T
/L
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemsi nedelj in praznikov.
7/
Glas Naroda


List Slovenskih delavcev v cyimeriki.


The'first Slovenic Daily in
the United States. Issued every day* except Sundays and Holidays.
■a
•TEJtFO* FTgARNB: 1379 RECTOR.
Entered m Second-Claae Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y.F under the Act of Congress of Mvch 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 127» JtlOTCt
NO. 132. — ŠTEV. 132.
NEW YORK, THURSDAY, JUNE 6, 1907. — V ČETRTEK, 6. ROŽNIKA 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV,
V notranjih krajih Afera Haywood.
južne Amerike. Orchardova izpoved.
PROF. BINGHAM IN DR RRICE STA PREISKALA NEZNANE DEŽELE V VENEZUELI IN COLOMBIJI.
Po osemmesečnem potovanju se Bingham vrnil v New York.
MUČNO POTOVANJE.
je
ni
Profeso lLV-a llarvar ni kom Prinz rike v N val <>sem jifiah .luž tudi I Vic e, klf raea.>u, A Naloga, preiskat i krajev Vene tudi boj i*-a boditelja Ju; dila Bolivar svojo v.ij^k, notranjih jhi
Iz New \ 17. novem br nijjirvje ua v Caracas,
Hiram Bingham »hI ' 1 tinsjH'l je včeraj
Vo
Ai
Ame-poto-
M*him iz Južn k. Bingham j v )>u neznanih [n»kra-erike. 7. njim je do-lani }M>tuik tir. Hamilton se mu je pridružil v t'a-tzuela.
rtero sla rešila, je bila jx>gratično le^ru notranjih /.uele in 4 olombije, kakor generala J-t*»li\ arja. izvozne Amerike. Oba si a sle-jevim potom, kteri je s > prvi korakal jm> divjih krajinah.
orka sta odpolovula dne
a lanskega, leta, in sicer Puerto Rico in od tam Venezuela. Od tam sta se odbijala v Val ene i jo po železnici, od kjer sta se f*xlala s svojo ekspedi-cijo v notranje kraje z namenom, da dosežeta mejo <'olombije, kar se ni jednemu belemu še ni {»osrečilo. Za to pot sta potrebovala 4 mesece in sta srečno prišla v Bogoto, t'oloin-bia. —
V notranjih krajih Venezuele sta našla razvaline mnozih vasi iti gradov, kteri pričajo o prejšnjem bogastvu dežele, ktera je -**laj di\ja in brez prebivalstva.
SENZACIJONELNE IZPOVEDI GLAVNE PRIČE V OBRAVNAVI PROTI HAY-W O O D U.
Priča je pripovedoval o svojih činih kot član unije.
PROTESTI ZAGOVORNIKOV.
B<dse, Idaho, <i. juni ja. Pri včeraj.š-iijcm nadaljevanju obravnave proti Havvv4M»Ju kteri je obdolžen sokrivde umora governerja Steuneuberga, zaslišali -.<> Harrv Orcharda, kteri je prizna!, da je večkratni morilec.
Takoj tekom prvih 15 minut zasliševanja je Orchard na vprašanje državnega pravnika mirno in brez vzrujanosti odgovoril: '".laz sem <ini. ki je zažgal užigalno nit. s pomočjo ktere je /.letela v zrak tovarna v Wardnerju dne 29. aprila 1899. Pri tem sta bila dva delavca ubita."
Orchard je bil 18 mesecev v ječi in lu je naznanil mnogo tajnosti organizacije Western Federation of Miners. Ko je dospel v dvorano, .je položi! prisego. Najpozornejše ga je poslušal obtoženec Haywood, kteri je večkrat zarudel. Ko je Orchard izpovedal. da mu je dal Haywood $300, da požene rov Vindicator v zrak, o-paziti je bilo na llaywoodovein vratu krčevito požiral)je.
Orchard je pričel izpovedovati s tem, da je naznanil, da je njegovo pravo ime Alfred Horsley. Pripovedoval je o oelej vrsti zločinov, kterih je de n je bil \išji od druzega in ktere v>e je izvršil vsletd ukazov organizacije Western Federation of Miners. Ho umora governerja Steuneuberga pa včeraj še ni prišel. Državno prav uist vo ima dokaze, da je imenovana organizacija v zvezi z vsecai temi zločini. —
Orchard je včeraj sledeče priznal On je bil član druhali, ktera je raz strel i la Bunker llill Sullivan Mili v < Wur d 'Alene: tam je on prižgal u-i./nani italijanski zločinci so žigidno nit; on je položil mino v rovu jK»>lali rekorderja countyja Vindicator v Cripple Creek, ktera je Bergen v New .Jor^eyu bombo,! ubila su]HMintendenta MeCormicka pa k sreči ni razletela. V j in delovodjo Beeka; ker rnD organise l.ilo toliko dinamita in I zaeija za njegov prvi poskus razde-
Japonska in Zjed. države. Nestrpnost v Tokiju.
V GLAVNEM MESTU JAPONSKE ZAHTEVAJO POJASNITVE O STANJU JAPONSKEGA VPRAŠANJA.
Posebno odposlanstvo pri ministru inostranih del, Hayashiju.
TAJEN ODGOVOR.
ITALIJANSKA OSVETA
V New Jerseyu so poslali Italijani rekorderju bombo.
N«'[j včeraj North ktera bombi
unodnika, da bi zadostovalo za raz-'jati ro\ Vindicator, ni dala obljub-dejanje celega bloka.	| Ijene nagrade, je >voje tovariše izdal
Bomba je bila s uradu rekorderja in naznanil ljudem železnice Flo-v New 1 »urbanu, N. J., tako postav-. lence-Cripple Creek o zaroti proti lj**i i a, da h» jc bilo le težavno najti, j vlakom imenovane železnice; on je K i jej M a bili pritrjeni dv.; žici, ki nadalje trikrat streljal na detektiva •>ta .^-gali baš do telefona, s iterim l.yte Gregoryja iz Denverja, kteri je pa k sreči še nista bili v zvezi. Ako ua mestu obležal mrtev; dalj časa je bi 1*1 kdo rabil telefon, bi se brez- zasledoval governerja Peabodyja v dvomno pripetila razstrelba, ktera bi Coloradu, da bi ga zamogel ustreliti; vso hižo razdejala.	j <»» in Steve Adams sta položila mino
Rekorder Kennel je šel zvečer ob i*>d kolodvor v Independence, ktera '». uri v neko stransko sobo svojega' Je ubila 14 skabov; ker ni mogel za-ir:ula, kjer hrani tiskovine, kamor' s trupi t i Fred Brad leva v Sail Fran-vo !i telefon. Ko je iskal neke tisko-' ciscu, Ca!., pognal je njegovo hišo z vin*-. je ugledal mali zaboj, do ktere- '*>mbo v zrak in ga ubil.
ga -tu vodili dve žici. Takoj se je •>i*ornnil na organizacijo I^a mano ne-ra, od ktere je v zadnjem caea dobil več grozilnih pk-em in kmalo se je prepričal, da ima opraviti z bombo.
Na polieijakej stražnici so odprli zaboj in v njem so našli par funtov dinamita in ravno toliko smoduika. Koliko časa je ležala bomba v malej
-»bi n
K*
tudi o storilcih ni ne
Popoludne je pripovedoval, kako je potoval z Moyerjem v Denver, (>ilo., kjer sta izdelala načrt za umor gover-iiierja Pe^ljodvja. Z<a> pomočnika si je odbrai Steve AUamsa, s kterim sta nanj čakala, da bi <;a ustrelila. O zaloti sta vedela tudi Haywood in Petti bone, ktera sta mu tu pa tam pošiljala denar. Peabcdvja nista imela prilike ustreliti, na kar so sklenili, da se Lja pošlje z dinamitom na drugi -vet. Tozadevno bombo so že izdelali,
znano i i sluha.
e[. kteri stanuje v lavno istej svojimi tremi otroci in ženo, | toda načrt so vsled Havwoodovega i že tri leta dužbo rekorderja nasveta opustili, ker se je bal zapora.
Na to je Pettibone predlagal, da je
in je ve- čas energično zasledoval ita-
,anske zločince. V c-zuntyju North ireba umoriti šerifa Lyte Gregoryja, Bergen je nastanjenih več tiso^" ita- kteri je pričal proti delavski organi-lijanakih delavcev, kteri so člani naj-! /.aciji. Gregoryja so tudi umorili, nitjih slojev človečke družbe in so
bolj podobni živalim, nego ljtidem. Kennel izjavlja, de bode sedaj Ita-
I jane še strožje zasledoval.
Življenje za klobuk.
Osemletni Kaspar Steiner, 333 iztočna 33. ulica v New Yorku, je vče-raz utonil v F^ast Riverju. ko je hotel potorati klobuk necega prijatelja iz vode. Dečku je nek drugi tovarii vrpel klobuk v vodo, vsled česar je pričel jokati. Steiner je skočil v vodo, da resi klobuk. Ko je rešil klobuk, je ae zaklieal: "Ne jokaj, Alfy, jaz ti prinesem klobuk!" Takoj nato se je p>topil in ni pričel več na površje. Steinerjeva mati se je onesvestila, ko so jej naznanili o nesreči njeasga dečka.
Temu je sledilo pripovedovanje o groznej tragediji v Independence, na kar je lopov bežal v Wyoming ter potoval dalje v San Francisco, da umori Bradleya. Orchard je bil neprestano v zvezi z uradniki delavske organizacije in je dobival denar od Hay-wooda, Move rja ali Pettiboneja, kteri so ga najemali za izvršitev raznih zločinov.
Zagovorniki so proti raznim izpovedim protestirali, toda sodnik Wood ni privolil v njihove zahteve.
Zaslišanje se danes nadaljnje.
TIFT7T za brzoPamik dobiš za 11 Ali 1 1 tei ° dfužbo bočeSnaj-
oesf je in bodeS naj so-lidneje postrt pri Fr. Sakserjt.
Green v i. ., . \ew York, zau
Tokio, o. junija. Danes dopoludne prišla je k ministru inostranih del, Hayashiju. posebna delegacija napredne stranke, ktera ga je naprosila, da jej da natančno pojasnilo, čemu drži sedanja japonska vlada v zadevi ravnanja z Japonci v Ameriki, roke križem in čemu ne nastopi energično proti vladi v Washingtonu, kakor tudi proti vladi v Pekingu. Kitajske j vladi se očita, da namenoma škoduje japonskim koristim v Man-•džuru. Glede razmerja z Zjed. državami. je pa delegacija opozorila ministra na dejstvo, da postaja sovraštvu proti Japoncem v Califoraiji čedalje večje. Delegacija je povdarjala, da je potrebno, da vlada nemudoma in energično nastopi v tej zadevi proti Zjed. državam, ker inače se la^ liko izgredi proti Japoncem pomnože, kar bi razmerju med obema vladama zelo škodovalo. Odgovor ministra inostranih del ostane tajen, ker je gotovo tak, da ga ameriška javnost ne sme izvedeti.
London, 5. junija. Iz Tokija se br-zojavlja, da je japonski minister ino->tranih del odgovoril deputaciji napredne stranke, ktera ga je pozvala, naj energičneje nastopi proti Zjed. državam, da bode vlada storila vse potrebne korake, da diplomatičnim l>otom reši vsa vprašanja, ktera so nastala v zvezi z dogodki v Zjed. državah. Is t oU obno se tudi poroča, da so japonske oblasti v skrbeh radi bodočih razmer med tokijsko vlado in ono v Washingtonu, ako se sovraštva proti Japoncem v San Franciscu ne prenehajo.
Vladivostok, ti. junija. Vsaki teden se izseli iz Koreje na rusko ozemlje najmanj 2000 Korejcev, kteri vsi prihajajo v pokrajino Primorska jo. Korejci ost a vi ja jo svojo domovino, ker niso zadovoljni z japonsko vlado. Od januarja dalje prišlo je preko meje 25.000 Korejcev in nadaljnih 11,000 je prišlo s parniki v Vladivostok. "V Primor-kaji se bode letošnje poletje naselilo tudi 60.000 Rusov.
RAZSTRELBA SMODNIKA.
S smodnikom naložen voz je zletel v zrak; pet mrtvih.
Kanakie, 111.. 5. junija. Na Chicago Indiana & Southern železnici se je ra zle tel včeraj voz smodnika in sicer pri Keddicku, 20 milj daleč od tukaj Pri tem je bilo pet osob usmrtenih Nesreča se je pripetila vsled tega, ker se je vnel nek z žveplenkarai naložen voz, oil kjer je preskočil ogenj na voz s smodnikom. Ko je gorel prvi voz se je v bližini nabrala izdatna množica ljudi, ktera se ni mogla pravočasno umakniti, ko je pričel tudi voz s smodnikom goreti. Trupla nesrečni kov je raztrgalo na kosce in razstrel-bo je bilo slišati 20 milj daleč.
Južne republike. Guatemalska poročila.
GUATEMALSKA VLADA JE POSLALA V NEW YORK POPOLNO POROČILO O NAPADU NA PREDSEDNIKA
Mexico se resno pripravlja na vojno; na meji ima že 40,000 vojakov.
PRED VAŽNIMI DOGODKI.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
*a | 10.30 ............ 50 kron,
» f 20.50 ............ 10Q kron,
sa $ 40.90 ............ 200 kron,
I 204.00 ............ 1000 kron,
u $1017.00 ............ 5000 kron.
Postarini je raketa pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brse vinarja odbitka.
Naše denarne požiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad t 11. do 12. dneh.
Denarje nam poplavi je najprilič-neje de $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrevanam pia&n, večje zneske po Domestic Postal Honey Order ali pa New York Bari Draft.
FRANK SAKSER 00. 109 Greenwich Street, Now York. 6104 St. Olair Ave. HE., Cleveland, O.
V New York <lošla poročila naznanjajo. ila se Mexico resno pripravlja na vojno proti sosednej republiki (uiatemali, in sicer radi tega, ker Guatemala neče Meliiki izročiti generala -brse Maria kima, kteri je oJWlol-žen, da je provzročil umor bivšega predsednika republike G-uatemala, Ba-rillasa. v Mexico Ciudad. Nadalje se Guatemala tudi dolži, da so njena sodišča obsodila 19 zarotnikov proti sedanjemu predsedniku v smrt in da je med temi obsojenci tudi pet Mehikancev. kteri so baje skušali umoriti predsednika Cabrera.
Sedaj je guatemalska vlada dopo-slala v New York popolno poročilo o navedenem atentatu, ktero sloni na podlagi preiskave, ktero je vodil vla-dini inžener Invernizzio, kteri je bil par minut po napadu, oziroma po raz-strelbi v Ouatemala Ciudad na licu mesta. Poročilo se glasi: Bomba je bila položena pod cesto, po kterej se je predsednik peljal k obisku bolnice. Ko je prišel voz na nevarno mesto, je nekdo pritisnil na električni gumb in videti je bilo, kakor da bi se vsa ulica dvignila. V kočiji je bil-rtudi predsednikov sin in šef generalnega štaba, general Orellana.
Bomba se je razletela z vso silo, voznik in dva konja so bili ubiti in general Orellana je težko ranjen. Kočija se je razletela v komade, toda predsedniku in njegovemu sinu se ni nič žalega zgodilo ter sta se odpeljala v drugem vozu domov. Na ulicah se je nabrala velika množica ljudi. Policija je aretovala 19 osob, in vseh 19. med kterimi sta bili tudi dve ženski, je bilo obsojenih v smrt. Jeden obtožencev je tudi izpovedal podrobnosti <• položenju bombe. Invernizzio trdi, da je vodil preiskavo nepristransko in z matematično natančnostjo,
•Bomba je bila napolnjena najbrže z dinamitom, kterega je bilo toliko, da so po dvesto funtov težki kameni '►dleieli na visoke strehe. Električne žice, s kterimi je bila boiu'ba v zvezi, so vodile v neko ostavljeno hišo na 7. Avenidi.
To {»oročilo so poslali iz Guatemale v New York vsled tega, da bi pridobili javno mnenje za Guatemalo in da bi se tako preprečilo, da bi Mexico nai>ovedala Guatemali vojno. Prebivalstvo v Zjedinjenih državah naj bi po želji tamosuje vlade izvedelo, da je bila Guatemala opravičena are-tovance obsoditi v smrt in da Mexico nima jK>voda pritoževati se radi tega. ker je bilo tudi par Mehikancev obsojenih v smrt.
Mexico se naravno ne bode mnogo ozirala na to poročilo in bode skoraj gotovo napovedala malej republiki vojno. , Na meji imajo sedaj Mehi kanci že 40.000 dobro discipliniranih vojakov, dočim se guatemalska voj ska nikakor ne more meriti z mehi-kanskimi četami, ker je dobra le za navadne srednjeameriške revolucije. V Guatemala Ciudad vlada že velikanska nervoznost. Cabrerovi nasprotniki trdijo, da je napad prire dil sam Cabrera, da bi tako postal bolj popularen.
Mexico Ciudad, Mexico, G. junija. Semkaj se javlja, da bodo v Guate-jnali ustrelili 12 izmed 19 zarotnikov, kteri so skušali umoriti predsednika Cabrera. Med obsojenci je jednajst -Guaiemalcev. Jeden izmed obeh obtoženih Mehikancev, Jose Mendoza, je oprod&en, drugi, Nazare Mendoza, je bil pa obsojena, v 15letmo ječo. Jed-naka osoda je dohitela oba obtožena Italijana. Obsojenci so pošteni ljudje in so žrtve justičnega zločina.
Vesti iz Rusije. Iz Avstro-Ogrske. Razne novosti
Preprečen napad.
CARJEV BRAT JE BIL V RES-NEJ SMRTNEJ NEVARNOSTI.
Kamenje na poti pred avtomobilom velikega kneza Mihajla Aleksandroviča.
UPORNI HUZARJI.
Sklicanje drž. zbora.
NOVI AVSTRIJSKI DRŽAVNI ZBOR JE SKLICAN NA 17. JUNUA.
Vlada bode zahtevala štirideset milijonov kron ($8,000,000) za železnice.
NEMŠKA ZVEZA.
iz inozemstva.
NADALJNA ODKRITJA O ZAROTI PROTI ŠPANSKEMU KRALJU ALFONZU.
Politična trgovinska pogodba Rusijo in Japonsko.
led
Petrograd, 0. junija. Tekom zadnjega časa se je izvršilo toliko dozdevnih napadov na člane earske obi-telji, da ne mine ni jeden dan, da ne pride do novega napada. Najnovejši napad je bil namenjen na velikega kneza Mihajla Aleksandroviča, carje vega najmlajšega brata. Napad so v skrajnem času preprečili. Aleksandroviča so nameravali napasti na ee sti, ki vodi v Gačino. Na cesto so naložili kupe kamenja, ktere so pa opazili, predno je dospel Aleksandro-vičev avtomobil.
Četrti eskadron gardnih liuzarjev v Carskem selu, kamor se je carjeva rodbina nedavno preselila, se je uprl, ker je novi poveljnik uvedel strogo disciplino.
Nekaj časa je bilo pričakovati, da se 'bode upor polastil vsega polka, toda upornike so hitro druge čete obkolile. Vodje upora so že izročili vojnemu sodišču.
Petrograd, 6. junija. Velika kne-ginja Anastazija, 61etna hči carja, je zbolela za difterijo. Carinja sama neguje otroka.
General Steselj, ki biva na svojem posestvu, je postavljen pod policijsko nadzorstvo. Tudi mu je bila zaplenjena vsa korespondenca. Steselj je to brzojavno sporočil carju,' ki je odgovoril, da mora oddati vse spise, ti-čoče se predaje Port Arih u rja.
AVSTRIJSKE LADIJE ODPLULE.
Križarki Aspern in St. Georg sta od pluli v Virginijo.
Oi»e avstrijski križarki, Aspern in St. Georg, kteri sta bili dalj časa u-sidrani na North Riverju, sta včeraj zopet odpluli v Hampton Roads. Va. da prisostvujeta mednarodnej mor-naričnej paradi. Od tam potujejo Avstrijci naravnost 1 domov. V New Yorku .je ušlo kacih dvajset mornarjev, ker so se naveličali služiti za $1 na mesec.
McKINLEYEVA ZAPUŠČINA.
Pokojni predsednik je o stavil 200,000 dolarjev premoženja.
Canton, O., 5. junija. Tukajšnje zapuščinsko sodišče je imenovalo gospo M. C. Barberjevo, setro pokojne vdove predsednika William McKin-leva. oskrbnico zapuščine svoje sestre. Vse premoženje dobi ona, ker j3 ona jedina dedinja. Žena pokojnega predsednika je ostavila osobne zapuščine v vi-e!dnosti $135,000 in zemljišč v vrednosti $67.900.
Kuroki v Port Leavenworthu.
Leavenworth, Kans. 5. junija. Ja-ponski general Kuroki je dospel s svojim spremstvom iz Roek Lslenda, 111., semkaj in ostane tukaj do jutri. Kurokija sta na kolodvoru sprejela general Hali in polkovnik Davis ter oddelek konjioe. Na vežbaUKu je potem Kuroki pregledal bri^ido vojaštva.
Parnik zgorel.
Tovorni parnik Tourist, last Leroy Steamboat Company, je na Albemarle Sundn, N. C., ko je plul v Columbijo, N. C., zgorel. Parnik je nosil 225 ton. Zgrajen je bil leta 1894 v Ny-acku, N. Y.
Dunaj, G. junija. Vlada je sklicala državni zbor na 17. junija. Prvotno je bilo določeno, da se državni zl>or skliče na 12. junija.
Vlada pripravlja predlog glede železnic, kterega bode predložila poslan-skej zbornici kmalo j>otein. ko se skliče državni zbor. Vlada želi namreč graditi nove strategične železnice na jugu (proti Italiji) in želi, da se jej v to s v rli o dovoli 40,000,000 kron ($8,000,000).
Nemška ljudska in nemška agrarna stranka sta se zjedinili, in sicer pod imenom "nemška narodna zveza'', ktera stopi baje v zvezo tudi z nemškimi radikalei, ker inače Nemcev v Avstriji ni mogoče več vpoštevati.
V neodvisni stranki se je zopet pričelo ruvanje proti predsedniku ogrskega državnega zbora, Justhu. Justh se je namreč napram nekemu časnikarju pritožil, da je v neodvisni stranki zavladala reakcijonarna struja. Zaradi tega hoče v prihodnji seji neodvisne stranke poslanec Gaal vprašati Just ha, koga je imel v misli, ko je govoril o reakeijonarnej struji. Ako ne odgovori povoljno, izvajali bodo užaljeni člani posledice.
USTAJA NA KITAJSKEM.
Sedaj so Kitajci končno pričeli tudi misijonarje mučiti.
London, 5. junija. Iz Hongkonga se semkaj brzojavlja, da so Kitajci Chaotungfu mučili misijonarja S. Pollarda. Misijonarju so namreč prebodi pljuča. Kadi tega so pričeli sedaj misijonarji i/, pokrajin Swatow in Paklioi bežati.
Shanghai. 5. junija. Kantonski podkralj je j>os!aI vladi v Peking poročilo. da so nemiri v pokrajini Lien-chow in Pakhai zatrti in da so ta-inošnji misijonarji na varnem.
FALLIERES NA POTOVANJV.
Raznoterosti.
e radateL
V premogoven* rova Pennsylvania Coal Company pri Port Blanchardu, Pa^ raaletel se je motor, kterega so rabili za tovorno vspenjaoo. Dva delavca sta bila ubita, deset je težko ranjenih.
2««*
nosloamenjeii
•enMhi «er pihlifi ▼ Ameriko
ptttgagpjffnllain vožne cenena: 1 ____
SAKSEB, toQrawwk* St, New York, N. Y, ker tu bodeš	---
BKSr
KRBTANJE PARNIKOV.
Dospeli so:
Grosser Kurfuerst 5. junija iz Bremena z 2182 potniki.
Dospeti imajo:
Caronia iz Liverpoola. Frances ca iz Trsta. Barbarossa iz Genove. Majestic iz Liverpoola. Patricia iz Hamburga. Californie iz Havre. Hamburg iz Genove. Arkonija iz Libave. Kaiserin Auguste Victoria iz Hamburga. I.a Provence iz Havre. St. 'Louis iz Southamptona. Baltic iz Liverpoola. Campania iz Liverpoola. La Gaseogne iz Havre. Caledonia iz Glasgow a. Praesident Lincoln iz Hamburga. Finland iz Antwerpena. Ryndam iz Rotterdama. Adriatic iz Southamptona. Kron prinz Wilhelm iz Bremena. Fried rich der Grosse iz Bremena. Carmania iz Liverpoola.
Odpluli so:
Bluecher 6. jun. v Hamburg. Chemnitz 6. jun. v Bremen. Ultonia 6. jun. v Reko. La Savoie 6. jun. v Havre.
Odjdnli bodo:
New York 8. jun. v Southampton. TJmbria 8. jun. v Liverpool. "Neckar 8, jun. v Genovo. Vaderlaud 8. jun. v Antwerpen. Barbarossa 8. jun. v Bremen. Pretoria 8. jim. v Hamburg. Furneesia 8. jun. v Glasgow.
Madrid, ti. junija. Pri obravnavi proti senor Ferreru. ravnatelju moderne šole v Barceloni, kteri jc obdid-žen. da je čuval Moralesa, kteri je vrgel bombo na špansko kraljevo dvojico na dan poroke, jc nek policaj naznanil, da so k Ferreru zahn.^Ii vc 1-no anarhisti. Manuel Moiales. ki jo vrgel bombo, je tudi v Pariz po*->!al Iximbo. ktero so rabili /.a napad na španskega kralja 1. 1905.
Petrogra) 1, fi. junija. Spis rusko-japonske trgovinske jxigodbe j>oslala je tukajšnja vlada vladi v Tokio. Odgovor niikada je pričakovati konoeu tega meseca. Pogodba bode veljavua pet let in je bolj politična, nego trgovinska.
Pariz, G. junija. Predsednik Fal-lieres potuje na Norveško, da tak* "tie obisk kralja Haakona v Parizn. Njegova pot je zelo politična. Tea povodom obišče tudi kralja Oskarja v Stockholmu in kralja Friderika v Kodanju. Nadalje se bode setal tudi s carjem Nikolajem in kraljem Ed-wartiom.
Pariz, 5. junija. Štrajfcujoei francoski mornarji se ne zmenijo za nasvet svoje v Pariz poslane delegaei^e, ktera jim je nasvetovala, naj s štraj-kom prenehajo. Sedaj štrajk^jo tudi častniki francoske transatlantske pa-robrodne družbe, kterim je dražba za-pretila, da jim odpove službo. Mornarji v Dunquerque so glasovali za končanje štrajka, dočim so t vseh druzih lukah glasovali za nadaljevanje štrajka, dokler se jim ne privoli pookjnina v letnem znesku 300 frankov. V Marseille se še ni vršilo glasovanje. Iz Marseille je odplul parnik Isley, na kterem so mornaričai mornarji in civilni častniki. V luko je dospelo iest parnikov. Kakor hitro so prišli parniki v luko in se usidrali, je moštvo odšlo na kopno in se je pridružilo štrajkarjem. V Havre .je pričakovati nemirov, ako pride tjekaj hamburški parnik. da se nauj ukreajo tam čakajoči izseljenci.
Pariz, G. junija. Ministerski pred* sednik Clemenceau se je pri veerajš-njej ministerski seji onesvestil rn s« ga morali odpeljati domov. Je-li resno Indan, še ni znano.
Rim, o. junija. Parlamentiia komisija ni jwtrdila jk> vladi predlagani načrt, da se dovoli 40,000,000 dolarjev v svrho reorganizacije topništva in utrdb. Pač je pa dovolila sest milijonov dolarjev za nove topove, pod pogojem, da morajo biti topovi izdelani v Italiji.
Rim, o. junija. Avstrijskega deaer-terja so pripeljali v Videm karabnu-jeri z meje, pri kterih se je bil prijavil. Dezerter je 221etni Ernest Arko z Reke; služil je pri lovcih. Na vprašanje, zakaj je dezertiral, je povedal, da radi slabe hrane ter hude discipline. Izrekel je prošnjo, naj ga pustijo v Neapolj, da vstopi v trgovsko mornarico.
Calcutta, Indija. 0. junija. Vstaja se še ni razširila na posamične pokrajine, marveč da se omejuje na večja mesta v Bengaliji in v Pendžabu. Agitatorji iz brahmanske ali tako-zvane pisane kaste ščuvajo aarod proti angležkemu tiranstvu. Ker so pa vstaši slabo oboroženi, bode Anglija lahko zadušila vstajo, vsaj za nekoliko časa. Toda vsaka nevarnost ai po mnenju dopisnika omenjenega lista še odstranjena. Ravno pred 50. leti, to je leta 1857, so se epnotaM Indijci, zlasti indijska vojska, ter s* pobijali angležke častnike in rasgnah angležke posadke. Znamenito mesto Delhi je padlo v roke vstaše*. Leto dni je imela Angležka dovolj posla, da je udušila vstajo, to se jej je posrečilo pa le, ker niso bili poeanri&ai rodovi složni. Tudi sedaj je izbruhnil punt le vsled večnih prepiaov med Indijci in Mohamedanci, akorame se puntajo tudi Mohamedanci.
"GLAS NARODA"
Llrt slovenskih delavcev v Ameriki.
Izdaja slovensko tiskovno društvo
FRANK SAK-El^ predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
Tnkorporirano v driavi New York, dne 11. julija 1906.
-a leto velja list za Ameriko . . . $3.00
' pol leta............. i.5o
-a Evropo, za vse kto.......4.50
" " pol leta......." 2.50
" " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve ___Številki._
GLAS NA KODA" izhaja vsak dan i/-v-zemši nedelj in praznikov.
"CILAS naroda"
("Voice of the People")
■surd every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the 4LOVENIC PUBLISHING company
Incorporated under the laws of the State ot New York.
Advertisement on agreement.
7.i o^'ase do deset vrstic se plača 30
-rtov.
Dcv>ici brez podpisa in osobnosti se
e n tisnejo.
11lin naj se blagovoli pošiljati po < y (»»('er.
r i sn*omembi kraja naročnikov - :".io, da se nam tudi prejšnje bivali-- r i. da hitreje najdemo i aslov-r .. Dopisom in pošiljatvam nare ite
.I4- (u' V I
»•Glas Narod«"
«>■' Greenwich Street, New York City. Telefon 127'.» Rector.
Fairbanksove nade.
V letošnjih pomladnih nočeh je ee-tok rat padla rosa in uuieila marsi-kako rastlino, s ktero bile kar naj-le{»*? nade \ zvezi. Ni jed nun nadam pa ta pomladma slana ni bolj škodovala m bolj kruto z njimi postopala, nego z onimi, ktere je gojil naš podpredsednik Fairbanks glede svoje predsedniške kandidature.
Vremenski prorok se je imenoval v slučaju "Colliers Weekly". In alalia je bila povsem črna ter najbolj •evama, kar je slan na svetu, tako da je Fairbanksova kandidatorska cvetka skoraj za vedno ovenela, kajti 1 cvetka sploh ni bila nikdar jaka, k i Fairbanks ima le na Wall Streetu v New Yorku prave in v Indiani neprave pristaše. Na Wall Streetu jih ima radi tega, ker ga ljudje Harri-majiove vrste zelo potrebujejo; v Indiani pa zato,, ker je lastnik tamoš-ojega časopisja in ker <ra tamošnje prebivalstvo pozna le iz tega časopisja. Tednik "Colliers Weekly" si je	pridobil zaslugo ne le s lem.
da je popisal Fairbanksa, kakoršen je v rennii-i. temveč tudi s tem, da je pokazal ljudstvu, kako znajo spretni politiki eeio svobodo tiska izkoriščati v u>. da zaslepe ljudstvo in da je koc£no izri>če onim. kteri je znajo na vbc načine izkoriščati.
Imenovani list zelo zanimivo popi--sujt in>ta, |*> kterih je hodil Fair-bank*. načine, jk> kterih daje sebe opisovati in hvaliti od dueva svojega rojstva naprej. <'olliers mu dokazuje, da je porabil najmanj milijon dolarjev za to. da si je pridobil kontrolo časopisja v Indiani in kako je vsakogar prepodil, kedor ui trobil v njegov rog in zanj lagal. Toda to vse prepustimo imenovanemu tedniku; za um je stvar zauimiva le radi tega, k<-r ravno tako postopajo tudi drugi, z1a«ti pa demokratični politiki, in si-t-er vsem na čelu znani Hearst, kteri ima tudi mnogo časopisov na razpolago in skuša z njih pomočjo priti v osproilj^, dasiravno je dosedaj po-vuodi propadel. Te vrste politiki po-"stopajo povsod i jednako: volilee informirajo napačno o svojih lastnostih, iuu-rtih. .-amo da dol>e kolikor mogoče veliko -tevil«< glasov, nakar zlorabijo svoj urad v lastno korist, ne <la s«- pri tem zmenili za volilee.
Co te čestokrat volik-em že v naprej dokaže, toda kljub temu *rlasu-|ejo rs take ljudi in kljub temu si še v««dno niso pridobili pravice, da bi raTnocli takim uradnikom odvzeti njihovo službo, ktero so pridobili tako-• ek^w varljivim pot "is. In radi te-jM
fji-.ijf kakoiM'n ;«• Healst. še ve-
Krščansko-socijalni ministri.
T. Dunaja |«»ri»«";i: V krščansko-»ocajalai stranki kljub zanikanju vendar rf razpravljajo, ako bi ne kazalo fwv>lati uvoje zastopnike v minister-«tm« Pri kompronu-nih podajanjih r. «efn.5kimi svobodomiselnimi strankami so se ?e imenovali nekteri kr-š<'a«<»ki ^H-ijalisti. ki pridejo pri tej fveaiwalaosti ▼ pošte v, in sicer dr. Gesnman kot naučni, Pattai kot železniški i« Weiskiretoner kot jnstični niiaister, oziroma minister notranjih deL Da se krščanski socijalisti še vei«« obotavljajo, je vzrok ta, ker dr. T	odločno odsvetuje, da bi se
strnaka udeležila sestave mini steiKtra.
Pinkertonovi agentje.
Zasebni detektivi in agentje Pin-kertonove agenture se pred vsem zanimajo za ameriško delavstvo, ktero je sedaj takorekoč povsem pod varstvom vslužbeneev te agenture. Da je to nepreklicljiva istina, dokazuje nam zadnje izdanje lista "Miners Magazine", kteri razkrinkava kar tri oso-be hkrati, ktere so se tekom zadnjih dni pojavile v raznih lokalih organizacije Western Federation of Miners in ktere so spoznali kot plačane zasebne detektive, pred kterimi so člani imenovane organizacije svare. Vsi trije detektivi so imeli zelo važno ulogo. Jeden je bil pi*edsednik, drugi je opravljal tajnika in tretji je bil delegat konvencije za lokalne unije.
Čim hujši postaja boj. med delavstvom in organizovanimi kapitalisti, tem bolj bodo slednji tudi skušali zvedeti sklepe in razne tajnosti delavskih organizacij in tem večje bode postajalo število agentov kapitalistov, kteri bodo prihajali v vrste organizo-vanega delavstva. Da delodajalcem pri tem ni mnogo za denar, nam dokazuje dejstvo, da je organizacija delodajalcev, znana pod ijnenom Mine Owners Association, za jednega raz-krinkanih ovaduhov, imenom Riddei, samo tekom dveh let izplačala nič manj, nego sedem tisoč dolarjev, ker je redno pošiljal tej organizaciji poročila o tajnih sklepih delavske organizacije.
Odkritja o ovaduštvu na zapadu nas spominjajo nadalje na to, da namerava organizacija tovarnarjev ali znana Manufacturers Association tekom treh let nabrati vsako leto po pol milijona dolarjev, da s tem denarjem vpliva na javno mnenje. Velik del tega denarja dobe seveda izdajalci, kteri so delavski vodje in uradniki delavskih organizacij.
Pogreb,
Iz poljskega prevel Fran Virant.
(Konec.)
"Torej pravite, da je umrl oni s pristave?"
"Da. da. Umrl je to noč... "
"Naj v miru počiva... Bil ni slab gospodar. .. Ha no, tudi mi ne bo-demo dolgo... E, sedite, boter, ne stojte. Ali se va mkam mudi?"
Stari Jontas je postavil stol sosedu. Ta se je vsedel počasi.
"O. nikamor se mi ne mudi. Samo vam sem prišel povedat..."
••Torej pravite, Jernej, da to noči"
"H«'j. okolo polnoči. Oslovski kašelj jra je zirrabil in ga zadavil kar lekem."
"Oj. ta oslovski kašelj... s tem ni šala, samo če se te prime, pa te zaduši..."
'' A vse to pride od dela.''
"Ba. od česa druzega neki!... To je tako, če se človek pre vzdigne, tega ne čuti takoj, toda če se potem nabere ia kup, to nas Bog varuj!"
"Hej!"
In stara dva botra sta tožila čez iežko delo, od dela sta prešla na bedo. beda je pa priljubljen, da, končni predmet razgovorov hribovskega ljudstva. Ko se pozdravijo, prično z bedo, in slovo končajo z bedo.
O čem drugem naj govore, ko iz-l>olnjuje beda vsebino celega njihovega življenja. . .
Ona stopa po kamnitem polju za točo, ona pogleda v kašče po slabih letinah, ona gleda iz vsakega kota v bajti, ona je neločljiva tovarišica bednega gospodarja...
Bes je. da časih ni bilo veliko gospodarjev v vasi, toda vsak je pasel po petdeset ovac na travnatih pašnikih. Danes so se namnožili gospodarji, sploh je veliko več ljudi, posestva s ose pa stopila, razdrobila in redko se najde gospodar, ki bi troje živine prezimil. Kočarjev je pa vedno vee, ki trredo v svet za kruhom a tudi v svetu ne manjka ljudi... Temna prihodnjost! — Kakšno hra^ lit * pripravljaš ljudem brez zemlje, ki jih je vedno več?... Tudi v prihodnji'-t i izteguje tovarišica beda roke /.a svojimi in jim z groznim nasmehom predstavlja svojega sina...
Vreden matere je plod! — ime mu je pa glad . . .
Ko sta se stara nagovorila že do -ita. se je vzdignil prvi Jernej s stola.
"Greste že, boter", je vprašal gospodar.
"E, moram iti naprej... Morda bi pa pogledali ranjkega? Pojdite, boter!"
11 E, saj res — vsaj pd* smrti ga je treba pogledati, ker ga ne bodemo videli več."
Oblekel je kožuh in šla sta skupaj, brodeč sneg do kolen, k bajti, kjer je počival umrli. Po poti sta se spominjala sosedskih odnošajev z ranj-kim.
"Bil je prijazen človek, Bog mu grehe odpusti! Z nikomur se ni sporekel, se ni prepiral... pomagal je
vsakemu, če je le mogel— Pri njem si dobil vse: ali jarm, ali kola, ali kako drugo orodje."
"Hej!" je pritivlil sosed. "Pomnim, ko je bil še mlad fant, ko sva šla enkrat skupaj po gozdu. Delal je piščalke, igral na gosli in veselo nama je bilo! Hej!— Do nabora sva skupaj hodila. Hej, bil je navihan fant! Kako je Židom nagajal! Bog mu naj tega ne šteje v zlo! Potem so ga vzeli k vojakom___Ko je
pa prišel domov, ni našel več očeta, ampak prazno posestvo. On se je poprijel, oženil, poplačal dolgove in si tako polagoma opomogel, kupil je vole in to in ono, in tu vidite je treba vse zapustiti... Kajti smrt se ne šali, samo pride in: Pojdi, Jaka, k sodniku!"
"Hej, ne šali se, ne!" je ponovil
sosed.
Obstala sta pred pragom bajte, do ktere sta prišla... Ozrla sta se še nazaj in stopila noter. V opekarni na doigi deski, pokrit z belo rjuho, je ležal mrlič...
Ljudij je bilo precej v izbi, starejših in mlajših. Prišli so botro tolažit, ko se je je polotila taka žalost. —
Ona je s prekrižanimi rokami sedela pri peči in od časa do časa zaplakala. Otroci so se posedli okrog nje in gledali radovedno, sedaj na ljudi, sedaj na ležečega očeta; niso še razumeli nesreče, ki jih je zadela...
Pri nasprotni mizi je mizar oblal deske za krsto... Delal je povsod krste; sedaj je gledal ravnodušno na gledalce in na ranjkega, za kterega dela zibelko (kakor je rekel).
"Saj to ni piva", je rekel, ko so ga prišli prosit. "Samo žganja pripravite— "
To žganje je potegnil od časa do časa v spomin po umrlem, kakor je rekel, toda deske je oblal gladko in jih spojil natanko.
"Če vam naredim krsto", je govoril, '1 ne primejo se vas sto let črvi! Če bode grobokop pri kopanju groba zadel na mrliča, najde ga gotovo dobro ohranjenega. Kajti le tam se plazijo Črvi, kjer je krsta slaba — "
Verjeli so mu in niso verjeli, on je pa govoril, ko je vlekel žganje.
Večerilo se je polagoma... Veter je zasipal s snegom okna, ljudje so pa posedli, kjer je kdo mogel in tolažili, kakor so mogli, obupano vdovo —.
"E, koliko ste pa plačali, botra, za pogreb?" je vprašala radovedno soseda.
"Celih trideset goldinarjev, botra, celih."
"Pa bode vendar lep pogreb?"
"Saj bi rada pomagala ranjkemu, kar je v moji moči. Naročila sem pogreb in črno malo. Bog mu bodi •milostljiv! Storila sem vse, da ga dostojno in lepo zakopljejo. To sem mu hotela narediti, hotela sem, da bi ga spodobno pokopali. Saj je zaslužil to... " In zopet so jo zalile solze.
"Ne jokajte, bo rat," so jo tolažile druge, "saj se ne vrne več! To je zastonj... Je že tako volja božja... "
Vdova se je polagoma pomirila, ko so starejši, da jim ne bi bilo dolgčas sedeti in ne bi zadremali, začeli po vrsti pripovedovati različne pripovedke, ki so bile v zvezi s smrtjo.
Ko so že drugi končali, je začel stari Jontas tako-le:
"Ko je moj najstarejši sin, saj ga poznate, služil pri ulancih, je šel s celo eskadrono na Ogrsko, kamor so jih višji poslali Bilo je to veste takrat, ko je Segedin poplavila voda, ker mi je pripovedoval natanko, da so stali pod Segedinom, da bi reševali
prebivalce___No in glejte, on je stal
s svojim švadronom v neki vasi, samo se ne morem spomniti, kako se ta vas imenuje... No, pa naj se imenuje kakor se hoče; dosti, d aje bilo tam... On je, glejte, jahal z raportom v mesto in se vračal okolo polnoči- Ko je bil že na polovici pota, sliši za seboj nekako ropot an je. Ozre se in vidi ženo, oblečeno čisto belo, ki se pelje za njim na vozičku. Mesec je svetil, torej je dobro videl, kdo se je peljal. Začudil se je zelo, da tu ni ne konja niti kake druge živali, ki bi vlekla voziček, samo žena sedi na dveh kolesih in gre za njim korak za korakom. Prestrašil se je, lasje so mu celo ka{K> vzdignili. Izpodbodel je konja, se spustil v dir in jahal, kar je imel sape, toda ropotanje ne preneha. .. Če on dirja, dirja tudi žena; če gre počasi, gre tudi žena ]»očasi. Tako je prihajal v vas. Žena je krenila v najbližjo bajto, on je pa-''podil k svojemu stanovanju. Nič ne reče, ampak skoči raz konja, tu pa naenkrat prihi£ ženska iz bajte, kamor je krenila^^la žena, in tarna, da ji
je mož umrl___Tedaj, vidite, je moj
fant prišel na to, da je šel s smrtjo."
Napetost na obrazih poslušalcev Je bila velika. Nekterian gospodarjem so ugasnile pipe, toda oni so poslušali napeto. "Saj je o čem slišati— Hej!"
"Meni še je tudi nekaj takega pri-godilo", je začela nemlada žena, ki jo splošno iz velikega spoštovanja imenujemo "krstno botro". "Šla sem zvečer na polje in vidim: na travniku vidim, da leži nekaj belega. Mislim... čo je morda rjuha padla z droga, ker fcu se je, veste, podnevi
perilo sušilo... in sem šla, da bi jo pobrala. Ležalo je tako, kakor pre-ganjena plahta... Sklonim se k nji, ko se je ono, veste, samo vzdignilo z zemlje in šlo samo po zraku proti sosedov^ hiši... Nekaj me je streslo. jVrnila sem se takoj v hišo in še nisem dobro vrat zaprla, ko prileti iz sosedove hiše botra in pove s krikom,
da ji je dete umrlo___No, vidite sami.
kaj je to "bilo... "
"Hej!" se jih je odzvalo nekaj z drhtečim glasom.
Otroci so pa boječe gledali sedaj k vratom, sedaj k oknu, če ne zagledajo tam "nekaj belega".
Pripovedke so se začeli plesti druga iz druge in presedeli so tako celo noč, do rana, toda nihče ni zadremal, samo vdova, utrujena od naporov, je zamižala za nekaj časa.
Začelo se je svitati in danilo se je. Snežiti je nehalo, samo mraz se je blesketal v snegu, od solnčnega vzhoda se je pa prevrglo na lepo vreme.
Ljudje so se začeli razhajati domov, da bi kaj jedli, se preoblekli in zopet prišli spremit ranjkega v cerkev in
na pokopališče.
• ♦ *
Od bajt izpod gozda se pomika počasi gruča ljudi, gazeč po drobnem snegu. Štirje krepki fantje neso črno krsto na ramah. Vsi so odki^ti in pojo neko otožno, pogrebno pesem o vieah.. .
Po belik tleh se pomika počasi ta črna masa... Časih splava melodija k sinjim gozdom, Časih se odbije resen, basov glas zvona ob bližnji gori, sedaj zopet se zasliši bridko plakanje žene, ki stopa za krsto, cela vasica pa mirna, tiha, odeta v veselo obleko, diha s sneženimi prsi na solncu.
Pred cerkvijo se je ustavila gruča ljudi. Najprej so fantje nesli krsto v cerkev, za njimi so vstopili starejši, ženske, in nedorastli— Mala eerkvi-ca se je popolnoma napolnila s po-grebci.
Grobokop je s pomočjo fantov postavil krsto na katafalk in prižgal štiriindvajset sveč.
Organist je zaigral žalno pesem in duhovnik je v -črni opravi stopil pred oltar___Po končani sv. maši so se začele vigiiije.' V eni klopi gospod župnik, v drugi organist, sta pela monotono menjaje pogrebne psalme. Ljudje so pa plakali, ko so se gospod z or-ganistom razgovarjali...
Precejšen kupček krajcarjev se je nabral na krožniku pred krsto. To so ljudje prinesli za "ofer"— Četudi krajcar ni noben denar, toda ranjkemu se le nekaj pomaga— Hej!
In končala se je pobožnost. Krsto so nesli iz cerkve; za njo je šel počasi duhovnik v žalni kapi, okolo so pa stopali razplakani ljudje —
Obstali so pri grobu. Dukovnik je pokropil in vrgel z leseno lopatieo par "rud zmrzle zemlje na krsto.... Ljudje so začeli glasno plakati.... Žena-vdova se je z obupnim krikom vrgla h krsti, jo objela z od mraza rdečimi lokami, in glasno plakaje po-ljubovala mrzle deske...
Duhovnik je zapel "Salve" in smatrajoč svojo dolžnost za izpolnjeno, se je hitro oddaljil, kajti mraz se ni šalil.
Ženo so znanci komaj odtrgali od groba... Tolažili so jo, kakor so mo-gjli, ona se je pa z zadnjimi solzami poslavljala od ranjkega.
Ljaidje so obdali grob in začeli peti ganljivo, tiho nagrobno pesem:
V grob zakopljemo telo. da mu tukaj pokoj bo, z zemlje on je narejen, v zemlji naj bo spokojen.
S strašno resnico, še silneje je za-donela druga kitica:
Revež, bogatin enaka, s smrtjo gre razlika vsaka; koga zgrabi, ne pove, vsi zato naj se boje.
Ljudje so se razpeli, razplakali in ni se jim mudilo domov, če tudi je mraz bodel v obraz in oči... Ko so končali eno pesem, so začeli takoj drusjo. Kakor glas tožečega iz krste je letel spev po drevesih.
Pesmi so se končale___Ljudje so
tiho šepetali molitve — in se začeli Tazhajati v pobožnem molčanju po pokopališču.-. Kajti vsak je hotel tudi za "svoje" pomoliti — ni pa bilo človeka, ki ne bi m imel nikogar izmed svojih...
Končno je zadnjega kmeta pregnal mraz s pokopališča in tišina je vladala v mraku dreves — globoka tišina grobov...
* # »
Resnično žalost teh ljudij je mogoče le na pokopališču spoznati.
V vrstah pokopališča se znebi zemeljskih strasti — in resnični zakladi lepe njegove duše se odpirajo pri pogledu na gTobove z nepopisno Ranljivostjo, Tesnično žalostjo in plavajo v žalnih melodijah v svet s pokopališča. .. Ko pride na pokopališče, je prevzeti kmet pripravljen darovati vse naj večjemu sovražniku— Tu se nahaja resnična njegova vera: čuv-stvo — Komedija so običajni slovesni pogrebi v primeri s temi bogatimi svetinjami otožnosti in žalosti narodove!. .. Pišem to, kar sem slišal in videl. Ko sem bil še otrok, sem pla-kal iz dna duše pri tem nagrobnem
petju naroda. In ni mi žal one žalosti ... Kdor hoče narod spoznati, naj gre poslušat njegove nagrobne pesmi. In ne vem, če se dobi misleč človek, ki bi se mogel solz vzdržati, ko sliši samo melodijo one pesmi
grobov...
1 O v © n S t v
katoliško
Kraljica — nuna.
Kakor se je že poročalo, šla je abe-sinska kraljica Tajitu v samostan. Odločila se je za ta korak na stara leta. ko je preživela zelo burno življenje. Gotovo pa ni, ali bode našla stara grešnica zaželjeni mir v samostanu, ker je že večkrat uhajala v samostan, a se vselej zopet vračala med grešni svet.
Njeno življenje je pravi roman črne lepot iee. Mladost je preživela na dvoru zloglasnega menelika (vladarja) Xegusa Teodorosa. Omožila se je z nekim generalom, vladarjevim sorodnikom. Toda že v medenih tednih jo je tiranski vladar vzel njenemu možu ter si jo prisvojil. In do smrti Teodorove se ni smela niti ganiti od človeka, ki mu je bila sužinja in ki je bil napram njej včasih nežen do slabosti, včasih pa zopet sirov in besen. Po njegovi smrti se je zopet omožila z nekim generalom. Kmalo pa mu je pobegnila k nekemu lepemu dostojanstveniku na dvoru. Nori vladar pa je zaprl njenega moža, a nesrečna vdova je šla v samostan. Kmalo je pobegnila iz samostana ter si zo.pet vjela nekega generala. Ta je bil baje najelegantnejši človek v celi Afriki, samo da je imel smešno ime Acaragadju ter imel slabo navado, da je pretepal svojo ženo. Tajitu mu je zbežala ter prišla z nekim izgovorom h kralju. Menelika je takoj očarala ler se je leta 1SS3 poročil z njo.
Bivša cesarica Evgenija — proti francoski republiki.
Pred prvim sodnim senatom v Parizu razpravljal se je te dni zanimiv slučaj. Bivša francoska cesarica Evgenija je vložila tožbo proti republiki radi izročitve nekih umetnin in dragocenosti, ki da niso bile lastnina krone, marveč rodbine Bonaparte. Šlo se je za 7 umetnin iz Elizejsks palače, 53 iz grada Fontainbleau, 29 iz Com-piegne, 2 iz Rambouilleta in 4 iz Louvna. Med drugimi se nahaja ročaj sablje, ki je bila poklonjena Napoleonu Bonaparte ob njegovem po-vratku iz Egipta. Ko je početkom meseca septembra 1870 cesarica Evgenija tako naglo zapustila Tuillerije, ni imela časa, da zbere vse predmete, ki so bili lastnina njene rodbine. Ker so pa leta 1871 zgoreli vsi inventarji predmetov, ki so se nahajali v posameznih palačah in gradovih, se ni mo-crlo točno znati, čegavi da so predmeti. Sedaj je sodišče odredilo, da se na-značeni predmeti izročijo cesarici kakor nje privatna lastnina.
O grs ko - hrvatski konflikt.
V seji finančnega odseka je izjavil trgovinski minister Fran Kossuth, da gredo Hrvatje s svojimi zahtevami glede službene pragma tike za želez-lezničarje predaleč. Ako bi zbornica ugodila hrvatskim zahtevam, bi bil on (Kossuth) prisiljen odstopiti.
NAZNANILO IN VABILO.
Društvo sv. Barbare postaja št. 22 v Imperialu, Pa., priredi
dne 4. julija t. L VELIKO PLESNO VESELICO,
v dvorani društva sv. Jožefa št. 29.
Čisti dobiček je namenjen v društveno blagajno.
Začetek ob 2. uri popoludne. — Vstopnina za gospode $1.00, dame proste.	—-	^
Tem potom vljudno vabimo cenjene rojake in rojakinje iz Imperiala, Pa,, in okolice, kakor tudi nam sobratska društva, društvo sv. Jožefa št. 29 in društvo sv. Barbare št. 3 v Moon Run, Pa., da nas blagovolijo v polnem številu obiskati.
Za dobro postrežbo in izvrstno zabavo skrbel bode	ODBOR.
10x 2x n t — 2jul.
NAZNANJE SLOVENCEM.
DR. E. C. COLLINS, M. L,
New York
PreČastiti g. profesor:—
Ko sem se na Vas obrnil v moji bolezni in ste mi drugikrat poslali zdravila, se čutim sedaj popolnoma zdravega ter se Vam prav lepo in iz srca zahvalim za Vaša zdravila. Jaz se nisem na nobenega drugega zdravnika poprej obrnil, kakor na Vas, ker ste v resnici dober zdravnik.
Zatorej toplo priporočam vsem rojakom širne Amerike "Collins Medical Institute", 140 W. 34th St., New York, N. Y.
Z vsem spoštovanjem
John Gerbec, Box 225, Richwood, W. Va.
Ck
podp. društvo
—- • K
svete Bate

Zlsdlnjene državo Severne Amerike?
Sedež; Forest City, Pa.
> 3*. januarja 1903 -v- driuvt
-©-O-
*	ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. IL tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MTJHIC, Box 537, Forest City, Pa
NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duiyea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLA R, Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. Box ##7. 9* rest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
j Telefon 2034.
»- «l!J|li.. .^'»ui^llwiiflD«!
Frank
214-218 Market Street	Waukegan, III.
priporoča rojakom svoj
^SALOON, ^
v kterem vedno toči sveže plTO, dobra vina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
V svoji PRODAJALNICI ima vedno sveže groce-rije po nizkih cenah.
Pošilja denarje i staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku.


Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
■O-O »- * ij


HSTliHMEBICM III
Regularni potni parnJkl
"Fi'ancesca" odpluje 13. junija. "Sofia Hohenberg" odpluje 27. junija. "Laura" odpluje 4. julija.
vo*lJo med New Yorkom, l fstom »n kuko.
J
<<
M-
>
§
Sajpnpravuejša id najceuej&a paiobrotlun črta v Ljubljano in sploh na Slovensko. Železnica velja <lo Ljub. ljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. <®> Co., General Agents,
i	2 Washington St., New York.

J
Comppie Generale milantipe.
(Francoska parobrodna družba.)
Za vaebiso ioMratov ni odgovorno 0 nredniitvo aiti upravniitvo 'Glasa Hi
<91	~ Mt-■ t ■		l : "V * * 1
i -V.. •-.;.	--11 r -t--4	■v T- ■: r«L -	• Ši 1 • i 4 ■ 1 —:—-'—i
	rnrf ;J)L i T	» - ■ -v -t	.. • d fsssji
. - r H , il ' , ■ j			
DIREKTNA CRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE,
Poštni parniki so
"La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči.
"La Savoie" „ „ „ ............ .....12,000',, 2f>,000 „	„
"La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000 ,,	„
"LaTouraine" , ,, „ ..................10,000 „ 12,000
"La Bretagne"................................ 8,000 „ 9,000
"La Gasgogne"................................ 8,000 „ 9,000 „	,,
Glavna Agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki odplujejo od sedaj naprej vedno oh četrtkih ob 10. uri dopoludne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. T.
15. junija 1907. L& Bretagne	18. julija 1M7.
20. junija. 1907. *LA SAVOIE	25. julija 1907.
27. junija 1907. *LA TOTJKAINE 1. avg. 1907. 4. julija 1907. *LA LORRAINE 11. julija 1897 7,061 'Sa* gi
•LA PROVENCE •LA IiORRAINE •LA SAVOIE •LA TOTTRAXNE •LA PROVENCE
8. avg. 1907.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. M. W. Kozminski, generalni agent za zapad.
•71 Deaborn St., Chicago, III.
Jugoslovanska
imela 18. maja v Braili shod, na kte-rem tstia govorila ministerski pred-
Katol. Jednota.
inkorporirana dne 24. janu*oa 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
- >
URADNIK?:
Predsednik: MIHAEL STJNIČ, 421 7tb St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. t>o> 57, Braddoek, Pa. Olavni tajnik: JURIJ L. BROŽlC, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Bo* 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, HL IVAN PRIMOŽIČ, EL nadzornik, B< x 641, Eveleth, Minn. IVAN KKRŽISNIK. Ill, nadzornik. Box 138, Burdine, Pa.
POZIV.
Kje se nahaja Terezija Hajnžie?
sednik Sturdza in notranji minister j Doma je iz Ribnice, štajersko. Bi-
Bratianu. Sturdza je izjavil, da hoče ; Vala je v Amyville, Pa., in potem v i f-J urediti finance in da hoče varčevati- i Avalon, Pa. Imenovana naj se oglasi Nadalje hoče pomnožiti šole in za- sama in z menoj obračuna, ako neče gotoviti dobro pravosodje. Vso po- biti javno osramotena.
L. Grobelnik, P. O. Box 28, Adamsburg, Pa. (5-7—6)
JOHN VEINZUL, 1917 E. Um* Street, K E-. Clcvclaa«, OM*
izdelovalec kranjskih in nemških
M O N I K.
POROTNI ODBOR:
JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora, 4^24 Blackbern* St., Pittkburg, Pa.
MIHAEL K1X)BUČAR. II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mieh.
JOSIP PEZDIRC, ni. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTTN J. IVEC, 711 N. Chicago Street, Joiiet, 111.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov m druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drus?em.
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov caj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
0R0BN0STI
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. Dne 21. maja se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 60 Hrvatov, 22 Ogrov, 35 Mace-d on cev in 64 Slovencev.
Vročekrven vajenec. Ko sta dne 20. maja v Martinčičevi delavnici v Ljubljani kovala Vincencij Jevševar in Leo Deceeeesta neko železo in se pri tem nekaj sprla, je hotel Jevševar slednjega udariti s kladivom. Ker mu je Dececcesto kla-divo odbil, se je Jevševar razljutil in potegnil iz ognja goreče železo, s kterim je Deceeeesto trikrat sunil v laket leve roke in ga težko telesno poškodoval. Dececcet»ta so prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnice.. .Tevševiarja pa je policija aretovala.
Nepoboljšljiv grešnik. Dne 20. maja je policija aretovala izpod policijskega nadzorstva pobeglega, že petkrat zaradi tatvine pred^aznovanega, lSletneara Silvestra Zajca iz Dola. Ko so ga preiskali, se je našla pri njem nova nikelnasta ura, 7 kron denarja in tudi lepa. zelena Zajčeva obleka je padla policiji v oči. Ker je izključeno, da bi Zajec, ki je zelo delomr-žen in tujemu imetju nevaren, prišel do teh reci po pošteni poti v posest, so mu žilice nekoliko natančneje pre-iskali in fant je končno povedal res^ nioo. Pred Binkošti je namreč vlomil v Dolu v K<*anovo špecerijsko prodajalno in tam ukradel 50 kron denarja, za kterega si je nabavil obleko in uro, potem pa se hotel odpeljati v Trst. a mu je policija to veselje skazila in mesto ob obali sinje Adri-je. se bode Zajec moral sprehajati v zaporo pri ljubljanskem deželnem
sodišču.
Zopet otrok zažgal! Kakor smo že poročali, je nastal 16. maja na Krki pri Novem mestu ogenj. Uničil je dve hiši in 16 go-podarskih poslopij. Škode je 20,000 kron, zavarovalnine pa le 3200 K Zažgal je šestletni sin A. Jermana.
Poiar. V Bregu pri Kranju je pogorel pod. Čebelnjak in streha hiše posetnika Mihaela Porente. Škode je 6000 K. zavarovalnine pa 1600 K. Zažgala je sedemletna domača hči.
Pretep. Delavca Andrej Vidergar in Mihael Fležar iz Gor. Kašlja sta se 17. maja na poti iz Ljubljane (lomov prepirala in pretepala. Ko sta prišla domov, se je pretep razvil znova. in * njem je Videnrar Fležarja s tolkačeM tako udaril čez glavo, da se je ves krvav in nezavesten zgrudil in 'da era morali prepeljati v bolnišnico. Vidergarja pa so izročili sodišču.
Nezgoda Dne 21. maja je v Ix>gu pri Želeanikih pri sekanju drv hlapec M-irtin Bertone^lj se tako močno vsekal v levo nogo, da so ga morali prepeljati v deželno bolnico.
Umrl ,je na Priwkovem pri Kranja »pekojeni duhovnik Josip Pire. Pokojnik je bil rojen v Velesovem leta 1877 in po£"«Čen v mašnika 1902. Služboval je kot kaplan v Predvoru. zadnja leta pa je bival kot valetudi-narij na Primskovem.
Vlom. Dne 20. maja popoldne je bilo v stanovanju bogoslovnega profesorja dr. Jožefa Grudna v Komen-skega nlicah Št. 12 ("Rokodelski dom") v Ljubljani v omaro vlomljeno in ukradenega 270 K denarja. Tat j« Se neznan.
PRIMORSKE NOVICE.
Kako se rešuje riemanjsko vprašanje? Ricmanjski župan Berdon je dobil nedavno od okrajnega sodišča v Kopru sklep, da se izvrši pri njem hišna preiskava, ker je na sumu, da je zakrivil tatvino v noči 5. marca 1904 na škodo cerkve v Ricmanjih. Sklep je izročil županu orožniški po-stajevodja iz Boljunea, oziroma iz Borštai, ob petih zjutijaj, [pozvavši ga iz postelje. Pred hišnimi vrati je stal drug orožnik, da ni mogel nihče ne v hišo ne iz nje. Hišno preiskavo je izvršil velestrogi in posebno v ric-manjskih stvareh pregoreči gospod postajevodja z največjo natančnostjo in strogostjo, da ni ostala cunja na cunji, noben lonec na svojem mestu, nobena rjuha nerazgjrnjena^ Celo koklji, ki je v nekem kotičku tiho in ponižno grela jajca pod seboj, ni pri-zane.-la stroga roka te preiskava, ki j je segla pod ubogo kokoš, da se pre-| veri. da-li so pod koljo res samo jajca in ne morda tudi kaka monštran-; ca ali kelih! Strogi gospod postaje-| vodja je raztegnil preiskavo tudi ixa | gospodarska poslopja, na hleve itd. in zlezel celo v hišno podstrešje, kamor ni še nikoli pogledalo oko hišnega posetnika samega, da bi našel sledove tatu keliha, monstrance in cerkvenih plaščev, ki so bili ukradeni iz riemanjske kaplanije že pred tremi leti in dvemi meseci. Toda našel ni ničesar!
Tujci v Opatiji. Opatijo je ob-j iskalo od 1. septembra 1906 do 15.
maja 1907 20,924 oseb. Od 9. inaja ( do 15. maja je bilo v Opatiji nasta^ njenih 1912 oseb.
Nagla smrt. V Ti>tu je zadela kap Katarino Češnovec, ki je bila mrtva v par trenutkih.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Prijeti vlomilci. V bolnišnico v Slovenji Gradec so pripeljali nedavno 161etnega Ivana Zupana iz bližnjega Otišnega vrha. ker je imel hude opekline po životu, rokah in glavi. Sprva ni hotel povedati, kje jih je dobil, pozneje je pa priznal, da se mu je vnel v žepu ukradeni smodnik in da je vlomil z 421etnim hlapcem Maksom Wenigom iz Št. Petra pri Slov. Gradcu na raznih krajih v Spodnjem Dravogradu in okolici ter v Velikovcu. Pejerja in Weniga so že zaprli. Trojica je izvršila najbrž tudi vlom v slovensko posojilnico v Velikovcu.
Nasilneža. Posetnika >ina (Gabrijel in Rudolf Čamlek iz Podkraja pri Vlenju sta grozila rodbini Do-beršek z ubojem, obmetavala Kore-nove s kamenjem in zahtevala, ko so se jima skrili v hišo, sina Mihaela, da ga zakoljeta, če ga pa takoj ne dobita, ga bosta pri cerkvenem blagoslovi jen ju zaklala, čeprav v cerkvi. Ol»sojen je bil Gabrijel na 6. Rudolf < "anilek pa na štiri mesece težke ječe.
Menice je ponarejal. Fran Kranje, posetnik v Skednju pri Celju je ponaredil podpis posetnika Mihaela ZJdanška kot poroka na treh menieah in sicer sknpaj za 1580 K, ki jih je dobil pri posojilnici v Vojniku. Obsojen je bil pred celjskim sodiščem na štiri tetine ječe.
Z zvonika je padel kleparski pomočnik Jožef Furar v Novi Štifti pri Gornjem gradu. Bil je takoj mrtev. —
BALKANSKE NOVICE.
Program liberalne rumunske vlade. Rumunska liberalna stranka je
zornost pa hoče posvetiti agrarnemu vprašanju. Bratianvt je govoril pred vsem o izboljšanju kmečkega stanu.
Grške čete v Macedoniji. Kakih sto mož močna grška četa je napadla vas Enbore, kjer stanujejo Bolgari in Grki. Zažgali so šest grških in bolgarskih hiš. Ubiti sta bili ena Grki-nja in ena Bolgarka. Orožništvo je zapodilo četo v beg.
RAZNOTEROSTI.
Brzojavljenje iz vozečih vlakov.
Neki brzojavni uradnik v Turinu je izumil nov način brzojavljenja iz vozečih vlakov. Na ta način je mogoče brzojaviti ne samo z drugimi vlaki, temuč tudi s postajami na progi. Prvi poskusi so se obnesli nad vsako pričakovanje.
Veliki gozdni požari razsajajo v Ivalenu. Brodinu in Seletinu v Bu-kovini. Celi polk vojaštva neumorno gasi.
Svojo hčer in njenega otroka je zadavila v Pančovi trgovka Kneisl vsled jeze. ker se je hči hotela vrniti k svojemu možu, ki ga je bila zapustila na materino prigovarjanje.
Svojo čast je maščeval v Varšavi orožniški ritmojster Demijanovič, ki mu je 261etni tovarnar Boninowicz odpeljal ženo. Presenetil je oba v hotelu ter uistrelll zapeljivca, ženo pa ranil.
Poroka v ječi. Ravnatelj neke nemške kaznilnice je objavil, da, se bode vršila * poroka nekega kaznjenca z njegovo nevesto v zaporih: in res je prišla drugi dan mlada deklica s triletnim otrokom v naročju v spremstvu svoje sestre. Po poroki sta se poročenea mogla nekaj časa še raz-govarjati, potem pa je žena odšla, obljubivši možu, da v kratkem zopet pride. Kaznilniški ravnatelj bode kaznjenca predložil cesarju v pomi-loščenje, ker se je v zaporu vedno lepo obnašal.
Požar v Pohicu je uničil 30 hiš. En mož je zgorel. V Studenieah je pa uničil požar osem hiš. Zgorela je ena kajžarica. Velik gozdni požar pa divja med Kinpolungoim in Gurahumoro.
Dva podmorska čolna je naročila avstrijska mornariška uprava v Kielu.
Opustiti nameravajo znano dunajsko vojaško vežbališee na Šmelci, kakor je sklenil neubauski okrajni za-stop.
Steklene lasulje. Vedno težje je dobiti lejx* ženske lase za umetne kodre in kite. Lasje so se podražili za trojno ceno. Poskušali so predelati konjsko žimo in prejo za lase. a se poskusi niso obnesli. Sedaj so počeli uporabljati nitkasto steklo v tali a men in ^obneslo se je baje dobro. Lasulje iz takih niti so baje zelo lahke in lepe. pri tem pa mehke kakor naravni lasje.
Umaknjeno darilo. Povodom mirovnega kongresa v Lucernu pred dvemi leti se je poljski grof Gurow-ski tako navdušil za mirovno idejo, da je "podaril" mestu 600.000 frankov za ustanovitev mirovnega muzeja. O tej velikodušnosti se je pisalo po celem svetu in mesto Lucern se je svojemu dobrotniku prišlo z depu-tacijo zahvulit. Grof pa se je sčasoma menda ohladil za mirovno idejo ter začel premišljevati, da je 600,000 frankov le preveč denarja. Ko so ga začeli opominjati, je izjavil, da je
NAZNANILO.
Tem potom se naznanja članom društva sv. Barbare št. 3 J. S. K. J. v La Salle, 111., sklep zadnje seje. Vsak ud omenjenega društva prispeva v društveno blagajno $1.00 za bolniško podporo. Kdor izmed udov se pa udeleži društvenega piknika dne 16. junija, je potem prost izvanred-nega prispevka.	ODBOR.
(4-6—6)
SVARILO.
Delo napravim na zahtevani« naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpeino in dobro. Trivistni od $22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim ie od $45 do $80.
Pozor Rojaki!
Potne noge, kurja očesa in ozeblino
Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor ieli po skušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek poSljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam rsakomu $500,
Jakob Wahcic,
229 SOUTH PRONT STREET,
STEELTON, PA.
Ogibajte se zgoraj naslikanega rojaka IVANA PODLINŠEK, po domače GRDIN, iz Gršovelj v Savin-ski dolini na Spodnjem Štajerskem. Dotičnik je bil tu v Milwaukee, Wis., samo 20 dni ter znal tako sladko govoriti, da je izvabil od naju $90.00 in jo potem neznano kam popihal; tudi za stan in hrano ni plačal.
Če kdo izmed cenjenih rojakov ve za njegov sedanji naslov, prosiva, da ga nama naznani, za kar mu bodeva zelo hvaležna.
Joseph Komar, ali pa Florian Fale, 236 Lake Street, Milwaukee, Wis.
(3-8—6)
Potrebuje se
PRODAJALCA za prodajanje lotov v bližini New
Yorka. Izvedenosti ni potreba; lepa provizija.
Coleman,
60 Liberty St., New York City. (29-5—6-6)
M -š:
Slovencem in Hrvatom pri-počam svi j
SALOON
v obilen poset. Točim vedno svežu pivo, dobra vinu in whiskey ter imam v zalogi ze o fine smodke.
Rojakom pošiljam denarje v staro domovino hitro in poceni.
Pobiram naročnino za "Glas Naroda". V zvezi sem z gg. Frank Sakser Co. vNewYorku.
Z velespoštcvanjcm
Ivan Govže,
Ely, Minn.

ISA. PRODAJ^
NARAVNA GALIFORNIJSKA VINA
Dobro črno in belo vina od 35 do
Iščejo se
STALNI DELAVCI V STROJARNI.
Plača od komada, $2.00 do $2.50 na dan; navadni nenčend delavci po $1.60, avstrijski stan in hrana.
Pišite na: Frank Novak, ali Anthony Golcar, care of Proctor, Ellison & Co., Elkland, Pa.
(17-5—17-6)
IŠČE SE
dobro izvežban urar, kteri zna fino ročno graviranje. Delo stalao ter dobra plača zia pravega moža. Slovenci iimajo prednost. Natančnosti poizvedeti je pri:
Joeeph Debevc, 7 Park Place,	Carbondale. Pa.
(2x t—n)
Pozor! Slovenci Pozor! ^SALON^
zmodernlm kogljl^čem.
Sveže pivo v sodičkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijske smodke. Potniki dobe pri meni čedno
45
Staro belo ali črno vino 50 centov gmlotna.
Reesling 55 centov galona. Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati. Drožnik po $2J50 galona. ffitvovica po $3.00 galona. Pri večjem naročilu dam popust. Spoštovanjem
ŠTEFAN JAKŠE. P. O. Box 77, Crockett, Contra Oorta Co., Cal.
JOHN KRACXER
EUCLID, O.
pri volji dati le 60,000 frankov. Lu-!
___si.:____v_x.___, - ... prenočišče za nizko ceno.
cerniški mestni očetje so brž prosili, naj se jim ta obljuba da pismeno, da se svota še bolj ne skrČL
Nehvaležnost. Leta 1872 je dirigiral Wagner koncert na Dunaju. Pri tem je imel njegov sicer izvrstni hor-nist Lewy nesrečo, da je zatrobil napačen glas. Vsled tega se je njegov prijatelj Mauthner, ki je spisal več burk, med poslušalci glasno zasmejal. Med odmorom so prišli na hodniku razni Wagnerjevi prijatelji skupaj. Med temi so tudi bili Wagner sam, Mauthner in Lewy. Wagner je doka- i zoval. da se najboljšemu hornistu lahko pripeti, da napačno zapiska. Tedaj je stopil Lewv k Mauthnerju rekoč: "Ni bilo lepo, da si se smejal. To je celo nehvJežno. Jaz sem videl igrati vse tvoje burke, ia se nisem niti enkrat zasmejal." Vsi so udarili v smeh.
Poljedelski kongres na Dunaju. Kot
uvod k meritoričnim raSqrtravam mednarodnega poljedelskega kongresa je bivši francoski ministerski predsednik Meline govor, čegar vsebina se da izraziti v besedah: "Nazaj h grudi". Najprvo se je bavil Meline z uspehi prejšnjih kongresov, razmo-t rival vzroke, zakaj delavci silijo k industriji in izrazil mnenje, da delavci sedaj, ko se nahaja industriji ae v "jekleni" dobi, zopet iščejo stika s poljedelstvom. Podobne misli je izvajal tudi dvorni svetnik Scbullern, ki je posebno obravnaval sredstva, s kterimi bi se dal socijalni položaj poljedelskih delavcev izboljšati in jih pritegniti k poljedelstvu.
Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča
Martin Potokar 564 So. Center Ave. Chicago, 111.
Čast mi je naznaniti slavnemu Občinstvu v CLicagi, lii.. kakor tudi rojakom po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni
saloon pri "Triglavu",
617 s. Center Ave., Chicafo. 111.,
Miru 19. ulice,
kjer točim prist o uležano Atlaa-pivo, izvrstr.; w.V.^ey. vina in dišeče smo-ikesc pri meni na razpolago. .Na dalje je vsakemu na razpolago dooro urejena keg-Ijiiče in igrzJna m i.-.a (pool tablet. Potujoči Slovenci dobrodošli. Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča
Mohor Mladič,
617 So. Center Ave., Chicago, III.
IMMWMMMNMMWWM
WINIETOU,
Rdeti Gentleman
ie iziel in ae dobi L zvezek za 40c., L in II. zvezek pa za 75c. a pošto vred.
Upravništvo "Glas Naroda"
109 Greenwich St., Ne« York.
TPumip uftonfen uj ffeaaft* \.vpoj
Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadkrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
Kadeče vino (Comcord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON.
BRINJEVEC, za kterega sem import i ral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TBOPINOVEC $2.50 galona. DROŽNIK $2.75 galona. — Najtmanje posode za žganje so 4%galome.
Naročilom je priložiti denar.
Za obila naročila se priporoča T OHI* KRAKER,
Euclid, Ohio.
NAZNANILO.
Rojakom naznanjamo, da je sedaj naš potnik Mr. JANKO PLEŠKO v Clevelandu, Ohio. Obiskal bode cenjene rojake najprvo v Clevelandu in okolici, potem pa se poda v države Illinois, Wisconsin, Michigan, Minnesota, Colorado, Kansas itd., ter ga vsem prav srčno priporočamo.
Frank Sakser Co.
ROJAKI SLOVEN
PIŠITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO
Novih
50.000
iztisov

ZDRAVJE
66
se zastonj razdeli
med Slovence
ikzhstj-IO-JL	3"
iatera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega
DR E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski svetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad ,,ZDRAVJE" in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige Še niste videli, še manj pa čitali.
Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLLINS M. 1. edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po polno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ženske, pa naj se drugi še toko hvalijo. On edini ozdravi jetiko in sifilis točno in popolnoma. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.
Ozdravljen: reumatizma v rokah, nogah in križu.
V dokaz nekaj najnovejših zahval:
MIKE NOVAK,
1253 Mohlen Avenue, Pueblo Colo.
Ljubi moj prijatelj
Dr. E. C. COLLINS M. 1.
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošilam mojo sliko, katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam lepo zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi pošilali, ker jaz sem sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil.
Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Vas priporočuioč, ostajam Vaš prijatelj
MIKE NOVAK.
Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba zdravniške pomoči, prašajte njega za svet, predno se obrnt te na druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez sramu opišite svojo bolezen v materinem jeziku, naznanite koliko ste stari, koliko časa traja bolezen in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo ka-1 tero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za | poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
DR E, C, COLLINS MEDICAL INSTiTilTF,
' 140 W. 34th St.	New York N. V.
^orem Fmete mirne duše bit' prepričani v kratkem popof-> u';i ozdravljenja.	1
Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravilo so znane
"MARIJACEUSKE KAPLJICE".
Kdor jili je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tinte, ki trpe na slabem želodcu slabosti in glavobolu, slabem prebavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nobena družina ne pogreša. Cena za 3 stekl. $1.80, za 6 stekl. $2.75, za 12 stekl. $5.00.
ČUDODEUNO MAZILO ZA UASE.
Po zdravnikih novo pro našlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpadanje las, pospešuje rast, ohrani čisto kožo, ter daje prijeten hlad. 1 skatuja $1.50, 3 škat. $4.00. Marijaceljske kapljice kakor tudi zdravilo za lase razpošilja:
IVI. RENYI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
Trade Mark rtf.
Vvstveaa
MARKO KOFALT,1
249|So. Front Stv STEELTON, F*A..
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali pclnomoči (Voll-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, klere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobroc oe listke za v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni.
Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
frank sakser co.
Msfr. Seb. Kadpp.
Ako kaši jas, ako si prehla-jen, ako >in<>š kake vrste katar, ako trpiš na kaki drugi bolezni in si se naveličal zdravnikom denar dajati: ne o 'la-šaj pisati takoj ki
po knjižico: -NAVODILO IN CENIK (Kneippo-vih> Knaipovih zdravil" Vatero dobiš zastonj ako do pošlješ poštno znamko za dva centa za poštnino.
Knajpova zdravila so poznata in odobrena ; o celtm svetu in se uporabljajo z dobrim uspehom pri vsih naprednih narodih.
Knajpova iznajdba je neprece 'jlji-ve vrednosti, pravi blagoslov za vse trpeče človeštv o in nikaka sleparija, katerih je dandanes mnogo na dnevnem redu. To je moj naslov:
K. AUSEMK, 1146—40th St., Brooklyn, N. Y.

po/is, HA*#CAJTE SJL "GLAS NAHODA", NAJVEČJI na. I CENEJŠI BNBTWH!
Nižje podpisana priporo- • čam potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........
SALOON
107-109 Greenwich Street,
0000 NEW YORK ooo*
v katerem točim vedno pivo, doma prešana in importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke...........
Imam vedno pripravljea dober prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobe .............
stanovanje in hrano
proti nizki ceni. Postrežba solidna............
Za obilen poset se priporoča
FRIDAvon KROGE
107-109 Greenwich St., New York.
V

"Winnetou, rdeči gentleman".
Spual Karl May. Priredil za "Olaa Naroda" R.
(Nadaljevanj«.)
"Ali pojjemo s kouji gorif"
"I>a."
"Ali je kaka potT"
"Pot ne, pa<* pa -trugtt hudourniku. Jahati t-e ne more; mi hočemo iti iu voditi konje za seboj."
"Zakaj pa to f Ali je potrebno plezati gori? Ali ni vsejedno, ee osta-
■ eSM) SJHHlaj?" •
"Ne, kajti kraj, k terena iščemo, leži na vrhu." "Potem pa pustimo konje odspodaj. To je vsekakor boljše." "Neumnost! Se vidi. da ste lovec na pasti. Mogoče mine več tednov, pceilno najdemo zlatisče. Ali moremo pustiti konje tako dolgo v dolini? J<sien bi jih noral vedno stružiti. Na gori pa so konji v naši bližini in ne potrebujejo nol>enega stražnika. Ali ne uvidite tega?"
"V*»*akor! Kdor ne jx'zna kraja, vpra.ša lahko kaj podobnega." "Sploh pa je vrh zanimiv; g<ori s?te gomili apaškega glavarja in nje-
hčere, kot sem vam že pravil." "Ali hočemo taboriti pri gomilah?"
"Da."
*4 Tudi ponoči T"
Odgovor na »o vprašanje je važen zame. Jaz moram kopati na grobu I«čmiine. da dobim Wiunetouvovo oporoko; se veti a ne potrebujem nikogar. Zdaj pa zvem naenkrat, da lwmo tam talborili. To je zelo neprijetno. Mo-g«H*!e bi se dali pregovoriti moji trije tovariši, da bi vsaj čez noč ne bili pri grobovih, ker jt to za navadne ljudi nekaj neprijetnega. Tudi če se to zgodi, mi tii do»ti i-<>nia,v-no. P< rio. i se ne vidi; zato se mi lahko ponesreči tako ali tako. Tudi za -lučaj, če bi Šlo vse jx> sreči, bi ne mogel zakriti jame do zjutraj tako, da bi se prav nič ne poznalo.
"Tudi poinM-i.'" ponavlja (iates. "Zakaj pa želite vddeti to?*' "Hm! Ne vem, če je j»osebiu> prijetno spati poleg grobov.'' "Ah! Ali se bojite?" "Ne!"
"In vendar -e! (*'ujta. < 'lay in Summer! Mr. Jones se l>oji mrtvih! Trese se pred rde.-nikon a! On misli, da bosta ustala in skakala po njegovem hrbtu, hia-ha-ha!'"
Smeje -m' na ves .rla-. tovariša mu pa {»omagata. Jaz molčim; pustiti jih moram v prepričanju, da sem boječ; mogoče bi si razlagali moja vpra-vwi.ja drugače, k<>! hi mi bilo Ijul>o. Potem nadaljuje s prezirljivim glasom: ••Vi -te toii'j praznovemi, Sir? To je velika neumnost. Mrtvi se ne vračaj«*; ha- ta dva ne bodeta zapustila večnih loviš«', kjer se naslajata nad jfleujo in hivoljo pečenko in dulci jubilo. < 'e hi se vam utegnila prikazati, kar ui izključeno, nas pokličite, pa jih poženemo."
"Mislim, da hi tudi -atn opravil z njima, Mr. Gates. Jaz se sicer ne bifim; ne vem pa. zakaj hi hodil spal na grobovje, če imam drugod dovoli jiroatora.''
MoJ tem pregovarjanjem pridemo prav do hriba in zavijemo proti za-padu. Ko pridemo na južno stran, zavijemo na levo in jahamo v dolino. Kmalu pridemo do večkrat omenjenega stranskega prodora, koder jahamo, dokler se ne razdeli. Potem razjahamo in plezamo po skalovju, vodeč konje aa seboj do ostre višine, preke ktere moramo iti.
Jaz grem nalašč zadnji, Gates pa prvi. On obstane večkrat in premišljuje popis kraja, kakoršnega mu je dal Santer; ukrene vselej pravilno. Imeti mora dober spomin. Na drugi strani gremo navzdolj v gozd, dokler se ne razdeli drevje. Kar obstane Gates in zakliče:
"Pravilno smo prišli, pravilno! Tukaj sta oba groba. Ali jih vidite? Mi smo na mestu. Zdaj moramo počakati samo še Santerja."
Res smo tam! Tukaj je gomila Inču-čune, nekdanjega glavarja apa-nlce^a; počiva na konju v notranjosti groba z vsem orožjem vred razven srebrne puške in medicine. Poleg njega je kamenita piramida, zložena okrog drevesa, v ktenesra vejevju spi sede lepa Nšo-či svoje zadnje spanje. Z Wmnetouvom sva bila n«a potovanju večkrat tukaj, kjer sva častila spomin umrlih. Zdaj sem brez njega; tmli on se je ločil medtem. On je obiskaval tudi brez mene grobova svojih dragih, če me ni bilo na zapadu. Kakšne misli so se morale poditi po njegovi glavi, kakšna čutila je moralo imeti njegovo srce! Santer in maščevanje. Ta mož in želja po maščevanju sta mu bila sveta naloga, velik del življenja. Ali tudi pozneje?
Ni se mu posrečilo vjeti morilca, da bi ga bil mogel kaznovati. Zdaj sem jaz tukaj, zdaj ga jaz pričakujem. Ali nisem opravičen dedič svojega prijatelja, opravičen dedič njegovega maščevanja? Ali si nisem želel vedno, da mu povrnem ? Ali bi ne bil greh napram mrtvecem, če bi "dobil Santerja v svojo pest in hi mu prizanašal .' Nehote se spomnim na zadnje besede WiaaLpionva: " S h arlih, jaz verujem v Zveličarja. Winnetou je kristjan. Srečno!" Žal da se oglasi v tem času Gates:
"Kaj stojite in strmite v uomile! Ali vidite že duhove, kteri vas strašijo? ('e je tako že pri belem dnevu, kaj l>ode pa šele ponoči!"
Ne odvrnem ničesar; odpeljem konja na planico, ga razsedlam iu pri-vežem. Potem irrem v okolico. da jo pre iščem, kot- je moja navada. Ko se vrnem. (»h-i vajo že vsi trije tovariši. Sede pri gomili glavarjevi naš tam. kjer hi 11 oral kopat i.
"Kola se pa potice!;1?'' vpraša Gates. ".Ui ste že iskali nugget ? pustite jih. Poiskati jili moramo skupno; posameznik jih lahko stakne in prikrije.''
Te besede mi niso všeč. Ne vedo sicer, kdo sem, a si vendar ne smam dopustiti, da hi -e govorilo tako /. menoj. Zato odvrnem strogo, a ne tako, da hi bilo žaljivo:
"Sir. ali govorite i/, radovednosti ali pa mislite, da imate neko oblast nad menoj? V obeh slučajih vas ojxi/.orim. da «-0 že davno minila tista leta, ko sem hodil v šolo.''
"Ko ste hodili v šolo? Mr. Jones, kaj hočete povedati s tem?" "Da sem |n»jh>lnoma samostojen človek."
"In vendar niste. Od tega trenutka, ko ste se pridružili nam, ste jh>-
stali član naše družbe in niste kot tak več samostojen." "A ne maram, da bi mi kdo kaj zapovedoval" " Kako ne! Jeden mora bili. po kterem se ravnajo drugi."
" Ali ste vi tisti?" "Da."
"Potem si- motite. Ce bi bil sploh kdo med nami. po kterem hi se moralo ravnati, bi zamogel biti to samo »Santer in nikdo drugi ne." "Te*ra ni tukaj. Zato zastopani jaz njegovo mesto." "A ne glede mene. Vi ne smete pozabiti, da me Santer še sploh vsprejel ni. Jaz nisem torej še član vaše družbe."
"Potem pa ne stikajte okrojr. Vi nimate te pravice, ee se še ne prištevate k nam."
"Ne p repi raj va >e o tem. Sir. Jaz grem lahko, kamor se mi poljubi! Jaz sem samo preiskal okolico, če smo varni. Če ste es tako dobri west-niani, kot -i mislite, morate vedeti, da >e nikdar ne tabori v gozdih, predno ee človek rte prepriča, ali je sam ali ne. Ker se niste vi domislili tega, sem moral prevzeti t., nalogo jaz. Zat-o bi ]>a zaslužil priznanje, ne pa na-spr< .tno.''
"Ah! Iskali ste torej sledove?" "Da."
••Ali se razumete sploh kaj rna tof" "Najbrž!"
"Jaz sem mislil, da iščete nuggete." "Tako neumen nisem!" ' ^ "Zakaj neumen?"
"Ali vem. v kteri smeri se morajo iskati? To ▼» samo Santer, če je namreč sploh še zlato tukaj, bar pa dvomim.''
"Meni se zdi, da ste vi setavljeni iz samega dvoma in nezaupanja. Res bi bilo boljše, da smo vas pustili tam, kjer ste bili."
"Mislite? Mogoče pa šoti ja* edini, kteri bi našel zlato, 6e bi bilo še tdkaj. Toda ni ga več."
"Več? Kdo to pravi?" "Jaz."
"Zakaj? Kako morete vedeti, da ga nt več?"
"Zdrava pamet mi pravi tako. Res se čudim, da še niste prišli vi na t« k«t izkušeni westmani!"
"Ne govorite v ugankah! Izrazite se jasno. T*kaj je bilo zlato!" (Dalj* prihodnji*.)
Vedno pri rokah.
Zdravnik je mogoče daleč od Vas, toda uko imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeilcr,
zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reuinatizma, neu-ralgije. prehlajenja, bolezni v prsih in hrbtu. Ono ima 351etni rekord svojega vspeha. kil Brez varnostne znamke ^^^^"sidro" ni pravo.
25 in 50 centov.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl Si.
.New York.
Važno za rojake,
ki nameravajo potovati v staro domovino. BRZOPARNIKI francoske družbe, severonemškega Lloyda in Hamburg-ameriške proge, kteri odplujejo iz New Yorka v Evropo, kakor sledi: *** V HAVRE
(francoska proga):
LA PROVENCE odpluje 13. junija ob 10. uri dopol.
L A LORRAINE odpluje 20. junija ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje 27. junija ob 10. uri dopol.
V BREMEN (proga severonemškega Lloyda):
KAISER WILHELM n. odpluje 11. junija ob 6. uri zjutraj.
KRONPRJNZ WILHELM odpluje IS. junija ob 10. uri dopol.
V HAMBURG (Hamburg-ameriška proga):
DEUTSGBLAND odpluje 27. junija ob 6. uri zjutraj.
Za vse pobliane ali natančne pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na:
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St, New York, kteri vam bode točno odgovoril in vas podučil o potovanju.
ONI ROJAKI
kteri želijo potovati z manjšimi stroški, t j. se voziti cenejii, naj se po-služijo
AUSTRO-AMEBIC ANA PROGE, ktere parniki vozijo direktno med Trstom, Reko in New Torkom.
Parniki odplujejo:
FRANCESCA dne 13. jnnija opoludne.
Dalje so še krasni postni parniki na razpolago, kteri odplujejo kakor
sledi:
V ANTWERPEN:
VADERLAND odpluje 8. junija ob 2:30 popolndne.
FINLAND odpluje 15. junija ob 8:30 dopoludne.
ZEE LAND odpluje 22. junija ob 1. uri popoldne.
V	BREMEN
GROSSER KURFUERST odpluje 13. junija ob 10. uri dopoldne
V	HAMBURG:
PRETORIA odpluje 8. junija ob 3. uri popoludne.
AMERIKA odpluje 15. junija ob 7:30 zjutraj.
Ako kedo želi pojasnila še o drugih, ne tukaj naznanjenih parnikih, naj se z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko:
FRANK SAKSER CO..
109 Greenwich St, New York, in po strežen bode vsakdo vestno in
hitro.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri ielezniei in kdaj dospe t New York, pričakuje ga na! ostaSbenee na postaji, dovede k nam v pisarno in spre-
nii aa paroik brezplačno. Ako pa dospe t« ▼ New York, ne da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko is postaje
(Depot) telefonirate po Številki 1279 Sector in takoj po obvestil* pošljemo našega uataSbenea po V«
Le na ta naSu se j« mnfan rajrir-. ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Torka.
Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti eem, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih draft.
FRANK WKWM 00„ 109 Greenwich St, New Yock. H. T.
Spominjajte aa ob raanik prilikah oaše prekoriatns dražba sv. Cirila is Metoda v Ljubljani Kal pate« dar a oltar!	(v d)
Za vsebino inseratov ni odgovorno ne uredništvo niti upravništvo.
Upravništvo "Glasa Nacoda".
Rojaki, naročajte aa na "Glas Va roda", največji in najcsnejži dnevaik.
Najboljše zdravilo za patiko, trganje in revmatizem je RICHTERJEV SIDRO PAIN EXPELLEE. Dobiti ga je v lekarnah po 25e in po 50 centov.
Cenik: knjig,
KATERE SE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER CO., 109 GREENWICH STREET. NEW YORK.
MOLTVENIKL
Bogu, kar je božjega, ličen molitvenik za možke, zlata obreza, polusnje, 75c.
Dušna paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75c., fina vezava, zlata obreza, $1.00.
Jezus in Marija, vezano v slonokost $1.50, fino vezano v usnje $2.00. vezano v šagrin $1, vezano v platno 75c.
Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50.
Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90c.
Nebeške iskrice, vez. v platno 50c.
Rajski glasovi, 40c.
Otroška pobožnost, 25c.
Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00.
Rožni venec, platno $1.00.
Vrtec nebeški, platno 70c.
Skrbi za dušo, zlata obreza 80c., fino vezano $1.75.
Sv. ura, zlata obreza, fioo vezano $2.00, Šagrin vezava #1.20.
Abecednik, vezan, 20c.
Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c.
Angleščina brez učitelja, 40c.
Aladin s čarobno cvetlico, 10c.
Andrej Hofer, 20c.
Avstrijski junaki, 90c.
Baron Trenk, 20c.
Belgrajski biser, 15e.
Beneška vedeževalka, 20e.
Berač, 15c.
Bojtek, t drevo vpreženi rites, 10e.
Božični darovi, 10e.
Burska vojska, 30c.
Cerkvica na skali, 10e.
Cesar Fran Josip, 20e.
Cesarica Elizabeta, lOe.
Ciganova oaveta, 20c.
Cvetina Borograjska, 20e.
Cvetke, 20e.
Čas je zlato, 20c.
Črni bratje, 20c.
Četrto berilo, 40e.
Darinka, mala Črnogorka, 20c.
Deteljica, življenje treh kranjskih
bratov, francoskih vojakov, 20c. Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbaka kraljiea, 15e. Dve Čudopolni pravljici, 20e. Dimnik: Besednjak slovenskega in
namikega jesika, vssaa 90s. Domači zdravnik po Kneippu, vezan 75s.
Domači zdravnik po Kneippn, neve
&an 50e. Erazem Pred jamski, 15e. Eri. 20c. Evstahija, 15c. Evangelij. vezam 50c. General Laodon, 25e. George Stephenson, oie želesoie. 40e Golobček in kanarček, 15c. Gozdovnik, 2 zvezka, skupaj 70«. Grof Radecki, 20e.
Grundrias der aloveniachen flprache.
vezan $1.25. Hedvika, banditova nevesta, 15e. Hildegarda, 20 c. Hirlanda, 20c.
Hrvatsko-angležki razgovori, vezano 50c.
Hitri računar, vezan 40c. Ivan Resnicoljub, 20e. Izanami. mala Japonka, 20e. Izdajalca domovine, 20e. Izgubljena sreča, 20e. Izidor, pobožni kmet, 20e. Jaromil. 20e.
Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno
vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil goad, 20e. Knez Črni Jurij, 20c. Krištof Kolumb, 20c. Krvna osveta, 15©. Kako postanemo stari, 40«. Katekizem, mali, 15c. Katekizem, veliki, 30e. Lažnjivi Kljukec, 20c. Maksimilijan L, cesar mehikaoMki, 20e.
Mali vitez, 3 zvezki, skupaj 92J26. ■arija, hči polkov*.. 20e. Marjptica. 50«. Materina žrtev. 50e. Mati Božja a Bleda, lOe. Miklova Zala, 30c.
Krko Pofteajakovič, 20e. Mladi samotar, 15e. Mlinarjev Janes, 40e. Mrtvi gosta«. 2Qe. Mala peaasariea, Maii vsanlec, aOe. MnčenikL A. Aškam. Elegantno vezano, $1.25. Na indijakih otodh, 25a. Ha preriji, 20e.
Narodne pripevadlia, S nwki, vsaki
aOe.
Naseljenci, 20e.
Naaelnikova hči, 20e.
Hal dam. Zbirka umaatL Vaak 30e.
Nedolžnost pregajana in poveličana
20c.
Nezgoda na Palavanu, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20c. Narodne pesmi. Žirovnik. 3 zvezki.
#ezano. Vsak po 60c. Navodilo za spisovanje rasnih pisen 75e.
Ob tihih večerih, 70c. ub zori, 50e. Odkritje Amerike, 40c. Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30e. Pravila dostojnosti, 20e. Pregovori, prilike, reki, 30e. Pav'iha, 20c.
Pod turškim jarmom, 20e. Poslednji Mohikanec, 20c. Pravljice (Majar), 20e. Pred nevihto, 20c. Princ Evgen, 20c. Pripovedke, 3 zvezki po 20«. Pri Vrbovčevtro Grogi, 20e. ?nt božji, 15«. frva aemžki vadniea, 35« Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50c. Poezije. Vojanov-R. Majr>ter. 60e. Repoštev, 20c. Robinson, vezan 60c. Robinson Crusoe, 40c. Rodbinska sreča, 40e. Rodbina Polaneških, 3 tvedki $2JS0. Roparsko življenje, 20c.
Ročni angleško-slovenski in slovenako-
angleški slovar, 30c. Ročni nemško-8lovenski slovar, Jane žie-Bartel. nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, Jane-
žič-Bartel, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemski slovar, 40c. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15e. Senilis, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 20e. Skozi širno Indijo, 30c. Slovenski šaljivec, 2 zvezka po 20e. Spisje, 15«.
Spominski listi iz avatrijaka zgodovine, 25c. S prestola na morišče, 20e. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20e. Sto beril za otroke, 20e. Sto majhnih pripovedk, 25e. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40e. Sv. Genovefa, 20c. Sveta noč, 15c. Sv. Notburga, 20e. 60 malih povestij, 20e. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljuhavnih in ženitovanj
skih pisem, 25c. Spretna kuharica, broširov&no 80c Stoletna pratika, «0c. Slovarček priučiti se nemščine brez
učitelja, 40c. Šaljivi Jaka. 2 zvezka, vsak 20e. Šaljivi Slovenec. 75e. Štiri povesti, 20e. Tegethof, slavni admiral, 20c. Timotej in Filomena. 20e. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Tiing, morski razbojnik, 20e.
V	delu je rešitev, 20c. Venček pripo vesti 20c.
V	gorskem zakotja. 20c. Vojska na Turškem, 30e. Vrtomirov prstan, 20c.
V	zarji mladosti, 20«. Voščilni listi, 20e.
Winnetou, rdeči gentleman, 3 zvezki $1.00. Zlata vas, 25c.
Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40c.
Znamenje štirih, zanimiva povest.
12 centov. Zbirka Ijabavnih in snubilnih pisem
30c.
Zbirka domačih zdravil, 50e. Zgodbe sv. pisma stare in nove zaveze
j vezano 50e.
; Zgodbe sv. pisma za nižje rasrede
ljudskih šol. 30e. < Z ognjem in mečem, $2.50. jženinova skrivnost, 20c. Žepni hrvatsko-angleški nggovori
40e.. broširano 30e. Zemljevid Avstro-Ograke 25e., mali lOe.
Zemljevid kranjske deieie, mali 10c. Zemljevid Bvrope, 26«. Zemljevid Zjedinjenih dršar 25c. Zemljevid celega sveta, 25e.
RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, ljubljanske, in dragih meat na Kranjskem, new-yorske in raznih meat Amerike, s cvetlicami in humoristične po 3c., ducat 30c. Same svete podoba, komad 5e. Ave Marija. 10r.
Album mesta New Tort s krasnimi slikami mesta, 30«.
OPOMBA Naročilom ja priložiti denarno vrednost bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali pniTiifli znamkah. Poštnina ja pri vseh tek že všteta.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LE1SY F» 1 V O
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Ladi uta naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev 'n drugih.
Lelcy pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair A>c. N.E. kteri Vam dragevoJje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
Rojakom
da j. za tamošnji okraj moj
edini pooblaščeni zastopniK za vse posle
JAKOB ZABUROVEG,
4824 Blackberry Allejr	F\ttsburg, Pa.
Uradne ure: vsak dan od iT. do A8. ure, ter ob sobotah do 8. ure zvečer.
Frank Sakser, ifc-a^Vim^HiMi aa*y|a m * m	i
KDO VAM HOČE DOKAZU,
DA VAM ZAMORE POMAGAT!
ečemo Vam, da, ako se čez nekoliko dni, po uporabi 0R0SI zdravil, ne pocuxite boljše, povrniti hočemo denar. Kdo drugi Vam mora takih, zdravil dati. kakor so 0R0SI zdravila, katera so sestavljena po predpisih najimenitnejših zdravnikov, ki so se leta in leta z raznimi bolezni bavili, dokler niso za posamezne bolezni zdravila našli, s katerimi se mora gotovo ozdraviti. Vedite, da 0R0SI zdravila, ne ozdravijo samo človeka, temveč istega tako okrepčajo, da se po zdravljenju popolno dru-zega čuti. 0R0SI zdravila so jamčena v Zjedinjenih državah, v dokaz temu ima vsako zdravilo številko 3402.
GLEJTE KAJ NAŠ ŽUPNIK PRAVI!
Ako je hvaležnost umestna, /a VaA tru«l in Vašim gospodom zdravnikom, potem hodi mi dovoljeno, da se tem potom zahvaljujem, Vašim gospodom zdravnikom in tudi Vam gospod ravnatelj, za velik uspeh katerega ste imeli pri moji bolezni, na kateri sem trpel toliko let in kntero uifo mogli v nobenem zdravstvenem zavodu o/dr;;vi:i, ne v staremu kraju kakor tudi tukaj v Ameriki ne.
Slišal sem od mnogo ljudi, da ste jili tudi Vi ozdravili, radi te^a Vam dam rad, to pismo na razpolago, da isto v časopisih prijavite, ter da narod čim preje od Vaših zdravil zve in da se more prej pomagati predno. da postane bole-7.en kronična. Naj toraj to moje pismo pride v javnost, da zve narod kje da se dobro in sigurno zdravi, da se razširi, kje, da st tako izvrstna zdravila dobe. Hvala Vam /a dobroto katero ste mi storili z ozdravljenjem moje bolezni, ter katero izkažete vsaki dan mojim bolnim rojakom v tem delu sveta, kjer so bili do sedaj samo izrabljeni po drugih zdravstvenih zavodih.
Vaš udani J. CERAZO.
KAJ HOČEMO Ml?
Da se nam zgiasijo oni ljudje kateri imajo najtežji/ bole/ni, zastarele in kronične, katere drugi zdravniki niso mogli o dravni. Ako pišete na
nas, j-.edložin.o Vase ] i su'o n;!tc::iu zdravniškemu zboru. neti Loče Vašo bo
kven | rt isVati, ter Vam potem por<»čati, kakšne nara ve je. kakšne i ofledice I.
ko ii;.'rinejo, kako se mo rate zadi/.ati, kako se mo rate 7«JiHviti, koliko ca£a
hode zdravljenje trajalo,
i. t. d.. ako Va;- sprejme
' mo, da Vas ozdravimo, bodite tedaj merjeni, da =e tu gotovo /godi. kjer i mi vsakemu bolniku garantiramo, katerega v zdravljenje sprejmemo.
f Ako vam dru^i zdravniki niso pomagali — - Potem nikar nt mislite, da ni £a \Tis pomoči.
Ako čez šest dni po uporabi naših zdravil ne opa,ite. dn «e Vara je bolezen /l>oijsala, potem nam |x^lji;e zdravila nazaj in mi Vam hočemo 'povrni i denar, kjer, mi nečemo da bi nam kedo zdravila plačal, ako mu ista ne koristijo.
Kakor vidite, da imamo za vsako bolezen posebne zdravnike, kjer en sam zdravnik nemore vse bolezni / sigurnostjo zdravil. - Za zastara-^ ne in kronične bolezni pa imamo Specialiste.
Pošiljajte vse pisma na Slovenski oddelek, od
AMERIKA EUROPA CO.
161< Columbus. Ave., New York.