Št 44.
V Ljubljani, sobota dne 22. februarja 1919.
Leto III.
NAPREJ
ii jagosiovansle socialno Min strasti
Izhaja razen nedelj in praznikov vsak dan popoldne.
Uredniitv* 1» »praTniitro t Ljubljani, Frančiškami« ulic« itev. 6, L nadati
Učiteljska tiskarna.
v*»»inlua: po poiti i dostavljanje« na dom sa celo leto K 42'—, zai pol leta
^ jj. > u Jetrt leta K 10‘50, za mesec K 3’50. Za Nemčijo celo leto K 46, *»
ostalo tujino in Ameriko K 54.
i e »trati: Bnostopna petit VTStica 30 v; pogojen prostor K 1‘—; raisiasi in poslan* ▼ratica po 60 ▼ večkratne objave po dogovoru primeren popust.
Reklamacije *a list so poštnine prost*.
Posamezna številka 20 vinarjev.
Zmaga v Naniški Avstriji.5
V	Nemški Avs^fiBSHzvojeval socializem velikansko zmago. M^čni nemški National-verband je razbit in uničen. Stranka, ki je štela v stari zbornici okolo 100 poslancev, je rešila komaj 28 mandatov. Tudi krščanski socialci se tračajo iz volilnega boja znatno oslabljeni. Socialna demokracija pa je svoje mandate bolj kot Podvojila in prihaja v novo zbornico kot najmočnejša stranka, ki bo imela skoro toliko poslancev kot vse liberalne in krščansko socialne stranke skupaj.
Prvi del prebivalstva bivše Avstrije je izrekel o povzročiteljih neizmernega gorja, ki ga preživljamo šest let in ki leži še danes s svinčeno težo na srcu in duši, svojo sodbo. Sodili so možje, ki so sc vrnili iz strelnih jarkov in T1 ašli doma stradajoče družine, kojim niti polagati ne morejo, ker je uničilo teli šest let brezglavega in zločinskega vladanja trgovino, !'id.ustrijo in obrt in odvzelo ljudem vse prilike za delo in zaslužek. Žene, ki so postale v teh Proznih letih trpljenja politično zrele, so tudi volile. Najširše množice so oddale svoje glasove in izrekle sodbo in obsodbo.
Kako se na- svetu vse čudno izpreminja! Naglo so padli jekleni mogotci, ki so hoteli zatreti ljubezen in pravico in ki so se zdeli človeku vsegamogočni!
Različna avstrijska Veličanstva, kojili podpisi so gnali milijone v bedo in obup in ki so strahovali s svojih visokih prestolov z rablji in vislicami delovno ljudstvo in cele narode, so propadli in na razvalinah njih veličanstva ni ostalo nič druzepa, kot strašna ljudska sodba. In tudi njih lakaje in pomagače — vojne dobičkarje, birokrate in dvorne svetnike je ljudstvo obsodilo. In ž njimi je obsodilo ves družabni red, ki je mogel roditi take sadove. Kapitalistična družba je zadobila pri volitvah v Nemški Avstriji težak udarec. V parlamentu hodo odločevali smrtni sovražniki tega družabnega reda. In ta parlament bo v resnici zakonodajna skupščina, nositelj državne moči in v°lje. Zato se bliža v Nemški Avstriji nov svet, *Vet kakor ga zamišljajo voditelji socialne demokracije, svojemu uresničenju.
Največji je bil volilni uspeh socialne demokracije na Dunaju. Tam so dobili njeni kandi-?atje nad pol milijona glasov. To je armada, *akor si je človek skoro predstavljati ne more. ■oliko kot je bilo na Kranjskem vsega prebivalstva z otroci vred, stoji v enem samem mestu v socialistični armadi. Nad dve tretjini vseh Slasov je bilo oddanih na Dunaju za njene kandidate.
Tudi na deželi se kaže napredovanje na Vsej črti. Dejstvo, da je dobila na Koroškem socialistična stranka 90.000 glasov, nam jasno '<aže, da socializem zmaguje in da stoji zmagovalno pred vrati naše ožje domovine. Kaj Dravimo pred vrati? Zavedamo se, da se je tudi Pri nas v težki in visoki šoli vojne marsikaj iz-^remenilo. Ako bodo stali vsi naši delavci krepko na svojem mestu, triumfalna pot socia-'izma ne more obstati na naši severni meji.
Mi danes, če se oziramo na čuvstvovanje ^las, nismo več ona mala in šibka stranka, kot smo bili pred vojno. Danes socializem tudi pri ^as ni več od vsega sveta obsojena kriva vera. ampak splošno priznani evangelij pravice, resnice in svobode. Marsikdo izmed starih bojevnikov socialne demokracije se bo oddahnil in ^remotril težko pot, ki je za nami.
Ko smo se zbirali pred desetletji, od vsega Hyeta prezirani, brez sredstev, samo s silno vero v srcu, da je naša stvar dobra — ali smo v®rjeli takrat, da je ta vera tako silna, da bo Ustavljala gore?
Ko je stal Friderik Adler pred sodnjim stolom __ ali smo mogli takrat upati, da pojde v parlament v tako kratkem času kot eden zastopnikov dunajskega mesta? Vemo, da jih je bilo dosti, ki so dvomili in bili v strahu pred tem, kar vstvarja sila. A duh je strl silo, kakor nam je prorokoval naš pesnik — prorok.
Ko občudujemo uspeh nemške socialne demokracije in se radujemo nad njim, pa ne smemo pozabiti enega. Vse to ni moglo biti uspeh samega hipnega razpoloženja. Za tem je dolgoletno smotreno in vztrajno kulturno in organi-zatorično delo.
Tu nam ie bila nemška stranka učiteljica in vodnica. Bila je kot taka mnogo pred nami. Pri nas je treba še mnogo zamujenega popraviti, mnogo nedozidanega dovršiti. Trdega dela bo še treba. Vse, kar vas je najboljših med nami, vse, kar vas je kovačev, vabimo na to delo. Vse malenkostne osebnosti morajo v tem velikem času v ozadje. Vsak pojav samovolje in nediscipline se mora zatreti. Naše vrste se morajo skleniti trdno kot armada in kot ena družina. To hočemo, ker hočemo doseči tudi za naše delovno ljudstvo veliki dan vstajenja.
Važno za vojake, invalide, vdove in sirote.
I. Pristojbine vojakom, ki gredo na zdrav-
stveni dopust.
Za ono moštvo, ki je poslano v svrhu pravočasne in hitre izpraznitve bolnic na dopust iz zdravstvenih ozirov iz bolnice, velja odlok bivšega c. i kr. vojn. ministra od dne 1.14. 1918, odd. 14., št. 4240.
Prosilec ima pravico do dnevnega pavšala 3 kron.
Ta pavšal se pri dopustih do štirih tednov za ves čas dopusta (to je 28 dni) izplača vnaprej pred odhodom. Znesek izplača bolnica, ki pošlje moža na zdravstveni dopust. Ce traja dopust več kakor štiri tedne, dobi moštvo te pristojbine naknadno pri kadru, pri katerem se ima javiti po preteku dopusta. Na prošnjo pa ti kadri lahko znesek tudi mesečno pošljejo prosilcu na dopustu po pošti.
Ta pavšal 3 kron na dan, gre tudi možu, ki je poslan na zdravstveni dopust do treh mesecev iz kakega okrevališča (oddelek za rekonvalescente).
Če vojak na kakein zdravstvenem dopustu potrebuje zdravnika, naj se poda v bližnjo vojaško bolnico, ali pa v bolnico Rudečega križa.
II. Pristojbine vojakom, ki se vračajo iz
Ruskega ujetništva.
Vojaki, ki se vrnejo iz r u s k ega ujetništva, dobe vse pristojbine za čas ujetništva. Gredo naj se radi tega zglasi k gospodarskemu urada pristojnega polka. Ako pa ta polk ni sedaj v našem ozemlju, naj se obrnejo oni od bivše skupne vojske (infanterija) k ljubljanskem pešpolku, oni bivšega domobranstva k slov. plan. polku, a oni od topništva k topniškemu poveljstvu v Ljubljani. Pripadniki bivšega 97. pp. naj to opravijo pismeno na tržaški peš polk v Mariboru.
III.	Civilna obleka odpuščenih vojakov.
Če se je civilna obleka izgubila ali pa iz kakega drugega vzroka ni dosežna, se ima možu porabna vojaška obleka kot nadomestek izročiti. Je bil torej mož od svoje vojaške oblasti s porabno vojaško obleko odpuščen ali se je s tako z bojišča vrnil, nima več pravice do odškodnine, ker že ista obleka kot nadomestek velja.
Ako je mož svojo civilno obleko pri katerem krdelu v območju Slovenije shranil, se ima osebno, pismeno ali po kakem zaupniku na dotično krdelo obrniti ter tam svejo obleko
prevzeti. Če obleke ni več tam, lahko prizadeti s tozadevnim potrdilom pri oblasti, katera ga je odpustila, odškodnino zahteva.
Ako je pa krdelo, pri katerem se je obleka shranila, izven območja Slovenije (v Nemški Avstriji itd.), ima prosilec prošnji za odškodnino priložiti izjavo, da je svojo civilno obleko svoječasno pri vojaški upravi shranil ter je ni več vrnjene dobil; tako izjavo ima pristojna občina in orožništvo potrditi. Razen potrdila, oziroma izjave, da se je obleka izgubila, se ima prošnji priložiti tudi potrdilo, da se je vojaška obleka resnično vojaški upravi vrnila; ta potrdila izdaja dotično poveljstvo, katero je vojaško obleko prevzelo. Tako opremljene prošnje se naj potom občinskih uradov vojaški intendanci v Ljubljani pošiljajo.
Upravičene prošnje se bodo upoštevale ter bo deželna vlada, oziroma vojaška uprava od-! škodnino v denarju do največ 80 kron ali pa civilno obleko v natura poravnala.
IV. Pokojnine invalidov, vojaških vdov in sirot in vojaških vpokojencev za februar.
Vsem tem osebam izplačuje pokojnine, invalidnine i preskrbovalnine še vedno penzijska likvidatura na Dunaju.
Za mesec februar so bile že pripravljene vse izkaznice, da se izplačajo kakor doslej potom poštne hranilnice na Dunajo. Ker pa je promet dunajske hranilnice za našo državo bil ravnokar ustavljen, se je naša vlada potrudila; da se ti zneski vendar pošljejo potom dunajske poštne hranilnice, kar se bo zgodilo v nekaj dneh. Zato naj nihče ne pošilja pritožb na Dunaj, ali na vlado v Ljubljani, ampak naj potrpi nekaj dni.
V. Zaostale pokojnine invalidov, vdov in sirot.
Penzijska likvidatura na Dunaju izplačuje potom poštne hranilnice na Dunaju tudi vse zaostale pokojnine še vedno vojakom, vdovam in sirotam in invalidom. Pri ogromnem številu teh oseb in vsled pomanjkanja uradniških moči, pa vendar marsikdo ni dobil penzije že več mesecev. Komur se res mudi za denar in ne more počakati, naj svojo pokojninsko polo in zadnji odrezek poštne nakaznice pošlje na »Komisijo za preskrbo vračajočih se vojnikov“ v Ljubljani Turjaški trg št. 4. Navede naj natančen naslov in za katere mesece ima dobiti še pokojnino. Vsi dopisi glede zaosta-1 i h penzij, naj se pošiljajo samo tej komisiji, ne *pa povjereništvu za socialnu skrb ali Konzularni agenturi na Dunaju. Pri tej komisiji naj se oglasijo tudi stranke, ki prihajajo v teh zadevah v Ljubljano.
VI. Podporo vojakom, ki so odpuščeni od
vojaške službe.
/ Ob odhodu iz vojaške službe je marsikak vojak popolnoma brez sredstev; če je iz zasedenega ozemlja, tudi nima nikamor iti. Da se pomaga takim vojakom za prvo silo, dokler ne dobe primernega dela, se jim bodo ob odpustu iz vojaške službe izplačevali pri pristojnih vojaških oddelkih prispevki za preživljanje vsaj za en teden.
VII. Trafike.
Trafike ne splošno še niso razpisane. Zato naj vojni slepci, invalidi in svojci padlih, ki mislijo prositi za trafike, ne vlagajo že sedaj svojih prošenj. Razpis posameznih trafik po celi Sloveniji bo objavljen v časopisih. Tedaj bodo razglašeni tudi vsi pogoji in navodila za sestavo prošenj. Takrat bo šele pravi čas za vlaganje.
Deželna vlada za Slovenijo, poverjeništvo za socijalno skrb.
Agitirajte za soc. dem. časopisje!
Veter in vihar ter dogodki na Jesenicah.
Na Jesenicah je prišlo do dogodkov, ki jih v tem trenutku nisem bil vesel. Ne glede na to, da sem imel o koalicijski svobodi vedno drugačne pojme kot so mi jih vbijali v glavo prejšnje čase moji krščansko socialni prijatelji z Jesenic, mislim, da danes ni čas, da bi vračali milo za drago. Peljal sem se na Jesenice, da stvar preiščem. In pokazalo se je, da se tudi z našimi tamošnjimi zaupniki popolnoma strinjamo. Do jeseniških dogodkov je prišlo samo od sebe, in sicer ne brez tehtnih vzrokov. Krščansko socialni agitatorji so začeli na Jesenicah z agitacijo v zavesti, da bodo v kratkem rabili volilne armade, ki so jih na Jesenicah izgubili, ker jim je delavstvo, izučeno po vojnih izkušnjah, obrnilo hrbet. In začeli so tako, kot so bili vedno vajeni. S sumničenjem tukajšnjega socialističnega delavstva! Ne agitacija sama, ampak način agitacije je delavstvo tako razburil, da je poseglo po sredstvih, ki jih nismo uvedli na Jesenice mi. Nasprotno! Krščansko socialna stranka je tukaj delavstvo učila, kako je treba izrabiti kot večinska stranka moč. Mi smo na Jesenicah naglo napredovali in delavske mase živijo deloma še pod vtiskom naukov, ki so na Slovenskem in na Jesenicah vedno veljali. Te vrstice naj povedo vsakemu, kdo je sejal veter in kdo žanje vihar.
Gospod Rozman je nastopal v delavnici prav po svojili starih manirah. Tik pred dogodkom je izzival: »Kdo pa meni kaj more? jaz sem od vlade nastavljen. Če imate korajžo in 'moč, pa me vrzite ven!« In zgodilo se mu je, kar je želel — in sicer bodi povedano, v čast našega delavstva — na popolnoma lep način, ne tako, kot bi morda to Rozmanovi ljudje naredili.
Gospoda Rozmana poznamo že dalje časa. Tudi tovarna ga je že zapodila, ker je delo zanemarjal, kako zanemarjal, bomo že še o priliki povedali. Zato je pa tem pridneje agitiral. In sredstvo agitacije je bil zanj vedno teror.
Ali se še spominjate na leto 1901? Takrat je kandidiral sodrug Jože Kopač in vi ste izdali parolo, da boste vrgli vsakogar s stanovanja, kdor bo volil socialistično. Torej stanovanja ste odpovedovali tistim, ki so hoteli vršiti svoje državljanske pravice.
Takrat ste sejali veter. Se še spominjate, gospodje, kako ste silili leta 1904. delavstvo na političen štrajk; takrat, ko sta se sprla Lukman in dr. Šušteršič, in ko je slednji zagrozil: na Jesenicah se vidimo.
In končno ona stvar leta 1914.! Prvega maja smo imeli shod z dnevnim redom: Proti oboroževanju in proti vojni. Tedaj ste nahujskali radovljiškega okrajnega glavarja, da nam je pol ure pred začetkom shoda istega prepovedal. Ko se je vršil vkljub temu shod po § 2., ste šli po štiri orožnike. Odpeljali so me raz odra, ovadili me orožnikom veleizdaje. Prišel sem pred sodnijo v Kranjsko goro. Tam so me sicer oprostili in državni pravdnik se je zgražal nad takim postopanjem. A take stvari se ne pozabijo.
Da ne govorim, o tem, kar ste počenjali ob izbruhu vojne. Vsak vam je bil izdajalec. Spominjam se še in sem tudi na shodu na Jesenicah povedal, kaj se mi je pripetilo v Radovljici. Mati je jokala za odhajajočim sinom in kaplan jo je tolažil: »Mamca, le potolažite se! Srbe pokoljemo v 14. dneh. Potem pa pridejo na vrsto jeseniški brezverci, tisti sociji.« Kako se naj to brez sledu pozabi? In kako naj vpliva, ako hočete danes, ko ste zadobili po avstrijskem polomu zopet malo sape, zopet ščuvati? Če se obnaša gospod Rozman kot največji patrijot — on, ki je pekel med vojno bel kruh za ujetnike, imel svojo pekovsko obrt in slaščičarno, skratka, ki je bil človek, pri kojem smo opazili, da je dober računar, da pa ni imel ne trohice prave požrtvovalnosti in domoljubja.
Težko je sicer, če se mora človek vživeti, dasi je bil morda druzega vajen v položaj. Kakor je danes. A to bo treba. Ljudstvo je v vojni izpregledalo in stoji v ogromni večini za nami. In za nami ostanejo. V naši organizaciji so^ ljudje, ki izdelujejo jeklo. Tudi organizacija je jeklena, ter se ne bo dala razbiti. Mi se Vaše agitacije ne bojimo in ne rabimo proti njej terorja. Če pa se prigodi tu pa tam kak pripetljajček, čemu vzeti stvar tako tragično? Žanjete. kar ste sejali. Ljudje delajo danes še' tako, kot jih je učil Šušteršičev režim. Koalicijska svoboda na ni v nevarnosti in bo tem manj, čim glob-He bo ljudstvo prožeto od socialistične misli.
Ignacij Mihevc.
Politični pregled.
—	Prevoz živil preko Slovenije za Čeho-slovake in Nemško Avstrijo je naletel na ovire. Italijani se izgovarjajo, da ni vagonov in lokomotiv, ki bi jih morala deloma posoditi Slovenija. Glavna krivda pa tiči v tem, da je nerodnost italijanske železniške uprave s svojim ravnanjem povzročila nered v prometu. Ententa zahteva odločno, da se prevoz izvede. Vršila so se v tem pogledu pogajanja in je upati, da so dospela do ugodnega zaključka.
= Napetost med Nemško Avstrijo in Italijo. Dunaj, 20. (Lj. k. u.) Čehosl. tisk. urad poroča: Kakor doznavamo iz vira, ki je v zvezi z antanto, je Italija nernško-avstrijski vladi poslala noto, kjer zahteva, da mora glasom pogojev za premirje do prihodnjega torka oddati obljubljene lokomotive in vagone, ker sicer bo ostreje nastopala.
= Stavka železničarjev in kovinarjev grozi v Budimpešti. Budimpešta, 20. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada poroča ogrski kor. urad: Predstojništvo železninskih in kovinskih delavcev je v današnji seji sklenilo, začeti jutri stavko zaradi demonstracij, ki so jih komunisti upri-zorili zoper socialno demokratični organ »Nep-szava«.
= Nemško avstrijski komunisti. Dunaj, 21. februarja. (Lj. k. u.) čehoslov. tisk. urad poroča: Osrednje glasilo nemško-avstrijske komunistične stranke »Sociale Revolution« pravi v svojem daljšem uvodniku, da od ravnokar izvoljene narodne skupščine proletariat nima ničesar pričakovati, kar se dozdeva, da je glavni smoter, za katerim streme komunisti, namreč socializacija države, nedosegljiv. Č!,anek končuje s pozivom, naj se izvede povsod nove volitve delavskih in vojaških kakor tudi svetov ubožnih kmetov, ki naj se združijo v kongres. Naloga tega kongresa naj bi bila, da nastopi kot edino upravičena korporacija za zakonodajstvo, za delavstvo proti narodni skupščini.
= Nemiri v Budimpešti proti socialistom. Budimpešta, 20. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada poroča ogrski kor. urad: Brezposelni so imeli danes v redutnem poslopju zborovanje, ki se ga je udeležilo približno 3 do 4000 ljudi. Po zborovanju je odšla tisočglava množica pred uredništvo soc. demokratičnega lista »Nepsza-va« v ulici Contyjevi, razgrajala proti listu in grdila socialno- demokratično stranko; redarji so poizkusili razkropiti množico. Nenadoma nekdo ustrelil iz okna sosednje hiše. Začelo se je splošno streljanje. Pozneje so metali tudi ročne granate, ki so ranile več ljudi. Mrtvi so bili baje 4, ranjenih pa 24; razen 2 so vse te žrtve člani redarstva. Med ranjenimi imajo 4 tako težke rane, da bodo komaj živeli do jutri. Nekaj minut po streljanju je dospel velik vojaški in redarski oddelek in zaprl ceste v okolici; nato se je polagoma vrnil mir. Ogrska deželna stranka^ komunistov najodločnejše trdi, da se ni udeležila teh demonstracij.
= Proti komunistom v Budimpešti. Budimpešta, 21. febr. (Lj. k. u.) čehoslov. tiskovni urad poroča: Varstvena oblast je ukrenila za danes vse potrebno, da se ohrani mir, tudi ako bi komunisti poskušali uprizoriti izgrede ali celo »puč«. Že v ranih urah je vojaštvo in redarstvo zasedlo vsa javna poslopja in mostove. Ako bi komunisti nameravali po zborovanju, določenem na 10. uro dop., korakati proti Budi, se bo to na vsak način skušalo preprečiti. Tudi na trgu pred parlamentom je velika množica vojakov. Zaupniki železarskih in kovinarskih strokovnih organizacij so tekom nocojšnje noči sklenili, stopiti ob 8. uri zjutraj v vzajemnostno stavko za socialno demokratično stranko, njeno glasilo »Nepszava« in vojnega ministra Bohnia.
V	vseh obratih počiva delo. Na trgu pred parlamentom bodo zborovali komunisti, kakor tudi vladi prijazne delavske organizacije. Upravičena je bojazen, da pride tamkaj do hudih spopadov med obema strankama. Bančnega' ravnatelja so oropali za 30 bankovcev po 10.000 kron. Kolovodjo komunistov, Belo Kuhna, ki je bil ponoči aretiran je vojaška eskorta ubila. 42 drugih vodij komunistov so zaprli danes.
= Clemenceaujevo stanje. Pariz, 20. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Oseba iz okolice Clemenceauja se je izjavila napram zastopniku »Tempsa«, da je Clemenceaujeva rana resnejša, kakor se misli, da pa je vendar stanje bolnikovo z ozirom na težko rano zelo povoljno. Za-celjenje takih ran se je že večkrat opažalo. Jutri ali najdalje pojutrišnjem bo rrjogel ministrski predsednik že delovati z Balfourjem. »Agen-ce Havas« poroča: Ministrski predsednik je noč
prestal dobro in sprejel danes dopoldne med drugimi tudi ministra za zunanje stvari Picho-na. Zdravniško izvestje, ki je bilo izdano ob enajstih ima nastopno vsebino: Krvavi kašelj, ki se je pojavil pri bolniku ob eni ponoči znači, da je kroglja vdrla v pljuča. Rontgeniziranje je dognalo, da tiči kroglja med desnimi in levimi pljučami. Splošno počutje je zelo povoljno. Temperatura 36.9, utrip 72. apetit normalen.
= Preganjanje komunistov na Francoskem. Pariz, 21. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada poroča »Agence Havas«: Davi je zaslišal preiskovalni sodnik napadalca. Emil Cotin se je branil izpovedati, češ, da je utrujen. Nato je zaslišal preiskovalni sodnik več očividcev atentata. Policija, je v stanovanjih anarhistov in boljševikov izvršila hišne preiskave. Te preiskave so bile natančno izvršene, posebno v prostorih komunistov in anarhistov. Vsled teh preiskovanj je dobil stotnik Grobauld nalog, da postopa proti vec osebam j n proti ccTksyjj*ti anarhistov, ki so v zadnjem času razvjglj. trktivno propagando-Napadalec je stal v tejmLžfvezi s člani komunistične zveze.
== Boljševiki v Boltropi. Berlin, 21. febrm arja. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada poroča »Berliner Tageblatt« iz Essena: Po vesteh iz Bottropa so zasedli boljševiki mesto ter je odrezali od vsakega prometa. Pri včerajšnjih bojih je bilo 15 oseb usmrčenih. Večina ranjencev je na strani braniteljev mesta, ter na strani meščanske brambe in policijskih uradnikov. Okrog .100 oseb, ki so se upirale zasedbi, so Šparta-Icovci odgnali v Sterkrade.
= Krediti v Nemčiji sprejeti. Weimar, 20. (Lj. k. u.) Dunajski kor.-urad poroča: Nemška narodna skupščina je sprejela kreditno predlogo v 2. in 3. branju, dočim je odklonila vse iz-preminjevalne predloge; proti so glasovali neodvisni socialni demokrati in nemška narodna ljudska stranka. Prihodnja seja jutri.
= Curchil! in Nemci. London, 19. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Po vesti Reuterjevega urada je Churchill izjavil v govoru pri zajutre-ku v Mansion house: Preskrbljeno je, da Nemčiji ne bo mogoče, za te generacije začeti re-varšne vojne. Da se prepreči nova vojna in da se zagotovi poplačilo narejene škode, je treba imeti ob Renu nekaj časa močno in dobro organizirano brambo. Ta bramba naj bi ne bila vzpostavljena na temelju prostovoljnega sistema, marveč na temelju občne službene dolžnosti.
= Angleži pravijo, da mora dobiti Nemčija »svobodo«. London, 20. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: V svojem govoru v Mansien house je izjavil Curchill še: Leta 1919 se namerava obdržati približno 900.000 mož pod orožjem. Nemčija more plačati le. ako se ii zagotovi gospodarsko življenje. To ji ne bo mogoče, ako se izstrada po blokadi.
Zborovanje uradništva denarnih zavodov.
Dne 9. t. m. se je v obilnem številu zbralo uradništvo denarnih zavodov na slov. ozemlju SHS v Narodnem domu, da se porazgovori o svojem položaju in njegovem zboljšanju. Po pozdravnem nagovoru predsednika strokovne skupine g. Lenčka je poročal tovariš Hiter o položaju, v katerega je pahnila uradništvo denarnih zavodov vojna. Gradi se nova država, ki hoče biti srečna domovina vseh slojev. To pa se more doseči edinole s sodelovanjem vseh slojev na upostavitvi njenega notranjega ustroja in njenega organizatoričnega reda. Potrebo tega sodelovanja čutijo predvsem organizirane vrste delavstva, ki je že prav pridno na delu da si ustvari in zagotovi one predpogoje, ki so mu potrebni, da si svoj položaj v novi državi izboljša. S proletarijatom se je zgibal tudi srednji stan in med tem v prvi vrsti uradništvo. Le-to je s svojimi stalnimi, draginji docela ne primernimi prejemki v vojnem času trpelo največ. Izvzeto ni bilo uradništvo denarnih zavodov. Brezčutnost kapitalizma, lastno podcenje-r vanje svojega dela in stanovska nesložnost so bili, ki so ga pod strahom bajoneta izkoriščali, kakor še nikoli. Dočim vidimo denarna podjetja danes na indeksu vojnih dobičkarjev, je njih uradništvo, ki je svojčas bilo na glasu, da je gmotno najbolje podprto in med uradniškimi vrstami najbolje plačano, gospodarsko popolnoma propalo. Draginjske doklade, nabavni prispevki, ki so se tu in tam priznavali, bili so le drobtinice, ki niso dosegle svojega namena. Ne manjka pa zavodov, ki svojemu uradništvu niti teh drobtinic niso privoščili. Odpadli so dopusti, delo se je pomnožilo, število uradništva
zmanjšalo, hrana je bila slaba in nezadostna, draginja nepremagljiva, vse to je povzročilo, da stoji danes uradništvo denarnih zavodov pred svetom obubožano, zadolženo, telesno oslabljeno, duševno zmučeno.
Po živahni vsestranski razpravi so se sprejele resolucije, ki poživljajo uprave in politične stranke, da ugode zahtevam uradništva, deželna vlada pa se naproša, da odredbenim potom ščiti tudi uradništvo denarnih zavodov.
Tovariš Lenček, je razpravljal o izboljšanju stanovske organizacije. Poudarjal je, da za-tnore uradnrštvo doseči izpolnitev svojih zahtev le potom močne organizacije. Organizacija pa mora biti močna le, ako temelji na solidarnosti in stanovski zavesti vseh članov. Postavlja za vzgled delavstvo, ki je z vztrajnim organizacijskim delom doseglo, da je danes gmotno bolje ■iituirano kot uradništvo. Poudarja tudi potrebo intenzivnega zanimanja za socialno zakonodajo in finančno politiko države, ker je od tega
v veliki meri odvisen gmotni položaj urad-iiištva. V teh vprašanjih potrebno je sodelovanje z drugimi organizacijami delojemalcev. Stavi ja predloge glede združitve vseh zasebnih uradnikov in uradnic na ozemlju SliS v enotno organizacijo. Po obširni debati o teli zadevah jo bila sprejeta tudi resolucija; ki sc izreka za sodelovanje s strokovnimi organizacijami delavstva. Sledil je na to občni zbor strokovne skupine uradništva denarnih zavodov v Društvu zasebnih uradnikov in uradnic ter so bili v odbor strokovne skupine izvoljeni: Gg. Sla-donja, Koritzky, Flere, Deu, Miter, Krištofič, Novak, Kuret, Skornjak, Lenček, Jakša, Jerič, Vidic, Plaskan in gdč. Vrinskelc. — Izvolil se je na to odsek za sestavo enotne službene pragmatike in odsek za enotno ureditev penzij-skega zavarovanja uradništva denarnih zavodov.
Spomin Vaša Felagiea.
Dne 14. t. m. je bilo 20 let, odkar jo umrl v požarovaškem kazematu Vasa Pelagič. Zgodovina jugosl. socializma ne more prezreti tega imena. Pelagič je bil idealist, požrtvovalen za socialistično stvar in utopist svoje vrsti, se danes veje duh njegovega idealizma in socialističnega navdušenja po Srbiji in Sremu mod našimi^ sodrugi. Pelagič je bil naš prvoboritelj in mučenik za socialistično stvar. Bodil se je v Bosni 1838. 1. in deloval kot arhimandrit in rektor bogoslovja v Banjaluki ne kot klerikalec, nego kot socialist, svobodnjak, nacionalni revo-lucijonar in demokrat po celi Bosni in Hercegovini. Age in begi so ga tožili, da seje upor med ?rajo“, ujeli so ga, okovali mu noge in roke in ga poslali v Carigrad, da ga obsodijo
v	suženstvo. Iz suženstva v Mali Aziji se niu je posrečilo zbežati preko Rusije na Ogersko.
V	Bački in Banatu je zopet neumorno nadaljeval svoje apostolsko delovanje za narodno pravo. Oblasti so ga prijele in ga obsodile na — vi-^hce! On je na potu v mesto, kjer bi se naj izvršila obsodba, skočil iz železniškega voza in pobegel v Srbijo. Tu se je silno zameril^ duhovščini in birokraciji, ki ga je izgnala v Črno goro. Kot upravitelj narodnih šol je tudi tu nadaljeval svoje delo v duhu narodnega revo-[ucionarstva in knez Nikola ga je odslovil. Za easa narodne vstaje v Bosni in Hercegovini je postal ustaš in organizator narodnih ustašev za narodno somoupravo, za narodno in politično svobodo. Ali ni mu uspelo započeto delo vsled raznih nakan ^ kneza Milana. — Pelagič je posvetil vse svoje delo borbi za socializem. Napisal je več knjig, za katere je žel veliko preganjanja in bežati je moral celo dvakrat v Ru-munijo. Izdal je več knjig: „Borba za oslobo-djenje“, „Put una krst oko svijeta“, „Narodni učitelj1', „Nova nauka o javnoj nastavi*, Slovenska unija in trojna unija Evrope", Socializem", „Nauka i radnici" i. t. d., v katerih se odkrito pojavlja kot socialist. Pelagič je bil slednjič silno preganjan in oblasti so ga celo dele v norišnico, odkoder so ga rešile narodne mase s silo 1. apr. 1893. Zatirn je bil še dvakrat obsojen voljo svoje neumorne socialistične delavnosti. Umrl je 1899. 1. kot mučenik za narodna prava.
*-||	-	«.MroMMII»l.,lw||l	    I.	..Milil	_
Dopisi.
Iz Hrastnika. Prejeli smo zopet en dopis, tičoč s*> Piomeščeuja učiteljico g. Kobale. la neumorna, najboljša učiteljica, ki je 22 let vestno vršila svojo službo in žo krvavo zaslužila pokojnino, je morala po grdem ‘clenun-cijonstvu od strani nekaternikov, ki jim ni všeč, da vsi ne trobijo v njihov rog, umakniti se »narodnjakom«, ki S(> svoje čase prav pridno zahajali v »Schiitzenheim«!
Tistim, ki so to povzročili, pa-povemo, da naj jih bo j sram!
Št. Lampert pri Litiji. Iz Št. Lamperta nam piše pre- j prost kmet: V nedeljo, dne 16. t. m. nas je obiskal liberalni agitator Taufer iz Zagorja. Imel pa je veliko smolo. Sklical je shod v šolskem poslopju prav na t.ho, da bi socialni demokratje ne vedeli, da lovi naše kmete za liberalni tabor. Slučajno sem bil v Št. Larnpertu, in ko so mi povedali, da se vrši shod, sem šel pogledat, kaj nam pove ta gospodek. Ali povedal nam je tako malo, da ga ni bilo vredno poslušati: Prepričati nas je hotel, da Slovenci sploh nismo zreli za republiko in da moramo biti zaradi tega monarhisti in če bomo monarhisti, ker imamo slabe ceste, bo že srbski kralj preskrbel, da bodo boljše. Ko pa je le še nekaj časa ponujal monarhijo, so naenkrat oglasi zborovalec, da naj raje pove, kako je v zagorski mesariji sekal meso in ga razpošiljal. Potem pa se je malo priduši!, ter dejal, da ga je vsak teden le llh kg porabil. Ker pa so zborovalci le pričeli vpiti nad njim, da naj se pobere iz Št. Lamperta in naj gre raje kuhati apno v Zagorje, da njegove modrosti ne potrebujejo, sc je grozno razbili il ter rekel: »Kdor je za mene, naj ostane tu, vsi drugi pa ven!« Zgodilo se je, in ostali so trije moški in ena ženska. Ker pa tudi tem štirim ni vedel povedati ničesar več, je zapustil šolsko poslopje. Tako sc io pričela liberalna agitacija v Št. Lampertu v iiovi clobi! Uospodje liberalci naj bodo prepričani: Št. Lampert jc. i>ri vsakih volitvah dosedaj, čeravno je tam večinoma kmečko prebivalstvo, oddal veliko število socialističnih giasov, sedaj v vojski pa smo se naučili tako,'da .kadar pridejo volitve, bomo volili samo socialnodemokratično!
Z Blok. Kmetje se opravičeno pritožujejo, da jih naša vlada tako pritiska z maksimalnimi cenami za živino, pri tem ko pusti trgovce popolnoma v miru, da blago prodajajo za neverjetno visoke cene. Poglejmo primer: Obleka siane 600 do 1000 K, kilogram soli \2 K, meter kotenine 85 K. Kje so tu maksimalne cene? Ali ni tudi sol in obleka ravnotako neobhodno potrebno za življenje, kot meso. Radostno bi pozdravili sklep vlade, da energično stopi na pr-s'.e trgovcem in jim enako določi maksimalne cene za neobhodno potrebne stvari, kot je storila pri nakupovanju živine. Kdor zna računali, naj računa, pa presoja stvar objektivno.
Celje. Na sijajno obiskanem zboru krajevne skupine politične organizacije, ki se je vršil dne 16. svečana ob 2. uri popoldne v gostilni pri „Zelenem travniku1*, so bili naslednji sodrugi izvoljeni v novi odbor. Predsednik: Marn Jože vratar juž. železnice, namestnik: Ribic Janez, tajnik: Orosel Vinko, namestnik: Štern Anton blagajnik: Vidic Karl, namestnik: Gorjanc Jože, pregledovalca : Mlaker Ivan, Kaler Matija, odborniki: Walle Ivan, Zabukovšek Matija, Murko Viktor, Filipič Lovro, Schtreicher Josip, Verbič Stanko. — So-drug Uratnik iz Ljubljane je v daljšem govoru temeljito orisal pot k socializmu in njega zahteve, zakar je žel burno odobravanje. Sodrug Marn je pozival na vslrajno delo za stranke. Govorili so še sodrugi: Štern, Orosel Koler, Murko in Hrastnik, ki je v kratkih besedah označil izkori-ščevanje delavstva od strani kapitalistov ter vspod-bujal navzoče k pristopu k organizaciji ter k neumornemu delu zanjo. Politična šola se prične dne 22. svečana, v kateri bode sodr. Uratnik podučeval vsako soboto od 7 — 8 ure zvečer.
Iz Celja smo prejeli dopis trgovskega sotrudnika, kt nam več Kot jasno kaže nesramno izkoriščevanje gospode kapitalistov na vseh koijcih in krajih. Omenjeni trgovski soti udnik je služil 8 let pri vojakih, prej pa skozi 7 lot pri P. Majdiču v trgovini železnine. V mirnih čas,h jc dobival 140 K mesečne plače in po povratku iz vojaške službe se je istotam zopet ponudil v službo. Ali t:. Majdič mu je povedal, da ga sprejme samo pod pogojem, da mu plača toliko na mesec kot pred vojno. An ni to vnotr vpijoče izrabljanje nenasitnih njegovih žepov?! Celo s 300 I< se danes nikdo pošteno preživljati ne more! In ne samo to! O. Majdič je podražil vse svoje-produkte in vse, kar 'prodaja! — Vprašamo ga, zakaj tuli on ne p:odaja po istih cenah kakor pred vojno?! Seveda deklet je dosti in te si upa slabo plačati, zato ima tudi same ionske v svoji trgovini, 'ki se na železnino prav nič no lazumejo. Ve tudi dobro, da si ubožci, ki morajo iskati kruha za želodec po celem mestu, ne mo-roid pomagati in da jih lahko plačuje kot se mu zljubi! Taki ljudje so sesalke ljudstva! Stran ž njimi! Trgovski sotrudniki, trdne organizacije je treba!
Št. lij v Mislinjski dolini. Tu smo lesni delavci sklicali shod za 9. svečana popoldne ob 2. uri, pri kateri priliki smo ustanovili krajevno organizacijo jugoslovanske socialno- demokratične stranke s sedežem v Mislinju.
\ kljub zelo slabemu vremenu je bil shod zelo dobro obiskan. Sodruga Steni in Kolar iz Celja sta v triurnem govoru v vznešenih, razločnih besedah razložila pomen i.' bistvo stcializma in pravice ter dolžnosti delavca. Pazljivo smo poslušali. Zalibog, da je bil shod radi odhoda vlaka prekratek. V politično organizacijo jugoslovanske socialno - demokratične stranke jc pristopilo 35 članov in izvolil se je sledeči odbor: Kranjc Fr., gost. m posest, v Št. liju kot predsednik, kateremu se naj poši-
ljajo vsi stranke se tičoči dopisi. Namestnik: Kranjc Karel, lesni preddelavec v Mislinju. Tajnik: Vodenik Josip. Blagajnik: Oros Rudolf. Odborniki: Vrhovnik Fran v Št. liju, Slamnikar Fr. in Gros Franc, lesna delavca v Misli-nju. Priglasilo se je tudi 10 naročnikov za »Naprej«. Zahvaljujemo se tudi vodstvu naše stranke v Ljubljani za nesebičen trud edino v dobrobit delavstva.
Seveda bodo nasprotne stranke trdile in povdarjale, češ, mi smo pravi demokrati; ugodnosti, katere ste delavci do danes dobili, smo Vam mi oskrbeli. — Pa vpra-samo jih, zakaj nam jih pa niso poprej oskrbeli? Mi dobro vemo, kaj je bilo z osemurnim delavnikom, tudi verno za prepire, radi starostnega zavarovanja itd.! Da si pa gospodje od buržoazije ne bodete belili glave, Vam kar naravnost povemo, da e d i n o l’e socialdemokrati so bili in so še tudi sedaj naši pravi prijatelji in odločni zagovorniki, kareti so koristi delavskega kakot tudi kmečkega stanu vsigdar in vselej nesebično zastopali! ’
Radi tega je tudi l &ša parola: delavec, kmet, združita se v naše vrste, ker le v slogi je moč in to bodemo v svojem času rabili! Koristi delavskega stanu zastopati more edino-ie tisti, ki ž njim čuti!
Ptuj. V nedeljo 9. marca se bo vršil v prostorih pri „Belem križu" velik političen shod, ki ga priredi tuk. krajevna politična organizacija. Začetek shoda ob 9. uri dop. — Istega dne popoldne Zaupni sestanek v Ormožu. Prostor se določi pravočasno. Sodrugi delavci, agitirajte za ogromno udeležbo. Zagotovljena sta poročevalca iz Ljubljane. — Ptuj. Veselični odsek tudi pol. organ, priredi „Družaben večer“ v soboto 1. marca v prostorih gostilne pri »Belem križu". Vspo-red objavimo pravočasno.
Ptuj. V pondeljek 17. t. m. se je vršil pri Belem križu ustanovni občni zbor tukaj se snujoče podružnice usnjarjev. Poročal je v poljudnih besedah sodr. Rože. Podružnica šteje lepo število članov in novi odborniki gredo z veseljem in navdušenjem na delo. — V odbor so bili izvoljeni:	Predsednik	sodr. Schmidi,
tajnik: Bedrač Ivan, blagajnik: Primožič Ivan, podpredsednik: Plohl Anton, odbor: Hvalec Mart., Pinterič Jurij in Dušek Alojzij. Pregledovalca računov: Pfeifer Mihael, Gol Ivan. — Za delegata na Zvezin zbor v Ljubljano: sodrug Rože.
Shod osrednjega društva Stavb, delavcev
sc bo vršil v nedeljo 23. t. m. ob 8. dopoldne v šoli na Ledini v Ljubljani z zelo važnim dnevnim redom.
Moste-Vodmal-Zclcna Ja,na. V soboto, dne 22, svečana točno ob pol 8. uri zvečer v gostilni Sušnik v Ze-ioni jami predavanje: »Razvoj socialne demokracije«. Sodrugi, agitirajte za obilno udeležbo!
Zidan most. Občni zbor krajevne skupine se bo vršil ob pol 5. popoldne, ne pa ob pol 8. zvečer, kakor smo pomotoma poročali.
Shodi v nedeljo, dne 23. februarja 1919:
Rovte (na Planini pri Jesenicah) ob 3. popoldne, pojoča sodrug Mihevc.
Borovnica ob 2. popoldne, poroča sodr. Kocmur.
Križe pri Tržiču ob 3. popoldne, poroča s. Toka n.
Cirkovc! pri Pragerskem, poroča s. dr. Leme ž.
Kranj ob 9. uri dooldne, gostilna »pri Fidru«, poroča sodrug Toka n.
Rajlienburg ob 9. dopoldne, poroča sodr. Kopač.
G listanj v nedeljo ob 11. dopoldne, poroča sodrug A Kristan.
Shod v pondeljek, dno 23. februarja 1919 v Celju,
poroča sodrug A. Krista n. Lokal ozir. čas določijo krajevne politične organizacije. Dnevni red: »Politični položaj.
Shod v Radečah pri Zidanem mostu sc ne
bo vršil to nedeljo, kakor je bilo naznanjeno včeraj.
Dnevne vesti.
—	Glede vzdrževalnine. Vojna likvidatura na Dunaju je sporočila, da od 1. januarja 1919 naprej ne nakazuje več družinskih pristojbin za družine onih gažistov in dalje služečih podčastnikov, ki so še v ujeništvu ali pa pogrešani. Take družine omenjenih, ki teli družinskih pristojbin niso prejele že od L januarja 1919, naj to takoj javijo pismeno vojaški intendanti za Slovenijo, one pa, katerih vzdrževatelj je pripadal enemu izmed domačih polkov, temu polku. Ti so: ljubljanski (prejšnji 17. pp. in lovska baona štev. 7 in 20), slovenski planinski (prejšnji gorski str. pp. štv. 2), celjski (pp. štv. 87), mariborski (pp. štv. 47 oziroma str. p. štv. 26), tržaški (pp. štv. 97) sedaj v Mariboru, topniško poveljstvo v Ljubljani (prej topn. polki štv. 7, 28 in 128) in saperski bataljon v Ptuju. Te prijave morajo vsebovati vse podatke, ki se tičejo službenega razmerja vzdrževatelja rodbi-
ne (ime, vojaška pristojnost, ali aktiven, rezerven, ali čniovojnik, kdaj ujet oziroma od kdaj pogrešan, ime soproge, število in starost otrok, domovinska pravica, natančen naslov sedanjega bivališča in naslov osebe, kateri naj se pošiljajo družinske pristojbine). Prijavi je priložiti dobljeno poučilo (Belehrung), zadnje kupone po-štnohranilničnih nakaznic in potrdilo pristojnega občinskega urada (magistrata), da se vzdr-ževatelj družine še nahaja v ujetništvu, oziroma, da je še vedno pogrešan. Vrnitev tega iz ujetništva oziroma doznanje njegove usode (smrti) je dolžna vsaka stranka takoj naznaniti likvidaturi vojaške intendance za Slovenijo v Ljubljani, ker bi se moralo sicer postopati proti njej sodnijsko. Družinske pristojbine za navedene družine od 1. januarja 1919 dalje in za na-daljne mesece bo izklačevala po dosedanjem načinu omenjena likvidatura. Le-tej pošljejo tudi polki vse vpojjlane prijave.
—	Naknadna begunska podpora. Pri poverjeništvu za socialno skrb se dan na dan množijo prošnje radi izplačila naknadne begunske podpore. Iz mnogih teli prošenj se da sklepati, da izgubijo pravico do te podpore ako se sedaj ne zglasijo zanjo, čeprav nimajo potrebnih potrdit in dokazil, da bi se jim podpora mogla že sedaj izplačati. 1 o pa je zmota. Pravica do naknadne begunske podpore ostane, ter se zanjo ni treba nanovo priglaševati, Poverjeništvo za soc. skrb je izdalo naredbo, po kateri se nune naknadna podpora pod gotovimi po-gojt ze sedaj izplačevati, le zato, da pomore nekaterim beguncem, ki žive v bedi, pa morejo jasno dokazati, da jim gre omenjena podpora, ter da je še niso prejeli. Vsi drugi dobe to podporo pozneje, ko bo mogoče zanesljivo dognati, kdo ima pravico do nje, pa se mu še ni izplačala. Zato opozarjamo vse begunce, naj ne vlagajo nepotrebnih prošenj, katerih itak ni mogoče vpoštevati, temveč naj počakajo, da se razmere toliko uredijo, da bo mogoče pričeti z izplačevanjem. Ce se poverjeništvu za socialno skrb posreči dobiti tozadevne spise od okrajnih glavarstev v zasedenem ozemlju, bo to- itak takoj razglasilo. — Poverjeništvo za socialno skrb.
— Simfonična koncerta vojaške godbe iz Maribora obetata vzvišeno lepega užitka. V Ljubljani popolnega orkestra v simfoničnem oziru že dolgo nismo slišali. Priporočamo občinstvu, naj si vstopnice pravočasno v predprodaji preskrbi. Zares zanimiv spored bo vsakomur ugajal. Posebno še opozarjamo na dve 110-
vi	Azvi-^i s^ac^*: L Emila Berana, glasbenika v Mariboru »Dve legendi« v F-duru in As,duru in 2. Jana Pešte veliko koncertno uverturo »Jugoslavija«, ki je generalu Maistru .cena. Oba skladatelja bodeta svoji skladbi osebno dirigirala. V drugem koncertu bo prezanimivo izvajanje efektnega blestečega Lisztovega koncerta v Es-duru ob spremljevanju celotnega orkestra. Klavir bo igral pianist kapelnik Brezov-šek. Godba dospe že v petek v Ljubljano. Vsem dobrodošla!
— Spored drugega simfoničnega koncerta vojaške godbe iz Maribora v nedeljo, dne 23. t. m. pod vodstvom kapelnika Ferdo Herzoga ob-seza sledeče skladbe: 1. E. Beran: Dve legendi F-dur — As-dur). Dirigent: skladatelj E. Beran. 2. Massenet: Scenes Pittoresques: Suita.
1.	Marche. II. Air de Ballet. III. Angelus. IV. Eete Boheme. 3. Pesta Jan: Jugoslavija. Koncertna uvertura, posvečena generalu Maistru. Dirigent: skladatelj Pešta Jan. — Odmor. — 4. Liszt: Klavirski koncert v Es-duru s spremijo-vanjem orkestra. Klavir svira kapelnik g. Bre-zovšek. 5. Cajkovsky: 1812. Ouverture solenel-le, op. 49. za veliki orkester.
— Delavski jubilej. Pojutrišnjem obhaja član tiskarske organizacije Janez Julij Pulko 50 letnico svojega tiskarskega poklica. Društvo tiskarjev se je slavljenca ob tej priliki hvaležno spominjalo kot vestnega člana (od leta 1874) in kot funkcionarja, ki je vedno rad delal v odborih. Sedaj je zaposlen že dolga leta pri firmi Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg kot akcidenčni stavec. V mladosti je delal na Štajerskem, v Nemčiji in na Zg. Avstrijskem. K jubileju mu čestitamo in mu želimo še mnoga leta.
— »Društvo slovenskih vpod. umetnikov«. Dne.20. t. m. se je ustanovilo zgoraj navedeno društvo. (Naslov začasnega lokala: Stritarjeva ul. 5. II.) V društvo so se vpisali doslej do malega že vsi delavni in pomembnejši vpod. umetniki. Društvene naloge so v glavnem: čim naj-intenzivnejši razvoj slovenske vpod. umetnosti pod moraličnim vplivom vzajemne vzpodbude med člani s sodelovanjem za kulturne naloge
. poklicanih javnih činiteljev, vsega slovenskega ; naroda, Jugoslavije in ljubiteljev umetnosti v j splošnem, kolikor mogoče živa dejanjska skrb j za materijelne predpogoje in potrebe umetni-| škega stvarjanja svojih rednih članov, pa tudi i nečlanov slov. umetnikov, varstvo iz umetni-štva izvirajočih interesov rednih članov in sl. vpod umetnikov v splošnem, razširjenje in po-giobljenje stikov med vpod. umetnostjo in občinstvom, podajanje izjav, društvenega razsodišča o raznik predmetih in zadevah, ki spadajo v področje vpod. umetnosti. — Društveni člani se dele v redne, častne, dopisujoče, ustanovni-ke. Ustanovnik postane lahko vsak, ki plača ustanovnino v znesku 300 K naenkrat ali v obrokih.
— Društvo državnih uslužbencev kraljestva SMS za slovensko ozemlje opozarja pri-stopivše organizacije, da je najkasneje do konca februarja poslati natančne imenske sezname članov ter članarino. Člani, ki ne spadajo k nobeni stanovski organizaciji, se pa naprošajo, da v vseh večjih krajih po en član pobira za vsako stroko prijave in članarino ter jih odpošlje nemudoma društvu. Neučlanjena društva in posamezniki se s tem poživljajo, da čimpreje javijo svoj pristop skupni organizaciji! Seznami in dopisi naj se pošiljajo samo društveni pisarni v i .jubljani, Poljanska cesta 31, članarina in denarni prispevki pa društvenemu blagajniku davčnemu nadupravitelju Ivanu Lavriču v Ljubljani, okrajno davčno oblastvo. Članarina za organizacije je mesečno 20 v za člana, kar plača dotična organizacija, za vse druge pa 50 v. Članarino je plačati četrtletno naprej, prvo četrtletje šteje od 1. svečana 1919. Vslcd visokih tiskarskih strpškov društvo za sedaj ne namerava izdajati lastnega glasila, pač pa stopi tozadevno v stik z bratskim društvom »Savezom hrvatskih činovnika v Zagrebu«, ki ima že svoje glasilo. V njem se bodo objavljale društvene in sploh strokovne zadeve in tozadevni članki. Nujne zadeve se bodo javljale članom potom tukajšnjih dnevnikov.
— Tedenski izkaz o prenosnih boleznih na ozemlju Deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani
od 2. do 8. svečana 1919. Difterija: Brežiški okraj: občina Sevnica 1 oseba obolela. Kranjski okraj: občina Stara Loka (Vižmarje 1 oseba obolela. Ljubljana mesto: 2 osebi oboleli. Novomeški okraj: Občina Novo mesto 1 oseba obolela. Griža: Ljubljana, mesto: 1 oseba obolela, epidemično vnetje možganske mrene: Ljubljana, mesto: 1 oseba obolela. Koze: Crnomeljski okraz: občina Vinice 7 oseb obolelo, 2 umrli. Ptujski okraj: občina Bukovci 1 oseba obolela. Pervenci 4 osebe obolele. Pegasti legar: Ljubljana, mesto: 2 osebi oboleli. Tifus: Celjski okraj: občine Braslovče (Parižle) 2 osebi oboleli, Velika Perišica 2 osebi oboleli, Kamniški okraj: občina Kamnik 1 oseba obolela. Ljubljana,^ mesto: 1 oseba obolela. Radovljiški okraj: obenm Kamna gorica 1 oseba obolela. Slove-njegiaški okraj: občina Razbor 1 oseba obolela.
-	Knjige IIrvatske Matice, 111. ratuo kolo, so dospele v Ljubljano in se dobe pri poverjeništvu na magistratu.
— Pri prehodno gospodarskem uradu se razpisujejo sledeče službe: 1) enega knjigovodjo s prakso, zmožnega bilance, 2) štirih pomožnih uradnikov z dobro trgovsko izobrazbo in prakso, 3) ene strojepiske, popolnoma vešče slovenske iiP nemške stenografije, 4) 2 slugi. Prošnje, pravilno kolekovane in vpremljene s studijskim izpričevali, oziroma diplomami in spričevali o dosedanjem službovanju, • tudi s spričevalom o kakem praktičnem izpitu naj se vlože do 28. februarja 1919 pri podpisanem poverjeništvu, ki izvrši imenovanja v sporazumu s predsednikom zgoraj omenjenega urada. V prošnjah naj se navedejo1 plačilni zahtevki.
— Žegnanjo aii škropljenje v Ljubljani. Neki šaljivi dopisnik nam piše približno v tem tonu:	Žegnanje v Iblan, je vsaki dan. Če le na cesto se prikažeš, se prav gotovo tud umažeš. Iblansko biato Sv. Petra ceste in ; drugih ulic, vozniki mečejo ti v diru na obraz, obleko! Ljudje ga znosijo domov na stanovanja in čistijo z obleko in obutvijo ljubljanske ceste, ker »gnarja« ni! Dolgo več ne bo, da isto bo: Ljubljana in Benetke. — Vsaj to se naj ukrene, da se prepove po vseh ljubljanskih cestah m ulicah hitro vožnjo! — In pa — delo treba plačati, da morej > delavci živeti!
— Promet po Dunavu med Bclgradom in Gradištem ter Belgradoin in Novim Sadom je zopet otvorjen.
— V Gradcu so se vršile velike demonstracije in je zaradi tega odredil župan najstrožje odredbe. Prepovedal je točenje alkoholnih pijač. Zagrozil je z obsednim stanjem.
—	Razno. Ko so na Dunaju razglasili izid volitev v ustavodajno skupščino, je zavih rala s stolpa sv. Stefana rdeča zastava. Zgodilo se je prvič, da je s tega stolpa vihrala rdeča zastava, simbol solidarnosti svetovnega proletarijata. Znak časa! Tudi na poslopju državnega urada za vojsko je bil izobešen rdeči prapor. — Velikanski izprevod, broječ nad 10.000 ljudi, z godbami na čelu, je korakal po Dunaju, proslavljajoč zmago soc.alistične misli. Govorili so sodrugi: Seitz, dr. Fritz Adler, Deutsch ter poveljnik rdeče garde dr. Frei. Na rampi pri poslanski zbornici so sprevod pozdravih izvoljeni socialno-demokratični poslanci. — Hindenburg se pojavlja. Preje je sklepal zveze z boljševiki, sedaj pa poživlja nemški narod, naj napne vse moči, da zabrani boljševikom vdor v Nemčijo. — Ameriško društvo 7 imenom Anti-Saloon-Leagne namerava doseči prepoved alkohola v vsth državah sveta. Na Angleško je že po slalo svoje zastopnike, da delajo v tem smislu. Ta ideja je zelo pametna in želeti je, da se čimpreje izvrši. — Ameiiškj vojaki lahko sklenejo pismene poroke z de-kleli, ki se nahajajo v Ameriki. Treba le podpisati pogodbo in jo poslati na pristojno oblast, ki bo ukrenila v se potrebno.___________________
Splošna železničarska organizacija za Jugoslavijo sklicuje v soboto 22. t. m. ob pol 6. popoldnf v Mestnem domu javen
železničarski shod
da protestira proti krutim obsodbam trž. slov. železničarjev.	Odbor.
V	pojasnilo.
V »Napreju« štev. 38 opisuje neznani pisec »kla-verni* ostanek izza vojnih časov, ki baje tiči v poslovanju aprovizacije južne železnice. V pojasnilo povemo odjemalcem imenovane aprovizacije, da jo stvar precej pretirana in s ten: prekoračena meja zaslužene kritike, ki gre na rovaš izvoljenega aprovizačnega odbora. Istim* ; je namreč, da je odboru od strani železniške uprave začrtano delovanje do določene meje, katere ne sme pre- ; koračiti. Odbor ne sme samovoljno razpolagati s kapi- j ralom, investiranim od železniške uprave v to podjetje, lstotako ne sme samovoljno nakupovati živil in sklepati pogodb. Za ta posel je bil od železniške uprave določen nadrevident g. P. kot nadupravitelj, kateremu je železniška uprava poverila posredovanje glede nakupa živil in ga pooblastila, sklepati nakupne in prodajne pogodbe, j Nj pa treba naglašati, da je preskrba in delovanje v <§ aprovizačnih poslih sedaj mnogo bolje, nego za časa raznih Wiesso"iev. Pisec meni, naj bi se poslovanje aprovizacije izpremenilo. Radi verujemo, da bi kritike takoj ponehale, če bi se delila živila (posebno moka)' v poljubni množini, to se pa, žal, v doglednem času ne bo moglo zgoditi. Založiti se moremo z živili le v toliko, ; kohkor uojočijo merodajne oblasti. Tega ne bi mogli 9 preduigačiti tudi najbolj energični odborniki. Neresnica f jo, da se nahaja v skladišču ameriška moka, ki naj bi se prodajala kg 6—7 K. Doslej je nismo prejeli niti lota. Ni o nam pa znano, če razpolaga z ameriško moko ljubljan- i ska mestna aprovizacija in jo prodaja po 3 K 60 vin. kg. 1 Zato se tudi ne more govoriti o razliki cen. Pač je pri | neki seji nadrevident Z. poročal, da se pričakuje ameriška moka, loco Dubrovnik, po 6 K za kg. Glede sladkim ja je znano, da se je doslej vedno razdeljeval tako, da je dobil vsak*odjemalec predpisano mesečno količino sladkorja. Kar se tiče traitve g. Z. v »Napreju« štev. 33 pripemmmo, da naša aprovizacija do današnjega dne ni dobila od g. Z. nit: dkg dtož; popolnoma ničevo je torej sumničenje, da si gospodje v aprovizaciji pridrže drože v svojo korist (g. Z. je trdil, da daje drože za pekarijo. Op. ured.). Pošiljatev cikorije v Maribor brez spremlje-,: valoa je 6c*redil g. P, Ukrenilo se bo vse potrebno, da s,tode, k: je nastala vsled tatvine pri tej pošdjatvi, no ■'< bodo trpeli odjemalci. Da je sprevodnik Kanje nemčur, : to je izrekel g. 1’, šele po določitvi, da voza ni treba spremljati ob bolem dnevu. Zakaj se je g. P. tako izrazu glede neinčurstva Kanjca, to prepuščamo njemu samemu. Istimi je, da želi vodstvo aprovizacije južne železnice izpicmembe v odboru. Da gospodje pri Z. J. Z. ne marajo za nas, tega jim ne zamerimo. Iz inržnje izvira tudi njihova deviza: »Proč z internacionalo!« Vpra-. sarje izpremembe odbora je razmotrivai pri neki seji g.
Z. irv-pi iporočal, da ni treba razpisati volitev, temveč ' naj se odborniki kar določijo. To so pač nazori. Mi stojimo na staiišču, naj se odbor aprovizačne poslovalnice južne železnice izvoli ria podlagi splošne, direktne m tajne volilne pravice vseh konsumentov. Ta novoizvoljeni od' ;r naj deluje v dobrobit vseh konsumentov brez razliko strank, kajti cdbor r.e predstavlja strankarsko, temveč gospodarsko podjetje. G. Pl. je rekel, da se za volitve tudi poverjeništvo za promet interesira. Mi odločno protestiramo proti vmešavanju poverjeništva, kajti zadeva je privatnega značaja in naj se brigajo zanjo kon-sumentje sami. /c danes opozarjamo vse konsumente brez razlike strank na te volitve, ki bodo v doglednem času razpisane, Izvolijo naj sc odborniki, ki bodo delo-
v .tli v dobrobi koiisninen*ov in tudi znali zastopati nji-ctove korist..	Odijor	iuž.	žel, aprovizacije.
(Pripombi ured.- Vse prijatelje vljudno opozarjamo, aa vse svoje pritožbe zabeležijo v pritožbeno knjigo. Ker imajo konsumenti svoje zastopnike v odboru, bo 'Jbor pritožbe upošteval)
Umetnost in književnost.
Peter Bezruč: Šlezke pesmi. Prevel Fr. Albrecht. Pravkar je izšel v založbi: _»Slov socialne Matice« v Ljubljani prevod »Šlezkih Pesmi« Petra Bezruča, z lepim posvetilom av-gnevim in izčrpnim predgovorom prof. dr. V. Martinčka. Občinstvo opozarjamo na to knjigo,
M }nora^a Postati duševna last vsakega slov.
“ C, a’ ^ot je že davno prešla v meso in kri
oc,u češkemu. Bezruč je eden najkrepkej-j*Vl evropskih pesnikov, žarišče njegove samo-•>.cne pesmi tvorijo nacionalno-socialne borbe m spornem ozemlju češko-poljsko-nemškem.
• uzine, plavži, rudokopi, to je Bezručev milje,
L° po^ujčevanje s strani oholih Nemcev in
• oljakov, beda teh zatiranih sedemdeset tisoč,
. v? s? s trudom še vzdržujejo na površju, je si-
?e njegove pesmi. Strašna je ta pesem, kakor
,°Snjenih globin zemlje privrela, zato biča 'iso citatelja s takšnim neodoljivim krutim ča-' 1?J!}’ ji ne pozabiš nikoli več. V tej pesmi vidiš: to ni literatura, to je življenje, to je krče-v_d krik tistega, ki v poslednji uri, umirajoč nasilne smrti, bruhne svojo bol in svoj odpor v svet. Zato je Bezručeva pesem tako naša, tako slovenska. Citajoč te stile se ti zdi, da govori pesnik o našem zatiranju, naši bedi in boli na-Seui tisočletnem umiranju. In najsi smo danes svobodni, nam je ta knjiga najdragocenejši izraz naših težkih borb v preteklosti in resen opomin za bodočnost. Zato jo mora poznati vsak Slovenec.
Knjiga se dobi v vseh slovenskih knjigarnah. Naročila sprejema tydi »Slovenska Socialna Matica« v Ljubljani, poštni predal 91. Cena 7 kron.
Končno opozarjamo, da se začasno obrača na upravništvo »Demokracije« in »Slov. Socialno Matico« le pismenim potom in sicer na na-rflov Ljubljana, poštni predal 91 in ne več Ljubljana, Kolodvorska ulica 5.
»Plamen««. Prejeli smo 3. številko polumesečnika za i vse kulturne probleme, ki ga izdajata Miroslav Krleža i * August Cesarec z naslednjo vsebino: M. Krlež.a: Veliki Petak 1919. (Karlu Liebkneclitu u sppmen.)' — Michelangelo Buonarroti. — A. Cesarec: Pobeda duše — Zidake novoga doma — I. Gorenčevič: Cristoval Colon —
• * *: Labudja pesma Karla Liebknechta. — »Plamen« Idazi svakog 1. i 15. u mesecu na najmanje 40 strana. Polletna naročnina 20 K. Posamezne številke 2 K. Uredništvo i uprava: Zagreb, Uica 7, 1. nadstr.
Demonstracije v Budimpešti.
Budimpešta, 21. felr. (Lj. k. u.) Glasom dim. sor. urada poroča ogrski dop. urad: Še v teku noči je policija odredila stroge odredbe, da se polasti voditeljev komunistov. Ob pol 4. zjutraj se je v približno 50 avto-itiobilih pripeljala močna patrola pred stanovanja komunističnih vodij, od katerih so jih 42 aretirali. Pri višjem testnem glavarstvu so pričeli zasliševati komuniste, ka-:e*'o dolže, da so se ugeležili umora.
Bud rnpešta, 21. febr. (Lj. k. u.) Glasom dun. ■'Or. urada poroča ogrski tisk. urad: Voditelje komunistov, ki so jih ponoči zajeli, so odpeljali v odgonsko hišo, *ier jih straži policijsko moštvo. To jo bilo tembolj posebno, ker se je bilo bati, da se bo ostalo policijsko moštvo, 40 do 50 mož, morebiti maščevalo nad zaprtimi voditelji komunistov. Danes ob 10. dopoldne so vdrli razdraženi policisti v odgonsko hišo, ki so jo preiskali in :>ied komunisti zlasti krvavo pretepli Belo Kuhna in Belo ' ago. Komunisti so obljubili, da se ne bodo nikdar več udeležili podobnih demonstracij.
Budimpešta, 21. febr. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. Mrad poroča: Včerajšnji napad na uredništvo socialističnega lista »Nepszva« je po vsem mestu vzbudil veliko razburjenje. Danes dopoldne je policija ugotovila, da je Puč zahteval pet žrtev.
Budimpešta, 21. febr. (Lj. k. u.) Glasom dun. icor. urada poroča ogrski tisk. urad: Socialno demokratično delavstvo je danes vstopilo v demonstracijsko stavko, da tako protestira proti komunističnim izgredom. Ker so za danes ob 11. dopoldne sklicali komunisti zborovanje na trgu pred parlamentom, je odkorakalo pred šJarlament 70 do 80.000 socialno-demokratičnih. /^plavcev.
Budimpešta, 21. febr. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. Urad poioča: Demonstracijo, ki jo je priredila socialno-^emokratična stranka pred parlamentom, se je udeležilo >*ad 100.000 oseb. V mestu so bile danes zaprte vse kavarne, gostilnice in trgovine, vsled česar so bile osebe,
•M so navezane na gostilniško hrano, brez živil. Popoldne so po ulicah patrolirali vojaki ljudske republike a Nasajenim bajonetom. Na več krajih so 'oili govori.
Novi atentati.
Pred par dnevi je brzojav raznesel po celem svetu vest, da je bil na ministrskega predsednika francoske republike Clemenceaua izvršen atentat. Več strelov je oddal nanj napadalec in ga ranil. — Danes pa je razburkala svet novica: Bavarski ministrski predsednik Kurt Eisner je bil umorjen. Ustrelil ga je od 'zadaj poročnik grof Arco-Valley. Eisner je dobil dva strela v glavo in bil takoj mrtev, morilca pa je ustrelila straža. A to še ni dovolj. V bavarskem deželnem zboru se je izvršil atentat tudi na ministra Auerja, ko je ravno izražal svoje ogorčenje nad umorom ministrskega predsednika. Neznan moški je oddal na ministra več strelov in tudi z galerije so pričeli padati streli. Auer je težko ranjen, neki poslanec smrtno zadet, dva ministerijalna uradnika težko ranjena. — Z mrzlično naglico se dela povsod na to, da se odpravi anarhija in da se vpostavijo redne razmere ter da svetu po petih letih gorja in stradanja zasije solnce svobode, da dobi ljudstvo tako zaželjeni mir in živež. Jedva je nekoliko polegel bratomorni boj socialističnih struj v Nemčiji, že se vžiga po svetu nov plamen, boj posameznika proti posamezniku. Na eni strani dviga nesrečno in popolnoma izmozgano ljudstvo roke proti zatiralcem, proseč jih miru. In ker ga jim ti nočejo dati, čujejo se iz vrst te obupane mase klici pretenja, ki utegnejo postati resnica, če se vodilni politiki ne vzdramijo iz omrtvelosti in zaspanosti. Na drugi strani pa klika militarističnih grofov in junkerjev ne more pozabiti na svoj padec; maščevati se hoče, zato pobija vse, kar ji pride pred cev samokresa. Brzojavni biroji pa sestavljajo poročila in ta hite med svet: Boljševiki delajo atentate. Da. grofje in oficirji so postali boljševiki! — 1 u treba pokazati na glavnega krivca vsega zla, ki vodi svet v anarhijo, to je današnji družabni red. Izpremeniti se mora! Proč s krivicami! Močemo nov družabni red, zahtevamo ga, da svet ne vtone v lastni krvi!
O homatijah v Nemčiji prinašamo naslednja brzojavna poročila:
Monakovo, 21. febr. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroči: Danes dopoldne je poročnik groi Arco-Valley k
Monako v o, 21. febr. (Lj. k. u.) Dim. kor. urad poroča. Deželni zbor se je sestal danes dopoldne k svoji seji, v kateri je prišlo do krvavih dogodkov. Ko je starostni predsednik dr. Jager otvoril sejo, je nekdo izmed poslušalcev na tribunah zaklical z razburjenim glasom: »Eisner je ustreljen, takisto morilec!« Zbornice se je polastilo razburjenje. Starostni predsednik je v kratkih bostdah obsojal umor. Razburjenje zbornice je postalo tako veliko, da so morali sejo prekiniti. Vojaško posadko v deželnem zboru so takoj povečali. Nihče ni smel vstopiti v poslopje ali ga zapustiti. Vse osebe, ki so bile v zbornici, so preiskali, če imajo kaj orožja. Ob enajstih so sejo zopet otvorili. Poslanci so prišli skoraj polnoštevilno. Tudi tribune za poslušalce so bile prenapolnjene. Minister za notranje posle Auer je govoril žalnico za Lis:.enem Nato je poslanec Siissheim (socialni demo-ki at/ predlagal, naj se seja odgodi in naj se prepusti sklicanje prihodnje seje starostnemu predsedniku (Odobravanje.) Ko je poslanec Giehrl hotel podati izjavo ln stopil nekaj korakov proti mizi za referente, je počil strel. Poslancev se je polastila velika panika. Več strelov je počilo pri izhodu in na tribuni ?a poslušalce. Poslane; so skozi vsa vrata pobegnili iz dvorane. Nekdo Je dvigicl zastor pri levih vratih in vdrl .v dvorano ter je večkrat ustrelil proti ministrski mizi. V leve prsi zadet, se je mahoma zgrudil minister Auer. Poslanca Orla (bavarska ljudska stranka) je zadela krogla sinrtnonevarno. Dva mniisterialna uradnika sta bila težko ranjena. Ministra Erauendorfer in Hoffmann ter poslanci socialno-demokratične frakcije so izkušali pomagati ministru Au-erju. Krogla je ministru Auerju predrla leve prsi. Rana je smrtnonevarna. Sanitetno osotije je nudilo ministru prvo pomoč. Seja je bila prekinjena.
Frankfurt ob Meni, 21. febr. (Lj. k. u.) Cehoslov tisk. urad poroča: Glasom nepotrjenih vesti iz Monakovega je bil razen Eisnerja in Auerja tudi minister Rosshaupter umorjen. Auer in Rosshaupter sta bila privržen a Scheidemannove stranke.
Berlin, 21. febr. (Lj. k. u.) Glasom dun. kor. urada poroča »Berliner Tageblatt« iz Monakovega: Ko so hoteli poslanci v zborniški dvorani zadržati morilca, je ta oddal še pet strelov proti ministrski mizi. Klical je* »Vse bom postrelil!« Poslanci so se poskrili pod klopi ali so se vrgli na tla. Ob istem času so počili streli na tribuni za poslušalce. Pri tem je bil poslanec Orel ubit. Kakor poroča »Vossische Zeitung« iz Monakovega, jt razburjenje v mestu doseglo vrhunec. Špartakovci in neodvisni pozivljejo k generalnemu štrajku. Danes popoldne bodo delavci in oboroženi vojaki demonstrirali proti
časopisju, kapitalistom, dijakom, častnikom in plemstvu. Proglasili so generalno stavko. Vsi obrati, tudi za časopisje, počivajo.
Monakovo, 21. febr. (Lj. k. u.) Dun. kor. urad poroča: Delavski in vojaški svet, ministrstvo za vojne zadeve, mestni poveljnik in policijski predsednik so dalf nabiti lepake, kjer naznanjajo, da je narodno sodišče že uvedlo strogo preiskavo in da bo kar najstrožje kaznovalo vse kvivcc zadnjih dogodkov.
Berlin, 21. febr. (Lj. k. u.) Cehoslov. tisk. urad poroča iz Monakovega: Nemiri v mestu so se okoli poldne povečali. Avtomobili z rdečimi zastavami in letaki z napisi »Maščevanje za Eisnerja« so drevili po mestu. Trgovine so zaprte; delo v tvornicah počiva. PopoldnG je bilo na Theresienwiese ogromno zborovanje. Na več krajih v mestu so streljali.-______
Zadnje vesti,
S severne fronte.
Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 21. t. m. ob pol 11. dopoldne iz uradnega vira: Koroško: Dne 20. t. m. so streljali Nemci na naše postojanke pri Lušniku, Kaltenbrunnu in Arlsdorfu. Pri Arlsdorfu so metali ročne granate^ Nemška artiljerija je streljala na Kohldorf pri Št. Rupertu. Dne 21. t. m. ob 4. zjutraj so Nemci zopet streljali pri Arlsdorfu. — Štajersko: Dne 20. t. m. ob pol 11. dopoldne je okoli 40 Madžarov poizkušalo na brodu preko Mure na našo stran. Prevoz je bil zabranjen.
Francozi prevzeli avstrijske ladje.
Madrid, 21. (Lj. k. u. — Brezžično.) Pomorski ataše pri francoskem poslaništvu, Du-val, je prevzel avstrijske ladje, zasidrane v luki ferrolski.
Zahteve čehoslovaške republike.
Praga, 21. (Lj. k. u.) Glasom Čehoslova-škega tisk. urada poroča »Večer«: »Journal de Geneve« priobčuje uvodnik z naslovom »Če-hoslovaško vprašanje«, kjer pravi, da glavne točke čehoslovaških zahtev niso naletele na velik odpor v Parizu. Čehoslovaška republika mora biti ali močna država, ali pa sploh nima obstoja. Srednja pot ni mogoča. Država mora imeti številno prebivalstvo, da varuje svoje industrije in gospodarski razvoj dežele. Država mora vsled tega imeti dostop do morja.
Zaupnica vladi nemške republike.
Weimar, 21. (Lj. k. u.) Dunajski kor. urad. Narodna skupščina. Nadaljevanje. — Ministrski predsednik Scheidemann je nadaljeval: Mlada republika je v nevarnosti, da se v najkiajšem času zruši. Tla, na katerih stojimo, se majejo. Mogoče bo že v najkrajšem Času velik polom, ako se nam ne posreči, da preprečimo blazno in hudodelsko početje v ruhrskem ozemlju. Preverjen sem, da bodo vladne čete kmalu ugnale Špartakovce. Narodna skupščina zahteva uporabo vseh sredstev, da se država ubrani boliševikov in drugih tolp na vzhodni meji Nemčije. Postopanje entente, izstradalna blokada, zadrževanje surovin in naših vojnih ujetnikov ženejo nemški narod v obup. — Nato je narodna skupščina z vsemi proti glasovom desnice in neodvisnikov sprejela zaupnico vladi.
Železničarska stavka v Banatu.
Budimpešta, 21. (Lj. k. u.) Glasom Dunajskega kor. urada poroča Ogrski kor. urad: Po zanesljivih poročilih iz južne Ogrske je v vsem Banatu izbruhnila splošna železni-čarsak stavka.
Francoski general, poveljnik Banata.
Budimpešta, 21. (Lj. k. u.) Ogrski koi. urad poroča iz Arada; Včeraj je dospel semkaj francoski general Gondrecourt, ki bo prevzel poveljništvo nad vsem Banatom. Mesto Arad so proglasili za strategično k Banatu pripadajoče.
Program komunistov na Westflaskem.
H a m m , 21. (Lj. k. u.) Glasom Čehoslo-vaškega tisk. urada nameravajo komunisti na Westfalskem izvesti nastopni program: Na Westfalskem in na Ruhrskem nameravajo komunisti ustanoviti revolucionarno ljudsko brambo. Tudi socializacijo vseh industrijskih podjetij nameravajo izvesti takoj. Ustanovili bodo tri ljudska poverjeništva, in sicer za socializacijo, za prehrano in za ljudsko brambo. To so načela komunističnih načrtov zapadno-nemške republike.
Guverner v Berlinu socialni demokrat.
Berlin, 21. (Lj. k. u.) Cehoslovaški tisk. urad poroča: Socialni demokrat, poslanec Schopflin, je bil imenovan za guvernerja v Berlinu.
dvema streloma iz revolverja usmrtil ministrskega pred-sedmka Eisnerja, ko je bil ta na potu iz ministrstva za I zunanje stvari do deželne zbornice. Napadalca je obstrelila straža ter g l tako težko ran.la, da se bori s smrtjo.
Stran 6.
N A P K E J.
Ste-v. 44
Mednarodna delavska zakonodaja.
Pariz, 12. (Lj. k. u.) Dunajski kor. urad poroča brezžično: Komisija za mednarodno delavsko zakonodajo je imela v četrtek sejo pod predsedstvom Gompersa. Nadaljevala je raz-motrivanje načrta mednarodnega odgovora, ki ga je predložila anglšeka delegacija.
Velikanska stavka na Angleškem.
Bazel, 21. (Lj. k. u.) Čehoslovaški tisk. urad poroča: »Times« poročajo o stavki v Angliji, da stavka sedaj nad en milijon delavcev.
V	vvaliških premogovnikih so delavci ustanovili delavski svet, ki je prevzel funkcije delavskih zvez. Tudi liverpoolski pristaniški delavci so enoglasno sklenili ustanovitev delavskega sveta.
Razno.
* VUjem Hohciizollern — noče govoriti. Poročevalec lista »Giornale d' Italia« je prosil, bivšega nemškega cesarja za razgovor. Ta mu je pa odgovoril po grofu Bertincku:	»rrenolno je potrebno molčanje. Pride pa dan, ko bom moral govoriti in bom govoril.« Morda bi bilo bolje, če bi Vilček sploh opustil svoje gobezdanje za vedno, kajti v vojni se ni posebno obneslo. Tudi če pride pred mednarodno sodišče, se ne bo mogel izviti z namazanim jezičkom.
* Tolažba za kadilce. Zagrebški listi poročajo, da se nahaja v Macedoniji 10.000 vagonov tobaka, katerega pa radi razrušenih železnic ne morejo prepeljati v notranjost države v svrho predelave. Kadilci, le nekoliko potrpljenja! — Žal, da takih vesti zelo primanjkuje glede zaloge — živil.
* Razstava ogromnega kita v Zagrebu. Ribiči mesta Vinje: ac v Dalmaciji so ulovili ogromnega kita, ki se je zatekel v Jadransko morje, katerega srce tehta samo 300 kg. Italijanski general na Reki jim je ponudil veliko nagrado, ako ga prepeljejo v Italijo in tam razstavijo. Toda narodni Dalmatinci so ga prepeljali v Zagreb in ga razstavili na trgu. Vstopnina za odrasle 2 K, za nedorasle 1 K. - Nadejati se je, da to redkost kupi muzej v Zadrebu za svojo zbirko.
* Statistika šol v Zadru. V nastopnem podajamo Statistične podatke o obiskovanju učencev Bud. in srednjih šol v Zadru, v šolskem letu 1918/19. V hrvaških šolali se je vpisalo v sedanjem šolskem letu: V ljudske šole skupno 0»73 učencev oziroma učenk, v meščanski ljudski šoli Brodarine 167, v meščanski ljudski šoli Stani 55, v meščanski ženski šoli Sv. Dimitrija 121, skupno v vseh ljudskih šolali 1016 učencev in učenk. Učiteljišče 70, gimnazija s srbskim učnim jezikom .469. Na italijanskih šolah Je pa vpisanih: na ljudskih šolah 471, na meščan, skih Sv. Dimilrija 93, skupno torej 564 učencev in učenk. Na gimnaziji z italijanskim učnim jezikom 157 učencev in učenk in na realki z italijanskim učnim jezikom 181 učencev iu učenk.
Aprovizacija.
Prodajalci moke se'vabijo, da se zglase v sredo, dne 26. t. m. ob 9. uri dopoldne v mestno posvetovalnico radi nakaiila moke.
Premog za peči v IX. okraju se bode prodajal rt> sledečem redu: Na vsak drugi odrezek belih izkaznic za IX. okraj se dobi pri tvrdki Richter, Trnovska ulica, po 50 kg premoga, ki stane 6 K 20 vin. Premog se prodaja v pondeljek, dne 22. in v torek, dne 23. t. m.
Kislo zelje za VII. okraj. Stranke VII. okraja prejmejo kislo zelje v pondeljek, dne 24. t. m. pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: dopoldne od 8. do 9. štev.
1 do 400, od 9. do 10. štev. 401 do 800, od 10. do 11. štev. j 80,1 do konca. Vsaka stranka dobi 2 kg zelja na osebo, j kilogram stane 1 krono.
Kislo zelje za Vlil. In IX. okraj. Stranke Vlil. in IX. okraja prejmejo kislo zelje v pondeljek, dne 24. t. m. pri Jakopiču na Mirju. Določen je tale red: VIII. okraj popoldne od 2. do 3. štev. 1 do 300, od 3. do 4. štev. 301 do konca. — IX. okraj od 4. do 5. ure. Vsaka stranka dobi 2 kg zelja na osebo, kilogram stane 1 krono.
Aprovzuctja Južne železnice razprodaja fižol, jajca in irnknovec.
Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Petejan.
Tisk »Učiteljske tiskarne« v Ljubljani.
St. 2066.
Razglas.
1
n
m
■
■
m
Čevlji tovarne
Peter Kozi s
.
iz najfinejšega ševro- boks- in lak-usnja z usnjatimi podplati se dobe po dnevnih cenah.
== Trpežni zimski =
iz fine teletine z gumijastimi podplati po K‘85’— za moške,
K 73’— za ženske.
V	zalogi Ljubljana na Bregu.
IBaiHBSlRBiBiiaaBl
!! POZOR!!
! - Nikakega veriženja več -!
Vsi, ki želite odpomoči navijauju cen, najboljše storite, da si brez izkaznic nakupite ma-nufakturnega blaga v poljubni množini v skladišču na Francovem nabrežju št. 1 (Filipov dvorec) pri Frančiškanskem mostu.
Razprodaja se vrši dnevno dopoludne od 8. — 12.	in	popoludne	od	2. — 5.	dokler bo
kaj zaloge. Prodaja	se	pod	nakupno	ceno. Pri
večjem nakupu izdaten popust, ter edino ugodna prilika za trgovce na deželi.
na Spodnjem Štajerskem	blizu žel.
postaje	ob glavni
cesti.......
obstolete iz hiše, kleti, njive, travnika in nekoliko gozda;
je tudi lepa lega za vinograd.
' Naslov pove upravništvo.
Dva žagarja gjS£,
rabim za takojšni nastop za žago na Gorenjskem. Ža hrano preskrbljeno. Oglasiti se je pri Ferd. Arnejc-u, trgovcu z lesom, Jesenice, Gorenjsko.
M
I .SVOBODA*, družinski list, I® izšla
Izhaja 15. vsakega meseca. Stane letno 12 K, polletno 6 K.
Najuljudneje Vas vabimo na naročbo družinskega lista „Svobode“, ki izhaja 15. vsakega meseca. „Svoboda“ prinaša v prepiosti, a umetniški obliki povesti, pesmi, članke in lažje znanstvene razprave, posebno o zdravstvu, in na ta način v vsakem oziru zadošča potrebam družin. Uredništvu se je posrečilo pridobiti dobre in ugledne slovenske pisatelje, pesnike in znanstvenike, obenem pa prinaša tudi manjše, a dovršene prevode iz tujih slovstev; prav posebno bo uredništvo gojilo ono panogo slovstva, ki umetniško ali znanstveno posega v socijalna vprašanja in bo list tako povsem odgovarjal duhu časa. — „8vobcda“ izhaia za enkrat v skromnejšem obsegu, ki pa se poveča takoj, čim se odzove povoljno število naročnikov. Ko se razmere ublažč, bomo prinašali v „Svobodi“ tudi umetniške priloge, zlasti domačih slikarjev, ki naj sč* denejo v okvir in bodo mesto tujega, dostikrat ničvrednega blaga v umetniški okrasek slehernega preprostega doma.
Starši, naročajte „Svobodo“, čitajte jo, širite med svojimi znanci! Dajte jo v roko zlasti svojim doraščajoeim hčeram in sinovom, ki so najbolj željni in potrebni dobrega, lepega in poučnega čtiva!
„Svoboda“ -stane celoletno K 12'—, polletno K 6'—, posamezna številka K 1*20, člani izobr. delav. društva „Svobode“ prejmejo list zastonj.*) Naročnino je pošiljati na Upravništvo družinskega lista ,,Svobode“, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6/II.
Uredništvo In upravništvo „SveI>ode“.
- - Sprejema se tudi inserafe. Cene po dogovoru. - -Naročajte, čitajte, širite naš družinski list .SVOBODA*.
*) Kdor želi pristopiti k delav. izobr. družtvu „Svobodia, naj se javi tajniStvu, Ljubljana, Šelenburgova ulica G,D. \»topnina znaša oO vinarjev, članarina mesečno K 1*—.
Glasom naredbe celokupne deželne vlade z dne 20. januarja 1919, št. 310 »Uradnega Usta«, št. XL111 bil je dosedanji »Zavod za pospeševanje obrti na Kranjskem v Ljubljani« preosno-van v državni »urad za pospeševanje obrti«.
Pri tem uradu je namestiti:
1. enega inženirja elektrostrojne stroke kot ravnatelja;
2. enega eksportnega akademika;
3. enega konzulenta za keramične izdejke s teoretično izobrazbo in prakso v Izdelovanju lončene posode, opeke in glinastih izdelkov sploh;
4. enega koncepinega uradnika (izpraša-nega jurista) s prakso v obrtnih zadevah.
Prošnje, pravilno kolekovane in opremi}«' ne s študijskimi izpričevali, oziroma diploma^1 in izpričevali o dosedanjem službovanju (ad .3) tudi z izpričevalom o kakem praktičnem izpiti!-naj se vlože do
28. februarja 1919
pri podpisanem poverjeništvu, ki izvrši imerto* vanja v sporazumu s predsednikom zgora: omenjenega urada.
V prošnjah naj se navedejo plačilni zahtevki, upoštevajoč, da odgovarja mesto ravnatelja
VII.	činovnemu razredu državnih uradnikov, ostala razpisana mesta se bodo zasedla v Cenovnih razredih, kakor odgovarjajo sposobnostim najprimernejših prosilcev.
Ljubljana, dne 18. februarja 1919.
Poverjeništvo za javna dela in obrt:
Inž. VI. Remec 1. r.
Štev. 2234.
Dražbeni razglas.
V pondeljek, dne 3. marca 1919 ic po potrebi naslednje dni ob 9. uri dopoldne se bo oddalo iz skladišča v kemični tovarni v Mostah pri Ljubljani na javni dražbi približno 100 različnih sodov, 20 hrastovih kvasnih kadi po 36 hi., 47 raznih kadi od 5 do 180 hi, lesena stena (pregrada), 2000 steklenic. Izdražitelji -morajo kupljeno blago takoj plačati v gotovini in odstraniti na lastne stroške.
Dražbena komisija si pridržuje pravico ponudbe pod izklicnimi cenami zavrniti, kakor tudi spekulativne nakupe preprečiti.
K dražbi se vabijo zlasti direktni porabniki. Nadaljna tozadevna pojasnila daje ravnatelj kemičnega preskuševališča inl, Jakob Turk.
Poverjenik za javna dela in obrt : inž. V. Remec s. r.
V Ljubljani, dne 20. februarja 1919. Štev. 335.
Razpis.
Pri osredjem uradu montanističnih obratov za Slovenijo v Ljubljani je namestiti začasno
pisarniškega slugo.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z rojstnim listom, z dokazili pripadnosti k državi SHS in dosedanjem službovanju ter zdravniškim izpričevalom o sposobnosti za izvrševanje službe je vložiti
do 1. marca 1919,
Vojni invalidi imajo prednost v smislu naredbe deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani z dne 23. novembra 1913, štev. 115.
Osrednji urad montanističnih obratov v Ljubljani
dne 20. februarja 1919.
500 gozdnih delavcev
za v bosanske gozdove k veliki parni žagi se sprejme takoj v delo. Plača 20 — 30 K dnevno. Lastna aprovizacija. Orodje je po možnosti prinesti s seboj. Voznina se plača. Oglasiti se je osebno vsak četrtek popoldne v našem uradu v Ljubljani, Stritarjeva ulica št. 3. Odhod v skupinah vsak petek iz Ljubljane.