrje, Gomile 21
Česa seje bal trebanjski župan?
Ob neljubem dogodku, ki je postavil v kaj čudno luč politično tekmo v ILebnjem
• Tildi najboljši konj se kdaj spo-'akne. (Pregovor)
ČESTITAM!
Oglašam se kot eden prvih kupcev Renaultovih vozil v Sloveniji in kot kupec, ki je jtej avtomobilski znamki ostal zvest vse svoje življenje. Zelo sem bil navdušen nad odprtjem prodajalne in servisa TPV Avto na Kandijski cesti [stara tovarna IMV), kjer lahko ia enem mestu dobiš vse.
Leta 1964 sem kupil svojo prvo ‘katrco”, ki je imela samo tri nrestave. Ker se mi je avto nadvse lobro obnesel, sem leta 1974 cupil eno prvih pošiljk dacie. Ko e katrce začel izdelovati IMV, sem kupil tudi v Novem mestu zdelani avto. Thdi tu se nisem tmotil. Prišla je serija R18, ki sem o prav tako kupil eden prvih, in mel sem kar tri avtomobile te 'rste. Ko je prišel novi clio, sem >il prav tako eden prvih kupcev. Zaupajoč tej znamki, sem letos tupil novo, izboljšano vozilo tipa dio. Pred časi servisne službe za irejšnie avtomobile (R4, R18) niso bile urejene na ta način, da bi ahko dobil vse na enem mestu. Včasih je bilo potrebno na količkaj bolj zahtevni servis v Ljub-jano.
Za izjemno dobro koncesijo ■estitam Renaultu in TPV-ju dovo mesto!
IVAN BARBIČ Novo mesto
.....
Na podlagi programa predstavitve svojih kandidatov na volitvah 1996, je imela Slovenska nacionalna stranka tako kot v drugih krajih predstavitev svojega kandidata Silvestra Polaka dne 29. oktobra ob 10. uri v spominskem parku v TTebnjem. Zakon o volilni kampanji iz leta 1994, št. 62, v 12., 13. in 14. členu tega zakona nalaga vsem strankam, da v predvolilnem času svoje predstavitve na javnih površinah v Sloveniji pravočasno (najmanj 48 ur pred predstavitvijo) prijavijo pristojni policijski postaji v kraju, kjer bo predstavitev. Kot povsod do sedaj je bilo to storjeno tudi v Tlebnjem že v petek, 25. oktobra.
V času predstavitve kandidata Silvestra Polaka je na predstavitveni prostor prišel tajnik KS Tlebnje Ivan Zajc po nalogu tajnika LDS Dušana Mežnaršiča in župana občine Tlebnje Cirila Pun-gartnika ter kandidata LDS na letošnjih državnozborskih volitvah z zahtevo, naj z javne površine takoj odstranimo strankarska obeležja in se preselimo na katerokoli zasebno površino, če nam bo lastnik to dovolil. Kljub našemu dokazovanju, da nam Zakon o javni kampanji dovoljuje in omogoča predstavitve na javnih površinah brez potrebnih soglasij pristojnih upravnih organov, je zahteva tajnika KS ostala nespremenjena. Thkoj zatem je odšel v upravno zgradbo občine Tlebnje in se vrnil z Dušanom Mežnaršičem, ki je obenem tudi županov svetovalec. Oba sta ponovno zahtevala, naj se z javnega prostora odstranimo, v nasprotnem primeru bosta zahtevala policijsko intervencijo. Thdi g. Mežnaršiču je bila predočena kopija že omenjenega zakona, vendar o njegovi vsebini ni hotel ničesar slišati niti se ni hotel z njo seznaniti. Policija ni hotela opraviti intervencije, ker je z zakonom dobro seznanjena, kar pa za občinske strukture ne moremo trditi. Ker drugih argumentov za našo odstranitev g. Mežnaršič ni imel, je pograbil električni kabel in nam izklopil električno napajanje manjšega električnega ventilatorja (za ozvočenje smo imeli lastno energetsko napajanje iz vozila). Obenem nas je obtožil kraje občinske elektrike (po naših ocenah bi bila vrednost porabe v dveh
Politikom
Politikom, pravijo, nujna so jajca.
Pomeni, da Eva med družbo ne spada!
Že s tem, ko dmg dmgemu nekaj naklada, orgazme doživljajo - v tehniki zajca!
J. J.
OBČNI ZBOR DRUŠTVA PLJUČNIH BOLNIKOV
NOVO MESTO - Društvo pljučnih bolnikov Slovenije obvešča svoje člane, da bo občni zbor Društva s strokovnim programom v petek, 15. novembra, ob 11. uri v Zdravstvenem domu Ljubljana Center na Metelkovi 9.
urah cca 1 KW oz. 10 tolarjev). Ponudili smo mu, naj za ta čas sam oceni vrednost porabljene energije, ki mu jo takoj poravnamo, vendar se o tem ni hotel več pogovarjati, temveč je zahteval absolutno izklopitev toka in odstranitev^ javnega prostora.
Žal do dogovora ni prišlo. Seveda pa je prišlo do tega, da je po nekaj minutah ob prizorišču dogajanja sunkovito ustavil svoj osebni avtomobil sam župan občine Trebnje g. Pungartnik in brez možnosti za kulturen dialog pričel kričati, zmerjati in obtoževati. Seveda nismo mogli preslišati županove obtožbe, aa smo vlomili v električno omarico na tem prostoru (ki je sicer že dlje časa nezaklenjena) in da smo tatovi. Poklical je policijo in še nekoga v civilu, ki sta ugotovila, da v električno omarico ni bilo vlomljeno. Gospodu županu prav tako ni bilo
ZAHVALA DANIJELA MALENŠKA
Ob moji domnevni uvrstitvi na domnevni seznam, domnevnih članov, domnevne kupole, domnevne hobotnice, ki domnevno upravlja “dejansko” slovensko udbomafijo, se zahvaljujem za trud neznanim oblikovalcem tega domnevnega podatka. Enako kot njim se za izkazano pozornost zahvaljujem tudi vsem tistim medijem, ki ta domnevni podatek objavljajo med drugim tudi tedniku MAG, ki je ta domnevni podatek napravil dostopen stotiso-čem bralcev, ki domnevno v hipu razgrabijo stotisoče izvodov njegove naklade. Še posebej se vsem naštetim zahvaljujem zato, ker mi s svojo potezo pomagajo razumeti obnašanje pomembnih Slovencev, ki so zadnje čase do mene izrecno ljubeznivi, nekateri med njimi, npr. g. Janša, g. Kučan, g. Drnovšek in g. Jaka Smokulja iz Višnje Gore, pa se očitno trudijo, da bi se lahko vsaj slikali z menoj. DANIJEL MALENŠEK Ljubljana
ZAHVALA BIOENERGETIKU G. PIRCU
MARIBOR - Po prestani kapi, ki mi je pustila posledice na vidu, ušesu in v križu, sem hodila k čudodelnemu bioenergetiku Ivanu Pircu na Ptuj. Njegove seanse in polaganje rok na obolela mesta so name delovala spodbudno, tako da sem do njega odhajala polna življenjskega optimizma. Pri bionergetiku sem videla zelo bolne ljudi: rakave, z berglami itd. Vsakega je lepo sprejel in se trudil olajšati mu bolečine. Pomagal je deklici, ki je močila posteljo, bolniku, ki je imel kostnega raka in drugim. Najlepše se mu zahvaljujem za pomoč in mu želim zdravje in še veliko energije. Tisti, ki imajo težave, ga lahko najdejo na naslovu: Novi dom 32 b, Hrastnik.
JUSTI HORVAT Maribor
mogoče dokazati na osnovi citiranega zakona, da imajo vse stranke pravico do javnih površin v času volilne kampanje. Grobo nam je bilo zabrušeno, naj poberemo svojo navlako in kramo ter gremo lahko, če je tako, tudi na trebanjsko pokopališče in tam predstavimo svojega kandidata, ta prostor pa je last KS Tlebnje in po njegovem ni javna površina.
Tfemu javnemu izbruhu je prisostvovalo večje število mimoidočih očividcev in delavcev trebanjske občinske uprave ter se javno zgražalo nad izjavami in nastopom svojega župana, kandidata LDS za poslanca v državni zbor.
Gospod župan! Pet let je že, od kar smo se odcepili od Balkana in njegovih navad, ker smo si želeli sprememb. Spremembe pa prihajajo z ljudmi drugačnega kova, sposobnih presoje, ne samo zase, temveč tudi za druge. Če boste v prihodnje resnično še udarjali po mizi, pa upamo, da boste to storili za splošno dobro, in ne zato, da bi mizo zrušili.
SILVESTER POLAK, kandidat za poslanca Slovenske nacionalne stranke
NEDOPUSTNA NAPAKA
V glasilu Odločajmo-volitve 96, katerega izdajatelj je Mestna občina Novo mesto, odgovorni urednik pa Robert Judež, je na tretji strani prišlo do nedopustne napake, kjer je navedena zastopanost posameznih strank, v občinskem svetu in je napisamo “2 z liste SND”, pravilno pa bi bilo “2 z liste SNS”. Mnenja sem, da gre za namerno storjeno napako v času pred volitvami s ciljem zavajanja javnosti in v škodo svetnikom ter ugledu SNS. Glede na to, da se člani sveta med seboj dobro poznamo, s tem pa tudi z odgovornim urednikom ter člani uredništva, je možnost nenamerne ali tiskarske napake skorajda izključena. Vodstvo SNS bo zadevo preučilo ter zahtevalo ustrezno ukrepanje zoper odgovornega urednika in člane uredništva.
MARJAN ŠTUBLER
LEPO DEJANJE TABORNIKOV NA POKOPALIŠČU
NOVO MESTO - Zadnjega oktobra dopoldne je 6 članov Rodu gorjanskih tabornikov na pokopališču v Ločni s svojim orodjem in z zemljo uredilo več zapuščenih grobov. Nato so pomagali starejšim ljudem urejati grobove njihovih svojcev, nosili so pesek in zemljo, ponudili pa so jim tudi topel caj. Skuhali so ga na domu enega izmed članov v bližnjem stanovanjskem bloku. Thko so od 9. do 13. ure nesebično priskočili na pomoč tam, kjer so videli stiske starejših ob-
ČanOV'	M. G.
Tisti dnevi so bili preveč lepi, da bi se poslavljali. In vendarle je ugasnila iskra mladega, neizživetega življenja. Aleš je odšel. Ko nam je neljuba vest orosila oko, smo upali, da je to vendarle pomota. Saj vendarle ne more ugasniti življenje, ki je dočakalo le 23 pomladi. Tiste dni so bili spomini naj,še bolj živi.
Ze kot fantič je bil drugačen od vrstnikov. Niso vsi našli poti do njega, vendar on je našel ključ do mnogih prijateljev. Spominjam se ga, kako vranjih las in zanesljivega koraka stopa z nepogrešljivo kitaro v roki. Glasba je bila njego-
najboli rosnih trenutkov. Na žrtvenik ji je postavil svojo mladost, premnoge dni in noči. Sanjal je o velikih odrih, sanjal, da bi prek glasbenih strun pustil pečat svojega časa. V kratkem času, ki mu je bil nepravično dodeljen, je živel hitro in predano, čeprav seje včasih zazdelo, da se drži premišljenega načrta. Trenutki z njim, ki jih je nesebično razdajal, so bili vedno polni. V njem so vrele nove in nove domislice. Mnogo nas je, ki nam je spremenil morda siv dan, turoben deževen večer, nemalokrat tudi pogled na velike stvari.
Smo mu znali povrniti na pravi način, v dovoljšnji meri? Samo vehki mojstri življenja znajo živeti tukaj in zdaj. In Aleš je to bil, modrost je prenašal na nas. Žal ni nihče dovolj moder, da bi ušel
SmrtL	B. BARBIČ
MODNI KOTIČEK
v
Čarobni kristali
Opisala jih je tudi oblikovalka nakita Meta Bizjan: “So živa bitja, ki govorijo skozi tišino, njihove besede so skrite v lomu svetlobe in v mavrici znotraj kristala. Pripovedujejo nam zgodbe o lepoti, vednosti in neizmerni moči. Kristali se radi družijo z ljudmi. Ljubijo toploto naše kože in neposrednost življenja, ki ga živimo. V svoji čisti in precizni strukturi zrcalijo vzorec vesolja. ”
Poznavalci dragocenih in malo manj dragocenih kamnov vedo, da ima vsak kamen svojo osebnost in svoj značaj, ki ga je najlažje razbrati v prvinskih, neobdelanih kosih. Bolj ko je kamen obdelan, več različnih oblik lahko sprejme nase. Izdelovalci nakita jih predelujejo, oblikujejo, mešajo s kovinami, skratka spreminjajo na vse načine, da bi bili nosljivi k večernim toaletam, kot močni amuleti ali pa talismani za srečo. Mnogi verjamejo v njihovo čudežno moč in energijo, ki so jo sposobni oddajati. Thdi modni oblikovalci jih uporabljajo pri krašenju najrazličnejših bolj svečanih kreacij. Zasledimo jih na blagu, v obliki aplikacij, na čevljih ali pa na torbicah. Kristal je torej modema metafora za jasnost, čistost in duhovnost.
Zaradi možnosti oblikovanja in s pomočjo sodobne tehnologije se je kristal pojavil tudi v kozmetični industriji in tako domiselne stekleničke dišav pogosto premamijo kupca zaradi razkošnega videza.
Kakorkoli že, če vam ga kdo podari ga nikar ne vrzite v predal, ker lahko seva negativno energijo, če pa ste že pristaši kristalov, odkrivajte nove barve, oblike, čarobnost le-teh.
JERCA LEGAN
ul u
Vr 1
vr ,
*
ir -VUU
HLADILNIK ZA INVALIDA - 26-letni Tomaž Bregar, ki se je pred petimi leti ponesrečil z jadralnim zmajem in ostal priklenjen na invalidski voziček, ni izgubil poguma in volje do življenja in dela. S pomočjo zveze paraplegikov in prijateljice, ki jo je spoznal na srečanjih invalidov, si ustvarja nov dom: s prijateljico se bosta preselila v stanovanje in pričela novo življenje. Tomaža je v ponedeljek v njegovi sobi v Domu starejših občanov v Novem mestu obiskal minister za lokalno samoupravo Boštjan Kovačič in mu podaril hladilnik z zamrzovalnikom. (Foto: M. Klinc)
Kot usodo jemljem za svojo tudi hosto,
Na volišče: zaradi živih vrednot antifašizma in zaupanja v ustvarjalne moči Slovencev
Sredi poplave predvolilnih ge-
1, plakatov z nasmejanimi obrazi
indidatov in kandidatk ter pod točo njihovih predstavljanj na televiziji, v radiu, časnikih in revijah pa še na listkih, ki nam jih prinašajo domov, se za hip ustaviš to vprašaš: naj grem volit ali ne? Pbljub je toliko kot pred zadnjiki volitvami: vsi bodo postorili fse za naše lepše in boljše življenje. Volilne zapovedi prihajajo z i<lesne in leve. V karikaturah prepoznavaš znane obraze tistih, Ki so pe štiri leta potili za nas in za narodov blagor.
In ko tako razmišljam o naši Večstrankarski skupščini, se spomnim šale, ki je pred leti krožila po j-jubljani. Pred parlamentom v Šubičevi ulici je Ribničan spraše-'al policaja, kje je Kardeljeva ulito. Mož postave ga je karajoče "pomnil: “Kardeljeve ulice pa ni 'Ječ, gospod!” Naš Ribničan pa je >e še mencal in vztrajal: “No, že 'e, ampak kako se pride tja?” In «u je policaj vljudno pomagal:
“Ja, po Titovi vendar!”
Šala povezuje prejšnje obdobje s sedanjim. Generacija v polsto-letju ni prerezala vseh popkovin z minulostjo. Vedno znova se dotika tega, kar je bilo, in vsega, kar nastaja. Notranji glas ti pove, da je treba gledati naprej. Thko nas uči življenje. Dejstva me streznijo, ko berem v zadnji Sobotni prilogi Dela: “Demokracija je sistem tekmovanja med strankami, v katerem svobodno izvoljena večina vlada in pri tem spoštuje pravice manjšin.” In še dodatek: “Samo slepilo ali svetohlinstvo je, če verjamemo, daje demokracija mogoča brez političnih strank.” Mojca Drčar-Murko je v svoje sobotno Melanholično (razmišljanje) o melanholičnih volitvah vpletla še ugotovitev: “Če je smisel volitev, da ugotovimo, kdo bo vodil, bo najboljša metoda tista, ki bo selekcionirala narodove potenciale in zagotovila, da bo v vodstvu najboljši del.”
Zato bom seveda šel volit. Če
me ne bo tam, bo dobil volilni glas namesto moje odločitve nekdo drug, ki morda drugače kot jaz gleda na to našo ljubo stvarnost. Kasneje bi mi bilo žal, ko bodo prešteti vsi glasovi in izvoljeni novi poslanci. Sam bi bil kriv svojega nezadovoljstva.
Tudi te volitve nas povezujejo s preteklostjo. Ne moreš mimo nje. Antifašizem je v krvi našega naroda. Združil in vzpostavil je vrsto vrednot, ki so vnesle v življenje svetovne skupnosti docela novo politično in socialno prakso. Prvič v tisočletni zgodovini sveta je politika miru, pluralizma in realnega humanizma prevladala surovo moč nasilja in totalitarizma. Tildi boj Slovencev za svobodo, mir, socialno in pravno državo, ki se je dokončno udejanil s proglasitvijo samostojne in neodvisne države, je realna vrednost novega časa in posledica našega znatnega deleža in zmage v svetovni antifašistični združbi.
Berem in poslušam govornike
na zborovanjih in proslavah. V Beli krajini so veterani desetih domisilnih enot NOV in POS treh občin septembra letos znova povedali: “TUdi v sedanjem, nič manj usodnem času nas bo ohranilo le sožitje in ustvarjanje. Ljudski ponos je živ in odklanja vse, ki oživljajo duh sovraštva in blatenja NOB. Ljudje obsojajo vse tiste, ki hočejo izničiti in prevrednotiti preteklost.”
Nihče med zavednimi Slovenci zato ne bo volil ljudi, ki tajijo, da je bil NOB naš zgodovinski preporod, predvsem pa boj za življenje in svobodo.
K razmišljanju o udeležbi na nedeljskih volitvah me spodbujajo tudi modre besede naših razumnikov. V knjigi Svet kot zaro-
kratkim prebral tole:
ta Spomenke Hribar sem pred tkir
“Vse, kar imamo, smo si trdno prislužili. In imamo vse! Lepo deželo in vse pogoje za svobodno, mirno in umirjeno življenje: svojo državo in demokracijo. In
zaslužimo si vse to! - Absurdno bi bilo, če bi to, tako težko pridobljeno, bistveno okrnili ali celo sami zapravili. Naj nas strah pred svobodo, tvegati zaupanje v bližnjega, ne razdeli še enkrat tako, da ne bi več znali najti poti drug k drugemu! Ne bi smeli dopustiti, da se nam razlike v političnih prepričanjih in življenjskih izkušnjah poglabljajo v medsebojno sovraštvo. Sprava pomeni najprej spravo v samem sebi, se pravi odpoved sovraštvu in odprtost do drugega, za ljubezen.”
Z veseljem sem prebral knjigo Čas duše, čas telesa, ki jo je leta 1994 izdal naš dolenjski rojak, priljubljeni slovenski pesnik Tone Pavček. V njej sem si najbolj zapomnil naslednje poetove misli: “...Pripovedovati je treba, kako je zlo prišlo, kako je viharilo, pustošilo, pripovedovati je treba mojo in tvojo in njegovo resnico, da se razvežemo, da bomo prosti. Pripovedovati je treba, kako je ljudi te ali one strani smrt prebelila in kri pordečila od teh ali onih rok. Pripovedovati je treba, kako je ali bo zlo prešlo, kako sta ga prenesla hosta in čas, kako sta na ostro rano polagala nezdravljivo travo in čakala, da bodo bolj zdravilno zel našli nasledniki tega volčjega časa, če je že niso morali
ali mogli najti (ali je niso iskali) njegovi sodobniki in udeleženci.
In tu je moje zgodbe o hosti konec.
Th konec pa ima refren, ki je preprosto vprašanje, na katerega pa pravzaprav ni odgovora: kaj jim je bila, žrtvam, pobitim po slovenskih hostah, zadnja misel?
Maščevanje? Sovraštvo?
Odpuščanje? Ljubezen?
Vem (po Balantiču), daje resnica vsakega konca zasuta s prstjo molka, a zase hočem verjeti, da je pravi izbor ono drugo - odpuščanje in ljubezen. Zato povsem, kar mi je bilo dano in česar nisem izbiral sam (imena, rojstva, doma, naroda), jemljem kot usodo za svojo tudi hosto, ki sem se je tako dolgo bal. Ne prisvajam je za pomiritev strahu ali vesti, a kot možen simbol, kot najbolj slovensko zgodbo za pomiritev med nami. Za spravo, ki ni izstavljanje računa, ne pozaba krivde, a očiščenje, ko stopiš iz temne hoste v svetal dan, na luč.”
Bodo nedeljske volitve korak bliže k temu očiščenju? Čas bi bil, če res hočemo umirjeno, boljšo, bogatejšo, čvrstejšo in urejeno mlado državo. Vodi naj jo najboljši del našega naroda.
Zato bom v nedeljo volil.
TONE GOŠNIK
Evropsko prvenstvo bo na Otočcu
Decembra bo na Otočcu turnir druge lige evropskega ekipnega dvoranskega prvenstva v tenisu - V moštvu bo tudi novopečeni član novomeškega teniškega kluba Gregor Krušič
OTOČEC - Evropska teniška zveza je organizacijo evropskega dvoranskega ekipnega prvenstva v tenisu zaupala slovenski zvezi, ta pa teniškemu klubu Krka oziroma teniškemu centru Otočec, ki je za organizacijo nedavnega srečanja Davisovega pokala med Slovenijo in Malto dobil naj višje
STOPAR m VAŠ DRŽAVNA PRVAKA
ŽALEC * Glavni trener sevniških karateistov JurU Orač se ni nadejal, da ga bodo njegovi varovanci tako prijetno presenetili na mladinskem državnem prvenstvu v karateju v Žalcu. Marko Stoparje namreč postal v katah državni prvak med kadeti, skupaj s Tomažem Petrovičem, in Sašom Vašom pa je dosegel še ekipno 2. mesto. V kumite (športnih borbah) je Sašo Vhš osvojil naslov državnega prvaka v kategoriji mladincev do 65 kg. Srebrno kolajno za KK Sevnica je v kategoriji nad 80 kg osvojil Martin HHberšek, Damjan Fila pa je v kategoriji do 60 kg klonil šele v finalu pred Domnom Černivcem (Forum Ljubljana).
Po mnenju glavnega sodnika omenjenega srečanja Davisovega pokala sta Otočec in teniški klub Krka sposobna pripraviti tekmovanje na ravni, ki bi zadovolila tudi kriterije za tekme svetovne A skupine Davisovega pokala, in prav te ocene so pripomogle, da bo v otoški teniški dvorani od 6. do 8. decembra turnir skupine druge evropske lige med Madžarsko, Ciprom, Belorusijo in Slovenijo. Druga liga je namreč razdeljena na več skupin, v njej pa tekmujejo tudi reprezentance teniško izredno močnih držav, kot so Hrvaška, Rusija in Bolgarija. Cilj naše reprezentance je boj z Mad-
žari, ki v Davisovem pokalu letos nastopajo v svetovni skupini, za prvo mesto v skupini, medtem ko sta moštvi Cipra in Belorusije objektivno precej slabši od naših. Organizacijske priprave sta na tiskovni konferenci predstavila predsednik teniškega kluba Krka Bojan Budja in predsednik organizacijskega odbora prvenstva mag. Boštjan Kovačič, ki je povedal, da so že pridobili nekaj uglednih sponzorjev.
Selektor moške državne reprezentance je na tiskovni konferenci, ki je bila prejšnji teden na Otočcu, že predstavil dva člana reprezentance, ki bosta od 6. do 8. decembra
Aleš Murn ostal v A skupini
Šestnajstletnik 5. na članskem A turnirju - Z Uršo Plahutnik in Nino Sumi na svetovno mladinsko prvenstvo
MIRNA - Mladi badmintonist mirnskega Toma Novomeščan Aleš Murn je na zadnjem A turnirju v Lendavi presenetil vse, ki se na ta šport v Sloveniji kaj spoznajo; z
Uidi drugi poraz Interieija
Interier je po porazu z Olimpijo izgubil še z drugouvrščenim Satexom - Visoka zmaga Krke na Brežicami
KRŠKO, NOVO MESTO - Ko-šarkatji krškega Interierja, kluba, ki se letos že na začetku sezone podobno kot proti koncu lanske otepa z denarnimi težavami, so zaradi poškodbe svojega najboljšega moža Iva Nakiča precej oslabljeni v derbiju 5. kola A-l slovenske košarkarske lige v Mariboru z drugouvrščenim Satexom doživeli svoj drugi letošnji prvenstveni poraz. Domačini so bili večji del srečanja boljši, čeprav je bila njihova prednost še tri minute pred koncem srečanja le dve točki. Poznalo se je tudi, da je Ademi še nekoliko poškodovan in da tako ni mogel igrati na vso moč; je pa na klopi kljub vsem govoricam, da bo zapustil Krško, še vedno sedel Vinko Jelo-vac. Ne glede na vse je Interier po petih kolih še vedno povsem pri vrhu prvenstvene razpredelnice in ima od slovenskih moštev najboljše obete za napredovanje v pokalu Radivoja Korača, če odštejemo pomanjkanje denaija, za katerega je precej krivo tudi drago nastopanje v tem evropskem pokalu.
V dolenjsko posavskem derbiju A-2 lige seveda Novomeščani niso
imeli težkega dela z precej slabšimi Brežičani, vendar gledalci kljub zmagi za 34 točk tokrat nad igro domačih košarkarjev niso bili najbolj navdušeni. Fantje so si sicer prizadevali, da bi pokazali kar največ, v obrambi so skoraj povsem onemogočili goste, v napadu pa jim je manjkal izraziti strelec, saj so do meta prihajali le stežka oziroma se, ko so imeli priložnost, za met niso odločali. Veliko priložnost, da dokažejo, da so resnično najboljše moštvo v ligi, imajo že v naslednjem kolu, ko se bodo v Škofji Loki pomerili z vodilno in doslej še edino neporaženo ekipo. Loko Kavo. In še zanimivost; tekmo z Brežicami je tokrat prenašala novomeška radijska postaja Radio Krka in neposreden prenos radijci z Adamičeve obljubljajo tudi za to soboto ob 19. uri, ko se bo iz Škofje Loke novomeškim ljubiteljem igre pod koši oglasil že tako rekoč stalni sodelavec Radia Krka Goran Obrez, ki je sicer odgovorni urednik edinega slovenskega športnega dnevnika Ekipa.
I. V
l£š KRKKZDRAVILIŠČK
HOTELI OTOČEC
TENISKI CENTER OTOCEC
•	TlIKNIR MOŠKIH IN ŽENSKIH PAROV bodo v teniškem centru Otočec pripravili jutri, v petek, 8. novembra, ob 16.30. Za turnir se lahko prijavite še danes, v četrtek, do 20. ure po telefonu 322 607. Prijavnina znaša 1.600 tolarjev in vključuje tudi hrano.
•	PAKET NIRVANA je sestavni
del ponudbe teniškega centra Otočec v mesecu novembru, vsebuje pa neomejeno uporabo finskih in turške savne, masažnega bazena in eno ročno masažo. Cena paketa je 5.000 tolarjev in velja le v novembru, karte za paket nirvana pa lahko kupite v recepciji teniškega centra Otočec.
TELOVADNICA DOBI STREHO - Stvari v zvezi s telovadnico oziroma športno dvorano ob srednješolskem centru v Šmihelu se premikajo. V ponedeljek so namreč podpisali pogodbo s Pionirjem Standardom (na sliki stisk roke ob podpisu med mag. Boštjanom Kovačičem, predsednikom gradbenega odbora in Francem Papežem, direktorjem Pionirja Standarda ), “težko ” 44 milijonov tolarjev, tako da bo prepotrebni objekt dobil streho še pred zimo, že ob začetku novega šolskega leta pa naj bi v objektu že potekal pouk športne vzgoje; da bi prišlo do tega. pa bo poleg denarja za streho potrebnih še okoli 100 milijonov tolarjev. 78 odst. denarja bo zagotovilo ministrstvo, preostalo pa novomeška občina. (Foto: I. V.)
izjemnim napredkom pa je mladinski prvak presenetil celo svojega tre-neija Mileta Čuka. Aleš je v Lendavi osvojil 5. mesto, potem ko je za uvod premagal klubskega tovariša Kristiana Hajnška, nato izgubil z najboljšim igralcem v Sloveniji Ukrajincem Denisem Pešehonovim, potem pa v boju za peto mesto premagal dva stalna člana A skupine Bojana Sekereša in Miho Košnika ter tako dosegel svoj do sedaj največji uspeh v članski konkurenci, 5. mesto, s katerim se je na članski lestvici prebil na 13. mesto ter tako postal s 16 leti najmlajši in najvišje uvrščeni mladi član A skupine.
V	Lendavi je nastopilo še nekaj mirnskih igralcev; Urša Plahutnik je osvojila 3. mesto, uspešna pa je bila tudi Nina Šumi, kije edina dodobra namučila sicer premočno zmagovalko turnirja Majo Pohar, medtem ko sta v igri parov skupaj osvojili 3. mesto. Urša, Nina in Aleš bodo od 19. do 24. novembra nastopili na svetovnem mladinskem prvenstvu na Danskem, njihova izvrstna forma v tem času pa daje dobre obete.
V	kategoriji do 12. leta sta se na tretjem letošnjem turnirju spet izkazali sestri Silvester, ki sta se srečali v finalu. Prvi nižje tokrat pripadel mlajši, Špeli, v nadaljevanju pa je Urška, ki je tudi državna prvakinja v tej starostni skupini, stvari postavila na svoje mesto in zmagala. Tudi v skupnem vrstnem redu treh turnirjev je prva Urška in druga Špela Silvester.
Gregor Krusič
zastopala Slovenijo, medtem ko bo preostala dva določil kasneje.
V reprezentanci ne bo Iztoka Božiča, ki je trenutno v odlični formi in se bori, da bi se na svetovni računalniški lestvici prebil med prvih 100. Določena sta že Borut Urh in Gregor Krušič, ki je prejšnji teden postal član teniškega kluba Krka Novo mesto in bo tako prvi član novomeškega kluba, ki bo nastopil za slovensko člansko teniško reprezentanco. Gregor velja za najobetavnejšega mladega teniškega igralca v Sloveniji in je na svetovni lestvici za igralce do 18. leta med posamezniki med najboljšimi 40, v igri parov pa celo med 10 najboljšimi ter drugi najboljši član na slovenski lestvici.
I. V.
ODPRTO HITROPOTEZNO PRVENSTVO DOLENJSKE
STOPIČE - Šahovski klub Novo mesto je ob prijazni pomoči krajevne skupnosti Stopiče pripravil odprto prvenstvo Dolenjske v hitropoteznem šahu, na katerem je sodelovalo 71 šahistov iz Slovenije in hrvaške, med njimi 8 mednarodnih mojstrov in 8 FIDE mojstrov. Zmagal je član šahovskega kluba Triglav iz Krškega Zvonko Meštrovič, drugi pa je bil z enakim številom točk (10) iz 13 partij po švicarskem sistemu Leon Mazi iz Kranja, tretji pa Bogdan Podlesnik iz Ljubljane. Od domačih šahistov se je najboj izkazal tretjekategornik Bojan Jerančič, ki je v močni konkurenci zasedel presenetljivo dobro 15. mesto in je bil najboljši izmed igralcev z nižjim ratingom. (R. R.)
Krka le ni padla na kolena
Novomeščani so se dobro upirali A banki Olimpiji - Novomeščanke gladko v Ljutomeru ■ Drama v Žužemberku
NOVO MESTO - Čeprav A banka Olimpija velja za drugo najboljše slovensko odbojkarsko moštvo, medtem ko sloves prvega nedvomno nosi kanalski Salonit, ki je vsaj za dva razreda boljši od vseh ostalih, Novomeščani pa naj bi po mnenju nekaterih sodili bolj med ekipe spodnjega dela prvenstvene lestvice, so se morali Ljubljančani v soboto zvečer pošteno potruditi, da so novomeško športno dvorano zapustili kot zmagovalci.
Da se z njimi ni šaliti, so Krkini odbojkarji pokazali že v prvem nizu, ko so po prednosti gostov 9:4 izenačili na 9:9, v drugem pa so po začetnem vodstvu s 3:0 Novomeščani sicer popustili, a v končnici le izenačili izid v nizih na Ll.TUdi v drugem in tretjem nizu so imeli svoje svetle trenutke, a več kot častnega poraza tokrat niso mogli iztržiti, saj so bili Ljubljančani boljši, predvsem v bloku, bolje pa jim je šla tudi organizacija napada, v katerem so bili Fujs, Pleško in Oderlap nezaustavljivi, medtem ko sta med domačimi navduševala gledalce predvsem Petkovič in Šemetovs, pa tudi Babnik je sicer redke žoge v napadu dobro izkoristil.
Novomeščankam je še vedno lahko žal, da prejšnji ponedeljek niso izkoristile priložnosti in premagale Mariborčank, saj bi bile tako po 6 kolih na vrhu lestvice same. V soboto so se jim Ljutomerčanke sicer dobro upi-
Striclju svetovni pokal
Mladi Sevničan Igor Štricelj prvi zmagovalec SP iz Slovenije - V strimerju močno izboljšal osebni rekord
MUSZYNA - V zadnji tekmi svetovnega pokala (FAI) v raketnem modelarstvu v poljskem mestecu Muszynaje 16-letnemu Sevničanu, članu astronavtično-raketnega kluba Vega Igotju Štri-clju uspel veliki met. Igor je namreč z zmago v kategoriji S6A v strimerju na tej tekmi ne le zadržal, ampak še povečal vodstvo v SP in tako postal prvi slovenski raketni modelar, ki je osvojil svetovni pokal. Spomniti kaže, da je Igor, dijak celjske ekonomske srednje šole, še vedno mladinec, zato je njegov uspeh v članski konkurenci še toliko bolj odmeven.
Na Poljskem je Štricelj v treh poletih dosegel čas 505 sekund in kar za 50 sekund izboljšal svoj osebni rekord. S tem rezultatom bi bil Igor na nedavnem svetovnem prvenstvu v Ljubljani, je je postal podprvak tudi prvi brez konkurence, čeprav je treba povedati, da sta Igor in njegov oče Andrej posebej poudarila, da ti rezultati niso primerljivi, kajti pri raketnem modelarstvu igra zelo pomembno vlogo predvsem vreme, ali uspe tekmovalcu najti “luknjo” v nebu z optimalno termiko, ki bi raketo čim dlje zadržala v zraku.	Igor Štricelj
Toda kako zelo močan je bil Štricelj v zadnji tekmi, SP pove že podatek, da je bil v zadnjem, tretjem letu za več kot minuto boljši od konkurentov. Drugouvrščeni Slovak Vasil Pavljuk je dosegel 471 sekund, tretji Poljak Tibor Gera pa 392 sekund. V skupni uvrstitvi SP v strimerju je Štricelj z dvema zmagama in enim drugim mestom zbral kar 140 točk, srebrni Pavljuk 83 točk, lanskoletni zmagovalec Antonio Mazzarachio pa 74 točk.
OBJADRALA SEM SVET
NOVO MESTO - Jadralni klub Novo mesto bo drevi ob 19. uri v dvorani Krkinega izobraževalnega centra v hotelu Krka pripravil zanimivo predavanje z diapozitivi Mi-lanke Lange Lipovec “Objadrala sem svet”, ki ga je omogočila Krka Kozmetika.
RITMIČNA GIMNASTIKA TUDI V RIBNICI
RIBNICA - V športnem centru v Ribnici je bila v nedeljo predstavitvena tekma v ritmični gimnastiki med Mariborom, Vrhniko in Ljubljano Šiška. Do tekme je prišlo na pobudo predsednika kluba za ŠRG Ljubljana Šiška Tomaža Časa in vodstva Športne zveze in OŠ Ribnica. Ljubljanski klub si namreč želi, da bi tudi v Ribnici začeli z delom v tem pri nas še ne dovolj uveljavljenim, a vseeno kakovostnem športu, ki ima nekaj pomembnih dosežkov
na mednarodnem prizorišču. Če je bilo pred dvema letoma nesmiselno v rokometni deželi prepričevati ribniške osmošolce o priljubljeno sti rugbyja, se zdi, da bo sedaj lažje učenke zbrati okoli športa, ki daje polet domišljiji. (M. G.)
ZMAGA TOPLIČANOV
DOLENJSKE TOPLICE - Košarkarji Dolenjskih Toplic so v 4. kolu D lige dosegli že tretjo zmago. Z 72:66 (38:34) so premagali Prestranek, najboljši strelec v topliški ekipi pa je bil Miloš Dular.
VODSTVO ČRNOMALJCEV
ČRNOMELJ - Črnomaljski košarkarji so se z zmago v gosteh nad Vičem s 65:56 (34:37) še utrdili V vodstvu v zahodni skupini C lige. Največ točk za Črnomaljce je dosegel Žunič, 25. V soboto bo Črnomelj igral doma z ekipo iz Žirov. (B
F.)
rale, kar kažejo tudi izidi posameznih nizov, vendar več od tega niso dosegle, saj so bile TPV-jevke v zaključku vedno dovolj zbrane, da niso dovolile presenečenja in da so tudi z najbolj oddaljenega gostovanja prišle brez izgubljenega niza. Precej težje jim bo v soboto v Kopru, kjer se jim bodo domačinke poskušale oddolžiti za poraz na začetku letošnje sezone.
Žužemberčani so dokazano mojstri skrajšane igre v petem nizu, saj so jo dobili že devetič zapored. Prva dva niza tekme proti Skofjeločanom so Suhokranjci odigrali odlično in v tretjem že vodili s 6:1, kar je kazalo na zmago s 3:0, vendar so se gostje prebudili in izsilili peti niz, ki so ga kot že ničkolikokrat doslej dobili Žužemberčani, katere so tudi tokrat ves čas glasno bodrili vse bolj številni domači navijači.
IV.
TUDI BREŽIČANI
MARIBOR - Na 29. Šalamunovem memorialu v športni gimnastiki so med 77 tekmovalci iz 10 držav nastopili tudi telovadci brežiškega Sokola. Drago Žerjav je bil deseti, Matej Malus pa dvanajsti, medtem ko je bila med dekleti najvišje uvrščena Tadeja Cetin na 25. mestu.
i mm Muhi
ODBOJKA
Moški, 1A liga, 7. kolo - KRKA : A BANKA OLIMPIJA 1:3 (-10,12, -7, -8); KRKA: Petkovič, Šemetovs, Babnik, Goleš, Povšič, Prah, Balodis, Žunič, Krevs.
LESTVICA: L Salonit Anhovo 14,2. A banka Olimpija 10, 3. Pomgrad 8, 4. Maribor 8, 5. Fuži-nar 6, 6. Krka Novo mesto 4 itd.
V 8. kolu se bo Krka v soboto, 9. novembra, ob 20. uri doma srečala z A banko Olimpijo.
LB. liga, 7. kolo - ŽUŽEMBERK : TERMO LUBNIK 3:2 (10, 9, -10, -3, 13); ŽUŽEMBERK: Kosmina, Pečar, Repar, Gotenc, Lazič, Smrke, Novak, Černač, Brulec.
LESTVICA: 1. Šoštanj Topolšica 14, 2. Kamnik 12, 3. Žužemberk 10. V 8. kolu bodo Žužemberčani igrali doma z vodilnim moštvom Šoštanj 'Ibpolšica.
2.	liga, 4. kolo - PAN KOVINAR : BLED II 3:0; LESTVICA: 1. Pan Kovinar 8...
3.	liga, zahod, 4. kolo - PAN KOVINAR II : PIZZERIJA BLAŽE KAMNIK 2:3; TERMO LUBNIKU : MOKRONOG3:1 KRKA II (prosta); LESTV CA: L Pizzerija Blaže Kamnik 6 5. Krka II4,6. Pan Kovinar II4.
9. Mokronog 2 itd.
Ženske, 1.A liga, 8. kolo - ZAVAROVALNICA MARIBOR LJUTOMER: TPV NOVO MESTO 0:3 (-13, -11, -10); TPV NOVO MESTO: J. Vernig, Koncilija, Volkova, K. Vernig, Krebs, Ostroveršnik, Glavan, Voronina, Cigler. Zaostala tekma - TPV NOVO MESTO : MARIBOR 2:3;
LESTVICA: L Infond Branik 10,2. TPV Novo mesto 10,3. Ke-miplas Koper 8 itd. V 9. kolu bodo odbojkarice TPV-ja igrale v gosteh s Kemiplasom Koprom.
l.B liga, 8. kolo - SOBOTA :
LIKTILIA3:0; letsvica: 1. Sobota 12... 5. LIKTilia 4 itd.
3. liga, zahod, 4. kolo - TPV NOVO MESTO II: SOLKAN II 3:0; LIK TILIA (prosta); LESTVICA: L ŠD Thbor II 6 ... 5. TPV Novo mesto II 2... 8. LIK Tilia II 0 itd.
NOGOMET
3. liga, zahod, 1L kolo - KOLPA : IDRIJA 2:1 (1:0); LITIJA : RADIO KRKA 1:2 (1:1);
LESTVICA: 1. Tabor Sežana 28, 2. Radio Krka 28... 3. Kolpa 20 itd.
V 12. kolu bo Radio Krka igral doma s šestouvrščenim Tel-montom, Kolpa pa v gosteh z Lescami.
KOŠARKA
Moški, A-l liga, 5. kolo - SATEN : INTERIER KRŠKO 74:69 (40:33); INTERIER KRŠKO: Jeklin 24 (9 skokov), Sulli-van 20, Murovec 5, Bošnjak 11, Ademi 5, Krajcar 2, Vukič 2.
LESTVICA: L Smelt Olimpija 10,2. Satex 9,3. Interier Krško
8,	4. Kovinotehna Savinjska 8,5. Litostroj 8 itd. V nedeljo, 10. novembra, bo Interier Krško ob 19. uri igral doma z Idrijo.
A-2 liga, 5. kolo - KRKA : BREŽICE 93:59 (43:28); KRKA: Bordelius 7, Samar 18, Stipaničev 10, S. Petrov 16, Smodiš 27, Bajc
9,	Novina 2, M. Petrov 4; BREŽICE: F. Rozman 8, Antolovič 17, Ogorevc 11, Šantelj 2, Krivokapič 1, Stergar 4, B. Rozman 3, Salmič 2, Marčetič 7, Boh 2, Kajba 2.
LESTVICA: L Loka kava 10, 2. Krka 9, 3. Comet 8... 10. Brežice 6 itd. V 6. kolu bodo Brežice igrale doma z radovljiškim Gradbincem, novomeška Krka pa v gosteh pri do sedaj še neporaženi Loki kavi.
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 7. XL
SLOVENIJA 1
9.45	- 1.00 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI
10.25	OTROŠKI PROGRAM SVILENA OBLEKA
10.40	MOJ OČE ŽIVI V RIU, nizoz. nadalj., 1/5
11.10	TEDENSKI IZBOR PUSTOLOVŠČINE IN ODKRITJA, italij. dok. serija, 14/26
11.40	PO DOMAČE
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
15.00	TEDENSKI IZBOR MADE IN SLOVENIA
15.50	FAŠIZEM POD SLOVENCI, dok. oddaja
17.00	TV DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM DELFINI IN PRIJATELJI, Špan. naniz.
17.35	OPERACIJA STROGO ZAUPNO, 22/24
18.00	PO SLOVENIJI
18.40	RISANKA
18.50	KOLO SREČE, TV IGRICA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.00	VOLITVE ’96
20.35	TEDNIK
21.25	ZLATA ŠESTDESETA SLOVENSKE POPEVKE, 22. oddaja
. 22.30 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT le 22.55 REPORTAŽA S PODELITVE NA-|C	GRAD SLOV ZNANSTVENIKOV
t! 23.30 SOVA
KVANTNI SKOK, amer. naniz., 16/30 0.20 NAJSTRAŠNEJŠI UMOR, angl. |e	naniz., 5/6
Slovenija s
I 9.00 Euronevvs -13.00 Japonska, 10. del -13.30 Košarka -14.50 Tfedenski izbor: Ethan Frome, J’ an'er. film; 16.30 Prevzetnost in pristranost, * P°nov. angl. nadalj., 2/6 -17.20 Sova: Kvantni 0' skok, amer. naniz., 15/30 -18.10 Castlovi, angl. nadalj., 15/26 - 18.40 Korenine slovenske lipe, 5/24 - 19.00 Najstrašnejši umor, angl. naniz., 5/ 5 -19.30 V najboljši družini, norv. nadalj., 4/21 i • 20.00 Sporočilo iz Vietnama, amer. nadalj., 2/4 - 20.45 Tv portret: Globokar - 21.45 Parada Plesa - 22.35 Zgodovinska kitajska mesta, amer. J dok. serija, 13/13 - 23.30 Letni koncert
d kanala
l '5.10 Tv prodaja -15.55 Videostrani -16.55 Spot i Mna -17.00 Transtelova obzorja (ponov.) -17.30 " Elizije (ponov.) -18.00 Pot flamingov (ponov. 30. ’’ dela) -19.00 Glasbeni spoti -19.30 Risanke - 20.00 nosim, ne jejte marjetic (12. del naniz.) - 20.30 Odločitve '96 - 21.30 Jessie (8. del naniz.) - 22.30 Nori na denar (ponov. amer. filma)
HTV 1
7-40 TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro Jutro -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni prodam -12.00 Poročila -12.20 Ljubezenske vezi (serija, 55/100) - 13.05 Santa Barbara (serija) -
13.55	Program za otroke in mladino -15.50 Poročila -16.00 Dober dan, Hrvaška -17.05 Kulturna dediščina -18.10 Kolo sreče -18.40 Danes v saboru -19.10 Hrvaška spominska Knjiga -19.30 Dnevnik, Šport, vreme - 20.15 j^kran brez okvirja - 21.20 Glasbena oddaja -
22.15	Opazovanja - 22.55 Zlati časi (Špan. film)
HTV 2
15.00	TV koledar -15.10 Hitler (dok. serija, 4/6) '16.10 Oprah show -16.55 Roža in šakal (amer. dim) -18.25 Risanka -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Divje srce (serija, 52/160) -19.23 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Dobiček (serija, 2/ °)-21.15 Lov na jelene (hvaški film) -22.55 Filrn-*ka gibanja - 23.40 Seinfeld (hum. serija, 19/22)
petek, s. xi,
Slovenija i
9-15 - 2.45 TELETEKST 9-30 VIDEO STRANI
9.55	OTROŠKI PROGRAM
UČIMO SE ROČNIH USTVARJALNOSTI, 34/52
,	10.10 PAJE MESTO, kan. naniz., 23/31
■0.30 TEDENSKI IZBOR
ZLATA ŠESTDESETA SLOVENSKE
POPEVKE, 22. oddaja
11.25	ENA KUHA, DRUGA NE, amer.
film
3.00	POROČILA
3.05	KOLO SREČE, ponov.
5.20	GLASBENA ODDAJA
7.00	DNEVNIK 1
7.10	TOK, TOK, oddaja za mladostnike ‘8-00 PO SLOVENIJI
8.30	DODOJEVE DOGODIVŠČINE
8.40	RISANKA
8.50	LINGO, TV IGRICA
9.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 0.00 VOLITVE '96
0.35 PROMETNI KVIZ - RONDO 0.55 PLANET IN
2.30	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT ‘3.00 SOVA
KVANTNI SKOK amer. naniz., 17/30
13.50	SO LETA MINILA, ponov. angl. jj naniz., 13/20
0.20 POTOVANJE V NEZNANO, Špan, film
SLOVENIJA 2
9.00	Euronevvs -11.55 Tčdenski izbor: Poslovna borza; 12.05 Korenine slovenske lipe, 5/24;
12.25	Tv portret; 13.25 Parada plesa; 14.15 Letni koncert; 15.15 Spi z mano, amer. film -
16.40	Sova: Kvantni skok, amer. naniz., 16/30 -17.30 So leta minila, angl. naniz., 13/20 -18.00 Alpe Jadran -18.30 Koncerti za mlade -19.30 V najboljših družinah, norv. nadalj., 5/21 -
20.00	Umor L stopnje, amer. nadalj., 3/23 -
20.50	Forum - 21.05 Duhovnik, ang. film
KANALA
15.10	Tv prodaja -15.55 Video strani -17.30 Odločitve '96 - 18.30 Elizije (ponov.) -19.00 Prosim, ne jejte marjetic (ponov. 12. dela) -
19.30	Glasbeni spoti - 20.00 Popotni vodič -
20.30	Odločitve '96 - 21.30 Butterfield 8, amer. film - 23.20 Caught in the Act, koncert
HTV 1
7.40	TV spored - 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro -10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program -12.00 Poročila -12.20 Ljubezenske vezi (serija, 56/100) - 13.05 Santa Barbara (serija) - 13.55 Izobraževalni program -15.50 Poročila -16.00 Dober dan, Hrvaška -17.00 Danes v saboru -17.30 Govorimo o zdravju -
18.05	Kolo sreče -18.35 Obnova Hrvaške -
19.10	Hrvaška spominska knjiga - 19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Pol ure za kulturo - 20.45 Lepa naša (show program) - 21.45 Dokumentarna oddaja - 22.15 Opazovanja -
22.45	Klub d.d. - 23.00 Živi planet (dok. serija, 10/13) - 23.55 Poročila
HTV*
14.10	TV koledar -14.25 Seinfeld (hum. serija) -14.50 Dobiček (serija 2/8) -15.45 Klasična glasba -16.45 Mladinski film -18.25 Risanka -18.35 Hugo, tv igrica -19.00 Divje srce (serija, 53/160) - 19.23 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.20 Zakon v L. A. (serija, 4/ 22) - 21.10 Money Povver Murder (amer. film) - 22.50 Srce zahoda (hum. serija, 3/15) - 23.50 “Coffy” (amer. film) -1.45 Košarka
SOBOTA, 9. XI.
SLOVENIJA 1
7.45	-1.15 TELETEKST
8.00	VIDEO STRANI
8.35	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNI TAČEK
8.55	JAKEC IN ČAROBNA LUČKA
9.05	NIKOLI VEČ
9.15	POD KLOBUKOM
9.40	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
10.15	UČIMO SE TUJIH JEZIKOV
10.30	RAZGLEDNICE IZ FESTIVALSKEGA VRVEŽA
11.10	SVET DINOZAVROV ponov., 8/13
11.40	ANALITIČNA MEHANIKA, 43/52
12.10	TEDNIK ponov.
13.00	POROČILA
13.05	HUGO, ponov. tv igrice
14.05	REKA UPANJA, franc, nadalj., 18/18
15.10	KINOTEKA: ELENA IN MOŽJE, franc, film
17.00	DNENVIK 1
17.10	BOJ ZA OBSTANEK angl. poljudno-znan. serija, 3/10
18.00	4 X 4, ODDAJA O LJUDEH IN ŽIVALIH
18.30	OZARE
18.35	HUGO - TV IGRICA
19.10	RISANKA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.00	JESENSKI 3 X 3
21.35	ZA TV KAMERO
21.45	NATIONAL GEOGRAPHIC, amer. dok. serija, 17/20
22.40	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.10	SOVA
KVANTNI SKOK amer. naniz., 18/30 0.00 VEČNI SANJAČ, amer. naniz., 20/25 0.25 MOON 44, amer. film
SLOVENIJA 2
8.55	Tčdenski izbor: Planet ln; 10.25 Mostovi;
10.55	Slovenski utrinki, oddaja madžarske tv;
11.25	Zgodovinska kitajska mesta, amer. dok. serija, 8/13 -12.15 Skrivnostni svet A. Clarka, ponov. 10. epizode -12.40 Prometni kviz - rondo, ponov. - 13.00'Itnis-16.25 Košarka -17.55 Rokomet -19.30 V najboljši družini, norv. nadalj., 6/21 - 20.00 J. F K, amer. film - 23.15 Tv avtomagazin- 23.45 Sobotna noč
KANALA
9.00	Kaličopko (ponov. otroške oddaje) -10.00 Risanka -10.30 Daktari, 10. del -11.30 Oddaja o stilu - 12.00Glasbcna oddaja -16.10 Buterfield 8 (ponov. amer. filma) -18.00 Mala morska deklica (23. del risane serije); Račje zgodbe (23. del risanke) -19.00 Caught in the Act (ponov.)
-	20.00 Havvkins (10. del naniz.) - 21.15 Slava (amer. film) - 23.30 Dežurna lekarna (31. del hum. naniz.) - 0.00 Dannyjcvc zvezde (ponov.)
HTV 1
8.45	TV spored - 9.00 Poročila - 9.05 Risanka
-	9.30Thrzan (amer. film) -11.00 Prizma -12.00 Poročila -12.20 Živi planet (dok. oddaja -
13.25	Film -15.00 Briljanten -15.45 Filipovi otroci -16.15 Televizija o televiziji -16.45 Poročila -16.50 Skupaj v vojni - skupaj v miru
>7.20 Sokol je priletel na hrvaško zemljo (dok. oddaja) -18.05 Razgovor z dušo -19.03 V začetku je bila Beseda - 19.10 Hrvaška spominska knjiga - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.15 “F/X II” (amer. film) - 22.00 Glasbena oddaja - 22.45 Opazovanja - 23.15 Nočni program
HTV*
15.45	TV spored -16.00 Vrtnar na balkonu -
16.30	Zakon v L.A. (serija, 4/22) -17.15 Mladi Indiane Jones, II. (serija 4/15) -18.00 Alpe-Donava-Jadran -18.30 Ža nami potop (dok. serija, 1/3) -19.20 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.15 Triler - 21.15 Neskončno potovanje (serija, 4/20) - 22.15 Dosje X (serija 4/49) - 23.05 Glasbena oddaja
NEDELJA, 10. XI.
SLOVENIM 1
7.45	- 1.25 TELETEKST
8.00	VIDEO STRANI
8.35	OTROŠKI PROGRAM
SREDI GALAKSUE ZAVIJ LEVO, avstral. naniz., 25/28
9.00	POROČILA 905 ŽIVŽAV
10.00	KONCERTI ZA MLADE
11.10	VSI SMO ENA DRUŽINA, jap.-kan. serija, 8/10
11.35	OBZORJE DUHA
12.00	LJUDJE IN ZEMLJA
12.30	GLASBENA ODDAJA
13.00	POROČILA
13.15	HUGO, ponov.
14.00	KARAOKE, razvedrilna oddaja
15.10	DLAN V DLANI
15.25	LA GRANDE FILE, franc, film
17.00	DNEVNIK 1
17.10	ZAVRTIMO STARE KOLUTE
17.55	PO DOMAČE
19.10	RISANKA
19.15	LOTO
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
19.50	ZRCALO TEDNA
20.10	ZOOM
21.15	POSEBNA ODDAJA VOLITVE ’96 0.20 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
SLOVENIJA 2
8.15	Perje frči, danski film - 9.15 Tedenski izbor: Videošpon; 9.45 Tok, tok, kont. oddaja za mladostnike; 10.30 4x4, oddaja o ljudeh in živalih;
11.00	Nedeljska reportaža; 11.30 Tv avtomagazin; 12.00 Sova: Kvantni skok, amer. naniz., 17/ 30; 12.50 Kinoteka: Elena in možje, franc, film -
14.25	Športna nedelja -19.30 V najboljši družini, amer. nadalj., 7/21 - 20.00 Prevzetnost in pristranost, angl. nadalj., 3/6 - 20.50 Grajski biki, sloven. film - 22.15 Novice iz sveta razvedrila
KANALA
9.00	Muppet show (53. oddaja) - 9.30 Kaličopko -
10.30	Risanka -11.00 Tv prodaja -14.20 Slava (ponov. amer. filma) - 16.30 Muppet show (ponov.) -17.00 Mala morska deklica (19. del); Račje zgodbe (risana serija, 30. del) -18.00 Zvezdni popotnik (2. del mlad. film) -19.00 Risanke -
19.30	Popotni vodič (ponov.) - 20.00 Lučan (naniz.) - 21.00 Jesie (9. del naniz.) - 22.00 Karma
PONEDELJEK, 11. XI.
SLOVENIJA 1
9.45	- 0.20 TELETEKST
10.00	VIDEO STRANI
10.15	OTROŠKI PROGRAM
LOVSKA ZGODBA, lut. igrica
11.05	ZAGORJE 96
11.35	GRAJSKI BIKI, sloven. film (čb)
13.00	POROČILA
13.05	NOVICE IZ SVETA RAZVEDRILA
15.10	TEDENSKI IZBOR ZRCALO TEDNA
15.25	ZA TV KAMERO
15.35	FORUM
15.30	NEDELJSKA REPORTAŽA
16.20	DOBER DAN KOROŠKA
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM RADOVEDNITAČEK
17.30	OČIVIDEC, angl. dok. nadalj., 6/13
18.00	PO SLOVENIJI
18.30	UMETNIKI ZA SVET
18.40	RISANKA
18.50	LINGO, TV IGRICA
19.20	ŽREBANJE 3 X 3
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.00	VOLITVE ’96
21.25	ROKA ROCKA
22.25	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	SOVA
KVANTNI SKOK, amer. naniz., 19/30
23.45	NORO ZALJUBLJENA, amer. naniz., 14/25
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews -12.00 Tčdenski izbor: Učimo se tujih jezikov: angleščina; 12.15 Reka upanja, franc, nadalj., 6/18; 13.00 Jesenski 3x3;
14.40	Sobotna noč; 16.30 Šport -17.15 Sova: Kvantni skok, amer. naniz., 18/30 -18.00 Simpsonovi, amer. naniz., 53/92 - 18.30 Sedma steza -19.00 Noro zaljubljena, amer. naniz., 14/ 25 - 19.25 V najboljši družini, norv. nadalj., 8/ 21 - 20.00 Kol z velike daljave, nizoz. drama -
20.55	Sanjski cilji - od Miamia do Key Westa, končna postaja sonce, nem. dok. oddaja -
21.25	Osmi dan - 21.55 Oddaja o turizmu -
22.25	Svet poroča - 22.55 Brane Rončel izza odra
KANALA
15.55	Video strani -16.55 Spot tedna -17.00 Karma -18.00 Lučan (ponov.) -19.00 Glasbeni spoli -19.30 Novosti iz zabaviščnega sveta -
20.00	Zlata dekleta (77. del amer. hum. naniz.) - 20.30 Filmska uspešnica: Kapitan Ron (amer. film) - 22.10 Havvkins (naniz.)
TOREK, 12. XI.
SLOVENIJA 1
10.15	- 0.40 TELETEKST
10.30	VIDEO STRANI
10.35	OTROŠKI PROGRAM
ZLATI PRAH: CEKARČEK V KOŠARICI
11.05	MAMA IN OČE ME NE SLIŠITA, mlad. film
11.55	PERJE FRČI, ponov. dan. filma
13.00	POROČILA
13.05	LINGO, TV IGRICA
13.35	TEDENSKI IZBOR
VSI SMO ENA DRUŽINA, jap.-kan. serija, 8/10
14.25	OBZORJE DUHA
14.55	KOT Z VELIKE DALJAVE, nizoz. drama
15.50	SANJSKI CILJI, ponov. nem. dok. oddaje
16.20	MOSTOVI
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM
SREDI GALAKSIJE ZAVIJ LEVO, avstral. naniz., 26/28
17.35	JAKEC IN ČAROBNA LUČKA, risana serija
18.00	PO SLOVENIJI
18.30	UMETNIKI ZA SVET
18.40	RISANKA
18.50	KOLO SREČE, tv igrica
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.00	DOSJE: PIRANSKI ZALIV
20.50	BELI VITEZ, Šved. nadalj., 3/4
21.50	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
22.20	POSLOVNA BORZA
22.35	SOVA
SPLOŠNE POIZVEDBE, franc, naniz., 11/14
0.05 DAVOV SVET ponov. amer. naniz., 16/25
SLOVENIJA 2
9.00	Euronews -10.50 Tedenski izbor: Osmi dan; 11.20 Boj za obstanek, angl. poljud-noznan. serija, 3/10; 12.10 Alpe Jadran; 12.40 Balet; 13.40 Simfoniki RTV Slovenija; 14.25 Zoom; 15.55 Pustolovščine in odkritja, italij. dok. serija, 15/26; 15.55 Sporočilo iz Vietnama, amer. nadalj., 2/4 -17.10 Sova: Kvantni skok, amer. naniz., 19/30 - 17.30 Castlovi, angl. nadalj., 16/26 - 18.00 Prisluhnimo tišini -18.30 Svet dinozavrov, amer. poljudnoznan. serija, 9/13 -19.00 Davov svet, amer. naniz., 16/25 -
19.25	V najboljši družini, norv. nadalj., 9/21 -
20.00	Wildbach, nem. naniz., 11/13 - 21.00 Studio City - 22.00 (Ne)znani oder - 22.50 Ljubezen dobrega moža, posnetek predstave PGD Nova Gorica - 0.45 Studio City, ponov.
KANALA
17.00	Novosti iz zabaviščnega sveta (ponov.)
-17.30 Daktari (ponov. 10. dela) -18.30 Kapitan planet (ponov.) -19.00 Risanke -19.30 Glasbeni spoti - 20.00 Hermanova glava (410. del amer. naniz.) - 20.30 Sirene (amer. naniz.) - 21.30 Hondo (14. del naniz.) - 22.30 Glasbena oddaja - 23.00 Dannyjeve zvezde
SREDA, 13. XI.
SLOVENIJA 1
8.45	- 0.25 TELETEKST
9.00	VIDEO STRANI
9.25	TEDENSKI PROGRAM KARAOKE
10.25	JEKLENI JEZDECI avstral. nadalj., 6/8
10.50	ROKA ROCKA
11.40	NATIONAL GEOGRAPHIC, amer. dok. serija, 17/20
12.30	MARIBOR 96
13.00	POROČILA
13.05	KOLO SREČE, ponov.
13.35	ZGODBE IZ ŠKOLJKE
15.45	DLAN V DLANI
15.00	OMIZJE
16.20	LJUDJE IN ZEMLJA
17.00	DNEVNIK 1
17.10	OTROŠKI PROGRAM MALE SIVE CELICE, kviz
18.00	PO SLOVENIJI
18.30	POHIŠTVENI SEJEM
18.40	RISANKA
18.50	KOLO SREČE - TV IGRICA
19.30	DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT
20.00	FILM TEDNA:
VARU1VO SONCE, ruski film
22.20	DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT
23.00	SOVA
KVANTNI SKOK, angl. naniz., 20/30
23.45	CAROLINE V VELEMESTU, amer. naniz., 3/24
SLOVENIJA 2
9.00	Euronevvs -10.30Tedenski izbor: Pri-slu-hnimo tišini; 11.00 Poslovna borza; 11.10 (Ne)znani oder; 12.00 Gledališka predstava;
13.40	Vfclika punčka, fran. film; 15.05 Oddaja o turizmu; 15.35 Umor 1. stopnje, amer. nada-lj., 3/23 -16.25 Sova: Splošne poizvedbe, fran. naniz., 11/14 -17.55 Častlovi, angl. nadalj., 17/26 - 18.25 Japonska, 11. del -18.55 Čarobne v velemestu, amer. naniz., 3/24 -
19.25	V najboljši družini, norv. nadalj., 10/21 - 20.00 Košarka - 21.30 Aliča, evropski kulturni maga-zin - 22.00 Balet - 23.00 Koncert orkestra SF
KANALA
15.55	Video strani - 17.00 Danyjeve zvezde (ponov.) -18.00 Sirene (ponov.) -19.00 Glasbeni spoti -19.30 Oddaja o stilu - 20.00 Pot flamingov (31. del naniz.) - 21.00 Srce teme (amer. film) - 22.45 Živeti danes (dok. oddaja)
DOLENJSKI LIST
uaš četrtkov prijatelj
EMONA GLOBTOUR LJUBLJANA
Na podlagi sklepa nadzornega sveta družbe Emona Globtour z dne 29.10.1996 razpisujemo javno dražbo za odprodajo prostorov v Novem mestu, Seidlova 48, v objektu PO-3, na parcelni številki 872, k.o. Novo mesto, in sicer:
poslovnega prostora, ki obsega vetrolov, poslovni del, pisarno, čajno kuhinjo in sanitarije v skupni izmeri 64 m2. Lokal je zaseden, najemnik pa ima skladno z najemno pogodbo predkupno pravico.
Izklicna cena lokala je 76.800 DEM v tolarski protivrednosti, po srednjem tečaju BS na dan plačila. Prometni davek bremeni kupca.
Javna dražbo bo v ponedeljek, 25.11.1996, na sedežu družbe Emona Globtour v Ljubljani, Smartinska 130, X. nadstropje, ob 10. uri.
Za udeležbo na dražbi veljajo splošni pogoji, določeni z zakonom, in sicer:
•	Vsi interesenti morajo položiti 10-odst. kavcijo od izklicne cene lokala najkasneje do 20.11.1996 na žiro račun številka: 50100-601-12253 pri Agenciji za plačilni promet Ljubljana. Kavcija se bo kupcu vštela v kupnino, ostalim bo po dražbi vrnjena.
•	Ogled prostorov je možen v času med objavo in 20.11.1996, in sicer po predhodni najavi na tel.št. 061/442-176 (Andrej Paternost).
•	Kupoprodajna ponudba bo sklenjena z najboljšim ponudnikom.
•	Kupec mora kupnino v celoti poravnati ob podpisu kupoprodajne pogodbe.
/jF
DOLENJSKI LIST

J>
Rentgenski žarki v omaki
Oropan iluzij, da bi se v Novem mestu na kulturnem področju res kaj spremenilo, bom na tem mestu izlil žolč. Prejšnji petek sem imel plakatersko akcijo, natančneje, lepil sem plakate za koncert anglo-ameriške punk-jazz zasedbe po imenu X Ray Eyes, ki se je potem zgodil v nedeljo, 27. oktobra, v begunskem centru Novo mesto in dan kasneje v begunskem centru Ribnica. Zgodilo se je, da me je med plakatiranjem na Glavnem trgu sam gospod župan, ki je med mojim početjem že drugič zakrožil mimo, skozi odprto okno svojega supersoničnega avtomobila nadiral, kaj da jaz, mule, trgam plakate. No, decibele sem spustil mimo, župan pa se je, zavedajoč se svoje zmote, odpeljal naprej.
Kasneje sva se zopet srečala v pizzeriji, kjer se je pripravljalo za koncert skupine Stara pravda, pa sem, idealistični mladenič, pričakoval opravičilo. Župan pa mi je dokazal, da če že opravlja delo žandarja, se temu primerno tudi obnaša, in z opravičilom ni bilo nič. Podoben ignorantski odnos goji tudi novomeška mladina. Počasi postajam naveličan stalnih ugovorov, da se v Novem mestu nič ne dogaja, ko se kaj zgodi, pa ni nikjer nobenega. Tako smo se v nedeljo gledalci odličnega kvinteta X Ray Eyes prešteli na prste ene roke, seveda le Novomeščani, saj so dvorano zapolnili begunski otroci in odrasli ter člani Zveze plemenskih skupnosti in vračev, ki so dogodek organizirali. Če pomislim, da v Novem mestu obstaja nekaj vrlih “poznavalcev" jazza ali ta-
kih, ki se za to imajo, se lahko samo vprašam; le kje so bili v nedeljo?
Popravni izpit je bil v sredo, 30. oktobra, v Brestanici pri Krškem, kjer je zaradi predvolilnega časa Ždružena lista navrgla nekaj denarja in se je lahko zgodila skoraj veselica. Zimzelenčki Marka Breclja so zadevo odprli, da bi potem svoje dodal kandidat, katerega naj bi obkrožali pod številko 14. No, njegov govor se ni prav posebno prijel, so se pa toliko bolj prijeli Žoambo Zoet Wor-kestrao, S.F.U. in paXRayEyes, katerih improvizacije so končno dočakale dvoranske razsežnosti. Zaključek je pripadel mojim kratkim filmom, Društvo zaveznikov mehkega pristanka iz Krškega pa je izplačalo honorarje.
BORIS PETKOVIČ
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado Anica Južnič iz Ribnice. Nagrajenki čestitamo!
Lestvica, kije na sporedu vsak ponedeljek od 16.15 do 17. ure, je ta teden takšna:
1.	(1) Dobrodošli - ANS. RUBIN
2.	(4) Dobrota je sirota - ANS. CVET
3.	(2) Pazi se, punca ti - ANS. HENČEK
4.	(7) Nisem svetnik - ANS. FRANCA POTOČARJA
5.	(3) Zdravja si vsak želi - ANS. MIRO KLINC
6.	(5) Srce ti svoje dam - ANS. SLAPOVI
7.	(-) Jesen ihti - ANS. BRANETA KLAVŽARJA
8.	(6) Ko zaslišim znano melodijo - ANS. LOJZETA SLAKA
9.	(8) Pravi kinolog - GORENJSKI MUZIKANTJE
10.	(9) Polka je ključ do srca - ANS. GAŠPERJI
Predlog za prihodnji teden: Krojač za dame - ANS. ZUPAN
KUPON ŠT. 45
Glasujem za:__________________________________________
Moj naslov:	________________________ .
y Kupone pošljite na naslov: Studio I), p.p. 103, 8000 Novo mesto y
Okus, ki ga spoznate
ETA, Živilska industrija Kamnik, d.d.
vabi k sodelovanju
samostojne podjetnike - posameznike za področje trženja proizvodnega programa ETE v Sloveniji.
Delo obsega samostojno prodajo, pospeševanje prodaje in izterjavo plačil na posameznih regionalnih področjih Slovenije za ime in račun ETE Kamnik.
Pogoj za sklenitev pogodbenega odnosa z ETO Kamnik je, da ima oseba registrirano lastno dejavnost (SP) za opravljanje tržnih aktivnosti in da ima ustrezno strokovno usposobljenost komercialne stroke.
Tržni prostor Slovenije smo razdelili na naslednja regionalna področja:
Ljubljana z okolico, severovzhodna Slovenija, zahodna Štajerska in Koroška, Dolenjska, Gorenjska in Primorska.
Vse zainteresirane podjetnike, ki vidijo svoj interes pri tovrstnem sodelovanju z ETO, vabimo, da se do 15.11.1996jDismeno prijavijo na sedež podjetja - kadrovska služba - ETA, Živilska industrija Kamnik, d.d., Kajuhova pot 4.
SVET ZDRAVSTVENEGA DOMA NOVO MESTO
razpisuje
delovno mesto direktorja
Kandidat mora izpolnjevati pogoje, določene z 21. in 22. členom statuta, in imeti:
- visoko strokovno izobrazbo medicinske, pravne ali ekonomske smeri ter
- najmanj 5 let delovnih izkušenj na delih, ustreznih dejavnosti Zdravstvenega doma.
Izpolnjevati mora tudi pogoje, določene v 3. točki 6. člena Zakona o delovnih razmerjih, in predložiti program dela.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh na naslov: Zdravstveni dom Novo mesto, Kandijska c. 4, “ZA RAZPISNO KOMISIJO.”
Družbeno podjetje
GOSTINSTVO BELA KRAJINA, ČRNOMELJ, p.o. Kolodvorska 62 8340 ČRNOMELJ
OBJAVLJA
razpis za delovno mesto
DIREKTORJA s 4-letnim mandatom
Pogoji: srednja ali višja izobrazba‘Splošne smeri ali gostinsko
turistične smeri, najmanj 5 let delovnih izkušenj.
Kandidati morajo prošnjo z zahtevanimi dokazili in opisom dosedanjih delovnih izkušenj poslati v roku 8 dni na naslov podjetja z oznako “ZA RAZPIS”.
Kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po izbiri.
Kdor varčuje, si premoženje kuje
V SKB banki smo vam v mesecu varčevanja pripravili pestro ponudbo varčevanja. Izbira je velika, odločitev pa je seveda vaša!
Kratkoročno varčevanje
je namenjeno tistim, ki želite varčevati na kratek rok, saj vam omogoča varčevanje že od 15 dni dalje.
Izbirate lahko med naslednjimi možnostmi:
©varčevalno knjižico z vezavo nad 15 dni, kjer vložen denar ohranja realno vrednost s temeljno obrestno mero (T);
© vezanimi tolarskimi depoziti za različna obdobja, ki se obrestujejo z realno letno obrestno mero od 5,0 % do 5,5 % (+T) v odvisnosti od dobe vezave;
© vezanimi depoziti z devizno klavzulo, kjer je realna letna obrestna mera pri vezavah od 91 do 180 dni 4,5 %, pri tistih od 180 dni do leta dni pa 5,0 %. Pri vezavi večjih zneskov so obrestne mere še višje.
Dolgoročno varčevanje
je namenjeno tistim, ki vidite dlje v prihodnost:
O dolgoročna namenska varčevanja z možnostjo pridobitve posojila ali izplačila v obliki rente z letno realno obrestno mero 5,5 % (+T) in dodatno premijo glede na dobo in namen varčevanja;
© vezani depoziti za 1 leto in 1 dan z devizno klavzulo, kjer je
obres\tna mera 7,5 % letno in dodatno možnostjo izplačila obresti vsak mesec;
© obveznice SKB banke 3. izdaje, nominirane v nemških markah po fiksni letni obrestni meri 7,5 % Rok dospelosti je 7 let.
Če v času varčevanja oz. vezave nepričakovano potrebujete denar, lahko dobite lombardni kredit do izteka varčevanja oz. vezave.
Podrobnejše informacije dobite v enotah SKB banke po vsej Sloveniji in na Zelenem telefonu: 080 15 15.
SKB BANKA D.D,
DRAGE BELOKRANJKE, SPOŠTOVANI BELOKRANJCI
V nedeljo, 10. novembra 1996, bodo volilve. Z njimi dobiva Bela krajina priložnost, da končno dobi v Državnem zboru svojega poslanca. Prepričan sem, da bomo to priložnost dobro izkoristili.
Ker pa je odločitev o tem v vaših rokah, drage volilke in volilci, vam
predlagam, da glasujete zame. Po prepričevanju kolegov in sodelavcev,
znancev in prijateljev v občinah Črnomelj, Metlika in Semič ter v Ljubljani
in po temeljitem premisleku, sem sprejel kandidaturo.
Čeprav nisem član nobene stranke kandidiram na listi Združene liste
socialnih demokratov, ker je povsem samostojna kandidatura praktično
nemogoča. Na volitvah zastopam interese vseh Belokranjcev, ne glede na
strankarske razlike, kajti če hočemo, da se bo Bela krajina razvijala hitreje,
mora imeti svoje ljudi, svoje belokranjske predstavnike, v najvišjih organih
oblasti. Drugi pogoj za uspeh pa je, da so v teh organih pravi zastopniki.
Sem pristni Belokranjec, rojen v Dolah v občini Metlika. Pet let sem delal
v Beti Metlika, pet let živel v Semiču, deset let pa sem služboval v Črnomlju. Tako sem dobro spoznal
gospodarske, socialne in politične razmere in potrebe teh občin. Sedaj že deset let delam v Ljubljani, živim
pa v Črnomlju, a sem ves čas tesno povezan z vsemi tremi belokranjskimi občinami in po svojih močeh
pomagam pri iskanju razvojnih možnostih in pri zadovoljevanju vsakodnevnih potreb ljudi. Tudi moja
sedanja zaposlitev me stalno sooča z življenjskimi problemi ljudi in njihovim reševanjem.
Kot poslanec bom lažje in več prispeval k razvoju Bele krajine, saj imam že številne stike in izkušnje v
državi in tujini. Oddajte mi svoj glas in mi omogočite delovanje v parlamentu v dobrobit Bele krajine in
vse države! Prizadeval si bom za hitrejši in enakomernejši regionalni razvoj, za reševanje socialnih in
pokojninskih problemov, za ustvarjanje novih delovnih mest, zlasti za mlade. Zavzemal se bom za razvoj
kmetijstva, za večjo pomoč manj razvitim občinam, za urejanje romskega vprašanja in reševanje problemov
obmejnega sodelovanja ter za izenačitev statusa prebivalcev ob hrvaški meji s statusom prebivalcev na
drugih mejah. Ne obljubljam vam pravljičnih rezultatov, pač pa pošten boj za zastavljene cilje.
Oddajte svoj glas za Belo krajino; ne zamudimo prave priložnosti, da bo Bela krajina zastopana v
parlamentu. Zagotavljam vam, da bom zastopal vse Belokranjke in Belokranjce ne glede na krajevne,
občinske, politične, socialne in druge razlike.	/	O
- ' "
Hvala vam za vaše zaupanje! Naj zmaga Bela krajina!
/k*.'
> lZo
C
181
DOLENJSKI LIST
RENAULT
REVOZ, d.d.
Na področju informatike iščemo več
sodelavcev za področje RAČUNALNIŠTVA in ORGANIZACIJE
Kandidati naj izpolnjujejo naslednje pogoje:
•	visokošolska izobrazba, smer informatika
•	zaželjene so delovne izkušnje, zaposlimo pa tudi pripravnike
•	poznavanje računalniških sistemov AS 400, Tandem, računalniške mreže oz. postopkov organizacije in analize sistemov informacij
•	znanje francoskega ali angleškega jezika
Kaj nudi REVOZ?
•	raznoliko in kreativno delo
•	sodelovanje v mednarodnih projektih
•	dodatno izobraževanje
•	stimulativno nagrajevanje
•	delo z najnovejšo računalniško tehnologijo
Delovna mesta so v Ljubljani in v Novem mestu.
Če vas področje informatike zanima in ustrezate zahtevam, pošljite svojo prijavo s kratkim življenjepisom v 14 dneh na naslov:
REVOZ, d.d., Personalna direkcija, Belokranjska 4, 8000 Novo mesto.
Belokranjice in Belokranjci!
Seznanili smo se z vsemi kandidati, ki kandidirajo v volilnem okraju Bela krajina. Pretehtali smo njihove sposobnosti, njihovo preteklo delo in vizije za prihodnost. Prišli smo do prepričanja, da je najprimernejši kandidat za poslanca v DZ RS Božidar Flajšman, kandidat LDS - LIBERALNE DEMOKRACIJE SLOVENIJE. Zato vabimo vse, ki imate Belo krajino in Slovenijo radi, da se nam pridružite in na volitvah volite
Božidarja Flajšmana.
Zdenka Badovinac, prof. umet. zgod., direktorica Moderne galerije v Ljubljani; Stanislav Bajuk, dipl. ing., podžupan občine Metlika; Nada Barič, specialna pedagoginja, vodja Varstveno delovnega centra v Črnomlju; Anton Bezenšek, predmetni učitelj na OŠ v Metliki; Janko Bračika, upokojenec v Metliki; Rudi Cesar, poklicni voznik v Semiču; mag. Andrej Dular, kustos Etnografskega muzeja v Ljubljani; Igor Fortun, dipl. pravnik v Črnomlju; Roman Golobič, delavec v Semiču; Slavko Grahek, dolgoletni športnokulturni delavec in organizator v Črnomlju, avtor knjige Nogomet v Beli krajini; Zoran Hočevar, pisatelj v Ljubljani; Janez Kambič, prof., upokojenec v Črnomlju; Marko Kobe, prof., upokojenec v Starem trgu ob Kolpi; Minka Kočevar, predmetna učiteljica iz Dragomlje vasi; Stane Križ, umetniški vodja metliške folklorne skupine Ivan Navratil; Stane Lozar, podpredsednik ribiške družine Črnomelj; Veljko Malešič, dipl. pravnik, upokojenec, dolgoletni predsednik društva Bela krajina; Antonija Matkovič, upokojenka v Črnomlju; Juš Mihelčič, direktor Komunale v Metliki; Silvester Mihelčič, ravnatelj glasbene šole v Črnomlju; France Milek, glasbeni pedagog v Črnomlju; docent dr. Blaž Mlačak, zdravnik v Metliki; Jože Mozetič, ravnatelj OŠ v Metliki; Boris MužaH ravnatelj OŠ Mirana Jarca v Črnomlju; dr. Andreja Palič, zobozdravnica v Črnomlju; Zvone Planinc, upokojenec v Črnomlju; dr. Dušan Plut, ekolog, profesor geografije na Filozorski fakulteti v Ljubljani; Slavo Prevalšek, podjetnik v Metliki; Zofija Roter-Rus, upokojenka iz Svržakov; Ivan Sepaher, podjetnik v Semiču; Jože Stegne, komercialist iz Vinice; dr. Darko Štrajn, raziskovalec na Pedagoškem inštitutu v Ljubljani; Duška Vlašič, predmetna učiteljica na OŠ v Metliki; Rudolf Vlašič, glasbeni novinar v Metliki; Stane Vlašič, učitelj na OŠ Podzemelj; Tjaša Vidmar, študentka iz Semiča; Zvone Vidmar, delavec v Iskri Semič; Janez Vraničar-Luigi, humorist iz Metlike.
Št. 45 (2465), 7. novembra 1
STOJIMO
ZA SVOJIMI
AMI^o
SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI
SAMO POŠTENO DELO IN RESNICA IMATA PRIHODNOST
Le kdo ne pozna moža z žilavimi rokami in poštenim nasmehom v očeh? Mnogim od teh je zgradil trden dom, saj sodi kot gradbinec med najboljše v naši občini. Po poklicu je gradbeni tehnik, končuje pa višjo upravno šolo. Svojo zagnanost, natančnost in doslednost je prinesel tudi v svoje drugo delovno področje, Občinski svet Sevnica, kamor je bil izvoljen leta 1994. Kot svetnik, neobremenjen s politično preteklostjo, se je upiral sleherni nepravilnosti pri delu občinskega sveta. Prav zaradi tega nepristranskega poštenja je tudi pri politični konkurenci na dobrem glasu.
BRANKO KELEMINA je vedno poudarjal, kako narobe je, da skuša država vse probleme spolitizirati. Na ta način se najlaže izogne reševanju le-teh. Kot socialdemokrat se zaveda, da moramo k vsaki težavi pristopiti na svoj način. V političnem pogledu se bo boril za suvereno in neodvisno Slovenijo, saj je naša prečudovita dežela na prepihu mnogih interesov obmejnih držav. Samo politična samozavest, ki jo nudi SDS, lahko ohrani slovensko integriteto.
Gospodarstvo in obrt, iz katere BRANKO KELEMINA tudi izhaja, je zanj poleg kmetijstva nosilni steber razvoja. Vse to pa potrebuje veliko finančnih in moralnih vzpodbud. Koliko težko prigaranega denarja je odplavalo neznano kam! Posledica je velika brezposelnost in množica ljudi brez jasne prihodnosti. Veliko je potrebno postoriti, da bi spravili stvari na prvi tir. BRANKO KELEMINA in socialdemokracija si ne delata utvar, da težave, ki jih skušamo rešiti, niso majhne. Položaj presojamo zelo realistično. Na vas, volivci, pa je odločitev, ali bo zmagala samozavestna in gospodarsko močna Slovenija, v katero bomo imeli vsi ljudje v tej deželi zaupanje, ali pa bo temelj življenja v njej laž in negotova prihodnost.
Ne bodite nesrečni, ker ste pošteni, zato pojdite na volišča in volite po svoji presoji in veri, da bo Vaša odločitev obrodila bogate sadove.
OO SDS SEVNICA
RAZVOJNA DRUŽBA TOMŠIČEVA 3 LJUBLJANA
Tel.: 061/125-10-14, 125-70-56
ODKUP PRIVATIZACIJSKIH DELNIC PO NAJVIŠJIH DNEVNIH CENAH
ODKUPNA MESTA:
KRŠKO: ADO, d.o.o., Krško, CKŽ, tel.: 0608/21-522 MIRNA: Promles, tel.: 068/49-235,
ČRNOMELJ: Štrucl, tel.: 068/51-523,
NOVO MESTO: d.i. MARKETING, tel.: 068/28-694, 41-061
Pokličite in se prepričajte!
NOVOTEHNA, trgovina na debelo in drobno, p.o. Rozmanova 38, 8000 Novo mesto Tel.: 068/321-280
OBJAVLJA
LICITACIJO Z JAVNIM ZBIRANJEM PONUDB
ZA BETONSKI PLATO, ki leži na pare. št. 192/1, k.o. BRŠLJIN v Novem mestu, v izmeri 1000 m2 (prostor med BTC in DOLENJKO). Izklicna cena znaša 160.000 DEM, plačljivo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila. POSEBNI POGOJI:
1.	Ponudbe lahko dajo domače pravne in fizične osebe.
2.	Ponudnik mora plačati varščino v višini 10% od izklicne cene najkasneje 1 uro pred odpiranjem ponudb.
3.	Rok za zbiranje ponudb je 14 dni po objavi.
Prispele ponudbe bo obravnavala komisija za izbor najugodnejše ponudbe na javnem odpiranju ponudb dne 26.11.1996 ob 9. uri v sejni sobi podjetja, Rozmanova 38, Novo mesto.
Avtohiša Berus QQ0D
Vabimo vas Audi na dneve odprtih vrat danes, 7. novembra in jutri, 8. novembra v prodajnem centru na Podbevškovi 1 v Novem mestu.
Posebno ugoden kredit Porsche leasing do 12. 11. 1996.
Žrebanje za obiskovalce!
A vtohiša Berus
Veseli bomo vašega obiska!
vU>
LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE
$ SUZUKI
PRODAJA • SERVIS • REZERVNI DELI
AVTOSERVIS MURN
Resslova 4, Novo mesto ® 068/24-791
IZKORISTITE PRILOŽNOST!
V mesecu novembru Avtoservis Murn bogato obdari kupce nove VIT ARE s povračilom stroškov tehničnega pregleda in celotnega zavarovanja pri registraciji avtomobila.
VITARA DAKOTA 97 - U G O D N O
VITARA '97 LX/3V = 3^700^= 29.990 DEM VITARA '97 VX/3V = 34>Q0 = 32.990 DEM VITARA '97	5V = 36.70&.= 34.990 DEM
SCovens^a Nacionafaa Stranca
Spoštovane volilke in volilci 6. volilne enote. Na Martinovo nedeljo se boste odločali, komu zaupati svoj glas. Prepričani smo, da vam je preteklo štiriletno parlamentarno obdobje dalo dovolj prepričljivih dokazov o tem, da Slovenska nacionalna stranka svoje programske usmeritve izvaja z vso resnostjo in odgovornostjo. O delu stranke vas ne želimo posebej prepričevati, ker le-to govori samo zase. S kratkim povzetkom programa SNS bi vas radi opozorili le na nekaj bistvenih vprašanj, ki jim bomo posvečali vso pozornost:
1.	popolnoma samostojna in neodvisna Republika Slovenija v evropskih okvirih;
2.	ekonomsko močna Republika Slovenija, temelječa na lastnih silah;
3.	zmanjšanje nezaposlenosti v Republiki Sloveniji;
4.	socialno varna Republika Slovenija za vse njene državljane;
5.	spoštovanje in pravilno vrednotenje NOB;
6.	liberalen odnos do družine in verskega prepričanja;
7.	vojaško močna in varna Republika Slovenija v povezavi z evropsko varnostjo;
8.	zdravstvo, zagotovljeno vsem državljanom Republike Slovenije;
9.	racionalno gospodarjenje z naravnimi viri in dobrinami;
10.	kulturno razvita Republika Slovenija z ohranjanjem narodove dediščine;
11.	laično javno šolstvo in razvito znanost v Republiki Sloveniji;
12.	eno samo državljanstvo;
13.	sprememba državnih simbolov.
SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA — ZA TISTE, KI IMAMO SLOVENIJO RADI
AVTO CENTER KRASNA
Servis in prodaja vozil
ŠKOCJAN 22
SERVIS IN PRODAJA VOZIL
RENAULT
tel.: 068/76-227, 76-270
del. čas: pon.-pet. 7.30 — 17.00
*Y-L
*	RENAULT MEGANE IZ ZALOGE V NOVEMBRU
CENEJŠI DO 130.000,00 SIT
*	ZA KUPCE VOZIL IZ ZALOGE ČAKA ŠE POSEBNO
DARILO — 2 ZIMSKA AVTOPLAŠČA
*	NOVO! V mesecu novembru za CLIO in R5 kredit
od T + 3%
*	Na zalogi zimski avtoplašči MICHELIN
— brezplačna montaža
RENAULT
javtiiua vodenic fcodjetjči?
Če imate ambicije in se čutite sposobni sprejeti iziv, poleg tega pa imate še:
-	najmanj višješolsko izobrazbo;
-	dokazane organizacijske sposobnosti;
-	vizijo razvoja našega podjetja;
-	znanje vsaj enega svetovnega jezika, pošljite svojo ponudbo z zahtevanimi dokazili v 15 dneh po objavi tega oglasa na naslov:
Rosalnice 5
8330 METLIKA
O našem izboru vas bomo obvestili v 30 dneh po poteku razpisa.
V D.J. BOBO	Wonld IN MOTION
K'ff MADON NA	Evita
J SIMPLV RED	Greatest Itin
PHIL COLLINS Dance ihto tUi Uqhr	
Ol CRASH TEST DUMMIES A wom's Uh	
RIBJA ČORBA	NAjboljc
THREE TENORS IN CONCERT 1«4	
'! VANCEUS	Po«TMm
Af EROS RAMAZZOTI	DoVI ČE MIHticA
'd'A JASMIN STAVROS	ZaAk'ZEMljA'ZRAk
O
ZAHVALA
Prezgodaj nas je zapustil ljubi mož in oče
SIMO
JANKOVIČ
iz Šegove 16, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Za ves trud se zahvaljujemo tudi osebju Internega in Nevrološkega oddelka bolnišnice Novo mesto. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti.
Vsi njegovi
UPOKOJENCI BOMO ŽIVELI VEČNO
Pošteno smo jo zaslužili, Penzijo.
In poštenosti si ne pustimo vzeti.
Trdo smo delali, izpolnili vse obveznosti in zgradili gospodarsko osnovo naše države.
Zato si ne pustimo vzeti pošteno zasluženih pravic. Lepim, a zlaganim obljubam strank ne verjamemo več.
Sami hočemo sooblikovati bodočo pokojninsko ureditev. V parlamentu.
Jutri boste upokojenci tudi vi.
Volite Demokratično stranko upokojencev Slovenije
Volite strpnost, stvarnost, modrost.
v______________^------------------------------------------------)
>// kotel/®'
Pooblaičcm zo&topmk it» svetovanje, montažo in »ervis mobitel.
ŠMARJE 13, 68310 ŠENTJERNEJ t«l.: 068 81-118, fax: 068 81-119
P.E. Novo metto Ljubljanska 27 - BTC tel.: 068/323-000
Odkupimo delnice KRKE serije B in G po konkurenčni ceni. Tel.: 068/341-522 322-096.
ZAHVALA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 25. letu starosti zapustil naš ljubi sin, brat in nečak
JOŽE
SAŠEK
iz Pangrč Grma 13
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tolikšnem številu pospremili na zadnji poti ter mu darovali vence in sveče. Posebna zahvala vsem prijateljem in sodelavcem iz Revoza-karosernici in montaži, odd.5 in 6, iskrena hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, govornici ge. Ivanki Boltes in govorniku pri odprtem grobu iz Revoza za besede slovesa. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
V žalosti sporočamo, da je 29. oktobra v svojem 90. letu stopil pred gospodarja življenja naš dragi
brat, stric in svak
MONSIGNOR DR. MARTIN STARC
upokojeni župnik v San Andreasu, California, USA
Za njim žalujejo bratje, sestre in ostalo sorodstvo. Stockton, Metlika, Križevci, Rijeka
20
DOLENJSKI LIST
m	Ofartraišlca 1 tt J O Trež>r»/e
BARLOG	Tg/. - Dr, «/4 /» 700 Fax.-06S/45 70/
cH> Hvunani	
ACCENT 			 16.500 DEM
LANTRA 			 24.900 DEM
SONATA 			 29.790 DEM
COUPE 			 34.900 DEM
UGODNI KREDITI STARO ZA NOVO	
ZAHVALA
V 69. letu nas je zapustil dragi mož in oče
JOŽE
KOŠIR
z Broda v Novem mestu
Zahvaljujemo se sorodnikom, vaščanom, znancem, sodelavcem in prijateljem za izraženo sožalje, vence, cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Kapšu ml. za izjemen trud pri zdravljenju, pevcem za lepo zapete pesmi, Društvu upokojencev, Društvu civilnih in vojnih invalidov Novo mesto ter g. župniku za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče!
6. novembra mineva 10 žalostnih let, odkar je prenehalo biti srce ljubemu sinu, bratu in stričku
FRANCIJU
RABZELJU
Gor. Stara vas 17, Šentjernej
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke.
Vsi tvoji najdražji
ZAHVALA
V 60. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dadi, brat in stric
MILAN
SCHWEIGER
iz Semiča 48 a
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala sosedi za besede slovesa, pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Le delo, skrb, trpljenje izpolnjevalo tvoje je življenje!
V 88. letu starosti se je končala življenjska pot drage mame, stare mame, prababice, tašče in tete
FRANČIŠKE
JAKŠE
ZAHVALA
Zakaj naš potok šumi tak žalostno? Zakaj se ustavilo je mlinsko kolo? Boleča naša srca vam odgovor povedo: naš oče je k počitku legel, nikoli več vstal ne bo.
V 83. letu nas je zapustil naš dragi oče, stari oče, brat, tast irt stric
JOŽE
ŠTERK
l
iz Malega Podljubna 5
Ob izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podarjene vence, cvetje, sveče, svete maše ter ustne in pisne izraze sožalja. Posebno zahvalo izrekamo patronažni sestri, šmihelskim pevcem in gospodu župniku za lepo opravljen obred ter vsem, ki ste mamo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Šmihel, 29.10.1996
mlinar iz Dolenje vasi 1 pri Raki
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem m dobrim sovaščanom, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih, izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in sv. maše. Hvala sodelavcem kolektivov Togrel Krško, Tovarna zdravil Krka in VVO Novo mesto. Zahvaljujemo se patronažni sestri in zdravnici dr. Jagričevi iz ZD Krško za pomoč pri negi našega očeta. Posebno zahvalo smo dolžni še g. župniku za lepo opravljen obred, pogrebcem in pevcem za zapete pesmi ob zadnjem slovesu. Hvala vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti.
Pogrešali ga bomo otroci z družinami
ZAHVALA
Življenje celo si garal, vse za dom, družino dal.
Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok.
V 52. letu nas je zapustil
LADISLAV
MARENTIČ
iz Gradca
Ob nenadomestljivi izgubi moža, očeta, sina in brata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi prerani zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sosedom za pomoč, govornikom za izrečene poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in gasilcem. Se posebno se zahvaljujemo dr. Vukoviču in medicinskima sestrama Veri in Miri za nesebično pomoč.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njegovi
ZAHVALA
V	mojem srcu ti živiš zato pot me vodi tja, kjer v tišini spiš.
Tam lučka ljubezni vedno gori, tvoj nasmeh v meni živi.
V	77. letu starosti nas je zapustil nadvse ljubi mož, brat, stric in svak
CVETKO ČEBRON
iz Meniške vasi 8 pri Dolenjskih Toplicah
Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, izraženo sožalje in spremstvo pokojnika na zadnji poti. Posebna zahvala Nevrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto in ZD Dolenjske Toplice, dr. Kokalju, dr. Pavlinovi in patronažni sestri Jelki Pirc za vso pomoč pri lajšanju bolezni. Hvala tudi g. župniku za opravljen obred. Še enkrat vsem za vse iskrena hvala!
Žalujoči: žena Pepca in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Vse življenje si garala, vse za dom. družino dala -ako bi ti volja
do življenja zdravje povrnila, ne bi. Tebe. ljuba mama. črna zemlja krila.
V 76. letu starosti nas je zapustila naša predraga mama, babica in prababica
ANA GLADEK
ZAHVALA
V 64. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil dragi mož, oče in stari oče
MARTIN
MUC
iz Ravnac 9
roj. Ankele
iz Črnomlja
Ob boleči izgubi drage mame se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje in sveče, izraženo sožalje ter spremstvo pokojne na zadnji poti. Posebna zahvala govornici ge. Banovčevi^pevcem, izvajalcu Tišine in g. kaplanu za opravljen obred. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam pomagali, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali vence, cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala dr. Vukoviču, osebju bolnice Novo mesto, dr. Andoljšku iz Hematološke klinike v Ljubljani. Zahvala tudi dr. Kunstlju, g. Jožetu Žlogarju za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke, trobentaču za zaigrano Tišino, GD Suhor, Društvu upokojencev Suhor, pogrebcem in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, še enkrat iskrena hvala!
Črnomelj, oktober 1996
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Žalost, solza, bolečina te rešila ni, a ostala je praznina, ki tako boli.
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame, tašče, tete, svakinje, stare mame in prababice
ANGELE LOZAR
roj. Suhorepec
z Lokev
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za ustno in pisno izraženo sožalje in darovano cvetje. Hvala za vse tudi dobrim sosedom, delavcem Kovinoplastike Lozar, govornici Danici, Območni obrtni zbornici Črnomelj, ZB Petrova vas, zdravnikom in osebju ZD Črnomelj, pevkam in g. Hitiju. Posebna zahvala g. dekanu in g. kaplanu za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste pokojno imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji
poti ter z nami sočustvovali.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob mnogo prerani in nenadomestljivi izgubi našega ljubljenega sina, brata, bratranca, strica in svaka
JOŽETA SMREKARJA
iz Vrhov pri Kapelah
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali vence, cvetje in sveče, sočustvoval^ z nami v teh težkih trenutkih ter Jožetov grob zasuli s cvetjem. Posebna zahvala za nesebično pomoč družinam Urek, Stanič, Lubšina in Knežič, gospodu kaplanu za lepo opravljen obred, gospodu Zičkarju za opravljene pogrebne storitve in Vinku Vogrincu za prevoz vencev. Iskrena hvala ansamblu Tonija Hervola, ansamblu Svetlin ter pevcem ansambla Bratov iz Oplotnice in ansambla bratov Poljanšek za lepo zapete žalostinke, Borisu Kopitarju, Ivanu Malavašiču, Društvu tekstopiscev Slovenske glasbe in njihovemu predsedniku - pesniku in pisatelju prof. Ivanu Sivcu za ganljive besede slovesa ob odprtem grobu kakor tudi Romanu Her-volu ter Anici Držič za poslovilno pesem. Prisrčna hvala vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu in s spoštovanjem spremili na njegovi zadnji življenjski poti. Hvala vsem tistim, ki boste obiskovali njegov prerani grob, prižigali svečke in ga še dolgo ohranili v lepem spominu. Vsem
še enkrat iskrena hvala!
V globoki žalosti: družina Smrekar
TA TEPEM
tedenski koledar
INI VAS ZANDM<
Četrtek, 7. novembra - Engelbert Petek, 8. novembra - Bogomir Sobota, 9. novembra - Teodor Nedelja, 10. novembra - Andrej Ponedeljek, 11. novembra - Martin Torek, 12 novembra - Emil Sreda, 13. novembra - Stanislav
LUNINE MENE
11. novembra ob 5.16 - mlaj
kino
BREŽICE: Od 7. do 10.11. (ob 17.30 in 20. uri) ter 11.11. (ob 20. uri) akcijski film Dan neodvisnosti. 11. in
12.11.	(ob 18. uri) komedija Fliper. ČRNOMELJ: 8.11. (ob 20. uri) in
9.11.	(ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Štirje moški in ena ženska.
10.11.	(ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Ne kliči me punčka.
KOSTANJEVICA: 9.11. (ob 20. uri) kriminalni film Ujetnika. 10.11. (ob 20. uri) kriminalni film Golo mesto.
KRŠKO: 9. in 10.11. (ob 18. uri) ameriška komedija Bilko de Bilko.
METLIKA: 8. in 9.11. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Ne kliči me punčka. 10.11. (ob 18. in 20. uri) ameriška komedija Štirje moški in ena žen-
NOVO MESTO: Od 7. do 10.11. ter
13.11.	(ob 16. uri) komedija Fliper. Od 7. do 10.11. ter 13.11. (ob 18. in 20. uri) drama Striptease.
ŠENTJERNEJ: 8.11. (ob 18. uri) kriminalni film Ujetnika. 8.11. (ob 20. uri) kriminalni film Golo mesto.
čestitke
DRAGI MAMI Rozaliji Robek s Trške Gore 30, Otočec, iskreno čestitamo za njen 75 rojstni dan. Čestitka pa velja tudi Martinu Košaku in hčerki Tinki za njuno praznovanje. To vam želijo vsi, ki vas imajo radi.	11642
kmetijski stroji
KMETOVALCI, SERVISERJI! Trgovina Klasje, Kranj, vam po ugodnih cenah nudi rezervne dele za traktorje IMT, Tomo Vinkovič, Zetor, Ursus, Fiat, Univerzah Torpedo. Na zalogi vsi tipi akumulatorjev, kardanov, rezervnih delov za kardane in gume. Rezervne dele pošljemo tudi po pošti. Klasje, d.o.o., C. na Klanec 9, Kranj, « (064)331-375.
11071
HITRO IN KVALITETNO popravilo vseh tipov traktorjev (generalna popravila motorjev, menjalnikov, hidravlike, zavor) tudi na vašem domu. Klasje, d.o.o., C. na Klanec 9, Kranj, * (064)331-375.
11072
KOSILNICO BCS, bencin - petrolej, staro 10 let, in traktor, 20 KM, obnovljen, prodam. « (068)68-209.	11520
CISTERNO za gnojevko za 2000 DEM, trosilec hlevskega gnoja za 1600 DEM in samonakladalno prikolico za 1200 DEM prodam. « (0608)51-094.
11534
TRAKTOR Ursus 335 C v dobrem sta-* nju prodam, kupim pa mešana drva in spodnji priključek za zetor « (068)27-842.	11541
TRAKTOR TV 732 s frezo, nerabljen, ugodno prodam. ® (068)25-322. 11555 SAMONAKLADALNO PRIKOLICO Sip 20 in silažni kombajn Mengele prodam. ® (0601)81-372.	11562
IMT 539 ali Same Delfino, 4x4, ohranjen, lahko tudi v okvari, kupim. « (0609)637-277.	11628
NAKLADALKO, silokombajn, pu-halnik za seno in stroj za sajenje krompirja prodam. « (0608)43-264.	11637
URSUS 360, lepo ohranjen, 650 delovnih ur, in obžagane špirovce prodam. « (068)44-784.	11646
TRAKTOR IMT 539, ohranjen, star 9 let, prodam. « (0608)34-792, popoldan.
11654
kupim
KOSTANJEV LES, tudi na rastilu, odkupujemo. « (068)53- 492.	10906
DELNICE KRKE odkupujemo po najvišjih dnevnih cenah z gotovino na vašem domu. « (064)21-55-33.	11629
motorna vozila
PASSAT 1,8 GL, letnik 1994, registriran do 10/97, kovinske barve, 2-krat air bag, servo, električni pomik stekel, zunanjih ogledal, centralno zaklepanje, ga-ražiran, prodam. « (068)324-377.
11478
GOLF JX D, letnik 1986, registriran do 10/97, dobro ohranjen, ugodno prodam. « (068)73-336.	11480
MERCEDES 190 D, siv, servo zavore, strešno okno, 150.000 km, lepo ohranjen, ugodno prodam. « (068)25-461. 11484 Z 101, letnik 1987, prodam. Franko, Selo 31, Straža, S (068)83-439.	11485
ŠKODO 120 L, letnik 1989, 71,000 km, dodatna oprema, radio, zimske gume, prodam za 2200 DEM. Ana Pavlovič, Kocbekova 13, Brežice. 11489 GOLF JX D, letnik 4/90, rdeč, 3V, brezhiben, prodam za 10.800 DEM. « (0608)62-128.	11490
R 18, letnik 1987, bel, registriran do 5/97, zelo ugodno prodam ali menjam za cenejše vozilo. Alojz Totter, Griblje 13, Gradac.	11491
LADO 1300 S, letnik 12/85, prodam. «(068)57-149.	11492
GOLF JX D, letnik 1990, moder,
91.000	km, prodam. « (068)60-126. JUGO 55 AX, letnik 1988, 60.000 km,
ugodno prodam. ® (068)81-640. 11496 R 5 CAMPUS, letnik 1993, prodam ali menjam za R 4. ® (068)42-975, po 20. uri.	11497
Z 101, letnik 1988, rdečo, prvi lastnik, prodam za 1900 DEM. ® (068)68-003.
ODKUPUJEM VOZILA. R 4, 5, Clio 1.4 RT. Plačilo v gotovini. ® (0649634-231.	11500
GOLF JX B, letnik 1989, rumen,
116.000	km, odličen motor, prva barva,
ugodno prodam ali menjam ® (0608) 77-717.	11502
Z 101, letnik 1989, registrirano do 10/97, dodatna oprema, prodam za 2800 DEM. ® (0608)81-996.	11503
R 4 GTL, letnik 1988, prodam. ® (0608)31-441.	11506
APN 6S, letnik 1994, še ne vožen dve sezoni, prodam za 800 DEM. ® (068)65-024, Rok.	11507
GOLF D, letnik 1985, registriran do 3/97, ohranjen, prodam za 4000 DEM. ® (068)42-395.	11508
VW PASSAT, letnik 1989, kompresorje C02, TIG in avtogenovarilni aparat ter stroj za pranje pod pritiskom ugodno prodam. ® (068)25-894 ali (0609)637-488.	11511
OPEL KADETT 1.3, letnik 1984, prodam. ® (068)28-887, po 15. uri. 11512 ALFO 33 1.3 S, letnik 1986, karambo-lirano, prodam. ® (068)26-116.	11513
R 4 GTL, letnik 12/89, garažiran, dobro ohranjen, prodam. ® (068)52-883 ali 57-115, Miha.	11516
FIAT TIPO 2.0 16 V, letnik 91, prodam. ® (068)23-986.
SUZUKI SWIFT 1.3GL,letnik 1995,
40.000	km, registriran do 5/97, kovinsko siv, prodam za 13.500 DEM. ® (068) 312-361, dopoldan, 28-898, popoldan.
11517
OPEL OMEGO GLS 2.0 i, letnik 12/89, z veliko dodatne opreme, 101.000 km, prodam za 11.700 DEM. ® (068) 322-827.	11522
SCIROCCO GTX 16 V 1.8, 140 KM, letnik 1989, 130.000 km, veliko dodatne opreme, prodam za 11.300 DEM. ® (068)322-827.	11523
GOLF GTI, letnik 1984, in audi 80 2.0 E z veliko dodatne opreme prodam. ® (068)76-444.	11529
UNO 1.0 firc i.c., kat., letnik 1995,
16.000	km, 3V, bel, prva registracija
2.2.1995, prodam za 11.200 DEM. ® (068)83-302.	11536
MERCEDES 190 D, letnik 1986, prevoženih 160.000 km, in TAM 80T, letnik 1984, prevoženih 79.000 km, prodam « (068)49-564.	11537
DOLENJSKI LIST
IZDAJATELJ: Dolenjski lisi Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rusija UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dornii, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Anion Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Mariin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke ISO tolarjev; naročnina za 2. polletje 4.680 tolarjev, za upokojence 4.212 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 18.720 tolarjev; za tujino letno 100 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 2.500 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 5.000 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 3.000 tolarjev. Za nenaročnike mali oglas do deset besed 1.600 tolarjev (po telefonu 2.000 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 160 tolarjev; za pravne osebe 1 cm malega oglasa 2.500 tolarjev.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, C,lavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: dl@dol-list.si Internet http:llwww.dol-list.si
Nenaročenih rokopisov, fotografij in 'disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odst. prometni davek.
Računalniška priprava časopisnega stavka: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p.o. Tisk: ljudska pravica, Ljubljana.
TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
GOLF D, letnik 1987, bel, in Z 750, registrirano za celo leto, prodam. ® (068)76-533.	11546
R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 5/97, prodam. ® (068)89-565.	11550
PASSAT, letnik 1990, kovinske barve, lepo ohranjen, nikoli karamboliran, garažiran, ugodno prodam. ® (0608)75-227.	«	11551
SUBARU JUSTY 2 WD, letnik 1986, prevoženih 92.000 km, rdeč, registriran do 10/97, prodam za 4000 DEM. ® (068)22-200. 11554 FIAT PANDA 750 fire, letnik 1991, registriran do 6/97, prvi lastnik, prodam za 5900 DEM. ® (061)789-528.	11560
JUGO KORAL 55, letnik 1988, registriran do 5/97, 67.000 km, prodam. S (068)83-680, po 17. uri.	11568
VW GOLF 1.9 CL TD, letnik 1993, črn, prodam. ® (0609)619-013 ali (068) 60-061.	11573
GOLF JGL B, rumen, letnik 1981, registriran do 1/97, ugodno prodam. ® (068)22-205.	11577
R 4, letnik 1990, prodam. ® (068)28-527.	11578
R 4 GTL, letnik 1985, registriran do 7/97, dobro ohranjen, prodam. ® (068) 81-748.	11579
BMW 320, letnik 1980, alu platišča, sončna streha, registriran do 8/97, ugodno prodam. ® (068)73-886, po 15. uri.
11583
R 4, letnik 1985 in golf, letnik 1986, prodam. ® (068)28-622.	11589
Z POLY, letnik 1986, registrirano do 4/97, ugodno prodam. ® (068)67-112.
11590
OPEL ASTRO 1.7 TD, letnik 1995, GL oprema, prvi lastnik, prodam. ® (068)23-328, popoldan.	11592
OPEL KADETT, letnik 1986, registriran do 5/97 1.3 LS, kovinsko moder, prodam. ® (068)79-538, popoldan.
11594
126 P BIS, letnik 1991, bel, prevoženih
55.000	km, odlično ohranjen, prodam. ® (068)76-746.	11595
R 4 GTL, letnik 5/87, odlično ohranjen, prodam ® (068)73-069.	11597
LADO NIVO in nissan sunny, oba letnik 1987, prodam. Macedoni, Otočec.
11599
Z 101, letnik 1986/87, registrirano do 7/97, dobro ohranjeno, in Z 101, neregistrirano, letnik 1984, vozno, prodam, obe za 1200 DEM. ® (0608)82-831.	11601
FORD ESCORT CLX D 1.8, letnik 1991, rdeč, lepo ohranjen, prodam. ® (068)323-141, dopoldan, 84-311, popoldan.	11604
FORD ESCORT, letnik 1986, 1.6 D, rdeč, prodam ® (068)79-623.	11605
JX D, letnik 1987, 5V, temno moder, registriran do 11/97, dobro ohranjen, prodam. ® (068)24-517, zvečer. 11608 R 4, letnik 1990, lepo ohranjen, prvi lastnik, prodam. ® (068)20-524. 11609 CITROEN AX, letnik 1990, registriran do 8/97, 86.000 km, rdeč, prodam za 7000 DEM. ® (0608)70-416.	11610
CITROEN AX TRE letnik 1988 prodam. ® (068)23-882.
B^ca^-{DOce<JSKAB^WKAd(3J £.«* £cfc	&o gocfcmarU Qptxsr, Qteaot\ vvr.do* teip	
ih l&l &l ;|£l£|fi| • 1		 .... 		:	V		 	
^ Locmon:	/*■*•*» 'Jb-tTn su-;pt	html	aEI
WKaT-. rw> | WHV* Cool" |	|	| Peop* j	j 					:		
t
S«dbM (tsU X (M) »O*., acjkv
tma* JI6 MK. Xms**o. ftrttoc M833I •ti.SVIf T 0iSktSI7< SUStKSJttULk. c-+»

Ega isa isB mm mm
OoMsMT m Oote#t» 4.4.
Onkmt.M
i
doiims*.* e w‘.\ j j

KMOSMII/UTUI
O
■'.-imi
NwMtr m nun*.	N«•»<»»*<'»
< Stirtl CcDGCctrd to »IS
s, nmw»«tmiMi a a—mat a bmm
ž*x* v«"**** -i ***** um
Cot%n/t C Du*ffc» ar*« d J. liM	i f*
J(ONtt»cap* - (DOL.
-> ži V ‘ jr ’
' -. a
____________ riigs< Iiif
DOLENJSKA BANKA NA INTERNETU - http:llwww.db-nm.si. Tak je naslov domače strani Dolenjske banke, ki se je oktobra na Internetu pridružila mnogim bankam. Ob kratki predstavitvi banke in njenih rezultatov se je moč kjerkoli po svetu (podatki so namreč v krajši obliki podani tudi v angleščini) seznaniti še s pestro pobudbo Dolenjske banke - od tolarskega in deviznega poslovanja prek kreditno garancijskih storitev do deviznega poslovanja s tujino. Dolenjski bančniki že razmišljajo celo o bančnem poslovanja prek Internete, pri čemer bo v ospredju varnost in zaščita podatkov pred zlorabami,
bela tehnika
240 L hladilno omaro, malo rabljeno, ugodno prodam. ® (068)25-439. 11582 RABLJENA hladilnik in pralni stroj prodam. ® (068)341-013.	11603
preklici
CLIO 1.2 RT, letnik 7/95, kovinsko temno rdeč, 18.000 km, prodam. ® (068)65-643.	11616
GOLF JX D, letnik 1991, registriran do 3/97, bel, 5V, 5 prestav, prodam za
13.000	DEM. ® (068)81-751.	11618
126 P, letnik 1989, registriran za celo leto, prodam. ® (068)75-247.	11622
Z 128, letnik 1988,65.000 km, registriran do 6/97, prodam za 2600 DEM. ® (0609)619-541.	11623
HYUNDAI ACCENT 1.3 LS, letnik 1995, 5V, prvi lastnik, garažiran, kovinsko zelen, dodatna oprema, prodam. ® (068)22-603.	11624
GOLF 1.3 B, letnik 1989, lepo ohranjen, registriran za celo leto, ugodno prodam. ® (0608)74-000.	11625
FIAT UNO 45 S, letnik 1987, rdeč, registriran do 10/97, prodam. ® (068)84-537.	11631
JUGO SKALA 55, letnik 1989, registriran do 7/97, odlično ohranjen, prodam ® (068)28-032.	11632
R 19 Chamade, letnik 1990, prodam. ® (068)65-609.	11634
VECTRO, letnik 1991,94.000 km. bel, servo volan, klima, radio, 6 zvočnikov, alarm, prodam. ® (068)65-169.	11636
JUGO KORAL 45, letnik 1898, registriran do 2/97, prodam. ® (068)26-136.
11639
CLIO 1.4 RT, letnik 1993, 36.000 km, prodam ali menjam za parcelo. ® (068)24-313.	11640
Z 101 GTL 55 prodam. ® (068)42-921.	11641
R 18 TLJ, letnik 1987, bel, odlično ohranjen, prodam. ® (068)44-659.
11644
CLIO 1.2 RN, letnik 8/94,28.000 km, bel, 5V, servisiran, garažiran, servo, centralno, prodam. ® (0608)59-770. 11648 GOLF JGL 1.1, letnik 2/80, odlično ohranjen, prodam za 1700 DEM. « (068)323-905.	11650
R 4 GTL, letnik 12/89, prva barva, dobro ohranjen, prodam ® (068)27-495.	11652
JUGO KORAL 55, letnik 1989, registriran do 7/97, ohranjen, ugodno prodam. ® (068)41-132.	11655
CLIO 1.4 RT, 5V, letnik 1993, prodam. ® (068)65-221, po 18. uri. 11661 R 5 CAMPUS, letnik 1990, registriran do 2/97, rdeč, 5V, 5 prestav, nikoli poškodovan, lepo ohranjen, prodam. ® (068)22-864.	11662
CLIO 16 V prodam za 15.500 DEM. Anton Fabijan, Ul. M. Henigmana 45, Dolensjkc Toplice.	11663
Z 101 skala 55, letnik 11/88, rdečo, lepo ohranjeno, registrirano do 11/97, ugodno prodam. ® (0608)70-002.
11664
R 4 GTL, letnik 1987, registriran do 5/97, lepo ohranjen, prevoženih 85.(XX) km, prodam. ® (068)84-237.	11666
MAZDO 323 16V, 120.000 km, starejšo, ohranjeno, registrirano, majhna potrošnja, prodam za samo 2900 DEM ® (068)325-535.	11668
MARINKA LAMOVŠEK, rojena 12. 1.1963, poročena Krmelj, preklicujem spričevalo prvega letnika PSC Celje za šolsko leto 1977/78.	11576
SVETOVANJE - operativna pomoč Gabrijel Pintarič, s.p., Otočec, preneha z obratovanjem obratovalnice dne 31. 1. 1997.	11643
SLAVKA CESAR, Orkljevec 10, se opravičuje g, L. Barbu, Orkljevec 7, za izrečene besede.	11673
pohištvo
VEČ VRAT brez okvirjev, skoraj novih, prodam ® (068)321-127.	11515
SPALNICO, belo, staro 3 leta, prodam ® (068)24-996.	11615
posest
ZIDANICO IN VINOGRAD v Starem Ljubnu prodam. « (068)83-789.
STAREJŠO HIŠO v Šentjerneju prodam. ® (068)81-395, popoldan. 11482
MEŠAN GOZD, 90a, na Mokrem Polju, prodam ali menjam za traktor. ® (068)42-527.	11483
V	GABRJU pod Gorjanci prodam njivo, 38 a. ® (068)27-841.	11563
VIKEND - ZIDANICO in vinograd, 1000 m2, celotna parcela 3000 m2, na Gradišču pri Trebnjem prodam. ® (061 )737-126, zvečer.	11572
V	GROBLJAH prodam kmetijo, 2 ha zemlje, skupaj s hišo in pospodarskim poslopjem. Parcela je venem kosu. Mari-
10 M bukovih drv prodam. ® (068)324-579.	11547
NOVO OKNO Inles, termopan, 180 x 120 cm, prodam. ® (0608)87-389.
PEČ ZA CENTRALNO OGREVANJE TVT STANDARD UN-E, 35 KW, prodamo. ® 068/22-842.
1000 KOM. nerabljene cementne strešne opeke ugodno prodam. ® (068) 28-485.	11552
OTROŠKI zimski pajac št. 80, hojico in stajico prodam. ® (068)272-394, Cvetka.	11566
200 L rdečega mošta prodam. ® (068)87-554.	11567
1000 L modre frankinje in »mulčar« prodam. ® (068)81-183.	11575
KROMPIR, lanski uvoz, primeren za sajenje, sorte sante, dezire, frizija, fiana, primura in karling ford, prodam. ® (061)785-097.	11587
7 M3 suhih bukovih drv prodam. ® (068)44-578.	11596
CEPLJENI OREHI - prodaja sadik novejših sort, ki ne zmrznejo, stalna rodnost, plod debel, tankolupinast, prodam. «(068)325-400.	11600
NERJAVEČO KLETKO (8 enot), primerno za zajce ali kokoši, prodam. ® (068)44-265.	11607
4.5 M3 suhih mešanih drv prodam. ® (068)89-552, zvečer.	. 11614
REPO za kisanje, kolerabo, ledomat in stroj za pranje kozarcev prodam. ® (068)341-429.	11630
KRMNO PESO in krompir za ozimnico, fiana in dezire prodam. ® (068)45-039.	11633
VIKEND PAKET za dve osebi na turistični kmetiji v okolici Postojne, Hrušev-jc, prodam za 100 DEM. ® (061)857-222.	11645
BUKOVA DRVA, četrt krave in kolerabo prodam. « (068)65-434.	11647
OPREMO za trgovino (police, pulte, hladilna vitrina 2 m) prodam. ® (068)87-486.	11653
15 M bukovih drv prodam. ® (068)73-389.	11669
TRGOVINSKO OPREMO s prodajnim pultom ter zastekljen Al vetrolov z dvojimi vrati ugodno prodam. « (068) 52-407.	11670
službo dobi
ZA PRIDNE dober zaslužek. Če imate čas in avto, pokličite! Prednost imajo ženske. ® (066)272-111.	11331
MLADO PRODAJALKO za redno delovno razmerje iščemo. Trgovina But-ler, Pod Trško goro 49, Novo mesto.
11479
ELEKTROINŽENIRJA ali elektrotehnika z intenzivnim znajem angleščine in s smislom za marketing zaposlimo. « (068)73-266, od 7. do 15. ure. 11526 ZELO DOBRO plačano delo analitika - planerja nudimo. ® (061)151-12-92 ali (061)151-12-75.	11593
VITALIS, D.O.O. iz Novega mesta vabi vse uporabnike akustimulatorja, ki bi želeli svoje dobre izkušnje posredovati tudi drugim in združiti veselje do prodaje na terenu z dodatnim zaslužkom, da se nam oglasijo na naslov: Vitalis, d.o.o., Brod 32, Novo mesto. Podrobnejše informacije na « (068)323-515.	11602
PRIJETNO NATAKARICO ali kuharico, po možnosti KV, zaposlimo. S (068)81-188.	11617
DVE KUHARJA (-ICI) in dekle za strežbo v centru Novega mesta zaposlim. «(068)322-223.	11619
KV POHIŠTVENEGA MIZARJA z delovnimi izkušnjami takoj zaposlimo. Mizarstvo Bobič, Belokranjska 15, Novo mesto.	11671
MLADO prijetno dekle, ki bi bilo pripravljeno delati v gostinstvu, lahko tudi za priučitev, iščemo. Nudimo stanovanje. ® (061)16-13-256, po 13. uri.
11672
stanovanja
ja Gorenc (pri Šantelj), Staro sejmišče, Šentjernej.	11581
VINOGRAD v Ljubancu pri Uršnih selih prodam ali dam v najem. Anica Vidmar, Dobindol 10, Uršna sela.
VINOGRAD, 11 a, v Grčevju, nad ribnikom, voda, elektrika, dostop z vsakim vozilom, prodam. « (068)73-552.
11621
GOZD v okolici Uršnih sel kupim « (068)65-624.	11626
razno
ENOSOBNO STANOVANJE 31 m2, Nad mlini 50, prodam. ® (068)23-986.
DVOSOBNO STANOVANJE, 60 m2, CK, telefon, staro 14 let, na Seidlovi cesti prodam. ® (068)20-405.	11561
V ČRNOMLJU prodam trisobno stanovanje z dvema balkonoma, vseljivo poleti 1997. «(068)51-106.	11620
STANOVANJE (garsonjero ali enosobno) v Novem mestu ali okolici Šentjerneja iščem. ® (068)89-219.	11638
VLOŽITE CERTIFIKAT! Zanj dobite delnice in nagrado (mlinček, likalnik, multipraktik..). ® (062)836-904. 10436 ČE ŽELITE na vašem martinovanju ali silvestrovanju dobro glasbo in prijetno razpoloženje, pokličite na ® 322-646.
MATEMATIKO za osnovno, srednjo in višjo šolo inštruiram. « (068)28-965.
v •	i •
živali
prodam
ODSESOVALNE NAPRAVE na vreče, različnih velikosti in moči, ugodno prodam. « (061)787-608.	11199
RDEČE VINO - MOŠT cviček ter žganje slivovko prodam. Zdenka Kodrič, Stanka Škalcrja 17, Brežice,«(0608)64-365, zvečer.	11488
ELEKTRIČNI KUHALNIK na dve plošči, s pečico, in barvni televizor, star 8 let, ekran 56 cm, prodam. « (0608)87-330.	11501
NOVO PEČ Ferroterm, 35 KW, z boj-lerjem 901 za centralno, prodam 20% ceneje «(068)23-458.	11524
KIRCHER 855 H, star 14 dni, prodam. « (068)324-579.	11525
MAST in domačo šunko prodam. « (068)59-082.	11528
MOŠT (cviček), krompir kenebek, domače žganje in hlevski gnoj prodam. Jože Bojane, Mala Cikava 2, Novo mesto.	11533
PRIKOLICO, primerno za čebelarje ali živinorejce, visoke stranice, obnovljeno, prodam. * (0608)64-109.	11538
DAMSKO ŠIVANJE po meri in svetovanje. Manjša popravila. Hitro in poceni! « (068)67-638.	11504
V	RUŠČINO iz slovenščine prevajam
vse vrste besedil. Natipkam tudi vse diktate. « (0608)65-096.	11505
NUJNO POTREBUJEM 2000 do 3000 DEM za pol meseca ® (068)81-596.	11539
POSLOVNI PROSTOR v Novem mestu oddam v najem. « (068)24-063, zvečer.	11540
V	CENTRU Novega mesta oddam po-
slovni prostor, 30 m2, primeren za trgovino ali drugo dejavnost. «(068)21 -608, po 16. uri.	11544
ANSAMBEL Žarek vam igra na silvestrovanjih, porokah in drugih prireditvah «(068)76-256.	11553
ANGLEŠČINO za osnovno in srednjo šolo inštruiram. * (068)24-973.	11558
FRIZERSTVO KULOVEC iz Vavte vasi obvešča stranke, da bodo brezplačni specialni pregledi lasišča 14.novembra popoldan.	11580
MATEMATIKO in fiziko za osnovno in srednjo šolo inštruiram. W (0608)33-714.	11651
BELE PIŠČANCE, primerne za zakol, lahko dobite vsak delavnik na kmetiji Metelko, Hudo Brezje 16, Studenec, « (0608)89-038.	11367
MLADIČE ROTWEILER, z rodovnikom, tetovirane in cepljene, vrhunskih staršev, oče prvak razstave, izpit 3, 2 x CAC, mati izpit B, prodam. «(068)341-049.	11487
BIKCA, starega 10 dni, sivega, prodam. « (068)323-808.	11494
NOVOFUNDLANCE, mladiče, z odličnim rodovnikom, velike prijatelje otrok, prodamo. * (061)764-589.	11495
BREJI TELICI, 9 in 8 mesecev, ena v A- kontroli, prodam. Kotar, Jerman Vrh 20, Bučka.	11498
DVA BIKCA simentalca ali sivca, stara 1 do 4 tedne, kupim. ® (068)81-220, int. 294, dopoldan, Slavko Franko, Gor. Vrhpolje 3, Šentjernej.	11509
PLEMENSKI kasaški kobili, stari 6 in 9 let, primerni za jahanje, prodam. « (068)81-382.	11510
SPREJEMAO NAROČILA za vse vrste piščancev, enodnevnih in večjih. Valilnica Senovo, Mio Gunjilac, « (0608) 79-375.	11514
BIKCA, starega 10 dni, črno-bclega, prodam. « (068)79-562.	11518
ODOJKE, krmljene z. domačo krmo, prodam. « (068)23-674.	11519
ODOJKE prodam. «(068)78-273.
REZU L TA Tl NA TEČAJA ZA IZBOR NAJSTAREJŠE POLICE NA OBMOČJU DOLENJSKE, BELE KRAJINE IN KOČEVJA
Komisija v sestavi:
predsednik: Zdenko Picelj — Dolenjski muzej, Novo mesto član: Marjeta Matijevič — Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota za Dolenjsko in Belo krajino
član: Iztok Pekolj — Zavarovalnica Triglav, d.d., Območna enota Novo mesto
je 28.10.1996 po razpisanih pogojih natečaja Zavarovalnice Triglav, d.d., Območne enote Novo mesto, iz 94 dospelih dokumentov opravila sledeči izbor.
a)	tri najstarejše police
1.	nagrada — 50.000,00 SIT
Najstarejša zavarovalna polica zavarovalnice AUSTRIA z dne, 12. septembra 1890 za življenjsko zavarovanje gospodične PIE JELLOUSCHEG iz Novega mesta.
Nagrado prejme NIKOLAJ LEVIČNIK iz Zagreba.
2.	nagrada — 40.000,00 SIT
Požarno zavarovanje iz leta 1893 zavarovalnice AUS-TRIJSKI PHONIX z Dunaja.
Nagrado prejme MILENA KOTAR iz Šentruperta.
3.	nagrada — 30.000,00 SIT Zavarovalna polica iz leta 1899.
Nagrado prejme MARKO TRAVNIK z Dvora.
b)	tri najzanimivejše police
—	požarna polica prve Slovenske zavarovalnice Vzajemna zavarovalnica iz leta 1916 prinašalca SAMA MEDVEDA iz Novega mesta,
—	življenjska zavarovalna polica prve Slovenske zavarovalnice iz leta 1936 ge. MARIJE ZUPAN iz Novega mesta,
—	požarna polica Državnega zavarovalnega zavoda. Nagrado prejme DARINKA UHERNIK iz Otočca.
Nagrade bodo podeljene na priložnostni razstavi v začetku decembra 1996.
Vsi dospeli dokumenti bodo prinašalcem vrnjeni po končani razstavi.
.	Komisija
DVA PRAŠIČA, krmljena z domačo trmo, in odojke prodam. ® (0608)75-405.	11556
TELICO, brejo 4 mesece, sivo-rjave pasme, prodam. ® (068)75-002.	11557
MLADO KOBILO prodam. ® (068) 81-103.	11559
SIVO-RJAVEGA bikca, starega 1 teden, prodam ® (068)87-608.	11564
DVE TELICI sivki, breji 7 mesecev, Prodam. ® (068)(l-808.	11565
PRAŠIČA, 340 kg, prodam. ® (0608)67-328.	11569
PSA, resastega foksterierja, odličnih staršev, z rodovnikom, zaradi selitve oddam. ® (068)65-066.	11570
TELICO, brejo 8 mesecev, prodam. ^(068)73-867.	11571
TELIČKA - BIKCA, sivca, starega 1 leden, prodam. ® (068)30-242.	11574
OVCE in ovna, traktorsko prikolico domače izdelave in pajka na 4 vretena prodam. ® (068)76-171, popoldan.
11584
DVE MLADI breji kozi in vozno kobilo z žrebičkom prodam. ® (068)42-761, Zvečer.	11585
MLADIČE,nemške ovčarje, stare 8 tednov, brez rodovnika, prodam. ® (068)78-391.	11586
PUJSKE ali odojke za nadaljnjo rejo Prodam. ® (068)81-510.	11588
KRAVO za zakol, staro 7 let, prodam. * (068)49-715.	11591
BREJE KOZE zaradi bolezni lastnika Ugodno prodam ter otroško stajico, no-vo, po polovični ceni prodam. ® (068) 57-271.	11606
PRAŠIČA za zakol in krožne brane Prodam. ® (068)73-286.	11611
KRAVO SIMENTALKO, tretjič brejo 8 mesecev, prodam. Straža, Pod Srobot-nikom 25, « (068)84-565.	11612
PRAŠIČE za nadaljnjo rejo ali odojke Prodam. Dol. Sušice 11.® (068)65-590.
11613
BIKCA, sivca, starega 10 dni, prodam, Itupim pa seno. ® (068)48-494.	11627
BIKČA simentalca ali sivca kupim. ® (068)76-638.	11635
KRAVO simentalko za zakol ugodno Prodam za 50.000 SIT. ® (068)65-000.
11649
BREJO KRAVO, 8 mesecev, in 6 mescev starega psička prodam ® (068)76-400.	11656
PRAŠIČE, težke 50 do 80 kg, prodam. ® (068)81-179.	11657
11 MESECEV starega ovna za nadaljnjo rejo prodam. ® (068)51-087.
11658
PUJSKE za odojke ali nadaljnjo rejo Prodam ® (068)81 -546.	11659
KRAVO po izbiri v A -kontroli prodam. ® (068)47-590.	11660
10 DNI staro tele in polovico mlade l^rave prodam. ® (068)89-574, Ambro-Bi, Šentjošt 14.	11665
TELIČKA - BIKCA charolais, starega 8 tednov, prodam ® (068)85-878.
, KOKOŠI NESNICE in rjave prodajmo , primerne za zakol ali nadaljnjo reto. Prodaja od Četrtka, 7.1 L, do nedelje, JO. 11., na farmi Pršina, Grcgorčeva 5, dolenjske Toplice, ® 65-203.	11527
BREJO TELICO in dve kravi, črno-bcli, prodam. ® (068)83-227.	11530
PUJSKE za odojke ali nadaljnjo rejo prodam. Jože Bojane, Vel. Orehek 34, Stopiče.	11531
OVCO z mladičem prodam. ® (068)89-109.	11532
BREJO TELICO, 15 mesecev, simentalko, prodam. ® (068)83-396.	11535
DVA PSA bernardinca, samčka in samičko, prodam. ® (0608)79-233. 11542 PRAŠIČA, težkega 125 kg, prodam. ® (068)76-486.	11543
MLADO KRAVO za zakol,'več telet in tribrazdni plug, 12 col, prodam. ® (068)40-005.	11545
DOMAČE pure in purane prodajamo. ® (068)60-718.	11548
PRODAM trajnožarečo peč ter hladilnik 170 1. Pavec, Cankarjeva 27, ® 22-744.
obvestila
OBVEŠČAM CENJENE STRANKE, da sem tapetniško dejavnost z Mestnih njiv preselil na novo lokacijo v KRAL-LOVO 27, ® 21-212.
•J ;•) Vi d: I (kT77T
PREGLED

Vabimo vas na
brezplačno preglodali akumulator, hladilno
In zavorno tekočino, brisalce, podvozje, gume in svetlobno opremo ter priznali 15% popust pri ceni nekaterih za zimo pomembnih rezervnih delov do konca
decembra!
Pri vai«m pooblaščenem trgovcu:
Avtohiša Berus
®068/342-360,25-098
[ DOLENJSKI UST]
vašem
kanalu
sobota ob 18. uri
in po ciničnih željah klinična ponovitev: nedelja ob 20. uri sreda ob 21.30!
EVENTUS, d.o.o. Bršljin 35, Novo mesto Veleprodaja in maloprodaja elektromateriala
objavlja prosto delovno mesto
trgovca-skladiščnika
Od kandidata pričakujemo poleg ustrezne izobrazbe dobro poznavanje elektro-inštalacijskega materiala. Pisne prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na gornji naslov.
VEDEŽEVANJE l 090 44 09 j
BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA, d.d.
— odkupimo delnice KRKE iz javne prodaje
Tel,: 061/137 73 73 137 74 74,
137 75 75 173 44 44
TELEVIZIJA NOVO MESTO
liana!
s Trdinovega vrha
na kanalu
- "ON Zf " -
m
O
7
H
o
i
^cev n ^
L (068) 324-377
RADIO
104.5 ftAA 105.9
107.3 \l y jj V 107.5
91.2
OGNJIŠČE
i tal. 152-11-26 f«x. 152-13-62
. ' T.,pns i	t.:- '■t, " ■	• - • ■ • -
Ženitna posvetovalnica Metulj pomaga vsem, ki iščete srečo v dvoje.
Delujemo na področju cele Slovenije in tujine.
3 (061)126-35-84
090/41-29
090/42-38
Vedeževanje in napoved lota 090 42 62
AVTOKLINIKA, d.o.o.
Novo mesto, Foersterjeva 10 ® 068/ 323-035 Uradni zastopnik za
ŠPORTNA w	OPREMA
m
MOHROET/i
amortizerji AJF
E Č J A VARNOST NA CEST
NOVO
SE^SATRAC
AMORTIZER "DVA V ENEM"
ZA VSE TIPE VOZIL DVE LETI GARANCIJE
SNEGOLOVI ZA VAŠO STREHO izdelujemo in montiramo vse vrste snegolovov. Cena ugodna. Tel. 068/79-509.
Mobitel: 0609/616-119
VEDEŽEVANJE,
odstranjevanje črne magije urokov, pomoč pri ljubezenskih in zakonskih težavah.
® 061/753-461
Delnice podjetij KRKA, PIVOVARNA LAŠKO, PIVOVARNA UNION In ostalih odkupujemo po najvišjih cenah. Nudimo gotovino takoj. Tel.: 061/ 131-92-15
VI NAM - MI VAM oglas na kratko s pošto	odmevno objavo v po ?? 068/323-610 ali 0609/623-116	DOLENJSKEM LISTU	
GOTOVINSKA POSOJILA	Gotovinska posojila, hitra realizacija, garancija čeki, hiše, zlatnina, umetnine, starine, certifikatske delnice. Mestna zastavljalnica, Cankarjeva 11 (pri Operi), Ljubljana, od 10. do 16. ure, tt 061/210-174 in 061/126 20 70.
KOPALNICE “Delfin” BTC NOVO MESTO ® 068/322-879	Ponudba: KOPALNE KADI + MASAŽNI SISTEMI, TUŠ KABINE,TURŠKE SAVNE, KERAMIČNE PLOŠČICE, KOPALNIŠKO POHIŠTVO, SANITARNA KERAMIKA, OSTALA KOPALNIŠKA OPREMA. VSE ZA KOPALNICE + KREDIT T+3%!
SUZUKI ALTO ŽE ZA 13.690 DEM	Če iščete avto za vsakodnevne potrebe, je novi ALTO prava rešitev. Opremljen je z 1.01 motorjem, ki premore 52 KM in pri 90 km/h porabi le 4,2 I goriva, servo zavorami, bočnimi ojačitvami, usnjenim volanom... Prodaja, servis in rezervni deli: AVTOSERVIS MURN, Resslova 4, Novo mesto, 3 068/24-791.
POHIŠTVO IN BELA TEHNIKA TRGOVINA HUTAR ■a- 068/51-473	Po najugodnejših cenah vam nudimo otroške sobe, dnevne sobe, predsobe, kuhinje, kopalnice, spalnice, sedežne garniture in belo tehniko. POPUSTI NA GOTOVINO!
VVEBASTO EBERSPAECHER GRELNIKI KAMIONSKIH KABIN	Prodaja, montaža, servis. 0MNIA TRADE SP d.o.o., C. Ljubljanske brigade 23, 3 061/159-76-08
FORD STEPAN Prodajno-servisni center O 068/52-407, 53-120	Vsi modeli Fordovih vozil z dodatnimi ugodnostmi dobavljivi takoj. Vsa vozila imajo serijsko vgrajeno veliko varnostne opreme za osnovno ceno.
SLIKOPLESKARSTVO TOMAZIN BORUT Mobitel: 0609/643-234	Ugodne cene vseh slikopleskarskih del, še posebej dekorativnih nanosov (marmorin, spatolato, jaeger) - 10-odst. popust.
PIKA NA I Salon pohištva	Velika izbira pohištva, ugodne cene, popusti na gotovino! Delovni čas od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure. Vse informacije na 3 068/65-128.
MKS, d.o.o. strojegradnja SEMIČ	MIZARJI! Izdelujemo in prodajamo: mizarske kombinirke, skobeljnike, rezkarje, stružnice... KAKOVOST IN KONKURENČNE CENE! W in fax: 068/59-391, 59-392
VULKANIZERSTVO ANŽIČEK Jože Anžiček, s.p. Straža 24, Šentrupert 3 068/40-063	V novembru ugodna prodaja zimskih avtopiaščev SAVA, BARUM, HANK0K, MICHELIN, MARANG0NI ter obnovljenih avtopiaščev BANDAG in ROTAL. Nudimo 5% gotovinskega popusta ali prodajo na več čekov. Ob nakupu avtopiaščev brezplačna montaža in centriranje.
TLAČNO LITJE IN STEKLOPIHAŠTVO 3 068/44-763, fax: 068/44-679	Brizgamo izdelke iz zamaka do teže 120 g. Uporabno v avtomobilski, lesni in elektro industriji. Izdelujemo in popravljamo tudi vse vrste laboratorijskega stekla.
VULKANIZERSTVO STRAHINIČ Breg revolucije 5, Metlika 3 068/59-064	Montaža in prodaja avtopiaščev proizvajalcev SAVA, BARUM, MICHELIN, NOKIA in KUMH0 za osebna in tovorna vozila ter traktorje. Prodaja in dostava kurilnega olja. Možen nakup na obroke brez obresti!
DELNIČARJI KRKE! rt 061/312-563, 13-776-13	DELNICE KRKE serije G in serije B odkupimo. Pokličite nas! Facfor banka, d.d., Ljubljana
RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE APROS, d.o.o., Novo mesto	Tridnevni osnovni in nadaljevalni tečaji WINDOWS, WORD, EXCEL in INTERNET popoldne na Srednji ekonomski šoli Novo mesto. Prijave in informacije na telefon 068/321-926, g. Zdenko POTOČAR.
PORTRET TEQA TEdlNA
Jože Črtalič
Ni naključje, da so prav šmarješki turistični delavci v nedavni Delovi akciji za “naj turistično osebnost leta ” prišli v najožji izbor za laskav naslov. Med najresnejšimi kandidati zanj je bil tudi vodja letnega kopališča Jože Črtalič, domačin iz Brezovice, ki danes spada v Šmarješke Toplice. Prvo mesto je pripadlo vodji hotela v Šmarjeških Toplicah Darinki Bobnar, vendar kot je mozaik sestavljen iz posameznih kamenčkov, tudi k uspehu šmarješkega zdravilišča prispevajo prav vsi njegovi deli, le tako bo gost pri njih res zadovoljen. Prav kopališča so tisti del, brez katerega zdravilišča ne bi bilo.
Večina delavcev v zdravilišču Šmarješke Toplice je tako rekoč domačinov, ljudi, ki so s hotelom in z bazeni rastli vse življenje. Jože, rojen Topličan, kot večina mladih s šmarješkega konca je tudi poletne dele svoje mladosti preživel na bazenu, ki ga je vzljubil, čeprav takrat ni vedel, da mu bodo nekoč dajali kruh. Skupaj s sestro je odraščal v polproletar-ski družini. Ko je bilo Jožetu štiri leta, je njegov oče s trebuhom za kruhom odšel v Nemčijo, sprva le začasno, kasneje pa za vedno, in otroka (Jože ima še sestro), pustil materi. Po osnovni šoli v Šmarjeti se je Jože v Novem mestu izučil za avtomehanika, vendar razen med obvezno prakso^ svojega poklica ni opravljal. Že v srednješolskih letih je pogosto pomagal čebelarju Lojzu Gorencu, po končani avtomehanični šoli pa je pri njem oziro-
ma pri ljubljanskem Medexu dobil prvo zaposlitev, po štirih letih čebelarjenja je dve leti ostal doma, potem pa je zaprosil za službo v zdravilšču, ki je takrat že spadalo pod Krko. Najprej so mu sicer ponudili delo v tovarni, vendar si je želel delati v šmarješkem zdravilišču. Začel je kot kopališki strežnik, kmalu pa je postal vodja kopališča. “Bademaj-ster”, kot ponavadi pravijo človeku, ki skrbi za bazene, mora biti duša kopališča. Skrb, da je voda v bazenu vedno dovolj čista in bistra, topla ter primerno klorirana, da ne bi prišlo do okužb in da so zadovoljni tudi inšpektorji, je po-mebno delo, nič manj pa ni pomembno, da gostje dobijo svoj stol ali ležalnik, da razposajena mladina iz bazena ne prepodi starejših in miru željnih kopalcev. Živa priča, da Jože vse to opravi, kot je treba, je bila že nekoliko priletna gostja zdravilišča, ki je med mojim pogovorom z Jožetom pristopila k najini mizi, rekoč: “Vidim, da ste novinar. Veste on je najboljši bademajster, kar jih poznam. Ima tak lep red na bazenu, kar v cajtenge ga dajte, ” on pa se je le nasmehnil.
Jože rad govori o svojem delu. Predlani so prenovili veliki zunanji bazen, lani pa še starega lesenega, ki je res nekaj posebnega in za Šmarješke Toplice prava dragocenost. Sedaj se pripravljajo na pridobitev certifikata ISO 9001. Bazeni in okolica že sedaj ustrezajo strogim mednarodnim normam, povsem obnoviti in avtomatizirati pa bo treba strojnico. “Ko bo za čistost vode in kloriranje skrbel računalnik, bom imel še več časa za goste, ki se jih na letnem kopališču včasih zbere tudi več kot 2000, ’’ v veselem pričakovanju pravi Jože, ki si je pred desetimi leti, ko je prevzel stričevo kmetijo, tudi v prostem času naprtil veliko dela. V prihodnje bi rad preuredil tudi zidanico, da bi ,se v njej na sprehodih lahko ustavili tudi zdraviliški gostje. Pri Črtaliče-vih je namreč vse povezano s turizmom, Jožetova žena je natakarica, starejša hči obiskuje drugi letnik gostinske šole, morda pa si bo prihodnost v turizmu našla tudi mlajša hči.	J y
Izlet naročnikov Dolenjskega lista
Zadnji letošnji izlet za naročnike Dolenjskega lista in ostale bo v soboto, 14. decembra, in sicer v Logarsko dolino, kjer bomo izlet dopolnili tako, da bomo ob dobri večerji zaplesali in skupaj nazdravili prihajajočemu novemu letu. Da bi zadnje letošnje druženje z vami lahko pripravili, kot je treba, moramo čimprej vedeti točno število prijav. Podroben program izleta bo objavljen v eni od naslednjih številk Dolenjskega lista, vsem, ki se še niste prijavili, pa svetujemo, da to storite še ta teden.
Prijave zbiramo na telefonskih številkah
068/321- 115, 342-136 in 0609/623-116.
Na izlet vas vabita
DOLENJSKI LIST
MAN/*
tuzLiticna. agencija.
•	Pred volitvami: zdaj smo sredi tiste faze, ko poslušamo le fraze. (Jurič)
•	Čast je zunanja vest in vest je notranja čast. (Schopenhauer)
ZA 10. POHOD PO LEVSTIKOVI POTI VSE NARED
LITIJA, ČATEŽ - Jubilejni, že 10. množični pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža bi se lahko začel že včeraj in še prej, ker je poglavitni organizator Rudi Bregar že poskrbel za vse, seveda pa ne kani spreminjati ustaljenega datuma pohoda - na Martinovo soboto. Torej pohod se bo ob vsakem vremenu pričel v soboto, 9. novembra, med 6. in 9. uro na Valvasorjevem trgu v Litiji. Novo je le to, da je 21 km dolga trasa pohoda v celoti spremenjena od Šmartnega proti Jelši, saj se bodo pohodniki izognili regionalni cesti in varneje prehodili zaimiv del poti. Razhodnja, osredida prireditev, bo ob 13. uri na Čatežu, gost prireditve pa bo dr. Matjaž Kmecl.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca
Tatinske roke na pokopališčih - Trganje in čečkanje po plakatih znamenje nizke kulturne ravni • Spodobilo bi se, ljudi kdaj tudi kaj vprašati - Kam z izrabljenimi baterijami?
Zaradi praznikov smo običajni dan, ko dežurni novinar sprejema vaše klice, premaknili na sredo, to in bližnji praznični dnevi pa so najbrž marsikoga odvrnili od tega, da bi se oglasil po telefonu in nam sporočil kaj vrednega kritike ali pohvale. Dežurni novinarje tako imel manj dela kot običajno. No, poslej bo dežurstvo spet teklo po običajnem urniku.
L. R iz Jablana nas je poklicala precej jezna in užaloščena. Že pred dnevom mrtvih je uredila družinski grob in nanj postavila tudi lepo ikebano. Pa je ikebana, ki ni tako poceni stvar, čez noč izginila. Jablančanka kar ne more
(
Halo, tukaj
DOLENJSKI UST/
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
verjati, da so ljudje, ki kradejo cvetje in sveče z grobov, in se sprašuje, česa so posamezniki, ki ne spoštujejo ne mrtvih in ne čustva živih, še sposobni.
I. M. z Drske je opozorila na trganje predvolilnih plakatov in packanje po slikah kandidatov, kar po njenem kaže nizko raven naše splošne kulture. Pravi, da jo je sram, ko vidi, kaj vse počno neznanci s slikami poslanskih kandidatov, hkrati pa opozarja, da bi morali po končani predvolilni kampanji poskrbeti, da ne bi še tedne in tedne viseli potrgani in popackani plakati vsepovsod in kazili podobo naših krajev.
Prevolilni utrip je razburil tudi M. R iz Novega mesta. Obveščen je bil, da so ga izbrali v krajevni volilni odbor. Novomeščan meni, da so časi, ko se posameznika ni nič vprašalo in z dekretom pošiljalo sem ter tja, minili in da bi se spodobilo ljudi vsaj vprašati, pred-no jim naložijo odgovorne dolž-
nosti. Že prej se je s prijatelji dogovoril za veselo martinovanje z gosko, zdaj pa jo bodo snedli drugi, medtem ko se bo on dolgočasil na volišču.
T. J. iz Metlike je opozoril na droben, vendar zanimiv problem. Pri urarju je zamenjal izrabljene baterije z novimi, urar pa mu je stare vrnil. Ker so te baterije okolju nevaren odpadek, jih drugje v razvitem svetu posebej zbirajo, pri nas pa se tega očitno nihče ne spomni.
MiM
Ko seje zrušilo vojaško letalo! I
Spomini Vide Jenko na strmoglavljenje vojaškega letala na parkirni prostor novomeške bolnišnice 29. oktobra 1929, v katerem je umrl Novomeščan Stanko Lojk
NOVO MESTO - 29. oktobra je minilo 67 let, odkar se je na današnjem parkirnem prostoru novomeške bolnišnice v Kandiji zrušilo letalo jugoslovanskega vojnega letalstva in pod seboj pokopalo mladega pilota, novomeškega rojaka Stanka Lojka. Letalo francoske proizvodnje, eno redkih tedanjega vojnega letalstva, seje raztreščilo na koščke, tako da sta v nekoliko večjem kosu ostala samo del trupa in krili. Pogled je bil grozovit, zato ni manjkalo radovednežev.
Tega dogodka izpred skoraj sedemdeset let se spominjajo samo redki Novomeščani, med njimi je bila tudi naša sogovornica Vida Jenko, ki je stanovala v neposredni bližini nesrečnega dogodka. -
“Lojkove otroke smo dobro poznali, saj so bili naši bližnji sosedi. Oče pilota Stanka je bil železničar. Stanko je bil navdušen letalec in so ga večkrat opazovali in občudovali njegovi prijatelji, ko se je malce bolj nizko spustil nad svojo rojstno hišo; to je bila tista
• Kdor vse obeta, ničesar ne izpolni, kdor se vsem prilizuje, ni nikomur zvest. (Cankar)
Z METODO POZITIVNE ENERGIJE TUDI V KOČEVJU
KOČEVJE - Minuli četrtek so tu končali prvi seminar Slovenske energetske metode, ali na kratko S.E.M., katere avtor je Rudi Klarič iz Ljubljane. Bil je na vseh celinah sveta in poleg pripravljanja prispevkov za televizijo vneto proučeval duhovno energijo vesolja, ki ima na razpoloženje in zdravje ljudi velik vpliv. Prvi je spoznal, da ni primerno presajati duhovne metode za krepitev zdravja iz vzhodnih držav, temveč da potrebujemo metodo, ki bo izhajala iz naše zgodovine in bo usklajena z današnjo stopnjo civilizacijskega razvoja. Dopolnil je bolj humano kitajsko Qi gong metodo, ki jo je pri nas uveljavljala Aiping Wang in z njo nadaljuje v Stubi-ških Toplicah pri Zagrebu.
M. C.
V TANGU MARTINOVE DOBROTE
OTOČEC - V restavraciji Tango na Otočcu bo še do nedelje teden Martinovih dobrot. Postregli vam bodo z narodnimi jedmi in poskrbeli za dodatni program. Od srede do nedelje bo igral muzikant na harmoniko, v petek in soboto pa ansambel Objem.
Delavke Lisce zbrale za Blaža kar 10.000 mark
KRMELJ - 16. novembra bo Blaž Bevc iz Krmelja dopolnil 12. leto življenja. Zaradi centralne motorične prizadetosti je Blaž, kot pravi njegova nadvse skrbna mamica Brigita, konfekcionarka kr-meljske Lisce, povsem odvisen od drugih, saj je na ravni razvitosti dojančka. V teh dolgih letih trpljenja in upov v čudeže, v katere pa še malokdo verjame, se je Blaž, ki je mel svojčas zelo rad banane, zadnje čase pa mu gredo v slast zlasti pudingi, poredil, tako da tehta že okrog 61 kg. Materi, očetu Ladu, ki služi kruh v lnkosu, in ostalim domačim, ki želijo otroka čimvečkrat popeljati ob lepem vremenu na zrak pred blok, velika ovira stopnice. Za to težavo so zvedeli tudi dobri ljudje.po Sloveniji in začeli zbirati prispevke za nakup posebnega stopnišč-nega dvigala oz. ploščadi, ki stane okrog 20.000 mark!
STOPN1ŠČNO DVIGALO ZA BLAŽA - Brigitine sodelavke v vseh obratih sevniške Lisce so jo izjemno prijetno presenetile z akcijo pomoči, saj so zbrale kar okrog 10.000 mark! Brigita pa je hvaležna tudi za sleherno manjšo pomoč in zato se je razveselila tudi obiska delegacije krškega društva Sožitje s predsednikom Danetom Mižigojem na čelu, ki je prinesla 20.000 tolarjev pomoči iz skromne društvene blagajne. Osem tisočakov pa so vrli Krčani primaknili še iz svojih žepov. Na posnetku: Krčani, mama Brigita in Blaž. (Foto: P. Perc)
hiša, v kateri sem tudi stanovala.
Nekega jesenskega popoldneva, vreme je bilo jasno, rahlo pa je pihal veter z Gorjancev, sem doma, ko sem delala šolsko nalogo, zaslišala močno brnenje nizko letečega letala, ki je večkrat zakrožilo nad našo hišo. Potem je brnenje letala naenkrat utihnilo,
'
MARTINOVE DOBROTE NA OTOČCU
OTOČEC - Od začetka tedna do nedelje, 10. novembra, poteka v restavraciji Tango na Otočcu teden Martinovih dobrot. V teh dneh imajo bogato ponudbo ljudskih jedi, ki sodijo v čas martinovanja. Tako pripravljajo martinovo gos, dolenjske štruklje, mokronoške žlin-krofe, pečeno raco; na jedilniku so še šunka v testu, mar-tinov narezek, ajdovi žganci, orehova potica, kostanjeva rezina in še marsikatera domača dobrota. V večernih urah goste zabava harmoni-kaš, pripravijo tudi krst vina po starem običaju. V petek in soboto in vse petkove in sobotne večere v novembru bo igral ansambel Objem.
zaslišal pa seje močan pok. Takoj sem vedela, da seje moralo zgoditi nekaj strašnega. Pohitela sem na prag hiše in čez cesto na današnjem bolnišničnem parkirnem prostoru zagledala kup razbitin, iz katerih seje močno kadilo. Nisem vedela, kdo je nesrečnež. Seveda so naši sosedi, ki so nesrečnežu skušali pomagati, kmalu ugotovili, da gre za našega starega znanca in prijatelja Stanka, ki ga po nesreči skorajda ni bilo moč spoznati, kajti hudi udarec ob zemljo je naredil svoje. Ker sem se kot otrok prvič od tako blizu soočila s smrtjo, še dolgo časa nisem prišla k sebi, saj sem dobro poznala prijaznega in vedno razigranega Stanka, ki ga nenadoma ni bilo več.
Kmalu so k letalu prišli žandarji in konec je bilo ogleda. Nekateri očividci so trdili, da Stanko ni bil sam, ampak da je imel tudi sopi-lota, vendar tega nismo kasneje nikoli zvedeli, ker so vse zavili v tenčico vojaške skrivnosti.
Vzrok za nesrečo je bil jasen. Stanka niso pokopale vremenske ali kakšne druge nevšečnosti, pokopala ga je njegova mladeniška drznost, saj je predolgo časa strmoglavil, potem pa ni mogel več zravnati letala. Thko je s kljunom treščil na zemljo in konec je bilo njegove letalske kariere”, nam je pripovedovala Vida Jenko.
SLAVKO DOKL
ZGODOVINSKI POSNETEK- Razbitine ponesrečenega leta, v katerem je umrl mladi Novomeščan Stanko Lojk.
KIVI SREDI METLIKE - Ko sta Nada in Martin Pezdirc iz Metlike pred leti pred hišo sredi Metlike namesto trte posadila aktinidije, niti pomislila nista, da bi na njih kdaj dozoreli eksotični južni sadeži kiviji. Želela sta predvsem, da bi brajda dajala obilo sence. A kako sta bila presenečena, ko so rastline lani prvič rodile. Takrat je bilo sicer le šest plodov, letos pa jih je na treh aktinidijah že okrog 160. Predvsem pa sta vesela, da lahko tudi sama pritrdita tistim, ki zatrjujejo, da je Bela krajina slovenska Kalifornija, saj aktinidije na Pezdirčevem dvorišču brez posebne zaščite tudi dobro prezimijo. (Foto: M. B.-J.)
Dolenjske Novice,
1885-1919
kratkočasnice izbral Jože Dular

Korist gosi
“lvanček, kaj dobivamo vse od gosi?" Ivanček: “Meso, mast..."
Učitelj: “Kaj še?"
Ivanček molči.
Učitelj: “Kaj pa imate doma v postelji?" Ivanček: “Stenice. ”
Na lovu
“Ivan, kje so kozarci?"
“Gospod baron, pozabil sem jih, pa saj jih tako ne bi mogli rabiti."
“Kako to?”
“Ker sem tudi vino pozabil."
Seveda verjame!
Gostilničar: “Torej vi morda niti ne verjamete, da je to naravno vino?"
Gost: “O, da, verjamem! Tako kislega vina niti ni mogoče ponarediti. ”
I