NASLOV Devetdeset let soboške bolnišnice Pred 90 leti ali natanko 15. novembra 1893 so v Murski Soboti odprli bolnišnico, ki je bila predvsem namenjena revežem in Romom. V minulih devetih desetletjih je bolnišnica doživljala velike pretrese in se srečevala s težavami. Kljub vsemu pa je do danes dosegla velik razvoj in sodi med sodobne zdravstvene ustanove srednje velikosti. Več o razvoju in poslanstvu soboške bolnišnice na 9. str. Leto XXXV. Št. 45 Murska Sobota 17. november 1983 CENA 13 DIN VESTNIK NA 31. GOSTINSKO-TURISTIČNEM ZBORU SLOVENIJE V RADENCIH Prispevek k izboljšanju gostinsko-turističnih storitev deU°Vens^’ 8°stinski in turistični w so sklen'l> dokaj bogato in leto na 31. gostinsko-tu-zb°ni v Radencih. To bilo pomursko zdravilišče je prp.p 9- do 11. novembra skoraj ude?0 za vseh 1200 neposrednih v'lnili ev’k’so sodelovali na šte-tihintSt5okovn>b razstavah, posve-ognjih, med seboj so se ip st 1 tudi v Športnih panogah, McevPno kar žez 12-000 obisko' Na tbtali ^vodni slovesnosti so se številni gostje, med njimi mi,: ” dokazal- v s*ekleni dvorani so se s svojimi izdelki predstavili kuharji. Pomurski gostinci so tudi v tem X. • h da se lahko kosajo z drugimi. Foto: Š. Sobočan S v%ik Pa za p°murje pr°ble^°’ da kakšnih W ni S v na tem P°-^?lr>ah jp • V Pomurskih ^Pianii^1 od časa do Waritle olja in ko je Z °mejitva-^t; udi bl odov°lj To • e bila sinPralne Praške, v^anik^ ponudba na fete KS®;?' Sen Pa n Pomanjkanje Ž?lien Predsmvlja Sj^Prav * P°treb‘ Moe 'h ie S° cene mesa X’ s° dejn Povpraševanje J6 Vedn° pri‘ nii vrvF^ Preskrbi z mesa, to a suhomesnate tudi predsednica republiškega komiteja za turizem Bogomila Mitič, ki je poudarila, da mora biti zbor predvsem spodbuda za boljše delo vseh gostinsko-turističnih delavcev in tako prispevek k še boljšim rezultatom in večjemu deviznemu izkupičku v tej pomembni gospodarski panogi. Prav letošnje leto je dokaz, da lahko s turizmom iztržimo še veliko. Za uspešne rezultate v preteklem letu so tudi podelili vrsto priznanj gostinskim organizacijam, zasebnim gostincem in posameznikom, ki so jih prispevali Turistična zveza izdelke in konzerve ter za svinjsko mast, kar je ob pomanjkanju olja še bolj očut-Ijivo. Ugotovimo pa lahko, daje v Pomuiju zadovoljiva oskrba s premogom in plinom, nekatere dražje vrste premoga pa imajo trgovske organizacije celo na zalogi. Plina ni primanjkovalo v nobenem od občinskih središč, zaradi podražitev in omejitev pa je bila zadovoljiva' tudi oskrba z bencinom. Nekoliko več težav pa je bilo s pogonskim gorivom za kmetijske stroje, vendar jesenska setev in spravilo pridelkov nista bila ogrožena. Bolj zaskrbljujoča pa je oskrba s kurilnim oljem. Tudi pri blagu široke potrošnje so se pri založenosti pojavile težave, saj je primanjkovalo nekatero galanterijsko blago, tekstil, gradbeni material, železninarsko-tehnično blago ter nekateri izdelki iz usnja in gume. Bolj kot pomanjkanje pa je kupce Slovenije, republiški .odbor sindikata in slovensko obrtno združenje, med Pomurci pa je priznanje za drugi najlepše urejen slovenski kraj prejel Veržej. Zatem pa so se zvrstila tekmovanja in razstave, ki so praktično zapopolnile vse zmogljivosti v Radencih. Učenci drugih letnikov iz osmih slovenskih gostinskih šol so se pomerili v kuharskih veščinah, že prekaljeni kuharji v pripravi jedi iz domačih živil, barmani pa v pripravi, mešanju in poznavanju pijač. V. Paveo razbuijal način prodaje, saj je bilo moč nekatere proizvode kupiti le za dinarje deviznega porekla. Iz tega bi lahko zaključili, da je glede na obstoječe gospodarske težave v primerjavi z ostalimi območji v Sloveniji in Jugoslaviji bila oskrba v Pomurju še dokaj zadovoljiva, od potrošnikov, ki naj ne bi kopičili zalog, pa je tudi v prihodnje v veliki meri odvisna normalna oskrba. Vplivati pa bo treba tudi na trgovske organizacije, da ne glede na njihovo organiziranost podredijo osnovne interese oskrbi v Pomuiju. Pomembnejšo vlogo pa bodo morale odigrati tudi občinski rezerve, ki jih bo potrebno povečati ter organizirati tako, da se bodo znale prilagoditi odpravljanju motenj na trgu. Zato veijetno tudi ni odveč razmišljanje, da bi občinske blagovne rezerve organizirali enotno na medobčinskem ni-vo->u- L. Kovač Srečanje slovenskih gostinskih in turističnih delavcev pa je bilo tudi prava paša za oči na pripravljenih razstavah izbranih jedil: kulinarike in slaščičarstva, izdelkov proizvodnih OZD, omizij, hrani namenjeni za diabetike. Na svoj račun so prišli tudi najzahtevnejši sladokusci, kar je dokaz, da so naši gostinski in turistični! i delavci pravi mojstri svoje stroke. Na posvetih so spregovorili o vplivu gospodarskih razmer na konkurenčno sposobnost slovenskega turizma. Organiziral pa ga je republiški odbor sindikata delavcev v gostinstvu in turizmu, turistični novinarji pa so ob 20-letnici analizirali svoje delo in razmere ter možnosti za še večjo vključitev turističnega gospodarstva v sodobne turistične tokove, sestala pa se je še sekcija hotelskih gospodinj Slovenije. Ob sklenitvi letošnjega srečanja so bili zadovoljni vsi, razdelili pa so tudi vrsto medalj in priznanj najuspešnejšim tekmovalcem in za najboljše razstavljene dosežke. Veliko priznanj so pobrali tudi Po-murci, gostinski tozdi in zasebniki. Vnovič so potrdili, da niso zaman znani po kulinaričnih specialitetah prav tako kot po svoji gostoljubnosti in urejenosti gostišč. Celoten zbor pa dokazuje, da so naši gostinci sposobni pripraviti prvovrstne jedi, slaščice in pijače tudi iz povsem domačih živil. V. Paveo ZDRAVSTVO Sprejeli izhodišča, opozorili na težave Na torkovem zasedanju skupščine občinske zdravstvene skupnosti v Murski Soboti so delegati najprej sprejeli korigirano bilanco dovoljene porabe sredstev SIS družbenih dejavnosti za letošnje leto in s tem v zvezi tudi novo'prispevno stopnjo za zdravstvo. V okviru dodatnega dovoljenega povečanja sredstev skupne porabe v občini Murska Sobota za letošnje leto se občinski zdravstveni skupnosti prizna 16,768.000 dinarjev dodatnih sredstev. Korigirano bilanco dovoljene porabe sredstev, ki naj bi bila dokončna, mora na četrtkovem zasedanju sprejeti zbor združenega dela skupščine občine Murska Sobota. Na osnovi sprememb dovoljene porabe za letošnje leto pa so bila sprejeta tudi izhodišča za finančno vrednotenje delovnih načrtov TOZD Pomurskega zdravstvenega centra, ki predvidevajo valorizacijo materialnih stroškov za 30 odstotkov, minimalno amortizacijo za 50 odstotkov, zdravila za 20 odstotkov, osebne dohodke za 18 odstotkov in sklad skupne porabe 19.000 dinarjev na delavca. Delegati zbora izvajalcev so sicer glasovali za sprejem izhodišč, vendar so skupščino seznanili, da s predvidenimi dovoljenimi odstotki ne bomo mogli pokriti materialnih stroškov, ker je rast cen zdravil in materialnih stroškov nadpovprečna, in da bodo z obračunavanjem amortizacije prišle TOZD v težave tudi pri izplačilu osebnih dohodkov. Po besedah predstavnika bolnišnice s tolikšnimi sredstvi ni mogoče normalno poslovati, z obračunavanjem amortizacije pa je vprašljiva tudi likvidnost, kajti ta sredstva uporabljajo tudi za obratna sredstva. Dogovorjeno je bilo, da bodo s težavami, ki bodo nastale zaradi sprejetih izhodiščih, seznanili zbore skupščine občine Murska Sobota. F. Maučec Povečanje proizvodnje in izvoza V uresničevanje nalog, ki izhajajo iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije, se uspešno vključujejo tudi v Pomurju. V skladu z dogovorom v pomurskih organizacij ah združenega dela niso ustanavlj ali posebnih s stabilizacijskih teles, pač pa so v vseh štirih pomurskih občinah imenovali stabilizacijske komisije, ki so pripra- I vile osnutke, ponekod pa že tudi predloge programov dela. V njih so konkretizirali pomembnejše naloge, po- j udarek pa dali predvsem povečanju proizvodnje in izvoza ter usklajevanju vseh oblik porabe. V stabilizacijskih programih so posebej izpostavili tiste organizacije združenega dela, ki se srečujejo z motnjami v proizvodnji. Tu je treba čim prej ugotoviti in analizirati vzroke za nastale težave in jih tudi odpraviti. Še bolj kot doslej pa bo treba v prihodnje dati poudarek razvoju tistih dejavnosti, ki imajo komparativne, prednosti. V Pomurju je to v prvi vrsti kmetijstvo, zato ne preseneča podatek, da je od 2,4 milijarde dinaijev investicijskih vlaganj v soboški občini v prihodnjem letu večina teh prav na področju kmetijstva. Ob naraščajočem številu iskalcev zaposlitev ne kaže zanemaijati tudi iskanja nekaterih novih programov, večji poudarek pa dati tudi razvoju drobnega gospodarstva, ki še ne daje željenih učinkov. Usklajevanje skupne in splošne porabe je sicer ena od pomembnih nalog za doseganje gospodarske stabilizacije, vendar lahko ima indeksirano omejevanje tovrstne porabe tudi negativne posledice. Te so na nekaterih področjih že prisotne in nanje opozarjajo celo v združenem delu. V pomurskih organizacijah združenega dela so že stekle aktivnosti za pripravo planskih dokumentov za prihodnje leto, žal pa še vedno niso znani nekateri pogoji gospodarjenja, zato je realno načrtovanje otežkočeno. . Republiška resolucija sicer nakazuje nekatere pogoje gospodarjenja v letu 1984, tega pa ne bi mogli trditi za zvezno resolucijo. Sicer pa iz osnutka republiške resolucije za prihodnje leto izhaja, da upošteva usmeritve iz dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. Ta tudi v letu 1984 daje največji poudarek izvozu na konvertibilno področje, ki naj bi se povečal za 20 odstotkov, industrijska proizvodnja v Sloveniji naj bi se povečala za 2 do 3 odstotke, družbeni proizvod pa za 2 odstotka. Če namenja republiška resolucija posebno pozornost kreditiranju izvoza, pa so pomurski gospodarstveniki mnenja, da bi podobna pozornost morala veljati tudi kmetijstvu. To velja tudi za razvoj manj razvitih območij, ki mu sicer republiška resolucija namenja posebno skrb, zagotoviti pa bi bilo potrebno tudi večji delež bančnih sredstev in ustreznejše kreditne pogoje za investicije na tem področju, saj se bo le tako povečalo zanimanje za vlaganja na manj razvita območja. L. Kovač i PRED 8. SREČANJEM NARODNOSTI V Markovcih se bo v petek začelo 8. srečanje narodnosti sosednjih dežel. Po enem letu — lani je bilo srečanje v Kd-szegu na Madžarskem — se bodo delegacije pripadnikov narodnosti, ki živijo na stičišču meja, spet zbrale, da bi se medsebojno seznanile z živ- Ijenjem in delom manjšin. Pravzaprav se bodo tokrat osredotočili predvsem na informiranje pripadnikov narodnosti v njihovem materinem jeziku. V tem pogledu je to novost. Srečanje bo trajalo 3 dni. V petek popoldne bo’do poslušali uvodne referate, v soboto bodo predstavniki vseh delegacij podali poročila o dogovorjeni temi, torej informiranju,' kakršno je v posameznih okoljih, kjer živijo pripadniki narodnosti; isti dan pa bodo iripravili razgovor s predstavniki tiska (novinarji), si ogledali centralno dvojezično osnovno šolo v Prosenjakovcih in imeli skupno razpravo. V nedeljo pa bodo obiskali dvojezične kraje v Soboški in lendavski občini, da bi se podrobneje in na kraju samem seznanili s položajem, iredvsem pa pridobitvami pripadnikov narodnosti. Samoupravni interesni skupnosti za prosveto in kulturo pripadnikov madžarske narodnosti v občini Murska Sdbota in Lendava, ki sta skupaj s Pomurskim medob-inskim svetom SZDL preveli organizacijo letošnjega rečanja, sta povabili delegacije narodnosti iz Avstrije (Slovence, Hrvate, Čehe in Madžare), Italije (Slovence), Madžarske (Slovence—Hrvate—Nemce), Hrvaške (Madžare, Italijane in Čehe) n Slovenije (Madžare in Italijane), poleg njih pa še številne druge goste. JOŽE GRAJ a Brez večjih zatikanj pri oskrbi aktualno doma in po svetu Kaj bolj spodbudnega smo iskali, toda svetovne agencije še vedno po vsem svetu pošiljajo podobne prizore kot je na naši sliki: Arafatu zvesti borci pripravljajo za boj raketni metalec. Bo mesto Tripoli doživelo enako usodo kot lani Bejrut? Aktivna diplomatska dejavnost poskuša to preprečiti r "ŽmJANJE JAVNOSTI 1 Odpravnine za zdomce Zahodnonemški zvezni parlament (Bundestag) je proti glasovom socialdemokratskih (SPD) in zelenih poslancev sprejel zakon »o spodbujanju tujih delavcev, da bi se vrnili v domovino«. Po tem zakonu bodo lahko delavci iz Jugoslavije, Južne Koreje, Maroka, Portugalske, Španije, Tunizije in Turčije dobili pomoč za vrnitev, če so po 30. oktobru 1983 ostali brez dela zaradi stečaja podjetja ali če so več mesecev delali po skrajšanem delovnem času. To denarno pomoč v znesku 10500 mark (za vsakega otroka dodatno po 1.500 mark), ki velja samo do konca septembra 1984, bodo dobili samo tisti tuji delavci, ki se bodo vrnili z vsemi člani svoje družine v domovino. Obljubljena denarna pomoč se bo zniževala za 1.500 mark v primeru brezposelnosti in za 750 mark v primeru delne zaposlitve za vsak mesec po začetku brezposelnosti, če se tuji delavec ne odloči za vrnitev. Toda ti odbitki bodo začeli veljati šele z januarjem 1984. Odpadejo pa v primeru, če tudi otroci in zakonca ostanejo še nekaj mesecev v ZRN, da bi na primer otroci, ki hodijo v šolo, dokončali šolsko leto. Tuji delavci, ki se bodo odločili za vrnitev, bodo lahko z vsemi državnimi ugodnostmi takoj dvignili svoje bančne vloge, za katere jamči država. Lahko bodo tudi takoj dobili povrnjene vse svoje prispevke za starostno zavarovanje, če se bodo odločili za to možnost, ne da bi jim bilo treba čakati dve leti. V parlamentarni razpravi o tem zakonu so se močno kresala mnenja — kot se krešejo že nekaj mesecev — ali bo ta ukrep res prispeval k prostovoljnemu odhodu tujih delavcev, ali pa je samo eden izmed poskusov vlade, da bi se jih čimprej znebila, kot je trdila opozicija v Bundestagu. globus odmeva v tujem tisku in čeprav je bila konec prejšnjega meseca. To je tudi razumljivo, saj na .osnovi ocen političnega položaja pri nas predstavljajo svoji javnosti trenutno danost v Jugoslaviji. Zgodilo pa seje to, da so izvlekli nekatere citate, ki so vznemirili med drugim naše delavce na začasnem delu v tujini. Gre za iztrgano izjavo enega od 27 razpravljalcev, da v Jugoslaviji pričakujemo nemire. Ta iztrgan citat je obkrožil svet, ne da bi avtorji komentarja posebej povedali, zakaj lahko pričakujemo nemire, kajti razpravlja-lec je le dokazoval, da moramo izpeljati oživljanje gospodarstva, kajti v nasprotnem nam bo vedno slabše, kar lahko, poudarek je na lahko, povzroči nemire. Zopet primer polovične resnice, s katerimi se ubadamo novinarji po vsem svetu. Najprej ugotovitev, da ni enostavno poročati na dveh, treh straneh s seje, ki skupaj znaša to okoli 300 strani besedila. Problem je v bistvu v nedorečenosti, v nepopolnosti informacije in v tem, da novinarji nemalokrat pozabljamo, komu vse govorimo. Kaj seje zgodilo? Nanem-ški televiziji so v oddaii za naše delavce na začasnem delu v tujini poročali s seje ter poudarili predvsem sporočilo o pričakovanju nemirov. Nekateri delavci so postali vznemirjeni, kajti njihov položaj v Nemčiji vendar ni tako brezskrben, saj pravkarpripravljajo zakon o odnosih do trnih ali gostujočih delavcev. Ker Jugoslavija ni članica Evropske gospodarske skupnosti, lahko zaostrijo odnos do naših državljanov, kot do državljanov vseh držav nečlanic skupnosti. Znano je namreč, da so po zamenjavi vlade zaostrili odnos do tujcev in zato so tudi naši delavci lahko vznemirjeni. Skratka, živijo pod stalnim psihološkim pritiskom, kako dolgo bodo še zaželeni, nato pa dobijo informacijo, kako pričakujejo v domovini nemire. Če povežemo ti dve dejstvi, pridemo do neljubega spoznanja, kako lahko neprecizno tolmačenje povzroči nepotreben nemir. V tem primeru nas sploh ne zanima, ali je novinar želel prispevati svoj delež k anti-jugoslovanski propagandi, pač pa nas zanima humana stran sporočila, posebno zato, ker v vseh deželah, kjer imajo gostujoče delavce, obljubljajo, kako ne bodo vznemirjali ljudi z netočnimi informacijami. Nasprotno, vedno znova nam zagotavljajo, da se zavedajo resnega položaja v svetu in da bodo zato gojili medsebojno razumevanje, saj ne soglašajo s strastnimi nastopi posameznih skupin proti prisotnosti tujcev v njihovi deželi. preriitra jzjava o pričakovanih nemirih je bržda v nasprotju z omenjenimi zagotovili. Devizno stabilizacijsko posojilo V okviru svoje najnovejše mesečne analize gospodarskih gibanj v Jugoslaviji je ljubljanski Ekonomski inštitut dal tudi zelo aktu-ano in za naše razmere in potrebe zelo koristno priporočilo. Dr. Bajt namreč meni, da bi naša država s premišljeno ekonomsko mobilizacijo deviznih sredstev prebivalstva lahko zagotovila nujni 2 mlrd dolarjev za odplačilo tujih dolgov v prihodnjem letu in se na ta način izognila nevarnosti morebitnega reprogramiranja. Inštitut izhaja iz podatkov, da ima naše prebivalstvo (vključno z delavci na začasnem delu v tujini) v jugoslovanskih bankah skoraj 8 mlrd dolarjev, kar bi lahko obravnavali kot posojilo prebivalstva gospodarstvu, ki je po svojih učinkih zelo podoben posojilu mednarodnega kapitala. Drugi del deviz, ki jih imajo Jugoslovani, je zunaj domačih bank, „v nogavicah”. Ekonomski inštitut računa, da gre za okoli dve milijardi dolarjev. Zakaj denar ni v banki? Največkrat slišimo, da gre za nezaupanje. Devize v sedanjih razmerah kljub vsemu niso ,,navaden” denar, ampak nekaj, kar ima veliko večjo težo od dinarja. Kdor varčuje, dela to s tujo valuto in jo ima doma, ,,za “V žarišču dogodkov BEG NA PODEŽELJE V nedavni parlamentarni razpravi o trenutnih razmerah v industriji domala nobeden izmed več kot 20 govornikov ni mogel mimo teme o delovni sili. Resda ne gre za vseh 1,300.000 ljudi, ki delajo v tej gospodarski panogi, temveč za nenavaden pojav, da je navzlic splošnim ugotovitvam o nizki delovni storilnosti nenehno slišati zahteve po novi delovni sili. Vprašanje, ki se zastavlja, je preprosto, hkrati pa tudi nenavadno: ali imamo delovno silo ali je nimamo? Odgovor je nejasen: delovna sila je in je ni. Preveč je je tam, kjer ne potrebujejo tolikšnega števila delavcev, ni pa je dovolj tam, kjer so potrebe največje. Pri tem pa je nesporno, da so zaloge delovne sile iz obdobja ekstenzivnega razvoja gospodarstva pošle. Nizek prirastek prebivalstva, med najnižjimi v Evropi, je zmanjšal še tisti presežek, ki so ga nekoč imeli. Zdaj je prišlo tako daleč, da ima industrija, ki že leta želje, ki ponuja modnosti za boljši zaslužek, vendar to ni edina smer preseljevanja delovne sile, prav kakor možnost za boljši zaslužek ni edini vzrok, čeprav je najpomembnejši. V industriji se ni uvelajvil ustrezen način nagrajevanja. tako industrijski delavec v očeh javnosti ni več tisto, kar je bil, poleg tega pa delavci bežijo iz industri- valni industriji in drugih panogah, kjer je tehnološki proces precej mehaniziran. Problem nagrajevanja je, čeprav ni edini, vendarle na čelu seznama vzrokov, zanimivo pa je, da se najostreje zastavlja med tehnično inteligenco, ki čuti, da je bila v zadnjih desetih ali petnajstih letih najbolj zapostavljena, kar zadeva dohodek. Človek z visoko izobrazbo potrebuje dobrih deset let, da bi njegova plača dosegla plačo kvalificiranega delavca z deset ali več leti delovne dobe. Resda imajo ljudje s fakultetno izobrazbo možnost, da kasneje veliko hitreje napredujejo, a za mnoge je to slaba tolažba, kajti višja življenjska raven in možnosti za stranski zaslužek narekujejo tudi drugačna merila. Tako ni presenetljivo, da mnogi inženirji bežijo iz tovarn in se odločajo za druge bolj donosne poklice, med katerimi so vsekakor na prvem mestu tisti v drobnem gospodarstvu. Tako inženirji postajajo lastniki obrtnih delavnic ali menežerji v zadrugah, zdravniki pa opuščajo svoj poklic, da bi se posvetili prašičereji. Na Madžarskem centrali- stično usmerjanje že lep čas ni sposobno zagotoviti takš- .ne razporeditve delovne sile, ki bi bila v splošnih okvirih najbolj smotrna. Kot so poudarili tudi med nedavno parlamentarno razpravo, bi bilo najbolje, če bi sama podjetja bolj vplivala na smotrno kroženje .delovne sile. To pomeni, da naj bi podjetja, ki imajo dovoli dela, delovne sile oa jim primanjkuje, bolje plačala delavce, saj imajo sedaj več možnosti za to. druge ■delovne organizacije pa naj bi se znebile presežka delovne sile. V podjetjih, kjerje ' zdaj preveč delavcev, se navzlic izgubam pogosto zavestno nočejo znebiti presežka. ker se bojijo, da bodo ostali brezdelovnih rok. če bi nastopili »boljši časi«, ko bi imeli več dela. Problem »pomanjkanja« delovne sile, kije le posledica neustrezne razporeditve, se tako iz leta v leto zaostruje, še bolj pa se bo zaostril prihodnje leto, ko bodo delovni teden skrajšali z 42 na 4() ur. Boljša organiziranost in tehnološki napredek v vseh industrijskih panogah sta edini izhod iz sedanjih težav, spričo čedalje slabših možnosti za vlaganja v razvoj te panoge pa je problem preveč zapleten, da bi bilo rešitev moč pričakovati v bližnji prihodnosti. (TANJUG) najhujše čase”. Res je, da za devizne hranilne vloge jamči federacija, vendar je po lanski omejitvi gotovinskih izplačil na 250 dolarjev močno upadlo zaupanje v tako varčevanje. Tretji del deviznega premoženja Jugoslovanov (sem sodijo tudi devize zdomcev) je v tujih bankah. Računajo, da gre za sedem do osem milijard dolarjev. Razlogov za takšno stanje je več. Denar je na primer zdomcu ,,bolj blizu” in tudi tuji banki bolj zaupa kot domači. Napako smo napravili že pred leti, ker se privarčevane devize v bankah niso pretakale v interesu skupnosti in posameznikov. K temu je veliko prispevala tudi bančna kreditna politika. Vsota deviz v bankah je zadnje čase neznatno upadla (na okoli 7,15 milijarde dolarjev). Ce bi se že odločili za devizno stabilizacijsko posojilo, bi vsekakor morali spremeniti svoj odnos do varčevanja. Najprej bi morali napraviti vse, da bi med bankami in občani spet za-vadalo — zaupanje, se končuje Vjesnikov komentar. Med gospodarstveniki je vse več razprav o predlogu ekonomskega inštituta iz Ljubljane glede gospodarjenja z devizami. Zamisel je vredna pozornosti. Ce bi jo izpeljali, bi prav gotovo pomagali zmanjšati obveznosti skupnosti, hkrati pa bi usmerili ,.zaledenele” devize zdomcev v koristne namene. Gre seveda za milijarde dolarjev . . . MOSKVA - Tukaj « svečano proslavili w letnico oktobrske revo lucije. Na proslavi v'kon grešni dvorani ie . imenu obolelega skega voditelja pova predsednik vi Nikolaj Tihonov, na veliN vojaški paradi pa bni minister Drnitdj Ustinov. Andropov L zadnjič javno nastop meseca avgusta. NEW YORK - Nekfl obrambni minister v* tega ameriškega predlo" Johna Kennedyja -e McNamara je izp^oi-Kennedyjev sklep o P nji tisoč medcelmsK k leta 1961 pomen'1 » oboroževalne tekme persilama. BONN - V^^ainiT’ nemških zavarovaW zahtevalo, naj bi ^anje za obvezno z^ya avtomobilov, kad za Turke, Grke n J«»20 Slovane, PO*®č®liZve:nl do 50 odstotkov. Z’ w nadzorni oora",J »ir »balkansko tarifo vnil' raiel BEJRUT - kan «. tajna pogajanja z vm tanijo o nakupu brit nai jaških letal J bi bil odgovor Iraku, »J kratkim dobil franc® tipa super-etendara- WASHINGTON a Raziskave, » litt opravila ameris*tt|r Washington Po»‘,o vizijska družba Ai»r| |(| pokazale, * Igglr javnost v glavnem d0, z invazijo na um . PEKING— Od J^^itaj-konca septembra so gg6o skem ustavili gf®^ ker industrijskih obJ®L t0|ikšne sodijo, da ne zmorejo , investicijske dejavnost BUDIMPEŠt*^, v n«-januarja 1984 nekaterih skral' džarske z 42 na šali delovni teden 40 “/j Na konfe^ RIM — ^nizacije 28 govern PO^^arstve-svetovnega gosp00 zbliževanje V Moskvi so že nekaj časa vznemirjeni žara in njenega približevanja Washingtonu, zdaj P geaga>? v sprašujejo; o čem se sploh bosta pogovarja ,sejniA? Nakasone ob predvidenem obis'ku ameriškega P jglova^j Tokiu. O ameriško-japonskem gospodarskem vsa^if) Ne. odgovarjajo, njuna stališča so baje Pr® defa11^ Amerika se ne more rešiti svojega trgovinsk A^ifcd11! milijard dolarjev, tudi če Japonska kupi »vs)nOzarjaJ°Aih mandarine«, nekoliko zlobno dodajajo in I yoja’ lahko gre njuna beseda le o novih »politic naklepih« na območju Tihega oceana. ;e RajP :0 Občutljivost za dogajanja na Daljnem vzh sla® ai do neke mere tudi razumljiva, saj se že ne •7uoijšanjaLatO sovjetski odnosi z Zahodom, prav nobenega i menij0 anje tudi v odnosih s Kitajsko. Čisto mogoče nekateri opazovalci, da sovjetske stratege «jn pnz ja v obroča« okrog Sovjetske zveze. To na nek pOzada’ tudi komentator vladnega lista Izvestija, ki E pre®s. aIig, mesecu novembru v Tokiu ne bo le am er u Va^70til. -Reagan, marveč tudi generalni sekretar K‘ uanclg( \avlja pri čemer je obisk že končal zahodnonemsK ^a pnPU gjja Med drugim Sovjeti Reaganu tudi očlUO - naj » s-vjaponski prestolnici novo »tokijsko doktn naročja-z vso ostrino usmerjena proti Sovjetski zve , ega oh^ojin vobodilnim gibanjem v deželah tihoocea ■ od ^aJ-Prav tako, pravijo, naj bi ameriški preds večaaJe japonskih gostiteljev zahteval tudi novo P veli^<('JoVp*' kega proračuna, kije menda že zdaj »za zrOča ^„0^ . Pri vsem tem v Moskvi kajpada P°v jgtskoJ.jEjvo jstvo tudi to. da ni nobenih premikov vso ) ppn odnosih, čeprav nenehno ponavljajo, “a -g naUj^fo^ boljšanje. Po sovjetskih ocenah se je sta Aj vla®a P°’ poslabšalo v"začetku osemdesetih let. ko naJ na 11 začela voditi »ostro proameriško politikp stavljati »ozemeljske zahteve« do ZSSR- STRAN 2 VESTNIK, 17- od tedna do tedna Izobraževanje po lastni presoji ^MURSKA SOBOTA — O poteku akcije za zbiranje ["^voljnih prispevkov za izgradnjo spominskega obe-P* iz NOB na Vaneči so bili pred kratkim seznanjeni tudi r® Dredsedstva OK SZDL. Iz informacije, ki jo je posre-obCmSKi odbor zveze borcev, je razvidno, da ome-JH^akcija zadovoljivo poteka. Kljub temu pa naj bi vse gh^opolitične organizacije v soboški občini še pospe-g^^o^osti na tem področju. Hkrati so se seznanili tudi J^pravami na samo gradnjo spominskega obeležja NOB, Sradbeni odbor posebej angažiral in so vse naloge X? "jene v skladu z akcijskim načrtom. Predsedstvo OK bnii r P® ie Pozvalo vse vaške odbore in KK SZDL, da se še y ““Kažirajo v tej akciji. M. J. — Izvršni svet občinske skupščine je razpravljal o o reaf ■ ?ostienot m štabov civilne zaščite v občini ter o poročilu in230'*1 Pro8rama varstva, urejanja in vzdrževanja grobov bor-PrihodS^°in*nS^'1 obeležij v letošnjem letu ter sprejel program za nem n^6 et°' seJ' so obravnavali tudi informacijo o dolgoroč-Podr^0®13^11 gospodarske stabilizacije in izvajanju politike na splošne porabe v letošnjem letu. (J. D.) — Društvo inženirjev in tehnikov INA-JantZ- 28 svoj« člane in tudi druge občane pripravilo gy^®^o predavanje o problematiki nafte infustrije v hotela Y^avanje so organizirali v konferenčnih prostorih Oftan- • pa v Lendavi. To je že drugo predavanje, ki ga in Z,a društvo inženirjev. Prvo je bilo na temo Položaj jjJJWacija INA-Nafte Lendava. Izvršni odbor društva in tehnikov INA-Nafte Lendava bo tudi v bo-ten. pripravil podobna predavanja, med drugim tudi o poj^gO naj bi izkoristili vse energetske vire, ki jih v naši prev2P^NjA RADGONA — Sanacijski programi izgubaijev vse njihovim? ne vsebujejo elementov, ki bi bili zagotovilo, da bodo z aazeie? .lednim uresničevanjem delavci v teh sredinah splavali morali V^°’ Tako so se na zadnji seji občinskega izvršnega sveta ®Unala 3111 P°novno spoprijeti s takšnim programom tozda Ko-spregov ra^8°nske delovne organizacije Element. Na seji pa so tezuftat^h $e 0 uresn^evanju družbenega plana ob 9 mesečnih °bčini; x P°slovanja samoupravnih organizacij in skupnosti v ““in se nekaterih zadevah. Komunisti lendavske občine. ko ocenjujejo idejnopolitično izobraževanje in usposabljanje v lanski izobraževalni sezoni, ugotavljajo, da so bile skoraj vse naloge iz obveznega dela temeljnega programa realizirane tako po obsegu kot rokih. To kar najbolj razveseljuje, pa je odnos do izobraževanja. Seveda pa to še vedno ne velja za vse osnovne organizacije. V nekaterih še vedno prevladuje samoizobraževanje, ki pa je komaj zadovoljivo. V nekaterih osnovnih organizacijah tudi niso opravili obveznega dela izobraževanja. Kljub pomanjkljivostim pa velja ugotoviti, da se je idejnopolitično izobraževanje izboljšalo in bc gotovo prispevalo k večji idejni in akcijski usposobljenosti komunistov v občini, seveda pa se mora učinek izobraževanja poznati pri delu komunistov v neposredni praksi. Kaj novega prinaša idejno- Koncert pred praznikom Že četrtič zapored bo Ljutomer gostil eno od prireditev festivala Revolucija in glasba. Gre za večer pesmi in plesa, ki ga bodo pripravili domači mešani pevski zbor KUD Ivan Kaučič, v drugem delu pa se bodo predstavili kbmomi moški zbor iz Celja ter ansambel Akt s plesno skupino srednje pedagoške šole iz Celja. Festival Revolucija in glasba bo letos že enajstič na sporedu in njegove osnovne značilnosti so raznovrstnost umetniških sporočil. Vsebuje sodobne impulze, ki imajo vlogo afirmativnega delovanja. Pred dnevom republike bo to vsekakor zanimiv koncert in nastop, pričel pa se bo v ponedeljek, 21. novembra, ob 19.30 uri v ljutomerskem domu kulture. Organizator nastopa pa je poleg sveta festivala tudi ljutomerska zveza kulturnih organizacij. D. L. PAPIRNATA VOJNA Komunistova T šolska naloga stab^ beograjskega mestnega komiteja zveze ko-Potrebno C'a le tozdiranje drobljenje gospodarjenja in da je ^Podadelovne organizacije zaradi uspešnejšega šospod ^enJa oziroma pospeševanja integralnih procesov v Bova in3rstvu" Teza o nevarnostih drobljenja gospodarstva ni ?nandmrieznana’ saj se je spominjamo že iz časov ustavnih iianju ™pripravljanja korenitih sprememb v samouprav-razix>la»Pnd uveljavljanja odločilne besede delovnih ljudi pri °bnavljf • z družbenimi sredstvi. Obnavljanje te teze je torej Vega, g y te starega načina gospodaijenja kot boljšega od no-°2iroina j®.1?1 °kolju ni bilo uspešno uveljavljeno s tozdiranjem Star? “kovanjem temeljnih odnosov, ki naj izvirajo iz dela. 'Ofej p/1 .mestnega komiteja zveze komunistov v Beogradu ^MiT611' vra^anje k staremu in zanemarjanje uspehov no-^Pravza° Se Pokazali v marsikaterem proizvodnem okolju, kar ™ZgodnPr3V nestrPn°st v hitenju k novim ciljem, ki povzroča Jren>einh 'Tneutemeljenc> nezadovoljstvo zaradi nastajajočih kovanj? j ‘ Pa Je le rezultat nedoslednosti pri oblikovanju I^gasam Praženega dela od temeljnih organizacij naprej do u P^eg ouPrayljania. Izkušnje kažejo, daje bilo več slednjega foteljev •er ie b"° vselej preveč ovir za osvobajanje dela z taSem nov*b odnosov do dela, in da so zdaj najbrž n Letl1 nit'ne’ zaradi premajhne delavnosti ni rezultatov po n danji rU P® starem, pa se zdi, da je treba staro obnoviti na T^dostn3701 učinkovitosti, kar pa seje že zdavnaj pokazalo »a Potrebe samoupravljanja in neustrezno za zahteve ekoč Že nj CePrav se je administrativna koncentracija sredstev jemala prav z ideali socializma. Področje družbenih dejavnosti v radgonski občini je organiziranb v devetih samoupravnih interesnih skupnostih. Skupno je v njihovih skupščinah 282 delegatov v zborih uporabnikov in 90 v zborih izvajalcev. Skupščine pa premorejo za boljše delo še 49 različnih organov, ki štejejo od 8 do 15 članov, vseh skupaj pa jih je 317. Od julija 1982 do julija 1983 sO imele skupščine 40 sej, organi pa so sestankovali 116 krat. Ža vse to jim je pripravila skupna strokovna služba 600 tisoč listov gradiva. Gotovo se tudi v teh podatkih skriva del odgovora, zakaj so skoraj vse seje na robu sklepčnosti, mnoge pa so morali sklicati tudi večkrat. Papirnata vojna nevarno duši vnemo delegatov že po prvem letu njihovega mandata. ~ vp politično izobraževanje v prihodnjem letu? Program, ki je bil sprejet v lanskem letu, bo sicer ostal tak, kotje, a vendar so v njem novosti, ki bodo komuniste gotovo pritegnile. Bistvene novosti so v temelj-, nem programu izobraževanja, kjer uvajajo nove izobraževalne oblike. Pripravljenih je več programov individualnega študija v treh težavnostnih stopnjah, med katerimi si bo lahko vsak član po lastni presoji, interesu in idejnopolitični usposobljenosti primerno izbral program, po katerem bo individualno študiral. Za preverjanje znanja bo pripravljenih več oblik od testov do problemskih razgovorov in okroglih miz v osnovnih organizacijah. Glede na dosedanje. pripombe številnih komunistov na oblike izobraževanja bi ta nova oblika morala biti privlačna za slehernega člana zaveze komunistov. Občinski komite ZKŠ Lendava bo v novi izobraževalni sezoni pripravil tudi program za tehnične delavce — komuniste, tako kot je v minuli sezoni realiziral program izobraževanja za delavce komuniste s področja vzgoje in izobraževanja. Za 910 članov zveze komunistov v lendavski občini bo na voljo dovolj izobraževalnih oblik od najosnovnejših do zahtevni uspe^ idejnopolitičnega izobraževanja pa bo odvisen od odgovornega pristopa do njega in seveda od učinkov tega izobraževanja v vsak4anji neposredni praksi, ta pa, kot vemo, zahteva čedalje več znanja še poseoej od komunistov. Jani D. Zaposlovanje po kapljicah Podatki za obdobje od januarja do septembra letošnjega leta kažejo, da se je v lendavski občini zaposlilo le 51 delavcev, od tega 48 v gospodarstvu in 3 v negospodarstvu. To z drugimi besedami pomeni zaposlovanje po kapljicah in je daleč od načrtovane stopnje zaposlovanja v tem letu. V lendavski občini je tako zaposlenih v družbenem sektorju 7118 delavcev in pripravnikov. Podrobnejša analiza kaže, da zaposlovanje sicer raste, vendar načrtovano ne bo doseženo. V ELMI so 40 delavcev celo odslovili, zaposlovali pa so v Planiki Turnišče, v Leku in Delozi v Veliki Polani, medtem ko druge TOZD svojih programov niso realizirale ali pa le delno. Glede na razmere v prihodnjem letu bodo težave še večje. Posledica vsega tega je seveda povečana brezposelnost, saj je v občini že evidentiranih 539 iskalcev zaposlitve, kar je za 43 odstotka več kot v lanskem letu. Med nezaposlenimi je čedalje več mladih. Zanimivo je, da nekateri iskalci zaposlitve ponujeno zaposlitev odklanjajo zaradi najrazličnejših vzrokov, nekatere TOZD pa zaposlujejo mimo skupnosti za zaposlovanje. V resoluciji o družbenoekonomskem razvoju občine za prihodnje lete je sprejeta dokaj visoka stopnja rasti zaposlovanja. Zakaj tako načrtujemo, ko pa po navadi že v začetku leta ugotavljamo, da vsega ne bomo mogli uresničiti? V lendavski občini se problem zaposlovanje torej še bolj zapleta, je najtežji v Pomurju, zato se ga bo potrebno lotiti bolj odgovorno, posebej tište TOZD, ki ne uresničujejo svojih programov zaposlovanja. Jani D. beograjsko pismo bi| rv?^6’ da Je bilo v Beogradu tozdiranje sila zgrešeno, Od na mobivar?.^ na razbijanju tehnobirokratskih centrov, ne Ol^ornosf3^’ 'n usposabljanju delavcev za prevzemanje Na t 23 Vse odlštve v svojem delovnem in družbenem j^tarji ° razliko sem opozoril že pred leti, ko so se zbrali jL?.eni te>eze.komunistov Beograda, Ljubljane in Zagreba na We Uve|jav1|Z'-iSkern razgovoru o tem, kako kje organizirajo dat 0UafnP v Ja temeljnih organizacij združenega dela in je tro/^aj izh’ -j® takrat na tem položaju v Ljubljani, dejal, ' ločine Jaj° človeka k onemogočanju oblasti kot cen-, Caj j Pa od razbijanja centrov moči v imenu delavcev, ^v^e^ani^ P°kazal nazadovanje v Beogradu v nasprotju z. 7»a v skl T v drugih mestih. Beograjski komite sicer trdi, da *lS?Zaciiah n z vo5° delavstva, ki se je največjih delovnih $e izreklo proti že dokazano neuspešni / ° brusov v0?P°darjenja, vendar že sam pristop k reševanju teh 7’ai*Čnih 5~e’ da delavcev doslej niso poslušali pri odločanju ^Pravnik ezab> saj so vendar ravnali po političnih ne pa ^Itork^^todah. ^v^le nara«Je $e bdo, dejstvo je, da samoupravna zavest W^^aradi® a’kar kaže zlasti nedavno nerazpoloženje de-htM? kajti vendar bo vse skupaj prej ali slej privedlo do ^juoiM^dP.m'djuujU’ kar pomeni, da bomo kmalu ^di r^razh?*1 ■ viteje utrditi temeljne delovne odnose. Taka Qav*deznoCanJa v Proces‘h uresničevanja samoupravljanja, uazadovanje nujno vodi v napredek. Viktor Širec Srečanje učiteljev OZ Pomurja V okviru slovenskega društva učiteljev predmeta obramba in - zaščita s šol srednjega usmerjenega izobraževanja deluje že nekaj let kar precej uspešno tudi aktiv v Pomurju. Tako se učitelji OZ srečajo dvakrat letno ter ob tem usklajujejo in izmenjajo izkušnje pri pouku kakor tudi pri vključevanju v različne prišolske dejavnosti mladih na področju SLO in družbene samozaščite. Zadnji • takšen sklic učiteljev OZ Pomuija je bil minuli teden na Zdravstveni šoli v Rakičanu. Srečanja sta se udeležila tudi predsednik republiške konference ZSMS Andrej Brvar in predsednik j medobčinskega sveta ZSMS za Pomurje Stanko Kerčmar. ! Razgovor je tekel o bližajoči se problemski konferenci republiške ’ konference ZSM Slovenije o podružbljanju SLO in družbene j samozaščite, kjer pričakujejo aktivno sodelovanje učiteljev I predmeta OZ na šolah srednjega usmerjenega izobraževanje I Filip Matko ZRVS na vseh področjih SLO Minuli teden je bilo v Radencih posvetovanje predstavnikov štirih občinskih konferenc zveze rezervnih vojaških starešin v Pomurju, ki sta se ga udeležila tudi predstavnika republiške konference ZRVS tovariša Bojan Fertin in Jakob Černe. Ugotovljeno je bilo, da je program dela rezervnih vojaških starešin aktualen, strokoven in članstvu vsestransko dostopen. Tako se tudi v Pomurju v zadnjih letih povečuje zanimanje članstva za vsakoletno vojaško-strokovno in idejno-politično izpopolnjevanje, ki je vedno bolj kvalitetno ter popestreno z novostmi in primernimi pedagoškimi metodami. Še vedno pa je premalo naročnikov revije ,,Naša obramba”, kajti v prihodnje bi naj bilo čimveč samoizobraževanja, prav ta revjja pa prinaša gradivo, ki bi ga naj RVS obvladali na preverjanjih znanja. Je pa zato rezervne vojaške starešine najti na različnih področjih vključevanja v podružbljanje SLO in družbene samozaščite (odbori za SLO, komiteji za SLO in DS, učitelji OZ, predavatelji tem CZ, NZ) še posebno pri delu z mladimi, kot so to izobraževanje mladincev-prostovoljcev enot teritorialne obrambe, vzgoja zunajšolske mladine ter v osnovnih in srednjih šolah v obrambnih krožkih. Filip Matko JzAKAJTAKO? g IEni iščejo, drugi ne ■ potrebujejo I IVse kaže, da drobnemu gospodarstvu dajemo -več možnosti razvoja le na papirju. Tako denimo S delovna organizacija INDIP Lendava išče mož- ■ nosti sodelovanja z drobnim gospodarstvom za- * Iradi zagotavljanja domačih surovin in repro- _ dukcijskih materialov, ki bi nadomestili uvozne, i v Elmi pa pravijo, da nimajo potreb po proizvodih H in storitvah drobnega gospodarstva. Indip je is- " Ikal sodelovanje obrtnikov v občini in tudi zunaj a nje, kljub prizadevanjem pa je doslej navezal g kooperacijske odnose samo z enim obrtnikom V D večini krajevnih skupnosti o tem niti niso raz- " I previjali, čeprav so podpisniki družbenega do- H govora o pospešenem razvoju drobnega gbspo- B darstva. Ne gre seveda samo za omenjeni delovni g organizaciji, ampak bi vse združeno delo moralo S kazati zanj več zanimanja. Jani D. g GOZDNO IN LESNO GOSPODARSTVO MURSKA SOBOTA, n. sol. o. in o. sol. o. TOZD GOZDABSTVO RAZPISUJE JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO 1 osebni avtomobil zastava 101 L, leto izdelave 1978, delno poškodovan. Izklicna cena je 25.000,00 din Dražba bo v ponedeljek dne 21/11-1983 ob 8.00 uri v skladišču TOZD v Murski Soboti, ul. Iva Lole Ribarja (prek žel. postaje). 17 7———..... NOVEMBRA 1983 STRAN 3 Pred dnevi je obiskala Planiko v Turnišču znana borka in častna občanka lendavske občine Ela Ulrih-Atena. V kolektivu so jo seznanili s proizvodnimi prizadevanji, z zanimanjem pa si je ogledala tudi posamezne delovne procese. Foto: Š. Prša Sindikalne aktivnosti Na petkovem aktivu predsednikov osnovnih organizacij. konferenc in občinskih odborov sindikalne dejavnosti v soboški občini je v uvodu planska gibanja do konca tekočega leta napovedal predsednik izvršnega sveta skupščine občine Murska Sobota Pavel Pongrac. Izpostavil je predvsem pomen kmetijstva, opozoril na posamezne prispevne stopnje, predvsem zdravstva in šolstva, ki bosta v prioriteti tudi naslednje leto ter se dotaknil zaposlovanja. Ob podatku, da v Pomurju že presegamo jugoslovansko povprečje (8 odstotkov nezaposlenih na sto prebivalcev) z 10 odstotno nezaposlenostjo, smo lahko zaskrbljeni, kajti tudi v naslednjem letu ni predvidenih večjih zaposlitev. Na novo se bo lahko zaposlilo le T15 delavcev in od tega večina v gospodarstvu, medtem, ko bo v negospodarstvu le štirideset prostih delovnih mest, kar je v skladu s težnjo po omejevanju režijskih služb. Sindikalisti so se seznanili tudi z rokovnikom izvedbe občnih zborov in negodovali ob pomiku izvedbenega roka na konec tekočega leta, saj so menili, daje 25. december, do katerega bi naj bili občni zbori opravljeni, neustrezen datum. Trgovci imajo takrat obilo dela, inventure so tudi drugod, v združenem delu pa prav pred prehodom in iz starega v novo leto največ obveznosti. Zato bo rok potrebno nekoliko sprostiti, oziroma izvedbe občnih zborov prenesti v prvo polovico leta 1984. V tem času pa izvesti tudi evidentiranje predsednika občinskega, sindikalnega sveta, ker sedanjemu poteče mandat. Prisotni predstavniki sindikata so prisluhnili tudi temu, kakšne naloge jih čakajo pri ohranjanju tradicij delavskega razreda in preprečevanju ter odpravljanju izrednih razmer na aktivu pa je bilo tudi podana informacija o dotoku sredstev za izgradnjo spominskega doma na Vaneči. bb ~ LENDAVA---------- Več od gostinstva in turizma Če se bodo v prihodnjem letu povečale hotelske zmogljivosti v Lendavi, tako namreč načrtuje Integral TOZD Gostinstvo, bi se realizacija povečala za 35 odstotkov. Gostinstvo in turizem v občini sta še vedno premalo razvita, zato bddo v prihodnjem letu gostinci predvsem skušali ustvariti večjo povezanost s sorodnimi organizacijami v pokrajini, zlasti na področju turistične in zdraviliške ponudbe. Tesnejše naj bi bilo tudi sodelovanje gostincev, turističnega društva in občinske kulturne skupnosti pri urejevanju in yzdrževanju turističnih točk v Lendavi in širši okolici. Pri racionalni rabi terapevtskih zmogljivosti v hotelu Lipa pa bodo skušali doseči učinkovitejšo propagando doma in v tujini, pri tem pa sodelovati z občinsko zdravstveno skupnostjo. Kazalo bi se povezovati tudi z drugimi turističnimi organizacijami. V zadnjem času postaja hotel Lipa vse bolj zanimiv za zdraviliški turizem. Zasedba je dokaj dobra predvsem zaradi pokritega bazena in zdraviliških storitev. Morda bi bilo potrebno ponuditi gostom tudi več zabave in možnosti za izlete. Glede razvoja gostinstva in turizma pa bi kazalo tesneje sodelovati z vsemi gostinskimi delavci v občini, pa naj bodo v družbenem ali zasebnem sektorju. Resolucija o razvoju občine v prihodnjem letu sicer ne predvideva večjega razmaha kmečkega turizma, veljalo pa bi o tem razmisliti tudi zaradi čedalje bolj urejenih kleti in vinogradov ne samo v Lendavskih in Dolgovaškil goricah, temveč tudi v Strehovcih, Dolini, Kobilju in še kje. Jani D. Narodnosti v znanstveni luči mala anketa Pred dnevi je prišel iz tiskarne Slovenija v Ljubljani droben zvezek .-c rumenim ovitkom in obetajočim naslovom Italijanska in rtiadžarska narodnost v socialistični republiki Sloveniji. Nekatere značilnosti pravno-politične-ga in jezikdvno-kulturnega položaja, kakor je delo pod-naslovljeno so vzete iz lanskega leta. Avtorji študije so sodelavci Instituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani — Silvo Devetak, Vera Klopčič. Albina Nečak-Ltik, Sonja Novak-Lukanovič in Saša Žabjek. Priložnostnega bralca v uvodu zvezka seznanja mag. Devetak z namenom izdaje. Gre namreč za predstavljanje razmer zainteresirani Evropi. Stalna konferenca lokalnih oblasti in dežel, kije delovno telo Evropskega sveta, pri- Predsednik slovenske mladine v Pomurju Na dvodnevnem delovnem obisku v Pomurju se je konec tedna mudila delegacija predsedstva republiške konference Zveze socialistične mladine Slovenije pod vodstvom predsednika Andreja Brvarja, v njej pa sta bila tudi Bogdan Cepič in Marjan Žerdin. V spremstvu predsednika medobčinskega sveta zveze socialistične mladine za Pomurje Stanka Kerčmarja in člana sekretariata Ivana Smodiša so imeli prvi dan obiska najprej razgovore v ljutomerskem tozdu Konus. Seznanili so se s proizvodnjo, uspehi in problemi v.tem mladem kolektivu, kjer dokaj uspešno deluje tudi 21-članska OO ZSMS, čeprav tudi pri njihovem delu ne manjka pomanjkljivosti, ki jih skušajo postopoma odpravljati. CELO 11 RAZGOVOROV V DVEH DNEH — Člani delovne skupine predsedstva RK ZSMS, ki jih je vodil predsednik Andrej Brvar (prvi z desne med obiskom invalidskih delavnic), so imeli zares ogromno število razgovorov s pomursko mladino in se tako dobro seznanili z.izkušnjami iz prakse. Foto: M. Jerše. Operativni program dela občinske konference zveze socialistične mladine v Murski Soboti za naslednje polletno obdobje je dokaj obsežen. Gre za vrsto stalnih nalog, ki jih bodo skušali s pomočjo svojih konferenc, centrov in komisij kar se da uresničiti. Tako bodo posebno pozornost namenili delu na področju idejnopolitičnega izobraževanja. V ta namen bodo pripravili posvete in enodnevne seminarje za vodstva osnovnih organizacij zveze socialistične mladine. Obsežne naloge mladih Sobočanov Poleg tega bodo opravili stalne obiske v OO ZSMS, tekoče spremljali gospodarjenje organizacij združenega dela in področje zaposlovanja. ki je eno najbolj perečih vprašanj. Prizadevanja pa bodo usmerili tudi v nadaljnje razvijanje samoupravnega položaja učencev v usmerjenem izobraževanju, mladih delavcev, uresničevanje samoupravnega sporazuma o štipendiranju v občini, spremljanje razpisa kadrovskih štipendij itd. Nič manjša skrb ne bo veljala tudi stanovanjski problematiki, področju kmetijstva, razvijanju mladinskega prostovoljnega dela, aktivnostim na področju SLO in DS, nadaljnjemu razvoju sistema obveščanja in informiranja v občinski mladinski organizaciji. Da ne govorimo posebej o sodelovanju s klubom pomurskih študentov v Mariboru pravlja namreč študijo o »decentralizaciji kulturne politike in o regionalnih ali etničnih jezikih« v Evropi. Prihodnje leto nameravajo sklicati evropsko srečanje strokovnjakov, politikov in predstavnikov manjšin, na katerem bi razpravljali o različnih vprašanjih, ki zadevajo pravice in življenje pripadnikov narodnih, jezikovnih in kulturnih manjšin v Evropi zato je institut opravil pomembno nalogo. Na predstavitvi drobne knjižice v Lendavi pa so predstavniki instituta govorili tudi o drugih raziskavah s področja narodnosti, bodi tistih, ki so že opravljene, ali onih, ki jih šele načrtujejo. Tako teče, denimo, raziskava problemov vzgoje in izobraževanja z vidika oblikovanja osebnosti otroka v razmerah večnacio- Precejšen pa je zlasti delež mladih pri izboljšanju produktivnosti, kar ugodno vpliva na uspešne poslovne rezultate. Zatem si je delegacija slovenske mladine ogledala proizvodne prostore, kasneje pa je obiskala še Mlekopromet, kjer so imeli razgovor z vodstvom kolektiva. Med obiskom v Lendavi se je delovna skupina predsedstva RK ZSMS mudila v prostorih srednje šole kovinske, pedagoške in ekonomske usmeritve. Tu so se pogovarjali z mladimi, združenimi v 2 osnovnih organizacijah ZSMS in koordinacijskem svetu. Poleg uspehov v dosedanjem delovanju so mladi izpostavili problem organiziranosti, kjer je skupno 283 učencev, še posebej pa vprašanje in klubom prekmurskih študentov v Ljubljani, spremljanju dela družbenih organizacij in društev ter o nadaljnjem sodelovanju mladih s pobrateno občino Para-čin in mednarodnem sodelovanju. V tem smislu je omenjeni operativni program dela do aprila prihodnjega leta razčlenjen po posameznih področjih in mesecih. V letošnjem novembru je v Ospredju izvedba občinskega tekmovanja Mladost v besedi, pesmi in spretnosti, vključevanje v akcijo evidentiranja mladink in mladincev prostovoljcev TO ter izdelava programa idejnopolitičnega usposabljanja. Decembra bo na vrsti praznovanje dneva JLA, v okviru katerega načrtujejo več skupnih kulturnih in športnih srečanj mladine in vojakov ter obiske karavl, občinsko tekmovanje Mladi in kmetijstvo ter za nalnosti. Že narejena je študija o pravni problematiki narodnosti, skupaj z budim-peštansko knjižnico Maxim Gorki pa pripravljajo raziskavo socialnih, ekonomskih in geografskih elementov na narodnostno mešanem območju. Na Madžarskem so za to določili Gornji Senik, med našimi kraji pa so sodelavci instituta predlagali Genterovce, vendar so udeleženci lendavske predstavitve oporekali izboru, saj je veliko bolj značilen kraj na narodnostno mešanem območju in Gornjem Seniku primerljiv Dobrovnik. Predstavniki instituta so mnenje sprejeli. Tako kot vedno doslej želijo raziskavo, katere rezultati bodo imeli poleg znanstvene vrednosti tudi praktično korist. J. S. ITALIJANSKI LOVCI Res je sicer, da lov na jerebice traja do tega meseca, na zajca do prvega januarja, n fazana in divje race pa do petnajstega j»nUSL’ a se glavna sezona s tem mesecem izteka- vsa* tako lahko trdimo za obisk gostujočih low predvsem Italijanov, ki so na jčešči tuji obfekQl^-ci naših lovišč. Torej smo ujeli zadnji trenutek pet tujih lovcev povprašali, ali često pomurska lovišča, katera divjad jih nap’ privlači, kako so zadovoljni z gostinskimi štor' tvami in cenami seveda. Tokrat smo se "L jali z obiskovalci gojitvenega lovišča Beltinci. Podobne odgovore bi najbrž dobili J od lovcev, ki so gostje lovišča Kompas F pomurskih lovskih družin. dvojezičnega pouka, kar terja dodatno angažiranost. V razpravi so opozorili tudi na določeno nezainteresiranost za delo v mladinski organizaciji, ki pa je navzoča v samoupravni organiziranosti na šoli, akcijah v mestu in OK ZSMS. Slovenska mladinska delegacija si je ogledala tudi usmerjeno kmetijo mladega kmetovalca Franca Kučana v Tešanovcih in se z njim pogovarjala o položaju kmetijstva in problemih. Obiskali so tudi kolektiv invalidskih delavnic Solidarnost v Murski Soboti, kjer so jih med drugim seznanili, da je od skupnega števila 53 zaposlenih kar 37 mladih vključenih v mladinsko organizacijo, ki je dokaj aktivna na raznih področjih. Tako so namreč uspešno sproti reševali zaposlitvena in stanovanjska vprašanja invalidnih oseb. Delegacijo slovenske mladine so sprejeli tudi mladi v OO ZSMS Vanča vas—Borejci in Crešnjevci v radgonski občini, kjer so med drugim izpostavili problem zagotavljanja finančnih sredstev kakor tudi nujnost po tesnejši povezavi s krajevno skupnostjo. V razgovorih z vodstvom VP 4142 pa so ugodno ocenili dosedanje sodelovanje in nakazali možnosti skupnih akcij v prihodnje. Pogovor je stekel tudi z mladimi na srednji kmetijski šoli v Rakičanu in predavatelji obrambne vzgoje na srednjih šolah Pomurja. Obisk v Pomurju pa so člani delovne skupine predsedstva RK ZSMS sklenili z udeležbo na seji sekretariata MS ZSMS za Pomurje, kjer so se dogovorili tudi o nekaterih prihodnjih nalogah mladinske organizacije. Milan Jerše FERMI POMPEO je dir^J nekega podjetja v Mi^ Tokrat je prvič lovil na obm ju gojitvenega lovišča r , Beltinci. Za to lovišče je z ■ od prijateljev ki so ze P lovili na tem območju, r je prišel v Pomuije, je MB varaždinskih lovcev m pri Martinu na Muri. L, cu v Pomuiju je zelo zadovoljen, saj je na tem ob veliko različne divjadi. Kar zadeva cene, pravi/(Uje niso nizke, vendar pa spet ne take, da bi odvrač-je lovce od naših lovišč. Tudi s postrežbo v soboški L” zadovoljen. Sploh pa mu ugaja pomursko okolje m v naše kraje še vrnil. , GIUSEPPE trgovski potnik. Ker na služi, si lahko pnvoš6 vega tujem. Na območju nj| g nj matičnega lovišča v J ja jerebic, zato je razumljiv , hoče upleniti na našem .a(jj. ju kar največ te vrste d L di Seveda pa usmeri pus za na zajca. Povedal je- vajuta Italijane lov pri nas ni več poceni, saj tudi nJ . Naša (lira) izgublja vrednost v primerjavi z do tuji lovišča namreč obračunavajo divjad v dolarjih. jazana lovec plača za uplenjenega zajca 45 dolarjev, ga 12. jerebico 15 in za raco 12 dolarjev. Za tov p spodbujajo bogata lovišča in 10-odstotni popus • SERGIO ASCHlERl^ prvič gost naših lovišč, n loV ko prihaja v Jugoslav! usluž' že več let. Po pokhe J nažih benec. Z divjadjo . oijen, loviščih je nadW;.^ čuvaj1 prav tako z vSi bolj oziroma vodji lova, J ij;anŠČF ali manj obvladajo A tudi no, prav tako znajo Jplenje1^ lovišča Fazan. Cene “P^ke, divjadi po njegovem mnenju zaenkrat še nis P v je by prav tako tudi ne cene gostinskih storitev. E o] na tem ..lačnem svetu” literature. Hudič je, če so Srene žjvp od r°jstva lačni. Ostali bodo vedno otroci življenja, za njih ni ^buip^?3' Arena življenja je za močne in odkrite ljudi. Narod Čutit«'v®’ nepa mehkužce in uživalce. ^Žabn kl3Z0’ tud’ v literaturi. A je potem potrebna ,,nova poetika” >.novo”ta’ Poet'ka je nauk o bistvu in formi literature. Vse kar hoče r«nic. Alj ~ kot Vlado Žabot — je zgolj subjektivizacija že znanih Take jSe ®remo '8r0 z enim igralcem in zborom? igro FJ,e ne smemo dovoliti. Narod je zbor, igralci smo vsi. Kdo bo "^kui«; *do b° režiral — o tem bo odločal narod, ne ,,otroci lakote, ki Mat; ®8azem”. ^'Se dai,arena ŽIvl'en’a — dai iim mleka, daj jim sadež, daj jin boaodoživeli katarzo! . Drago Kuhar ŠTEFAN HAUKO: TRAVE akril (Premija Pannonie 83.) Z današnjim dnem se v galeriji Kulturnega centra v Muski Soboti izteka ogled 9. mednarodne likovne razstave Pannonia 83. na kateri se s svojimi deli nredstavlja trideset umetnikov iz treh dežel: Jugoslavije (Slovenije), Avstrije in Madžarske. Razstavo si je v mesecu dni ogledalo okoli 3000 obiskovalcev, med njimi predvsem mladih v okviru likovne vzgoje v osnovnih in ostalih šolah v soboški občini. Iz Murske Sobote bodo razstavljenajiela prenešena v Savaria muzej v Szombat-helyu na Madžarskem in za tem v Železno na Gradiščanskem v sosednji Avstriji, bb Luther in naš čas ter knjige Kulturni koledar PETEK. 18. NOVEMBRA LENDAVA — V matični knjižnici bo ob 19. uri literarni večer, na katerem bosta sodelovala pesnika madžarskega rodu s te in one strani meje: Žužana Bati in Tibor Lazar. SOBOTA, 19. NOVEMBRA MURSKA SOBOTA — V počastitev dneva prosvetnih delavcev bo v dvorani kina Park ob 16. uri gostovala folklorna skupina Tine Rožanc. ZANIMANJE ZA OBISK V ZAGREBU Zveza kulturnih organizacij Gornja Radgona in občinska kul: turna skupnost organizirata (in sofinancirata) obisk v hrvaSko središče, kjer si bo m^č ogledati zanimivo razstavo del kiparja Ivana Meštroviča. umetniško zbirko znanega zbiralca umetnin Anteja-Topiča Mimare in opereto Dežela smehljaja Franza Leharja. Žani- ' manje za enodnevni kulturniški , na »pijanko”?!? r ^ali sestav ^ev’lk‘ Vestnika smo v rubriki Kulturna obzorja lahko s« 0,a: ni Milana Skledarja o literarni koloniji na Bledu, pod M^nejSi”,-^?®’0 na Parnas — na Bled!” Sestavek sam kliče po ° rečn0> ne a . ’ ob kateri bi prišli do številnih spoznanj — predvsem, bo ^'r Pa n8atlvnib oziroma neprijetnih ali celo podtikanj. Pu^'a, bi se am s.kopo odmerjeni prostor Kulturnih obzorij tega ne spust>I samo v nekaj (zame) najočutljivejših ,,cvetk”. ’^“kolonije da' pr'vedio do vprašanja upravičenosti kolonije. Dobil »Mj12bfala Jb r a t0 t^mščina mladih slovenskih literatov, ki se je na i ! Pincet " zaradi pijančevanja kot pa literature. V dokaz citiram: Rad ^h) J?.?6 st^fja. kljub pričakovanju številnih (od njega bolj Jpjici, kolegov, ni udeležil.” Ali pa: »Literarni večer v IVn°vo d Se nekaterim ... ni zdel ta pravi, ker so nekateri literati Ak ^»r sestV°ran° S stek'emco v roki in kitaro v naročju.” Jutrih in avka navaja, da je delo potekalo za okroglimi mizami ob so Predavanjih (Vlado Žabot, Denis Poniž, Taras Kermauer); Hov .da j?6 turi' na literarnem večeru. Ob tem pa je potrebno tudi Ue! in to L na Primer Drago Kuhar že po prvem dnevu odpotoval do-literafad' Prevelikega začetništva, neorganiziranosti — skratka nista ncHeoretične ravni kolonije, in pa, da tudi Lainšček in U na kol^?8'3 u’t' Kermauerjevim kritičnim besedam, a sta kljub v "* bil ed,niP ’,’P°8umno vztrajala”. Ob tem pa se da sklepati, da ^erat 0n'ja nbt k* ie preri^asno zapustil literarno kolonijo. •iovj e, pa č' da'a Pogovora na vprašanje drugačnosti mlade slovenske pesnPJav Ie na niei sodelovalo dvajset takorekoč »izbranih” •V'ev”j. qTcov 'n pisateljev (izmed »nekaj tisoč pišočih mladih O^0ljteratio0”0r nai b' ”Pust*mo času čas in berimo mlado ••pr^ 8a lahkUP°^®van10 zapravljenega denarja (v tem stabilizacijskem Do ldenosti i»° verietno pametneje porabili) se že lahko sprašujemo o ^•Urjev; erarne kolonije na Bledu. ^>0 pod °n^'in cinizmu S l (Mj v C?nieYalno, cinično in ironično pa je Skledar ožigosal ’'•Vjj kšno nDlsanju) »kolega” (?) Milana Vincetiča in Draga Kuharja. [jiti^tiCa aslado in vzvišenim zadovoljstvom ugiba vzrok odsotno- Sv°jih n 1,erarn' koloniji. Kot da se je ta že priznani literat zbal Mo ? ttora ^ako neumno! Saj se pesnik že od vsega začetka z ocenami svojega dela, ki so (lahko) neštetokrat k/p Toda brez (tudi) takih ocen se literat težko »razvija”, S'/? Prost l,etno raven Pisanja in nenazadnje tudi uveljavitev v Prepričan pa sem, da Vincetič zaradi kritičnih besed n„7a ‘n »doslej najostrejše kritike pesniške zbirke Zanna” ptbf tim n °0 Wge' Pu^ke v koruzo in nehal pisati. Toliko ga poz-vzv>°V° literaturo. Da pa je v sestavku o literarni koloniji teleVj7p an9 in s takim zadovoljstvom prikazal kritiko Petra vsei ■ e °ddaje, ki jo zaključuje:.........kakor da bi ga želel sle>? raztrgati.” (Vincetiča), je verjetno posledica (PriJakov °? Vincetičevo oceno Skledarjeve pesniške zbirke »Kot priprav JV-’ KaJ takega pa si mladi prekmurski literat, ki šele h ker $Čiti U želim dolgo in uspešno pesnikovanje), verjetno ne bi ‘J kot ’ ' sSeV'spnje vri (nehakten predčasen odhod Kuharja s kolonije, je 5 dJ^rtliauer- ri^ja. Ko so slišali (literati na koloniji) negativno i>i t.Presenetva 0 kuharjevih tekstih, so po »daljšem” razmišljanju Pegativn"^83 vzroka za Kuharjev predčasen odhod domov. Ta ^ij^tPpknu ° mnen'e ° svojih tekstih čutil oziroma pričakoval, in V^Ati taknZ,!Z8ovorom o prenizki literarno-teoretični ravni literarne Ant, 1^. 8°tovitvijo je Skledar hotel protestni odhod Kuharja ‘’Wen ;Jazlj'vi beg pred resničnostjo” in s tem še na ta način V ^ira<3 Da k Usp^n°st literarne kolonije. edarju ' vedel. kakšno mnenje bi izrazil, oziroma kako bi se vpeti Ce ga z univerze poslali na primer na učno uro o^j^Prievem^eri °snovne šole. Ce bi kaj takega doživel, bi verjet-^A^0lohiii « Primeru prišel do drugačnih spoznanj kot v sestavku o kifoJMiia,.^ čutil ..moralnega mačka”, ko se je podpisal z. ’’*a>Jerietno kLEdar)? Se je hotel za tem skriti? Vetjetno. In to je f > i’al”, °tr°ško naivnostjo (kakršen je tudi cel sestavek). Tako ^njfani Sq > pod£rt o K Q } tud; štjrje prekmurski literati: ^t^vpda »’Milan Vincetič. Draeo Kuhar. Milan Skledar.” »o ‘ razmišijlv Po^rt’ °’ K’ O ) velik0 ve£ ° tej (ne)taktni ”^ladi lit^’ da ga ni bilo med NAMI (podčrt. O. K. O.) • • •” ’ • • k t SO (P°dčrt. O. K. O.) izrazili . . .” kvelii;-’” So (podčrt. O. K. O.) na delovnih srečanjih Mjeu- .. ^Vh1” Sh» Priimc ' “(o, da bi se Skledar pod sestavkom podpisal s celim iti; Jahanja m-. Namreč, če je že tako pogumno spisal svoja mne- PasejeLaaJ tudi pogumno stoji za tem s polnim naslovom, ■ skriti, pa naj raje sestavka ne bi objavil. Oto Ktlzmič — Otok izlet v Zagreb je izjemno veliko, tako da bodo napolnjeni kar trije avtobusi, v katerih bo predvidoma 150 potnikov. Odhod bo v soboto, M , ___ Pred nedavnim je domača založba v zbirki Portreti izdala dve knjigi pod naslovom LUTHER — Njegovo življenje in njegov Čas, ki sovpadata s 500-letmco rojstva tega pomembnega reformatoija. Biografiji, ki je obenem tudi freska prelomnega časa v naši zgodovini, pajepriloženatudi drobcena AGENDA (faksimila Dalmatinovega obred-nika po edinstvenem izvirniku iz 1585. leta ki ga hranijo v Zagrebu) Knjiga se je v javnosti prvič poj avila ob odprtju razstave Reformacijsko gibanje na slovenskem vzhodu, ki je bila v začetku te jeseni na ogled v galeriji soboškega Kulturnega centra, posebne pozornosti pa je bila deležna tudi na simpoziju, ki ga je evangeličanska cerkev ob 500-letnici Luthrovega rojstva in 200-letnici potoleran-čnega evangeličanstva na Slovenskem organizirala v Murski Soboti preteklo sredo. Na srečanju so se zbrali au-hovni, posvetni in politični delavci iz vse Slovenije, med temami, ki sojih obravnavah, pa je bil v ospredju pomen Martina Luthra za današnjo Gradiščansko, pogled sodobnega katoliškega teologa na Luthra, vnliv nemških reformacijskih univerz na prek-murstvo (o čemer je govoril Franc Sebjanič), o Lutru in cerkvi paje razglabljal Ludvik Jošar. Izbrani Luthrov citat ki so ga organizatorji simpozija burski Soboti zapisah na vabilo (tega so prejeli le redki vabljeni) je: »Mnenja sem, da je Pos\etna oblast dolžna.svoje podložnike nrisiliti, da otroke pošiljajo v Pšolo, kajti duhovniki pravniki oridizarji, pisarji, zdravniki, Selji n takih je več, morajo ostati in brez njih ne moremo biti. če nosvetna oblast svoje podanike lahko prisili, da se vojskujejo, koliko bolj Jih mora ^S: v« .^‘1° otroke v šolo. je otrokov oče siromašen, potem se naj 'pomaga s cerkvenim premoženjem. bodt svoj denar pravilno podarili Cerkvi.« Knjigi o Luthru, ki ju je „apZ Richard Fnedental. ter že omenjena Agenda pa bodo v ospredju pozornosti tudi na današnjem dnevu Pomurske založbe na 6. slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani. Ob tej priliki bo domača založba predstavila še ponatis Kranjčevega romana Strici so mi povedali, po katerem je veliko povpraševanje; pogovore s pisatelji, ki jih je v knjigi z naslovom Pisatelji zbral novinar Jože Horvat, naše gore list. Njegova kolegica in rojakinja Marjeta Novak pa se RICHARD FRIEDEN-TAL (1896—1979), kulturni zgodovinar in publicist, je sprva deloval v Nemčiji, leta 1938 pa je emi-griral pred Hitlerjevim barbarstvom v Anglijo, kfer je živel tudi po vojni. Tesno -prijateljstvo ga je družilo s Stefanom Zweigom, čigar literarno zapuščino je izdal. Mednarodni sloves si je pridobil z izjemno svežo in uspelo biografijo Goethe — njegovo življenje in njegov čas. Enak uspeh je nato dosegel tudi s pričujočo knjigo p Martinu Luthru. predstavlja z romanom Vrtiljak, ki smo ga na strani kulturnih obzorij že predstavili, predstavljena pa sta bila tudi Milan Vincetič in njegova pesniška zbirka Zanna, o kateri bo prav tako beseda na predstavitvi novitet Pomurske založbe. O Fridenthalovem romanu posebej nismo pisali, zaradi odzivnosti, ki ga ima protestantizem v Pomurju, in zgodovinske pomembnosti re- formacije za našo pokrajino pa si delo vsekakor zasluži pozornost. Luthrova zahteva, da se mora človek brezpogojno podrediti besedi božjega razodetja in ne cerkveni avtoriteti, da se mora kot nezamenljiv, polnopraven individuum soočiti z Absolutnim, brez posrednikov, sproži njegov reformacijski obrat in ga pripelje z neodjenljivo doslednostjo do preloma s pa-peštvom; eruptivna vulkanska narava njegovega iracio-nalizma terja, da zaničuje najbolj človeško človekovo prvino — svobodno voljo. A to še dolgo ni edino protislovj e in razklanost v njegovem življenju in delu: mož, ki je v revolucionarnem zanosu najprej razglasil »svobodo kristjana«, je nedolgo zatem s surovostjo brez primere obsodil punte ponižanih in razžaljenih in postal v marsičem začetnik podolžniške miselnosti, pozneje tako usodne za nemško zgodovino. Svoboda posameznika, odnos do države in gosposke, vera in nevera, avtoriteta in pravica do izpovedovanja osebnega prepričanja — na ta večna vprašanja je skušal odgovoriti Luther. S svojim dejanjem je zaznamoval politični in duhovni razvoj nemških dežel in Evrope; njegovo največje delo, nemški prevod Biblije, je dosežek neprecenljivega pomena. O vsem tem in še marsičem drugem piše Friedenthal v svoji knjigi, opirajoč se na študij avtentičnega gradiva iz bogate sočasne literature, na letake, pamflete, polemike, pisma in spise Martina Luthra, njegovih sobojevnikov in nasprotnikov. Delo je mnogo več kot gola biografija človeka, od čigar rojstva mineva natanko pol tisočletja. Od strani do strani se plete življenjska pot av-guštinskega meniha, upornika in reformatoija in z njim prikazane stiske religioznega človeka. Knjigo Luther — Njegovo živlienie in. nicgov čas je opremil Julijan Miklavčič, uredil Jože Fistrovič, prevedel Primož Simonitti, pregledal Ludvik Jošar, v nakladi 3000 Izvodov izdala Pomurka založba. naprodaj paje po 1800 dinaijev. . . Brigita Bavčar 19. novembra, ob 9. uri, povratek pa istega dne v nočnih urah po predstavi v zagrebški Operi. Cena za posameznega udeleženca znaša 400 dinarjev. razstave I RADENCI - V razstavnem salonu hotela Radin je na ogled razstava grafik akademske kiparke Mirjam Zupančič iz Ljubljane. LENDAVA — V galeriji Lendava sta razstavljeni stalna in muzejska zbirka, pripravljajo pa tudi otvoritev že tradicionalne razstave mednarodne likovne kolonije, ki bo v počastitev dneva republike. Knjige USPEŠNICE TEGA TEDNA V PRODAJALNI DOBRA KNJIGA v Murski Soboti so: William Kotzwinkle E. T. VESOLJČEK IN NJEGOVE DOGODIVŠČINE NA ZEMLJI (Pomurska založba), Richard Friedenthal LUTHER - NJEGOVO ŽIVLJENJE IN NJEGOV ČAS 1/2 (Pomurska založba) in EN-CIKLOPECIJA TEHNIKE (Cankarjeva založba). KNJIŽNE NOVOSTI V POKRAJINSKI IN ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI Matija Čop: Pisma in spisi, Ljubliana 1983 Janko Kos: Moderna misel in slovenska književnost, Ljubljana 1983 Jože Bohinjec: Temelji klinične hematologije, Ljubljana 1983 Janez Šinkovec: Združevanje dela in sredstev, Ljubljana 1983 France Stele: Grintovci, Ljubljana 1983 v R. Donzelli idr.: Delajmo z lesom, Ljubljana 1983 Nigel Henbest': Vesolje v eksploziji, Zagreb 1983 Zlata knjiga nogometa, Ljubljana 1983 Milorad Šumar: Karate, Ljubljana 1983 SAM •SVOJ MOJSTER ,,Druga stvar ... je zavest, da mora naš delavec v resnici postati mojster pri svojem delu in pri svojem stroju ... delavec ve, da mu st-oj lahko olajša delo, da lahko poveča produktivnost dela in lahko naredi njegovo delo za še koristnejše delovnemu ljudstvu in vsej deželi. A naj je stroj še tako koristen in naj je še tako dober, si moramo na vse pretege prizadevati, aa se spopolnimo, kajti stroj postane nekaj odličnega šele, ko ga upravlja sposoben človek. Iz tega izhaja, da mora delavec, če naj kot izvedenec in z uspehom manipulira s strojem, še bolj spopolnjevati svoje znanje in spopolnjevati svoje sposobnosti ... Ni dovolj, če organiziramo tekmovanje glede produktivnosti dela, ni dovolj, če ocenjujemo ljudi samo po tem, ali so izdelali več ali manj, ali so vložili več ali manj truda . , . Priznanje stroja in orodja je prvi pogoj, da postane delavec mojster, pogoj tudi za novatorstvo in za racionalizacijo in za vse, kar se danes zastavlja kot naloga.” Že teh nekaj iztrganih misli iz predavanja sindikalnemu aktivu Beograda 2. decembra 1946 priča, kako daljnovidno in prenika-vo segajo v zdajšnjost in tem bolj prihodnost preudarjanja ene. najvidnejših osebnosti jugoslovanskega delavskega gibanja naše polpretekle zgodovine Borisa Kidriča. V svojem govoru na plenumu glavnega odbora enotnih sindikatov Jugoslavije je bil Kidrič še bolj kategoričen: ,,Zatorej je sveta dolžnost vsakega zavestnega delavca, da se danes bolj kakor kdajkoli prej trudi, da bo mojster pri svojem delu, mojster pri svojem stroju .. . Mora se nadalje spopolnjevati, da bo sposoben voditi ves oddelek, da bo sposoben voditi celo tovarno ...” (Plenum je bil 17. novembra 1946 v Beogradu.) Nekam znano se bere in zveni, sicer pa je kot nalašč za čas in razmere, ko po delovnih kolektivih vznikajo zamisli o trdnejšem organiziranju in zavzetejšem uveljavljanju tkim. Množične inventivne dejavnosti (MID). Tako je že pred dobrimi tremi leti v naši republiki dozorela ideja za ustanavljanje krožkov za izboljševanje proizvodnje in lani sta slovenska gospodarska zbornica in republiški zavod za produktivnost dela izdala o tem lično brošurico, ki je šla v vse občine, organizacije združenega dela in delovne skupnosti. Bistvena vprašanja proizvodnih procesov se začno razpletati v krožkih za izboljševanje proizvodnje. GORNJA RADGONA PONEKOD SPET . PREVEČ DELILI Resolucijsko določilo dovoljuje rast sredstev za bruto osebne dohodke v celoti za 35 odstotkov počasneje od rasti dohodka. Združeno delo je v polletju v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo dohodek za 26,6, sredstva za osebne dohodke pa za 22,6 odstotka, ter so tako zaostajala za 15,7 odstotka za rastjo dohodka. Če pa upoštevamo obe kategoriji z rezultati lanskega polletja, zaostaja rast osebnih dohodkov za 21,6 odstotka. Vendarle pa povsod v prvih šestih mesecih niso dosledno spoštovali dogovora o uresniče vanju družbene usmeritve razporejanja do- hodka za leto 1983. Za osebne dohodke so preveč namenili v Gorenje Elradu, apaški Lini, tozdih Mešalnica in dehidracija Črnci, Gozdna kooperacija in Mesoizdelkih radgonskega kmetijskega kombinata, Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci in Delavski univerzi Gornja Radgona. V vseh teh delovnih kolektivih delavci osebnih dohodkov ne smejo poviševati, dokler ne bodo sprejeli programov uskladitev in jih posredovali občinskemu izvršnemu svetu in seveda uskladili osebne dohodke na osnovi dogovorjenih okvirov do konca leta. vp Po japonsjem vzorcu Nadrobnejše informacije sta tudi prinesli lani 16. in 23. aprila izdani številki Gospodarskega vestnika (v okviru rubrike Zbornične teme), kmalu pa so se v javnosti začele ..sramežljivo kazati” prve izkušnje in spoznanja iz dela krožkov. Mimogrede, da je posredi „hoja za Japonci”, ki so že leta 1962 oblikovali skupine za kontrolo kvalitete, nato skupine za odpravo napak, pa druge skupine in odbore, je menda že znano. Krožek za izboljševanje proizvodnje je skupina 5 do 12 (ajli tudi več!) delavcev enakih in tere- spremljanje dela krožkov odločitev za uvajanje krožkov prvo seznanjanje s krožki usposabljanje vodij Okvirna skica vpeljave krožka za izboljševanje proizvodnje. (Vir: Gospodarski vestnik od 4. februarja 1983) sov pri delu, ki opravljajo podobne delovne naloge in ki se prostovoljno redno sestajajo, da bi sistematično ugotavljali, razčlenjevali in razreševali probleme iz neposrednega proizvodnega procesa. Bistvo krožka je torej skupno reševanje problemov, neposredno vezanih na upravljanje tistega dela proizvajalnega procesa, v katerem delavec dela in ga dobro pozna. Povezan v skupino je motiviran (motivacija je danes odločilen člen proizvodnih procesov!) za aktivno in neposredno sodelovanje pri oblikovanju in upravljanju proizvodnje. Tako povzemamo po navedeni brošurici, da pa ni posredi nikakršno leporečenje, dokazujejo primeri iz še okrog 60 krožkov, kolikor jih je sredi letošnjega junija delovalo v slovenskem združenem delu. Izkazalo se je, da gre za delovno obliko, v kateri lahko delavci, navkljub tehnološki togosti tekočih procesov, DOMAČA PAMET - KJE Sl? h po svojih sposobnostih in nagnjenostih do določene problematike, v največji možni meri in brez formalnih zadržkov ustvarjalno sodelujejo v oblikovanju delovnega procesa, organizaciji dela, izboljševanju izdelka, ustvarjanju ozračja in zavesti združenega dela in s tem odločilno vplivajo na ostvaritev cilje, ki si jih kot samoupravljal-ci zadajajo s sprejetjem gospodarskih načrtov. V koristnost in uporabnost tovrstne oblike delovnega povezovanja zaposlenih potemtakem ni, da bi dvomili, zlasti še, če uvidimo, kakšne širjenje zadolžitev in izobraževanje pospeševalca ustanavljanje kr&žkov —i učinke zna dati. Najprej nesporno zvečanje produktivnosti dela z varčnejšim izkoriščanjem delovnih sredstev, materialov in časa, z boljšozacijo znižanja stroškov proizvodnje, kakovostno izboljšavo izdelkov in samega dela, večjo varnost in ustreznejše pogoje za delo, zavzetejši odnos do dela in pristnejše medosebne odnose, izmenjavanje izkušenj in nabiranje novih znanj in nenazadnje okrepljeno samozavest ter zaupanje delavcev v lastne sposobnosti, znanje in zaupanje v učinkovitost skupnega dela. Ob vsem tem pa krožek omogoča specializirano usposabljanje delavcev pri opravljanju del in nalog. V Pomurju še kar odlašamo z ustanavljanjem teh krožkov, čeravno bi se lahko kar hitro ojunačili denimo v soboški Panoniji, Muri, sozdu ABC Pomurka, lendavskem Gorenje—Varstroju in Ina—Nafti, ljutomerskem Tehnostroju, radgonskem Gorenje—Elradu (tu bi bila lahko pobudnik kar profesionalna referentka za ino-vacje Tatjana Škofič!), Radenski, Avtoradgoni in še kje. Jasno pa je, da mora krožek najti pravo mesto v statutu organizacije, pri njegovi vpeljali pa se morajo potruditi še družbenopolitične organizacije in vodstvo kolektiva, poskrbeti je treba za izobraževanje pospeševalcev in vodij krožkov ter najti primerno metodo in način delovanja. Gre skratka za vprašanja, na katera bo potrebno najti odgovore, ko bo šlo za samo snovanje modela krožka. Branko ŽUNEC RADENSKA IZPOPOLNJUJE PRODAJNO MREŽO Pričetek gradnje novega prodajnega centra v Beogradu Pred dnevi so v beograjski občini Rakovica delavci tozda Pomurje delovne organizacije Konstruktor pričeli z gradnjo novega prodajnega centra Radenske. Novi prodajni center, eden izmed osmih velikih, kijih ima pomurska polnilnica mineralne -vode in proizvajalec brezalkoholnih pijač v naši državi, bo meril 1.500 kvadratnih metrov skladiščnih prostorov z zmogljivostjo uskladiščenja enega milijona steklenic. Prva etapa gradnje bo končana do L januarja, druga, v njej bo tudi delavnica za popravilo tovornjakov, pa bo sklenjena do polovice prihodnjega leta. Novi beograjski prodajni center bo Radensko stal 65 milijonov dinarjev. V Radenski so se za naložbo odločili H zato, ker bodo z novim prodajnim centrom ■ tako izboljšali kakovost preskrbe našega glavnega mesta in republike Srbije s svojimi osvežilnimi napitki. Povpraševanje po j mineralni vodi in brezalkoholnih pijačah I Radenske je veliko. Njihova prodaja seje letos povečala kar za 80 odstotkov v pri- * merjavi z lanskim letom. Novi prodajni center v Beogradu bo imel tudi železniški | tir in bo omogočal prevoz iz polnilnice do centra po železnici. To bo precej pocenilo ■ prevozne stroške. PO OPRAVLJENIH VOLILNO-PROGRAMSKIH SEJAH V POMURJU Tehtnejše razprave v KK SZDL Opravljene volilno-pro-gramske seje krajevnih konferenc socialistične zveze v Pomurju — občinske bodo 22. novembra v Ljutomeru, 23. v Lendavi, 24. v Gornji Radgoni in 25. novembra v Murski Soboti — so v glavnem dobro uspele, kar velja tako za udeležbo kot za obravnavana številna vsebinska vprašanja. Tako ugotavljajo tudi v sor boški občini, kjer so v 41 KK SZDL največ pozornosti namenili področju kmetijstva, zlasti pa cenovnim neuskla- jenostim med kmetijskimr pridelki in reprodukcijskim materialom. V razpravah pa ni manjkalo tudi kritičnih pripomb glede oskrbe z nafto v hajvečjem jeku kmetijskih opravil, čeprav pri tistih kmetovalcih, ki so pravočasno in dolgoročno načrtovali, ni bil navzoč ta problem. Na ša-lovskem območju so, denimo, ljudje veliko govorili o škodi, ki jo povzroča divjad. Ker so tam že prej pripravili problemsko konferenco, so zdaj ta vprašanja izbila na dan v znatno milejši obliki. O celodnevni osnovni šoli pa so največkrat razpravljali na beltinskem območju. Sicer pa je na splošno v soboški občini vladalo primemo politično vzdušje, kar dokazuje, da je vamostno-politični položaj Najpomembnejša je mobilizacijska vloga SZDL Razprava na seji predsedstva občinske konference socialistične zveze v Murski Soboti, kije sodila v okvir obširnih priprav na bližnjo volilno-programsko konferenco občinske frontne organizacije, je potrdila, daje gradivo o minulem štiriletnem delovanju občinske konference skrbno pripravljeno. V njem/ je namreč realno prikazano stanje na različnih področjih celotne aktivnosti socialistične zveze v soboški občini v zaostrenih gospodarskih razmerah, ko se je morala frontna organizacija še v večji meri angažirati pri reševanju nekaterih najbolj žgočih problemov. 25 strani dolgo poročilo o delu OK SZDL v obdobju 1979—1983 pa je tudi dovolj kritično do pomanjkljivosti, ki so se pojavljale v praksi. Prav pa je, kot so poudarili v obširni razpravi, da so se v omenjenem poročilu izognili navajanju različnih številk o opravljenih sejah na občinskem nivoju kot v svetih, koordinacijskih odborih, komisijah, sekcijah in drugih oblikah dela socialistične zveze. V razpravi na seji predsedstva OK SZDL so bile dane mnoge koristne pobude in izpostavljene določene zadeve, ki bi jih kazalo poglobljeno obravnavati na bližnji volilno-programski konferenci občinske organizacije SZDL. Tako so menih, da bo treba bolj določno in operativno opredeliti bistvene naloge na področju uresničevanja dolgoročnega pro- kljub težjim stabilizacijskim razmeram precej ugouen. Pozitivna je tudi ugotovitev, da so na volilno-programskih sejah KK SZDL dali posebno pozornost delovanju družbenih organizacij in društev, kjer je vključenih ogromno ljudi. V lendavski občini so poleg splošnih družbenoekonomskih ukrepov predvsem ocenjevali uveljavljanje delegat-- skih odnosov, kmetijske poli tike in zagotavljanje hrane, družbene oblike angažiranja delovnih ljudi in občanov, posebna skrb pa j e velj ala tudi razvoju krajevnih skupnosti, izvajanju • referendumskega programa in podobnim vprašanjem. ’Menijo, da so bile konference izredno kvalitetno opravljene, kar se odraža tudi v širši odgovornosti za izvajanje sprejetih nalog in usmeritev frontne organizacije. Spodbudno je vsekakor dejstvo, da so odgovorneje pristopili k uresničevanju kadrovanja, pri čemer so evidentirali več kandidatov z visoko in višjo izobrazbo, pa tudi žensk in mladih. Govor pa je bil tudi o preskrbi prebivalstva z drvmi in premogom. O podobnih vprašanjih so razpravljali tudi v 12 KK SZDL v ljutomerski občini, kjer so se zadržali še pri ures- grama gospodarske stabilizacije ter mesto in vlogo SZDL. Precej kritična ocena bi naj veljala tudi o opravljenih volilno-programskih sejah v krajevnih konferencah SZDL, da bi v prihodnje lahko odpravili nekatere pomanjkljivosti. Spregovoriti pa bo treba tudi o političnem razpoloženju delovnih ljudi in občanov, ki je navzlic težavnim razmeram, kot so opozorili v razpravi, še dokaj ugodno. Večjo pozornost pa kaže nameniti delovanju delegacij, skupnemu združevanju finančnih sredstev za nove investicije, ki omogočajo večje zaposlovanje delavcev, in podobnim vprašanjem. ' Precej govora je bilo tudi o osnutku programskih usmeritev občinske konference SZDL za naslednje mandatno obdobje. Med drugim je bilo rečeno, da se mora SZDL v soboški občini še bolj kot doslej uveljaviti kot. izredno pomembna mobilizacijska ZAKAJ TAKO' Poslej 1000 dinarjev, smo pred kratkim prebrali na naslovnici Vestnika'v odmevni vestički o dovoljenem iznosu dinarjev v maloobmejnem prometu in poudarili, da bo mce vanju letnih in srednjeročnih programov, komasa-pjah in melioracijah v krajevnih skupnostih Logarovci, Berkovci, Cezanjevci, Rados-lavci, delno pa tudi v Križevcih. Kot eno temeljnih vpra; sanj pa so v ljutomerski občin1 načeli delovanje delegatskega sistema, pri čemer so ugotovili. da temeljne delegacije v Krajevnih skupnostih dokaj uspešno delujejo, kar pa ne j11 mogli trditi tudi za delegacije za interesne skupnosti. VlOKKSZDLvradgon* občini pa so se zlasti zadržali ob lastni organizirano50 frontne organizacije, delovanju delegatskega sistema. vaških in terenskih odbot°v SZDL, kakor tudi o večjjPj!' vezavi družbenopoliti^ organizacij in društev. v ospredju pa so bila tudi vprašanja varčevanja, skrb za ne obdelane kmetijske povn® ’ referendumskih program*’ Ki se iztekajo, in podo^L' Pozornost pa je veljala ® raznim komunalnim za.. vam, socialni in kadr® . politiki. Vsepovsod pa50 tehtne razprave, kar bo n d vomno pripomoglo k še vi uveljavitvi frontne organ1 cije SZDL v Pomurju. Milani . o(jo^ povečani znesek ^loOb^ • zlasti imetn*^ nih prepustnic saj je omenjen ojTie„j3 dovolj za obvezi p No, veselje Je Dtnlki >”t kotrajno,. J^pustnic^ loobmejnih prep afSfco, ne morejo nimajo obenein borih 80 dm J kaj promet ot^i^ cariniki (na o predpisj.e ne bi mog ^ed *f brini, da d^ predpisov, . -^0, eIp dan spremi^kagsou: tudi ■ takega, P djpaiJe jut” dovoljen VESTNIK, 17- operativnim Obuditi želijo še bolj ^^isitu^ SZDL, da bodo v sl®h a^cije, & znale programira“ ne 11^ lahko v večji men pr 8adalj«® Sekcijski način dm^ m Pa usposabljanje de g g/pL P° praksa, da se znotraj razdelijo naloge, . jn mobd* prispevali k akcij nizaOJ . rijski vlogi frontne .^ soboški občim- Zato s razpravi ® borbo proti f0™®®;ti tudij Jemur mora prispevat' delo vaških us< ^rx8*^1' seznanili tudi vse K* občini. MHatn J Razgovor s strokovnim svetovalcem MZS Murska Sobota dr. Jožetom Mikličem Skrb za lastno zdravje - bogata rezerva Zdravstvo se v zadnjem obdobju vse bolj srečuje s težavami, ki Posegajo tudi v vsebinske spremembe. Pomanjkanje sredstev za oormaino poslovanje, ki je ob sedanjih gospodarskih težavah vedno U občutno tudi v zdravstvu, je narekovalo nekatere ukrepe pri ^^onalnejši porabi zdravstvenega dinarja. V Pomurju so se med Prvimi v Sloveniji zelo zavzeto lotili iskanja rešitev. Kako jim to “speva in s katerimi težavami se v pomurskem zdravstvu srečujejo, ° vprašali strokovnega svetovalca Medobčinske zdravstvene skup- “°s,> Murska Sobota dr. Jožeta Mikliča. — Kljub razumevanju odgovornih dejavnikov do problema-zdravstva v Pomurju, je Sanje še vedno dokaj težko. Kateri so najbolj pereči problemi Pomurskega zdravstva? . »Splošna prizadevanja za ■zboljšanje neugodnega “mžbeno-ekonomskega stanja v “Savi so močno posegla tudi na Področje družbenih dejavnosti, k Poprej neustrezna materialna “spova se zdaj še bolj krči in Jako družba odmerja v zadnjih tem dejavnostim vedno “■““j sredstev. Znano je, da je Mravstvo v Sloveniji zelo raz®no razvito, tako da so stabilizacijski ukrepi zopet priza-ael' manj razvite, med katere tudi pomursko zdravstvo. ^“vstveno varstvo v Pomurju f v zadnjih nekaj letih doseglo napredek, kar potrjuje ugodnih kazalcev o zdrav stvenem stanju prebivalstva, ki se skoraj ne razlikuje od slovenskega povprečja (splošna umrlji- vost, umrljivost otrok, obolevnost itd.). Tako stanje pa ne more zakriti številne kronične probleme v pomurskem zdravstvenem varstvu. Med temi zlasti izstopajo neustrezna struktura zdravstvenih delavcev z visoko izobrazbo, težke delovne razmere, zlasti v osnovnem zdravstvu, slabe možnosti za strokovno izpopolnjevanje, nestimulativni osebni dohodki itd. V osnovnem zdravstvu bi bila potrebna tretjina, v bolnišnici pa petina več zdravnikov, kot jih je sedaj. Pomanjkanje je zlasti čutiti v splošni medicini, medicini dela, ponekod pa tudi pri varstvu žena, otrok itd. Za delo v Po-nurju se mladi zdravniki neradi odločajo, ker vedo za že prej omenjene težave, hkrati pa so za večjo delovno obremenjenost manj nagrajevani kot drugod. Poseben problem predstavlja tudi pomanjkljiva in iztrošena oprema zdravstvenih organizacij. Ce je ne bomo izboljšali, bo očitno zmanjšala in razvrednotila zdravstvene storitve tako v osnovni kot bolnišnični dejavnosti. Materialna osnova ža obstoječo raven zdravstvenega varstva kljub številčno povečani masi sredstev ni zadostna, zato lahko predvidevamo, da se bo v tem stabilizacijskem obdobju zmanjševal tudi zdravstveni standard.” — V Pomurju ste se lotili nekaterih vsebinskih premikov, ki naj bi prispevali k racionalizaciji zdravstvenih storitev. Kakšni so dosedanji rezultati? ,,Poraba zdravstvenega Carstva v Pomurju je morala biti že doslej dokaj racionalna. Za primerjavo lahko navedem, da so znašali povrečni izdatki na zavarovanca v Sloveniji v lanskem letu skoraj 10.000, v Pomurju pa le nekaj nad 6.000 dinarjev. Tudi analize na drugih področjih kažejo, da ima Pomurje nekatere spectncnosti, ki zahtevajo tudi več sredstev. Premike želimo doseči predvsem s postopnim zmanjševanjem najdražjih oblik zdravstvenega varstva. Želimo, da bi se več najdražjih zdravstvenih storitev opravilo v osnovni zdravstveni dejavnosti, manj pa v specialistični in bolnišnični. V naravnih zdraviliščih naj nadaljujejo zdravljenje le strokovno upravičeni porabniki. Poraba zdravil mora slediti doktrinarnim načelom. Moram povedati, da smo v dobrem letu dni po sprejetju ukrepov v vseh pomurskih občinah dosegli bolj ali manj vidne rezultate, ki kljub dolgoročni usmeritvi že kažejo, da smo na dobri poti. Taka pot pa zahteva razumno trošenje sredstev in razumno koriščanje pravic zdravstvenega varstva, torej v izvajalskih in uporabniških vrstah.” — Delegati so na skupščinah občinskih zdravstvenih skupnosti sprejeli stabilizacijske programe do leta 1985. Kaj od njih pričakujete? ,,Program stabilizacijskih ukrepov v pomurskem zdravstvu do leta 1985 podrobno nakazuje usmeritev za nadaljnje zmanjševanje porabe v obsegu celovitega zdravstvenega varstvg. Potrjen je bil na delegatskih skupščinah, žaro obvezuje vse. Posebno v izvajalskih vrstah je bil program podrobno obravnavan in deležen številnih kritičnih pripomb. Dejstvo je, da se moramo stabilizacijskim prizadevanjem podrediti tudi v zdravstvenem varstvu, vendar v razumnih okvirih, ki ne bodo v škodo zdravju prebivalstva. Zato moramo preudarno razmišljati o zmanjšanju posteljnih zmogljivosti, o obsegu zdravljenja v bolnišnicah in v zdraviliščih, o pošiljanju bolnikov na izredno drage diagnostične preiskave, o strokovni upravičenosti do prevozov z rešilnimi vozili, o delovnih in kadrovskih normativih in podobno. Tudi za dobro in učinkovito nego in zdravljenje na domu morajo biti zagotovljene številne možnosti, kar je v Pomurju težje uresničevati kot drugje. Sicer pa bomo morali za svoje zdravje v bodoče bolj skrbeti sami, saj je v tem bogata rezerva. ”- — Ali vsi ti ukrepi vendarle ne bodo vplivali na raven zdravstvenega varstva pomurskega prebivalstva? % ,,Prav gotovo, da ob takih stabilizacijskih ukrepih ni mogoče pričakovati enakega zdravstvenega standarda, kot je bil doslej. Prizadevati pa si moramo, da bomo v prihodnje materialno in kadrovsko krepili osnovno zdravstveno dejavnost in omogočili, da bo bolniku vedno dosegljiva in da bo nudila tudi kvalitetne zdravstvene storitve. Če pa bodo v bodoče koristili specialistične in bolnišnične storitve le bolniki, ki potrebujejo zahtevnejše diagnostične in terapevtske ukrepe, to ne pomeni okrnitev ravni zdravstvenega varstva. Tudi manjša poraba zdravil ni tragična, če so vedno na voljo vsaj nujna zdravila. Prav gotovo pa je, da bomo v prihodnje pogrešali dosedaj ,,standardno” zdravstveno ugodnost, kar pa ne sme bistveno okrniti ravni zdravstvenega varstva, še zlasti ne zdravstvene varnosti naših ljudi.” Feri Maučec Orezna resnica izza strojev MED NAVZKRIŽNIM OGNJEM IN MANIPULACIJO 0*8anizirajija v hNte* kot 80 samo" ^dikalne in skupine na S&««« oz. sa-ravni ter te-n^Pp^bne dele-rav-Privedlo do Sej da ravnajo z sVoji kakor s ha šahovnici. h 0 domnevni ovratnikov« žargon za de-PrM osunrrabimo! ~se »a a^Jrva, če ne kar Sv ^XraVnO i iZ vsemi obe-nn?^atneJe *n raz' ?• ^art uie)o. Videli Sicer 'n predvsem d°Pustna W kdo spotakne <>rfi * temeljne rekoč, sodijo de-K. dxZ2,Or* delavcev, sproščeni, neposrednejši in — kar je največ vredno — brez dlake na jeziku. Ob tem velja mimogrede opozoriti na raziskovalno študijo dr. Bogdana Kavčiča, ki je lani feb-ruaija izšla v založbi Delavske enotnosti v Ljubljani in kjer so samoupravne delovne skupine dovolj nazorno razčlenjene in predstavljene. Potreba, da obstajajo, je potemtakem oprta na menda zadosti trdne temelje, ima pravno osnovo v zakonu o združenem delu — smiselno se zanje rabijo določila 470, in 471. člena — in tudi zgledov ne manjka. Očitno in kljub samrence žetega- Sh ■ Organ^^ temelJni ebi jn ^cev v združe- W to\družbenih de-delovanJu U PreJ omenje- Skutini -^ntarja po-®et°de (pri-faOdela, saj Sipinah13!Se delavci v in po-pravibrez k?lh vabib na h%?bcoaij, ncu izmene, cSknje Pa t ?Fedahom, K donn?? ~ če to Nihanjet narava sP^Ptecesr, kar med de-MKi E 4,1 -elavci v takih i bolj V vseh štirih pomurskih občinah je kakih 37 tisoč zaposlenih organiziranih v nekaj nad 330 osnovnih organizacijah in 30 konferencah sindikata. Če vemo, da šteje sindikalna (tudi samoupravna oz. informativna) skupina v poprečju od '20 do 25, lahko pa tudi več delavcev, da torej organizacijsko sovpada z delovnimi skupinami ali oddelki v proizvodnem procesu, je mogoče govoriti o najmanj tisoč takih skupinah v pomurskem združenem delu in družbenih dejavnostih. To je vsekakor vsega upoštevanja vredna številka! t temu pa se delavci tega »organizacijskega orožja« še vse premalo poslužujejo, s čimer so na stežaj odprta vrata za prodor tehnicističnih, poslovodskih, obratovodskih, mojstrskih in sorodnih teženj, ki po logiki hierarhične moči in često hudo učenih in zapletenih argumentov »diktirajo« organizacijo dela, vrsto in opremljenost proizvodnje, delovni čas in tako naprej, vse tja do premeščanja — najraje priučenih in nekvalificiranih delavcev — po lastni volji in presoji z ene delovne operacije na drugo, iz ene delovne skupine v drugo, iz obrata v obrat, iz tozda v tozd. Da bi se v tej zvezi prav razumeli, je nujno priznati, kako so tako »plavi« kot »beli ovratniki« (tj. poslovodni in strokovni sestavi) — slednji glede odgovornosti še toliko bolj! — najmanj dvakrat v precepu: z ene strani jih pritiskajo dobavitelji surovin, repromaterialov in podobnega (izsiljevanja po sovlaganjih, devizna soudeležba itd.), z druge pa kupci (priganjanja z roki, zahteve po določenih količinah in kakovosti itd.). Kavno tu, med dvema ognjema, se tudi skrivajo največje nevarnosti, ki se kažejo v najrazličnejših izkrivljanjih samoupravljanja, zlorabah in manipulacijah. Spričo tega prej omenjeni nikakor ne bi smeli vztrajati vsak na svojem bregu, še manj se iti nekakšnega partnerstva (zleplje-nosti samouprave s strokovnostjo in narobe!) ali kom-promisarstva, marveč bi morala vsaka stran natanko poznati in se ravnati v skladu s samoupravnimi »pravili igre <, torej uglašeno s svojimi dolžnostmi, pravicami. in odgovornostmi. Na zadnji, osmi seji CK ZKS, smo slišali, da nam program gospodarske stabilizacije narekuje najprej korenito zamenjavo gospodar-sko-poslovne manire, ki se oslanja na gospodarski voluntarizem, pragmatizem in golo rutinerstvo, z gospodarjenjem, ki bo temeljilo na znanju in njegovih dosežkih. Hkrati bo neizbežna radikal na razširitev samoupravljanja in samoupravne kontrole na vsa tista vozlišča gospodaije-nja, na katera imajo še prevladujoč vpliv pritiski s pozicij takega ali drugačnega lastninskega oz. upravljalskega monopola ali celo posamezne neformalne skupine ipd. Me^L vsemi njimi je vsekakor najbolj ključnega pomena razširitev samoupravljanja in samoupravne kontrole na celotno gospodarjenje z družbenim kapitalom, tako v času, ko je angažiran v delovnih, proizvodnih in poslovnih procesih, kot v času, ko je v denarnem obtoku oz. ko je angažiran v procesih razširjanja in posodabljanja materialne podlage dela. Smiselno in vsebinsko to z drugimi besedami pomeni, dati še večjo veljavo temeljnim oblikam organiziranj a delavce v v združenem delu. Kaj pa se v resnici ponekod dogaja, nam kažejo povsem vsakdanji primeri. Med klasične sodi ta s tarnanjem, kako nas žuli pomanjkanje surovin, repromaterialov, energije, potrebne dokumentacije in podobno. Da gre v tem pogledu za Ahilovo peto proizvodnje, ni sporno, sporno pa je, če se s takšno razlago kratkomalo strinjamo in zadovoljimo ter po črti najmanjšega odpora vdamo v usodo. Cernu neki medalje ne obrnemo in se vprašamo: kaj je vendar z našimi, toliko razglašenimi rezervami v organizaciji dela, v razmeščenosti in izkoristku obstoječih strojnih sestavov, in kaj z vsemi drugimi tovarniškimi zmogljivostmi? Mar ni mogoče, da so ravno organizacijske in tehnično-tehnološke vrzeli čestokrat razlog, da prihaja do motenj in zastojev v delovnih procesih ter s tem posledično vezanih prisilnih dopustov delavcev ali — kot že zapisano — do vnemamih, domala vsakodnevnih premeščanj delavcev kot da bi bili figure na šahovnici? Zdaj bi se seveda veljalo poglobiti v vsa ozadja premestitev, a to bi nas utegnilo zapeljati k problemom, ki smo jih že pretresali; namreč vse vrste odsotnosti z dela in vsakovrstna odtegovanja delavcev od delovnih obveznosti (tkim. absentizem), fluktu-acija in podobno. Dodajmo le, da bi tudi ta vprašanja morala sproti prihajati na dnevne rede sej samoupravnih, sindikalnih oz. informativnih skupin. V okviru naslovne teme se nam nenazadnje dozdeva, da je v teh naših sredinih slojih še precej mentalitete in obnašanja, ki smo ga svojčas v pokrajini ob Muri slikovito o-značevali kot palerstvo, kas-, neje podjetništvo in zdaj teh-nobirokracija. Ta »naredniš- Samoupravne delovne skupine uresničujejo v temeljni organizaciji vrsto funkcij. Med njimi so pomembne zlasti te: 1. So oblika združevanja dela in sredstev Jer upravljanja na najnižji organizacijski ravni, na ravni delovnega mesta. z 2. Predstavljajo prvo raven usklajevanja interesov in zato tudi prvo raven razreševanja sporov in navzkrižij med delavci. 3. Predstavljajo glede na svojo tehnološko bazo mehanizem smotrnega organiziranja delovnega procesa tudi s strani delavcev. 4. So lahko realna delegatska baza. 5. So oblika racionalizacije samoupravnega odločanja in lahko delujejo kot delen zbor delavcev pri sprejemanju odločitev, ki jih delavci sprejemajo z osebnim izjavljanjem. Skupine imajo lahko nekatere pristojnosti samostojnega odločanja in je v njih mogoče opraviti pripravljalne faze drugih oblik odločanja. Zato lahko takšne skupine delujejo .tudi kot temeljne informacijske skupine in skupine za razprave. 6. So realen okvir za zagotavljanje odgovornosti delavcev. 7. So lahko tudi temeljna oblika, v katerih prihaja do inovacij v delovnem procesu, predvsem do manjših izboljšav. (Iz raziskovalne študije dr. Bogdana Kavčiča: Samoupravna organizacija dela, ki je izšla februarja 1982 pri založbi Delavske enotnosti v Ljubljani.) ko-kaplarski«, dušebrižniški odnos do delavstva razumljivo da duši ustvarjalne pobude in nemir za stroji in tekočimi trakovi, ki se začno — da ponovimo — rojevati prav na najnižji in prvi, skratka temeljni ravni organiziranja in odločanja: v že parkrat imenovanih skupinah. Vsekakor ne želimo delati krivice ne enim ne drugim — se pravi: ne »plavim« ne »belim ovratnikom«, toda kdaj pa kdaj ni slabo spomniti na tisto, kar sicer ali pozabljamo ali pod-' cenjujemo ali morda tudi precenjujemo. V pripravah na bližnje, vsakoletne sindikalne občne zbore v združenem delu in družbenih dejavnostih gotovo ni slabo, če tudi o tem razmišljamo pa nemara še kaj ukrenemo. Branko ŽUNEC novembra 19S3 STRAN 7 BITI LASTOVKA JE NEKAJ VELIKEGA asa na msm mmmm mm mbu suhi shm m J Izvozni uspehi lendavskih Živeti in delati daleč od domovine je že samo po sebi nekaj težkega. Mogoče je prav to tisti motiv, ki veže delavce na začasnem delu v tujini, da se — kjerkoli so že — zbirajo in ustanavljajo klube, društva in podobno, da so skupaj. In ta društva jim v daljni tuji deželi pomenijo kos domovine. Med domačimi se pogovarjajo v svojem jeziku, o svojih težavah, o sebi. Prav tako je tudi v Ingolstadtu — mestu s pretežno avtomobilsko industrijo 80 kilometrov severno od Miinchna. Tam je zaposlenih okrog 3100 jugoslovanskih delavcev, od tega skoraj 1000 Slovencev, med katerimi je tudi precej Pomurcev (natančnega števila žal nihče ne ,ve). Slovensko kulturno-prosvetno društvo Lastovka je eno najbolj delavnih društev. Obstaja že šesto leto in vanj je včlanjenih 166 Slovencev, od tega 27 mladih do 18 leta in 139 odraslih. Pred časom so se preselili v nove društvene prostore, ki so sicer nekoliko zunaj mesta, so pa zato resnično njihovi in se v njih počutijo kot doma. Imajo na voljo veliko sobo, v kateri prirejajo družabne prireditve, kuhinjo s točilnico, televizijsko sobo in sobo za biljard ter ostale družabne igre. Dejavnost društva Lastovka je zelo pestra, saj je delo organizirano v sekcijah in komisijah. Najštevilnejša in najbolj aktivna je seveda športna sekcija. »Lastovke« (tako se imenujejo člani) se ukvatjajo z kegljanjem — v tem športu dosegajo v okrožju Ingolstadt pomembne rezultate, med drugim tudi prva mesta — šahom, biljardom in avto-moto športom. Aktivna je tudi mladinska sekcija, saj mladi z recitacijami sodelujejo na vseh proslavah in praznovanjih, pridno dopisujejo v svoj list Lastovka, ki je eden redkih, ki ga izdajajo slovenska društva... Po dolgem času so letos oživili tudi delo dramske sekcije in naštudirali že nekaj enodejank. V soboto zvečer je slovensko kulturno-prosvetno društvo Lastovka imelo občni zbor. Dokaj kritično so spregovorili o svojem delu, predvsem pa o položaju Lastovke. Že dalj časa namreč ugotavljajo, da med delavci na začasnem delu v tujini v Ingolstadtu ni prave povezanosti in da se pojavljajo tudi Delovno predsedstvo je imelo polne roke dela in njihov dosedanji predsednik Zvone Kokalj je do »grla« zaposlen. MD SLEPIH IN SLABOVIDNIH M. SOBOTA Ugodno ocenili dosedanje delo Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota je v preteklem obdobju opravilo pomembno poslanstvo pri razreševanju problemov, s katerimi se srečuje ta kategorija prizadetih občanov. Svojo dejavnost so razvili preko različnih komisij, kot so komisija za socialno zdravstvena vprašanja, komisija za športno rekreacijo in kulturo, komisija za aktivnost žena in še nekatere druge. Čeprav kažejo nekatere delovne organizacije razumevanje pri zaposlovanju slepih in slabovidnih, se pri tem srečujejo s številnimi problemi. Premalo razumevanja pa kažejo tudi nekatere samoupravne interesne skupnosti, kjer so posebej izpostavili zaposlovanje. Za svojo bogato dejavnost bi potrebovali tudi več denarja. Na letnem občnem zboru, o dosedanjem delu je poročal predsednik Tonček Kos, so se zavzeli za razvijanje nadaljnjih aktivnosti, hkrati pa tudi izrazili večje razumevanje odgovornih dejavnikov. Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih šteje 116 članov iz vseh štirih pomurskih občin. Za novega predsednika so izvolili Stefana Maučeca. F. M. ---BELTINCI---------------------------------- BILI SO USPEŠNI Pred kratkim so se v Beltincih zbrali delegati na volilno-programski konferenci krajevne organizacije SZDL Beltinci. Iz poročila predsednika konference Jožeta 'Kolariča in razprave povzemamo, da je bila družbenopolitična aktivnost v pretekli mandatni dobi krajevne organizacije SZDL pestra in vsestranska. SZDL je namreč uspešno s svojo aktivnostjo v reševanju problemov v krajevni skupnosti vključevala širok krog občanov in so seje in razširjeni sestanki bili mesto, kjer so se različna hotenja, predlogi in mnenja uspešno usklajevala v iskanju najboljših rešitev. Zato tudi uspehi niso izostali, tako na komunalno-gospodarskem področju, kot tudi na področju samoupravne organiziranosti v krajevni skupnosti. Konferenca je bila sicer sklepčna, vendar so delegati grajali odnos posameznih vodstev društev in delegacij krajevnih skupnosti, ki se konference niso udeležili, pa tudi svoje odsotnosti niso opravičili. V razpravi je bilo načeto tudi vprašanje čedalje slabše udeležbe na raznih sestankih in na sejah delegacij, zato so menili, da bi temu vprašaniu bilo potrebno v prihodnje posvetiti več pozornosti. A. H. negativni elementi, ki hočejo delo,društva zavreti. Žal je res, da v zadnjih letih nekateri hočejo zmanjšati vpliv društev na povezanost med delavci v tujini, kajti zdomci so lahko močni samo, če so enotni. Tuje sov- Tudi v Ingolstadtu so na občnem zboru »telovadili« pri glasovanju, saj je bilo potrebno izvoliti tudi nov upravni in nadzorni odbor. ražne sile pa ne poznajo meja pn oviranju delovanja društva, predvsem ko gre za krepljenje bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov 'in narodnosti. A kot so v razpravi »Lastovke« same ugotovile: »Ni sile in ni moči, ki bi nas preprečila v de-lovanju.Čeprav nas je malo, se bomo borili proti vsem, ki nas hočejo ovirati, kajti biti član Lastovke pomeni za nas nekaj velikega, nekaj lepega.« V razpravi se je oglasil tudi Štefan Cahuk, predsednik OK SZDL Murska Sobota, kije tudi pokroviteljica tega društva. Povedal je, da domovina gleda na delo društva z veliko mero optimizma in zaupanja. Delovni ljudje in občani spremljajo delo društva in probleme s katerimi se srečujejo. Pripravljeni so vsak trenutek priskočiti na pomoč duhovno ali materialno. Zatoje tudi prav, da se Lastovka odločno upre vsem negativnim pojavom in še naprej razvija in krepi bratstvo in enotnost Jugoslovanskih narodov in narodnosti. Predvsem pa je pomembno, da še naprej skrbi za učenje materinega jezika in vz gaja ljubezen do domovine pri najmlajših v svojih vrstah. Iz razprave se je potem oblikoval program dela Lastovk: prva in osnovna naloga.bo v prihodnji sezoni pridobiti več članov. Načinov za to je več, vključili pa se bodo vsi. Kajti 166 »lastovk« je glede na skoraj 1000 Slovencev le premalo. Seveda so v program dela zapisale stalne aktivnosti — praznovanja, proslave, ter še nekatere druge na loge. Ob vsem tem pa lahko zapišemo še nekaj: poročila in razprave na občnem zboru so pokazale, da se dosedanji upravni odbor, predsedstvo, predvsem pa občni zbor včasih ukvarjajo z precej obrobnimi vprašanji. Upravni odbor in predsedstvo bi več svoje energije morala porabiti za reševanje nekaterih ključnih vprašanj in se usmeriti v srž problemov društva. Le tako bo Lastovka kot osrednje društvo Slovencev na začasnem delu v Ingolstadtu zaživelo v polnem — številčnem in vsebinskem — zamahu. Volja do dela obstaja in omenjene vrstice naj bi bile le kot spodbuda za ponoven polet »jate lastovk«. Dušan Lopamik Boljše informiranje — boljša varnost , Samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požarom občine Lendava si je že v začetku tega srednjeročnega obdobja zastavila nalogo čim bolj opremiti gasilska društva in usposobiti gasilski kader za aktivno delovanje. Vsako leto namenjajo temu največ sredstev. V prihodnjem letu bodo s tem nadaljevali, ob tem pa skušali ustanoviti čim več gasilskih društev v krajevnih skupnostih in še posebej v organizacijah združenega dela. Za boljšo požarno varnost pa bodo skušali kot preventivni ukrep izboljšati informiranje občanov v stanovanjskih soseskah in krajevnih skupnostih. Se vedno se namreč dogaja, da stanovalci ne znajo uporabljati naprav za gašenje požarov, čestokrat pa so pokvarjene in jih nihče ne nadzoruje. Stanovanjski bloki so tudi premalo opremljeni s potrebno opremo, še največ težav pa povzroča to, da za protipožarno varnost niti ne skrbijo. Informiranje stanovalcev bo zaradi tega nedvomno veliko koristilo, saj bodo občani seznanjeni z najnujnejšim v primeru požara ali drugih nesreč pa tudi s tem, kako ravnati z opremo, ki jo imajo. Jani D. I preteklega 1982. leta vključili v mednarodno špedicijo. Pot do I pridobivanja deviz so uspešno zastavili, saj so od 693 tisoč deviznih dinarjev, kolikor so jih v preteklem letu zaslužili z enim . vozilom v mednarodnem prometu v devetih mesecih letošnjega leta, priliv deviz povečali že na i 10,572 milijonov deviznih dinarjev. Glede na to, da so pred dne-| vi ob že utečenih poslih sklenili tudi nov sporazum za prevoz I 9000 ton metanola v letošnjem 1983, letu za dunajsko tvrdko HIAG —VERKE, pa pričakujejo, da bodo letos s prevozi za tuje partnerje skupaj pislužili okoli 35 milijonov deviznih dinarjev. Doslej so v Avstrijo prepeljali že 2000 ton v Lendavi proizvedenega metanola, 500 ton metanola so zvozili v Italijo, znatne količine pa tudi v grški 'Solun in v Frankfurt v ZRN. Iz Avstrije so v Ključ vozili latex. Uspešno so se vključili tudi v prevoz bitumena iz Reke v Avstrijo. Od začetka novembra pa tedensko v Italijo prepeljejo tudi 20 ton lepila. Z naštetimi posli so URESNIČEVANJE STABILIZACIJSKEGA PROGRAMA V OO ZKS S samodisciplino do boljših ,,Stabilizacijski program smo po samoupravni poti sprejeli že lansko jesen, in sicer po predhodnih obravnavah na sestankih družbenopolitičnih organizacij, torej v zvezi komunistov in zvezi sindikatov. V njem so natančno opredeljene naloge, konkretne obveznosti, roki za izvedbo posameznih nalog in tudi kontrola opravljenega dela. Ta stabilizacijski program je nastal na osnovi dosedanjih rezultatov, dopolnjen s stabilizacijskim programom, predvsem z namenom, da na samoupravnih osnovah in s samodisciplino v praksi dosegamo ugodne rezultate v naši temeljni organizaciji združenega dela,” je povedal sekretar osnovne organizacije zveze komunistov Intes TOZD Mlinopek v Murski Soboti Viktor Car. Velja povedati, da je njihov dokument v bistvu podrejen ciljem dolgoročnega stabilizacijskega programa, pri čemer se naslanja na o^em ključnih točk. Te so predvsem izboljšanje^delovne discipline, npr. prihod in odhod z delovnega mesta, stalna skrb za kvaliteto dela, za racionalno izrabo delovnega časa, kakor tudi prizadevanja za odpravljanje neupravičenih izostankov z dela in takojšnje ukrepanje. Gre tudi za nenehno varčevanje s surovinami in energijo, še posebej z elektriko in gorivom, saj kurijo z mazutom.- Tvorneje pa bi naj uresničevali nagrajevanja po delu, kjer je količinski del že opredeljen, večjo pozornost pa bodo namenili kvaliteti opravljenega dela in gospodarnosti. To velja za vsako delovno enoto posebej, pri čemer želijo odpraviti vse neupravičene bolniške izostanke. Zato bodo v najkrajšem času pregledali uresničevanje programa dolgoročne stabilizacije, izhajajoč iz sklepov 8. seje CK ZKS. podrobno izvajanje programa in njegovo spremljanje pa bo po besedah tovariša Čara tudi ena poglavitnih nalog v prihodnjem ob- ODKUPUJEMO SVINJSKE KOŽE PO 80 DIN ZA TER OSTALE KOŽE PO UGODNIH CENAH KOŽA uspeti v celotnem prihodku odstotek deviznega priliva od lanskih 0,52 odstotka povečati na 5,54 odstotkov. Pri tem seveda moramo omeniti, da so v devetih mesecih letošnjega leta dosegli celotni prihodek v višini 190.846 dinarjev, kar je za 11 odstotkov več od načrtovanega in kar 43 odstotkov več kot v enakem obdobju preteklega leta. Uspeh je toliko večji, saj so tako dobre rezultate dosegli ob enakem številu 40-tih vozil z 28-timi prikolicami. Nosilnost slednjih se je namreč zaradi zamenjave dotrajanih s tremi novimi vozili povečala le za 2 odstotka. Integralovi kamioni iz tozd Promet in delavnice so v devetih mesecih prevozili 2,690 milijonov kilometrov, kar je za 3 odstotke več kot v enakem obdobju 1982. leta. Prepeljali šo 199 tisoč ton blaga, kar je sicer šest odstotkov manj kot leto poprej, vendar so kljub temu povečali izkoriščenost pri delu za 25 odstotkov, saj so opravili več tako imenovanih polnih kilometrov, kar pomeni, da tudi na povratnih vožnjah niso vozili prazni. Polne kilometre so v primerjavi z lanskim obdobjem povečali za 25 odstotkov in na ta način plan izrabe vozil presegli za 13 odstotkov. Vsem naporom navkljub, ki so razvidni iz doseženih rezultatov, rezultatov dobju. ,,Oceno doseženega bomo podali na decembrski volilno-programski seji OO ZK in volilni seji OO ZS. Usmeritve dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije pa še bolj obvezujejo članstvo VIKTOR CAR — Sekretar OO ZKS TOZD Mlinopek Intes. osnovne organizacije zveze komunistov za konkretne akcije. Predvsem si prizadevamo zmanjša- , skupn°st ABC POMURKA ,,Agromerkur" Delovna služb, Murska Sobota Skopnih OBJAVLJA prosta dela in naloge bulant' Opravljanje pomožnih del v veterinarski am POGOJI: jnorajsk05^ — veterinarski tehnik ali kmetijski tehnik živi — eno leto delovnih izkušenj . g if — vozniški izpit B kategorije .. z dokaZ! vg 113 Kandidati naj pošljejo pismene P^^jneva , polnjevanju pogojev v 15 dneh o c pot3 naslov: Murska ’° ABC POMURKA „AGROMERKUR m kadrovska služba. / za šest odstotkov. kj$ose I Lendavske pre^Ujevaui' J uspešno vključili v P , trgovin' za zmanjšanje zun ^itej-skega primanjkljja, P r j^stvo. I šem razvoju ovira | da jim od ustvarjenj ^bek * priliva ostane za lastne i~ 47 odstotkov kar je znatno prem jeviz-I potrebnih rezervnih gUmi J no soudeležbo pri . seveda plaščev za kamione 1 | potrebno obnovo 1 I voznega parka, o° . ti stroške v gijo, čevati. Vso en a k $ režijo smo Pr od 7. 3 ^4. delovni čas, m 1 6. d ure, proizvodni ° Lkarni ve^ ure, medtem k ^detj mo seči delovni c^- pekarskh Je da pretežni d* } poteka v noč pa poaj stvar dodatne strošk P sebn ‘ ze porabi energije. Ob F 5^( legiji pa smo ddovni%keK prenesli na dn v so j, Pd ^ne ^0’ v njihovem ^ol ki jih ho dijo notranjih reUl boljš° uresničiti tudi ditvijo atjif dela in prerazP° td Tudi tesnejša po predela*® nih proizvodnje joho trgovine, odnosov m repr (p« bo omogočaj® tu ,sl0 rezultate. zvezo k subjektivne s^UnibmU^in^ “^‘“•pomoruo k ecj> Miza® Mi13” ZK. STRAN 8 "DEVETDESETILET BOLNIŠNICE NIČ NAS NE SME> PRESENEITI V MURSKI SOBOTI garažni prostori preurejeni boške bolnišnice s potrebni- odšli pa so predvsem zaradi za potrebe transfuzijske po- objekti. boljših delovnih razmer staje, dve leti pozneje pa je ■ nonPhnjm fj. bil ponovno obnovljen interni oddelek. Za nadaljnji razvoj soboške bolnišnice je bilo pomembno republiško posvetovanje 15. novembra 1960 v Radencih, na katerem je bila utemeljena izgradnja bolnišnice v Rakičanu, ki naj bi io gradili etapno. Tako je bil leta 1965 v Rakičanu zgrajen otroški oddelek s 84 n°vemhra iMT posteljami.Zevčasugradnje Posloval ,93 in je sprva otroškega oddelka je bilo kot zasebna. Seje . jasno, da izgradnje! bolnišnice po predvidenem programu ne bo mogoče uresničiti zaradi pomanjkanja denaija, zato so se odločili ?a improvizirane oddelke. Tako ie bil leta 1963 odprt ušesni oddelek z 32 posteljami, leto dni kasneje pa še očesni oddelek v odkupljeni zgradbi soboške banke. Zaradi neprimernih prostorov ginekološko porodniškega oddelka so tega uredili v prejšnjem infekcijskem oddelku, medtem ko je in-fekcTjski oddelek dobil svoje prostore v delu otroškega oddelka. Leta 1974 je bil zgrajen nov interni oddelek s 130 posteljami, v zgornji etaži tega bloka pa je dobil svoje mesto pljučni oddelek, v kletnih prostorih laboratorij in transfuzijska postaja. Letos 15. novembra praznuje soboška bolnišnica 90-letnico obstoja. Ideja o gradnji bolnišnice se je sicer rodila že leta 1851, ko je ta; । kratni podnačelnik denar, ki | Saje zbiral od kazni, namenil kot začetna sredstva za to । Nravstveno ustanovo. Če; I Prav so županijske oblasti | Pristale na gradnjo leta 1875, se je ta zaradi različnih I vzrokov zavlekla vse do leta '890. Bolnišnica je bila slovesno predana namenu 15. mi sprenuj djvvm.. _ Tako je bila dani februarja zgrajena sodobna pralnica, letos marca pa centralna kuhinja. Z zgraditvijo prostora za sežig smeti pa so bili dograjeni pomožni objekti, medtem ko izgradnja kirurgije doslej poteka brez zas- P« osmih mesecih je dobila lme javne bolnišnice. Prvi varovanci so bili reveži, služinčad in Romi, kajti Premožnejši sloji prebivalstva so iskali zdravniško po- । moč v Gradcu. V začetku je I 'mela bolnišnica v štirih I bolniških sobah 24 postelj, je bilo očitno premalo za I Naraščajoče potrebe. Zato je I ml leta 1904 zgrajen prizi-9«, ter tako postavljen te- IN^lj kirurškega oddelka z operacijsko sobo. Že na- pednje leto je ponovno pri-. ° do dozidave, in tako je 'ntela soboška bolnišnica 62 P°stelj. V tem času je bilo "osoitaliziranih 774. bolm-k°W20.108oskrbnih dnevih. tojev.. V preteklih devetdesetih 1 letih je tako soboška bolnišnica kljub vsem težavam, ki sojo spremljale, dosegla velik razvoj in stopnjo sodobne bolnišnice srednje velikosti, ki s svojo dejavnostjo skrbi za potrebe 130.000 prebivalcev Pomurja. V okviru bolnišnice deluje 9 oddelkov: kirurški, interni, gine-kološko-porodniški, pljučni, infekcijski, ušesni, očesni, otroški in oddelek za anestezijo in reanimacijo. Poleg tega pa delujejo v okviru bolnišnice: 2 oddelka pomožne medicinske dejav-' nosti — rentgenološki in transfuzijski; 2 enoti pomožne medicinske dejavnosti — centralni laboratorij in lekarna, kakor tudi pomožne dejavnosti oskrbo-valno-tehnične narave (kuhinja, pralnica, vzdrževanje skladiščna služba itd.). V okviru osnovne bolnišnične dejavnosti delujejo specialistične in subspecialistične boljsin uuu.m.. drugje. Kljub nenehnim finančnim in kadrovskim težavam, s katerimi se ote- w pajo v soboški bolnišnici tudi I danes, so odgovorni dejav- | qiki pokazali veliko razumevanja, pa si zdravstveni g delavci prizadevajo, da bi I pomurskemu delovnemu B človeku in občanu nudili sodobno zdravstveno ■ oskrbo, zato so tudi uvedli v ■ vseh oddelkih subspecialis- B tične dejavnosti. Uvedba Subspecialističnih dejavnos- H ti zahteva sicer večja mate- I rialna sredstva, vendar pa " zmanjšuje odliv in drago plačevanje zdravstvenih B storitev v drugih regijah. Po | delitvi dela, ki je osvojena v slovenskem prostoru, bo so- I boška bolnišnica morala v | prihodnjih letih razviti še nekatere subspecialistične g dejavnosti, kar pa bo tudi S teijalo nove strokovne kad- R re. Z dograditvijo kirurškega bloka bo morala bolnišnica ■ še bolj skrbeti za vzgojo in I izpopolnjevanje strokovnih R kadrov in nakup sodobne opreme, zlasti še, če bo ■ opravljala raziskovalno delo I in nadzor nad zdravstveno B službo v Pomurju. I । Vključe J vanje • mladih 1 IL«a 1910 je bila ob taktni bolnišnici zgrajena nova stavba za infekcijske in fra-| "Omske bolnike, ki so v 1 '^dno večjem številu iskali 1 pravniško pomoč. Prav l«o pa je bilo tudi zgrajeno I Poslopje za gospodarske na-I riene. V času prve svetovne " y°jne je v soboški bolnišnici J?kalo pomoč več ranjencev, I je še bolj onremenjevalo 1 , ^ko premajhne zmoglji-' stari Jugoslaviji v a „i^eče objekte niso I in?’ve6jih sredstev. i.eta 1 j je bila bolnišnica raz- ■rijena na oddelke. V glav-। $n poslopju je bil kirur-1 ^'I^todniški oddelek s 60 । Arijami, v pomožni stavbi . 7 splošni oddelek s 60 I | 5°^eljami, infekcijski od- I 1 c z 20 posteljami m < Romski oddelek z JO z v 6asu okupacije \ I .“° vzdrževanje objektov I nL-^J^mentov slabo in so I ce'° prodajali. Za; j k laa po osvoboditvi m I 1 JaP°dobna bolnišnici in je i I nLv na komisija strokov- Pikov ngotoviU, da prostor, ’ k ■ Katerem stoji bolnišnica, I biar'n'even, prav tako pa j ' L«' ne °Lstoječi objekti. I Un? ie bil z&raien i | so?Vn' provizorij, s tem pa I Vc«r povečale zmoglji-i Zar' ?a kirurškem oddelku. k Wrv } velikega števila tu-I kia ilOznib bolnikov je bila I VanJc^ obnovljena stano- vi bkazgradba. Pridobili so ' Leta 1951 je bil I 1 1953 se je začela i ^^ciii^eia ° novl 1°" ie. v Rakičanu. 1 ftt"” D1' odprt novi in-’ W&ki oddelek s GO poste-N h n .^manjkanje denar-1 'Zer je zavrio hiter razvoj 1 Ca«. ie bolnišnice v Raki- je bil leta 1955 že k adaptiran sedanji 1 starl k' °ddelek. V prostore 1 mtekcijskega od-1 feel Pa Lil premeščen 1 ©^oporodniški od-I K' Leta 1957 so bili dializa. K pospešeni izgradnji zdravstvenih objektovje vsekakor prispeval sprejet referendumski program iz leta 1976. Žal pa s sredstvi prvega referendumskega programa ni bilo mogoče realizirati zastavljenih programov. delavcev lavcevje bolnišnica največja temeljna organizacija združenega dela v Pomurskem 7*^ ’ r - zdravstvenem centru in ima oddelka pa značaj regijske ustanove. Poleg diagnostične obdelave in zdravljenja pacientov iz pomurskih občin skrbi za znanstveno raziskovalno delo, za vzgojo in izobraževanje kadrov ter opravlja nadzor nad zdravstveno službo v Pomurju. Z izgradnjo kirurškega bloka bo za verifikacijo bolnišnice potrebno zgraditi še patologijo, ki jo bolnišnica takega tipa, kot je soboška, mora imeti. Razen tega bo potrebno rešiti' prostorski problem transfuzijskega in izo-topnega laboratorija. Kljub dobri štipendijski politiki v zadnjih letih soboški bolnišnici še primanjkuje okrog 30 odstotkov zdravnikov — specialistov. Po osvoboditvi je soboško bolnišnico zapustilo okrog 30 specialistov, ---m g V Splošni bol- ugodnih razmerah, kar je rezultat splošnih gospodarskih težav in omejitev družbenih dejavnosti. To pa zahteva od delavcev bolnišnice nove napore za iskanje B rešitev in skrajno racionalno R ravnanje z razpoložljivimi ■ sredstvi. V ta namen tudi vsako Teto sprejemajo var- | Xejnem in r čevalne ukepe z namenom,. B območju soboške da možnosti usklajujejo s ■ Kerjecestavz potrebami. Pri tem pa so ----— prišli že tako daleč, da po- R staja vse bolj vprašljivo, na I kak način obdržati doseženo ■ raven zdravstvenega varstva, kije v Pomurju že daleč I pod republiško ravnijo, pravi direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota dr. Šte-, fan Kous, s katerim smo se o razvoju, poslanstvu in težavah soboške bolnišnice pogovarjali ob letošnjem visokem jubileju — 90-letnici te pomembne zdravstvene ustanove. Obnova ceste Sebeborci— Andrejci—Ivanovci Kot je bilo rečeno na zadnji cev z avtobusi. Vrednost vseh I skupščini republiške mladinske ' " —“”;”ipiona25,8 delovne akcije »Goričko 83«, bo prihodnje leto potekala MDA na območju . estnesa odseka Sebeborci—Andrejci — Ivanovci. Okrog 500 brigadirjev v treh izmenah bo naslednje poletjedelalo pri obnovi omenjene ceste, dolge 8 kilometrov, ki se razprostira na in manj razvitem e občine, zimskem času m lAer j c • —— slabem vremenu skorajda neprevozna, bo njena dokončna ureditev ogromnega pomena za tamkajšnje prebivalce, zlasti pa še za varnejši prevoz delavcev m učen- cev z avtoousi. opravljenih del ocenjujejo na 25,8 milijona dinarjev; od tega bodo brigadirke in brigadirji iz raznih predelov SR Slovenije opravili dela v vrednosti nekaj čez 11,6 milijona dinarjev. Investitor bo samoupravna interesna skupnost za cestno-komunalno dejavnost občine Murska Sobota, izvajalec i del pa TOZD Vzdrževanje Murska Sobota Cestnega podjetja Maribor. Dosedanje izkušnje govore v prid trditve, da bodo slovenski brigadirji tudi prihodnje leto uspešno izpolnili načrtovana dela v tem delu soboške občine. M. Jerše Zaradi prednosti izgradnje objektov v osnovnem zdravstvu v Pomurju niso zgradili najzahtevnejšega objekta-kirurškega bloka'. Zato so se delovni ljudje in občani tudi na drugem referendumu odločili, da bodo prispevali sredstva za izgi a-dnjo kirurškega bloka so- F. Maučec Sprememba v skupni I porabi rešuje zdravstvo _ Težak položaj radgonske zdravstvene skupnosti, tre-I nutnobeležiizgubevvišlni5,4mUiJonedinarjev,bomogoče I do konca leta izboljšati. In sicer v okviru gibanja skupne ■ porabe v občini, ki se v občini razen same zdravstvene skupnosti, tu so v polletju dosegli že 523 odstotno realiza-Icijo, drži resolucijskib okvirov. V ta namen bo veljala za zadnja dva meseca leta ponovna sprememba gibanja skupne porabe, z njo pa bi se poleg pokritja izgub v zdravstvu zagotovili Se pogoji za rast osebnih dohodkov in Ivse naraščajočih materialnih stroškov. Za november in december se skupna prispevna stopnja znižuje za 13 odstotka, od tega iz BOD za 237, iz dohodka po osnovi BOD pa zvišuje 7A 0,17 odstotka. Vendarle pa to ne pomeni Iza zdravstvo dolgoročne rešitve, saj v tej dejavnosti obseg storitev in s tem stroški; vraščajo. vp ..........- 17- NOVEMBRA 1983 STRA^ 3 Zgodovinske praske in razprtije na Murskem polju — Izročila in priče ,.umetnosti naših starih kmečkih inženirjev” — Brezštevilne različice z maratonskimi polemikami ter metanjem polen pod noge — Bodo energetski mrki pospešili naložbeni salto mortale? — Mura pa še kar naprej teče v prazno! MEGAVATI IZ MURE Pisalo se je leto 1511, ko je štajerski cesarski namestnik po večkratnih pritožbah prebivalcev Murskega polja oz. krajev tedanjih radgonske, križevske in . ljutomerske župnije, češ da reka Mura cesto poplavlja in jim odnaša najrodovitnejša zemljišča, poslal tja inženirja z večjim številom delavcev, da bi z jezom zaščitili in ukrotili deročo vodno stihijo, ki jo je zakrivil samopašni madžarski velikaš, graščak iz Gornje Lendave Tomaž Szechy. V začetku 16. stoletja je namreč dal onkraj Turjanec na ogrski strani zavoziti dve strugi, dvoje pritokov pa je z močnim prečnim jezom združil tako, da se je Murin tok z vso silo obrnil na štajersko stran. Razkačeni Štajerci so se na to svojevoljno uravnavo Mure in predvsem spričo nastale škode pritožili . . . „Pa komaj so bili dva dni de-lali, je planil Tomaž Szechy s svojimi ljudmi nanje, razpodil delavce na vse strani, inženirja pa odgnal s seboj in ga vrgel v ječo. Kmalu po tem je napravil z ogrskimi vojaki močne nasipe na štajerski strani, in razpostavil na nje topove, da si tamošnjih prebivalcev ni nihče upal blizu. Tako zavarovani so ogrski delavci izkopali tam tri precej široke jarke in Muro v nje napeljali. Potem so jez na ogrski strani še bolj utrdili in nižje tega napravili še eden jez. Vsled tega se je Mura obrnila še bolj proti Štajerski in njeni valovi so z vso silo butali v rahlo zemljišče, ki se je rušilo, da je bilo groza. V kratkem času so izginili najlepši* travniki in njive in čez par let tudi tri vasi, namreč Pi-rovci, Pipovci in precejšnji del sedanje Stare vasi. Prebivalci so se naselili potem v Zasadih in so iz premožnih kmetov postali ubogi želarji”. (Iz knjige Fran Kovačič: Ljutomer — zgodovina trga in sreza, ki jo je 1926 izdalo zgodo vinsko društvo v Mariboru.) Spopadov in preklanj pa s tem še zdaleč ni bilo konec, najsrditejši so se — če jih omenimo le nekaj — nadaljevali v letih 1525, 1537 in 1538 ter 1573, zavlekli pa so se vse tja v 17. oz. 18. stoletje. ,,Šele pod Marijo Terezijo je bila končno leta 1755 določena meja med Štajersko in Ogrsko ter so od Spodnje Mote do Radgone tozadevna dela izvršili od 20. maja do 1. decembra. Podložniki dotičnih graščin ob Muri so morali v gospoščino ali raboto ter napravljati potrebne nasipe in kupe zemlje kot mejnike. Večino terezijanskih mejnikov je spodkopala Mura, ki je s spodkopavanjem in poplavami delala tudi še naprej ogromno škodo, ali po terezijanski mejni ureditvi vsaj ni prišlo do večjih prask radi me MOSTE (21MW) MARIBORSKI OTOK, (51 MW) FALA (51 MWM0 MW) OŽBOLT (60 MW) __________ VUZENICA (45 MW) DRAVOGRAD (21 MW)- RADG0HA122) APACE-22 > R APE HCl (22 MW1 Do leta 1965 je bilo zgrajenih 82 odstotkov vseh sedanjih hidroelektrarn. Leta 1968 so dogradili Zlatoličje, z desetletno zamudo pa je šla 1978 v pogon še zadnja od dravskih elektrarn Formin. Če se ne bo zatikalo pri denarju, naj bi naslednje leto stekla hidroelektrarni Solkan. Po načrtih bi bilo mogoče do leta 1990 zgraditi hidroelektrarno Mavčiče, Bistrico, 3 hidroelektrarne na spodnji Savi in 2 na Muri (Hrastje, Veržej), Falo, (9. agregat) in Kozjak (1. agregat) s skupno močjo 371 megavatov, do leta 1995 pa bi del energetske porabe lahko pokrivali s skupaj 961 vodnimi megavati. (Vir: Gospodarski vestnik, št. XXXH/31 od 19. avgusta 1983) je. Zadnja desetletja pred prvo svetovno vojno se je vsaj za silo regulirala Mura do Veržeja. Naposled je trianonski mir pokopal stare prepire med prebivalci to in onstran Mure ter brate po krvi, upamo, da za vedno, združil v eno državo. Nekdanjim prepirom pa seveda ni bilo krivo ljudstvo, temveč samopašni velikaši, ki so imeli vso oblast v rokah . . .” Imenitne vezi Prekmurcev in Prlekov Naši vrli kronisti, ki jim očitno ni manjkalo sočnosti, slikovitosti in kar ,,preroške daljnovidnosti”, niso zaman beležili, da „je Mura pomembna reka za pokrajino v marsikaterem pogledu, ne le po negativnem učinku s svojimi poplavami. V predelu, kjer so potoki majhni in počasni, z neznatno vodno silo in neznatnim strmcem, je močni vodni tok reke izrednega pomena za mline. Nešteto jih je na reki, na obeh straneh, narejenih na plavajoči leseni osnovi, pritrjenih z žicami ali verigami, da se morejo dvigati in nižati z višino godnega stanja. Ob njih so najčešče brodi za prevoz, tako da se morejo mlini uporabljati z-obeh strani reke. Po pravici se naglasa, kako imenitno vez so predstavljali mlini na Muri v madžarski dobi za stike med slovenskimi Prekmurci ter Prleki”, je v študiji Štajerska s. Prekmurjem in Mežiško dolino (izdala Slovenska matica v Ljubljani leta 1957) zapisal dr. Anton Melik. . Kakšno neslavno usodo so do-, .živeli (doživljajo!) mlini na Muri in vseh drugih' pomurskih vodotokih (Ledavi, Ščavnici idr.), je dobro,znano. Zato pa s tem večjo nostalgijo prebiramo, kar je v revijo Svet ob Muri (štev. JU/1-2) 1958. leta napisal dr. inž. Vla- dimir šlebinger: ,,Od Cmureka na primer,še danes teče mlinski kanal iz Mure, se prilagojuje terenu, vijuga po Apaški kotlini, med potjo žene niz mlinov in se pri Apačah vrača v reko. Tudi na drugi strani so taki mlinski kanali, ki koristijo pripravne terase. Tam, kjer terase ob Muri zginejo in teče Mura po ravnini z nizkim bregom, so v starih časih .• pustili plavajoče mline in žage v stržen reke. Ti naši stari kmečki inženirji so svojo umetnost dobro razumeli: stoletne izkušnje in izpopolnjevanje, dobro opažanje narave in drago plačane napake so v osnovi tudi napotek za mo- derno izkoriščanje vodnih sil Mure.” V petdesetih letih je potemtakem na temeljih minulih izkušenj začela zoreti ideja o sodobnem, smotrnejšem, varčnejšem,, skratka energetskem izkoriščanju največjega pomurskega vodotoka. Dosegljivi argumenti Porečje Dr. inž. Šlebinger je zamisel takole argumentiral: ,,Slovenija proizvaja zdaj okoli 2000 milijonov kW ur električne energije, čez približno 7 let bodo potrebe dvakrat večje, čez naslednjih 8 do 9 let se bodo spet podvojile itd. Vodne sile Drave, Soče, Save, Mure in pritokov, ki se dajo izkoristiti, so cenjene na kakih 8 do 9000 milijonov kW ur.” Še posebej je dodal: ,,Samo Mura ima od Špilja do ustja Ledave 1320 milijonov kW ur energije. Ta se da praktično do 70 odsto- tkov pretvoriti v električno energijo, ki jo dobe koristniki. To je vsekakor velika količina, dosti večja, kot bi jo porabilo vse Pomurje”. Strokovnjaki, zlasti energetiki, so odtlej izdelali ničkoliko preglednic, izračunov in predvidevanj, med njimi so tudi naslednja (avtor Marijan Porenta), ki jih povzemamo po Sobotni prilogi Dela od 14. maja letos: ,,Ocenjeno je, da ima Slovenija okrog 10 milijard KWh tehnično izkoristljivega hidroenergetskega potenciala. Od tega je že*izkori-. ščeno dobrih 3,3 milijarde ali 33 odstotkov. Ostaja še okoli 6,7 milijarde ali 67 odstotkov neizkoriščene vodne energije. Na osnovi obstoječe tehnične dokumentacije domnevamo, da bi bilo mogoče v obdobju dvajsetih do tridesetih let zgraditi hidroelektarne na srednji in spodnji Savi, Muri in na spodnjem delu Soče ter nekaj manjših hidroelektrarn na drugih vodah. S tem bi pridobili dodatne 3,2 milijarde kWh električne energije na leto. To energijo lahko ovrednotimo s. prihrankom goriva v termoelektrarnah. Ce vzamemo, da je povprečna poraba premoga za proizvodnjo 1 kWh približno 1,2 kilograma, potem predstavlja dodatna letna proizvodnja hidroelektrarn prihranek 3,84 milijona ton. premoga.. V življenski dobi hidroelektrarn (50 let) bi to pomenilo prihranek 192 milijonov ton premoga. Ob ugotovitvi, da znašajo bilančne rezerve premoga 310 milijonov ton, predstavlja dodatna letna MURSKO SREDIŠČE (22 MW| MOKRICE (26 MW) BREŽICE (60 MW) A obstoječe HE j HE v načrtih proizvodnja hidroelektrarn prihranek 2/3 vseh rezerv premoga v Sloveniji”. Nesporno gre za izredno zgovorne in dragocene podatke, sicer pa smo lahko sila prizadete, razvnete, pa zato nič manj zanimive polemike in kritike o tem, VODNI POTENCIAL SLOVENIJE Drava 2688 2688 Mura * 733 — 733 Sava 3002 60 2942 Ljubljanica 372 — 372 Soča 1737 240 1497 Notr. reka 215 — 215 Skupaj 8747 2988 575'9 Ce k navedenim številkam dodamo še zmogljivosti drugih manjših vodotokov te so 1,3 ocenjene na približno milijarde kWh/leto in jih je mogoče izkoristiti v nekaj sto malih hidroelektrarnah — dobimo skupno zaokroženo vrednost hidroenergetskega potencia la slovenskih rek 10 milijard kWh/leto: Veriga osmih hidroelektrarn na Mori Šredi lega leta smo zvedeli, da možne koncepte izgradnje hidroelektrarn za skupno izkoriščanje (Avstrija, Slovenija, Hrvatska) ‘ še vedno proučujejo. Raziskave torej tečejo in tehnični parametri še niso dokončno določeni. Eden od možnih projektov energetske izrabe Mure predvideva izgradnjo verige hidroelektrarn v osmih stopnjah. Apače, Radgona, Radenci, Hrastje, Veržej, Mo,®,, Gibi na in Mursko Središče z letno proizvodnjo energije 660 milijard kWh in moči 165 MW (megavatov). Sicer pa že sama po sebi hrabrijo dognanja iz analize strokovne službe sektorja za razvoj in razširjeno reprodukcijo Elektrogospodarstva Slovenije, ki je pokazala, da bi bila odločitev o gradnji verig vodnih elektrarn na Savi in Muri.smotrna.. Po izdelanih študijah, naj bi prva hidroelektarna na Muri stala leta 1989 v Hrastju in leto za tem v Veržeju, kar pomeni — Če malce namignemo na uvodoma razkrito zgodovinsko ozadje peripetij na Murskem polju — da bodo pravi megavati električne energije prišli takore-koč s štajerske strani. Slo bi za koncept kontinuirane, tipske gradnje, ki je stabilizacijsko usmerjen, saj kljub večjim začetnim naložbam zagotavlja kako izkoristiti hidropotencial naših rek, spremljali vse od novembra lani do začetka letošnje pomladi v nekaterih naših osrednjih slovenskih medijih. V tem pogledu ne bo odveč postreči z naslednjo razpredelnico že navedenega Marijana Porente. Teh. izkor. (milj. kWh/l.) Zgr. (milj. kWh/l.) N eizgr. (milj. kWh/l.) dolgoročno cenejšo energijo, oživljanje gradbeništva, angažiranje domačega znanja, elektro in strojne industrije, pa še akumulacija ostane doma. To pa je tudi odvisno od tega, ali lahko slovensko združeno delo samo zbere sredstva ali pa bo treba gradnjo kreditirati. Pa še ena prednost je — za izgradnjo vodnih elektrarn ne potrebujejo dolarskih, ampak dinarske kredite, vračal pa jih bo tisti, ki jih bo izkoriščal. ,,Gradnja verig na Savi in Muri ni smiselna le zaradi izkoriščenja voda ali zaradi izgradnje same, . kot pravijo v elektrogospodarstvu, pač pa tudi, ker pomeni organiziran in skupen pristop projektantov, gradbenikov, strojegradnje, urbanistov, vodnih skupnosti, kmetijstva itd.,” je poročal 19. avgusta letos Gospodarski vestnik. Tam smo poleg tega prebrali, da bodo zgrajeni objekti in oprema v 80 odstotkih tipskega značaja, kar pomeni v prvi fazi recimo 37 enakih agregatov (7 HE na Savi in 8 na Muri), v končni fazi (16 HE na Savi in 14 na Muri — od tega 6 skupaj z Avstrijci) pa čez 70 enakih agregatov. S takšnim načinom gradnje naj bi pretrgali staro energetsko naložbeno politiko, saj problemov ne bi več reševali posamezno, marveč celovito.- Dosedanja praksa je temu nasprotovala. Z gradnjo vodne elektrarne Formin so denimo preplavili na stotine hektarov obdelovalnih površin. V tej zvezi' bodo morali biti Pomurci še posebej modri in previdni. Ne gre namreč pozabiti, da so ravno v porečju Mure izredno bogata nahajališča termalnih voda in vrelcev (območje Radenec), nafte, zemeljskega plina in premoga (največ v tkim. lendavskem kotu), zato bo veljalo — preprosto rečeno — dvakrat premisliti o tem, kaj se , bolj splača, in se šele nato odločiti. V samoupravni interesni skupnosti elektrogospodarstva (1SE), kjer so pravzaprav tudi vzklile prvezamiskotem.g bi lahko \ Pra^ I zaprašene načrte o 1 I vodnih zmogljivosti Sa & | re, so izračunali, da bi™ mursko verigo osmih 1^ -potrebnih okoli 16, I dinarjev, kar z drugim ^ j pomeni za vsak meg * . nam 95,7 milijona dinarje4 sveta । ni znana usoda prem za I ljubljanske faku« J elektrotehniko. Ki J razpis ljudskega P^f^dnjo -njenega izključno I vodnih elektrarn na Aanjco, I in Soči, kot ne vemrcija, I kaj je z ustanovitvij baVjKlje ki naj bi poveževa1 d I opreme, gradbenike,I druge organizacije. »gaio. I ka, da še marsikaj m raze Kaj pa male vodne 9 elektrarne> Tu je neznank Se večja y , v naprej teče v Pršili Pomurju ni spod u je dov. Kako bi tudi &vOdn treba za gradnjo tak ® jn elektrarne zbrati ,0 _ in še kak^0^ | maI’J Strdil, s« I hišo. Preden skozi I graditelj P^vno-bir0^0 I adrninistrati zag predpisov, sJovePj g obnemore. j so v ^li g pred petim’ .nodars^Aod- I skem elektrogospo^alfh^e P akcijo z geslom- ^<,500 . nih elektarn 0(j 40 jeta I elektarne z m°$ radili ^11 I kilovatov naj bi J ; J 1985. Doslej bo še nobene, ka* ,at iste g gradijo. ^.Stvarnic6' I so zasebne elek reP J vajo daJihT. jih^.wkd1 kakih sto, ^ink^W g zgrajenih na c vsa po^S I nek neobnovlJ eiektr^b za Pr017'Ur,jšanie I gije* ^tsl^ I clektroenerg g Nadejamo se’Jy či^PX i di) v tem P^J^J | cela desedc J -nega Dju g Glede ”skem I Mure, k| sečila 8 v sklicala pom^vr^ zbornicaJ^j ne & Soboti, Pa l , 0 ške v koruzo • aNK Priprav*1- P STRAN 10 vestnik. kmetijska oanorama KMETIJSKEM GOSPODARSTVU RAKIČAN I lastne proizvodnje nja koruze, ki bi je morali Ob vseh teh vlaganjih v dokupiti okoli 20 tisoč ton, primarno kmetijsko proiz-doslej pa so je dobili le manj- vodnjo uspehi ne izostajajo,' še količine. Koruzo je namreč rezultati pa se odražajo tudi na jugoslovanskem trgu zelo na drugih področjih. Zivino-težko dobiti, poleg visoke -an;a je v deve- cene paje potrebno zagotoviti še devizno soudeležbo ali pa si koruzo zagotoviti s sovlaganji v proizvodnjo. V Kmetijskem gospodarstvu Rakičan zato vidijo reši- v povečanju lastne proiz-na ie možna le na USPEŠNI POSLOVNI Kl / V 11 Za povečanje Do konca leta nas loči še 5?,^leto v lahko zapišemo, da se je letošnje km J murski glavnem zaključilo. Letošnje J pa so tudi s kmetijci v glavnem že pospravili, k«nc h P tavljajo setvijo pšenice, tako da zdaj ze lan pomudili rezultate tega leta. Tokratgospo-®b rezultatih, ki so jih zabeležili y { j organiza- darstvu Rakičan, največji kmetijski delovni org je osebni dohodek po delavcu t povečal za 24 odstotkov. V Kmetijskem gospodarstvu Rakičan ocenjujejo, da bodo tudi letošnje poslovno leto uspešno zaključili, rezultati pa bi bili še boljši, če nekaterih pridelkov ne bi prizadela suša. Ta je bila še najmanj občutna pri pšenici, '-■“r so bili pridelki za 9 ižii od lanskih, na ~ r>ride- na drugih poc. rejska proizvodnja je tih mesecih oddala Mesni industriji 2264 glav pitanega goveda, na novi farmi v Nemščaku pa so v tem obdobju spitali 62982 prašičev, kar je skoraj za 50 odstotkov več. kot so jih spitali vsi tev v puww_ _ pomurski kmetje. V mešalni- vodnje. ta pa je možna - .. ci močnih krmil so v tem povečanih površinah. Od leta obdobju izdelali 32 tisoč ton 1962 so odkupili okrog 3400 krmil, pravkar pa je v teku . , ..... gradnja nove mešalnice, kate- hektarjev kmetijskih zemjišč, ;e predračunska vrednost kar predstavlja 60 odstotkov zna§a 340 milijonov dinarjev, vseh zemljišč, ki jih imajo J J trenutno v lasti, kljub priza- za leto 1984 načrtujejo še devanjem, da bi odkupili še izgradnjo 1500 novih stojišč več zemlje, pa v zadnjih letih za pitano govedo. 1300 stojišč odkup upada. Ce so v minu- pa bodo adaptirali, lem srednjeročnem obdobju ;li 1552 hektarjev, so v Vsi ti dosežki so rezultat “Htupiti 317 dela in prizadevanj 496 zaposlenih v štirih temeljnih organizacijah združenega dela, ki •’'itn^uie delovna organi--—ndar- Čeprav je bila letošnja letina slabša od lanske, saj so bili pridelki takorekoč pri l v^h poljščinah nižji od načr- I Ivanih, so v Kmetijskem | gospodarstvu Rakičan p° devetih mesecih zabeležili truden poslovni rezultat. Cetini prihodek se je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečal za 71 odstotkov, kjer so oin r , lansKm, 1W.. ... llv„„ . . . | dohodek kar za 78 odstotkov, odstotkov nižji o pndg. odkupih 1 odkuplti 1 asu dohodek pa je bil večji za 1269,55 hektarjih Pa^ letu 1981 USP -še 226 hel I 6?odstotkov. Takšni rezultati kdi poprečno 52 st e hektarjev, lan ■ br ucer ne presenečajo, saj je bil h^ktanu. hus ieV Jetos L - | koncu lanskega leta celot- , 1 n' prihodek v primerjavi s 1 Predlani večji kar za 89 odstotkov, vendar ob tem v^ja poudariti, da je k tem« največ pripomogla rekordna Wtijska letina. Tako so v wkem letu povečali , proizvodnje za 53,78 ^stotka, produktivnost po 1 delavcu pa so dvignili za 43 l odstotkov. Ob rezultatih le- poprečna .. j A- do 5e”5^ odstorif S0 k’" PddielksGh fn *eV 162 hektarjev, kar da slutiti, da v tem srednjeroč-so na 2477,54 hektarjih dose- ’ načrtovanih gh poprečni hektarski pride- m lek 64,76 stotov zrnja s 16 odstotki vlage. Še slabše rezultate je dala skladkorna '‘ržtn v pesa, saj so bili pri tej poljšči- morejo računati? ni pridelki nižji kar za 36 n re ; odstotkov. Izpada ne bo na- iz^oljšavo Hzeml; doknadila niti boljša digesti- d(? mdi-ja kije znašala 16,35 sladkor- ?60() hektarje, mh stopenj m bodo tako s " pridelanimi 35 tonami po hektarju komaj pokrili stroške proizvodnje na 718 hek- °®jih devetih mesecev pa je wiolj spodbuden podatek, Ca so na poslovni sklad ^poredili za 93 odstotkov sredstev kot lani, kar Predstavlja zneskovno ^338,000 dinarjev. Vsak delavec je v tenv obdobju ^haril 1.277.000 dinarjev ^'odka oziroma 807.373 farjev čistega dohodka, ob ■ eh ugodnih rezultatih pa se tarjih. Izpad pri pridelkih pa se ne bo odrazil le na dohodku, pač pa lahko nastopijo tudi težave pri prehrani živine. Težave bodo-imeli zaradi pomanjka- slutiti, aa v .. nem obdobju načrtov površin ne bodo odkupili. Ker na bistveno povečanje v kratkem času ne morejo ■ ^cunati, vlagajo precejšnje napore in sredstva v izboljšavo zemljišč. Tako so J. '“»os meliorirali okrog 2600 hektarjev kmetijskih površin in v tem letu še nadaljnjih 1037 hektarjev, za prihodnje leto pa načrtujejo melioracijska dela na 700 hektarjih. Pripravljajo pa že tudi načrte za namakanje in če jim bo uspelo zagotoviti potrebna sredstva, bodo namakalni sistem uredili na 1916 hektarjih površin. Razdrobljena zemlja — večji stroški ' nico le na eni njivi in ta Ker so obdržali toliko krav, so si zagotovili krmo čez $ mi leti v Kanadi obsega dva ali tri hektarje, jim ni treba kupovati telet in zimo v obliki silaže. Dva -------bodo stroški manjši, kot pa danes jim ni žal te odločitve, hektarja koruze so imeli po-če ima enako pšenice pose- saj so cene telet pretirano sejana za siliranje in 1.5 jane na več parcelah in mo- visoke in bi bila računica hektarja za zrnje. Silaže je goče še celo zelo oddaljene slabša, če bi jih kupovali, skoraj dovolj do druge med sabo Kolikokrat se Redijo tudi nekaj svinj, v sezone, vseeno pa morajo mora obrniti s traktorjem na glavnem za lastne potrebe. proti Koncu ”ti tudi z ovsom. ... sladkorni —' takokmn?“‘‘‘■ -^•niki n?L vin mnogi lovcih M0 danes v ^kmetii moč- ^kaj |e,^ntjaje resživel ^t. Vp, Kanadi, vendar b°Pra ni k;Jie $e samski. „ varčevii nA0*' zaposlen. ^arja ter ' S1 J? nekaj de-vas' Kmetov7™11 v.domačo I esehlo in man-)e §aJe vedno S.zat'? mu ni bilo v nad- Varčeva^ Začel kupovati s je'V° Za njivo* p denarjem m .nabavi .ost°poma si ^kanizie;- tudr potrebno kSte Veliko° Iz malega ^P^eva k~ Jes Je’ tudi oka‘znted n™e iJa. je danes ohd a^večJih tako po tudi e ^alne zemlje eikoy. P° kvaliteti pri- V Ižakovcih Je le malo velikih kmetU, zato se tudi maio odloča, da ostanejo na zemlji. Drugače pa je pri Krapčevih, kjer je gospodar že pred mnogimi leti začel kupovati zemljo in danes mu tega ni žal. Žal mu je le, da so parcele tako močno razdrobljene, v vasi pa ni interesa za izvedbo komasacijskih del. teh majhnih parcelah in ko- nekaj pa tudi za prodajo, liko več nafte porabi. Matija Na desetih hektari" Krapecšepravivzvezistem, obdelovalne zemlje in na da razume, če si nočejo go- --"Hi v najemu pridelajo rički kmetje ponovno raz- ’■’živim deljevati zemlje, ker je tam pač na različnih hribih zem- bi moral vs< Jja različne kvalitete. Ne- v obliki kn verjetno pa je. da se tako niča ne bi obnašajo kmetje na ravnin- krmila da skem delu, čeprav bi st z --“navi '-“Kami zmanjšali stroške. 7sra šarn pravi, da je pridelek njivi odvisen od volje m Prizadevnosti tistega, ki jo °bde\uje. Za vsako kulturo Polju je trebavedeti,kako I e Pravilno orje in pripravlja j zanjo, kako se gnoji- 1 t^ko škropi ... Kmet mora \ A.z dušo in telesom pp 1 ?°Jizemlji ali pri živini.ki jo 7?}: Na kmetijah, kjer so I Vzinski člani tudi zaposle-nikoli tako dober pn-1 rek na poljih kot pri pra-I ern kmetovalcu. obdeujve. zemlji v najemu • večino krme za živino. Ku-1 pujejo le močna krmila. Če 1- bi moral vso krmo kupovati tbliki krmil, se mu raču-bi izplačala, saj so . u... danes predraga v primerjavi s ceno mesa, n Vsekakor se živina veliko n. 1972 zsra hilr£!e ZTedi ob močnih dili moderen mc, . t živino' ' krmiiib- vprašanje kvalitete je spel drugo. Toda prav V njem krmijo 22 glav živine, dobro jih lahko nadomesti od tega 10 krav in pitance, silažna krma. Tudi Krapčevi . Tatija najbolj jezi to, da a obdelovalno zemljo, ki °sega 10 hektarjev, kar v 28 hatni zu Wah, V erjetno ni edini. zlozbam trna tako razdrobljeno v rane J^ljo, toda le redki razu: I d ®1°’ kako nepotrebni so ti I nr- ni stroški. Če ima na \ naer kmet posejano pše- „Vsak lovec se bo odločil po svojem lastnem • _ v jih vključuje deiov11« zacija Kmetijsko gospodarstvo Rakičan. Ta je za dosežene uspehe prejela ob letošnjem občinskem prazniku zahvalno listino občine Murska Sobota, pred tremi leti pa so podobno listino prejeli tudi traktoristi tega kmetijskega gospodarstva. Ob uspehih delovne organizacije namreč ne moremo f-4’ mi uspehov traktoristov, .... bili v zadnjih 13 letih kar 12-krat republiški prvaki v ekipni konkurenci, pa tudi med posamezniki so traktoristi KG Rakičan osvajali najvišje republiške in državne naslove. L. Kovač prepričanju Razprava med član- širšem obsegu, na kateri stvom pokazala, da rad- nova organiziranost prav gonska zelena bratov- tako ni prodrla zaradi že ščina ni naklonjena naštetih argumentov. Zato predlogu nove organizi- smo sklenili, da se naj član-ranosti pomurskih lov- stvo odloči o reorganizaciji cev — Enotna pomurska na neposreden način z refe-lovska zveza na osnovi rendumom. lovsko-gojitvenega ob- In kako bo izid referen-močja ni porok za duma vplival na odnose med smotrnejše gospodarje- vsemi tremi lovskimi zveza-nje lovcev v regiji, in mi v Pomurju? tako, po mnenju članov Janko Kralj: Med vsemi zveze lovskih družin tremi zvezami pa tudi posa-Gornja Radgona, dovolj meznimi društvi ni prihajalo ekonomsko upravičena do sporov in prepričan sem, I — Še več, s profesiona- da bo tako tudi v prihodnje, lizacijo bi se sredstva Zato pa nas, radgonske lov-namesto za čimbolj ce, razburjajo napadi, ki smo smotrno izkoriščanje jih bili deležni po novembr-prostora drobila in siro- ski seji MS SZDL, ko so ne-mašila — Po ekološki ‘ kateri hoteli prikazati naše plati sta si sveta na obeh delo, ki že leta sloni na »vo-straneh Mure precej lonterstvu« članstva, po-različna tako glede na- vsem drugače. Kajti doslej rave kot tudi divjadi. smo in bomo tudi v prihod-uzauijx ... Po pobudi z majske seje nje s polno mero entuziaz-tudi mimo ! MS SZDL so se tudi v rad- ma in odgovornosti opravkov, ki so gonski lovski zvezi takoj lo- Ijali vse naloge, ki nam jih •’ ’-—12- tili, v skladu s sprejetimi bodo nalagale družbenopo- stališči in sklepi, ki zavezu- litične skupnosti in repub-jejo vse lovce v regiji, pri- liškalovskazveza. Resje, da prave gradiva in izvedle raz- naše lovsko gojitveno prave med člani lovskih območje še ni povsem zaži-družin o novi organiziranosti velo, kot tudi ni marsikje v zelene bratovščine. Le-tanaj republiki, vendar ne zaradi bi bila po odloku republiš- medsebojnih odnosov zvez kega izvršnega sveta in društev, temveč zaradi organizirana po lovsko-go- stvari, o katerih sem že po-jitvenih območjih. Prav to vedal, kaj o njih menijo vprašanje nove organizira- radgonski lovci. nosti pa dviga med radgon- Ali je reorganizacija lovskimi lovci precej prahu in stva najvažnejša naloga, da prišlo je tako daleč, da so se bi tudi lovci še več prispevali odločili, da bodo o tem k stabilizaciji gospodarstva, odločali lovci sami na refe- saj vemo, da je vaš delež > rendumih, ki bodo v vseh glede na možnosti še vedno lovskih družinah po- premajhen, izvozni načrti — lenkrat, in sicer 19. odlov tujcev — pa kar smelo Zakaj tako, paje začrtani? -—^vora Janko Kralj: Prav je, da ■ " reeiii združujemo, ven-ovnih sezone, vse,— ti koncu krmiti živino > di z ovsom. Vsakp leto se- ' jejo sladkorno peso. Letos so jo imeli na 45 arih, vendar je bil pridelek zaradi suše slab, le 20 ton. Za pšenico v prihodnjem letu so že podpisali pogodbo. Letos so jo imeli na dveh hektarjih in jo tudi oddali. Vendar se Matiji ne zdi prav, da ni dobil za zamenjavo toliko koruze, kolikor je hotel. p’a še tako je koruza veliko predraga, če jo hoče kupiti. Cena pšenice pa je spet prenizka, tako da se splača edino zamenjava za koruzo. malo mladih Mleka oddajajo po 60 ali le 7Q litrov, včasih pa tudi le po 30 litrov, pač odvisno od tega, koliko krav je brejih. Na leto oddajo približno 15 tisoč litrov mleka. hektarjih Na Krapčevi kmetiji živijo le trije. Sinje pustil zaposlitev in se rajši odločil za kmetovanje. Rekel je. da je bila plača tako nizka, da je več zapravil, kot pa je zas- petih tekali na< novembra. ZaKaj , bila tudi iztočnica pogovora Jau.-------- z Jankom Kraljem, se v regiji združujemo, ven predsednikom izvršnega dar tega zaradi naravnih odbora zveze lovskih družin danosti ne moremo enos-v Gornji Radgoni. tavno poistovetiti tudi v Tovariš Kralj, zakaj pra- lovstvu. Osebno menim, da , a odločitev? najlažje in najuspešnejše tjst0 drujtvo, v kate- v—’“In ng * _ is ix.im.xj, isebno mv*.— vzaprav takšna odločitev? najtazjv in najuspešnejše Janko Kralj: Med član- deluje tisto društvo, v kate-stvom — v naših 5 družinah rega se člani združujejo na je 290 lovcev — smo v raz- prostovoljni samoupravni pravah naleteli na vrsto na- osnovi. Vsi ostali načini zd-sprotnih mišljenj. Že zaradi ruževanja in sodelovanja ne tega, ker gradivo za novo prinašajo rezultatov. Tako organiziranost ne izraža jas- pa zapravljamo in zgublja-nih ekonomskih učinkov, mo čas, sredstva in energijo z Takšna organiziranost je organizacijskimi spremem-pred več leti že bila in se ni bami, namesto da bi name-obnesla. Lovci pa pravijo, da nili vse sile našim osnovnim niti z ekološkega vidika ni nalogam, to je gojitvi divjadi mogoče enačiti obeh lovskih in varstvu ne le na območju terenov. Znano pa je, da lovskih družin temveč širše največ škode povzročajo družbenopolitične skupnos-prav divje svinje in jeleni, ki ti, ki daje lovišče v uprav-jih pri nas ni, zato škode, ki bi Ijanje. Predvsem pa . bi se naj poslej bila skupna, pri morali slednjič pogovoriti z nas ni toliko. Se posebej paje vsemi uporabniki prostora, močno nasprotovanje zaradi Premoremo zakon, gojitve-potrebe po profesionalizaciji 1 —■“’■nice in družbene kadra, kar bi za lovce in nji- _ ' --4->e hove družine predstavljalo SalT, z divjauj dodatne denarne obveznos- gospodarimo ti. To je težko sprejeti, saj premalo smo. smo doslej pri nas ta dela . morali vsi skupaj pri: upravljali povsem prostovo- za pridobivanje bo) Ijno in zastonj. Ce temu do- Ijenjskih razmer za' dam še težji nadzor nad de- skrbeti za njihov stalež in lom posameznih društev, potem bi bili odlovni rezul-stroške prevozov, ki bi zaradi tati boljši tako med domači-sestankovanj precej porasli, mi kot tujimi lovci. Vse to pa kot tudi formiranje bazenov je najtesneje povezano z in njihovih organov, bi vse to ekološkimi razmerami, zato precej podražilo in obreme- lovstva nikakor ne moremo nilo lovce. Na vse to je bilo enačiti z ostalimi družbeni-opozorjeno tudi na mi dogajanji in tokovi, oktobrski seji našega izvršnega odbora, zasedal je v ne smernice in u.— dogovore, ki smo jih podpi- I divjadjo pa še vedno >spu—' > prevečkrat emalo smotrno. Zato bi si ■ cblinaj prizadevati boljših živ-divjad, lužil. Spoznal je. da če se dobro gospodari, je tudi na kmetiji lahko dober dohodek. Kmalu do v hišo pripeljal mlado ženo, tako da bo na Krapčevi kmetiji še naprej veselo in delovno. Bernarda Peček y.Paveo STRAN 1 ne zgodi se vsak dan -si« Neka tobačna tovarna iz ZR Nemčije je izdelala veliko cigaro, ki je dolga dva metra in 29 centimetrov, težka pa nekaj čez devet kilogramov, kar naj bi odgovarjalo 900 uram kajenja POGOVOR S PARTNERJEM — Tovarišica tajnica, prosim, poglejte zakaj Miki tako vpije v svoji pisarni? — Nič hudega ni. Pogovarja se z našim poslovnim partnerjem v Sarajevu. — Pa kaj? Se ne more po telefonu pogovarjati kot vsi ostali. Vsaka četrta beseda je kvanta! DVOJČKA — Se mi zdi, ali pa sta s sestro zares dvojčka? — Sva bila. — Ne razumem. — Zdaj jih imam jaz trideset, ona pa v družbah zatrjuje, da je pet let mlajša od mene... O Davidu in Goljatu Onaški Goljat, svetopisemski junak, ki se je spopadel s šibkim Davidom, je bil pravzaprav bolan, slabo je videl in tudi težko seje premikal. To sta ugotovila zakonca Rabin, raziskovalca z univerze Vanderbild, ko sta skrbno prebrala vse zapiske o spopadu. Dr. Paulin Rain, nevropsihiatrinja, in dr. David Rabin, endokrinolog, menita, daje mali David s kamnom zadel v glavo velikanskega Goljata in ga ubil, kjer je orjak bolehal za težko in redko boleznijo, ki mu je meglila vid in mu načenjala lobanjske kosti. ' Specializirana medicinska revija »New England« je objavilaštudijo teh dveh zakoncev, ki menita, daje Goljat bolehal za multiple endokrino neoplazijo, ki je dedna in se kaže s tumorji na endokrini žlezi. Bolezen povzroča hormonske motnje, kar pojasnuje Goljatovo orjaško postavo, tumorji pa pritiskajo na očesne živce in mehčajo lobanjske kosti. Zato Goljat ni mogel dobro videti Davida, kamen pa ga je zadel v že zmehčano čelo. Udarec je povzročil krvavitev v možgane in zaradi tega smrt. OSIVIJO Večkrat vidimo ljudi, ki so na pogled še mladi, pa imajo sive lase. Zakaj? Naravna barva las zavisi od različnih stvari. Predvsem so važni vitamini, kako jih presnavljamo s hrano. Dalje je važno presnavljanje možganske žleze (hipofize) in ledvičnega oboda. Nič ne zarisi od naše volje, da bi pravilno potekali vplivi teh organov na presnavljanje lasne barve. Če nastane kaka motnja r,a tej poti, pa se odzove organizem s posebnimi psihološkimi posledicami in tako izgine tudi barva las. Zdaj si lahko že zdravniško pomagamo, če doženemo tisti vzrok motenj. »Najbolj vplivajo posebni vitamini in hormoni, ki jih določi zdravnik. PREVEC KADIJO Kitajski medicinski strokovnjaki te dni spet opozarjajo. daje kajenje zdravstveno škodljivo in predlagajo, naj vsekitajski nacionalni kongres z zakonom prepove kajenje na javnih mestih. Dovolil naj bi tudi izdelavo samo tistih cigaret, ki imajo zelo malo katrana in nikotina, vsako leto pa naj bi nekoliko zmanjšali površine za gojitev tobaka. Kitajska ima 350 milijonov kadilcev in v nekaterih provincah. kjer gojijo tobak, kadi 69 odstotkov prebivalstva. V tej državi gojijo tobak na več kot pol milijona hektarov. LR Kitajska je bila lani največja proizvajalka cigaret, ki imajo po mnenju zdravnikov več katrana in nikotina, kot znaša svetovno povprečje. Vodja kirurškega. oddelka na pekinškem inštitutu za raka prof. Huang Guodjin je povedal, da je več kot 80 odstotkov raka na pljučih posledica daljšega kajenja. Med tistimi, ki umrejo zaradi te oblike raka, je desetkrat več kadilcev kot nekadilcev. V sedemdesetih letih je bil rak na pljučih med smrtno ne- varnimi boleznimi v Kitajski na četrtem mestu. Odstotek smrtnosti zaradi nje nenehno narašča. Po izjavi tega znanstvenika se z opustitvijo kajenja pacientovo zdravstveno stanje »dramatično« izboljša. Ce prekinitev traja deset let, se možnost, da bo dobil raka na pij učih, zmanjša na stopnjo, ki je značilna za nekadilce »od rojstva«. PREKLETA OBALA Od 27 oficirjev so se le trije rešili, od 516 vojakov pa 57. ki pridejo v Dieppu na kopno, tečejo k nekemu 'dolgemu obzidju, toda prav s tega obzidja. Z odlično skritih položajev letijo' mitraljezni rafali. ki jih zdesetkajo. Oddelki. ki sledijo prvemu, so v tej kratki razdalji med obalo in obzidjem zreducirani na peščico ljudi. Mnogo brodov je nasedlo na obalni peščini in pripeljalo s seboj samo kup mrličev. Možje, ki so se izkrcali, vidijo v svojih nezanesljivih zakloniščih pri obali, kako so odrezani od svojih ciljev: lep »sprehod po morju«, bela stavba Kasina Esplanade; toda namesto vsega tega le mravljišče nemških čelad, mitraljezne in topovske cevi. Zdesetkani in razkropljeni oddelki se mešajo med seboj na obali, kije postala smrtna past; nikogar ni. ki bi ukazoval in jim dal natančna navodila. Kdaj pa kdaj se kakšen podoficir postavi na mesto mrtvega oficirja in poveljuje tisto, kar se mu zdi trenutno najboljše. Vrstijo se epizode poguma in zgubljenosti. Nekaterim skupinam Essex Scottish in Royal Hamilton se posreči približati sevKasinu in Esplanadi in za kratek čas obvladati kakšen majhen položaj. toda nemški ogenj je tako močan in precizen, da ne nudi nikakršnega upanja za odpor. Ladje za izkrcavanje, ki prevažajo tanke, so Nemci zadeli pri približevalnem manevru; na kopno je pri-spelo sedemnajst tankov, a le šest med njimi je lahko prodiralo naprej. Eden je padel v protitankovski jarek, ostali se prebijajo do Esplanade, streljajo. dokler se jim ne razbeli orožje, potem se morajo vrniti na obalo, kjer so razdejani. Enaka usoda zadene tudi tiste tanke, ki se izkrcajo za njimi: toda zdaj tudi ne bi imeli več komu koristiti. Napad na Kasino je popolnoma propadel. kakor tudi na drugih odsekih; za Nemce je to samo ~še uničevalna bitka. Na palubi Calpe pa komandant te ekspedicije popolnoma nič ne ve o dramatičnem položaju: prejel je le delne in netočne informacije; radio, ki so mu pripisovali tolikšen pomen, je deloval zelo nezanesljivo. Kljub temu ni bilo treba mnogo, da je uganil, kako-slabd se zadeva razvija. Ob 6. uri je komandant ukazal, naj vržejo v me-tež rezerve: strelce bataljona Mont Royal. Tudi ti fantje ne morejo na obali storiti drugega kot bežati v zaklonišče, streljati, kadar morejo, in čakati neizbežnega konca. Del strelcev doseže utrdbo Hindenburg in ostane tam brez moči: zdaj je edina pametna stvar predaja. Ob 8.30 odplujejo proti obali mornarji komande Royal Marine. Komandant ekspedicije še vedno ne pozna dejanskega stanja in ukaže odposlati še druge okrepitve. Letala še naprej letajo nad bojiščem, se drzno približujejo'obali. da bi obstreljevala nemško obrambo. Toda ko se mornarji prikažejo izza dimne zavese, vidijo nekaj strašnega; njihov komandant podpolkovnik J. P. Philipps dvigne roke in da znak za obrat pozneje ga pokosi baražni ogenj. Mornarji se vrnejo nazaj in se tako izognejo gotovemu in nepotrebnemu pokolu. Nazadnje seje komandant odločil ob 9. uri za evakuacijo; vsako sredstvo je prišlo prav za rešitev fantov in mož. raztepenih po obali in zakloniščih. ki sojih v naglici izkopali. Še tri ure se je treba obupno boriti, da se odmaknejo nemškemu ognju in pridejo na svoje ladje. Prejšnjim zelo številnim žrtvam, žrtvovanim na prekleti obali Dieppa, so se zdaj pridružile še druge. Ura je dve popoldne, ko preživeli plujejo proti Angliji. V coni raid je ostalo 494 oficirjev in ^890 vojakov, v glavnem mrtvih in ranjenih, nekaj drugih je bilo ujetih. Mornarica je tudi materialno imela zelo hude izgube. Zdaj je Stalin lahko uvidel težave pri nastanku druge fronte; zdaj so tudi zavezniki vedeli, kaj je potrebno za izkrcanje žive sile pri invaziji na kontinent; zdaj je vedel ves svet, da so nemške obrambe na francoski obali ognjeni zid, pripravljen, da se dvigne ob prvem poskusu invazije. Šele po skoraj dveh letih se je ta »diletantska akcija« spremenila v največje izkrcavanje v zgodovini. ci pomeni Chi S »smrdljivo močvirje«. XXX Povprečno veligj vek naredi 1400 o kovnavsakkdomete XXX Nekega rented« « nemškega Mai « oblasti obsodile, ke h let n ."IK« stekel m opral zav drugje smo prebral’ v nekega Rorf llivana iz am- « Richmonda je dar udarila strela.^, je vselej Je sopisi poročajo, naredil sam^or. xxx Japonec losh^. kamatsu <74.., relda-pisju na »sto> mira svoj Tako inteligence«. pravi: inte* njem za30 ligenca ^^ ‘Aulta-odstotkov! O rezu tih pa nic. NEGOTOVOST , — Je to, kar piješ, dvojna kava ali caj — Ne vem- Natakar mi še ni povedal (Konec) Priložnost krmilnega kolesa; trenutek PRI MEHANIKU — Verjetno sami sploh niste opazili, da so vam tudi brisalce ukradli. — Niso. Sam sem jih snel. V dežju se ne vozim, ko je lepo vreme, pa so miličnikom najprimernejše mesto za zatikanje opominov. NASREČOLOVU — Same prazne sem potegnila. — Jaz tudi, mož pa je zadel prašiča. — Ste ga domov peljali ali gnali? — Koga — moža ali prašiča? Gobavost zanimiva za raziskovalce Od davnine do današnjih dni zbuja misel na gobavost v ■ človeku najmračnejše podobe pogubljenih ljudi, ki jih strašna bolezen odtrga od človeške družbe in jih požene med izmečke. V znanstvenem svetu pa se bolezni poleg tega drži še trdovratna tenčica skrivnosti. Tako raziskovalcem nikakor ne uspe, da bi povzročitelja bolezni lahko . gojili v laboratorijskih raz-meran v kulturah, pa tudi' način prenosa in narava dol- gotrajne prikritosti bolezni ostajata nepozabna. Nihče ne more razložiti nenavadnega pojaya izginotja gobavosti iz evropskih dežel in vznika bolezni v razvijajočih se deželah. Domnevajo sicer, da se gobavost ponovno javlja zaradi odpornosti povzročiteljev na zdravila, ven- Verescagina^ ° Letošnj. G ali nih ostank > ojkrila « in goltnost se n neukost pra • tudi s j. Sovjetska m z'lep0 fj. vna znanAzadnje s°uji iož0ost: do iia stveniki iz S‘binj g leta 1977. Slo j najboll r v Morda Je ■ .:eIn de> U-čaran nad iz Nikolaj Ve^‘mjAL genfi”^ to davno izm Psi. ki sojih hranili delavci na enem od velikih sibirskih gradbišč, so bili s ponujenim mesom kar zadovoljni, delavcem pa se tudi ni zdelo mesa nič škoda. Da so bili udeleženi pri svojevrstnem škandalu, se je razkrilo šele kasneje. Vest je vznemirila sovjetsko javnost. Delavci so namreč pse hranili z mesom mamuta, ki so ga našli zamrznjenega in tako skozi tisočletja ohranjenega. Zamrznjeni mamuti so svoj čas predstavljali nekaj, v kar znanstveniki niso mogli verjeti. Znanost nam reč uči, da so te velike živali nazadnje lomastile po Aziji in Evropi v pleistocenu, se pravi pred milijon leti. Okosja pričajo, da so bile doma tudi na ozemlju naše domovine. Nato pa so izumrle. Samo zagrete znan- stvene glave so upale, da so se - .. žive črede mamutov morda dern J , ■ ohranile v širjavah Sibirije. No. v začetku 20. stoletja so iz Sibirije prihajali drugačni glasovi. Raziskovalci in po- vanje te bolezni ponuja iz- • jemne možnosti za odkrivanje samozaščitnih mehanizmov v človeku. Bolezen je po svojih pojavnih oblikah tako razvejena in tako. zapletena, da ponuja bogato polje za raziskave. še posebno za imunologe. ki odkrivajo v posamez- nih stadijih zelo različne načine delovanja samozaščitnih dar pa odsotnost bolezni v mehanizmov. Ta pestrost naj Evropi s tem ni pojasnjena. bi raziskovalce popeljala do Znanstveniki so se začeli bolj zanimati za gobavost predvsem zato, ker razisko- bi raziskovalce popeljala do najbolj temeljnih procesov, v katerih se telo ali obrani ali podleže bolezni. da vrsto. LAŽJE ISKAgiSgJ I Iskanje pogrešanih planincev 'n g zelo zahtevno in seveda tudi drago. : vec pon^ I kot tudi turno smučanje krepita,is^«l I reševalci dostikrat izgubijo največ e tlSL]iAe^ srečencev; celo tako je, da iskanj . ti podatki pa so log, za v ,0Pravljanje del in na-tazmerie- 9 ^e.sklen'l delovno °bvezno«i 8 ne izpolnjuje svojih huje krši v" delU in na ta način delavcev af UPne interese drugih (hujša krš t temeljne organizacije sti). 1 ev delovnih obvezno- Pripravniku, ki je sklenil delovno razmerje za nedoločen čas, preneha delovno razmerje v temeljni organizaciji, če po preteku pravniške dobe ne napravi strokovnega izpita. 212. člen določa: če se ugotovi, da delavčevo delo ni več potrebno zaradi ekonomskih težav, v katere je zašla temeljna organizacija zaradi neodgovornega odnosa posameznih delavcev, lahko delavci odločijo, da preneha delovno razmerje delavcem, zaradi neodgovornega odnosa katerih je temeljna organizacija zašla v takšen položaj. Delavcu pa po samem zakonu preneha delovno razmerje: 1. če noče dati pismene izjave, da sprejema samoupravni sporazum o združevanju dela delavcev v temeljni organizaciji —z dnem, ko ni hotel dati pismene izjave oziroma z iztekom zadnjega dne za takšno izjavo; 2. če se na način, ki ga predpisuje zakon, ugotovi, da je za delo popolnoma nezmožen — z dnem, ko mu je vročena pravnomočna odločba ugotovljeni popolni nezmožnosti za delo v temeljni organizaciji; 3. če izpolni pogoje za osebno pokojnino — z dnem, ko postane odločba o prenehanju delovnega razmerja pravnomočna, če zakon ne določa drugače; 4. če mu je po zakonu oziroma po pravnomočni odločbi sodišča ali drugega organa prepovedano opravljati določena dela oziroma naloge in mu ni mogoče zagotoviti drugih del oziroma nalog _ z dnem, ko je temeljni organizaciji vročena pravnomočna odločba; 5. če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni odsoten več kot 6 mesecev — z dnem, ko začne prestajati kazen; 6. če mu je izrečen varnostni, vzgojni ali varstveni ukrep, ki naj traja več kot 6 mesecev, in mora biti zato odsoten z dela. Pripravniku, ki sklene delovno razmerje z določen čas samo zato, da bi opravil pripravniško dobo preneha delovno razmerje po sa-menf zakonu z iztekom časa, ki je določen za pripravniško dobo. Vprašanja za pravni nasvet pošiljajte na naslov: Vestnik, Titova 29/1, 69000 Murska Sobota. Sodelujte v naši rubriki! Električni vrtalnik Osnovni namen električnega vrtalnika je bil še do nedavnega predvsem vrtanje lukenj v različne materiale. Vse bolj pa ga uporabljamo kot pogonski stroj za najrazličnejše priključke. Ta univerzalnost je še posebej poudarjena pri vrtalnikih, ki spadajo v sklop hobi sistemov oziroma garnitur, saj odpade na vrtanje le okoli 20 odstotkov vseh opravil, na žaganje s krožno žago kar 20 odstotkov, žaganje s povratno žago 8 odstotkov, struženje lesa 10 obliki vijačnice vzdolž stebla. Vrtalna glava dopušča vpenjanje svedrov s premerom stebla od 1,5 do 10 milimetrov, čeprav s poseb7 nimi svedri, ki imajo širši obrezovalni del, lahko vrtamo v les tudi do 20 milimetrov premera. Posebni svedri z okrepljeno konico (WIDIA) pa so namenjeni za vrtanje betona. Poleg vidia svedra mora imeti vrtalnik za tovrstno opravilo posebej prirejeno vibracijsko vrtalno glavo. Klip-klap vrtalniki se med seboj 0S«EČ!TEV7 mo hote,a <”«««? - SnnZ^8-- Samo povej kaj bi bi rad, dragi, poznaj me s tvojo prijateljico Katico. V ŠOU ki bili vitki ^•to rleJ0 °z>roma prip.avljenostjo za hujšanje pa človek 1 ^nj i7n° usPe *n pride do ustrezne telesne teze, s tem P’ ^Postavlja boleznim. MOŠKI V'Sin= cnj 1<2,5 ’SS 1^.S ISO ,52.S ’Ss 1sAs ’60 1®2,S ’6s ’>0 ”8.6 ’?8 1&o do 20 let ‘tSjT' 47.6 53,0 «3.5 48,5 53,9 44,4 49,4 55,7 45.3 50.3 56.6 46,7 51,6 58,0 47,6 53,0 59,8 54.4 61 2 50,3 55,9 62.5 51,2 57.1 64,3 53,0 58,9 66.1 54,9 60,7 68,4 56,2 62,5 70,2 57,5 63,9 72.0 59,3 65,7 73,8 60,7 67,5 76,1 63.0 69,8 ...78^ °d 21 do od 26 do 25 ’et 30 in več let Višina cm do 20 let od 21 do 25 let od 26 do 30 in več let 44,0 49,0 55,3 44,8 49,8 56,2 45,8 • 50,7 57,1 46,7 51,6 58,0 47,1 52,6 59,3 48,6 53,8 60.7 < ' 50,3 55,7 62,5 51,2 57,1 64,3 52,5 58,4 65,7 54,4 60,2 67,5 55,7 62,1 69;e 57,6 ■ 63,9 71,6 59,3 65,7 73,8 60,7 67,5 75,7 62,1 68,9 77,5 63,4 70,7 _ 79,7 45,3 50,3 56,6 46,2 51,2 57,5 47,1 52,1 58,4 47,6 53,0 59,8 48,5 53,9 60,7 49,8 55,3 62,1 51,2 56,6 63,9 52,5 58,4 65,7 53,9 59,8 67,5 55,7 61,6 69,3 57,1 63,4 71,6 58,9 65,2 73,3 60,2 67,0 75,7 61,6 68,4 77,0 63,4 70,2 78,9 64,8 72,0 81,1 150 152,5 155 157,5 160 162,5 165 ' 167,5 170 172,5 175 177,5 180 183 185,5 188 45,8 50,7 57,1 46,7 51,6 58,0 47,6 53,0 59,3 48;9 54,4 61,2 50,3 55,7 62,5 51,6 57,5 64,8 53,5 59,3 66,6 55,3 61,2 68,9 56,6 63,0 70,7 58,4 64,8 73,0 59,8 66,6 74,7 61,6 68,4 77,0 63,9 70,7 79,3 65,7 72,9 82,0 68,0 75,2 84,3 69,8 77,5 87,0 47,6 53,0 59,3 48,6 ' 53,9 ■ 60,7 49,4 54,8 61,6 50,7 56,2 63,0 52,1 . 58,0 65,2 53,9 59,8 67,0 55,7 61,6 69,3 57,1. 63,4 71,1 58,9 65,2 73,4 60,2 .. 67,0 75,2 62,1 68,9 77,5 63,9 71,1 79,7 66,1 73,4 82,4 68,4 76,1 85,6 71,7 78,8 88,3 73,0 81.1 91,1 49,4 54,8 61,6 50,3 55,7 62,5 51,2 56,6 63,4 52,1 58,0 65,2 53,5 59,3 66,6 55,3 61,2 68,9 56,6 63,0 70,7 58,4 64,8 72,9 59,8 66,6 < 74,7 61,6 68,4 77.0 63,9 70,7 79,3 65,7 72,9 82,0 68,0 75,7 85,2 . 70,7 78,4 87,9 72,9 81,1 91,1 75,7 83,8 94,2 odstotkov, vibracijsko brušenje 10 odstotkov ter 22 odstotkov na ostala opravila, kot so brušenje s koluti, poliranje, vrtanje s kronsko žago, rezkanje, ščetkanje, striženje žive meje itd. Za vse naštete vrste dela seveda uporabljamo le en vrtalnik, zato je prilagojen tako^da zadovoljuje zahteve vseh delovnih operacij, predvsem glede spreminjanja delovnih hitrosti. Kot smo v uvodu zapisali, je osnovni namen .vrtalnika vrtanje lukenj v najrazličnejše materiale, kot so les, kovine, plastične mase, opečni zid, beton ter ostali gradbeni materiali. Za vse materiale seveda ne moremo .uporabljati enakih svedrov. Pri klip-klap vrtalnikih uporabljamo za kovine, les in plastiko običajne sjmtaejaedre z . dvema reziloma, ki potekata v razlikujejo po tem, da imajo nekateri le eno hitrost, drugi dve, tretji pa brezstopenjsko, elektronsko regulacijo števila vrtljajev, kar velja za obe skupini vrtalnikov, tako za običajne kot za vibracijske vrtalnike. Enohitrostni stroj uporabljamo za vrtanje in pogon priključkov. Vrtalnik z dvema hi-trostima je primeren za vrtanje v kovine in plastične mase. Vrtalnik s stikalom za el ctronsko uravnavanje števila vrtljajev lahko uporabljamo za vrtanje brez predhodnega točkanja, za privijanje vijakov in za vrtanje materialov, kjer je potrebno manjše število vrtljajev. Pri vrtanju v opeko, beton in kamen pa uporabljamo izključno vibracijski vrtalnik. Vsi ti vrtalniki so seveda univerzalni in prirejeni tako, da lahko poganjajo vse klip-klap priključke. rekla, da so vsi moški enaki, tega ne jemlji dobesX" ne preverjaj vsak večer drugega...- vsak petek od 16.30 do 17.00 na Radiu Murska Sobota LESTVICA TEGA TEDNA 1. Sunshine reggae — Laid Back 2. Maniac — Michael Sembello 3. Moonlight Shadow — Mike Oldfield 4. Do my Ditty — Patric Gammon 5.1 like Chopin — Gazebo Vstopnice za Disco D Hotel Diana prejmeta Stanko Kramar Gančani 231 A 69231 Beltinci Darja Cifer Martjanci 59 — c 69221 Martjanci Naša nova predloga: Say, say, say, — Paul McCartney in Michael Jackson Dolce Vita — Ryan Peris Vaše glasovnice (dopisnice) pošljite na Radio Murska Sobota, Titova 29/1 69000 Murska Sobota, s pripisom: Za najpopularnejših pet BIFTEK tako in drugače Sestavine: 60 dekagramov goveje pljučne pečenke, sol, poper, olje, 4 jajca. Očiščeno pljučno pečenko zrežemo na debelejše zrezke, jih malo potolčemo in stisnemo v prvotno obliko. Na obeh straneh jih malo popramo, pomažemo z oljem in zložimo drugega ob drugega. Tako jih pustimo počivati nekaj ur. Pred serviranjem jih na vročem olju naglo spečemo po obeh straneh (5—6 minut). Tako ostanejo znotraj malo rožnati. Solimo v servirni posodi. Medtem pripravimo jajca na oko in damo na vsak zrezek po eno jajce. BIFTEK NA DRUG NAČIN Sestavine: 60 dekagramov goveje pljučne pečenke, poper, olje, sol, po okusu lahko dodamo še čebulo. Meso očistimo, odstranimo kožice, razrežemo na debelejše zrezke, solimo še pred uporabo. Ogrejemo kozico in v njej brez maščobe na vročem štedilniku malo zarumenimo zrezke po obeh straneh. Ne smemo jih prebosti, ker izteče sok. Medtem ogrejemo drugo kozico. Če imamo v jedeh radi čebulo, uporabimo 1 ali 2 na drobno zrezani čebuli in ju dobro premešamo. Na čebulo zložimo popečene zrezke, popramo, polijemo z vročim oljefn, pokrijemo in za 10 do 15 minut damo v vročo pečico. Polijemo čebulno maščobo in damo na mizo. Za biftek rabimo meso, ki je nekaj dni bilo na ledu, le tako bodo.zrezki mehki. (Recept smo vzeli iz Kuharice Pomurske založbe) RESNICA JE KRUTA Starejši moški se prilizuje prikupni dami: — Veste, jaz vstajam zelo zgodaj in to zato, ker grem spat s soncem. — S kom pa bi hoteli pri teh letih? ZGODI SE „ . — Začetek med mano in ženo je bil izredno naključen. — Kako to misliš? — Jaz sem zažvižgal taksiju, ona pa se je obrnila... Dalje pa sam veš. Si? aružba PRIHODNOSTI - Japonska letošnji 25. avtomobilski razstavi v tudi model NX-21, ki so ga obliko-T°rkl Snovali za 21. stoletje. Tehničnih podatkov valci zasnov h ra da gre predvsem za obliko SodnostL Upamo, da je s slike razvidno, kako se odpirajo vrata. ■ ■ sestavil Marke Napast ureditev česa mesto na Hrvaškem filmska igralka Turner pozdrav starih Rimljanov nerazločno napisane črke veliko finsko jezero slovenski igrani film majhen oblak *• - flora4* Julijcih visok oficirski čin ktiltr rimske legije obdobje vdova Johna Lennona ndbeHj ata dodatni predlog mednarodna pogodba slikarka Kobilica fosfor razkošna kočija črnka plačilo na račun, predujem Relejev oče v gr. mitu potomec 1 ogljik Novi Sad predlog ozek konec polotoka kretnja prepisni papir igralna karta roman Prežiha Voranca - mesto v Bački ob Tisi moški pevski glas REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — Vodoravno: kristal, Lastovo, etemit, plot, za, TU, obor, okisi, m, strop, akt, oro, Nord, TD, Ita Rina, Jenisej, Al, moka. STRAN 13 3: Novembra 1983 beseda dve o • • (Ob dnevu 1. november je dan, ko zopet oživijo spomini na preteklost, ko znova oživi vsa bolečina in žalost za izgubljenim. Vsaj enkrat je to, vsaj enkrat se spomniš na vse, kar je bilo a je minilo, česar si se veselil, a se več ne moreš . . . Prižigam sveče na grobu babice in dedka. Gorijo in njih plamen me popelje v preteklost, v srečno preteklost, ko sem, čeprav majhna pa vendar srečna, užila veliko sreče in ljubezni svojih starih staršev. Spomin mi uhaja nazaj, tja v čas pred petimi leti.. . Bila sem tako srečna ob dedku, ko sem ga lahko vsak večer poljubila za lahko noč, ko sem bila ob njem, ko sem poslušala njega, ki je znal tako zelo lepo govoriti in mi živo pričarati vse dogodke daljne preteklosti svoje mladosti. Veliko sem hotela vedeti in bila sem, kot radoživ otrok, ki s svojo trdovratnostjo hoče vedeti veliko več. A on me, je razumel, mi ustregel prav v vsem, samo da bi bila njegova vnukinja srečna. In bila sem, pa čeprav se takrat še nisem zavedala, da vse enkrat mine, da ima vse svoj konec . . . Prišel je dan, ko je za vselej odšel zdoma. Bolezen je bila močnejša, vendar on, korajžen kot je bil, me je tolažil, se mi nasmehnil, kot bi mi hotel povedati, da se bova spet čez nekaj časa pogovarjala, da bova spet skupaj srečna, kot sta lahko le dva, ki ju veže trdna in globoka vez razumevanja. Morda mi je hotel s tem nasmehom povedati, da naj ostanem še naprej trdna, pa čeprav bom izgubila nekaj najdražjega .... Tega ne vem, ker takrat še vsega nisem doumela. Vendar je prišel dan, ko je zmagala narava, ko je dobrega človeka, ki je bil poln ljubezni, naredila enakega sebi. Takrat sem veliko jokala. Vedela sem, da ga nikoli več ne bom videla, da bo ostala le gomila pokrita z zemljo. Vedela pa sem tudi, da ga ne bom nikoli pozabila, da njegov lik v meni ne bo zbledel, da bo ostal v mojem spominu kot simbol ljubezni, ki se je enkrat tako raduješ, a mine. Spomini počasi počasi oživljajo in prihajajo čedalje bliže. Že je tu drugi udarec usode, kiji ne mores uiti, tli je dogodek izpred meseca dni, a še vedno se mi zdi, kot neresničen, še vedno ne morem verjeti, da je to res. Smrt babice . . . Tistega dne nihče ni čutil, da se bo nekaj zgodilo, saj je bilo vse polno življenja. Nisem hotela verjeti, a resnica je bila neizbežna. Babica je umrla in to čisto tiho, brez slovesa, brez vsakega pozdrava. Pa vendar je bila še dan poprej vesela in srečna, danes je bilo drugače. Spet nisem razumela, kaj mi pomeni njena izguba, a sedaj, po tolikih dnevih, ko vedno znova čakam, da me bo poklicala in mi povedala to in ono . . . Sedaj razumem. Moje čakanje je zaman, zaman si želim, tako zelo želim, da bi se vrnila. Moja želja ne bo uresničena, pa naj bo še tako velika. Takrat, ko jo je pokrivala zemlja, ko je nekje votlo donelo in udarjalo, sem bila v mislih daleč proč. Tam, kjer sem bila srečna, tam, kjer mi je bilo lepo'. . . Sveče gorijo. Pa naj bo njihov plamen še tako majhen, nemiren, je dovolj. Dovolj je za moje misli, za moje spomine . . . Vem, da šele sedaj razumem, kako velika ie bila moia ljubezen do obeh A sedaj je prepozno. Ničesar več ne morem storiti, da bi tisto, kar je minilo, postalo .spet živo. Ljubezen je velika, a še zmerom premajhna glede na usodo. Skoda le, da se tega zavemo zmerom prepozno. Bernarda Pintarič, 8. b. OS Puconci POD JABLANO Jabolka so debela in majhna, so pa tudi črviva in gnila. Jedla sem jabolko, pa sem pojedla črvička. Nisem ga videla! Joj, kako sem bila jezna nanj. Rekla sem: »Ti presneti črviček, zakaj si se sploh dal pojesti!« Potem mi je pa še eno jabolko padlo na glavo! Joj, pre-joj! Prej sem bila jezna na črvička, zdaj pa na jabol- ko. Brigita Balažek, 3. a OŠ Bakovci Velika pridobitev za šolarje in vse vaščane Bunčan Cesta Bunčani — Veržej, to je cesta, po kateri se vozi mnogo, šolarjev, delavcev.in drugih ljudi. Na zadnjem referendumu je šlo. za to. ali jo bomo asfaltirali ali ne. Bili sta samo dve besedi: »da« — »ne«. No. naši vaščani so stvar resno vzeli v roke in z »da« sprejeli odločitev, dajo bomo asfaltirali. Ta »da« je nas..šolarje, tako razveselil. da smo mislili, da sanjamo. Pa ni razveselil le nas. ampak vse vaščane Bunčan. Ko smo se vozili v šolo in domov, smo zmeraj gledali, ali že vozijo gramoz. Nekega dne v oktobru smo zagledali tovornjake. Bili smo presenečeni. Spraševali smo se. ali bo že ta teden cesta asfaltirana. Seveda to ne gre tako hitro, vendar smo po tihem vsak dan upali: ko se bomo peljali domov, bo cesta že asfaltirana. Ko so gramoz navozili in z valjarjem povaljali, je ostalo še glavno delo — cesto asfaltirati. Končno so začeli. Bilo je zelo veselo. Samo nekaj dni in cesta je bila asfaltirana! Na poti v šolo smo opazovali cesto, ki ni več navadna, ampak se vije pred nami v svoji novi, gladki preobleki. Prvi dans kolesom ali peš.po asfaltu je bil praznik za vse šolarje iz Bunčan. Peljali smo se no modrikasti, lepi, hitri cesti. Vselej, ko se peljemo v šolo ali doma, si mislimo, da je ta cesta mnogo hitrejša. »Vidite.« nam pravijo starejši ljudje, »ta cesta bo služila predvsem vam.« Prav imajo. Čudovito je. da je referendum za krajevni samoprispevek uspel, in čudovito je. da je krajevna skupnost Veržej tako hitro uresničila naše načrte. Tako veseli smo, ko gremo v šolo in ne pridemo tja prašni ali blatni! Franc Petovar, 8; raz. OŠ Veržej Utrgala bom oljčno vejico Utrgala bi oljčno vejico in jo dala predsedniku ZDA Reaganu. S tem bi mu morada povedala, da nočemo _________ nočemo vojn in da bi radi mir med državami. Morda niso razmišljali, kaj pomeni nastavljanje jedrskih raket v Evropi. S tem bodo uničili ves človeški rod. Naš mir je na tanki nitki, ki visi v velikem viharju in jo črna ptica lovi. Lovila jo bo tako dolgo, da jo bo dosegla. Čeprav sem majhno bitje, v primerjavi z njimi brez moči, pa bi le rada utrgala oljčno vejico — simbol miru.. Vem, da nisem sama, ki bi želela svetu mir. Toda kaj moremo mi, ko pa tistih nekaj ljudi hoče vladati vsemu človeštvu. Vsi se upiramo, pa nič ne zaleže. Sedaj imata glavno vlogo velesili. Ce bo ponovno svetovna vojna, človek ne 'bo pomenil nič več. Uničili nas bodo in naših naslednikov ne bo več. Potem bo planet Zemlja ostal pust, mračen, brez življenja. Sedaj je človeštvo na robu prepada. Nihče nam ne bo prižigal svečk, nihče jokal za nami. Mi pa se spominjamo borcev — naših prednikov, obiskujemo njihove grobove in v naših srcih še vedno živijo. Kdo bo nas častil, če ne bo nikogar več? Se tega ne sprašujejo veliki predsedniki? Ne, to jim morda ne pride na misel, samo mi, miroljubni zemljani, se zavedamo grozečega propada človeštva. Vesna Razlag, 8. raz. OS Bučkovci POHOD V NEZNANO - Pred kratkim smo imeli prvi športni dan. Toje bil pohodv neznano smer. Za cilj je vedel le vodič Vzpenjali smo se na griče in’ opazovali lepo . jesensko naravo. Končno smo prispeli na Police in se za dalj časa ustavili pri spomeniku padlemu kurirju. Pogovarjali smoseo vojni, zapeli partizanske pesmi in se poklonili spominu padlega kurirja. (MIHAELA MLAKAR, OŠ Spodnja Ščavnica) OB GROBU TALCEV - Učenci naše šole posebej skrbimo za spomenike padli .okolišu Vidma. Tudi letos smo jm PJ' dnevom mrtvih očistili in okrasili- Pn SP meniku talcem ob Blaguškem jezeru pa pripravili spominsko slovesnost. (DAiw SEVER, 3. a raz. OŠ Videm ob ŠčantcO PRIŽGALI SMO SVEČE - Kot vsako leto smo tudi letos pionirji naše šole obis pokopališče v Murski Soboti in se SP°®"‘ padlih borcev. Poklonili smo se tudi spom 615 borcev Rdeče armade, ki so dali življenje za našo svobodo. (H° FICKO, OS Edvard Kardelj M. Sobota) O DNEVU MRI VIH so pisali še: Kocbek (OŠ Sp. Ščavnica). Sonja Šket ( Stogovci). Alenka Hamer (OŠ Štogov Ernest Belci (OŠ Stročja vas). PLANINSKI IZLET — Pred kratkim^ hodila s planinci na izlet v Jeruzalem. S smo se peljali iz Cezanjevec čez Kamen Mekotnjak. skozi Žerovince in Ivanjk o Veličane. Tam smo pustili kolesa m da J peš. Vzpenjali smo se med vinogradi■ 0 takrat so trgali grozdje. Vsakemu plam je. dali en gu>zd. Kmalu smo pnspf1'-^ se ruzalem. Tam smo si ogledali oko1 • okrepčali, nato pa se spet vračali-pf®*1 (MIHAELA ZAVRATNIK, 4. a Cezanjevci) IZLET V SRBIJO - Delegacija učenc^ naše šole vsako leto obišče P° ^ja. osnovno šolo Momčilo Živojinovtc denovcu. Pred kratkim smo se sPel „ snto Na poti iz Radenec do Mladen0 arj§a obiskali tudi Jasenovac in grobnic0 j jn Tita. Naši vrstniki so nas lepo SP jj snio skupaj smo preživeli dva dni. Nav -• nova poznanstva in še poglobilii na» r teljstvo. (HELENA ŽNIDARIČ °-Radenci) ____ _________ Paul Busson „Zgo!j iz navade. Vrli oče Gautier je domala enako govoril kot vi. Obema zavidam. Dobro spite!" Vzel je pručko in se umaknil v teman kot. Slišal sem, da je globoko vzdihni! V ključavnici so zarožljali ključi. Železna vrata so škripaje nastežaj odprli. Osemnajst spečih pripornikov se je nehote obrnilo. Momljali so neumljive besede. Vstopi! je ključar, držeč v roki mediico, za njim pa komisar s trobarvnim šalom. Skrbno je še enkrat pregledal listino, ki mu jo je izročil uradnik in polglasno vzkliknit: „Državljan Dronte!" Vstal sem in opazi! kako veselo iznenaden je bil komisar. Vzel je ječarju iz rok svetilke, mu naroči! naj ostane pri vratih, sam pa se mi je urno približa! „Jaz sem komisar Cordeau!" je hlastno in lahno spregovori! Pred mano je sta/ učitelj Hemmetschnur, ki sem ga vzel s seboj na pot iz gradu Krottenriede. ,, Tu se lahko pomudim le nekaj minut", je ravnodušno in enolično spravi! iz sebe, čeprav mu je svetilka v roki zarožljala. ,, Iskal sem vas v vseh ječah, ko sem vam odkril ime na Usti na smrt obsojenih. Iz te ječe vodijo na morišče. Vem vse. Čeprav sem poslal na morišče že mnogo prekletih aristokratov, bi se vendar rad na licu mesta spremeni! v blagega Hemmetschnura na gradu Krottenriede, samo da bi vam rešit pošteno, zame tako dragoceno življenje. Ne hodite naokrog, ne govorite ničesar. V vsaki ječi so ovaduhi, tudi v vaši. Govori! sem s predsednikom sodišča. Obtožba je lažna, vam ni bilo za to, da bi rešili Lamballeovo, temveč ste hoteli kot zvesti republikanec odvrniti nevedno ljudstvo od prenagljenega dejanja, zaradi katerega so bili uprepaščeni vsi upi, da bi izsledili in raziskali nevarne načrte, pri katerih je sodelovala tudi kneginja. Verjeli vam bodo. Kmalu vam bodo podelili visok položaj, ki vas bo za vselej obvaroval. Ne zmigujte z glavo. Ta predlog morate sprejeti, sicer vas bodo usmrtili. Če me niste razumeli, sklenite roki, kakor da bi nečesa prosili. Ker tega niste storili, me torej razumete. Zdaj se začne potrebna veseloigra. Ne bojte se me, saj vam bi rad poljubil roko." Nadaljeval je na glas: „ Torej oidevate? Mar nočete povedati, kje se skriva pobegli izdajalec? Prav. Jutri boste stali pred svojimi sodniki. Ne pozabite, da je sredi Hkterske butare sekira." Delal se je jeznega, udari! z nogo ob tla in pomigni! ključarju. „ Državljan Gaspard, ti si mi osebno odgovoren za tega nevarnega človeka!" Ključar je zagodrnjal, mi posveti! v obraz in reke!: „Tej glavi je že sojeno. Na svoj posel se razumem, državljan komisar." Učitelj ga je z nasmehom potrepljal po rami, nato pa sta odšla iz ječe. Zaloputnila sta vrata, v ključavnici pa je zaškrtai ključ. ,,Francois!" je nekdo zmerja! med spanjem. „ Poglej, kateri prekleti kmet pa vozi po dvorišču----- Potem je vse umolknilo. Tema je kapljala kot smola. Sredi noči sem uzrl pred seboj obličje Ise Bekčija, ki me je dobrohotno gleda! Ozka brazgotina med obrvmi se je svetila kot jutranja zarja. Ne bom lagal----------------" sem zašepeta! V neprodirni noči sem se zleknil po tleh, da bi se nekoliko odpočil 43. SMRTNA OBSODBA MELHIORJA DRONTEJA Po zajtrku, ki nam ga je bil prinese! ključar na svoji deski, je prišel po trojico izmed nas, da bi nas odvede! k sodni razpravi. Poleg mene so peljali zalo mlado ženo, ki je zvečine ihtela na' pogradi, in kateri so gospe v naši ječi poklanjale le malo pozornosti. Tretji je bi! visokorasel prevze-tnež v temnomodrem z zlatom vezenim suknjičem in belimi nogavicami. Pri včerajšnjem predstavljanju nisem razumel sotrpinovega imena. Pozornost mi je vzbudilo edinstveno spoštovanje, s katerim so se biti zaprti aristokrati obračali nanj, in malomarno vedenje, s katerim se jim je odziva! Medtem ko je privoščil vsaj nekaterim nekaj besed, se je zame komaj zmeni! Za ženo in visokorodnim gospodom sem stopal sam med vojakoma, ki so mi ju posebej določili za stražo. Po ozki strašno umazani ulici, na kateri je gnila vsakovrstna nesnaga, so nas vodili k staremu poslopju, nad katerega obokanimi vrati je plapolala trobojnica. Vzhičenost, v kateri sem bil prebil včerajšnji dan, se je razblinila. Misel, da bo ta dan eden izmed mojih zadnjih dni, je legla name težka kot svinec in me navdala s topo bolečino. Imel sem vtis, da imajo celo negibni predmeti okrog mene posebno pošastno obliko, da, tudi jutranji svit, ki je prodira! skozi okno kot skrivnosten rdečkast soj. Ko nam je vojak namignil, da smemo sesti, sem se znašel med mlado zdaj pa zdaj vzdihujočo ženo in gospodom v modrem suknjiču, ki je strogo in odmaknjeno zrl predse, ne da bi se za kogarkoli zmeni! V presledkih je potegoval iz žepa zlato tobačnico v obliki hruške in z uglajeno kretnjo njuna! Pred nami je na vzvišenem mestu stala težka miza z rezljanimi nogami, na kateri so bile vse pisalne potrebščine. Ob stenah so se stegovali bledi, dolgolasi vojaki, ki so imeh po večini lesene coklje na golih nogah, puhajoč iz svojih Pu'kazZ reVolucionaW^ K° so M'2 bobni znak, da sodnij- So narr! nai izc,* ' zb°r' so se polagoma vzravnali-k'za ^Uko mizo. inem° in počakamo, da posedajo . tuie9a življbiJa6,p' 50 s' ,ast'H pravico, odločat° bi/J 'k 2 neurnitima raik Je bi' Pri mizi z 'eve ookJ^^t' na robu rokama' katerih odtis mUiJn sten S,UJOČim, očitno bJfkJSte čePice- Med njim m stain Obličia se je bohnJhnim možem upadlega rumenka-mu /J J3 °db'iaiočeaa m>ad dmo/asec izredno drzneg' ki Hhkr'e nemirne, temna Pod košatimi obrvmi so se belehJafiel'la preča, so D°'9i' skrbn0 P°česan' !e nami a^e 'n v,soke šknr segal' Prav do ramen. Nosil j i N^J'VO brska' v JJ96™ zadnjem delu dvorane, J / kon J Je naroč9 Prisedel? spisov' ki s° ležal' Pred "{Z bra^ mi2a' Won" in ^emu pisarju na ozke* snoJ 'n nas Po vrsti k°"^ na ^izo, podprl z dlan** Potovanje. meri's Pogledom, ki je terja! najgkM / ^o/e ;e / krog'tJ^' tako d^^JJjv'ette1 Poooln mir, se je naslon'11^ / čim in nJa Papela’ se imj modro-belo-rdeča preveza/ n riarejenim o/a-mm a 2 llstom papirja, nato pa s P ! / wsom pozval: / . Beaujouin!" ’ da so poslušalci nanV16 'n Psovanje za nami je Porne krii, v Je Mada reJJet° Pr'siuhnHi. . :e Ostala je polag mene, zaslišala svoje im6’ , / roža S^ili,a sa Ji l SPat”2!°kalJ in $z robčkom o^ Z^nkP?sej^aZ/eka r*Upna’ z rdečkastimi in zun^ le večkrat do^'m bda ze,° zmečkana in zapm g / ni hJJ°Stprav iako^skrh^l3, 9ube' Nedvomno jo N\ 1 tra ■ ° niti Prič niti nh e a kakor izid postopka, pn ks.e,j(0- / trajnost je vzbujSa ^a j^' in ^rega namerna kra^ na'o upanja. / 'n govori! s Pour^arkomraJnal' naPravilz desnico lep0. / D K 'kak°r da bi hote/deklamirati: / prrSnte ^ojb odQoveUin' Skrbno mi s/edite b3Sndai / s '^danamreč nam n e' kaid čas nam je odmer^ , oj/ kleti tri dni d temveč ljudstvu! Obtoženiste, da (e / mora" vedeti, bar°na H“ea, če^ ° 1 na listi osumljencev. Kaj boste poveaa / 9a ~ Sodnik je ■ ^jeclials ženska. „Ljub!io / ountk se Je smehljal. Od zadaj je bd0 91 J grob ženski glas: STRAN 14 VESTNIK, UI <1 j :im^ i i F! iPKi Dobrovnik je največja narodnostno mešana vas v Jani D. "tad® J « S foto: J Vi SREČANJE k W’'"' »five- potrti- DO LJUTOMERČAN Kmetijstvo in predelava n. sol. o. Ljutomer TOZD Živinoreja-poljedelstvo TOZD Vinogradništvo »i i imajo sedaj vse možnosti. S I sredstvisosevedanatesnem. ■ a jih bodo za koristne stvari H vedno zbrali. — ■ Izakov; P« knunp* ri' J iarke, * k#twc obvešča Na vrsti ulična razsvetljava (lendavski občini in s skoraj 900 prebivalci tudi ena izmed večjih v občini. Ko so se pred leti opredelili za grad-Injo kulturnega doma, je bil marsikdo pesimist, misleč, da tako velikega zalogaja ne _ bodo uresničili. Kulturni dom je zgrajen s pomočjo vaščanov, ki so vložili veliko truda, občine in republike, le na opremo bo potrebno še Poskrbeti. 'Dobrovničani so i seveda ponosni na svoj kul-I Utrni dom, v njem pa so dobili prostore vsi. ki želijo I delati na kulturnem, mla-I Tinskem in družbenopoli-* ličnem področju. 1?red nedavnim so asfaltirali tudi okolico do doma, tako da je sedaj ta objekt dejansko shajališče vseh J vaščanov. Velika pridobitev j je tudi asfaltirana cesta med Kobiljem in Dobrovnikom, tu seje pokazala solidarnost med obema sosednjima krajevnima skupnostima pa tudi s cestarji in združenim delom. Dobrovnik je vas, ki ima domala vse vaške ulice asfaltirane, imajo tudi vodovod. bencinsko črpalko, več trgovin, šolo in vrtec, zdravstveno postajo in lekarno. Kraj se je v zadnjih letih močno spremenil tudi zavoljo dobro zastavljenega dela krajevneskupnosti, kije uredila osnovne komunalne nrobleme. Prisluhniti potre-bam vaščanov je vodilo vod- ’ stva krajevne skupnosti dela, in družbenopolitičnih organizacij, saj samo tako Dobrovnika so sedaj z asfaltno cesto povezani tudi _ Cesto so asfaltirali s skupnimi mičmi obeh I " cestnim skladom ih organizacijami g lahko pričakujejo pomoč slehernega delavca in kmetovalca. Pred vaščanije sedaj nova naloga. Urediti bo potrebno ulično razsvetljavo. Problema ne bo, pravijo, saj ga tudi doslej ni bilo, zakaj velika večina vaščanov vedno podpre dobre ideje in akcije s prostovoljnim delom ali s sredstvi. Še nekaj besed b kulturnem domu: Dokler ga niso imeli, je bilo kulturno življenje močno okrnjeno. Ni ■ —-octora. kjer naj bi ustanovili še druge. N ajvečja narodnostno mešana vas v V r, - občini želi namreč ponovno 80 v zadnjih letih posvetili velik® stabs bid v ospredju delovanja na nji. anJ° komunalnih problemov. Uredili so tu P kulturnem področju, za ka e’ pa jih čaka še ulična razsvetljava. (Jam D.) —« ^ovo naselje F dobi | I svoje ime skiinn Podlog sveta krajevne j I ^plefe ^Pdava bo celoten “ je na osnovi zazi-Uto v n,adrta določen za grad-heVm a!u dobil ime Naselje razdre brigade. O tem so ^vijai) na zadnji seji izvr-1 '*ndav7e^ skupščine občine I bo sprejel zbor seji skupnosti na prihodnji tnicii v S5?^ka brigada ima do-Poni»i; člni’ zalo jo prav, da se I ko J^uujetudinaselje, ki bo, I v$k6nn nčno zgrajeno, štelo । Geode, ?slauovanjskih objektov. ^aiež uPTava občine Len-dokuLp Popravila vso potrebno obravn-J1''3^0 “i jo poslala v j zboniv Vl? izvršnemu svetu in ske skupaj/Vnih skupnosti občin- I Jani D. Vodovodno omrežje je, posebej še izven občinskih središč. j svojevrsten barometer mviiost; nekega kraja. In kdo si danes ne želi, da bi te odvil pipo in že bi pritekla voda, za življenje še vedno izjemno dragocena tekoči na. Zato so ljudje za vodovod a kljub vse tanjšim mošnjam pripravljeni žrtvovati denar in se tako na ta račun odpovedati marsičemu. To so sklenili tud! v 13-tih gospodinjstvih v. Podgradu, koder še ni segnil krak vaškega vodovoda. V ta namen so bili po gospodinjstvo pri-nravUeni žrtvovati po dvajset * i-nt noprijetJ za ^htor^i ^^i zvonec oznani glavni ! ^dni/01^ čas malico, postane na šoli kuharica ali j er Jlako kot je v Markovcih, kuhar. ^trA^e za redkost, smo se odločili, *°''ko ivu$a markovskega kuhaija ne-p Pobliže predstavimo. 5 je JOŽE SUKIČ Sulinčar, . Hriad fant, saj ima le 23 let. ’tajprej ^a se je izučil v Radencih in se V eni izmed zasebnih Ptecei i ? je veselilo, toda moral se ^riebnna i .voztt*ln velikokrat je bilo 111 riedei; l ati za praznike pa ob sobotah zato se je raje odločil za «°!s^ikuh° ^°' čeravno manj zasluži, /k izbrai3r zdaj že drugo leto. In zakaj ta poklic, ki sicer med ni ravno priljubljen? treba u}0.b'ii sami dečki in mami je Pokuhan- aJ pa kdaj pomagati. Mene Odločil z- 8e kar zanimalo in tako sem Cestno podjetje Maribor TOZD za WC Murska Sobota odseku CREN- uporabnike cest, da bo cesta R 358 na__________ ŠOVCI — RAZKRIŽJE zaprta zaves promet od 21. novembra 1983 do predvidoma 15. decembra 1983 zaradi večjih vzdrževalnih del na mostovih v Razkrižju. Obvoz bo urejen s prometno signalizacijo in bo potekal iz Cren-šovec prek Lendave ali Veržeja in iz Razkrižja prek Murskega Središča ali Križevec. V bližini Dobrovnika je | idilično Bukovniško jezero. ki še vedno ni urejeno. Turizma seveda ni moč graditi samo na tem, da bi ob jezeru bilo možno taboriti, potrebno bi bilo zgraditi gostinski objekt, ki bi obiskovalcem kaj ponudil. To je stara želja krajevne skupnosti, a vendar še vedno » neuresničena. V teh jesen- B skih dneh, ko je tudi v dob- g rovniških goricah trta dobro obrodila, ljudje razmišljajo o g načrtih za prihodnje leto, g Dela je še veliko. Kraj mora g postati še lepši, to pa bo lahko le, če bodo vaščani m združeni poprijeli za delo, S kot so to storili vedno doslej. § BOLNIKI POZOR! HERMELIKA - NARAVNO ZDRAVILO spet v zalogi!* Letos teče 20. leto, odkar predelujem zdravilno zelišče HER-MELIKO — (SEDUM MAXIMUM) v tinkturo, s katero uspešno in 'učinkovito zdravim bolnike/ ki bolehajo za boleznimi kot so: revmatizem — (sklepni, živčni, mišični), ishias, šen, otekline nog, čir na želodcu in dvanajsterniku in druga notranja vnetja, mehurja, ledvic in jeter, sveže in stare opekline, posledice udarcev, slaba prebava, gastritis, želodčni in črevesni katar, tudi odprte krčne žile — stare po več deset let in sveže — trombozo, arterioskloerozo, ekceme, glavobol. HERMELIKA uravnava premalo ali preveč želodčne kisline na normalo, zdravi ozebline in vse vrste oteklin, hemeroide, tumorje na maternici, beli tok, vnetje jajčnikov in maternice, otrdline na dojkah, udarce in podplutbe, nahod, vnetje sinusov, kraste v nosu, gripo, angino, in še veliko drugih bolezni. Za interesente imam vedno na ogled več sto pisem anketiranih ozdravelih bolnikov. Ko ste bolni, ne morete koristiti ne sebi niti skupnosti. Iskreno vam priporočam, zdravite se z mojim preparatom! Če se želite tndi vi zdraviti z mojim naravnim zdravilnim zeliščem, mi pišite TAKOJ in vedno, ker imam zdravilo spet na zalogi. Na kratko opišite svoje bolezni. HERMELIKO (tinkturo) BOM DOSTAVIL V CELJE, MARIBOR in MURSKO SOBOTO po 15. DECEMBRU 1983! Jaz pa všs bom pismeno obvestil o točnem kraju in datumu, kjer bom zdravilo izdajal. Zdravljenje z zdravilno hermelikp vam iskreno priporočam, ker se boste sorazmerno poceni in hitro pozdravih. Pišite na naslov: PREDELAVA ZDRAVILNIH .......... HERMINA — (STIPE PIVČEVIČ). Oinškova ploščad 8/1. nad stropje, 61113 LJUBLJANA-Bežigrad. OPOMBA: HERMELIKO lahko tudi dobite v Ljubljani na tem naslovu. Moj telefon je: 061-348-170. „ELMA" Tovarna gospodinjskih aparatov in elektromateriala Ljubljana TOZD ELEKTROMATERIAL Proizvodnja elektromateriala Lendava n. sol. o. Razpisna komisija po sklepu delavskega sveta TOZD S6 a sredstev, se je zataknilo — koj, kasneje so še par krat po-t »se prevečkrat — pri „papir- sredavaH, dragocenega „bla-. Za dovod vode v svoje goslova” še vedno ni. <”■ jre bi morali dva krat Zima pa je pred vrati in kot -ati asfaltno prevleko na kaže, bodo z gradnjo vodovod-cestc Gornja Radgona — nih priključkov vaščani Podgra-/«če. Zato se že v začetku da morali počakati na prihodnje ?tyta za ta potrebna dela s leto. Da se bodo stroški takrat potrebno dokumentacijo povišali vsaj za polovico ni ' l->, kjer bi vrtali, kopijo nobenega dvoma. Vse močneje pa je prisoten dvom med vašča- ' ..............rl ” ni. žrtvami neažurnega dela od- /a/ govornih pri soboškem tozdu za kdt&.fcvaaPM vzdrževanje, ki se upravičeno ' ' ■ ' .................. .. sprašujejo, kako dolgo jih bodo .irskega načrta) zaprosili za še viekii za nos. Gotovo je, da ic murskosoboški tozd za bodo ob takšnem odnosu, •ževanje Cestnega podjetja (ne)reševanju formalnosti še jor. In se spotaknili ob Jaro naprej pc polževo, tudi sami Dela, ki bi bila kot pravijo pošteno premislili, predeti bodo /»rani in ogorčeni, že nared, pripravljeni, čeprav za lasten -dno niso mogli pričeli. Kajti razvoj, odmeriti del iz vse tanjših r: tema da jim je direkto r "so- družinskih proračunov v pribod-egs tozda že osebno oblju- nje. tia bodo soglasje prejeli ta- vp RAZPISUJE dela in naloge DIREKTORJA TOZD Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: — visoka izobrazba tehniške, ekonomske, organizacijske ali pravne smeri s 5 leti delovnih izkušepj — višja izobrazba tehniške, ekonomske, organizacijske ali pravne smeri z 8 leti delovnih izkušenj — mpralno-politične vrtine Dela in naloge direktorja se razpisujejo za dobo štirih let. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa na naslov ELMA TOZD ELEKTROMATERIAL LENDAVA, Kolodvorska 8, Lendava — za razpisno komisijo. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. — Mama je bila najbrž vesela, še posebej pa zdaj, ko jo lahko zamenjaš pri delu v domači kuhinji. » Moram priznati, da doma vseeno rajši počnem kaj drugega, delam to in ono na gruntu. v k u h inji pa le občasno pomagam, kadar je treba pripraviti jedila za več ljudi.« — Pa v šoli? »V šoli je seveda drugače. Tu sem sam, ker je učencev le okrog 40, in z veseljem pripravljam malice pa tudi kosila, ker imamo celodnevno šolo.« — In kaj otroci najrajejedo? »Mislim, da so najbolj veseli, kadar so makovi rezanci in razne jedi z omakami.« Kadar Jožetu čas dopušča, speče tudi potice, kot so zavitki, buhtelji in krofi. Vse delo v glavnem opravi sam. T'udi posodo opere. Pa naj še kdo reče, da to ni fant od fare! JOŽE GRAJ OBJAVLJATA JAVNO LICITACIJO za prodajo naslednjih kmetijskih strojev: 1. kombajn „UNIVERZAL", izklicna cena 600.000,00 din 2. traktor „FE 540", izklicna cena 150.000,00 din 3. sejalnica „EX0MAT" za koruzo, štiriredna, izklicna cena 40.000,00 din Javna licitacija bo 26. nov. 1983. leta ob 8. uri pri mehanični delavnici na Podgradju. Pred pričetkom na dan javne licitacije med 7. in 8, uro morajo interesenti plačati 10-odstotno varščino. Ogled strojev je možen 1 uro pred pričetkom javne licitacije. Za izlicitirane stroje pa je potrebno plačati razliko v ceni najpozneje v 8 dneh in jih tudi dvigniti. STRAN 15 17. NOVEMBRA 1983 VANDALIZEM NA POHODU Če se radoveden domači ali tuji turist napoti v (Slovensko Krajino) Prekmurje, se bo gotovo napotil tudi proti Lendavi. Spotoma se bo morda ustavi! v Beltincih, da si ogleda to staro vas, novo tovarno in znameniti grad grofov Zichyev s parkom, ki je nekoč sodi1 med bisere našega Ravenskega. Grad. ostareli sopotnik naše zgodovine, je v zadnjih vzdihljajih, s težavo se upira propadanju. Ni še dolgo od tega, ko je bila v grajskih prostorih šola, ki je vzdrževala grajsko poslopje in čuvala okolico — park. Sola se je potem preselila v novo sodobno stavbo, grad pa je začel naglo propadati. Pravijo, da so neodgovorneži kot vihar opustošiii okna, kot grdo neurje okrušili grajsko notranjost. V vodnjaku so klopi, stoli, na dvorišču najdeš poškodovano peč. Prisostvoval sem seji kulturne skupnosti in tako tudi razpravi, na kateri so poudarjali, kako mačehovsko se obnašamo in še grše ravnamo s kulturnimi spomeniki, zgradbami, sploh gradovi. Zato prevzemam odgovornost, da napišem resnico. Gradovi so povsod v svetu dragoceni spomini, so kot simfonija o ohranitvi našega ne- koč trdega življenja. Zatb hočemo ohraniti stare zgradbe kot. spomine, dokumente preteklosti, ki opredeljujejo mišljenje našega življenja ob Muri. V minulem obdobju smo sramotno zanemarili podedovane vrednote, ne da bi se zavedli, da se obnašamo nesamozaščitno. Praksa kaže, da nismo sposobni niti ob vsej delegatski bazi in mogočnimi direktorji, doktorji znanosti, magistri ... na zadružnem domu nadomestiti polomljeno strešno opeko in pravočasno preprečiti škodo. Enako velja za gradove, stare šolske zgradbe in drugo. Ali smo se zaprli v svoj egoizem? Mar vidimo le svojo počitniško hišico? Kje so mladi? Kaže, da smo ob zanemarjanju vzgoje za kmetijska dela zanemarili tudi vzgojo za spoštovanje naše dediščine. (Prirejeno pisanje Dinija Titana) Vse več nas je! Če verjamete ali ne, toda v pokrajini ob Muri nas je ta čas bistveno več kot recimo po popisu iz leta 1981, ko nas je bilo popisanih natanko 130.442 ,,duš”. Posebej ob koncu tedna se številka zaokroži na 150 in več tisoč. Mati narava, ki nam je (tudi) letos natresla obilo plodov, namreč neustavljivo privlači naše znance, sorodnike, prijatelje in druge iz bližnjih in oddaljenih mestnih središč, da se tudi oni naužijojo njene radodarnosti. Pa naj še kdo reče da smo zgolj provinca in ,,bogu za hrbtom”!? ZADETKI V ČRNO Na področju cestnega prevozništva, zlasti še v avtobusnem prometu, vlada pravi pravcati kaos, poslovanje na železnici spominja na srednji vek in v PTT prometu lahko — če bo šlo ‘tako dalje — v kratkem, pričakujemo infarkt, so bili brez dlake na jeziku nedolgo od tega na območni gospodarski zbornici v Murski Soboti. Nič kaj rožnate diagnoze in ,,prerokbe”, le da nekaj manjka — imena in priimki odgovornih namreč! Pa kakšen pameten ukrep tudi ne bi škodil! CVETOBER BODIC Ob — časovno že kar odmaknjenem sicer pa itak bolj kot ne pozabjenem — dnevu inovatorjev (12. oktobru) se nam je kar milo storilo, ko smo se domislili, kako se ponekod na vse kriplje naprezajo, da bi prišli vsaj do idej, če že ne do ,,materializacije domače pameti”. Svetal zgled bi lahko bila recimo apaška Lina, kjer so si pred vhodom v jedilnico omislili kar ,,predalček za inovacije”. Vsekakor zanimiva poteza, le to smo pozabili vprašati, če tudi kaj koristi se pravi, če se v njem sploh kaj najde. PREDLOG ZA PREKRSTITEV . Priznati moramo, da smo s temle predlogom dolgo odlašali, kajti bali smo se, da si ga utegne kdo napačno razlagati. Gre za naš mestni (beri: soboški) vsakdan, ki ga vse bolj in bolj kazijo takšne in drugačne, bolj zlasti pa manj prijetne vonjave in dišave. Že davno smo se nehali spraševati, kje in kaj smrdi — smrdi pač, in to venomer. Ne pomagajo ne spreji ne vetrovi ne zapiranje oken ali vrat. Če verjamemo, da je Sobota izvedena iz besede ,,sopota” — tam, kjer se srečajo pota — bi v skladu z razmerami in predvsem izvornim pomenom lahko prebivalci zdaj sklepali, da smo tam, kjer se srečuje ,,smrdota”!!! (brž) (DARKO REPIČ L WOM Na majhni Skledarovi kmetiji v Crensovcih za številčno družino ni. bilo dovolj dela, zato sta se najstarejša sinova odpravila s trebuhom za kruhom v Varaždin. Starejši Karči se je tam izučil za peka, mlajši Janci pa za mizarja. Komaj sta pa dobila nekaj pomočniških plač, so deželo začele pretresati gospodarske krize. V trgovinah se je začelo kopičiti neprodano blago,, med ljudstvom je blo vse manj denarja in vse več brezposelnih. Tudi onadva sta se kmalu znašla na cesti z delavsko knjižico r roki in nekaj prihranjenega cvenka v žepu. S prvim vlakom sta se vrnila domov, kjer sta životarila in neprenehoma hodila v Solimo na borzo dela moledovat in prosit za. kakršno Že skoraj obupana in žejna sta se sedla za mizo na vrtu restavracije, pred katero je bda velika tabla, na kateri /e bi/ naslikan zamorec, ki /e drža! r rokah skodelico 'm'-;: K njima je pristopil lepo oblečen natakar, se prikloni j in po francosko dejal: »Želita, mlada gok poda!« Karči se je obrni! k Jančiju in mit dejal: »Na nek način mu dopovej ali pokaži, da bi rada vsak dva deci belega vina. »Natakar; ju so se zasvetile oči. pokazal je bele zobe in se glasno nasmejal. »Kaj je pa vaju sem prignalo. »Samo še nekaj besed in bili so skupaj. Natakar je bij Prekmurec, doma, iz Turnišča. Že pet let je žive! v Franciji, tako da je v Marseju pozna! Že vs°k kotiček. »To moramo zah- Boris Horvat Trgovine z večjo tradicijo so dosti dražje od na novo odprtih, vendar nobena ni prazna. Angležem zelo veliko pomeni, kje kupujejo, pa tudi znak tovarne je pomemben. Če je na majci znak Fred Perry, stane ta gotovo 6 funtov več. Najdejo pa se tudi dobre stvari za malo denarja. Poglavje zase pa je iskanje samopostrežnic. Te so res dobro skrite, tako da jih tujec zelo težko najde in gre zato jest v restavracije, ki pa so za študentski žep predrage. Nedaleč od ulice Oxford Street je ulica Carnaby Street, znana po slikovitih trgovinicah. V cestni tlak so vdelani zanimivi ornamenti. Prehodna je samo za pešce. Ornamenti na tleh so glavna značil-.nost ulice, ki jo je proslavila ne le v Angliji, ampak je znana, po vsem svetu. Človek ne more le 'pešačiti po ulici Carnaby Street, ne da bi kaj kupil. Tako sva tudi midva kupila dve srajci, in to za dva funta eno. Poceni, a ne? Tako sva se prepričala, da lahko v trgovinah najdeš poceni in dobre stvari. Ker je mestni promet v Londonu zelo drag, sva tudj danes po njem kar pešačila. Čeprav sva bila kar precej utrujena, sta naju sendvič in sok tako osvežila, da sva se napotila v narodno galerijo. ki je znana po vsem svetu. Če bi človek res -hotel videti vse umetnine, ki so tu razstavljene, bi potreboval več dni, ne pa dve uri, kot sva jih imela na voljo midva. Ustavljala sva se le ob najbolj znanih slikah, tako da sva v dveh urah vseeno nekaj videla. Posebno mesto ima Leonardo da Vinci. Mnogi sedejo pred njegovo sliko Žene z otrokom in jo gledajo po več ur. Mnogi se poskuša/o tudi meriti z itali/an-skim mojstrom. Sedejo pred njegovo sliko in poskušajo narisati čimboljšo kopijo. Po petih minutah hoje od narodne galerije pri znamenitem Big Benu sva stopila na ladjo, ki naju je po Temzi odpeljala na Greenwich. Peljali smo se pod številnimi mostovi, tudi pod znamenitim mostom Tower Bridge. Vodič nam je sproti razlagal zanimivosti o mostu in zgradbah, ki stoijo vzdolž reke. Ko smo se bližali končni postaji, smo že od daleč videli lepe bele zgradbe, ki so značilne za Greenwich, velik park, na vrhu katerega je Flamsteed House. Skozi Greenwich teče začetni poldnevnik, ki je označen le s črto na preprosti betonski plošči. Flamsteed House je ena prvih astronomskih ustanov, kjer so natančno merili čas in opazovali nebo. V London sa se zopet vrnila z lad/o po umazani Temzi. Pri Rustinovih naju je čakala obilna večerja. Tp sem prvič jede! sadni rižoto. Če ne bi poskusil, ne bi nikoli verjel, da gresta sadje in riž skupaj. Ker je imela Vesna probleme z ledvicami, sva imela priložnost spoznati zdravniške storitve tudi v Angliji. Ljudje, ki so delali v ambulanti, so bili STUDENT RfiJZO GRE. . zelo prijazni pa tudi čakala nisva dolgo. Razmišljala sva, da bi potovanje prekinila, vendar je zdravnik menil, da ni potrebno. Potem sva se takoj napotila v mesto na ogled londonskega gradu Tower of London, mosta Tower Bridge in Hyde Parka. Najprej sva si ogledala londonski grad, v katerem so nekoč bili zapori in kjer so izvrševali smrtne kazni. Danes je tu velik muzej starinskega orožja in vojaške opreme. V sliki in besedi so predstavljene razmere, ki so vladale v takratnih časih. Najmanjša celica v zaporu je imela toliko prostora, da je človek lahko v njej le čepel. Precej žalostno, zato sva tudi midva po Kina’s college, ena od mnogih fakultet v Cambbridgeu stala bolj otožna. Tu so vsem turistom na voljo starejši možje, ki poznajo vse podrobnosti o gradu in o njih tudi radi pripovedujejo. Oblečeni so v uniforme iz takratnih časov. Ker stoji grad v bližini znamenitega mostu Tower Bridge, sva se napotila še tja, da ubijeva dve muhi na en mah. Z njega je prelep razgled na London in Temzo, ki je polna večjih in manjših ladij. Poleg mostu je tudi muzej, kjer je prikazano, kako se dviga most, če pride večja ladja. Ker sva imela še precej časa, sva se napotila peš v Hyde Park, na kraj, kjer na določenem mestu vsak lahko govori, kar mu pride na misel. Danes žal ni bilo nobenega govornika, vendar je kljub temu veliko ljudi počivalo in uživalo na soncu, kije neprestano žgalo. Tak počitek sva si privoščila tudi midva, saj sva imela za sabo naporen dan. Zelo naju je zanimalo, kje je govorniški oder (Speakers Corner). Puščice so na/u usmerjale, a odra nisva videla nikjer. Končno sva se le opogumila in povprašala starejšega možakarja, kje ga naj iščeva. Stali smo tik ob njem. Presenečena sva bila, saj je bil oder le košček ograjene trate. Mož, ki sva ga zaustavila, nama je povedal, da to sprašuje mnogo turistov, ker vsi pričakujejo kaj drugega. Izkazalo se je, da sploh nisva ustavila Angleža, ampak Čeha, ki je zelo dobro govoril angleško. Mož je bil gostobeseden in kmalu smo se zapletli v pogovor. Zanimalo ga je, kako je pri nas s svobodo govora, kaj mi mislimo o vdoru Sovjetske zveze v Afganistan. Pogovor je postaja! vse bolj zanimiv, vendar smo se v marsičem razhajali. Načel je tudi vprašanje svobode. Vendar je bilo to pretežko vprašanje zanj, za naju pa verjetno še za množico drugih. Danes sva spoznala, kakšna velika razlika je med našimi in angleškimi vlaki. Tu vozijo izredno hitri vlaki, ki stojijo le v večjih krajih in se imenujejo ,,intercity", tako kot na vsem zahodu. Ni še minila ura in že smo prispeli v Cambridge, prijetno univerzitetno središče z lepimi parki. Univerza se razprostira na majhnem prostoru, kjer je čez dvajset fakultet. Vse to so stare zgradbe in študij ter ceremonije temeljijo na bogati tradiciji te univerze. Najprej sva se napotila v Kraljevo fakulteto, kjer je veličastna gotska kapela, vsa zaste-klena s poslikanimi okni. Ljudje tukaj pravijo, da si je Cambridge najlepše ogledati z reke Cam, ki se počasi vleče med starimi zgradbami in parki. Zato sva najela kanu in kar krepko zaveslala po reki, kajti imela sva le uro časa. Promet po rečici je bi! tak kot na cesti ob največjih konicah, tako da sva morala pokazati vse svoje sposobnosti, da sva se srečno in suha vrnila k izposojevalnici kanujev, česar pa nekaterim ni uspelo. Bila sva tudi na tržnici, saj sva hotela kupiti nekaj sadja. Cene so se pri različnih prodajalcih razlikovale za več kot četrtino. Tu sadje v glavnem prodajajo po kosih. Nedaleč od tržnice je bila druga fakulteta, ki sva si jo hotela ogledati. Tokrat sva dobila strokovno pomoč. Srečala sva Vesnino profesorico s fakultete v Ljubljani. Razkazala nama je fakulteto in jedilnico. Prefesor-ji, ki vodijo seminar, sedijo pri kosilu višje in jedo drugo hrano kot udeleženci seminarja. Ob njihovem prihodu morajo vsi ostali vstati. Pokazala nama je tudi študentsko sobo, tako da sva dobila vsaj bežen vpogled v življenjske razmere študentov. Tri četrt prebivalcev Cambridgea je študehtov. Mesto je polno koles, ki so priljubljena študentska prevozna sredstva. Tako se je končal še en dan in še zadnjič sva se vrnila v London in k prijazni družini Rustinovih. Odtlej sva namreč vse noči preživela v kampih. Zjutraj sva po nasvetu gostoljubne družine Rustinovih odpotovala v York. Ni nama bilo žal, kajti tako mesto se splača ogledati. To je srednjeveško mestece z obzidjem, znotraj katerega je vse na kupu in lahko v enem popoldnevu vidiš res veliko vsega. Njegovo največje bogastvo je ogromna katedrala, ki ima baje polovico vsega poslikanega srednjeveškega stekla v Angliji. Prtljago sva pustila na postaji in se najprej odpravila po informacije v turistično agencijo, kjer so nama dali načrt mesta in nama povedali, kje je kamp. Tako sva potem delala v vsakem mestu, saj je to najlažja pot. V vsakem mestu sva dobila načrt in vse informacije o znamenitostih, turistični delavci pa so nama radi svetovali, kaj si je vredno ogledati. Tako se v nobenem mestu nisva počutila izgubljena in sva se povsod zlahka znašla. Najprej sva si ogledala eno največjih katedra! v Veliki Britaniji. Bila je tako velika, da sva po njej hodila eno uro in sva si stvari lahko le bežno ogledala. Katedralo še danes neprestano restavrirajo in vsaka minuta dela stane dva funta. Poleg katedrale je knjižnica, v kateri so bila takrat razstavljena dela Martina Luthra. Značilnost tega majhnega mesteca so ozke uličice, polne starih hiš, uličnih glasbenikov, kot da bi prišel v ulico iz pravljice. Rože so na vsakem vogalu in zelo okusno urejene. Najbolj znani sta dve ulici: The Shambles in Peterga-te, kjer se hiše od visoke starosti nagibajo na cesto. (Se nadaljuje) koli delo doma ali pa v tujini. Karči je nekega dne prišel iz Sobote z novico, da bodo kmalu začeli zbirali brezposelne za Argentino, kjer bodo moški v gozdovih sekali les, ženske pa delale na velikih kmetijah. Prišel je dan slovesa. Mati je poklicala obadva sina k sebi in jima »Odhajala na dolgo in tvegano pot. ki ne bo lahka. Moli-' ta med potjo, preden pa stopita hajoiij. mi 'morata obljubiti, da bosta šla k spovedi. »Brez skrbi mati, to željo vam izpolniva,« je odgovoril Junči, ko se je rokoval in objemal z materjo, kateri so polzele solze po obrazil, Nabito poln vlak je odpeljal Prekmurce na delo v neznano prekomorsko Argentino, deželo nasprotij, polno pasti in tveganj. V deželo, kjer je peščica bogatašev vladala večini. Po dveh napornih dneh vožnje so izstopili v Marseju. kjer bi se morali nasled-nii dan vkrcati na ladjo, ki bi jih prepeljala v Argenti-. no. Ker je pa ladjo zajelo na Atlantiku močno neurje. so jim sporočili, da prispe v pristanišče z nekajdnevno zamudo. Ljudje so ostali na železniški postaji. kjer so tudi spali in nestrpno čakali na ladjo. Eni so od dolgega časa začeli kartati, drugi moliti, ženske 'so pele nabožne pesmi, nekateri so se pa začeli potikati po mestu. Tudi Karči in Janči sta jo mahnila v mesto z namero, da izpolnita materino obljubo. Skoraj ves dan sta hodila po velikem mestu od cerkve do cerkve, videvala duhovnike, nista se pa spovedala, ker nista znala niti ene francoske besede. . ti. »Po nekaj.ruid“^ deci je Kare1 F^lje h karja. Ml I1 jkn. kF! kakšnemu dum) ', kd bi se lahko sp< ^ želja. je bila m Miier^- - skrbita-bratca. ^apre^o ^‘“k zvečer, ko -H ejjetn K vracijo. va/u ‘ Lovnik11 mojemu znam1 ^plain tam.se bosta r Samo nekaj »Ob rala plačatf enajstih zvecei oba brata ze mm " hise odpeljal v L-iela nad katero / pozv°n ' luč. Natakar, je / Vrata so se že"' njimi je oble^ ska. poman/k1! obte^0' v rdečo žamet"0 il k Natakar je P^/na p Ona je sam°P vsak ’•"-"Z" i javno niso, /a(t jp Argentine. sta se praskam * * r S* jima jemsto^^ ki s,a s' ko sta in tla- J STRAN 16 VESTNIK, 17^^ sport ■STABILIZACIJA v telesni kulturi Sedemkrat manj sredstev kot v razvitih občinah | V lendavski občini so na področju telesne ■ g^^ajo te od letoma sprejeli stabilizacijske ukrepe, sicer pa se za(eli iz leta 1975, ko so zaradi potreb v drugih družbeni I, 0 poko seje leta v leto zmanjševati prispevno stopnjo za teles o,55 prispevna stopnja za telesno kulturo v bnega dohodka.. Po odstotkov znižala na 0,19 odstotkov, iz dajejo v naliti, ki jo je izdelala strokovna služba TKS s t, kultur0 razvitih slovenskih občinah sedemkrat več sredst telesnokub na prebivalca kot v lendavski občini. To P0™"1’ k DOlrebno spre-tumo dejavnost v občini malo sredstev, tako da I sredstva jemati novih stabilizacijskih ukrepov, saj morajo p’ ejanje aktiv- le tako zelo varčno trošiti, če hočejo, da bodo o jendavski občini nostinapodročju rekreacije in tekmovalnega špor- u/turi, temveč tudi nimajo zaposlenih profesionalnih delavcev v .. pu(p število strokovno in organizacijsko delo opravljajo a zmanjSali na tekmovanj in drugih aktivnosti so že pred tr republiških mtnimum. Tako iz lendavske občine trenutno tekmjje toliko ^ah le štiri moštva, ki dobivajo od ZTKO obil cnrazrnernomalo sredstev, da jim niti ne zadoščajo za prevozne s,r?'U-vzeojni delavci Poje v občini tudi množičnih akcij, čeprav ^‘elesnovzgo^ .n P^ddevajo, da bi k sodelovanju pritegnili čim Drifakovati, da ^“nov. V sedanjih gospodarskih razmerah pa zadevajo si, da bi ^prihodnjeza telesno kulturo kaj.večsredstev. Prizadevaj °održali sedanje stanje. F. Maučec Namizni tenis KUZMA ZMAGOVALEC VARANA R EPs'avije. Pomursko številno zastopstv posebno še v v4?0"6 >e doseglo nekaj odličnih uy > konkurenci, kjer so dosegli tudi dve zmagi- -bolj5a ekipa Sobote, l X ekipni konkurenci pionirjev je slav ekipami v p ^ero sta igrala Kuzma in Mekicar, ki K med 5P Doboja ;3.L gagala Maribor s 3:0 in v finalu po odličn ign v četrt r. ?a ekipa Sobote v postavi Žitek m M- g a se je uvrstila Se- kjer je izgubila s Slogo z 0:3, P^^^tTucv, kjer je izgu^ MaHktret>a ekipa Sobote v postavi Fndnh tn pionirk fotoni z 1:3. Med osmerico se je uvrstila 24 katero sta igrali Tanja Sinic in Darja Trček. 15Q igrale^ Sl ) oj,!.Posamezni konkurenci pionirjev je , fjulabdiča (Sl g.< aiec lvan Kuzma, ki je v polfinalu P«"., edini neporažen' teVm^na''1 Markova (Pančevo) z 2:0 m os . rencj. Smiljan . ^ovanja tako v ekipni kot posamezni k°nk^ z 1;2 ter v borbi « heS 4’ mest0’ ko ie v P°lf'nalu 'zgub'l j -2 Med najboljših 16 nvrstiliTn Z Mulabdičem prav tak0 z Pri pionirkah J ' P z dS 5\Un8er M., Fridrih, Žitek m Tmev. )e izguc> Un2?a Siničeva z uvrstitvijo med o nait>oljših Pa se L dosegel Nina n^k0 Harcmevo (Čoka) z 1:2, "J?/1 ionirjih je velik usp bij z Aleš pr^ek a G- Radgone. Pri mlajših P >-e v polfinalu, g. } ztnapnri?r1'1 z osvojitvijo tretjega me% ’ (Vjtez) z 1-2 te.r sta se &palcem v tej konkurenci PranjkovičemjV^ najboljših l.6mlajšib "vrnil prema8al Damjana (Čakovec) z • ’ ax v konku ,named Sv Gerendaj (So^‘a) in Rihtarit (R/aR!dSa). ki se >euvrst Sr! 'ep uspeh dosegla Mikolčičeva (Radgon looijšo osmerico. M. U. J! ^ral vseh ^ni po°vn* turnir A skupine mladincev, ki je bil v H°"ec n,« 80 uvrstil« 2 pok|icanili igralcev, ki so odločali o tem, katera jn decemh na zaHjučni mladinski turnir ,,Top 12”, ki bo h ^Itn^ “ z rezui/? V Beogradu- Močan je na turnirju igral dokaj v n,’8al !. ,umir. \j-a°m 7:4 “spelo osvojiti 5. mesto in se tako uvrstiti /"dar ir "^"kttuvršči!8^® uvrstitev bi lahko bila še boljša, saj je dnJMboli^^akov«« . Zakiča ter J^iča, ki je zasedel 3. mesto, ""N prjJ^ernbno o ,Z8ul>'* P™1' slabše uvrščenim igralcem. Sicer pa Pravi. ’ a se je uvrstil na zaključni turnir ih da se nanj res M. V. 1°UDNE UVRSTITVE ioia UVrstitei0rnji Radeo^1” turniriu “ mladince in mladinke SV regije, Je v° Pravi ’ ?ePrav ;» , 1° pomurs^' predstavniki dosegli nekaj solid-lgranja na Predati, da niso nastopili najboljši, ki tom dosegel republl§kih turnirjih. V prvi skupini mladincev Vr^-^etrd od^”^ 5:2 in “sedel 3. mesto, Perša (Le) je bil z (La Jl Pa ,n Linger p «7 7'.mes Drozdek (Ra) 3. mesto, Sabo (Rai ®a) osvA-iaj ®est0 mesto. Pri mladinkah je v prvi skupini ^Paje^ je Zma«aK,4- mest°. Darja Trček (So) pa 6. mesto. V ^dlas. ml ® M’kolčičeva (Ra) z rezultatom 7:1, Vogrinčeva srhl?, m. u. ^TVo _______________________________________________ * - ^enaeenost v A w vsp *2. k°>°. ZarpL^bčmsk® strelske lige Murska Sobota so (šh?nijo j /!0Zne točke ie’ da je v A ligi kar šest ekip doslej !l (til Vsi imt^’TBina I L (4281) pred NorSinci 1 (4244), 2 U?45), T^aj0 Po 8 Kovinarjem I (4331) in Grafičarjem I J> (3a2 v Vor?? >> (40281 • ,igl v°d'jo Noršinci 11 (4052) pred Muro vSi ? Pano8!1" .^"kovo II (3922), vsi imajo po 8 točk. V Hšk s >454 ^ajo r>o r JB4086) Pred Noršinci Ill (4058) in Tišino ^rhp.?^1 (M., ,.°gi pred h , Med posamezniki vodi Janez Horvat rjei" (NaS"1") 1443 ranl joje Žižek (26), Bojan Rajnar (1), Drago Šiftar (2), Miran Flegar Lopert (1), Zora Vučina (9), Marija Trajbarič (4), Stefan Ku Andrej Šijanec (27). smodi! POTROŠNIK M. SOBOTA — Majda Pertoci (6), Cvetka p (10), Marija Varga (2), Janko Jurgec (10), Karel Verner olga men (3), Terezija Belovič (6), Marjana Flisar (3), Marija //Vpranc Kocmut (1), Jože Bagari (12), Irena Vučko (3), Terezija Baligac 16 Pavel (4), Franc Vogrin (6), Ljubomir Pintar (7), Stanko Pr. A^Lanii! stazija Zavec (2), Drago Kuzmič (2), Karel Kočar (7), Marjeta. (6), Branko Zver (2), Angela Vlaj (7), Anton Maroša (9), Mina . rjaI1a nič (8), Franc Kovač (6), Melita Sebjan (2), Martin Petovar (5), Kovač (31), Dušica Lutar 4), Alojz Ribaš (11), Darko Frumen UJ. na Kovač (1), Jožica Gutman (1), Marta Horvat (1), Ludvik pp Franc Horvar (5), Matilda Kegl (12), Jože Seršen (2). Leopol j Brigita Klepec (1), Milan Horvat (1), Metka Jakšič (6), Franc Franc Nežič (?), Kristina Kranjec (9). . , «e Varg3 KRVODAJALCI OD DRUGOD — Franc Gomboši (13), (16), oba Pomurka; Dominik Zver (6), Emil Lepoša (/). hota;’Kri-(18), Janez Lapoši (36), Evgen Sapač (14), vsi Panonija M- gobota; stina Bertalanič (12), Kruplivnik; Dušan Bencik (1), SDK iv- gtane Stanko Denša (1), Splošna bolnica M. Sobota; Miran Znavec ’ Vukan (15), Stanko Sarjaš (11), Marija Gaber (8), Manca va M. Greta Lepoša (4), Vladimir Abakumov (18), vsi °bčtnsKi ^^avcil Sobota; Štefan Kozar (9), Mura M. Sobota; Franc Dam (2 6 Jože Lutar (5) in Silva Melec (2), oba Potrošnik M. Sobota. VSEM KRVODAJALCEM HVALA ZA DAROVANO k • prispevki za kirurgijo CERTUS TOZD Avtobusni promet Murska Sobota(n<$o na grob očetu sodelavca Janeza Balažiča, Dokležovje 60) ■ ? £20 ™ CB RADIOKLUB ADRIATIC, Polje 12 (člani Murske a din; Družina Toplak, Tešanovci 9/a (namesto venca Lu ' oOSPrl Suhega vrha) 500,00 din; Gasilsko društvo Filovci 1.000, je|aVkeOI8e SDK Murska Sobota (namesto venca na grob pok. mame renlenčev®a Kerčmar, Tomšičeva) 1.000,00 din; Sind. podr. Proiz • ovcj) 96®^ peska Puconci (namesto venca za mater Helmuta Prosica, (naniest din; OOS ABC Pomurka TOZD Predelava Murska &ou Osn org. venca na grob pok. matere Franca Škrabana) 1.500,00 • pok' sindikata Veterinarske postaje M. Sobota (namesto ven n0St Log3 materi Dušana Rešek iz Beltinec) 2.000,00 din; Krajevna j oOO,Oa SUROVINE Ljubljana, Sektor odkupne mr Cigaletova 8 a, tel. 061/311-057. VEE>,niK, STRAN 18_______________________ UCCTVIV URADNE KDlHln OBJAVE Leto XVIII Murska Sobota, dne 17. novembra 1983 Št.: 30 URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN. GORNJA RADGONA, LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA Odgovorili urednik: Martin Vinčec 238. Odlok o preskrbi in odjemu pitne vode na območju občine Lendava 239. Stališča, priporočila in sklepi o razvoju kovinsko-predelovalne industrije v občini Murska Sobota 2^0. Ugotovitve in sklepi o uresničevanju predpisov s področja cestnega gospodarstva in stanju na področju cestnega gospodarstva v občini Murska Sobota 241. Odredba o spremembi odredbe o delovnem času v upravnih organih občine Murska Sobota. 242. Sklep o dopolnitvi sklepa o dohodkovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1983 v občini M. Sobota 243. Sklep o sprejemu Pravilnika o pogojih ip merilih za dodeljevanje stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Lendava in za delno nadomeščanje stanarin 244. Odločba o razveljavitvi 2. točke 2. odstavka 3. člena sklepa Skupščine krajevne skupnosti Bučkovci o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka in popravka tega sklepa 245. Popravek odločbe Ustavnega sodišča SRS, št. U I 108/82-19 z dne 27. 6. 1983 STRAN 19 VESTNIK, 17. NOVEMBRA 1983 283 Skupščina občine Lendava je na podlagi 41. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Ur. list SRS, št. 8/82) in 265. člena statuta občine Lendava (Ur. objave št. 37/81) na seji zbora združenega dela in zbora krajevne skupnosti dne 28. 10. 1983 sprejela ODLOK o preskrbi in odjemu pitne vode na območju občine Lendava L SPLOŠNE DOLOČBE l.člen S tem odlokom se urejajo pogoji glede oskrbe s pitno vodo, pravice in obveznosti uporabnikov in upravljalcev javnih vodovodov glede na naprave in oskrbo pitne vode, priključitev na vodovodno omrežje, vgrajevanje in vzdrževanje vodomerov, odčitavanje in obračun porabljene vode, varčevanje z vodo, prijavo in odjavo odjema vode, prekinitev dobave vode ter odgovornost upravljalcev in uporabnikov v zvezi z oskrbo s pitno vodo. 2. člen Uporabnik vode je vsaka fizična ali pravna oseba, ki uporablja vodo iz javnega vodovoda. Upravljalci pitne vode pa so delovna organizacija in krajevne skupnosti kateri oskrbujejo uporabnike s pitno vodo. 3. člen Vodovodno omrežje in naprave delimo glede na odgovornost za vzdrževanje na upravljalca in na uporabnika. Vodovodne naprave, ki so bile zgrajene iz družbenih sredstev in sredstev zbranih iz samoprispevka občanov so družbeno premoženje in jih je dolžan vzdrževati upravljalec, t. j. delovna organizacija ali krajevne skupnosti. Za naprave, katere vzdržuje uporabnik sam, pa se štejejo: hišni priključki in hišne instalacije. II. VODOVODNO OMREŽJE IN NAPRAVE 4. člen Naprave za katere je odgovoren upravljalec so: a) primarno omrežje — zajetje — vodnjaki — črpališče ■ — naprave za prečiščevanje vode — vodohrami — ■ transportni cevovodi od črpališča do sekundarnega vodovodnega omrežja in vodohrama — tranzitni cevovodi med več sosesk oz. naselij. b) sekundarno omrežje in naprave: omrežje za oskrbovanje naselij za neposredno priključevanje uporabnikov — hidrantno omrežje — črpališča in hidroforske naprave Upravljalec vodovoda mora skrbeti za zadostne količine zdrave pitne vode. Ravno tako mora vzdrževati vodovodne naprave. Za morebitne večje izpade električne energije je upravljalec dolžan priskrbeti agregat za črpališča. 5. člen Kadar je zaradi načrtovanih del na vodovodnem omrežju in drugih vodovodnih napravah nujno začasno prekiniti dobavo vode, mora upravljalec vodovoda o prekinitvi dobave obvestiti prizadete uporabnike neposredno ali po sredstvih javnega obveščanja oziroma na drug krdjevno običajen način. • 111. PRIKLJUČITEV NA VODOVODNO OMREŽJE 6. člen Vsak uporabnik ima pravico in dolžnost pridobiti na območju oskrbovalnega sistema priključek na vodovodno omrežje na podlagi . prijave in predpisane investicijsko tehnične dokumentacije. 7. člen Upravljalec je dolžan dati soglasje za vodovodni priključek, če uporabnik k svoji vlogi predloži ustrezno lokacijsko dovoljenje za novogradnjo in če to dopuščajo razpoložljive kapacitete vodovodnih virov in propustnost omrežja. 8. člen Pri izdaji soglasja za priključitev objekta ha vodovodno omrežje mora upravljalec upoštevati: — minimalne odmike vseh novogradenj od vodovodnega omrežja — konkretne pogoje in navodila za zaščito vodovodnega omrežja pred vplivom novogradenj — določitev trase, globine in profila priključne cevi — določitev profila vodomera / — določitev lokacije, oblike in velikosti vodovodnega jaška — križanja podzemnih komunalnih vodovodov in ostalih objektov z vodovodnim omrežjem — pogoje zunanje ureditve objektov na mestih, kjer se predvideva trasa priključnega cevovoda. 9. člen Vsak investitor novogradnje, uporabnik, mora predložiti k vlogi za izdajo soglasja naslednjo dokumentacijo: — lokacijsko dovoljenje za novogradnjo — opis specifičnosti objekta — projekt in sheme instalacij (na vpogled) Uporabnik si mora pridobiti soglasje upravljalca za vse gradnje rekonstrukcije in adaptacije, ki vplivajo na dobavo vode. 10. člen Upravljalec je dolžan izvesti priključek če je uporabnik izpolnil pogoje, ki sb določeni v soglasju za priključek. Vodovodni priključek pomeni spojno cev od sekundarnega vodovodnega omrežja do vključno vodomera z vsemi vgrajenimi elementi in je praviloma krajši od 50 m. Priključek je del omrežja, ki ga plača uporabnik in le tega tudi prenese upravljalcu vodovoda v nadzor. Stroški vzdrževanja pa bremenijo uporabnika. 11. člen Vodovodni priključek se izvede za vsak objekt uporabnika posebej, upoštevaje velikost in namembnost objekta, ki se priključuje na vodovodno omrežje. Vse vodovodne priključke je upravljalec dolžan voditi v katastru komunalnih naprav. Začasni ali provizorični priključek na javno vodovodno omrežje (gradbišče) mora uporabnik odstraniti v skladu z izdanim soglasjem upravljalca. 12. člen Vsa dela na javnih vodovodnih ali hišnih priključkih vključno na vodomerih, izdaja in nadzira upravljalec oz. od upravljalca pooblaščena oseba. 13. tlen Na oskrbnem območju mesta Lendava z okolico je investitor novogradnje dolžan plačati prispevek za priključitev na vodovodno omrežje. Pogoje in način za plačevanje tega prispevka določi s pravilnikom skupščina komunalne skupnosti. Na ostalih območjih določi pogoje in način za plačilo prispevka za priključitev na vodovodno omrežje skupščina KS s sklepom. IV. VODOMERI 14. člen Uporabnik je dolžan zgraditi prostor za vodomer v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi ter tehničnimi navodili. Prostor, v katerem je vgrajen vodomer mora biti dostopen-upravljalen vodovoda-. 15. člen Vodomer namesti upravljalec vodovoda, kateri določi tudi tip in velikost vodomera. Vodomeri so sestavni del priključka, namenjeni pa so za obračun porabe vode. Vsak vodomer mora imeti vtisnjeno kontrolo meril od pristojnega urada za kontrolo meril in plemenitih kovin. Dela z nameščanjem in premeščanjem vodomerov, kot tudi nadzor, lahko opravlja samo dobavitelj pitne vode. 16. člen Stroški prve nabave in namestitve vodomera bremenijo uporabnika. Stroške kontrole, popravila in zamenjave nosi odjemalec z mesečnim plačilom vodarine. Stroški za popravilo okvar, ki nastanejo na priključku ali vodomeru po krivdi uporabnika, bremenijo uporabnika. 17. člen Uporabnik je dolžan vsako okvaro na priključku ali vodomeru takoj prijaviti upravljalcu vodovoda. Uporabnik lahko vsak čas sam zahteva kontrolo točnosti vodomera. Ce se ugotovi, da je točnost vodomera izven dopustnih meja, nosi stroške preizkusa upravljalec, v nasprotnem primeru pa uporabnik. V. UGOTAVLJANJE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE 18. člen Količina porabljene vode iz omrežja javnega vodovoda se meri v kubičnih metrih po stanju odčitanem na vodomeru vpdovodnega priključka. Vodomere odčitava in vodarino pobira pooblaščeni delavec upravljalca vodovoda za gospodinjstvo in industrijo vsak mesec. Samoupravna komunalna skupnost občine Lendava pa lahko določi tudi drugače. Cena kub. m vode se določa v skladu z določili zakona o komunalnih dejavnostih in na podlagi zakona o temeljih sistema cen in družbene kontrole cen. Izjemoma se sme vodarina zaračunati po pavšalni določitvi. 19. člen Uporabniki plačujejo tekočo porabo vode na podlagi računa upravljalca. V primeru, da upravljalec ali uporabnik ugotovi, da je vodomer v okvari in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se obračuna pavšalna poraba vode na osnovi povprečne porabe v preteklem obračunskem obdobju. — če krili predpise o varčevanju ž vodo, kadar je to dogovorjeno ali odrejeno (.redukcija') — če ne plača računa v 15 dneh po prejemu opomina pred tožbo 23. člen Upravljalec ima pravico prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih del na omrežju, vendar mora o tem pravočasno obvestiti na krajevno običajen način uporabnike na katere vpliva prekinitev. Upravljalec je dolžan obvestiti uporabnike o prekinitvi dobave vode tudi v primerih poškodb na mreži, zajetjih ali črpališčih in drugih intervencijskih delih ter v slučaju višje sile. Upravljalec je dolžan praviloma opravljati vzdrževalna dela na . vodovodnem omrežju in napravah, takrat ko najmanj moti delovni proces v delovni organizaciji oz. uporabnike. 24. člen Uporabniki so dolžni vodo iz vodovodnega omrežja varčno trošiti. Upravljalec pa je dolžan porabo vode nadzirati in sme omejiti čezmerno rabo, za kar izda navodila za racionalno uporabo vode. 25. člen . ‘ V primeru večjega pomanjkanja vode sme uporabnik trošiti vodo samo za osebno potrošnjo vendar po vrstnem redu, ki ga na predlog upravljalca določi izvršni svet občine. Vil. JAVNI HIDRANTI 26. člen Hidranti na javnem vodovodnem omrežju so namenjeni izključno požarni varnosti ter morajo biti vsak čas dostopni in v brezhibnem stanju. Podatke o hidrantih in o vseh spremembah na njih posreduje upravljalec vodovoda pristojni gasilski enoti. 27. člen Hidranti se smejo uporabljati za gašenje požara ali ob drugih elementarnih nesrečah brez soglasja upravljalca vode. O uporabi hidranta mora uporabnik obvestiti upravljalca vodovoda, o trajanju odvzema vode in morebitne pomanjkljivosti, ki jih je opazil pri odvzemu vode. Uporabnik mora po odvzemu vode pustiti hidrant v brezhibnem stanju, sicer je odgovoren za posledice, ki bi morebiti nastale. IX. KAZENSKE DOLOČBE 28. člen Z denarno kaznijo od 500,00 din do 15.000,00 din se kaznuje za prekršek fizična oseba-: 1. češe kot uporabnik priključi na vodovodno omrežje pred ali mimo vodomera. 2. če kot uporabnik ne prijavi okvare na vodovodnem priključku 3. če kot uporabnik onemogoča delavcem upravljalca preglede in odčitavanje vodomera 4. če kot uporabnik sam brez privolitve upravljalca odstrani plombe na vodovodnih objektih 5. če kot uporabnik koristi hidrant v nasprotju s 27. čl. tega odloka 6. če kot uporabnik v primeru pomanjkanja vode troši vodo v nasprotju z navodili o racionalni rabi vode . 7. če lastnik oz. imetnik pravice uporabe vodnjaka zasuje vodnjak ali ne'skrbi za neoporečno pitno vodo v vodnjaku. 20. člen Uporabnik vode plača vodo takoj po prfejemu računa Oz. najkasneje 8 dni po izstavitvi računa. Ce uporabnik vode ne plača v 15 dneh po prejetju opomina, v katerem mora biti navedena posledica neplačanega računa, lahko dobavitelj uporabniku brez predhodnega opozorila prekine dobavo vode. 21. člen Uporabnik, ki mu je bila odmerjena vodarina lahko v 15 dneh po prejemu računa vloži pismeni ugovor upravljalcu vodovoda, če meni, da mu vodarina ni pravilno odmerjena. Ugovor ne zadrži plačila računa. VI. PREKINITEV DOBAVE VODE 22. člen Dobavitelj vode lahko na stroške uporabnika brez odpovedi prekine dobavo vode v naslednjih primerih: — kadar stanje'interne naprave ogroža zdravje drugih uporabnikov oz. kakovost vode v javnem vodovodnem omrežju — če je priključek na vodovodno omrežje izveden brez- soglasja upravljalca — če interna napeljava in druge naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vode drugim uporabnikom in uporabnik pa vzroka oviranja noče odstraniti — če brez soglasja upravljalca dovoli priključitev drugega uporabnika na svojo interno napeljavo — če onemogoča delavcem upravljalca preglede in odčitavanje na vodomeru in interni inštalaciji, — če porabnik brez privolitve upravljalca odstrani plombo (na vodomeru, hidrantu itd.) ali kako drugače spremeni način izvedbe priključka 29. člen Z denarno kaznijo do 40.000,00 din se kaznuje upravljalec vodovoda, odgovorna oseba pa z denarno kaznijo do 5.000,00 din: — če ne skrbi za redno vzdrževanje in delovanje vodovodnih naprav in — če ne skrbi za zdravo pitno vodo. X. KONČNE DOLOČBE | 30. člen ( Nadzor, nad izvajanjem določil tega odloka opravljajo sanitarna, vodnogospodarska in komunalna inšpekcija ter upravljalec vodovodnih g objektov in naprav. Nad posameznimi določbami tega odloka opravljajo tudi komunalni redarji. 5 31. člen ' 3 Krajevna skupnost, ki upravlja z lastnim vodovodom, lahko v skladu s predpisi odda vodovodno omrežje v upravljanje za to pooblaščeni delovni organizaciji. O prenosu vodovodnega omrežja na delovno organizacijo skleneta Krajevna skupnost in organizacija pogodbo oz. sporazum. 32. člen Skupščina komunalne skupnosti je dolžna sprejeti pravilnik o pogojih in načinu plačevanja prispevka za priključitev na vodovodno omrežje najkasneje v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka. V enakem roku je dolžna skupščina KD sprejeti sklep o višini prispevka za priključitev na vodovodno omrežje. 33. člen Lastniki oz. imetniki pravice uporabe vodnjakov so dolžni skrbeti za neoporečnost pitne vode v vodnjakih. AM on WECTIklll# -11 Vsako ravnanje opwsVweN, Aovvlsvvvcn^ wpxavYjaXca* a\\ uporabnika, ki je škodljivo a\i nevarno za življenje in deio ljudi ver okolje je nedopustno in sta za takšno ravnanje kazensko in materialno odgovorna. Prepovedano je zasutje vodnjakov. 34. člen Ta odlok začne vejati osmi dan po objavi v Uradnih oujavah občin Pomurja. Številka: 352-3/83 Datum: 31. 10. 1983 Predsednik Skupščine občine Lendava HAJDINJAK Mirko 1. r. 239 Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80 in 36/81) je Skupščina občine.Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne, 27. oktobra 1983 sprejela STALIŠČA, PRIPOROČILA IN SKLEPE O RAZVOJU KOVINSKOPREDELOVALNE INDUSTRIJE V OBČINI MURSKA SOBOTA Zbori občinske skupščine so na skupnem zasedanju dne 24. junija 1983 obravnavali Analizo razvoja kovinsko-predelovalne industrije v občini Murska Sobota. Na osnovi analize ter predlogov in mnenj danih v razpravi, so zbori občinske skupščine sprejeli naslednja stališča, priporočila in sklepe: ■ 1. Kovinsko-predelovalni industriji kot eni pomembnejših panog industrije v občini Murska Sobota je potrebno dati vso družbeno podporo in zagotoviti pogoje za njen, hitrejši razvoj. NOSILCI: Izvršni svet, Skupščina občine LB Pomurska banka ROK: stalna naloga. 2. Osnovna usmeritev proizvodnje OZD kovinsko-predelovalne industrije mora biti izdelovanje zahtevnejših izdelkov z večjo stopnjo predelave in več vloženega znanja ter nadaljnje vključevanje v izvoz, zlasti na konvertibilno področje. NOSILCI: OZD kovinsko-predelovalne industrije ROK: stalna naloga. 3. . Organizacije združenega dela se morajo v večji meri medsebojno "poslovno-tehnično in dohodkovno povezovati ter se dogovoriti za delitev dela in specializacijo v občini in širše. NOSILCI: OZD kovinsko-predelovalne industrije. ROK: stalna naloga. 4. Zaradi racionalnosti in smotrnosti gospodarjenja je potrebno v okviru OZD kovinsko predelovalne industrije pristopiti k združevanju sredstev za skupni nakup in uporabo določene strojne opreme. NOSILCI: OZD ROK: stalna naloga. 5. Boljšo oskrbo s surovinami in repromaterialom je potrebno zagotavljati s tesnejšim povezovanjem znotraj reproverig. NOSILCI: OZD ROK: stalna naloga. 6. Poskrbeti je potrebno za večje sodelovanje z organizacijami s področja kovinsko-predelovalne industrije iz razvitejših območij SR Slovenije in za prenos proizvodnih programov v OZD v občini Murska Sobota. NOSILCI: OZD kovinsko-predelovalne industrije, Izvršni svet, Medobčinska gospodarska zbornica ROK: stalna naloga. 7. S prenosom izdelovanja določenih sklopov in delov proizvodov morajo organizacije združenega dela v večji meri vključevati samostojne obrtnike. NOSILCI: SOZ Prekmurka, OZD kovinsko-predelovalne industrije, samostojne obratovalnice. ROK: stalna naloga. 8. Za naložbe v kovinsko-predelovalno industrijo je potrebno tudi pritegniti delavce začasno zaposlene v tujini in vključevati njihova sredstva. NOSILCI: SOZ Prekmurka, Obrtno združenje. ROK: stalna naloga. 9. V hitrejši in kvalitetnejši razvoj kovinsko-predelovalne industrije je treba v večjem obsegu vključevati raziskovalne institucije ter v proizvodni proces uvajati več znanja in sodobne tehnologije. NOSILCI: OZD kovinsko-predelovalne industrije, samostojne obratovalnice. ROK: stalna naloga. 10. Zaposlovanje novih delavcev je potrebno načrtovati dolgoročno z upoštevanjem dejanskih potreb OZD in skupno ž izobraževalnimi organizacijami. NOSILCI: OZD kovinsko-predelovalne industrije, srednje šole usmerjenega izobraževanja. ROK: stalna naloga. suvuVvut o T.aposXewWk Xx\ s omejXxk mckox’wXh deXaNcev. NOSXL.CV. OTA) koNXttsko-pxedeXoxaXrke'mdxxsVYje. ROK: stalna naloga. 12. V vseh sredinah je potrebno vložiti maksimalne napore za uresničitev zastavljenih nalog, ter preko hitrejšega razvoja kovinskopredelovalne Industrije zagotoviti zaposlitev večjega števila delavcev, zlasti mladih ljudi. NOSILCI: OZD ROK: stalna naloga. Številka: 30—2/83—5 V Murski Soboti, dne 27. oktobra 1983 Predsednik Skupščine občine Murska Sobota Martin HORVAT, I. f. 240 Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave št. 12/80. in 36/81) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela, Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora dne 27. oktobra 1983 sprejela UGOTOVITVE IN SKLEPE O URESNIČEVANJU PREDPISOV S PODROČJA CESTNEGA GOSPODARSTVA IN STANJU NA PODROČJU CESTNEGA GOSPODARSTVA V OBČINI MURSKA SOBOTA Zbori občinske skupščine so na skupnem zasedanju dne 24. julija 1983 obravnavali problematiko uresničevanja predpisov s področja cestnega gospodarstva in stanje na področju cestnega gospodarstva v občini M. Sobota. Na osnovi gradiva, ter predlogov in mnenj danih v razpravi so zbori občinske skupščine sprejeli naslednje UGOTOVITVE IN SKLEPE: L Predloženo gradivo ne daje celovitega prikaza problematike cestnega gospodarstva v občini.-V gradivu je podan večji povdarek problematiki vzdrževanja cest, premalo pa je govora o vprašanjih povezanih z uveljavitvijo novega zakona o cestah in z njim novih družbenoekonomskih odnosov. 2. Upadanje finančnih sredstev za vzdrževanje cest ne zagotavlja takega obsega vzdrževalnih del, ki bi ohranjal ceste in prometno varnost na ravni, kot to.določata zakon o cestah in zakon o temeljih varnosti prometa. 3. V skladu z zakonom o cestah in sklenjenim družbenim dogovorom o organiziranju TOZD za vzdrževanje in varstvo cest se mora vzdrževanje lokalnih cest skupaj z opremo in delavci prenesti iz DO ,,Sobota” TOZD Komunala v CP Maribor — TOZD za vzdrževanje in varstvo cest M. Sobota. Pri prenosu cest se mora upoštevati okvir razpoložljivih sredstev, ki so se dosedaj namenjale za vzdrževanje lokalnih cest. NOSILCI: CP Maribor, DO ,,Sobota”, SIS za ceste. ROK: Začetek zimske sezone. 4. Cestno podjetje MB TOZD Vzdrževanje Murska Sobota mora uskladiti svojo organizacijo z zakonom o cestah in sprejetim družbenim dogovorom. Cene storitev mera prilagoditi (znižati) cenam komunalnega podjetja ,,SOBOTA” TOZD Komunala. NOSILEC: Cestno podjetje, SIS za ceste ROK: 31. 12. 1983. 5. Na temelju sprejetih osnov in meril za razvrstitev cest in drugih prometnih površin je potrebno v občini pripraviti predlog kategorizacije lokalnih cest. NOSILCLSIS za ceste, CP Maribor. ROK: 30. 11. 1983. 6. V Skupnosti za ceste Slovenije se je potrebno preko delegatov zavzemati za solidarnost pri modernizaciji cest in da tudi ceste, ki povezujejo mednarodne mejne prehode, še naprej Ostanejo v pristojnosti republiške skupnosti. ■ ■ NOSILCItlzvršni svet, SIS za ceste. ROK: Stalna naloga. 7. Zavzemati se je potrebno za povečanje virov sredstev za enostavno reprodukcijo cest, predvsem za povečanje sredstev iz prodajne cene benzina in plinskega olja. NOSILCI: Izvršni svet, SIS za ceste. ROK: Stalna naloga. 8. Analizirati je potrebno srednjeročne planske dokumente za vzdrževanje in varstvo cest v občini in izdelati predlog rebalansa, ki ga narekujejo zaostrene gospodarske razmere. NOSILCI: SIS za ceste, CP Maribor. ROK: Do konca leta 1983. 9. CTK Maribor mora ugotoviti stopnjo iarab/Jenosti regiona/nih cest v občini. ROK: 30. 11. 1983. 10. V okviru Uprave za inšpekcijske službe občin Gornja Radgona, Lendava,\ Ljutomer in M. Sobota je potrebno proučiti možnost za nastavitev inšpektorja za ceste. NOSILCI: Izvršni svet ROK: Do konca leta 1983. 11. Za zavarovanje in varstvo obstoječe cestne mreže je potrebno upoštevati dovoljene osne obremenitve cest, posebno ob spravilih kmetijskih pridelkov in lesa. NOSILCI: SIS za ceste, CP Maribor. ROK: Stalna naloga. 12: V skupščini SIS za ceste občine je potrebno zagotoviti boljšo prisotnost delegatov uporabnikov cest in večji vpliv delegatov na odločanje o razvoju cestne mreže. NOSILCI: SIS za ceste, OK SZDL. ROK: Stalna naloga. Številka: 34-4/83-5 V MUrski Soboti, dne 27. oktobra 1983 Predsednik * Skupščine občine Murska Sobota Martin HORVAT, 1. r. 24 Na podlagi 2. odstavka 95. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih oruanih (Ur. list SRS. št. 24/79 in 1. odstavka 7. člena odloka o razporeditvi delovnega časa v upravnih organih (Ur. list- SRS, št. 7/80) je izvršili svet skupščine občine Murska Sobota na svoji seji, dne 25. oktobra 1983 sprejel ODREDBO o spremembi odredbe o delovnem času v upravnih organih občine Murska Sobota 1. člen Be edilo 3. člena odredbe o delovnem času v upravnih organih občine Murska Sobota (Uradne objave pomurskih občin, št. 10/83) se spremeni in glasi: ,,Delovni čas v upravnih organih je razporejen takole: a) v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure b) v sredo od 7. do 17. ure Delovni čas snažilk v upravnih organih traja: a) v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 14. do 22. ure b) v sredo od 16. do 22 ure. c) v soboto od 7. do 11. ure.” 2. člen Besedilo 4. člena se spremeni in glasi: ,,Uradne ure za poslovanje upravnih organov z delovnimi ljudmi in občani, organizacijami združenega dela, drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi (v nadaljnjem besedilu: uradne ure) v vseh upravnih organih so: a) v ponedeljek in petek od 7. do 15. ure b) v sredo od 7. do 17. ure.” 3. člen Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 2. novembra 1983. Številka: 14-3/82-5 Datum: 25/10-1983 Predsednik izvršnega sveta Pavel Pongrac 242 Na podlagi 61. člena Zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske skupnosti otroškega varstva Murska Sobota na 8. seji dne 12/10-1983 spi ejcla SKLEP o dopolnitvi sklepa o doh^kovnih pogojih in o višini denarne pomoči otrokom v letu 1983 1. V sklepu o dohodkovnih pogojih in o višini denarr’h pomoči otrokom v letu 1983 (Uradne objave št. 8, z dne 24. 3. 1983) se za 8. točko drugega odstavka dodata dva nova odstavka, ki se glasita: Odbor za uveljavljanje denarnih in materialnih pomoči dodeli na osnovi sprejetih kriterijev otroku, ki živi na območju občine enkratno, večkratno in začasno pomoč v funkcionalni obliki ali v denarju (izjemoma). Pri presoji upravičenosti do te pomoči, odbor za uveljavljanje denarnih in materialnih pomoči upošteva dejanske okoliščine oz. socialno stanje družine v kateri otrok živi. Za otioke, ki so vključeni v vzgojno-varstveno organizacijo, se denarna pomoč preusmeri za povračilo prispevka varstva in prehrane v VVO, za o novnošolske otroke pa za povračilo prehrane v osnovni šoli. 2. Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin. Uporablja pa se od 1. 9. 1983 leta. Številka: 147/1983-3-1/1 Datum. 16/9-1983 Predsednik skupščine: 'Janez Kovač Janez Kovač I. r. * 243 Na podlagi 20. člena Statuta je zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava na seji dne 12. oktobra 1983 sprejel SKLEP o sprejemu Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Lendava in za delno nadomeščanje stanarin. 1. Zbor uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Lendava soglasno sprejme Pravilnik o pogojih in merilih za dodeljevanje stanovanj, nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Lendava in za delno nadomeščanje stanarin. 2. Ta sklep velja naslednji dan po objavi v Uradnih objavah občin - Pomurja. Številka: 943/83 Datum: 27/10-1983 Predsednik skupščine SSS: Št efan Špilak dipl. oec. 1. r. 244 ODLOČBA Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti splošnega akta Krajevne skupnosti Bpčkovci o uvedbi krajevnega samoorispevka, na seji dne 27. 10. 1983 . odločilo: Ustavno sodišče razveljavi — določbe 2. točke drugega odstavka 3. člena sklepa skupščine Krajevne skupnosti Bučkovci o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Bučkovci z dne 6. 12. 1981 (Uradne objave pomurskih občin, št. 1/82), s katerimi se zavezujejo plačevanju dodatnega samoprispevka gospodinjstva; . — popravek sklepa o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za območje Krajevne skupnosti Bučkovci (Uradne objave pomurskih občin, št. 9/82). Obrazložitev Občan je vložil pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti določb sklepa skupščine Krajevne skupnosti Bučkovci o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka z dne 6. 12. 1981. Po teh določbah so dolžna plačati dodatni samoprispevek v enkratnem znesku v višini 10.000 din gospodinjstva do 3 za kmetijskih površin, v višini 20.000 din pa gospodinjstva z nad 3 ha kmetijskih površin. Ustavno sodišče je ugotovilo, da s pobudo izpodbijane določbe sklepa skupščine Krajevne skupnosti Bučkovci o razpisu referenduma niso v skladu z zakonom o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73 in 17/83). V 8. členu tega zakona je namreč določeno, da je zavezanec samoprispevka občan, ki ima stalno prebivališče na območju, na katerem je uveden samoprispevek. Ce je samoprispevek uveden samo v denarni obliki, je zavezanec samo tisti občan, ki ima lastne dohodke. Obenem je ustavno sodišče ugotovilo, da je Krajevna skupnost Bučkovci brez referenduma spremenila obravnavani sklep tako, da je s popravkom obravnavanega sklepa o razpisu referenduma besedo ,,gospodinjstva” nadomestila ž besedami ,.gospodar ali gospodinja gospodarstva”. To pa ni v skladu z zakonom o samoprispevku, saj tudi za spreminjanje oziroma dopolnjevanje splošnega akta o uvedbi samoprispevka velja določba 2. člena navedenega zakona, po kateri se samoprispevek lahko uvede le, če se občani na ustreznem območju z referendumom vnaprej izrečejo za njegovo uvedbo. Zato je ustavno sodišče na podlagi 413. člena ustave SR Slovenije in ob uporabi tretjega odstavka 25. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) odločilo tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe. To odločbo je Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije sprejelo v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki dr. Mara Bešter, Tone Bole, Janko Cesnik, Bogdan Osolnik, Jože Pernuš, Ivan Repinc, Bojan Škrk in Ivan Tavčar. Številka: U I 43/83—9 Datum: 27. 10. 1983 Predsednik Jože Pavličič 245 Popra’ek V odločbi Ustavnega sodišča SRS, št. U I 108/82-19 z dne 27. 6. 1983, ki je bila objavljena v Uradnih objavah ,,Vestnik” Murska Sobota, št. 20/83 z dne 14. 7. 1983, je bila ugotovljena tiskovna napaka, tako da se — v zadnjem odstavku obrazložitve namesto Bogdan Pernuš, pravilno glasi . . . Bogdan Osolnik, Jož? Pernuš . . . , Sekretar Vasilij Polič, 1. r. Radijski in televizijski spored od 18. do 24. novembra PETEK ; SOBOTA NEDEUR ) PONEDELJEK ; TOREK SREDR t ____ 1 — .---- --- -----v—------4— k ČETRTEK RADIO RADIO MURSKA SOBOTA । MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO MURSKA SOBOTA RADIO r RADIO MURSKA SOBOTA MURSKA SOBOTA 16.30 - Pet najboljših la teden..., 17.00 - Aktualno v petek, 18. no-«mbra, 18.30 - Najlepše Me s čestitkami in pozdravi, 19.00 -Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 — Glasbena paleta po vašem izboru, 17.00 — Aktualno v soboto, 19. novembra, 18.00 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 14.00 do 17.00 (telefon: 21-232) u.55 Modro poletje, španska . otroška nanizanka. 18.25 Ob-I »rnik ljubljanskega območ-1 ja. 18.40 Zdravilne vode, iz-1 obraževalna serija. 19.05 Rr-I sanka. 19.20 Cik cak. 19.24 |TV in radio nocoj. 19.26 I Zrno do zrna. 19.30 TV dnev-l< I. 19.55 Vreme. 19.57 (Propagandna oddaja. 20.00 I Slovenski muzeji in galerije: I Pokrajinski muzej Celje. (20.40 Propagandna oddaja. 1 20.45 Ne prezrite. 21.00 TV uviz. 22.10 TV dnevnik II-j 22.25 Neuničljivi mini morris, I novozelandski film. Oddajniki II. TV mreže: 18.15 Svet računalnikov: Daljinska obdelava in računalniška mreža. 18.45 Narodna glasba; dnevi TV Priština. 19.30 TV dnev- 20.00 Skrita kamera. A. Pashku: Sanjarilo doWe, TV novela. 20.40 Glasim trenutek. 20.45 V novem 'n okrog njega, potopisna od-®ia- 21.15 Glasbeni trenu-lek. 21,20 Ansambel Shota. 2' -45 Zabavni trenutek. 21.50 Kemall o jugoslovanski književnosti, dokumentarna “ddaja. 22.20 Glasbeni tremi- I 'ek. 22.25 Svatba, dokumen- I ™na oddaja. 22.55 Glasbeni I trenutek. 23.00 Dežela mavri- I nin barv, dokumentarna od- I 23.25 Glasbeni trenu- 1 23.30 Prištinoskopija, I "okumentarni film ' TV LJUBLJANA 10.05 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 11.00 — Srečanje na pomurskem valu, 12.00— Spored v madžarskem jeziku, 13.00 — Doma in onkraj meja, 13.30 — V nedeljo popoldne, 14.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. DEŽURSTVO: 9.00 do 13.00 (talefon: 21-232) 16.30 — Po domače, 17.00 — Aktualno v ponedeljek, 21. novembra, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 16.30 — Vrtiljak popevkarskih novosti, 17.00 — Aktualno v torek, 22. novembra, 18.00 — Sotočje, 19.00 Vključitev 19.00 Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 — Iz domačega glasbenega arhiva, 17.00 — Aktualno v sredo, 23. novembra, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi, 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. 16.30 — Glasba skozi stoletja, 17.00 — Aktualno v četrtek, 24. novembra, 18.30 — Najlepše želje s čestitkami in pozdravi. 19.00 — Vključitev osrednjega slovenskega sporeda. TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA TV LJUBLJANA krvi program «-50TVvToli, 16-40 TV v M 17.40 Poročila, 11-45 Pravljice, 18.15 TV koledar, ;«25 Kronika reških občin. «•45 Obramba in zaščita, ,15 Risanka, 19.30 Dnev- 20.00 Androsove tarče, ®-50 Narodna glasba, 21 -55 Altura srca, 23.25 Poročila. 10.15 Pred izbiro poklica: Poklici v geologiji in rudarstvu. 10.45 Zemljepisne posebnosti: Živali, ki jih ni nihče ljubil. 11.35 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah: Prečuden cvet, dokumentarna serija. 12.15 Poročila (do 12.20). 16.55 Poročila. 17.00 Niš: P J v rokometu — Želez-ničar:Željezničar. prenos Beograd, v odmoru propagandna oddaja. 18.25 Planet opic, ameriška nadaljevanka. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Vrnitev rožnatega panterja, ameriški film. 21.45 Propagandna oddaja. 21.50 Zrcalo tedna. 22.10 TV teka — Leto 1959 (Zabavnoglasbene oddaje). 23.20 Poročila. Oddajniki II. TV mreže: 17.00 Otroška predstava. 18.00 J. Konjovič: Zvezdni prah, ponovitev TV drame. 19.00 Narodna glasba; dnevi JRT TV Novi Sad. 19.30 TV dnevnik v madžarščini. 20.00 Panorama, politični magazin. 20.50 Lutkovni pogovori. 21.00 Željoteka, zabavna oddaja. 22.00 Lutkovni pogovori. 22.05 TV dnevnik (SH). 22.20 Lutkovni pogovori. 22.25 Zakaj je Poljska vrana postala škodljivka, dokumentarna oddaja. 22.55 Lutkovni pogovori. 23.00 Glasbena oddaja. 23.35 Športna sobota TV LJUBLJANA 9.25 Poročila. 9.30 Živ žav, otroška matineja. 10.20 Modro poletje, ponovitev španske otroške nanizanke. 10.50 Fantje s Hill Streeta, ameriška nanizanka. 11.40 625, oddaja za stik z gledalci. 12.00 Kmetijska oddaja. 13.00 Poročila (do 13.05). 14.45 Noro morje, zabavno glasbena oddaja Mikija Jevremoviča — oddaja TV Beograd. 15.30 Spopad v jet-nišnici, ameriški film. 17.30 Propagandna oddaja. 17.35 Poročila. 17.40 Naš kraj: Avber na Krasu. 17.55 Športna poročila. 18.10 Sestanek v Slonu. 19.10 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.23 TV in radio nocoj. 19.25 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 M. Vu-četič: Avnojski dnevi, nadaljevanka TV Sarajevo. 20.50 Propagandna oddaja. 20.55 Športni pregled. 21.25 Živeti z naravo, dokumentarna serija TV Sarajevo. 22.10 Poročila. 8.50 TV v šoli: TV koledar, Dom, Italijanščina, Češčina, Koš za košem. Najlepši klasični miti, Poročila (do 10.35). 17.15 Poročila. 17.20 Modro kot pisano, otroška nanizanka TV Novi Sad. 17.50 Mogočni mikro: Zgodovina mikroprocesorja. 18.25 Podravski obzornik. 18.45 Mladi za i mlade. 19.15 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik I. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 A. P. Cehov: Tri leta, 2. del sovjetske drame. 21.15 Mednarodna obzorja. 22.10 TV dnevnik II. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV drrevnik. 17.45 Lutkomedija, otroška serija. 17.00 Skladatelji za otroke. 18.15 Živeti v družini, izobraževalna serija. 18.45 Kratek film (samo za L j 2). 19.00 Telesport. 19.30 TV dnevnik; dnevi JRT. 20.00 Zaključek festivala „Dnevi JRT”. 22.30 Festivalski hit meseca (do 23.15). ljubljanska banka Pomurska banka Dečji domovi in šole v NOB, Za učitelje, Otroci ustvarjajo. Sedmi kontinent. Japonska — dežela vzhajajočega sonca, Zanimivo potovanje, Poročila (do 10.35). 16.35 Šolska TV: Pekel in nebesa — oddaja iz niza Vesolje. 17.35 Poročila. 17.40 Z besedo in sliko: Zlato jabolko. 17.55 Slovenski ljudski plesi: Zahodna Štajerska. 18.25 Gorenjski obzornik. 18.40 Kratek film: Metulji. 18.50 Knjiga. 19.05 Risanka. 19.20 Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30 TV dnevnik I. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 J. Austen: Prevzetnost in pristranost, angleška nadaljevanka. 20.55 Propagandna oddaja. 21.00 Aktualno. 22.00 L Otrin: Pesem giba — Jazz balet in Jerome Robbins. 22.20 TV dnevnik IL Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju. 18.15 Odprta knjiga. 18.45 Glasba za mlade. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Večer za tamburico. 20.45 Žrebanje lota. 20.50 Avnoj — L del dokumentarne oddaje. 21.35 Zagrebška panorama (do 21.50). 8.50 TV v šoli: TV koledar, Postal bom pionir, Povzročitelji nalezljivih bolezni. Odmor, Mi smo Titovi — Tito je naš: Dan republike, Preživeti v močvirju, Poročila (do 10.35). 17.40 Poročila. 17.45 Ciciban, dober dan: Skokica in Nogica. 17.55 Glasba za kitaro. 18.25 Zasavski obzornik. 18.40 Mostovi. 19.10 Risanka. 19.20 radio zrna. 19.55 Cik cak. 19.24 TV in nocoj. 19.26 Zrno do 19.30 TV dnevnik I. Vreme. 19.57 Propa- gandna oddaja. 20.00 Film tedna: Krik ranjenih, indijski film. 22.20 TV dnevnik II. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Grom, otroška serija. 18.15 Zakaj hitite v mesto: Tovarne poleg njiv, izobraževalna oddaja. 18.45 Zeleni kabaret. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Kino oko (do 22.30). Z© ljubljanska banka Pomurska banka TV ZAGREB TV ZAGREB TV ZAGREB TV ZAGREB TV ZAGREB V M "10 3nPv0^0^^^a, IVanhoe 17 S ^Poldan!?lščlna Jalte, sliki 9 m a Družin' Prvi program 8.50 TV v šoli, 14.45 Sedem TV dni, 15.15 Poročila, 15.20 TV koledar, 15.30 Morilci in priče (film), 17.00 Rokomet: Železničar—Železničar, 18.30 Živeti z naravo, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dober posel v Italiji (film), 21.40 Dnevnik, 21.55 Koncem tedna, 23.25 Poročila. Prvi program 10.20 Poročila, 10.30 Nedeljsko dopoldne za mladino, 12.00 Kmetijska oddaja, 13.00 Vzgojna oddaja, 13.30 Tri krat deset, 14.00 Narodna glasba, 14.30 Pot preko Atlantika, 15.05 Dvojnik (film), 16.30 Sestanek brez dnevnega reda, 18.55 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Dnevi AVNOJ-a, 20.55 Športni pregled, 21.25 Potopis, 21.55 Dnevnik. Prvi program 8.50 TV v šoli, 16.40 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Lutke, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika siških občin, 18.45 Mladi za mlade, 19.15 Risanka, 19 30 Dnevnik, 20.00 Beg (drama), 21.25 Izbrani trenutek, 21.30 Argumenti, 22.00 En avtor, en film, 22.20 Dnevnik. Prvi program 8.50 TV v šoli, 16.50 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Otroška oddaja, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika osijeških občin, 18.45 Glasba za mlade, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Skupno: Poti stabilizacije, 20.55 Pred nasvidenje (film), 22.15 Dnevnik. Prvi program 8.50 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Otroška oddaja, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika karlovških občin, 18.45 Danes v skupščini, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Športna sreda, 22.05 Dnevnik. TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA TV AVSTRIJA fcl^ŽARSKA 9.5$^ Krt Šolska TV tS1 1615 17.2s k oddiit'nk- SOVjet' mL Panonsk V ŠtMakpP kron>ka. Svatba T, 2000 7 30 TV »U 5,21,30 Umetnina . anevnik 1V ^m- 23.05 Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Družinski spored, 13.00 Opoldanska redakcija, 15.00 Župnik iz St. Michaela (film), 16.35 Dok. film, 17.00 Risanje, slikanje, oblikovanje, 17.30 Flipper, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Tedenski TV spored, 18.25 Cirkus, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki, 20.15 70 še ni nobena starost, 22.00 Šport, 22.20 Ritem v Harlemu. Prvi program 11.00 ORF Stereo-koncert, 12.25 Vzgojna oddaja, 14.50 Zakonska vojna (film), 16.30 Ena, dva ali tri, 17.15 Lutke, 17.40 Celadek, 17.45 Klub seniorjev, 18.30 Iz živalskega sveta, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Poroka na vasi (ob 450 letnici gradiščanskih Hrvatov), 21.50 Religija, 21.55 Šport. Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Sneg na Kilimandžaru (film), 12.25 Vojni dnevnik, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Spoznaj nevarnost, 17.30 Medvedki gredo, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Glasbena nadaljevanka, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Šport v ponedeljek, 21.05 Čarovnik, 21.55 Večerni šport. Prvi rogram 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Župnik iz St. Michaela (film), 12.00 Burleska, 12.15 Sport v ponedeljek, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Oddaja z miško, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Zgodovina TV, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 20.15 Saga o Kennedy-ju, 21.45 Poletje. TV MADŽARSKA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.35 Dokumentarni film, 11.30 Saga o Kennedyju, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Lutke, 17.30 Čebelica Maja, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 Robinovo gnezdo, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Drugi moški, druga ženska (film), 22.25 Sport. Drugi program 18.00 Dežela in ljudje, 18.30 Aerobika, 18.45Tom in Jerry, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Kavarna Central, 21.50 10 pred 10, 22.20 Izza pisalne mize, 22.30 Dinastija denver-skega klana, 23.15 Zvočni stroji. TV MADŽARSKA TV Koper V q " °ddaja lunice ■ la: Nek-,; U nov>ce. » Vet’? merile L? T " 17-30 V'. 'Wg.dolinaMa a Lulu-Xi n zanim; Prednočje — ^v40^a.^..20.oi K^lovečern ^0 so' (Mi Ronald Mni him — jXbi-R Sutherland. ?Ž5v- 22.00 t,^ Claude V°diLina G asbena Ak- TV MADŽARSKA 8.05 Naš ekran. 8.40 Za otroke. 9.05 Ugrabitelji. 9.30 Varstvo narave. 9.50 Mesto prekletih. 10.40 Septembrska vstaja. 14.30 Aleksander veliki. 15.30 Kako je bilo. 16.25 Videoton-Vasas, nogomet. 18.25 Ecuador. 19.30 TVD. 20.00 Nepridiprav, fran. film. 21.40 Družabni plesi Savaria. 22.15 TV dnevnik. 22.30 Med tujci, sovjetski film. 8.10 Spored za otroke. 10.20 Cirkuški film. 11.25 Koncert ansambla Chicha-go. 14.05 Kdo plača brodarja, 3. del. 17.20 Možgansko prvenstvo, Janos Egri. 18.00 Delta, znanstveni magazin. 19.00 Teden, aktualne reportaže. 20.00 Poročila. 20.05 Naravna smrt, ameriški film. 21.35 Zopet, 4. del sporeda Tamasa Vitrayja. 22.50 Poročila. Drugi program 18.00 Vidiki, 18.30 Aerobika, 18.45 Tom in Jerry, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Dobri angel, 21.05 Vloga'Vatikana, 21.50 10 pred 10, 22.20 Na svidenje do ponedeljka (film). TV MADŽARSKA 8.05 in 15.00 Šolska TV. 9.30 Lepe počitnice, nemški film. 10.40 Afroditin drugi otok. 16.25 Inovacije v šoli. 16.55 Laba, poljski film. 17.15 Cirkus Calder. 17.35 Risanka. 18.35 Studio Szeged. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Mesto prekletih, 4. del. 20.50 Pišem se Tivadar Kovacs. 21.00 Studio 83. 22.05 Namenjam. 22.45 TV dnevnik. TV MADŽARSKA TV KOPER TV KOPER 8.05 Šolska TV, pon. ob 14.45. 9.55 Delta. 10.25 Paulov slučaj, amer. film. 16.20 Kratek film. 16.35 Prava svatba, češki film. 18.10 Kakšni partnerji smo? Češkoslovaška. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Modra luč, kriminalistične reportaže. 21.15 Umetnina tedna. 21.20 TV univerza, staroveški Orient. 22.10 Glasba. 23.00 TV dnevnik. TV KOPER 17.30 Krvno sorodstvo — film — igrajo: Donald Sutherland. Aude Landrey — Režija: Claude Chabrol. 19.00 Risanke. Zig — zag. 19.30 TVD vse danes. 19.50 Sobota doma — nasveti za vsak žen. 20.30 Lucv in nieni — serijski film 21.00 Rali' Cham-pton-ov, 21.30 Komike. 22.00 TVD nocoj. 22.10 Nočni film TV KOPER 17.00 Zagreb: Umetnostno drsanje, Zlata pirueta. 18.40 Komike. 19.00 Prisluhnimo tišini — oddaia zaslužno orizadete, Zig — zag, 19.30 Stičišče — tednik TV dnevnika. 19.45 Visoki pritisk — Glasbena oddaja. 20.30 Sonate — celovečerni film — Igrajo: Aurora Bautista. I Tancisco Rabal — Režija: Juan Antonio Berdeni. 22.10 Sedem dni — pregled najpomembnejših dogodkov tedna. 22.25 Človekova glasba — VIII. del 14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 17.00 TVD novice. 17.05 TV šola. 17.30 Sonate -film — Igrajo: Aurora Bautista. Francisco Rabal Režija: Juan Antonio Bardem. 19.10 Športni pregled. Zig — zag. 19.30 IVD vse danes. 19.50 Prednočje — novice in zanimivosti. 20.00 Aerobika. dokumentarna oddaja. 20.30 Veliki detektiv — serijski film. 21.30 Turistični vodič — v sodelovanju s Kompasom — Jugoslavija 21.40 TV D nocoj. 21.50 Ob skodelici kave — glasbena oddaja. 22.15 Nočni film — ponovitev. 14.UtlOdprtameja — Oddaja' slovenskem jeziku — Videoteleks. „16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 17.00 TVD novice. 17.05 TV šola: Zgodovina letalstva. 17.30 Popi — Mladinski TV film. 18.00 Veliki detektiv — serijski film. 19.00 Risanke. Zig — zag. 19.30 IVD vse danes. 19.50 Prednočje — novice in zanimivosti. 20.00 Obzorja. 20.30 Izvrženci — celovečerni film — Igrajo: Jacques Perrin. Marie Prance Pisier — Režija: Charles Belmont. 22.15 Turistični vodič — V sodelovanju s Kompas-om Jugoslavija. 22.25 TVD nocoj. 2235 Hernik IV. — TV nada-ijevanka — II. dej igra: Jean Barney Režija: 'wrcel Camus TV KOPER 14.00 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 17.00 IVD novice. 17.05 TV šola: Jedrska revolucija. 17.30 Izvrženci — film — Igrajo: Jacques Perrin. Marie France Pisier Režija: Charles Belmont. 19.15 Risanke. Zig — zag. 19.30 TVD vse danes. 19.50 Prednočje — Zanimivosti in no-Mw. 20.00 .Športna Meda — nogomet — za pokal UEFA. 21.45 Turistični vodič— V sodelovanj s Kompas-bm Jugoslavija. 2'1.55 TVD nocoj. 22.05 Koprska srečanja novembra 1983 16.25 Šolska TV: Pekel in nebesa, oddaja iz niza Vesolje. 17.25 Poročila. 17.30 Zemljepisne posebnosti: Potovanje na dno sveta, ameriška poljudnoznanstvena serija, 18.25 Dolenjski obzornik. 18.40 Na sedmi stezi. 19.10 Risanka. 19.20Cik cak. 19.24 TV in radio nocoj. 19.26 Zrno do zrna. 19.30TV dnevnik I. 19.55 Vreme. 19.57 Propagandna oddaja. 20.00 Tednik. 21.00 Propagandna oddaja. 21.05 Za vašo srečo . . . (Dr. J. Milčinski o alkoholu v prometu). 21.15 Tarče Mikea Androsa, ameriška nanizanka. 22.00 TV dnevnik II. Oddajniki II. TV mreže: 17.25 TV dnevnik. 17.45 Trinajstletniki, otroška serija. 18.15 Znanost. 18.45 Želeli ste — poglejte, poučno zabavna oddaja. 19.30 TV dnevnik. 20.00 A. Rivemale: Nevarna reč, predstava gledališča Teater y gosteh. 21.55 Zagrebška panorama. 22.10 Povodi in sledi, oddaja iz kulture (do 22.40). ZO ljubljanska banka Pomurska banka TV ZAGREB Prvi program 8.50 TV v šoli, 16.55 TV v šoli, 17.40 Poročila, 17.45 Trinajstletniki, 18.15 TV koledar, 18.25 Kronika splitskih občin, 18.45 Iskali ste — oglejte si, 19.15 Risanka, 19.30 Dnevnik, 20.00 Politični magacin, 21.05 Halo, dober večer, 22.05 Dnevnik. TV AVSTRIJA Prvi program 9.00 Jutranja poročila, 9.05 TV v šoli, 10.30 Zakonska vojna (film), 12.05 Risanka, 12.15 Klub seniorjev, 13.00 Opoldanska redakcija, 17.00 Eci, peci, pec, 17.25 Spoznaj nevarnost, 17.30 Dogodivščine v Novi Zelandiji, 17.55 Spanček Zaspanček, 18.00 TV kuhinja, 18.30 Družinski magacin, 19.00 Avstrija v sliki, 19.30 Cas v sliki, 20.15 Družinski svet, 21.15 Moda, 22.05 Večerni šport. TV MADŽARSKA ! 8.05 Šolska TV, pon. ob 15.00. 9.55 Poletje, žene, moški..., film. 16.35 Kratki filmi. 17.30 Perpetuum mobile. 18.35 Moja je najlepša župnija, portret opata-žup-nika Lajosa Hegyija. 19.30 TV dnevnik. 20.00 Mike Andros, serijska kriminalka. 20.50 Obisk pri Petru Ve-ressu, ministru za zun? trg. 21.50 Telešport. 22.15 TV galerija. 22.55 TV dnevnik. TV KOPER 14.011 Oupita m yu — Oddaja \ slovenskem jeziku — Videoteleks. 16.30 Odprta meja — Oddaja v slovenskem jeziku — Videoteleks. 17.00 TVD novice. 17.05 fV šola. 17.30 Jazz na ekranu. 18.00 Velika dolina — serijski film. 19.00 Eurogol. Zig — zag. 19.30 TVD vse danes. 19.50 Prednočje; novice in zanimivosti. 20 00 Z nami pred kamero ... 20.30 Velika dolina — serijski film. 21.30 Turistični vodič — v sodelovanju s Kom-pas-oni Jugoslavija. 21.40 TVD nocoj. 21.50 Video mix — tdasnčna oddaja ' živo z glasbenimi željami in nagradnimi igrami — Vodi Dario Diviacchi STRAN 21 tedenski koledar PETEK, 18. november— Roman SOBOTA, 19. november — Izak NEDELJA, 20. november — Edmund PONEDELJEK, 21. november — Marya TOREK, 22. november — Cecilija SREDA, 23. november — Klemen ČETRTEK, 24. november — Flora | prodam . FIAT 125/P, letnik 1977, poceni prodam. Kocljeva 6-A, stanovanje 13 (za Domom tehnike). M-4348 KOTEL ZA ŽGANJEKUHO PRODAM. Ciril Metodova 13, Murska Sobota. M-4349 ’ TRAKTOR ZETOR 4712 PRODAM. Milan Osterc, Veržej 77. M-4350 LES ZA OSTREŠJE PRODAM. Vrazova 6, Murska Sobota. M-4351 MOPED V—14, registriran, ugodno prodam. Panovci 16. M-4352. MEŠALEC ZA BETON in kompletno otroško posteljico prodam. Pintarič, Prvomajska 13 (Tomšičevo naselje), Murska Sobota. Ogled po 15. uri. M-4353 REGAL ZA DNEVNO SOBO PRODAM. Vprašati: Cankarjeva 42 ali Cankarjeva 48, stanovanje 19. M-4315 POČITNIŠKO HIŠICO V SEBEBORCIH PRODAM. Naslov v upravi lista. M-4318 FIAT 126 P UGODNO PRODAM. Antolin, Bakovci, Vrtna 6. M-4321 KRAVO, kontrola A, visoko brejo, prodam. Domanjševci 41. M-4322 ZRAČNO PUŠKO SLAVI JA 631 de lux, prodam. Naslov v upravi lista. M-4323 ŠTEDILNIK NA TRDA GORIVA, dobro ohranjen, prodam. Murska Sobota, Štefana Kuzmiča 22. MM325 ZASTAVO 101, letnik 1975, prodam. Okoslavci 80, p. Videm ob Šč. M-4326 ZASTAVO 750 de lux, letnik izdelave 1973, karoserija 1976 (obnovljena) in kosilnico laverda prodam, čakova 11, p. Videm ob Ščavnici. M-4327 PREDNJI KOŠ ZA FIAT 750 prodam. Franc Jošar, Prosenjakovci 19. M-4328 ZASTAVO 1300, letnik 1972, prva registracija 1976, registrirano do junija 1984, prodam. Ernest Banfi, Vaneča 39, p. Puconci. M-4331 SUHE HRASTOVE PLOHE, debelina 5 cm, prodam. Bodonci 33. M-4333 ŽELEZNE BETONSKE NOSILCE (7 kosov, 5,40 m) in polnila po ugodni ceni prodam. Moravci 22, p. Martjanci. M-4334 ŠKODO CUPE, letnik 1973, prodam ali zamenjam za zastavo 750, registrirano do maja 1984. Postružnikova 4 (za Blagovnico), Ljutomer, ln-544 KAVČ in dva fotelja, dobro ohranjene, ugodno prodam. Informacije po 16. uri: Radenci, Porabska 3 (naselje pri Petrolu). M-4337 PARCELO, primerno za počitniško hišico ali vinograd na Kukeču, 17. arov, prodam. Kukeč 19, p. Križevci v Prekmurju. M-4338 OPEL KADET 1200 S, nov, letnik 1983, še neregistriran, prodam. Informacije po 15. uri: telefon 061 881-273. M-4340 ZASTAVO 101, letnik 1975, ugodno prodam. Jože Urbančič, Puconci 9/D, telefon po 16. uri: 72-515. M-4343 avtokleparMvauvtuhčarsito ra v na Inn na2 a-k o mor a zaščita v o zib tleč na služba VSELJIVO STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem in 33 arov zemljišča prodam. Franc Horvat, Nunska graba 34/A, p. Ljutomer. In-539 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK ZA DVOJČKA ter globok in športni voziček prodam. Marina Kodela, Ul. Nade Rajh 12, Ljutomer. ln-541 RENAULT 4 TL SPECIAL, letnik 1977, prodam. Sakelšck, Ljutomer, Ormoška 11 BREJO SVINJO, peč na olje in peč na trda goriva prodam. Trnje 158,, p. Črenšovci. M-4336 SILAŽNI KOMBAJN, star štiri leta, prodam. Gradišče 41, p. Tišina. M-4344 MALE PUJSKE PRODAM. Gradišče 4, p. Tišina. M-4345 KARAMBOLIRAN MERCEDES 200 D, letnik 1974, prodam. Naslov v upravi lista. M-4346 KRAVO, dobro mlekarico, staro sedem let, brejo devet mesecev, prodam. Žižki 57, p. Črenšovci. M-4346 MLADO KRAVO, vozno, dobro mlekarico, prodam. Kocen Brglez, Rinčetova graba 1, P-Ljutomer.In-545 TRAJNOGOREČO PEČ PRODAM. Gomboc, Murska Sobota,' Štefana Kovača 11. M-4376 ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam. Jože Mertiik, Skakovči 40. M-4377 KOPALNO KAD, belo, emajlirano, prodam. Cankarjevo naselje 23, telefon 21-596. M-4378 LADO 1600, letnik 1980, prodam. Ogled po 15. uri. Mačkovci 48/D. M-4379 ZASTAVO 850, staro 11 mesecev, prodam. Borejci 36. M-4380 PEČ NA OLJE UGODNO PRODAM. Moščanci 63, p. Mačkovci. M-4381 AVTOLAK: svetel, temno moder in temno rdeč prodam. Borejci 12, p. Tišina. M-4384 ZASTAVO 750, letnik 1974, prodam. Božanovič, Klavniška 9, telefon 22-986. M-4385 TRAKTOR STEYR, tip 188, prodam. Kupšinci 67. M-4387 FIAT 126 P UGODNO PRODAM. Bakovci, Partizanska 6. M-4388 POHIŠTVO ZA DNEVNO SOBO, KOTNA GARNITURA RAZTEGLJIVA, prodam. Paler, Lendavska 25; Murska Sobota. M-4389 ZASTAVO 750 de lux, letnik 1973, prodam. Ogled v četrtek in petek popoldne. Stanko Ficko, Černe-lavci n. h-, P- Murska Sobota. M-4390 ŠKODO 110 — tudi/po delih — prodam. Milan Videnja, Večeslavci 82, p. Rogašovci. M-4390 a LADA 1300, letnik 1974, naprodaj. Sodišinci 27, p. Tišina. M-4391 KOTEL ZA ŽGANJEKUHO (100 1) in pohištvo za kuhinjo zaradi selitve prodam. Lendavska 11, Murska Sobota. M-4360 TOMOSOV ELEKTRONIK 90 PRODAM. Informacije po telefonu 21-860. M-4362 ZASTAVO 101, karambolirano, nevozno, prodam. Informacije po telefonu (069) 22-735. M-4365 ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Zenkovci 21. M-4367 ŠTIRI ZIMSKE GUME s platišči (600 x 15) prodam. Ignac Genč, Melinci 140. M-4368 KOMBAJN EPPLE M 840 in eno-redni obiralec za koruzo prodam. Dolnja Bistrica 108. M-4369 KURILNO OLJE (200 1) peč na olje, televizor in pralni stroj, dobro ohranjen, prodam. Velika Polana 214 ali telefon 22-723. M-4370 PEČ ZA CENTRALNO KURJAVO TAM STADLER, 35.000 kalorij, novo, prodam. Smodiš, Petrovci 70. M-4371 PEČ EMO CENTRAL 23, novo, prodam. Telefon od 17. do 20. ure. 24-564. M-4372 MALE PUJSKE PRODAM. Tišina 16. M-4373 RAZNO POHIŠTVO PRODAM. Ogled po 15. uri. Cankarjeva 24, Murska Sobota. M-4374 DODATNO PEČ NA TRDA GORIVA, malo rabljeno, prodam. Ljudmila Horvat, Radenci, Prisojna 6. M-4375 LADO 1200, ohranjeno, prodam. Informacije: (069) 81-829 od 7. do 15. ure (Žerdin). In-546 MATEJU BAČIČU iz Ropoče ob praznovanju 8. rojstnega dne iskreno čestita in želi, da bi se v šoli pridno učil — mamica iz Švice, ki ga zelo pogreša. Lepe želje s pozdravi so namenjene tudi atu, mami, bratu Branku in Andreji. KRAVO, staro pet let, brejo osem mesecev, prodam. Lipa 153. M-4392 FIAT 126 P, oktober 1981, 31.000 km, ugodno prodam. Telefon 73-040, interna 564 — do 14. ure. M-4393 HIŠO z gospodarskim poslopjem in 35 ari c hišnice v Mali Polani prodam. Informacije po telefonu 069 23-691 od 16. ure naprej. M-4394 MALE PUJSKE PRODAM. Šmid-lehner, Rakičan, Tomšičeva 12. M-4395 OSEBNI AVTO FIAT 126 P, letnik 1981, prodam. Banko, Nemčavci 24, telefon 24-581. M-4396 ŠKODO 110 PRODAM. Emil Šabjan, Murska Sobota, Kopitarjeva 7. M-4397 MOPED, PONY ROG, v voznem stanju, prodam. Ogled vsak dan. Miroslav Bračko, pleskar, Loma-noše 3, p. Gornja Radgona. M-OP HIŠO z velikim vrtom v Črenšovcih prodam. Olgasite: se pri zidarskem mojstru Jožetu Horvatu, Žižki. M-MM ZASTAVO 101, letnik 1977, dobro ohranjeno, prodam. D. Bistrica 65. M-4401 GRADBENO-ELEKTRIČNO OMARICO, kompletno, železna okna 3x1 m, primerno za delavnice, prodam. Naslov v upravi lista. M-MM HARMONIKO WELTMEISTER, 48-basno, ženski krzneni plašč št. 38, perzijanar, in dva ženska zimska plašča št. 38 prodam. Naslov v upravi lista. M-MM ■ ZASTAVO 101, obnovljeno, registrirano do 6. 10. 1984, prodam. Gregorčičeva 7 — pri mestni bencinski črpalki. M-4403 PUJSKE (23 kg) prodam. Murski Črnci 18, p. Tišina. M-4004 ELEKTRIČNI RADIATOR PRODAM. Naslov v upravi lista. M-4005 ZASTAVO 101 in motor za 125 P prodam. Bogojina 127. M-4006 CISTERNO ZA GNOJNICO (3200 1) prodam. Bakovci, Partizanska 27. M-4008 AVTO GS CLUB UGODNO PRODAM. Naselje 14. divizije 37, telefon št. 22-117. Ogled vsak dan po 16. uri. M-4012 ZASTAVO 101, letnik 1977, in barvni televizor gorenje ugodno prodam. Temlin, Puževci 43, p. Bodonci. M-4013 TRAKTOR URSUS, 35 KS, s koso prodam. Naslov v upravi lista. M-4275 KRZNENO JAKNO (strižena ovčka) in zlato zapestnico prodam. Naslov v upravi lista. (M-4013 HLADILNIK GORENJE PRODAM. Tomšičeva 30, Murska Sobota. M-4014 PEUGEOT, letnik 1972, dodatno opremljen, rdeč, ugodno prodam. Informacije zvečer po telefonu 23-239. M-4015 KERAMIČNE TALNE PLOŠČICE, rjave barve (30 kv. m), ugodno prodam. Informacije zvečer po telefonu 23-239. M-4015 a KRAVO ali telico, breji osem mesecev, kontrola A, prodam. Turnišče, Pod logom 20. M-4016 LADO 1600, letnik 1980, prevoženih 20.000 km, in spaček, letnik 1967, registrirana do septembra 1984 prodam. Krpič, Staneta Rozmana 2, Murska Sobota, telefon 24-188 — po 15. uri. M-4018 SPAČEK, letnik 1975, registriran do novembra 1984, prodam. Flegar, Daneta Sumenjaka 10, Murska Sobota, telefon po 15. uri: 22-469. M-4017 GOSTILNA MAROF LENDAVA — OB GLAVNI CESTI LENDAVA—ČAKOVEC se priporoča z dobro kuhinjo. Cenjenim gostom so vsak dan na voljo kvalitetne malice, pizze — specialiteta gostilne — ler meso iz tiinke. GOSTILNA SPREJEMA TUDI NAROČILA ZA SKUPINSKE ZABAVE IN GOSTIJE. Vsako soboto in nedeljo PLES. 29. novembra in za silvestrovanje velika plesna prireditev z rezervacijami. VLJUDNO VABLJENI PUJSKE, težke od 20 do 22 kg, prodam. Krog 21 ali Murska ul. 63. M-4398 VINOGRAD V DOBROVNIKU (210 trsov šmarnice) ugodno prodam. Turnišče, Štefana Kovača 119. M-4399 VIDIJA SVEDER HIL1LD 1,5-colen ugodno prodam. Turnišče, Štefana Kovača 158. M-4399 PIŠČANCE, težke po 2 kg, prodam. Tropovci 51. kupim DVOBRAZDNI TRAKTORSKI PLUG, 8 ali 10-colni, kupim. Kor- nik, Ropoča 65, p. Rogašovci. M-4335 ŠKOPE (,,ritonje”), 250 kosov, kupim. Ludvik Bratuša, Noršinci 1/E, p. Ljutomer, telefon 81-330. M-4400 zaposlitve DEKLE, staro od 18-25 let, za pomoč v kuhinji in pri strežbi sprejme gostilna na Dolenjskem. Hrana in stanovanje v hiši. OD 12.000 din. Tekavčič, gostilna ,.KOLESAR”, 68350 Dolenjske Toplice. M-4329 TRI KV ALI PRIUČENE NATAKARICE zaposlimo s 1. decembrom v gostinskem lokalu v Lendavi, Partizanska 46. Interesentke se lahko oglasijo na zgornjem naslovu ali na Zavodu za zaposlovanje Lendava. In-435. Kje si ljuba hčerka,, kje tvoj mili je °^raz’i,„ kje je tvoja skrbna r ki skrbela je za nas. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi, ko nas je nepri^® kovano, tiho in brez slovesa v 58. letu starosti zapusn naša draga hčerka in prijateljica Jolanka Furedi iz Murske Sobote drago se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so . kojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence in šopke, nam pa P*sm5??renutk**’-izrekli sožalje. Posebna zahvala družini Žibert in Irmi Čer za pomoč v najtežjih t obu, Iskrena zahvala predstavniku MURE tov. Pucku za poslovilne besede ob odprte 6 g. seniorju Novaku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: mama, Jani in ostalo sorodstvo čče jokajte ob mojem grob^ le tiho k njemu pristopita spomnite se, kako trpel s^ in večni mir mi zaželite zahvala ^zlm/strinT naaJe prezg°daL k°maj v 59. letu starosti, zapustil naš predrag! mož, oče, stari oče, brat in zet Karel Ficko upokojeni cestar iz Boreče ,,SOBOTA" TOZD KOMUNALA DE POGREBNIŠTVO OBVESTILO Obveščamo vse občane, ki vzdržujejo grobove pokojnikov na pokopališču v Murski Soboti, da morajo vsakih 10 “ obnoviti najemnino za grob. _ v Letos morajo obnoviti najemnino vsi tisti, ki vzdržujejo grobove pokopanih leta 1963, 1973 in vsi, ki so leta 19' obnovili najemnino. Najemnina znaša 523,00 din za otrok® oziroma 1.046,00 din za pokopane odrasle in jo je tree poravnati v letu 1983. Za vse tiste, ki ne bodo poravnali'najemnine bomo smatrali, da opuščajo nadaljnje vzdrževanje groba. . Plačilo najemnine opravite na blagajni pogrebništva vs® delavnik vključno s soboto, od 7. do 14. ure. PRIDNO IN POŠTENO DEKLE ZA POMOČ V KUHINJI zaposli takoj gostilna Ančka Lakner-Rup, Kranj, Cesta na Brdo 33, telefon 064 26-960. M-4011 MANJŠA SKUPINA IŠČE KITARISTA. Telefon v jutanjih ali večernih urah: 22-963. M-4009 sobe SOBO s kuhinjo ali stanovanje išče mlad par brez otrok. Ponudbe na upravo lista. M-4359 razno SERVIS TRAJNOGOREČIH, OLJNIH in ELEKTRIČNIH PEČI EMO SE S SVOJIMI STORITVAMI TOPLO PRIPOROČA. MILAN BOGATAJ, ULICA 17. oktobra 23, Murska Sobota, telefon 23-530. M-4205 OPREMLJENO DVOINPOLSOBNO STANOVANJE V MURSKI SOBOTI zamenjam za enako v Ljubljani ali okolici. Franc Kardoš, Štefana Kovača 29. M-4319 SKLADIŠČNI PROSTOR, lahko tudi klel ali delavnica, vzamem v najem. Plačam vnaprej. Naslov v upravi lista. M-4330 PREKLIC! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala Poklicne kovinarske šole M. Sobota, 3. novembra 1983 Lendava za leto 1970/1971. W* Kolosa, Dobrovnik 239. PREKLIC! : J! 'Tek licu jem veljavnost sPrl^va a 8. razred OŠ Mačkovci, i*’ 26. 6. 1969. Jože Flisar, Poznano* « 15, p. Mačkovci. M-4339 INŠTRUKTORJA ZA MAft' MATIKO SREDNJE TEHW> Sole IŠČEM. Telefon 23-492. M' 4342 PREKLIC! Preklicujem veljavnost spričevala OŠ Bučkovei. 'Zda -leta 1979. Milan FotivCC, Buč«”® 70. In-540 MOŠKI, star 52 Id. ‘"^cn, upokojenec, težje giblji*, s veZan nealkoholik in nekadilce,r ^jii ne po svoji krivdi, ždim preprosto, dobrosrčno ^jla staro od 45 do 55 let, ki pripravljena nuditi c olrcbH° toplino, miren dom in R^na-oskrbo. Poroka ni fotografi j a je zazdjena. . gp. pod šifro: „V DVOJE M. ŠE ..” pošljite na uprav0 “ GOSTILNA ZADRAVE samo celoto. Vsak pri sebi je gotovo želel, da bi se v Domanjševcih še dobili. »OČT« UTRINEK | Bližje občanu | INTEGRAL TOZD Promet in delavnice si v skladu z opredeljenimi nalogami prizadeva svoje storitve prilagoditi občanom, posebej na področju servisiranja kmetijske mehanizacije. Tehnične preglede traktorjev organizirajo v bolj oddaljenih krajevnih skupnostih, kot so Kobilje, Dobrovnik in Črenšovci. S tem prilagajajo svoje storitve potrebam občanov in prispevajo k zmanjšani porabi goriva in manjši izgubi časa. V prihodnje, pravijo, bodo razširili delovne prostore tudi za drugo kmetijsko mehanizacijo, kar v lendavski občini že dolgo pogrešajo. Jani D. Obrt se V krajevni skupnosti Čren-šovci ugotavljajo, da razvoj obrtnih dejavnosti poteka v skladu z njihovim srednjeročnim programom razvoja. Znano je, da je ta krajevna skupnost glede obrti tudi najbolj razvita v občini. Imajo dobro razvito gradbeno in gostinsko dejavnost; v zadnjih letih pa so pridobili še avtomehanično, RTV-mehanično in frizersko obratovalnico. V kratkem bodo dobili tudi kemično čistilnico. Krajevna skupnost je ugotovila tudi druge potrebe po manjkajočih obrtnih dejavnostih, med' katere sodijo popravilo kmetijske mehanizacije, kovaštvo, šiviljstvo, popravilo gospodinjskih aparatov, krojaštvo in čevljarstvo. Možnosti za razvoj teh dejavnosti so, saj je v krajevni skupnosti dovolj kvalificiranih in visokokvalificiranih delavcev različnih profilov. Na začasnem delu v tujini je še veliko občanov, ki bi lahko svoja devizna sredstva vlagali v obrtno dejav- razvija nost. Za vse to je gotovo potrebna tudi prožnejša davčna politika pa tudi poenostavljeno izdajanje obrtnih dovoljenj. V krajevni skupnosti tudi menijo, da bi se v prizadevanje za razvoj drobnega gospodarstva morala vključiti tudi industrija. Jani D. AVTO MOTO DRUŠTVO „ŠTEFAN KOVAC" Murska Sobota proda osebni avtomobil Zastava 101, letnik 1980 na licitaciji, ki bo 18. 11. 1983 ob 14. uri na AMD. Popravek NEDA UKRADEN IVO mOJZER mAGNET petek, 25. 11.1983 ob 20.00 — Hotel Diana sobota, 26.11.1983 ob 20.00 — gostilna Klement, Turnišče nedelja, 27.11.1983 ob 19.00 — Skakovci Rezervacije v hotelih od 19.11.1983 naprej. ponedeljek, 28.11.1983 ob 20.00 — Hotel Lipa, Lendava torek, 29.11.1983 ob 20.00 — hotel Radin, Radenci ' V Vestniku (št. 43, str. 1 Industrijska proizvodnja upada) smo zapisali, da so v devetih mesecih v tozd Proizvodnja anten in kablov dosegli le 54 odstotkov planskih načrtov. Tako so po podatkih, posredovanih iz Gorenje Elrada, izračunali v komiteju za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje pri SO Gornja Radgona. Ker pa gre le za fizične kazalce in metodologija ni popolnoma izdelana, je prišlo do napake. V-tozdu Gorenje Elrad so v devetih mesecih letos realizirali letni plan 70-odstotno. ZIMSKOŠPORTNE OPREME Za vsak žep in za vsako I I postavo dirad.l Na bližnjo zimsko sezono se pripravljajo tu g gonski smučarji. Že petič pa bo uvod vanjo sej . v Iskošportne opreme, ki ga tudi tokrat \ ■ spodnji telovadnici TVD Partizan Gornja Ra7LeIijati I soboto od 8. do 13. ure bo tako moč kupiti ah z opremo, smuči, vezi in še kaj po dostopnih ce.tor — g I rabljeni opremi pa bo trgovsko podjetje Mer g Sloga ponudilo tudi bogato izbiro nove. C*anlv0]je pri * skega kluba Gornja Radgona bodo vsem rade Jnove g izbiri pomagali z nasveti, medse pa tudi sprej®m vp g člane in članice Smučarske zveze Slovenije. w RADENCI Srečanje s starejšimi Krajevna organizacija Rdečega križa \ Radencih jeP^janov-ponedeljek v internatu gostinske šole srečanje starejši*1 se jim gostinske in osnovne šole so pripravili program, pndru cicibani iz vrtca, po pogostitvi pa so pripravili še sreče lov. tudi^ Zbrane je s harmoniko zabaval Janko Kondrič. Neka in zaplesali. F- "r BELTINCI NA RAZSTAVI 245 PT}^ Društvo za varstvo in vzgojo ptic Slavček iz ®e'yncS‘n0Vrstnih U članov, je na že tradicionalni razstavi prikazalo 245 ra jZ Beli' di letos si je razstavo ogledalo veliko število ljubiteIje tek1110 okoliških krajev. Istočasno je potekalo tudi drui j Ma Najuspešnejši je bil Černjavič, ki je osvojil 10 . mesti. f, M' (5), Glavačem (3) ter Kovačem in Slekovcem po 2 prv LENDAVA Preurejajo mesnico, $ Mesnica v rudarskem naselju v Lendavi je bila_za P jj tega Lendave premajhna. Tovarna mesnih izdelkov sej t za preureditev. Tako bodo pridobili prostor za K Pjesecu- ,aj rezovanje mesa. Dela naj bi bila končana v ,ten™ trgovio®’ tjptnf naselje bi sicer potrebovalo še druge specializira pred število prebivalstva v zadnjih letih močno povec Gn0 serijo naselje dobilo cvetličarno, potrebovali pa bijVdoče bo P0^oslov^ltf, lavnico, predvsem za gospodinjske aparate. V bo ajnji P" načrtovanju družbenih stanovanj razmisliti tudi prostorov. Obnovljena podružnična V Tešanovcih bodo kmalu končali s tei”®1 nične šole OŠ Bogojina. Posodobili so obe um in sanitarne ter napeljali vodovod. Vse kaze hkrati obnovili zvonik, ki je sestavni del stavbe- Dela bi radi končali do praznika republik - 1 „Lolo” - glasilo srednjega Na srednješolskem centru tehniško-pedag oio«.^",»ka-. vpflf Soboti je pred kratkim izšla prva številka glasila > ^ga P innrece-* 250 izvodov pripravila skupina članov novi m' ‘ jInai°ydivS glasilo petih osnovnih organizacij zveze s°cia centru>^Sent°f .Ji Pc dinacijskega sveta na soboškem srednješolske skrbi z razvejano tudi informativno dejavnost, za ^Lol0* mladih novinarjev Filip Matko. Naziv Sj3® ,;u Zv®z. velikem vzorniku mladih, dolgoletnem sekre Tgjeti i M- mladine Jugoslavije Ivu Loli Ribarju, kije p NOV. . ' • •