' . #5 ' < - ' V! ~ ■ • ; • • • . •« , . ' - • . . ' | N^viji JveJci dnevnik' "I />( T A /^f IfcT 4 JTk TV k f VlJa^J SloveHian dallv 1 m < F Zedinjcnih državah | fl l M ^^ I^M ^ ■ # M A ■ M ^ JTL ^ m the United State* K l]| Velja za vse leto... $3.50 ^ ^ * fj j h _f X 1 * m M Mj\ / 1 # 1 M ffi Iwiwd every day except Sunday f« H Za pol leta......$2.00 ]|j ^^ ^ ^^ ^' ^ W and Legal Holidays. " IJf ___Ust slovenskih delavcev v Ameriki,__» |r % ^ J TELEFON: 4687 CORTLANDT._Entered m Second Class Matter, September 21, 1903, at the Port Office at Hew York, K. Y., under the Act of Congress of Ift^^iiwf"" " TELEFOnT2876 CORTLANDT. NO. 116. - ŠTEV. 116._NEW YORK, FRIDAY, MAY 17, 1918. - PETEK, 17. MAJA, 1918. ~ VOLUME XXVI. _ LETNIK XXVL JUGOSLOVANSKO GIBANJE -ooo- DUNAJSKI AVTOKRATI SE BOJE JUGOSLOVA NOV. — V BOSNI SE JE STVORILA NOVA STRAN KA, KI SE ZAVZEMA ZA TO, DA BI SE ZDRUŽILI HRVATI V DRŽAVI, KI BI BILA PODREJENA AVSTRIJI. — VODJA TEGA NOVEGA GIBANJA JE Dr. PILAR. — HRVATI SO IZJAVILI, DA NOČEJO NITI PRUSOV NITI MADŽAROV. --ooo * True translation Oled wttb the poetmu^pr at New York, N. I. ou May 17, 1918. u required bj the Act of October • 1317. London, 15. maja. — Jugoslovansko gibanje in vedno naraščujoča politična aktivnost sta zelo vznemirila dunajske avtokrate. Tozadevno poročilo je dospelo v tukajšnje srbske kroge. Dunajski avtokratje si na vse načine prizadevajo napraviti raz por v vrstah Jugoslovanov. V Bosni se je stvorila nova politična stranka in sicer jkhI vodstvom dr. Pilarja, eksponenta avstrijskega imperij al izma. Ta stranka zahteva, da bi se osnovala v okrilju Av-stroogrske hrvaška država. Ta ideja popolnoma nasprotuje idealom Hrvatov, Slovencev in Srbov, katerih edina želja je biti združeni in prosti v svobodni in neodvisni jugoslovanski državi. Z o žirom na to novo zahtevo avstrijske vlade piše zagrebški "Glas Slobode": — Dr. Pilar je povabil svojih pristašev k seji, na kateri naj bi se razpravljalo o osnovanju nove politične s t ranke. Sklicatelj je bil pa zelo razočaran, ker so celo oni možje, katere je smatral za svoje, odločno obsojali njegovo delovanje ter rekli, da je njegovo delovanje izdajalsko ter nepatriotično. Zelo so ga napadali tudi vsled tega, ker se je potego-\al, naj se izroči Keko Madžarom in ker je pustil popolnima vnemar Slovence in njihove interese. < 'uli s se kliei: Pojdite proč od nas! Vaše mesto ni med nami! Mi nočemo imeti v svoji državi za voditelje Prusov in Nemcev! "«Mas Slobode " je tudi priobčil natančen opis o strašnih ekonomskih razmerah, ki vladajo v Bosni in Heree-i govini. Časopis pravi, da sta samo dve provinci avstro-ogrskega cesarstva pretrpeli več kot sta pretrpeli Bosna in Hecegovina. Ti dve provinci sta — pravi časopis — Galicija in Bu kovina. V teh dveh provincah je bilo središče velikih konfliktov med Avstrijci in Rusi. Kljub temu je pa tudi položaj v Bosni in Hercegovini strašen. Gotovi okraji vzhodne Bosne in ves vzhodni del Hercegovine je brez prebivalstva in popolnoma opustošen. Okraji izgledajo kot da bi divjal po njih strašen vihar z vso svojo uničujočo silo. Veliko število prebivalcev so deportirali, kateri so potem umrli v koncentracijskih taboriščih. Ono, kar je ostalo, so masakrirali avstrijski vojaki. V drugih okrajih prebivalstvo umira lakote. Posledica te gospodarske mizerije je, da je leta 191C* umrlo 5,000 ljudi več kot jih je bilo rojenih, dočim jih je umrlo leta 1916 — 23,711 več kot jih je bilo rojenih. To število pa ne vsebuje onih ki so padli na bojiščih. Vse, kar je ostalo, je uničila oziroma vzela armada. --ooo- OBSOJENI IZDAJALCI -OOO- PARIŠKO SODIŠČE JE OBSODILO SEDEM FRANCOSKIH IZDAJALCEV. — ANARHIST DUVAL JE BIL OBSOJEN NA SMRT. -ooo- True translation filed with the poet itiMer at New York. N. Y on May 17, 1018. es required by the Act «>f October e, 1917. Pariz, 16. maja. — Emil Duval, ki je bil ravnatelj zdaj zatrtega anarhističnega, pronemškega lista "Bonnet Rouge", je bil danes pred vojnim sodiščem zaradi izdaje obsojen na smrt. Šest drugih sokrivcev je bilo obsojenih na zaporno kazen od 2 do 10 let. dvema pa je bila prisojena denarna kazen. Pet izmed šestih je bilo v različnih lastnostih v zvezi z listom. Ostali pa je bil odgovoren uradnik v notranjem ministrstvu, pozneje pa je bil načelnik tajne službe. Njih kazni so: Podravnatelj Marion. 10 let: poročevalec Jacques l,andau. 8 let; Marion Goldsky. štabni častik 8 let in degradacija: poročevalec Joucla. 5 let in prisilno delo; knjigovodja Vereasson. 2 leti ječe in $1000 globe, a oproščen zaporne kazni; šef štaba v ministrstvu notranjih zadev pod Malvv-jem in pozneje načelnik tajne službe. 2 leti ječe in $200 globe. Vsak odlok vojnega sodišča je bil soglasno sprejet. Duval je z veliko trdnostjo poslušal, ko je predsednik sodišča polkovnik Vover bral smrtno obsodbo ter potem rekel: _ ■ t Hii 1 ■ JfcgjH>' Zakaj želi Avstrja mir. True translation filed uitli the i»ost uiustfT at New York. N. Y. on May 17. 1918 as required by tli*- Act of October 6. 1**1T. Amsterdam, Nizozemska, ](>. maja. — V nekem članku svoje "Zukunft" pod naslovom ,4 — Človeška sodba pogosto je napačna. Bodočnost ho j sodila, ako sem res kriv izdaje. Predno je bila izrečena obsodba, je Duval v svojem govoru izjavil, da ni bil nob/n obdolženec njegov sokrivec. Pri Marionu se je opazilo, da se je čutil olajšanega po velikem naporu. Landau je bil potrt. Goldskv je obdržal isti zaničevalui posmeh, ki je bil tako karakterističen trkom cele obravnave. f Joucla je vskliknil: — Jaz nisem storil nič napačnega. Ne maram, da grem v ječo; pošljite me na fronto! Laymarie je v svojem govoru rekel, da je bil dovolj kaznovan za pomanjkanje previdnosti. Videlo se je. da je bil ginjen. Rekel je zastopniku Ass. Press, da je priča-J koval najmanj istega postopanja, katerega je bil deležen J Vereasson. kateremu se je zaporna kazen odpustila. — Jaz sem uničen, — je rekel. Levmariejeva obsodba je povzročila mnogo več zanimanja in pomena kot pa smrtna obsodba Duvala. ker I je javnost spravljala njegovo kazen z bodočo obravnavo proti bivšemu notranjemu ministru L. Malvv. Zagovornik Guillain je pri današnji obravnavi zatrjeval, da je Levmarie po nedolžnem obdolžen. Odločno je zanikal, da bi bil Levmarie igralec in je igral poker z notranjim ministrom Malvyjem in drugimi, kakor se razvidi iz Action Francaise. . V svojem nagovoru na sodišče je rekel zagovornik: — Ne prosimo za milost Poslužite se postave brez bojazni in slabosti! Dasiravno so Duval, Marion in Goldsky pričakovali obsodbe, co vendar prosili za dovoljenje, da vlože priziv. r i » w "'"-'A • r t V. .. .•••.:■■» . ' ČLANI KITAJSKE KOMISIJE V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. c6PY«IGHf HA^Hl« i iwiNO, WA.SK ste. Predsetlnik pa je sel še dalj< in kazal «iini|>atijc iui naklonjeno« boljševikom in celo bolj kot kate rakoli za vezna sila. Njegova brzojavka na sovjeto^ kongres je bila približanje napras priznanju, medtem ko je bila nje gova opozicija edini povod, ki j< reš.l boljševike pred japonskim oi)eracdjami na ruski zemlji. Vendar pa je zadržaval prizna nje boljševikov i» čuti se, da b mož, ki je imel tako zaupanje am t riške vlade k«»t Kerensky. izvajp mogočen vpliv vsaj proti prizna nju boljševikov in morebiti celo ^ prilog protirevolueije od1 stran manj radikalnih elementov. V diplomatičnem ožim je Rusi ja zavzela mesto balkanskili drža v začetku vojne. Nemčija bo mo jroee organizirala ruske miljone iu jih bo obrnila v svojo korist in s< bo s tem vt) ran tla poraza, ki j zdaj preti. Zavezniki bodo mogoč« s prijaznim in razumnim postopa njem Rusijo v teku enesra ali dvel let zopet potegnili v vojno na svo ji strani. Vsakdo mora priznati t dve možnosti. En pogrešek (jled I | Rusije, je lalrko največji pogre jšek, katerega je mogoče napra viti. ITakor se je včeraj izvedelo i d\th ruskih virov, prihaja s Ke 'renskim gospa "Babuška Breškov sk a ja 'ai več ministrov Kerenski I jevega kabineta. Nek visoki uradnik narodn« stranke je rekel, da bo Kerensky najbrže i)rišel že v pondeljek z ne ko švedsko ladjo. Zagotavlja se I da bo Kerensky zahteval, da s-pusti Rusijo nemoteno, da utrd svojo vlado. S poslanikom Bahme tijevem in odličnimi warshington sk mi osebami se bo posvetoval i ruskih zadevah ter bo konferira! tudi .s finančniki iz Wall Streeta Nemški orjaški topovi. True translation filed with the post waster at New York, N. Y. ou .Hay 17, 1&18 aa required by the Act of October 6. 1917. Ženeva, Šviea, IG. maja — Con-stanzer Zeitung piše, da so Neme* dva dalekosežno topa. ki sta bom bardirala Pariz, prepeljali v Krup pove naprave, da ju tam popravijo. List pravi, Ua iz takih topov n: mogoče brezkončno streljati, ne di bi se večkrat popravili. Domneva se. da se je eden dale kosežni top razletel. Dva druga je uničila francoska artilerija. Žt dalje časa Parrz ni bil več bombardiran. Guynemer je bil maščevan. London, Anglija. 16. maja. — Kakor piše Evening Standard. j( slavni francoski a vi jati k poročnik Rene Fonek maščeval JJuvnemer ja s tem. da je ubil nemškega le talca Wrsehner-ja, ki je vstrelil Guy ne mera. Wisehner je (padel znotraj zavezniške črte blizu Dixmude. FRIDAY ! CWX Ti »Al Wy.ATT.RSS qprouunwa wttf ^^bSPF NAPAD NA PULJ •-ooo—;——«• ITALJANI SO VDRLI V PULJSKO PRISTANIŠČE. — NAJVEČJA AVSTRIJSILA. BOJNA LADJA JE BILA TORPEDIRANA IN POTOPLJENA. — TORPE DNI ČOLNI SO PREDRLI BLOKADO. — POMAGALI SO AEROPLANI. — UNIČENIH JE BILO VEČ AVSTRIJSKIH LETAL. I ooo—-• Ctm translation filed with the postmaster at New York. N. Y. ou May 17. 1018» ma required by the Act of October 6, 1917. Rim, 16. maja. — Danes se je oficjelno objavilo, da so Italjaui v torek zjutraj torpedirali neko avstrijsko bojno ladjo vrste "Viribus Unitis" z 20 tisoč ton prostornine. Italjanske bojne ladje so prišle v avstrijsko bojno pri stanišče s tem, da so se ognile patrolnili čolnov in žarko-metov branilcev. Medtem ko so bile pomorske operacije v teku, se je oddelek italjanskib aeroplauov nad Puljem zapletel v boj z avstrijskimi bojnimi aeroplani. Dva avstrijska sta bila uničena, mnogo drugih pa je bilo prisiljenih, spustiti so ua tla, ker so bili poškodovani in izven kontrole. Italjanska letala so se nepoškodovana vrnila. Washington, D. C.. 16. maja. — Italjanski poslanik je danes popoldne prejel oficjelno naznanilo, ki potrjuje časnikarsko poročilo, da je bil v torek zjutraj uničen en avstrijski dreadnought vrste "Viribus Unitis" v avstrijskem pristanišču Pulj. Ta čin so izvedli italjanski častniki, ki so v majhnih torpednili čolnih prišli v pristanišče. Poročilo poslaniku se glasi: — Zgodaj zjutraj 14. maja so kapitani Mario da Vi-»nola iz Modine, Antonio Milani iz Dbdi. Francesco Angelini iz Siracuse in Giuseppe Gorrias iz Cagliari v majhnem torpednem čolnu s čudovitim in požrtvovalnim navdušenjem ter izvanredno vojaško in pomorsko spretnostjo, izognivši se straž in žarkometov, ki neprestano ]»rei^-kujejo morje, vdrli v dobro zastraženo in utrjeno vojno pristanišče Pulj in so uspešno torpedirlai velik avstrijski dreadnought vrste "Viribus Unitis". V noči 12. maja je naših torpednili čolnov napadlo sovražni transport, katerega je spremljala eskorta avstrijskih torpednili čolnov v Drač. Dasiravno so sovražni žarkometi odkrili naše čolne in se je takoj pričelo z vst-ii strani nanje streljati, vendar se jim je posrečilo potopni 'transport in hudo poškodovati en sovražni torpedni čoln, nakar so se naše ladje varno vrnile v svojo bazo. Potop enega avstrijskega dreadnoughta vrste "Viribus Unitis" v puljskem vojnem pristanišču po italjan-skih bojnih ladjah, spominja na enak čin v tržaškem pristanišču, ko so v noči 9—10 decembra Italjani potopili bojno ladjo "Wien" in hudo poškodovali "Monarcha", ki sta bila dreadnoughta po 5,000 ton. Čin v Trstu pa je bil iz veden z lahkimi torpedovkami. ki so prerezale železno obrambno verigo pri uhodu v pristanišče in so torpedirale bojne ladje, ki so bile zasidrane. Ladja ki je bila potoljena v Pulju, je bila skom štirikrat tako velika kakor "Wien" ali pa "Monarch" in v pristanišče je bilo mnogo težje priti kot pa v tržaško pristanišče. ki je odpito in zavarovano z verigo, ki je, plavajoč na bojali. raztegnjena med pomoli in obrežjem. Ptdjsko pristanišče ima zajedo v obsegu treh milj z dve milji širokim vhodom od morja nasproti otoku >S< o-glio Grande in je na nekaterih mestih manj kof pol milje široko. Forta Cristo in Musil stražita vhod, ki je zaradi pomola, ki se razteza v morje iz Musila, samo tiso*"- jardov širok. "J __ V vrsto 'Viribus Unitis' spadajo štirje dreaduoughti: "Viribus Unitis". "Tegetthof". "Prinz Eugen" in "8t. Istvan". — Prvega so pričeli graditi 1910 in je bil dogo-tovljen 1912: zadnjega so pričeli graditi 1912 in je bil prvo leto vojne dogotovljen. Prve tri so zgradili v Pulju. zadnjega pa na Reki. \ • 1 [■lasssr-ztc-Zi znm LIBERTY LOAN. Podpisani sem po svojem lastnem prepriča- ^ nju ter na poziv Glas Naroda podpisal: I. Posojilo Svobode za $________ gj II. Posojilo Svobode za $....... % m. Posojilo Svobode za , $____.... |J Podpis ........................... Naslov ............................. Jj Mesto ............................ jfl Država............................. M Izrežite ta kupon in ga pošljite uredništvu GLAS NARODA. 17. MAJA 1918 <4QLAS NARODA1' BLOVENJC PUBLISHING COMPANY (Slovenian Daily.) 1 Owned and published by tb» (t corporation.) THANK SAKSEB. President. LOUIS BEXEDIK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officer*; 82 Cortlandt Street. Borough of Manhattan, New Yorlt City, N- Y. | Za celo leto velja list ca Ameriko Za eelo leto za mesto New York 95.00 j c in Cauado................... $3.50 Za pol leta za mesto New York.. 3.00 | Za pol leta.................... 2.00 Za Četrt leta za mesto New York 1.50 c Za četrt leta .................. 1.00 Za inozemstvo za celo leto...... 6.00 1 _"<; LAS NAHODA" izhaja vsak dan izvzemči nedelj in praznikov. "GLAS NARODA ("Voice of the People") i\ Issued every day except Sundays and Holidays V _Subscription yearly $3.50. " j Advertisement ob agieeiueilt. J Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. | Denar naj se blagovoli poSiljati po — Sloney Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje UnlllifiB _naznani, da hitreje najdemo nasloypika. _^^ 1 "GLAS NAHODA" 82 Cortlandt St., ~ - • _NeWYwkJgty. Telefon: J876 Cortlandt. _-^g^ _ Rdeči Križ True translation filed with the po«tmaster at New York. N. Y <.n May 17, . 1918, as required by the Act of October6. 3317. j FVedscdnik Wilson jc določil prihodnji teden za tedeiij Rdečega, Križa. To se pravi: po vseh Združenih državah bodo pobira-j li prostovoljne darove za RderH Križ. in na delo bo moral ter bo tudi šel. vsakdo, kdor more z besedo, nplivom in delom kaj doseči. Rojakom gotovo ni potreba povdarjati. kakšnega po-mena je Rdeči Križ. Vsi vedo, da je to najbolj važna organizacija, najbolj jwvtrebna organizacija, kar si jih 1110-lvmo misliti v sedanji vojni. Kljub temu pa bo dobro, da še enkrat razložimo, main bolj ]x>drobno kot dosedaj, pomen in namen Rdečega Križa. Vlada skrbi za vojake. Da jim obleko, hrano in mn-nieij<». Vlada skrbi nadalje za vsakega posameznika glede njegovih največjih potreb. Ker pa je jasno, da se ne more spuščati v vse de tal je, se j<- ustanovilo par organizacij, ki opravljajo špecijelna dela. — NajVečje in najbolj pomembno delo. ki je potrebno v klanju sedanje svetovne vojne, je pa delo usmiljenja. Vsled tega apelira vlada na vsakega posameznika, naj pomaga ščititi in reševati one ljudi, ki so vsak dan pripravljeni preliti svojo kri za nas in za vse, ki se potegujejo za pravico. Posamezniku se ne pozna, če da par centov. Treba je pa pomisliti, da ima Amerika krog sto mi-1 jonov posameznikov, in če da vsakdo par centov, se nabere velikanska svota. Z denarjem se da vse napraviti. Denar je večja sila kot so pa vsi topovi in vse drugo orožje na fronti. Topovi vrše razdejalno delo. Potreba je nečesa, kar bo vršilo in izvrševalo delo — poprave. Vojak i imajo nalogo uničiti ali pa že vsaj oslabiti sovražnika. DH Pri tem delu jih podpira vlada. Število onih, ki pri tem delu omagajo, postaja vsak dan večje. Vlada se ne more spuščati v podrobnosti, kajti breme, ki si ga je naložila, je pre velikan s ko, in mora skrbeti v prvi vrsti za to, da ga bo uspešno in junaško nosila. Za ranjence naj skrbe oni ljudje, za katerih korist in biagobit se preliva kri na frontah. Ameriški Slovenci moramo misliti, da prelivajo ameriški vojaki kri tudi za nas. Prelivajo jo za našo svobodo, torej za naš najvišji cilj, ki smo si ga ustvarili tekom štiristoletnega boja. Za našo svobodo so se borili uporniki, borili so se kme-tje-t lačani. borila sta se Gubee in K vat eni i k in še cela vrsta drugih ljudi, ki so bili pa preslabi, da bi kaj dosegli. Na stotine in stotino ljudi je zaprtih po raznih avstrijskih ječah. Zaprti so samo vsled tega. ker so hoteli pomagati našemu narodu na boljše stališče. Njihov odpor je zlomljen, njihova moč je izčrpana. Za njimi je pa nastopil drug borilee, ki ima bolj vzvišene cilje in večje dolžnosti. Ta borilee je ameriški vojak. On se ne bori za svobodo samo nekaterih zasužnjenih in zatiranih narodov, ne, on se bori za svobodo — vsega človeštva. Ves svet naj se preobrazi v duhu in na temelju najbolj splošne demokracije. To je cilj, to je parola Amerike in vsakega ameriškega ter slednjič tudi zavezniškega vojaka. Ameriškim vojakom moramo pomagati! Ne samo vsled tega. ker uživamo gostoljubje njihove dežele, ne samo zato, ker se bore za splošni cilj vsega človeštva, pač pa tudi zategadelj, ker je v tem splošnem cilju vsebovana tudi usoda našega trpinčenega naroda. Če so fantje tako korajžni. da so se postavili sovražniku lice v lice, je naša najsvetejša dolžnost, da jim v tem Ogromnem delu po svoji moči pomagamo. Ves svet bo gledal na nas. ki bomo imeli v srcih prijetno zavest, da smo storili v polni meri svojo dolžnost. / Rojaki, naročajte se na "glas na*oda", naj. (HEČJI SLOVENSKI dnevnik v zdr. državah. ttm 2*2 »K 12 i« 22 i Dopisi New York, N. Y. r i PRVI SLOVENEC PADEL. i Ciril Kreeh, sin zaiaiie Slovenke | jrospe Frančiške Krecli. loj. Do- ' lar, stanujoče na 325 vzhodni 85. • ccsti v New Yorku. je slavno pa- , del v b)tki nu Francoskem dne 2. " maonikta t. 1. Pokojni je prišel za svojo materjo kot desetleten deček in se izšolal tu v katoliških zavodih. Spo-j • . , i zna vsi novo domovino m prostost v novi domovini, je bil ves vaiet I' za vojaštvo v Ameriki. Ko so se! vršili nemiri v Mehiki, tedaj je kot prostovoljec pristoipil k 16. pešpalku ter bil poslan najprej v Columbus v New Mexico, od tam v El Paso, Texas, hi nato lansko leto s prvo posiljatvijo čez morje nu Francosko. Vsa njegova pisma I domov z bojišča so bila navdušenja im hrabrosti. Pretečeni mesce| je še posebno pohvalno pisal, da nui gre dobro ter je poslal slike z bojnega polja. Jako nas je pretresla vest iz Washingtona o smrti v bitki, a I vendar nam je v veliko tolažbo, da je padel pod zastavo, pod ka-| t. cesti blizu 1. Ave., kjer se boj ravno isti dan premenila višnjeva zvezda v službeni zastavi v zlato. Vsi rojaki, prijatelji m znamki Krochove in Dolarjeve družine pa se prosijo, da se te sv. maše kolikor mogoče vdeleže. Ti pa dragi pokojnik, dasitudi si tako daleč od nas. nam ostaneš v spominu za vedno. l>uh Tvoj živi med nami in molitve kipe k Vsegamogočnentu iz naših src za mir in pokoj Tvoje duše. R. I. P.! A. J. Brooklyn, N. Y. Še enkrat se vljudno obračamo na eenj. občinstvo Greater New York a. da v sobo 18. maja priskoči na pomoč našemu bolnemu članu in vašemu dobremu prijatelju Antonu Cvetkoviču. Ker je čisti dobiček namenjen le njemu, zato je upati, da se Slovenci pri taki priliki pokažejo, kadar se gre za pomoč bohiemti rojaku. Na svidenje IS. maja v M rakov i dvorani, 211 Graham Ave., Brooklyn. Vas vljudno vabijo Slovan in Tamburaši. Herminie, Pa. Kaj posebnega 'nimam poročati. Dela se vsak dan in se zasluži različno; eni več, drugi manj. Poročati moram tudi žalostno vest, da se jc ponesrečil rojak Martin Sušnik. V ipondeljek 6 maja je šel zdrav v rov, ob 10. uri pa se je nad njim vtrgala težka plast kamenja. Bil je tako poškodovan. da je 8. maja"V bolnišnici umrl. Doma jc bil iz Zagorja ob Savi. V Ameriki jc bil 5 let in ves čas na Herminie. Bil je naprednega mišljenja in dober delavec ter član društva Prostomiselci št.. 87 SNPJ. in socija list Lenega kluba št. 6-J. Kanjki j« dosegel starost 4U let in je bil pri rojakih zt?lo priljubljen, kar je pričal njegov pogreb. Polnoštevilno sta se vde-le/.ili pogreba društvi SXPJ. in ^PZ. ter mnogo njegovih prijateljev in znancev. V Ameriki ni zapustil sorodnikov, v stari domovini pa se nahajajo štirje sinovi v starosti od 8 do 18 let. Žena. »uu je* že pred vojno umrla. Prihranil si je nekaj denarja, katerega je nameraval poslati svojim M rokom. toda smrt ga je prehitela. Vsem onim, ki so se vdeleaili pogreba, se na tem mestu naj-isk reuejŠe /.ahvalim, posebno pa pevskemu društvu, kd je Inborno rešilo svojo nalogo. Naj v miru počiva. Pozdrav vsem rojakom in roja-kii jam širom nove domovine. | M. R. Imperial, Pa. Namenil sem se. da napišem par vrstic. Kar se tiče dela. ne bom na široko razpravljal, ker dei* se dobro in zaslužek je povoljnL Moj namen je dotakniti se tukajšnjih razmer. Tukaj v Injpermlu j« nas precejšnje število Slovencev, tako da tvorimo večino, kar se tiee delavnih aifoei. ImSmo tri podporna društva, krafeen Slovenski Dom, poleg tega imamo kliib in zadntž- x no prodajalno, tako da imamo vse. kar potrebujemo za vsakda- ^ nje življenje. Kakor rečeno, ima- ^ ino vse. tako da nam ničesar dru-gega ne primanjkuje, kakor brat- ^ ske sloge. Toda to jako pogrešamo j in posebno še v zadružni proda- ^ jalni: v klubu se je tako ne po- 1 greša. ker se toči ječmenovček in žganje. ' \ Meseca novembra smo vstano-vili zadružno prodajalno z name-nom. da bi se na ta način odteg- , nili izkoriščanju od strani dragih (trgovcev, kateri so nas hudo odi-i rail. Takoj pri prvi seji so eni člani burno odobravali to idejo ter se izrazili, da so voljni prispevati, kolikor je v njih moči. to se pravi, da so voljni posoditi denar proti gotovini obrestim.' ako določene delnice, katere mora vsaki član imeti, ne bi zadostovale za pričete k. Rečeno, storjeno. Pri drugi skupni seji se je izvolil potrebni odbor ter njemu na čelu poslovodja. katerega so navzoči člani enoglasno izvolili. Dali so odboru nalogo, da se takoj prične z delom. Par mesecev se je prodalo blaga jako veliko, ali to ni trpelo dolgo. Kmalu so dobili eni člani vsako-jake izgovore in so izostajali ik prodajalne. Eni so se izgovarjali. Ida ne dobijo zadosti sladkorja, 'drugi, da je predrago, tretji, da poslovodja ni dosti priljuden in 'postrežljiv. Pa vsi ti izgovori niso I resnični in niso vredni piškavega ' orehu. Kakor sem prepričan, so vse drugi vzroki. Tukajšnji trgovci dajejo nekake malovredne znamke, katerih so se naše lahkomiselne gospodinje polakomile. Resnica je, da so ene reči nekoliko dra-; žje kot drugod, to pa radi tega. ker drugi trgovci so imeli .velike zaloge od poprej : kakorhitro jim poteče zaloga, bodo morali dražje računati tudi oni, akoravno zdaj prodajajo za ceno, katero oni plačujejo, m to samo zato. da bi ilm.s uničili, kar se jim pa nikdar ne bi posrečilo, ako bi bili ljudje malo bolj složni in bi »podpirali svoje lastno podjetje. Torej, člani, bodimo složni ter opustimo osebna sovraštva na ' strani. Agitirajmo složno, podpi-1 rajmo svojo prodajalno tor pustimo druge v miru. Vsak, kateri se količkaj zaveda, lahko vnaprej vidi, kaka draginja bo nastala, ako mi prodajalno pustimo. Trgovci si bodo hoteli nadomestiti, kar so sedaj izgubili. Bodimo složni, ker le tam je naš napredek. Pozdrav vsem članom in rojakom in rojakinjam. Alojzij Tolar. Bolivar, Pa. Ker ravno pošiljam naročnino, naj tudi omenim malo razmere te naselbine. Bolivar ni velika naselbina. Tukaj so premogorovi in opekarne. Kakor ciljem, se dobro dela in ljudje zaslužijo dobro. Ne bom pisala dosti o delu, ker to ni ženska stvar. Naj omenim, da je v Bolivar ju tretje posojilo svobode jako dobro napredovalo. V premogorovu, kjer moj soprog dela. ni bilo ni enega, da ne bi bil kupil Libertv bond. Isto tako sem čula. da je bilo v d ni vrih rovih. Ako človek kupi Liberty bond, ta denar ni proč vržen, temveč shranjen, obenem pa se pomaga k svobodi ter odstranjena lm nevarnost. Nemčije. ki ogroža, skoraj bi rekla, celi svet. Bog daj obilo uspeha vsem Jugoslovanom in da bi prišli pod eno zastavo ft! o vene i. Hrvati in Srbi. Pozdrav vsem Slovencem in Slovenk am širom Amerike. Naročnica. Berwyn, 111. Mestece Bfenvyn. v katerem prebivam. leži zahodno od Chieaga. Je zelo prijazen kraj in ima zdravo podnebje, posebno zvečer, ko pridemo iz okajenega Chicaga v to krasno naravo. To mesto z novimi zgrr. 1bami jc popolnoma podobno nekdanjemu milemu domu v Rožni dolini pod Rožnikom pri Ljubljani. Naših rojakov tukaj ni še naseljenih. So pa večinoma Cehi pri katerih stanujem tudi ja^. Hočem tudi pojasniti analo o našem naprednem slovanskem gibanju. Dragi rojaki, povrnimo se v duh n v našo milo domovino, rodno nam grudo, kijer veni cvet nadebudne slovenske mladine, mori ga največji sovražnik Slovanstva oholi Nemec. Res, kje ste Sokoli J cilj Slovenstva? Kdo se ne spominja velikega zleta v Pragi, kateremu se je čudil celi svet '. Pomoril je ntaše čile Sokole lnmski meč. Še danes se spominjam, ko sem stal pred Mestnim Domom v. Ljubljani ne sam. ampak množica slovenskih sne. Bil je protestni shod, klic maščevanja, klic pravice zaradi ropa. ker nesramni Nemci so tistikrat prepadli ter oropali najsvetejši čut vsakega Slovenca, našo družbo sv. Cirila in Metoda. Protestirali smo proti temu. Ako že tako nismo imeli nič pravic, naj nam ne kradejo vsaj našega imetja, katerega je slovensko ljudstvo darovalo za slovenske šole. Po govoru zavednega narodnjaka dr. Oražna zazvenela je pesem "Hej Slovenci" in klici maščevanja. Žalibog. takrat je bil naš narod popolnoma potrt, padli sta *20. septembra 15)08 dve žrtvi ! po nedolžnem in tega še nismo t pozabili. Rojaki, obnovil se je zopet ta protestni shod, v nebovpijoči klic, i klic po maščevanju in upamo, da i ta klic sedaj ne bo zastonj. Kakor - slišimo, grmi v naši beli Ljvbljani i še hujše kot 20. septembra 1008. l Cela naša Slovenija se probuja u ■ nemškega suženjstva m svoboda se svita. Rojaki po Aseh Združe l nih državah, hodimo složni, po . magajmo naši novi domovini, ki - hrepeni po svobodi. Zvezdnata r -zastava miru reši nas. ker edino . ž njo dobimo zaželjeni mir! , Lep pozdrav vsem rojakom in t rojakinjam po svobodni zemji. Na i zdar! Josip Muruik. >------ i VELIKI SLOVANSKI ? KONCERT. i - Vse Jugoslovane mesta New Yorka opozarjamo na veliki slovanski koncert, ki se bo vršil v torek dne 21. maja ob 8.15 -zvečer v j Aeolian Hall na 42. cesti med 5. in 6. Ave. Sodelovali bodo najslav-\ nejši jugoslovanski iu poljski L. pevci ter umetniki, ki se nahajajo J v tem mestu. Poleg dobro znanih naših umetnikov-pevccv Djurina j iu Zaninoviča bodo nastopile tudi poljske operne pevke ga. Klara pl. Kapiševska in gdč. Did ur. ta-1 ko tudi vešča igralca ga. in g. Edv. pl. Kurilo. Namen tega kon-r eerta je, prinesti pred kulturni I ameriški narod vso lepoto naše pesmi in igre in drugič, da se s čistim dobičkom tega koncerta pomaga nesrečnemu poljskemu in U srbskemu narodu v Evropi. Za- II radi te plemenite svrhe aiajtoplej- - še priporočamo ta koncert vsem " Jugoslovanom tciga mesta, zana-L šajoe se, da se bo temu pozivu od- zvalo veliko število našega občinstva. Vstopnice od 50d do $2 se lahko dobe v pisarni Jugoslovanske Matice, 44:} W. 22. St. Kaznovana nezvestoba. __ e Pred kratkim je prišla na policijo v Millawauke, Wis., in prosila _ ta pomoč 30-letna jrospa B. Comp-* ton. Žena se jc nahajala v nekem hotelu s svojo šestletno hčerko popolnoma brez sredstev. Na policiji je priznala, da je omožena ter da njen mož živi v Superior, Wis. Tam se jc seznanila s "'prijateljem" njenega moža R. Mabbott i ; ki je bil superimtedent t a mošnje ^ plinarne. Med njima je obstajalo ljubimsko razmerje več mesecev e • , nakar sta sklenila, da pobegneta, k a . . . . Zena ,ie vzela svojemu mozu večjo svoto denarja, nadalje vse dra go?»enost!. med katerimi je bil dia-1 mfntni prstan, vreden $175. K< sta pobegniia. je izjavil Mabbott tla bosta potovala v San Franeiseo. kjer se bodeta nastanila za stalno. Med potom pa je on dobil druge u misli ter se ustavil v Milwaukee '" v nekem hotelu, kjer je živel z de-1 narjem. ki »ra je ona vzela svojemu možu. V hotelski knjigi sta se naznanila kot mož in žena. Tako sta živela več tednov, nakar ga jt pričela ona nagovarjati, da si por '* iš<"e primerno službo, ker jima bo-de 'drugače zmanjkalo denarja. " On je odšel iskat službo, katere pa n ni mogel najti, kakor je trdil. Po nekaj dneh je izjavil, da mora ~ iti v Manitowoc, kjer lahko dobi j " dobio službo, kamor bo njo vzel seboj pozneje. Tz tega mesta pa je 1 sprejela brzojav, da je nadaljeval 1 svojo pot in vzel od nje slovo za vedno. Tedaj je ona tudi prona-<• šla, da ji je vzel ves denar razen ^ štirih dragocenosti. Obrnila se je l* na policijo za pomoč, ker je bila' v popolnoma brez vsakih sredstev.' I- Policija iSc sed*aj pobeglega in i- obenem pa je zarprla ženo, ker je "i ravnal« poki tujim imenom in s tu-a, jim možem. Prepovedano ribarjenje. 1| Iz Waukegana. 111., se poroča: i Ob jezeru Michigan ni več dovoljeno ribariti, namreč sovražnim tujcem. To je tukaj prvi korak vlade da ne smejo sovražni tujci-ribiei več opravljati svojega ribiškega posla. ODGOVOR zdražbarici Antoniji Prime. Ime zdražbariea ti pristoja. Dokaz je, da je tvoj brat z njegovo sedanjo ženo iskal stanovanja iu zavetja pred teboj pod mojo streho pred štirimi leti. l>a si ravno vi iščete časti po listih in po sodiščih. je razvidno, če vam kd<» sporoči, da ga za usluge in dobroto pri miru pustite, hajd tožit! To je dobro, da se tukajšnji odvetniki lažje prepričajo, s kom imajo opraviti, kakor uredniki v jChieatgi in New Yorku. Kar >e ti-iče zdražbe med Hrvati, ti povem, j da lažeš; prepričaj se poprej pri ■ dot:čilih ljudeh, potem piši! Če si razžaljena, pa zopet tožite! Josipina Starič. j414 N. 8. St.. Sheboygan. Wis. ^Rad bi izvedel za naslov moje se-strične ANE MAJERLE. Doma je iz vasi Trrbučc št. G'», okraj Črnomelj na Dolenjskem. Zdaj je omožena JAMN1K in se na-iiajjj v okolici Waukegana, 111. Zatorej prosim ta mošnje rojake. če kateri ve. kje se nahaja, da mi naznani, za kar bom zelo h aležen. ker poročati ji imam nekaj zelo važnega, ali pa. ako sama bere ta oglas, naj se zgla-si na ta-le .naslov: John Siko-nja. 813 — !>•"». Ave., New Du-luth. iMinn. (17-20—5) Rad bi izvedel za svojega bratranca JOHNA Š V IGEL. Pred devetimi meseei se je nahajal v ( heat liridge. \V. Va. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga javi. ali naj se sam oglasi. — Frank Švigel. Box Camp 45. Cheat Bridge. \V. Va. (17-20—5). VABILO na P R V 1 SPOMLADANSKI PIKNIK. katerega priredi dr. sv. Jcrouima št. 153 KSKJ. v Canonsburgu. Pa.. v nedeljo dne 26. maja 1918. Začetek ob dveh popoldne par korakov naprej od slov. farmer j a A. Siančiča. Tem potom vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz Cauonsbur-ga in okolice, da nas blagovolijo poseliti v polnem številu na omenjani dan. Cisti dobiček je namenjen v podporo bolnih sobratov, dela vcev ter v pokriitje tretjega i Libert v bonda. katerega je dru-j štvo kupilo. Za suh« grla in pralen želodec bo skrbel za to izvo-; Ijcni odbor. Tajnik. VABILO na VELIKO PLESNO VESELICO, katero priredi društvo Prvi Maj št. SI>{'Z. v New Alexandria. I'a.. v prostorih sob rat a Jožefa Zurajl v soboto 18. maja. Začetek točno ob 6. uri zvtn-cr. Vstopnin'a za moške i^l.oO: dame so vstopnine proste. j Vabimo vse vse rojake in !-i>ja-j kinje i/ okolice, da se naše veselice v obilnem številu vdeleže. Tem jn>t'i!n naznanjam oddaljenim članom, da morajo polovico vstopnine prispevati iu tudi. da mi pošljete svoje certifikate, kateri mi ga še ni poslal. Joe Žuraj. tajnik. Zoper ledične bolezni,— ► i * i slalK- živci*. žeWxlene Inileziti. ^la-Ik'uhi tekli, slalK>sti, glavo- bolu. boleelnaiu v kri2u. ne iut>-rete < »1 • iT i Imljšt-ga in usjK'siK'j-zdravil« kot so iz čistili, naravnih zdravilnih trav sestavljene 41 VITO TABLETE, lin sam jHiskus mitra vsiikegar i»ri>-prieati o tem. Pošljite en dolar za eno ali ]«et I dolarjev za ^rst >katelj. č'o pa želite imeti svojo po.šiljatev zavarovano. iKi^ljite ree. Naslov: JL VITO I.AHOKA-TORY Sou i h Ilill Hramb 5, PITTSBURGH, PA. C'e želite zdravilo prej ih.sKu-siti. preiliio jra naročite, pišite jh> brezplačen vzorec iu opi«. Rad bi izvedel za moja dva brat; i MATIJO 0RA11E K in FRANCA KKALJ; donia sta iz Petrove v;t^i ^t. I!', okraj C-rnomelj. Dolenjsko. Prosim, če ki > ve za nje naslov, da mi blairoivoli naznaniti. ali naj se pa suma zirla-| sita.—John Oralmk, Rox Ml1-j Garfield. I'tah. (16-1S—.">) ■ Rada bi izvedela za naslov svoje sestre IVANK FI NA. doma iz Gradiše št. pri Vipavi: zdaj je omožena IVANA IV ANČK 1 Obenem >c pa zahvaljujem prijateljicam na naslov. — Mrs. John JI orel. P>ox .">G">. Savajre, .Md. (ir,-17—:>» Kje jc FRANK MEK1NDA Doma je i/. Cerknice. Pred 2 it*, pol leti sva bila skupaj v Davisu, \V. Va.. od tam je odšel v Pittsburgh. Pa., in kje se sedaj nahaja. mi ni znano. Prosim eenj. rojake, ako je komu znan njc-ji o v naslov, da mi ira naznani, ali pa naj se sam utrlasi. — John Zalar, ILil E. b:!. St.. Cleveland. (>Ili<». 1 ti-1 S —-') I Kdor izmed rojakov ve. kje se nahaja JOIIN NOVAK ' Doma je iz Male Bukovce pri Ilirski P>i-strici na Kranjskem. Prosim, če kdo zna njegov naslov, da mi naznani, za 'kar mu bom zelo hvaležen, če pa sam čita ta o-glas, »a ]>n sini. da se mi takoj javi. ker poročati mu imam veliko zanimivosti. — Frank Mah-nich. P.ox Davis, \V. Va. (15-17—5) V Johnstown, Pa., in okolico. i V naznanje vsem sosednim slo-1 venskim društvom v Johnstownu, Pa., in okolici, da ne bi priredo-vala kake slavnosti na dan 4. julija. ker omenjenega dne b<» priredila slovenska Moxbam godba svojo slavnost. oziroma šestletui-co svojega olistanka v .1 -towuu, Pa. Zato glejmo, društve-niki, eilen na drugega ter pomagajmo eden dniffemu ji it « j« m «mt»Si*SnBeS GT.A9 NAROPA. lV. ilA.TA1<>TB Zgodovinski spomini i - __ Po sijajnih dneh duajskega kongresa, kjer se je baje za\vseIjarilo 30.000.000 goldinarjev, so se vrnili različna veličanstva in ekseelence na svoje stare dvore, da bi zopet | vživali blagodejni mir. Politično obzorje je bilo zdaj brez! oblačka, zakaj "veliki rogovilež" Napoleon Bonaparte je bil ugnali in je čakal tam daleč na samotnem otočku sv. Helene svoj klavrni konee. \ vsej Evropi pa se gotovo ni niliee bolj hvaležno oddahnil, nego knez Metternieh, človek, ki pomen vi kultur-' nem in političnem svetu največje zlo XIX. stoletja. Ta "državniška mora" je imel skoro štirideset let prvo besedo na evropskih dvorih, kjer je s pridom sejal lju liko najreakeijonarnejše politike in se izkazal pravega ženi ja v zatiranju vsakega kulturnega in političnega pokre-ta ter narodnostnega in svobodnega gibanja. Najobčutne-l»a je tepeškala ta šiba v mejah tedanje Avstrije. V lieeuveni cenzuri in policijski špijonaži je videl naj izdatnejša sredstva za ohranitev "preljubega miru". Da je bil sam cesar Franc pod vplivom tega nazadnjaka, si* razvidi najbolj iz njegovega nagovora na profesorski zbor ljubljanskega liceja, kjer je dejal med drugim: / — Pojavile so se zdaj nove ideje, ki jih ne bom mogel n.Koli spoštovati. Držite «e lepo stare poti, kajti ta je dobra. in re so bili naši predniki zadovoljni z njo. zakaj bi ne bili še mi.' Ne potrebujem učenjakov, ampak dobrih državljanov. Vaša naloga bodi, vzgajati mladino v tem zmislu. Kdor meni služi, mora učiti, kakor je moje povelje. Kdor pa ne zna tako, ali kdor misli nastopiti z novimi idejami, ta naj izgine, sicer ga odslovim sani. Da bi "nove ideje" ne poplavile cesarskih dežel, se je /lasti strogo pazilo na vlihotapljanje "nevarnih" knjig in časopisov. Mašili so jarke, nihče pa ni mislil, da proni-» a silni element ljudske volje in skrivaj zbira svojo moč v široki strugi, da vzbukne nekoč na dan in ne najde več jezov, ki bi mu mogli zastaviti svobodno pot. Po Apeninskem polotoku se je valil ta skrivni vele-lok. \ par desetletij je bilo že očitno', da si išče zaneslji-vrga izhoda na ravninah pod Mont Blancom, sredi plodiie-L-a l>iemonta. v hiši. ki nosi napis: "I/ltalia iara da se", v možu. ki se imenuje "Spada d'Italia". Italijo je sestavljalo takrat kup državic, ki pa so bile v>c objete od strupenega Metterniehovega duha. Skromnemu ljudstvu, ki je hlapčevalo oe nikjer ni videla s sla-1 j mu napihnjena vreča pod njim. j ■ Nepotrpežljivo < prednjim kopi-I torn ila kopajočega rejenega ko-i n ja rjavea je delavno oblečen lila-| i pee. vajeti in bič držeč v roki.j nrav prijareljsk }x>govarjal, naj i bo miren. Iz veže stopi iuož kakih petde-! set i h let. srednje, trdne postavo. 1 Menda se je ravno, zdaj opravil v' pražil jo obleko, kajti gledaje. če j j je konj prav naprežen. si zapenjaj i se goste nosrebrene gumbe na i i * . , i brezrokavniku. Kakor bi s- hote j I domisliti, ali je kaj pozah:!, dene I 'roko na eel o hi potegne i>o nagu- | banem. pa o dobri hrani pričajo- j j čem obličju. potiplje v notranji žep svoje precej dol are kamižole od rjavega suknji. pa ko se uveri. da jiniit novee pri se-bi, jurtreplje rez- getajočega konja po prsih, vzame hlapen vajeti in bič iz rok ter se. j de na voziček. "Al' bo treba iti v semenj. An-Jton. v semenj?" vpraša miiuo gre- Važno za vsakega. KAD AH želite ixvediti za naslov svojih sorodnikov, itahah. želite dobiti delavce ali pomoč ▼ gospodinj- prijateljev ali znancev, stvn itd. w a r> a "R. želite prodati posestvo, farmo, lote, hišo, po- KADAR želite dobiti delo sa sebe ali svojega prija hiitvo, trgovino itd. telja ali znanca, KADAR želite objaviti krst, ženitve, žalostinko itd. KADAR želite objaviti društvena naznanila, RABITE VSELEJ "GLAS NARODA" "GLAS NARODA" dobite v vsaki slovenski na selbini; v vsakem mesto, v vsakem trgu in t vsaki mali vasici v Zedinjenih državah, kakor tudi v Canadi itd. '*GLAS NARODA" je najpriljubljenejši in najbolj razširjeni slovenski list na sveta. 1 'GLAS NARODA" je razposlan na leto v štirih in pol miljona (4,500.000) iztisih in Je torej najboljše sredstvo sa oglaševanje. CENE SO SLEDEČE: Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane $1.00 ] Enkratno iskanje dela stane...............$0J6 Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota i Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke itd. stane............................$1.00 j ali kaj enakega stane------.-------$1.00 Enkratno iskanje delavcev stane .............$1.00 ! Enkratno društveno naznanilo stane_______ $GM Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. Naročilom je poslati vselej tudi denar. »Aawvm"GLAS NARODA" 82 CORTLANDT STREET. Rojaki, vpoštevajte naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih Je vtepovaod dovolj. NEW YORK, N. Y: Rojakom svetujemo, kadar kaj kupujejo ali pa taročajo, da se prepričajo če je oglas v našem listu (n ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, »kaj ga ni. Posebno velike važnosti je sa vsakega pri naročnik po pošti. doe kmetič na vozu sedečega soseda. "V semenj. — Ti ne pojdešT* "Baš ne morem; imam neka; jstelje napravit"*. odgovori kuie-itič in gre dalje. Ta pa k m> obrne in reče lepi deklini. kakih dvajset let stari, ki je travno prišla na prag;: "Le naglo [če se hočeš /. menoj peljati, Fra-' niea ! Čakal te ne bom." "Le |x»ženrte" — odgovori de k le — "n. sem še opravljena i« tudi rajše ueš hodim." "Kakor hočeš!" pravi oče. malo razžaljen, da se hči noče z njim i peljati, trene z vajetmi, in kakot ib!i>k šine koiij z lahkim vozičem ! po gladkem. poti proti eesti. Smrekarjev Anton — ta&o st [namreč sosedje kl.cali našega molža — bi je najbogatejši svoje ob-[čine, in kar je imenituo. pridobil I si je bogastvo s svojim trudom in umom. Njegov oče je bil sieer tudi precej imovit kmet v sosednji vasi. ali razdeliti je imel svoje ima-nje med štiri sinove, in Anton j najmlajši med njimi, je dobil samo j zemljišče ter hišo. ki je bila pa veliko manjša in slabša od današnje na istem mestu vnovič zidane. Prve gotove novee, dve sto goldinar-| jev, je imel Anton v rokah, ko se ! je oženil, ker to je bJ. od žene do-• bil za doto. Začel je kučevati z j žitom in raznimi kmetskimi pridelki. ki jih je skupljeval in vozil v me-rtne zaloge. Doma pak je žena kmetovala z družino. V vsem je imel .srečo. Začel je trgovati z vinom na debelo, kupoval nboŽJiiim kmetičem vole in krave 44 na pol 'prireje", in kopiea je rastla od Meta do leta. Ljudje so ga eei:Ui I raznovrstno: nekateri na dvajset ■drugi na stirW'eset tisoč. nekateri ! na več nekateri so si pa štev ii j en je lajšali in rekli: Toliko ima, da sam ne ve, koliko. In poslednji ni-!so popolnoma napak govorili, kaj-Iti na tako Smreka rje v Anton res ni mogel svojega imetja sešteti. ! ker razen nekoliko okornih številk ini znaj niti pisati. Za mnogo se-iveda >e ni motil, kajti imel je ču-j dov to dober spomin: med sto j dolžniki je vedel, koliko ima ta ali 1 i pa ta obresti na dolgu, kakor bi 1 i bilo vsakemu posebej na nosu za-1 pisano. Novci dajo veljavo. Tudi An ton je bil veljaven mož. kamor je i prišel : pa je tudi vesel, da j«'. Po-1 nosno je sedal med vsako družbo Dobro mu je delo. ee ga je kdo hvalil in blagroval : -'Ti si. že mož. ti! Kaj maraš. ker Imaš vsega zadosti." Ali pokazal ni nikoli, da j mu to dobro de; modro se je držal | in kaj drugega začenjal govoriti. Le kadar ga je vino omotilo, je čr-hnil katero sam sebi na polivalo eer je pa rad zbadal vse tiste, ki se imajo navado bahati. Občani so ga hoteli izvoliti za župana. Ubranil se je te časti, rek. ši, da ne utegne z gosposko poslovati. L)al se je voliti za prvega občinskega svetnika. V krčmi ni rad sam pil. Če je le našel znane ljudi, je 'prisedel k mizi in čakal, kdaj pride kozaree, ki se vrsti okrog, do njega. Družil se je z vsemi, z bogatimi in ubožni-nii, a posebno zaupljiv in prijatelj ni brl nikomur. Tu'Ji za vino na vadno ni hotel več dati, nego kar je računa po razdelitvi spadalo nanj. Le kadar je dobil v krčmi kake nižje uradnike, te je napojil, pa samo zato, da jim je laže prav orbato zabavljal in jiii v pričo prav neusmiljeno mahal. Danes je v bližnjem trgu semenj in pelja se tja, da bi nekaterim kmetom, ki so ga prosili, kupil vole v rejo. Ker poslednji tržni dan tudi ni bil v mestu, mora zmleti, kako je bila kupčija in po čem kaže kupovati. n. Ko voziček drči po eesti, doide suhega, dolgega moža v zanošeni letni obleki in s kosmato kučmo na glavi. Smrek ar je v Anton po-drži konja in pravi: "Če imaš kaj težke pete, pa k meni se'd'i, Brašnar!" Brašnar se nasmehne, skoči na voz. se posadi dobro na mehki sedež poleg Antona ter pokrije > desnim levi čevelj, da se ne bi videla luknja, katero je preril pa-'lee. In Anton požene. Brašnar je bil Smrekarjev sv-sed. Nekdaj je bila • Brašnarjeva hiša najtrdnejša vse vasi. Zdaj pak je bila najbolj zadolžena, poslopje opuščeno, njive neguojne in slabo obdelane. S pinjančevanjem in ne-števiinimi pravdami je Brašnar zapravil skoraj vse, kar je bil dobil j po očetu. Ker je v svoji mladosti nekaj let hodil v mestno šolo m se naučil nemški govorit* in Opisati ga je obšla prevzetna misel, da ima izvrstno umno glavo. Dobil je prvo pravdo, katero je imel z ne- Čistite temeljito. Električni Vacuum čistilec je edina / priprava, s katero se odstrani Ves f ^ ^^JV prah iz karpetov, zagrinjal in tapet. I^-J \ 'i ne da bi se razprašil po zraku. Izvle- JL^^JmL če globoko ležeči prah, katerega ne doseže krtača- Povspešite svoje čiščenje s tem. da kupite še danes ta čudovit pripomoček. V naših zalogah lahko vidite vsakovrstne izdelke. i he New York Edison Company Ar Ycur Sfti-ut tiencnil Ortwe-: Irving 1'Iucc ami 13th srr^ -Branch Office Show Kouni^ lor the Convenience of the Pu'jli: ^^■424 Broad* rav 124 Wet iZil Street 3o2 1-a>t 14^ t h Street .126 Delance) Street 151 I -t S ,:h Str«-et All Show Koo:n> 10 Irving Place 15 Ea>t 125th Street ep.-n until midnight kim sorodnikom. Pripisoval je t« s;tmo svoji bistroglavnosti. Da bi se še bolj podkoval, prebere zako-noznanske knjige, kar jih dobi v roke. S pravo strastjo se začne to-žariti. Kdor je imel kako pravdo je pr šel k njemu: 011 se je vsega ( lotil, bodi si krivično ali pravično. Vsako tožbo je gnal do poslednje stopinje, in eo jo je izgubil, jo je začel za nekaj časa malo zasuk- i njeno in predrugačeno še enkrat «d spodaj. Kmetstvo je zanemarjal. novee je rabil in zabredel je v dolgove. Njegov dom b bil imel pred dvema letoma biti prodan* rešil ga je samo n tem. via ga je dal prepisati edinemu sinu Nar» ' njijvrj"« MloTrasId dnevnik ▼ Zdr+ nth drftarak. ^^jTj_IZ URADA li - z- T- TZM^D JOHNSTOWN, PENNA. GLAVNI ODBORNIKI Z. J. P. D. Predsednik: PRIMOŽ KOGOJ. 3004 St. Clair Ave., Cleveland. Ohio. Podpredsednik: J. A- MATIJ A 8IČ, c'of Woodlawn Trust Co., Wood-lawn, Pa. Gl. tajnik: JOS DUPIN, 815 Bradley Allev, Johnstown, Pa. ! Tajnik za slov. oddelek: PETER SRNOVRŠNIK, P. 0. Itoi 279. Forest City, Pa. j Blagajnik: ŠTEFAN DORVATlC, c. of First National Bank Alli-iuip. pa, Pa. (Vrhovni pevovodja in arhivar: IGN. HUDE, 82 Cortlaudt St., New York, N. Y. NADZORNI ODBOR: za slovenski oddelek: Ga. AGNES ZALOKAR, Cleveland, O. JOSIP REMS, New York, N. Y. sa hrvaški oddelek: J UR A J NORSIC, Cleveland, O. JURAJ PRAŠIČ, Johnstown, Pa. Pevskim društvom Ponovno sem že opomnil pevska društva, da se ini naj ka- tere skupne pesmi potrebujejo, iln jiin jih pošljem. Večinoma so se temu mojemu .pozivii tudi odzvala, toda se vedno med njimi nekatera pogrešam. Zato prosim ona društva, ki se še niso prijavila, da to store takoj. IJojiui se namreč, du so šo malo pozna in se bodo le težko naučila. Onim društvom, ki so mi sporočila, kaj potrebujejo, sem zahtevano večinoma že razposlal. in sieer toliko, da imajo dovolj učnega materjala* Lesar pa nekatera društva šc niso prejela, bodo dobila prihodnji teden, ko bodo vse zahtevane pesmi prepisane. Do tedaj pa jih prosim, da počakajo. V zalogi imam še nekaj pesma-rie, katere sem pred kratkim iz-, dal. Zbral sem le take pesmi, ki še niso bile mnogo pete in ki so1 zelo niične in prikupi ji ve; poleg' tega pa se jih je mogoče lahko na-1 učiti in jih morejo pHi majhni ' kakor tudi veliki zbori. Naj še en-j krat navedem vsebino te zbirke ' ki stane malenkostno svoto $1: V sedanjem času je pač težko j izbirati pevski materija!, kajti imamo le majhno izbiro. Da se pa društvom v tem oziru pomore, j sem pred kratkim izdal pesmarieo, i ki vsebuje 12 zelo primernih pes-j mi, ki se v naši novi domovini še jniso mnogo pele. Vsebina te zbirke je sledeča: 1. V sladkih sanjah, A. Hajd-rih: 2. Večerna peseni, dr. Anton Schwab; 'j. Pastirček, Fr. Gerbič; J. Lahko noč. II. O. Vogrič; 5. Naša zvezda, Ludv. Iludovemik; 6. Napitniea, Ivan Oevirk; 7. Jaa bi rad rudečih rož, Zv. Prelovec in Ignaeij Hmle; 8. Tihi veter od morja, Oskar Dev; J). Savska, dr. G. Ipavee: 10 Vabilo, F. Gerbič; j 11. Planinska roža, dr. (J. Ipa J vet;; 12. Potrkali na okno, Anto« ' Foerster. Razpečal sem jih že mnogo in ' izila je že druga izdaja, od katero 'jih imam le še malo. Komur pri Inianjkuje pesmi, naj kmalu naro Iči, da ni ti morem še post reči. Zvezek stane $1.00. ' S pevskim pozdravom ___Ignacij Hude. IZ URADA TAJNIKA S LOVK N.SKEGA ODD ELKA. r ' ' —~ - Samo tri mesece je še do našega koneerta in na moy poziv se j« odzvalo samo nekaj pevskih dru štev, spadajočih k Z-IPD., ial po dva poziva, pa ni nič. Ne vem. kaj je te um vzrok, 'l istini gg. tajnikom se pn prav lepojia tem mestu zahvalim, ker so res svojo dolžnost na moj poziv storili. i Naprej, bratje Slovenci! Pesem je pol k izobrazbi. Ljubi svoj ma-i temi jezik in ne sranmj se ga! Rojaki sj)oštujte svoje pevce, ken 'o je ponos m dika naroda, podpirajte napredno kulturo! Ako priredi pevsko društvo svojo \e-■felico, id i in daruj po svoji moči; pokaži se. dragi rojak, brez izjeme. katerekoli stranke si! Česar, dragi rojaki, niste do sedaj jwmI-pirali podpirajte v prihodnjič! Zveza jugoslovanskih pevskih društev sprejema prostovoljno podporo od strani rojakov, kateri niso pevei. pa z nami za uspeh naše mile. drage pesmi. Vse denarne fHJšiljatve se naj blagovolijo pošiljati na glavnemu tajnika: Stephen Ilorvatič. e o First National Bank. AUquippa. Pa. Pozdrav pevkam, pevcem in j ljubiteljem petja! Peter Srnovr.šnik. tajnik slovenskega »xldelka. I box 27'J Forest City. Pa- Resolucije, sprejete ii2 konvenciji S. N« ZLI IZJAVA AMER. SLOVENCEV. Slovenska Narodna Zveza na «voji prvi konvenciji ilne 1«». aprila 1918 v Clevtlandu, O., svečano izjavlja: 1. Da Muy Slovenci. Hrvati ui Srbi en narod. Da mi Slovenci osamljeni ne moremo eksistirati in vidimo rešitev našega naroda samo v polit* cncin združenju s Hrvati in Srbi v svojo samostojno in neodvisno drla vo. Da morajo biti v-j trije deli jugoslovanskega naroda popolnoma enakopravni in tla mora biti ta enakost zapra ran tirana v osnovnih uli temeljnih državnih zakonih. 4. Da stojimo krepko na stališču principov našega predsednika Wil-►ona. po katerih ima vsak tiaro«! elementarno pravico, določati siiin >vojo usodo in obliko svoje države. Veleti tega Slovenska Narotlna /veza kot ameriška organizacija izjavlja: Da ima jugoslovanski narod v domovini neovrženo pravico, tla '»i uredi svoje politično in državno življenje v .svojem ustavotvornein državnem zboru, ki mora biti izra> ]'ravc ljudske volje in mora imeti najvišjo suvereno oblast. Vendar pa Slovenska Narodna eza v Ameriki, globoko prepri-j čaua. tla j^ edino popolna demo-kracija za zdrav ekonomski, kulturni in državni razvoj vsakega naroda, predvsem pa jugosloven-skega naroda absolutno potr. bna, smatra umestilo izjaviti, tla mora bodoča ustava našega naroda temeljiti na sledečih modernih demokratičnih osnovali ; I. Popolna svoboda govora in tiska. Popolna verska in politiška svoboda. ;i. Popolna svoboda ]>ouka. 4. Popolna svoboda združevanja in zborovanja. •t. Splošna, enaka, direktna, tajna in proporcijonalna volilna pravica obeh spolov za vse politične in samoupravne zastope. 6. Najširša avtonomija in samoupravnega življenja. 7. Narodni referendum hi iniei-jativa. s. Odgovornost vseh javnih u-radnikov narodu samemu. 9. Popolna enakopravnost vseh državljanov pred zakonom. 10. Odprava .plemstva in vseli srednjeveških fevdalnih protide-mokratskih predpravie. II. Potlržavljenje vseh velikih posestev, ki so v rokah nemških in madžarskih magnatov. 12. Rešitev agrarnega vprašanja kot najvažnejšega vprašanja poljedelskega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov v -mis'ii soeijabie pravičnosti. BOLGARI. Ker je bolgarski narod danes eksponent nrusovstva na Balkanu in ker hrepeni po hegemoniji na Balkanu in z ozirom tia dejstvo, da naš narod v starem kraju zahteva združenje Slovencev. Hrvatov in Srbov v eno državo, ni umestno, da hočemo po siji najti sodelovali je 7. Bolgari proti njih lastni volji. ker bi to nasprotovalo principom. izraženim po predsedniku Wilsonn. SPLOŠNA RESOLUCIJA. Konvcucija S. N. Z. smatra za svojo sveto dolžnost, da v teh velikih časih, v katerih se odločuj«' usoda vesoljne demokracije. Jugo-slovanstva, kakor tudi oan njega *lovcu>ke veje, javno in pred ec-lilU svetom izjavlja, prepričana i/ dna svojo duše: Da so Avstro-Ogrska in IJab-slniržaui glavni krivci, ki so zakri-\ i!i. da .so Slovenci propadali. iz-gubivši s v«) jo neodvisnost v političnem suženjstvu, in socialni votli. Po volji llahshuržanov je bila koloni/.irana in »rreinaiiizirana \ prošlosti polovica sta rosi ovenske ga ozemlja, oni so hoteli streti slo venski narodni čut in so napovedali vojno Srbiji, da bi slovenske d< /.<•%• |»ostale pašalih prusovstva. Tisočletni zločini Ilabsburžanov dajejo Slovencem pravico prakla-mirati. da ni več vezi udanosti in zvestobe med njimi in dinastič-iiiin cesarstvom. Prosti hlapčevskih spon prošlosti je njihova bo dočnost v državnem ediiistvu s II r-vati iu Srbi. Smatrajo A \ nI ro-Ogrsko /a največjega izkoi iščevalca in sovražnika Slovencev. Slovenstvo j«* uničeno. ako ostane to cesarstvo ohra njeno po sedanji vojni. Zahtevajo razbitje Avstrije kot predpogo; boljše bodočnosti Slovencev, kakor tudi kot edini predpogoj stalnega svetovnega miru ter demokratske lijre na rodov. Vidijo v državnem ediiistvu s Hrvati iu Srbi cd hi o rešitev »v«>je eksistence. Ako bi hoteli osnovati svojo slovensko državo, bi postala ta žoga v rokah sosednih vele-, v last i. Zahtevajo, sledeči v tem jugoslovanskim državnim poslancem in njihovim osnovnim mislim, izraženim v manifestu, predloženem p< dr. Korošcu na brest-litovski konferenci. kakor tudi jugoslovanskim ^ocijalistoni v starem kraju ter načelom, izraženim v Krfskl deklaraciji, da se vsi Slovenci, Ilr-vati in Srbi zedinijo v eni narodni in strogo demokratski državi kateri bo prava osnova samoodloče van je naroda samega. Izjavljajo, da morajo veliko vprašanje bodoče državne ureditve Slovenci. Hrvati in Srbi rešiti v eni iu isti ustavodajni skupščini. Smatrajo, za neobhodno potrebno, da se opozarja ameriška javnost na strašna, nepopisna grozo dejstva, napravljena po volji Ilabsburžanov v Srbiji in v vseh drugih jugoslovanskih deželah; Srbi Hrvati in Slovenci, vsi stanovi vklj ueivši katoliške duhovnike, sol bili žrtve tega tiranskega nečloveškega režima. Opozarjajo ameriško javnost, da je ves naš narod v starem kraju proti avstrijskim avtonomijam, da nima nikake vere v obljube Ilabsburžanov in da vidi svoje rešenje samo v popolni neodvisnosti. Izjavljajo, da' so ameriški Slovenci pripravljeni žrtvovati svoje življenje in premoženje v svrho, da Združene države kot največji no-j -ilee demokratsgih idej premagajo! Nemčijo, Avstrijo, ker je zmaga Združenih držav zmaga Slovenstva in Jugoslovanstva. Izjavljajo, da hočejo vse žrtvovati, da se doseže največji cilj. katerega je naš narod imel v celi mukotrpni zgodovini, državna neodvisnost in svoboda v Jugoslaviji. Poiiiijejo vse svoje si|e in vsa sredstva. ki so narazpolago Jugoslovanskemu Odboru, upoiiomočene^ mu predstavitelju osmih milijonov avstrijskih Jugoslovanov. RESOLUCIJA ČASNIKARSKEGA ODSEKA. Na predlog časnikarskega odbora prve konvencije Slovenske Narodne Zveze je bila sprejeta naslednja RESOLI CIJA : 1. Dobro poznavajoč veliki pomen, katerega je imelo in ima časopisje za probujo in prosveto našega naroda, in globogo prepričani. da je v tem n^odcpohiem čaoli-tienimi prepiri do končne Zmage. Svobotie in Demokracije in da po-d red i jo svoje stranske interese oni veliki ideji, katera spaja z močnimi, uerazrnšljivimi vezmi nas v- : ljubezni do domovine n svo. bode. 2. 1'videvajoč potrebo, da se naš izseljeni narod v Ameriki čim boljše seznam z mukami in trpljenjem, z nadami iu težnjami našega naroda pod tujčevim jarmom, prava konvencija Slov. Nar. Zveza poživlja izvršcvalni odbor, da ukrene vse potrebno, da se vsevn časopisom v Zjedinjonih državah brez razlike dajo na razpolago brezplačno vesti m članki iz domovine., ki so dosedaj irinjali savo v nekaterih, tako da bo spoznal s ponosom poslednji naš rojak v Ameriki, da srca ogromne večine našega naroda v domovini bijejo za ona načela, katera je slavnostno proklamiral predsednik Wilson, in da v uresničenju teh idej vidijo edino rešitev. našega troiuienega naroda. Svestna, da pravično rešenje stremljenj in ciljev našega naroda odvisi v veliki meri od pravilnega in točnega poznavanja njihovega od strani velikih zavezniških narodov in zlasti naroda v Zjedinjenih državah, prvoboriteljiee za pravice vseh narodov, malih in velikih: < Prva konvencija Slov. Nar. Zveze smatra za potrebno, da se v okrilju Jugoslovanskega Narodnega Sveta osnuje posebni časnikarji urad, ki bo izdajal svoje publikacije tudi v angleškem jeziku. Vsled tega naproša konvencija slovenske člane Jug. Nar. Sveta, da prevzamejo inicijativo. pri .Jug. Nar. Svetu, da se to važno vprašanje reši. • • RESOLUCIJA ODSEKA ZA PROSTOVOLJCE. Prva konvencija Slov. Nar. Zveze je sprejela na predlog odseka za prostovoljce naslednjo Resolucijo: Slovenska Narodna Zveza, trdno prepričana, da jc samo ta narod vreden svobode, ki se v prvi vrsti sam bori za njo. iu ne čaka, da mu jo bodo drugi narodi priborili: spominja se z globoko hvaležnostjo in dolžnim spoštovanjem o-gromnih žrtev, katere je doprinesel naš jugoslovanski narod, kak >» nobeden drugi na svetu, za svojo svobodo in zjedinjenje: klanja se z iskrenim občudovanjem in globokim priznanjem ter hvaležnostjo srbski vojski, ki je z morjem krvi in brezprimernimi napori dokazala, da jc vredna nositeljiea zastave jugoslovanske svo-b. ki je šk> za tem, da se svetovna in posebno ameriška javnost seznani s položajem, z željami iu pravicami našega naroda, zlasti slovenskega dela njegovega, ki je bil še pred kratkem celemu svetu nepoznan. 2. Smatra, da je ogromne važnosti za naš narod, zlasti za Slovence. prednjo in najbolj izpostavljeno stražo jugoslovanskega na-loda .informirati svetovno mnenje natančno o tem, da naš narod ne želi ničesar, kar ni njegovega, da pa ni pripravljen odstopiti niti pe-di zemlje, podedovane od pradedov, prepričan, da se more trajen mir naslanjati le na resnico in pravico. -i. Izjavlja, da je potrebno seznaniti javno mnenje zaveznikov iu zlasti Amerike z mnogobrojnimi kulturnimi vrednostmi, ki jih je stekel naš narod, z njegovimi konštruktivnimi lastnostmi, z njegovo željo p« napredku, z njegovo demokratičnostjo, ki jc jedinstvena na svetu — tako tla zadobe prepričanje, da je jugoslovanska država, osnovana na principu edinst.va iu vsestranske svobode in najširše demokracije ogromna pridobitev za kulturo človeštva, varno jamstvo za trajen mir in močan jez proti germanskemu in madžarskemu imperjaiizmu; vsled tega 4. pooblašča izvrševalni odbor, da moralno in materijalno. z »astno inicijativo in podpirajoč tujo inicijativo pospešuje vsako delo, ki bi ameriško javnost seznanilo s položajem, z zgodovino, težnjami in pravicami našega naroda, kakor z izdajanjem knjig, časopisov, s pisanjem člankov in esejev, s predavanji in memorandumi, z osebnimi stiki, itd., kakor tndi z gmotnim podpiranjem Jugoslovanskega Odbora v Londonu in Jug. Nar. Sveta v Washingtonu, D. C., v tej njegovi propagandi. 5. Opozarja konečno vse Slovence v Ameriki, da oni z lojalnostjo in požrtvovalnostjo, z medsebojno slogo in ljubeznijo, z zmernostjo, prklnostjo iu varčnostjo dokažejo, da so vredni svobode, za katero se bolijo, in da je to najboljši način, prepričati ameriško javnost o upravieenosri naših teženj. Smatrajo za grobokopV naše bodočnosti vse one slovenske Aiue- ] likance. ki ne sodelujejo na velikem delu našega osvobojenja in zedinjenja. Trdna, mogočna organizaenja Slovencev v Ameriki, ki bo v bratski slogi delovala s Hrvati in Srbi v interesu ameriških Slo-venVev in v svrho izvojevanja naše neodvisnosti, je neobhodno po. trebna. ker drugače bi se morali Slovenci sramovati svojega slovenskega imena. Isrskajo svoje največje občudovanje na junaštvu in pogumu voditeljev Slovencev, ki so na čelu jugoslovanskega pokreta v starem kraju. Konstatirajo, da je delež, katerega so ameriški Slovenci dosed a j doprinesli za naše osvobojenje, povsem, neznaten in v nikakein raz mer ju z dejansko siio ameriškega Slovenstva. Vidijo v srbski kmetski demokraeiji svoj vzor in mislijo, da združeno z njo v eni državi bo lahko delati za dosego prave socijal-iic in ekonomske pravičnosti. Konstatirajo, da nas vera ne loči, in prepričani so. da bosta v Jugoslaviji pravoslavni pop in katoliški duhovnik živela v bratski ljubezni in slogi. Izražajo svoje največje spoštovanje srbski značajnosti in občudujejo brezštevilne žrtve, ki so padle za Jugoslavijo in za vesoljno demokracijo. Pozdravljajo epohalno delo Jugoslovanskega Odbora: sporazum z Italijani, ki je prvi in glavni čin razbitja Avstrije. Izrekajo članom Jugoslovanskega Odbora v Londonu in članom Jugoslovanskega Narodnega Sveta v Washingtonu, D. C., svoje po-popolno zaupanje ter smatrajo njih delo za pravo osnovo naše bodoče državne neodvisnosti in svobode. Spokornik Spisal Ksaver Meško. Nedeljti popoldne. Že se nagiba dan k večeru. Iz mesta grem. Na trati pred predmestno hišo stojita dva možaka in ženska. (Jovorijo glasno kakor bi se kregali in prepirali. A pomenkujejo povsem prijatt ljski. Le imajo ga nekoliko preveč, vsaj možakarja. "O, naš gospod!" kliči eden. velik in krepak mož ter pozdravlja že od daleč. "Pa greni kar z vami. gospod. Malo počakajte!" "Nimani časa." "No. pa kar greni... Torej pa z Iiogom. Jokel! Z Bogom, Franca! — Tako, a malo bi še počakali, gospod! Stopil bi še' tukaj k Jožefom. Samo za trenotek." "Bog z vami iti z Jozelnom! Ali naj stojim tukaj na cesti v tem blatu'"' Mož zamahne odločno z roko. "Pa ne grem k Jozelnu. Tako veni. da ga ni doma. Kar z \ami pojdem... Malo ga imam danes, kaj neA saj ne zamerite, kaj.' Jc pač hudo na svetni. Kmalu se ga človek naleze." "A kje ste bili.'" "Iz Celovca se vozim danes. Pri sodu j i sem bil včeraj spodaj." "Ali se tožite s kom.'" "Ne. Za pričo sem moral iti. Le pomislite, ona Kamnika, ki sem stanoval ic njima skupaj — saj ju poznate, a.'" "Nič ne poznam, A le pripovedujte dalje." "Skoda, tla ju ne poznate. Ta se torej topita. Ona je namreč grozno politična ženska! Pomislite. eno leto sta živela v zakonu, kar pravi; Bolna sem. Ne moreni del iti... To je politika, kaj?" "A če je bolna '" "Nič ni bolna. Lena je. Delati ne mara in misli: Mož me živi že tudi tako! — Ali ste videli že ke-daj takšno politično" žensko'.'" "re-hoda, je naju gledala precej začudeno. A jaz se ne. brigam kaj mnogo za to nemško gospodo; moj glasni spremljevalec pa se tudi ni. Le včasih je pozdravil kakšno večjo skupino, ki ga je motrila že preradovedno. "Dva gospoda sscin že pokopal na Žili ".L mi je pripovedoval, ko se je dovolj mtjezil na tožbo ter ono politično Kamilico. "A vi iio-ste mene. gospod." "Bog \e. -Morda pa pokopljete vi še tretjega." "Ne. ta ne bo. Petinštirideset let imam že." "Ali ste iz naše fare.'" "Seveda. Saj sem bil že dvakrat pri vas. Enkrat ste mi dali šest krajcarjev, enkrat neko knjigo o lurški Materi božji." "lies, se spominjam." Knjige sem se pač spominja!, šest knajearjev ne. "I11 greste sedaj domov.' "Domov. Pustil sem tlelo.* "Kaj pa delate 1' "Kovač sent.. A pomislite: En goldinar osemdeset krajcarjev na. teden, kaj pa naj počnem s tem.'" "A hrano dobite vendar tudi." "Hrano pač. A tako ne morem dela-ti. Zato sem odpovedal... A daleč je še do doma. I11 skt^i gozd bi moral iti. Kaj. če bi ostal tukaj pri cerkvi.'" "Pa ostanite! Skozi gozd bi vam tudi jaz ne svetoval zdaj zvečer." Morda obleži kje in se prehladi, pozna jesen je, sem si mislil. "Alt mašujete jutri doma.'" je vprašal nenadoma. "Doma." "Ob kolikih .'" "Kaj pa", je nadaljeval previdno in precej neodločno, "če bi prišel jaz k spovedi.' Ali l>i bilo hudo?" "Kaj bo hudo! Kar pridite! Ali niste bili že dolgo .'" " Bes. precej dolgo že ne. Pusti ■MWMmWOM MMMMMMMHMHMUMWMMMMM B^B MMWWUMMUHBwr Mnogo ljudi je bolnih. j Dr. S. P. MAINS HI F* i pove resnico in zdravi tako, kot bolezen zahteva. | Mi adravia* w»»t- "" v>d j« aprem- [ — V—fci wiTu, mm- -Jtffl Ij« za s4ra»|jraj« | ra stala* »AaiL -Jftft^^WjV Tgi xinnm» t.41 j MI NE ZDRA- IfKg«h m VHtO, AKO WM'fHg&M' Wmm^^Y^'^l ki >» dim ; | MBOLEmi fill SSI llliBL S MMMOmAV- Govorimo vaš QQCir fin Al A y ONI n Nasproti Kaufman J jezik rnilli lina IVI An Oni I Haers trgovine J naslednik prof. dr. S LOAN-A j 408 SIXTH AVENUE, Specialist PITTSBURGH, PA. j i___tTRB: dnavno o1 vseli strani ter jo je zopet /.vil 1:> j.otla.-il nazaj pod suknjo. "Da tako storim: Tukaj pri Hojzlču ostanem, malo povečer-jam. ledeni za peč. se Icjmi naspim ter pridem jutri. A ne res", ulas :uu je postal zopet negotov iu dvomeč, "žganja pa ne stneiu piti več nocoj." ^ "Ne! Saj vidite, da ira imate zu dovolj. " "Kes jc, precej t*cni se nale-/a'\ danes. A jutri popravim \>c. Vse narediva 1c-;h» iu kakor je prav. Ne res. tako 1>:> / menoj, kakor /. desnim razbojnikom na k''i-/.u ' Tudi ta jc imel miio>go na vesti. A \se mu je bilo odpuščeno ... Oj. oj!" Ne \ i*iii. ali iia je p«»siljeval v resnici jok ali se je -ili! le sam na jok. "Le umirite m* in (pridite jutri. 1»'. pojdem ker tukaj za hišami. Vi pa ležite lvpo in s<- zju- traj lepo pripravite." "Prav me poučujete! Tako je prav iu v redu ! Takoj ležem spal. Zjutra j \ stanem ob šestih, se uini-jeni. se lopo pripravim, ob .sedmih pa pridem. Saj pravim r Z vami se človek lahko pametno poineili. Lahko iio»*!"~ *" L:«hko noč 1 Zavil je v v;u». Ko sem spuš-al zavese, pu-djio sem prižgal luč, sem ua videl korakati doli po i c-1 proti goNtil-ntei. "Ali ni oslal jni Iiojzlču.' * som se čudil. ' Gotovo <_»rc iskat še žganja. Ali pač pride jui.-i.'" Drugo jutro čakam in •"vtkani \ spovednici. A kot^a ni bil ».' Kova-ča-spokorjenca n 1 j>M i-nje^a v«-- čera! Avstrija proti Italiji. True translation Hied with the post master at New York. V V. on May 17. 1918 as required by the Act of Oc" 6. 1917. London, Anglija, lb. maja. Po mm 11 ju dobro informiranih opazovalcev se more v kratkem pričakovati avstrijski sunek proti Italiji. Splošno se domneva, da je v sovražnikovem načrtu zapopade-na velika invazija /. glavnim ciljcin Milan in Brescia v namenu uničiti^ italjansko armado. Šest vojakov na kvadratni jard. True translation filed wiih tli^ j-ost master at New Yurk. N. V <•>• May IT. l^lii as required by tin- Act of tober 6. H>17. Pariz, Francija, lb. maja. Li-st (iaulo's. ki se naslanja na in formacije, katere je prejej gene ralni štab, da imajo Nemci loO di vizij, pravi, da prid-- na fraucosko-beljrjjski fronti od vvi rncjra morja do reke Oise po š >t nemških vojakov na vsak jard. -------- NAZNANILO. Cenjenim rojakom v Pittsburgh. Pa. in okolici naznanajmo, da jik bo v kratkem obiskal naš zastopnik Mr. Janko Pleško, ki je pooblaščen sprejemati naročnino za, *'Glai Naroda" in izdajati tozadevna potrdila. On je pred leti že večkrat prepotoval države, v katerih ■a naši rojaki naseljeni in ; je povsod dobro poznan. Upati je, I da mu bodo rojaki ▼ vseh ozirih Jpomagnli, posebno ie. ker Ima *>5-' kUSUAfi lAZl Mfab __ ^ 01 AS NAROD A, 17. 3LAJA ID 18 _ IZPREHODI PO GORJANCIH Spisal JAKOB ZUPANČIČ ===== " (Jorjanci so čudovit a gora, k i ni odkrila vseh svojih skrivnosti niko-Hmur. ne tujcu, ne domačinu." Janez Trdina. I. i f Gorjanci leže na Dolenjskem. dolenjska stran se začne pod l.jubljj,no. S«*diva v dolenjski vlak v "Kurji vasi" in se odpe- ljiva proti jugu. Vlak leze po ljnl>ljanskem barju skraja prav, leno. kakor bi se mu udiralo, ter prileze po raznih ovinkih, klancih' in predorih se le čez poldrugo uro v Zativino. Tu sva šele na pol po- Stroj si i/pere Miho grlo in si zojHrt nekoliko duška skozi su>-( jasti dimnik, da imava vtis. kakor hi se odslej vukrilu nekoliko hitre-1 je. In res imava eez pol ure v št.' Lovrencu samo še tretjino pota prod seboj. eez dobre četrt ure vi Trebnjem samo še četrtino, čez šest minut v Pmrikvah pa sauto še1 petino ]M»ia. Od .Mirne peči naprej bi moral torej po tem računu vlaki biti že pra\ i brzovlak. Novega' mesda pa le še ni. Nazaduje sej vlak vendar definitivno ustavi /n-, naj mesta pri llišljiuu. S kolo-j dvora se pride v mesto j>o novi,] lepo izpeljani cesti. Turistom pa' lie, kaze hoditi po njej — zaiadi, večnega prahu in blata, Udariva' .... i jo torej rujse kar na. staro cesto po drevoredu na Kapiteljski hrib1 ali marof. Na vrhu klanca se turistu nudi1 krasen razgled po okolici Novega mesta. Njegov prvi pogled velja se v oda hrihoiu — Gorjancem. Iva-1 kor mogočen iiasip zastirajo po-' tried v Belokrajino in na hrvat-.ko stran.. Ol o nam obtiči na najvišjem vrhu sv. (jere tali Jere. llHl metrovproti levi pa se nekoliko nižje ua robu kmalu zapazi cerkvica sv. Miklavža (IK>4J m). To je Kukova gora. ki se pod cerkvico. kakor odrezana, spušča jako strmo v dolino. Proti desni se vidi dolg gorski hrbet, ki se »polagoma /nižuje da ga državna cesta kar-lm\ška lahko prekobali. potem se pa zopet vzdiguje do Prsčeiiika| (s;U m i nad Semičem. Nekako v, sredi med obema kctieema, med Kukovo goro in Pcettenikatn, je postavljen »prt d to gorovje lep. 4(>7 m visok stožec z razvalinami s ti*ega gradu na Mehovem. Ob njegovem levem pobočju se tudi s prostfm očesom dobro zasleduje široka državna cesta, ki se vije potem \ velikih serpentinah čez Gorjance in se prevali na Luži v V*'1okrajiiio. Vrh sv. Gere se vidi P Novega mesta kakor orjaška glava mogočne sfinge, koje truplo je zlekujeno po Kukovi gori do sv. Miklavža. Ljubljančanom Gorjanci seveda prav nič ne imponujejo. Že Krim sam. ki je 75 m nižji, štrli vse bolj veličasno proti nebu. Pa vendar imajo Gorjanci ter dolenjski Hribi in griči sploh toliko lepih irazglc-' dov, toliko senčnih potov in toliko ^ prijaznih krajev, (ta je res obžalovati turisti h; tujce, da tako zanemarjajo mrnn ljubo pastorko — dolenjsko stran. i Na Gorjance hodim, ali pravzaprav sem hodil pred nekaj leti večinoma sam. Dolenjci pač radi credo v daljavo, v Ameriko iti jih n. pr. prav nič ne pomudi, za hribe pa niso posebno vneti. Le red- 1 ko me je spremi jI kak tovariš, navadno sem si ga samo mislil. 1 Vedno pa je hodil z nienoj nabiralec rastlin, namreč moja mapa, 1 potem geograf, namreč špeeijaina « karta potem čuvaj, namreč pri- 1 ost r ena palica, potem jestvinar. i 'ki se je skrival v obliki prigriz- ' I kov in priiivkov po mojih žepih j ali v nahrbtniku in pa neizogibna spremljevalka, moja radovednost, ■ Id je povpraševala ljudi po imenu ite^a jartTa. one vodice, najvišjega |\ri;a itd. Tako sem iuiel /. botaui- ! , kom iri geografom, s svojo domišljijo. še bolj pa s svojo kantino dobro tovariši jo in v prosti naravi . neprisiljeno zabavo. Tako sem i prav lahko pozabil, tla hodim sam. ;" tako ■vim *\ | Najkrajša pot na vrh Uorjsincev I 'gre iz Novega mesta čez lvandijo. [Žabjo vas, skozi gozd proti llru- ( šiei. v tiabrije iti od tod na vrh. : 1'red net;aj leti zaznamovana pot ,se odcepi na koncu Žabje vasi | ood klancem stare ceste na desno |mimo par hišic, potem ]>o kolovozu mimo kozolca in na levo čez ' f i travnik "na Trati" (nekdanje ve- ( /bališče vojakov). Steza se kmalu skrije v goščo grmovja in mladega listnatega d reja. Po! je jako' dob: o iz h o jena in ima smer narav-1 nost proti vrhu Uorjancev. Po, njej hodijo sejma rji iz Novega mesta v Ilrušieo in potem čez Gor-: janee na hrvatsko ali vlaškoj stran in seveda tudi naopak. Pot j po tem gozdu je že sama na sebi vredna, da bi jo Novomeščanjc' uporabljali za popoldanske izpre-j hode. Skozi in skozi do ceste je! lepa senca šibkih brezic, krhkih' |jelš. mladega hrastovja in grini-j , caste leske, pozneje prevladuje hrastov je in gaber, irozdna slika , . I pa jo vsak hip druga. Daleč od hrupa sveta in cestnega prahu vlada tukaj naokrog samotna ti-hota. uiti žuborenja vodic ni sli-( sati. res kakor v "gluhi lezi".' (Opomba: "Gluho ložo" iščejo navadno v Gorjancih za Mehovem.) K večjem sreča človek družbo eigančkov. ki imajo po host ah razprostranc obe hi e Šcnihel-Stopi-če domovinsko pravico. Prof i koncu gozda pride pot na kolovujk mimo hišif, ki tvorijo selišče Selca. potem pa po bližnjici navzgor čez majhno stnuinico. Km'i 1 u smo ua cesti med sv. .Jo&tom in Ilrušieo Svet je ob eesti deloma ska-lovit. (>d leve nam prihaja iz dolinice Slatenika gozdni hlad. Na J desni solneni strani tse vrste hraniti in zidanice. pi"J-vimi Podgorci." V Nov eni mestu štejejo lvandijo (ali kakor se je prej reklo "Pred mostom") že k Podgorju, Kandijci šele Gotno vas, v Gotui vasi potisnejo Podgorce že v Sto-|)iče. Dolž. Hrušieo in s^-. Jost. tu ]>a izvemo, da xo v Podgradu. v, Cerovcu, v Gabiijah in Bnisuicah.j Godi se nam kakor otrokom, ko, letajo za mavrico, pa je ne dohite. 1'odgoaoe je revež in se ti-umo-j tua seli v Ameriko. V Noa'o mesto, se pa hodi rad pravdat aii v ponedeljkih kupovat brez denarja ter, iskat, česar ni izgubil. (.Tako piše] <>. Florentin Hrovat v svoji kjiji-j žici '*Nf>vomesko okrajno gkivar-| stvu*\ 18S5.) C>b posebnih prili-j kali ipa tudi ra*) še sedaj siti in pijani. Ohenem jih je pa pohvalil.' rekoč: Dva junaka sta. denar pa j naš Podgorce. Sicer Bog Podtjpor-iea nikdar ne zapusti: če ni Lačen, 'je pa žejen. : I Uo vznožja Gorjancev je iz -No-| voga mesta dve uri hoda. Piide se tam prej. V Gabri je pritečp mala vodica Sumeč potok (ua špeeijal-ni karti Smeč j>olok) iz Gorjan-jcev in se pod vasjo (na levo j izgubi. Iz vasi vodita dve poti k sv. Miklavžu in na vrh sa-. Gere. Na levo čez mostiček mimo gostiLne^ gre precej strma bližnjica na vas^ .fugorje in odtod k s>v. Miklavžu.. NTa desno še pred mostičkom pa1 se obrne /aznamovana pot (mimo! tli'uge gostilne) po stezi čez krat-i ko stmilino skozi gozdič pravega kostanja. čt(z takozvaaio Križišče, potili pa zložno po gozdu JavcSr-nik na prvo veliko košemeo Sly-kače. Tu je prvi studenec na levo v graipi, *J0 korakov j>od potjo. Pot prestopi na drugo teraso, na' Gorenje iSlakače, kjer je lep ntz-gled na kranjsko stran. Po kolovozu nuni priteče nasproti vodica' iz studenca Gospodične, ki se nahaja ravno v gorenjem kotu koše-niee. Ustavimo sc nekoliko na tej košenici. fcjpomladi je tu polno cvetja, zlasti kukavic (Orchis) je vse pisano. Pa tudi tiee kukavice se kaj rade i oglašajo tu okrog. Ko je nekoč moj radovedni spremljevalec za-] | slišal kukavico, spomnil sc je pri-1 »zora v Sienkiouiezevem romanu! | ;"Z ognjem in mečem" in je vprašal kukavico za prihodnost. "Koliko let bom užival zakonsko sre-ičo s svojo izvoijenko?" Kukavi-i ca mu je napela 12 let. "' l*resmeto s malo", je za godrnjal. Nato je i vprašal še enkrat: "Koliko deee 1 bova imela?*' Kukavica pa Tiru je i zapete: enkrat, dvakrat, trikrat, 1 devetkrat, desetkrat... — oho! - vsako leto eden, kukavica pa je 3 pela še dalje — enajstkrat, dva-n najstkrat... — kaj. sami dvojo-9 ki?... — ali kukavica, je še vedno pela. Kot nepristranski spremljevalec sem štel do štirideset; poleni sem imel dovolj tudi jaz. . . 8 Že smo pri izviru znanicnitega - studenca Gospodične (822 m). ® Sfudenei* izvira v ijnvte'iiii tleli " izpod mladih bukev v precejšnjem 7 curku. Voda je hladna in jako dobra. Ysakdo se tukaj pomudi, I. ker jc to zadnji večji studenec ti« sev£r<*?ahodni strflni sv. Gere. Trdina nas je seznanil s pripovedko. ^ kako se je tukaj stara grajska go-jspn iz Mehovega kopala (in pcmia- dila lepo gosti od ič no. Sicer pa 1 ljudje preveč slavijo in hvalijo vodo iz studenca Gospodične. I»e-1 klautirali so jo svoj čas za itovo-mc>ki votlo v oil. čeprav je ]>reuialo vode in je pre-ualeč v Gorjaiu-iii. j Od -tudetica gre na desno stezica do lovske koče, ki je pred leti I deloma pogorela. Zaznamovana pot ^»a krene na levo v hladili gozd |m> kolovozu, ki je zelo izvo-! žen in razora n te.r ponekod precej' [blaten. Pot se vije potem dobre četrt ure prav položno ob pobočju Skrajnega vrha. na levo pod njim pa je jarek v Koteh. Ravno na ovinku, deset koiakov pod kolo-' vozom, je zadnji studenec s pitno votlo. Vodica JH) JclTiv u v Ko- teh iu se zbi- a niže doli v šumeč }>otok. Za ovinkom pride

o gorskem hrbtu pot iz Gabrij čez Ju go rje. Od tod dalje se spušča breg na le.vo v dolinico; Vitaškega potoka pod Čraim vr-'hom, ki tvori zahodni odrastek' Kuk ove gore. Kmalu pa uriš izne-j liadi prava železna cesta, ki nas spremlja v večjih in manjših o-| vinkih do sedla med &v. CJero in •>v. Miklavžem tlo Krvavega kam-' na. Zagledali bi jo bili lahko že1 par sto korakov nad Gospodično. Ker ji izpeljana od gorjanske ža-• ge (ali '!'abrike"» onkraj (ior-' janee v v dolini Velikega Paleža in' teče v velikanskem ovinku okrog Skrajnega vrha mimo lovske ko-' če. nad Gospodično in proti Krva-! vi'imt kamnu. Žago so v oktobru leta 1!HM. opustili in ždce.na cesta1 je zapuščena. Pred par leti ee-.ta' še ni bila razdrta. — Že smo pri j Krvavem kamnu, na znamenitem! sedlu Kukove gore. "kje.r se leže-J I jo orli hi nevihte". krvavi kamen ■ (>20 nn je dober, meter visoka inširoka piramidasta; ■skala v senci mlade jerebike ter 'nekako skilta za leskovim grmom' in ima razne barvane in izklesane j napise. Najbolj se blesti napis "S.' 'P. \> " in letnica 1905. Tega kam-1 !.ia so se kajpada polastile mirod-1 1 ne pripovedke. Najbolj ginljiva je ona, ki je nodohiut zgodbi o tilenskih biiatih.1 Kranjci in llrvatje i Vlahi so ho- J teli tlo^čiti mejo. pa sn poslali i neko jutro poslance iz sosei InjiliJ mejili ih vasi j. naj d«»ločijo mejo tam. kjer pridejo skupaj. Hrvatje , ! so odrinili jako zgodaj otl doma.' 'da bi prehiteli zas]Kuie Dolenjce.! Na sedlu trčijo skuj »a j. Ko pa vi-j. dijo Kranjci, da so jih Vlahi pre-j j varili, jih pobijejo in na licu iue-j sta pokopljejo; zato se še dandanes 1a kraj imenuje Krvavi kamen. Poiskali so si sami pravice in jo obenem tudi pokopali. Zato še j dandanes toži kak star Novome-J ščan. da pravice ni vtV- nia svetli. | ampak da je pokopana globoko vj I Gorjancih, in že marsikdo je iskalj I tiste globeli. — Nekoliko manj j krva\ o pnpovedko pa sem slišali i v Ga-brijah. Dva posestnika sta se jj^repirala za mejo. Gabi-ški sosetl' je dejal: "Tukaj, kjer držim roko. jo moja.'' Nasprotnik pa je, pri]Hunnil: "Ce udarim s sekiro! po roki in ti izmakneš, si lagal, č»* pa obdržiš roko. si resnico go-1 voril." In res je udaril in mu <>d-■ sekal prste. Cez ta kamen gre pač 1 sedaj meja med okolišem Novega mr la in Kostanjevice, hrvatska ' meja pa je višje g-ori ina robu Gor-L'jaueev. Čudno le. da nam Trdina ui zapis al nobene pripovedke! ' o tem kamvu. ' Pri Krvavem kamnu se zname- 1 n ja cepijo. Na levo se v travi zasledi kolovoz k cerkvici sv. Mi- Dr. Koler SLOVENSKI 7DftAVNIK 138 Fe— Ave., ^gjttahorgfc. P« krvi abnTa^ mtwb im, u pa Je Kamel «r. prat ■rUek. Ce Imate *oM0e •» mMMr- Cke u*ma, t #rMu i1> U* koMiai ▼ kMtok, pridite Im UMU rmm Mm kri. Ne tekajte, ker ta fce- ^^ičanTri ^TtfjHffl ^u*"na s»kt« ■Mre—W >3 M> mttunm n nI—l Mi»jit U xmro«Ui to-(eCtoe t krita In HM ia riutt tail prt Iiainll w**milm u teSwu^Sni■ "* jSSnJTTT^jlB , kdM MCtnli ki itMuilo tAI M" tal ta «. ■!■■■>; T Htttt ti t. Hf ■tata« ta a. ■ mita« _ . ■ w+mmiii*:-- Pnmmm+m. — MU imlHl tat ta Btavfltot 'zakaj morajo naši P&EMO- garji in ŽGALCI KOKSA DE 1 lati VSAK DAN? Delajo za isti smoter, za katerega je umrl naš Jezus Kristus. _ Vojna, katero vodi Amerika onstran v 9vropL se vodi za najsvetejše stvari, ki *o ljube vsakemu človeku na zemlji. Borimo se zaradi tega, da bo vsakdo prost, da bo vsak enak in da se odpravi militarizem, ki nas je toliko pognal iz stare domovine v Ameriko. Naša zmaga ne more biti dobljena. ako oni. ki so ostali zadej. da izdelujejo topove in obratujejo tovarne, ne preskrbujejo naše ar-made z orožjem. To posebno velja za premogarje in žgalee koksa, kajti veliki phivži za jeklo in že-. iezne tovarne morejo v polnem obsegu delati le. ako dobivajo dovolj KOKSA in PREMOGA. Ako ipremogarji in delavci v koksar-nah pustijo delo. ako ne d dajo |vsak «tan. kadar imajo priliko, potem bo izdelovanje munieije omejeno in bodo na ta način pooma-gali našim sovražnikom proti našim fantom na fronti, j Zaradi tega so nekatera slovanska društva v okrajih trdega premoga sklenila, da sveujejo svojon članom, da delajo celo v praznikih. , Slovaški in poljski narod ve. da bodo njihovi bratje v cvropi osvobojeni tiranstva. ako Amerika zmaga- Ta vojna je njihova vojna. Vodi se za iste principe in cilje. I I za ker • je umrl Jezus Kristus, i Mož, ki gre na praznik na delo j in ki s tem pomaga premagati na-jše zatiralce, je ravno tako ljub ^Bogn, kakor bi ostal doma. Naši vojaki se bore za našo sve-' to stvar poonoči in po dnevi, ob delavnikih in praznikih. Tii'U mi smo vojaki, izdelujemo : orožje, in ako hočemo podpirati s t vac za katero je umrl JEZCS i ( KRISTUS, potem moramo iti v rudnik in prinesti na dan kolikor mogoče veliko premoga t- r delati okoli koksovih peči ter napraviti ^ar največ koksa. Vsak dan moramo delati polni čas. Ta vojna se vodi z Bogom in za ( njegove svete principe in on želi. da mu vsak dan pomagamo z vso močjo in sposobnostjo. Advert. F. L. A. B. 1 —-- i |!.Iavža. na desno pa se pride v do-jbri pol uri po iztrebijenem jarku, j ki je v zadnjem delu precej strm. navigor k sv. Geri. Obrnimo se najprej ]>roti levi. , l>ot nas vodi jio košenici mdiuo i več udrtin novejšega časa. ki ka-i žejo na kraški značaj ln*i4>t>vja. Te j in enake •'udrtine. kotanje, kot-ilice. dolinke. rupe ali posesti" so j dale jiovod raznim pripovedkam, i i kako je zemlja požrla voznika, j ker je jireveč preklinjal/ Pot pre-,reže majhen gozdič in nas privede 'jV četrt ure po senožetih Kukove Jgore k cerkvici sv. Miklavža. Ccr-'.kvica stoji prav na robu Kukove gore nad zelo stnuini bregom. t Vendar je od nje prav malo raz- True transatl-.n filed with the w>»' i master at New York. X. Y. on Ma v 17. 131». am required oy the Act or Oc'tor>«. 6. »17. Jugoslovanska Katol. uednota Ustanovljena leta 1898 — tnkorporirana leta 1900. Glavni urad v ELY, MINN.] * GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL R0VANŠEK, Bx 251, Conemaugh, P«, Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain^ Ohio. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BBOZICH, Ely, Minn, Blagajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO Ballda, Colo. VKH0VNI ZDRAVNIK: Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittabnrgh, ra, NADZORNIC: JOHN GOUŽE, Ely, Minn. ANTHONY M0TZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, 111. IVAN VAB0GA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa. P0R0TNINI: GREGOR J. P0RENTA, Box 176, Black Diamond, WasH LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Miah. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Dulnth, Mian MATT. POGORELC, 7 W. Madiaon St, Room 605, Chicago. HI. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yd«. Station RFD. Box 17. Denver Colo. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi daname poiiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na osebna ali neuradna piama od strani članov se ne bod« oairalo. Diuitveno glasilo: "GLAS NARODA'\ gleda, ker jm ob robu in po bregu j previsoko drevje. Zvonik m pač dobro vidi iz Xovega mesta. Iz; ujega se pregleda Ki-ška dolina' novomeška okolica in hribovje' proti Gorenjski. Skozi drevje se' j nam nasproti smeje prijazni V "m j i vrh nad Helo c< rkvijo, lam v dali javi pa se kaže dvoglavi kranjski 'Kuni. proti desni pa stnni štajer-'ski liise.e. (Dalje prihodnjič.) All ste bolni? ! i Ako Imate kako botezen, ne glede na to, kako dolgo ln ne oziraje se na to, kateri zdravnik vas nI mogel ozdraviti, pridite k meni. Vrnil vam bo vaše zdravje. — Oddaljenost ali ra pomanjkanje denarja naj t""""*' vag ne zadržuje. Vse zdravim enako: bogate in revne. Jaz sem v Pittsburgliu najboljši gpeeijallst za moške in sem nastanjen že mnogo let. Imam najbolje opremljen urad, tudi stroj za X-žarke, s katerimi morem videti skozi vas, kakor skozi steklo, imam svojo lastno lekarno, v kateri se nahajajo vse vrste domačih in lmortirnnib zdravlL Ne bodite boječi in pridite k meni kot k prijatelja. ^^^KK^S^^^I Govorim v vašem jezikn. En obisk vas bo preprl-|KfB| čal, kaj morem za vas storiti. pBBPCBMHB Imam Erlicbov sloviti GOft za krvne bolezni in ozdravim bolezni v nekaj dneh. Ozdravil sem tisoče slučajev oslabelosti, kožne bolezni, revmatizma, želodčne ln Jetrne bolezni, srbenje, mozole in vse kronične b«Jezni. Zmerne cene. Prof. Dr. H. G. BAER, til SMITHFIELD ST, PITTSBURGH, PA. j nasproti pošte. I VAŽNO.—OdreJt to ln prinesl s seboj. WS.S. | WAR SAVINGS STAMPS I issued by the UNITED STATES GOVERNMENT Rojaki! Kupujte vojiio-varčevalue znamke! Nikjer ua svetu ue morete boljše, bolj varno in bolj obrestonosno naložiti svojega denarja kot v tem vladnem podjetju. Če ste slučajno v denarni zadregi, h»hko vojno-varčevalno znamko vsak hip izmenjate. S kupovanjem teli znamk pomagate sebi, pomagate vladi Združenih držav ter vsem zatiranim narodom k prostosti. Vojno varčevalna znamka stane za mesec mrj $4.IG. Leta 1923 bo vredna $5.00. Kupite jih lahko na vsaki pošti ter pri glavnih in podrejenih agentih. Ce se vam zdi bolj primerno, pa lahko tudi nam pišete, in mi Vam jih bomo preskrbeli. UBEDNIŠTVO "GLAS NARODA". GLAS NABODA, 17. MA JA 1916 * • ' _ — ..... ' - slov. delavska podporna zveza UaiAcovljera dn* 16. iv^uita * I Inkorporirana 22. aprila 1900 1*90®. I » drla vi Pano Sedež: Johnstown, Pa. GI-AVNI URADNIKI: Prttlaednlk: IVAN PROSTOR, 1098 Nerwood R'd.. Cleveland, O Wo. Podpredsednik: JOSIP ZOR KO. R. F. D. 2. Box 113, West Newtoa, Pa. Glavni tajnik r BLAŽ NOVAK, «34 Main St., Johnstown, Pa. 1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVClč. šiljaJo z mc&eOnim poročilom na naslov gl. tajnia. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi Sp0MI^'D7i" VALOVI ™1 -- i! Ž ROMAN. I. TURGEN JE V. — ZA " GLAS NARODAJ. T# | I 10 Nadaljevanje.) .... t "■sini:: p cj. I vpal vre ;r iM-preiielioma. \ spanju .i«' pa sa- J iija! o . I v»• t... i. P;iniaii'«»ued«*: una, hie. tre! ^o mu n« presta-1 n»> brnele |»<» ušesih. SI. ■. i i»jc /budilo iooriii> tt-kiiiij«' na vrata. V>r«il je in od-! pri. K»i I .it iia'.-kar. k mu j«- naznanil, da želi /. njim govoriti liekai llama. lit imi.ii je tiii^li! Sani m >;iin pri *"dla na t«»1 ter pričela jokati. Kij v.:ui j«', ^u-pa '<'»-<-i'' j«> je vprašal Sanin. — Pomirite| »•e. prosim va.v *' h. gospod Dimitrij, jaz zelo. zelo nesrečna! Vesreeni -te ' \'i ste nesrečni? I i.t nesrečna sem. In kako hitro j<- vendar to /»rodilo, j I»i!u .)>■ kakor hli>k i/, jasneya neba. Kaj -e je |>a zgodilo? — Poin.ir.-ie >«» vendar! — Ali hočete j morda kozarce vode? Ne, hvala' fio>pa Lenora >i je obrisih: / robcem oči in še enkrat zajokala. Ta j<«k je l>il silnejši ko prej. Slednjič je izpregovorila z jeelajočim glasom: i — -laz vem vse! — Vse! — Kaj veste? Jaz vem vse, kar se jc zgodilo. -laz vas ne razumem, gospa! — (Jovorite vendar jasnejše. — Ne samo, tla vem vse, vem tudi vzrok in povod. -— Vi ste »e možko obnašali. — Moj Bug, moj Bog, kako se je zgodilo! — Zakaj str vendar napravili oni izlet .' — K vam sem prišla, ker vas smatram za poštenjaka in za dobrega človeka, kljub temu, da vas šele pur dni poznam. — lil kaj'' — Iztazite se natančnejše! — Jaz sem sama na svetu. — Jaz sem vdova — — in moja hči____ — Še enkrat vas prosim, gospa. .,. — Moja hči— . (jospa Lenora je zopet zajokala n sicer tako siliio, da ni bilo mogoče iz nje spraviti nobene besede. — Moja hči-Gemma — (solze jo hotele zadušiti — mi je danes rekla, da se ne bo nikdar jmročila z gospodom Kluberjem. Pni-šla sem vsled tega sem, da vam naznin njen sklep. Sanin je skočil kvišku, kajti kaj takega ni pričakoval. — O tem sramotnem sklepu sploh nočem več govoriti — je nadaljevala gospa — kajti nezaslišuo je, če se noče nevesta poročiti s fcvojim ženinom. Sainn se je prijel za glavo in ni i Spregovori! niti besede. — Meni pa ni vseeno. — Zakaj net — Zato, ker to pomeni propast naše rodbine, naše trgovine — je tdvmila s preeej jeznim glasom. — Gospa, pro+oju -» as, izrazite se natančnejše — je rekel »Saurn. — Najprej st ir.i r*1 t nekako čudno, da ste prišli meni povedat to novico. — Zakaj bi se vam čudno zdelo? — Zato, ker jaz nisem nič prizadet pri celi stvari. — Poslušajte gospod Dimtrij, jaz se bom / vami čisto prijateljsko in odkritosrečno pogovorila. — Pa. to bi me veselilo, gospa. — Od denarja, ki nam ga nese trgovina, ne moremo živeti. — (Jospod Kluker jc pa bogat in bo postal sčasoma še bogatejši. j REMEMBER THE BAYS I | SUNDff~-S£S5£ THURSDAY I TUESftSf- ££££ ■' ' ■ ■ "■——^ ■ ■ n——=«aBaa——I -- " - .T*«* n i miMm /i. '3: u __To prav rad vrjamem. ker sem slišal, da je poslovodja v eni največjih tvrdk. _ Da to je resnica. — In zdaj nastane vprašanje, zakaj se ga hoče izneb *ti Gemma? -- Ona pravi, da samo zato, ker je ni branil, ko je bila razžaljena. Ne bojte se, jaz sem o tem čisto natančno poli "ena. — Poleg tega pa tudi vem. da on ni vojak in da ui študiral na univerzi. — Zakaj bi se torej bil.' — Ali bi ne bilo boljše, če bi častnika nazian* vojaški oblasti.' Tam bi ga že naučili manir. — Oprostite, gospa Lenora ! — Da, kaj hočete povedati? — Ali me morda obsojate vsled mojega delovanja? — Xe. jaz vas popolnoma nič ne obsojam. — Vi ste na. drugačnem stališču. -— Vi ste študiran človek, vi ste bili vojak.... — Oprostite, gospa, jaz nisem bil še nikdar vojak.... — Nič za to -- je odvrnila. — Toda vi ste inozemee. — Vi samo potujete skozi našo deželo. Vam se ne more zameriti. — Poleg tega pa bodite prepričani, da sem vam srčno hvaležna za vse dobrote, ki ste mi jih izkazali. — Gospa, prosim vas. nikar ne govorite o dobrotah, kajti to. I:ar sem storil, s-ploli ne zasluži tega imena. Po leh besedah je zopet zajokala. Sklanjala se je ter si brisala oči z robcem. — Po vsem obnašanju se ji je poznalo, da ni bila rojena. pod severnim nebom. — In kako bi mogel voditi gospod Kluker uspešno svojo trgo-\ i no, če bi se dvobojeval z ljudmi, ki kupujejo v njegovi trgovini? Kako, ]> rosi m vas! — To ni mogoče in ni mogoče. — In ravno za- strantega ga hoče pustiti. — Pomislite, da bodo v celem mestu govorili o tem dvoboju. — Take stvari sploh ni mogoče skriti. — In liako bodo začudeni, ko bodo izvedeli, da je zaroka razdrta! — To bo strašen škandal, strašen škandal! Sanin ni vedel, kaj bi odgovoril. — In da zdaj prideva k Gem mi. — Ona je dobro dekle. — Ona mi ni še nikdar prizadela nič žaleča. — Ona me ima rada, bolj kot vse :ia svetu. — Toda v nji tiči nekaj očetove krvi. — Ona je repu-blikanka. — ln veste, kaj, gospod Sanin? — Kaj pa, gospa? — Edino vi jo zamorete potolažiti. Sanin se je silno začud j ljubili ste. in zdaj velja, kaj ne? — Jaz nunam nad njo popolnoma nobene oblasti. — Ona me noče več ubogati. — Ali vam je prav zagotovo rekla, da sen oče poročiti z gospodom Kluberjem je vprašal Sanin. Da. . na mi je rekla to. Ona je ravnotako trmoglava kot je j bil njen oče. — Ona «la je trmoglava? ~ Da. da. Toda kljub temu je an gel j. — Samo vas bo ubo-i gala. — Karkoli ji svetujete, to bo storila. — Kaj ne. da boste [>ri-■šli? — I11 hitro0 — O. moj dragi ruski prijatelj! Gospa Lenora jev stala ter ga objela. — Sprejmite blagoslov matere in zdaj vas prosim, dajti mi ko-; / arec vode. Sanin ji je dal zahtevano ter ji zagotov I, »la bo takoj prišel j k nji. ( Dalje prihodnjivO 1 1 ■' r Zelo koristne stvari, — med Bjimi boste našli več takih, ki i*11 "i" potrebujete. ^ V zalogi Imam, po&krbujem ter raz- ^""^^affllRL-- pošiljam Sirom Združenih držav cel« koristna naravna sredstva in pripo-IJB^gnK^gyfljffgT noflte, kakor: sladno ječmenovo kavo, v" * arnika, brinjevo olje, encijan, grško seno, bvofič, lipov cvet, lapuh, tavženrože, vinska rata, ter druge enake stvari ki so obširno opisane v knjigi "Domači zdravnik" in se vporabljajo zelo vspešno po celem svetu. Potem lmsm tudi raznovrstne dišave, ki se priporočajo v knjigah "Dobra kuharica" ln "Slovenska kuharica", in se potrebujejo za pripravo okusnih jedil, na primer majaron, fiatraj, muškatov cvet, paprika (prašek), lorbarjeva peresca, žajbelj, žefran 1. t. d. Poet reči vam zamorem tudi z raznimi semeni, kakor: seme za sala to, petergllj, fižol, peso, korenje, zeleno, 1. t. d. Pišite po cenik. MATH P E Z DIR P. O. Box 1611 New York, N. Y. !Dr. LORENZ 644 Penn I EDINI SLOVENSKO _____t GOVOREČI ZDRAVNIK 2LV6M16 | mo&^^bolezni Pittsburgh, Pa. t Moja stroka je zdravljenje akutnih ln kroničnih bolezni. Jaz Z sanj ie zdravim nad 'Si let ter imam skušnje t vseh boleznih ln 2 ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spo- X znati vašo bolezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. A ! \ Skozi 'Si let sem pridobil posebno skušnjo pri zdravljenju moških Z I ) bolezni. Zato se morete popolnoma zanesti na mene, moja skrb pa V • je, da vas poopolnoina ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite čim- • I | preje. £ Jaz ozdravim zastrupljeno kri, mazulje iu lise po telesu, bo- | # letni v »rrlu. izpadanje las, bolečiue v kosteh, stare rane. živčne y ♦ bolezni, oslabelost, bolezni ▼ mehurju, ledicah, jetrah in želodcu, T 4 rmenieo. revmatizem, katar, zlato žilo, navdubo itd. I * w Uradne ure so: V ponedeljkih, sredah in petkih od 9. ure Z ¥ zjutraj do 5. popoldan. V torkih, četrtkih in sobotah od 9. ure f T zjutraj do 8. ure zvečer, ob nedeljah pa do ure popoldne. — Po f m i»ošti ne zdravim. Pridite osebno. Ne pozabite ime in naslov: f \ Dr. LORENZ, 644 Pean are., Pittsburgh, Pa. I T Nekateri drugi zxlravniki rabijo tolmače, da vas razumejo. f £ Jaz znam hrvatsko Se iz starega kraja, zato vas lažje zdravim, 9 ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA". NAJ. VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. tt ^ZASTONJ KSI pove enostavnim besedama t WjH t^^J na^iem znanstvenim zdravljenju na domu za uiože in žene, kateri trpe od akutnih in kre-^^J^L^^^^^Tničnih bolesti, kakor so, nalezljive in podedovane bo-ie/ni; nečista in slaba kri; stare ran«; bolezni kože; mI^B^^H^^ mozolji na obrazu in telil; padanje lasi; kronična bo-Xml^K^^ lezen grla; otekli, zapaljeni in nežni delovi: slaba, ner-vozna, onemogla kondieija; bolezni ledvic in mehurja, Mm) ter mnoge druge podobne bolesti in teškoee. HUB Pove tndi o našem vspešnem zdravljenju drugih bolezni kakor so nerednosti želodca in jeter, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati-zem, katar, naduha in slične teškoee. h ali trpite BH na katerem izmed sledečih simptomov: "bolečine v križu, bolečine v z gibih, gla-vobol, izguba apetita, kisloba v želodcu, povračanje hrane, bljuvanje, žolčno ■PHI riganje, nečist jezik, smrdeča sapa, izguba spanja, slabe sanje, slabost in nagla Mm razburjenost, nervoznost in razdraženost, onemoglost oti jutrih, črni kolobarji ■H pod očmi, sramežljivost in izogibanje družbe, nemarnost, bojazen in srčna HI tugaf — Ti simptomi so znamenje, da vaš telesni sistem ni v redu in da potre-BIH bujete zdravniških nasvetov in pomočL O \ ■iff Naša brezplačna knjižica vam pove dejstva glede teh simptomov in teSkoč; ■■ pove vam tudi o našem zdravljenju, ki pomaga moškim do zdravja, moči in svežosti, da so zopet možje. Zaloga znanosti je in vsebuje nasvete in podatke, BH katero bi moral znati vsak moški in vsaka ženska, posebno pa tisti, ki se name- ^H ravajo ženitL Iz nje lahko spoznate vzroke svojega trpljenja in kako bi se HV vade teškoče obvladale. Čitajte to knjižico, kažipot k zdravju, in okoristite HI se z njo. I/ Pošlfite ta kupon še danes. ■f Dr. J. RUSSELL PRICE CO., S. 1050 Madison & Clinton StsH Chicago, IIL g II Cenjeni doktorji:—Pošljite mi takoj vaSo zdravniško knjižico popolnoma £ zastonj in poštnine prosto. ^^^ Stev. in ulica ail Kox No............... .............................1 BS3B Mesto..............................Država ................. I POTREBUJEM dobre dogarje zn stalno delo skozo ••do loto. Jaz plačam zelo visoke cene in imam zelo liai les. Max Fleischer. jr»S Len is St., Memphis, Teitn. (14-5—11-6) i-------- ; MiBiiiaiagaigiiMgiaiBia^ | Rojaki narotajte se na "Glas Nsif> IV. največji slovenski dnevnik v Zdrs ' ž enih državah. migigigiaiaigigigiai^^ Iščem svojega strica JURIJA' BURJA in mojega brata, JANEZA BURJA, doma iz Brezja št. i) v kamniškem okraju. Nahajam se v italjauskem uj"?tni štvu, zato pnrsim cenjene ke, da ju opozore na ta ogla.s. če pa sama bereta, ju prosim, da se mi takoj oglasita. M "j naslov je: Sol tla to Anton Burja. Prigioniero di Gucrra, Su-ster Comp., Dorui Struppa, Genova. Italia. (15-17—o SPODAJ OMENJENI ROJAKI IN ROJAKINJE, kateri imajo v rokah naša potrdila ca denarne poiiijatve, ■ številka mi, kakor so označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prej komo joče svoj natančen naalov radi važne zadeve. Pisma katera smo jim poslali, so se nam povrnila. Trrika Frank Sakaer. Baehnlk Frank No. 329639 Bartol J. No. 830739 Bear Dan. No. 260639 Beaens Mary MIh No. 330069 Bobi« Vajo No. 260589 Božičkovič D juro No. 280581 Braun Mary No. 260649 Dolar Valentin No. 830086 ■lender Vmc«n« . No. 206241 Grguri* Bial No. 260579 Gubert Giusepps No. 923089 Kaatolis John No. 44708 J Kovti Frank No. 260641 Kučie Matija No. 45015 MikoliehJoh* No. 928259 Modic Ivan No. 329720 Novak Rozi No. 45313 Oswald Jo* No. 2606X1 Pintar No. 880849 Bamide Frank No. 830791 Sinili John No. 830769 Spaniček Roii No. 828894 8Uriortt Johana No. 881079 Tehler Anna No. 828899 Turk Charka No. 980891 Turk Ivan No. 260647 Turk Jernaj No, 829741 Žagar Frank No. 44272 Vojni Atlas. Izšel je najpopolnejši Vojni Atlas, ki vsebuje zelo natančno razvidne raznovrstne mape v velikosti 20X27, kakor zapadno fronto, Evropo, Malo Azijo, celi svet z vodnimi črtami, evropsko vodovje označeno z blokadami, Zedinjeno države z vojaškimi vežbališči in kampami ter zastave Zaveznih držav. Naše rojake bo gotovo najbolj zanimal zemljevid italijanske fronte na katerem so a pravimi slovenskimi imeni označeni vsi kraji, kjer »» je vršila tako strahovita bitka. Na karti so označena vsa mesta in skoraj vse slovensko vasi, ležeče zapado od Ljubljano. Vse je slikano v barvali. Cena je le U0 centov, dokler zaloga ne poide. RAVNOKAR JE IZ&EL NOV VOJNI ATLAS T barvah, ki vsebuje jako natančno in obsežno risano italijansko in sapadno fronto; C£NA ^ CENT0V j Velikost 20x27 inčev. Sloveoic Publishing Company 82 CORTLANDT ST., NEW YORK. VABILO na P R V O PLESNO VESELICO, katero priredi odsek Slov. izobr. društva Vihar SLOVENSKA GODBA & NA PIHALA. Veselica se bo vršila v prostorih Slov. Izobr. Doma "Vihar" v L>aulo, Pa., v sredo 29. maja 1918. Pričetek točno ob (j. uri zvečer. Vstopnina za moške To centov. Dame so vstopnine proste. Program bo" zelo pomenljiv: 1. Igrale se bodo lepe koračnice. Igrali se bodo lepi valčki. '.i. Pevski odsek "Vihar" poje več slovenskih pesmi. 4. Dobili boino tudi dva govornika, če nam bo le mogoče; eden bo govoril v angleščini, drugi pa v slovenskem in hrvatskem jeziku. Vljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz tukajšnje okolice, kakor tudi iz naselbin Llovdell. South Fork, Conemaugh, ham, Hagevo in Karpate. V slučaju smo mi vam ua razpolago Mivrti. Za dobro in točuo postrežbo bo skrbel v to izvoljeni odbor. Na veselo svidenje 29 maja zvečer I Odbor. (15-17—5) Izšla je knjižica! \ DVE SALOIGRI. ' Knjižica vsebuje dve l