številka 39 četrtek, 10. oktobra 1996 160 tolarjev Obisk iz osmih evrospkih držav Mesto Velenje že dolgo sodeluje z evropskimi partnerskimi in prijateljskimi mesti Neath (Velika Britanija), Esslingen (Nemčija), Šchiedam (Nizozenska), Vienne (Francija), Albacete (Španija), Udine (Italija), od lani pa tudi z Juro in Tomskom (Ruska federacija). Gostitelj letošnje konference partnerskih mest bo Velenje. Ta bo v dneh od danes do nedelje. Velenje bo obiskalo trideset gostov, v glavem bodo to župani s sodelavci prej omenjenih mest. Na srečanju bodo sodelovali Gospodarska zbornica, obrtna zbornica in Podjetniški center, ki bodo predstavili velenjsko gospodarstvo. V teh dneh bo v Velenju tudi konferenca mladih. (mz) študenti višje šole VELENJE - V zbornici Poklicne in tehniške elektro ter računalniške šole Šolskega centra Velenje bo danes (v četrtek) priložnostna slovesnost. Z njo bodo pospremili na pot prvo generacijo študentov višješolskega programa Elektronika. Zanj so predvideli 70 prostih mest. Za zdaj so se odločili za reden študij, glede na zanimanje na informativnem dnevu pa razmišljajo tudi o možnosti izobraževanja ob delu. Ta prva višja šola v Velenju je ena od 4 šol v Sloveniji, ki so vključene v program Phare. Študij na njej se razlikuje od drugih šol, saj je kar 40 % programa namenjenega praktičnemu usposabljanju. Študij traja 2 leti. Slovesnost bodo začeli ob 11. t; Suho in nekoliko hladneje bo. • Avto GLIN Holding Nazarje Podjetja spet naprodaj Sklad republike Slovenije za razvoj in Glin Holding iz Nazarij sta pred nedavnim objavila javni razpis zbiranja ponudb za nakup družb v večinski lasti sklada in sredstev, ki jih imajo družbe v najemu pri podjetju Glin Holding. Naprodaj so podjetja Glin Grif, Glin IPR Glin Pohištvo in Glin Gostinstvo. V razpisu je navedeno, da sklad in holding nista dolžna skleniti pogodbe o prodaji poslovnega deleža naštetih družb oziroma sredstev, ki jih aimajo te družbe v najemu, z najboljšim ali katerimkoli ponudnikom. Peto hčerinsko podjetje Glin Žagarstvo naj bi lastninili na podlagi zakona o lastninjenju podjetij, ki so v večinski lasti Sklada RS za razvoj. Za 95 odstotkov razpoložljivega kapitala naj bi bilo zadolžnic iz naslova neizplačanih obveznosti v preteklih letih, za preostalih 5 odstotkov pa naj bi zbrali certifikate. Ob tem velja dejstvo, da vsa Glinova hčerinska podjetja tekoče pozitivno poslujejo, redno vračajo najete kredite, vse bolj pa se jim odpira tudi tržišče. jp V torkovi nesreči v Velenju Hudo poškodovan otrok V torek, približno ob 20.20 uri, se je zgodila huda prometna nesreča na križišču Šaleške in Kidričeve ceste v Velenju. Vzrok zanjo naj bi bilo izsiljevanje prednosti voznika osebnega avtomobila 21-letnega Oliverja R iz Josipdola. Slednji je vozil po Rudarski cesti proti omenjenemu križišču, zapeljal vanj in zavijal levo na Kidričevo cesto. Pri tem naj bi zaprl pot vozniku osebnega avtomobila 31-letnemu Mateju H. iz Velenja. Prišlo je dokaj močnega trčenja. V nesreči seje leto dni star otrok T.P. v vozilu domnevnega povzročitelja nesreče hudo telesno poškodoval, voznika Oliver in Matej ter sopotnica v Oliverjevem avtomobilu Bojana V. pa so utrpeli lahke telesne poškodbe. Vse štiri so prepeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. (tp) Radio Velenje uspešen na festivalu Iz letošnjega sedmega festivala lokalnih radijskih postaj Slovenije smo se vrnili velenjski radijci zadovoljni. Za intervju Milene Krstič Planine, pogovarjala se je z direktorico ESO Montaža Zofijo Kukovič, smo dobili prvo mesto, komentar Dareta Hriberška pa se je uvrstil na drugo. mz Sto let Mozirske koče Planinska zveza, mar te ni sram? V soboto je bilo na Mozirski planini veliko slavje ob 100-let-nici priljubljene planinske postojanke. Redki in toliko bolj pomembni so tako visoki jubileji - tudi v slovenskem merilu. Dež, megla in veter so malo zmotili zunanji videz slovesnosti, niso pa zmotili domačinov, planincev iz Mozirja, planincev sosednjih društev iz vse Zgornje in Spodnje Savinjske ter Šaleške doline, s Koroške, Kamnika; prišli so z iskrenimi čestitkami, željami, darovi. Je pa to slavje zmotilo ali motilo Planinsko zvezo Slovenije. Suhoparno brzojavno opravičilo s prav tako suhoparno čestitko predsednika Planinske zveze Slovenije Andreja Brvarja je bolj motilo kot osrečevalo. Kot da je sam na planinski zvezi! Sramota! Ni pa bila sramota nekaj mesecev zapored slaviti enake obletnice na Kredarici. Vsa čast očaku Triglavu in njegovi Kredarici, takšnega ponižanja pa si štajerski, savinjski in mozirski planinci vendarle niso zaslužili, že zaradi boja proti ponemčevanju in za narodnostni obstoj pred sto leti ne. Žal, Mozirska koča ni v deželi Kranjski - in na vso srečo nikoli ne bo! Janez Plesnik Leon Štukelj v Rdeči dvorani ZAVAROVALNICA MARIBOR Novi prostori Elektronike V torek so predali namenu nove prostore Elektronike Velenje, podjetju, ki je v dobrih dveh letih premagalo težave in se uspešno uveljavilo s proizvodnjo televizorjev na domačem in tujem trgu, kamor prodajo že več kot tričetrtine izdelkov. V proizvodne prostore so vložili sedem milijonov nemških mark, zaposlujejo 490 delavcev in predvidevajo, da bodo letos ustvarili za 93 milijonov mark prometa, od tega 82 odsotovkov na tujih trgih. Več o tem na 20. strani. (mz) ISSN 0350-5561 Huda luknja kmalu asfaltirana Danes začetek "oblačenja" ceste Cestno podjetje Celje in Vegrad Velenje, izvajalca del pri izgradnji posodobljenega cestnega odseka skozi Hudo luknjo, sta kljub muhastemu vremenu resnično hitela z deli. Tako bodo predvidoma danes pričeli, v soboto pa končali z nanašanjem asfaltne preobleke na cesti skozi Hudo luknjo. Potem izvajalcem ostane le še postavitev varnostnih ograj in prometne signalizacije. In seveda odstranitev "zloglasnih" semaforjev. Kot kaže, bodo pogodbeni rok, ki poteče zadnjega oktobra, prehiteli za več kot 10 dni. V veselje vseh koristnikov te ceste. Investicija bo vredna kar 270 milijonov SIT Hkrati pa so že pričeli s pripravljalnimi deli pri obnovi enega od dveh lesenih mostov čez reko Pako v kraju Paka. Tu bo namreč potekala bodoča trasa nove magistralke, zato bodo z deli pohiteli. bš, foto: w ^^^^■■■■■■■■IHMHHBHHnHHHMI Med mnogimi gosti, ki so si v velenjski Rdeči dvorani ogledali prvi nastop izbrancev Slavka Iveziča in Bojana Požuna v kvalifikacijah za nastop na svetovnem rokometnem prvenstvu prihodnje leto na Japonskem, je bil tudi naš olimpionik Leon Štukelj. Gledalci so ga navdušeno pozdravili z dolgim ploskanjem, predsenik RZS Zoran Jankovič, predsednik RK Gorenje Franc Plaskan, in Bojan Kontič so mu v spomin na ta dogodek izročili spominska darila v imenu kluba, zveze oziroma Metsne občine Velenje. vv PREDSTAVNIŠTVO v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 // 9770350556014 2 KAK i as DOGODKI 10. oktobra 1996 Tudi tokrat so člani SPV-ja imeli veliko dela Prometnih zagat v Velenju ne zmanjka Zahteva zasemafor v križišču pri Pošti Četrtkova 26. seja Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je potekala "pod senco" prometne nesreče, ki se je zgodila to četrtkovo jutro na križišču med Kidričevo in Prešernovo cesto. To je "zloglasno" križišče pri Pošti. Nič čudnega, da so se člani SPV-ja skupaj s PP velenje dogovorili in naslovili zahtevo za postavitev semaforjev v njem na MO Velenje. Sicer pa so na seji opravili še veliko drugega dela. Tako je na-menstnik komandirja PP Velenje Robert Vodušek podal poročilo o prvih šolskih dnevih. Akcija je sicer potekala kot je bila zastavljena, senco na uspešnost pa je prav tako vrgla nesreča. Motorist je namreč ravno med prikazom varnega prečkanja cestišča "priletel" v skupino šolarjev. In to na prehodu za pešce pred OŠ MPT. Na seji so spregovorili tudi o umirjanju prometa na klancu Kidričeve pri tej šoli. Žal je za vestne in "normalne" voznike na njej narejeno vse, saj strokovnjaki ugotavljajo, da grbine ne tem delu cestišča ne bi bile primerne. Kako spremeniti voznike, je pa že drugo vprašanje. Da je prometna varnost otrok in mladostnikov na naših cestah večja pa pripomore tudi vsakoletno tekmovanje "Kaj veš o prometu". Letos bo 26. oktobra potekalo na OŠ Gustava Šiliha v Velenju. Tudi tokrat bo medobčinsko, saj sta na seji prisotna župana Šoštanja in Šmartnega ob Paki to idejo odločno podprla. Tudi tokrat bodo tekmovalci pokazali teoretično in praktično znanje v vožnji s kolesi in kolesi z motorjem. Kot zanimivost naj omenimo, da smo na seji izvedeli, daje izbirni predmet O proemtu in prometni varnosti na ŠC Velenje izredno dobro obiskan in uspešen, saj je zanimanje med dijaki vsako leto večje. Hidi letos bodo člani SPV-ja poskrbeli za brezplačne tehnične preglede avtomobilov. Točen datum bomo sporočili naknadno, izvedli pa jih bodo na APS Velenje. ■ bš Komisija za okolje in prostor pri Svetu občine Šoštanj Za prometnico skozi Šoštanj več različic Pred tednom dni, v četrtek, 3. oktobra, se je v Šoštanju sestala komisija za okolje in prostor, ki deluje pri Svetu občine Šoštanj. Osrednjo pozornost so namenili idejnim zasnovam prometnice skozi Šoštanj, ki sta jih podala predstavnika Zavoda za urbanizem Velenje Saša Piano in Aleksander Kneževič. Idejne zasnove prometnice naj bi, tako predlaga komisija, izdelali v več različicah, podprte pa naj bi bile tudi z izračuni. Prometnica skozi Šoštanj (zdaj še v idejni zasnovi) naj bi bila sestavni del spremenjenih prostorskih planov občine za naslednje obdobje. S spremembami plana želijo v Šoštanju doseči pogoje za razvoj občine tudi v prostoru. Hočejo take akte, so poudarili, da bodo na njihovi podlagi lahko načrtovali in izvajali prometno ureditev, individualno in blokovno stanovanjsko gradnjo, poslovno središče, obrtne dejavnosti, industrijo, kmetijstvo, tržnico, zdraviliško - bolnišnično dejavnost, turistično - rekreativno, otroška igrišča in tudi energetiko in rudarstvo. Ker so tokrat govorili o prometnici, so menili, da naj bi bila ta rešena tako, da bi bilo na cesti čim manj cestnih zastojev, ki bi jih povzročalo preveliko število semaforjev in železniške zapornice; imela naj bi pločnik in po možnosti tudi kolesarsko stezo; grajena pa bi morala biti tako, da bi omogočila čim bolj tekoče zavijanje v mesto, iz njega in do krajev v zaledju Šoštanja. V Šoštanju mislijo tudi na otroke, zato so med predlogi, kakšno prometnico hočejo, menili, da bi to lahko rešili z avtobusno postajo na isti strani ceste kot sta osnovni šoli. Tako otrokom ne bi bilo potrebno prečkati ceste pri prehodu ali odhodu iz teh ustanov. Komisija za okolje in prostor, ki se je na tej seji dotaknila še vrsto drugih podrobnosti vezanih na prostorsko načrtovanje, je še enkrat podčrtala in s sklepom tudi podkrepila, da želijo, da so idejne zasnove prometnice za Šoštanj izdelane vsaj v dveh ali treh različicah, pri čemer naj bodo predvidene trase podprte z izračuni in ocenami ter prednostmi in slabostmi takšnih rešitev. ■ Milena Krstič - Planine Občina Šmartno ob Paki Kako zagotoviti denar za projekte? Z iskanjem odgovora na zapisano vprašanje, si najbrž ne belijo glave le svetniki in vodstvo občine Šmartno ob Paki, ampak še kje drugje. Po besedah predsednika sveta omenjene občine Bojana Kladnika, se vprašanje vsiljuje samo po sebi ob razmišljanju, kako naprej. "Naša občina je majhna, velike industrije ni, denarja za tako velike projekte kot je čistilna naprava s kolektorskim sistemom za celotno občino, za katero imamo izdelan idejni projekt, pa sami ne bomo mogli zbrati. Pobuda o sanaciji ali izgradnji nove šolske telovadnice kljub zagotovilom statikov, da v tem trenutku še ni nevarna, ostaja odprta. Taka kot je, nam je vse prej kot v ponos, da ne razmišljamo posebej o njeni večji uporabnosti. 1\i bomo morali najti poti in na ustrezne republiške ali še kakšne druge naslove poslati v ustrezni obliki svoje potrebe in zahteve." Poleg že zapisanih tem, bodo - po Kladnikovih besedah- šmarški svetniki zadnje 3 mesece tega leta namenili še nekaterim drugim aktualnim vprašanje. Med njimi delitvena bilanca med občinami Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, simbolom, ki jih občina še nima, primerni obeležitvi prvega občinskega praznika. Sprejeti morajo še odlok o ustanovitvi javnega zavoda Osnovna šola bratov Letonje, sklep o sous-tanoviteljstvu vrtca Maja. Še prehitro bo tu čas za pripravo prvih predlogov za občinski proračun za prihodnje leto, zaključni račun. Ob tem je več kot potrebno omeniti še aktivnosti za pripravo prostorsko ureditvenih aktov, pri pripravi katerih bodo povabili k sodelovaju tudi občane. Skratka, Kladnik ocenjuje, da svetnikom dela ne bo manjkalo že ob znanih nalogah, zahteve in potrebe občanov pa bodo gotovo narekovale še kakšno dodatno aktivnost. ■ (tp) Župan svobodnega trga Rečica ob Savinji: Pridite na Lenartov sejem od zore do večera Turistično društvo z Rečice ob Savinji so lani ob 410 - letnici podelitve trških pravic obudili Lenartov sejem. Dejstvo je, da je bila Rečica nekoč živahen sejemski trg, po vojni pa je sejmarjenje povsem zamrlo. Ob obilici dobrih zamisli so se torej lani odločili, da sejemsko dejavnost obudijo in zadeli točno v polno. Lanski sejemski utrip je bil enkraten, prireditev sama pravo doživetje, torej ni naključje, da so se odločili za vsakoletno izvedbo. O vsebini in kakovosti Lenartovega sejma ne kaže dvomiti, le vreme še mora postreči to soboto. Župan svobodnega trga Rečica ob Savinji torej vabi na sejem od zore do večera: Trgovalo se bo z vsemi rečmi, pa še lončarji, klobučarji, čevljarji in te in one vrste rokodelci bodo ponujali po nizkih cenah, kar narediti znajo, trdi župan in dodaja: Tu boste srečali znanega Ciganskega Pavleta in njegovo Urško, krošnjarja, ki mu sicer pičkurin pravijo, fotografa, ki ume z lesenim aparatovjem slikati, pa še in še. Trški policaj bo resno skrbel za varnost, tako da Vam ni česa bati. Muziko pa bodo godli tisti, ki to počenjajo tudi na ohcetih. Nič se Vam ni treba nobel obleči, ker na to se ne gleda. Sejem bo živ, kot že dolgo ne, pa še Vi doživi te nekaj takega, kar je le na Rečici mogoče! Župan ima prav, od poznega jutra v nedeljo, 13. vinotoka, obisk Rečice ob Savinji ne bo zaman, bo lepo doživetje in bodo dobri nakupi. ■JP Svet občine Šmartno ob Paki Danes tudi o obeležitvi občinskega praznika V mali dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki se bodo danes (v čertek) sešli na 20. sejo šmarški svetniki. 10 točk dnevnega reda imajo predvidenih zanjo, med drugim bodo razpravljali o vključitvi knjižnice v COBISS in spregovorili o stanju v knjižnici v Šmartnem ob Paki, obravnavali pritožbo Izzletnika Celje glede izbire najugodnejšega ponudnika za prevoze otrok v osnovno šolo ter osnutek odloka o dodeljevanju koncesij. Omenimo naj še predloge komisije za volitve in imenovanja ter program prireditev ob letošnjem občinskem prazniku. Sejo bodo začeli ob 17. uri. ■ (tp) Drugi del ceste Ljubno - Luče: 'freprojektiranje" za tretje tisočletje Veseli del znane zgodbe o gradnji ceste od ljubnega do Luč je to, da bodo izvajalcia za letos načrtovana dela sklenili novembra. Za ta odsek je bilo v letošnjem državnem proračunu namenjenih borih 93 milijonov tolarjev, dela so bila oddana za 247, razliko pa bo izvajalec dobil iz proračuna za leto 1997. V naporih za takšno rešitev je veliko delo opravil župan občine Luče Mirko Zamernik, ki pa za nadalnjo gradnjo ponuja žalostni del te zgodbe. Županje namreč že v juniju državnega sekretarja pismeno vprašal o namerah ministrstva in vlade glede nadaljevanja gradnje. Odgovora takoj ni dobil, olja na ogenj pa je dolil Uradni list, v katerem je bilo avgusta objavljeno, da so na podlagi javnega razpisa izbrali izvajalca za preprojektiranje ceste iz 5,5 na 5 metrov širine. Mirko Zamernik je takoj zahteval pojasnilo in končno tudi dobil poročilo Direkcije za ceste RS v pisni obliki. V njem med ostalim piše: "Ponovno vas opozarjam, da bi bila cesta Ljubno - Luče že sanirana, če ne bi bili prisiljeni pretežni del sredstev za rekonstrukcijo te ceste nameniti tudia za izvedbo vodarskih ukrepov. Zaradi ocenjenih visokih stroškov za rekonstrukcijo 3. garadbenega odseka smo predlagali preprojektiranje obstoječega projekta iz prejšnji 5,5 na 5 metrov vozišča." Sledi pojasnilo, da je poseg zelo zahteven, da so ponudbe pojavnem razpisu odpirali 7. avgusta, da so dela oddana, daje rok šest mesecev in da bo prva vmesna kopija izdelana februarja. Kaj to pomeni? "To pomeni, da ne vem kdaj sploh lahko pričakujemo končni izdelek, če bo prva vmesna kopija narejena šele februarja. Gotovo ne pred sprejetjem državnega proračuna za 1997. V tem proračunu bo tako samo omenjena razlika za letošnje leto in za že izvedena dela. Če se takšne stvari dogajajo pred volitvami, ko naj bi bila oblast nekako vendarle všečna ljudem, se močno bojim kaj se bo zgodilo po volitvah," pravi Mirko Zamernik. Še hujši primer sprenevedanja je nameravana gradnja ceste iz Logarske doline proti mejnemu prehodu na Pavličevem sedlu upravičeno sprašujejo komu naj še verjamejo, če ne veljajo ne ustna in ne pisna zagotovila z najvišjih mest. ■ jp —----.---^^^.i/e^^t Ozračje se bo zbistrilo Zakon so izglasovali, potem pa hitro vsak eno prižgali! Tako nekako nekateri ocenjujejo zadnjo protitobačno akcijo poslancev, ko so po kar dolgem času vendarle sprejeli zakon, ki bo v našo močno "zakajeno " stvarnost prinesel veliko sprememb. Da je to pravi zakon, se je pokazalo že takoj po sprejetju, ko so kar deževale pripombe, kaj da bo ta zakon prinesel in v nesoglasju s čim vse je. Po vsem tem se človek res sprašuje, ali so ga sprejeli zato, da bi omejili kajenje in s tem prineseli ljudem več zdravja, ali zato, da bi komu škodovali. Veljalo naj bi, da je kajenje škodljivo, čeprav je tudi res, da zelo veliko zdravnikov kadi. In ker naj bi tobačni dim škodoval tudi tako imenovanim pasivnim kadilcem, je seveda dobro, da bomo pri nas prostore, kjer je kajenje dovoljeno, ločili od tistih, kjer ni. Če je to uspelo Ameriki, pravim zagovornikom ločevanja, zakaj ne bi še nam. Ob tem nekateri še sprašujejo, kateri gostinci na primer bodo bolje poslovali: tisti, ki v svojih prostorih ne bodo dovolili kaditi (kerposebnega prostora ne bodo imeli), ali tisti, ki bodo v svoje prostore vabili le kadilce. Gotovo bo hec tudi v delovnih prostorih. Če ne bo mogoče urediti ločenega dela, naj bi imeli kadilci pravico do čik pavze. Seveda bo treba opredeliti, kako dolga bo lahko. Sicer bodo imeli tisti, kjer še vedno iščejo notranje kadrovske rezerve, še eno merilo več, koga bi veljalo odpustiti. Ob tem, ko so tako močno zaostrili oglaševanje tobačnih proizvodov, so predlagatelji pozabili na zaostritev reklamiranja kajenja nasploh. Znano je, da se nekateri politiki, kulturni delavci ali kdo drug, sploh ne znajo pojaviti pred televizijsko kamero brez cigareta v ustih. Je že res, da pri tem ne gre za reklamiranje določene vrste cigaret, saj se to res ne vidi, se pa javno propagira kajenje. Še huje je to prifdmih ali igrah. Nekateri režiserji ne znajo dobro oblikovati lika, če mu ne potisnejo v usta še cigarete. Da o umetnikih fotografije ne govorimo. K nekaterim likom enostavno sodi cigaretni dim. Tudi piscem bi morali z zakonom prepovedati, da svojim literarnim osebam dovolijo kaditi. Če pa že kadijo, bi moralo iz teksta jasno izhajati, da je kajenje škodljivo. Iz tekstov pa bi morali izginiti stavki, ki pišejo, da si je ta in ta (zdravnik, inženir, politik) po utrudljivem delu privoščil cigareto ali cigaro, da si nabere novih moči. Ob sprejetju tega zakona, kije eden najostrejših v svetu, nekateri že opozarjajo, da se nobena cigareta ne pokadi tako vroča kot se prižge. Pa lahko tako kaj kmalu pričakujemo spremembe, ali pa toleriranje kršitev posameznih določil. In tudi v zakonu tobačnega dima se bodo našle luknje - skozi katere bodo nekateri lažje zadihali. ■ (k) 10. oktobra 1996 DOGODKI NAŠ ČAS 3 10. novembra v Sloveniji državne volitve, v Velenju tudi lokalne Volilna kampanija se lahko prične! Da je predsednik republike Milan Kučan razpisal državne volitve - volitve poslancev v 90-članski Državni zbor - za 10. november, je danes najbrž znano že vsem. V Mestni občini Velenje so se odločili, da istočasno, 10. novembra, razpišejo in izpeljejajo tudi lokalne volitve, tako da bodo v krajevnih skupnostih in mestnih četrtih občine Velenje volili tudi člane svetov krajevnih in četrtnih skupnosti. Na tak način, ker je možno nekatera volilna opravila združiti, bodo lokalne volitve, ki jih mora z denarjem pokriti lokalna skupnost cenejše, kot bi bile sicer. Lokalnim volitvam smo v našem časopisu že namenili nekaj prostora, tokrat ga posvečamo državnim volitvam. 0 volilnih postopkih nas je seznanila Franja Tevž, tajnica komisije 7. volilnega okraja 5. volilne enote. Slovenija je razdeljena v 8 volilnih enot Slovenija je razdeljena v 8 volilnih enot, v vsaki od njih pa je 11 volilnih okrajev. Ena izmed osmih volilnih enot je 5. volilna enota, kamor sodijo občine v celjski regiji, med njimi tudi Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Te tri občine so razdeljene v dva volilna okraja: 7. in 8. V 7. volilnem okraju so krajevne skupnosti oziroma zaselki s področja sedanje Mestne občine Velenje, v 8. volilnem okraju pa se nahajajo krajevne skupnosti sedanje občine Šoštanj in Šmartno ob Paki ter krajevni skupnosti Desni breg in Staro Velenje Mestne občine Velenje. Vsaka volilna enota v končni fazi "zagotovi" 11 poslancev, 2 pa volijo predstavniki majnšin. Volilni imeniki že objavljeni Volišča za volitve v državni zbor sta okrajni volilni komisiji že določili in objavili. "Na podlagi tega smo pridobili volilne imenike in jih posredovali v vse krajevne skupnosti. Občani lahko nanje zdaj že dajo pripombe, če menijo, da so v njih narejene napake. Te so namreč možne," pojasnjuje Franja Tevž. Kandidature v Celju Vlaganje kandidatur ni bila stvar volilnih okrajev, ampak sedeža 5. volilne enote v Celju. "Mi s tem nimamo nobene- ga opravka, razen morda, da nudimo kakšen nasvet posameznim strankam, če nas povprašajo po njem," pravi Tevževa. Volilna kampanija se začenja 30 dni pred volitvami se lahko v Sloveniji prične volilna kampanija za državne volitve, torej se ta v Sloveniji začenja danes, 10. oktobra. Kako se je bodo stranke in posamezniki lotili, bomo kmalu videli. Stvar občin je, da določijo plakatna mesta, kjer bodo stranke predstavljale kandidate. Vloge za priglasitev se zbirajo na oddelku za urejanje prostora, ki na podlagi tega izda dovoljenje. "Vsak, ki postavi pano, mora za to imeti dovoljenje. Mestna občina Velenje in Šoštanj ter Šmartno ob Paki pa morajo določiti tista mesta, kjer se to lahko izvaja. V Velenju je to določeno z odlokom, kjer so opredeljeni tudi vsi pogoji pod katerimi se lahko plakatira," je razložila Franja Tevž. Potrebnih bo veliko volilnih odborov Ta čas intenzivno potekajo aktivnosti za zagotovitev članov volilnih odborov. Pri tem so jim v pomoč predstavniki krajevnih skupnosti s katerimi so navezali stike. "Konec tedna imamo skupni sestanek komisije, obeh okrajnih in občinske. Predvidevamo, da bomo takrat že lahko sprejeli tudi sklepe o imenovanju volilnih odborov," je povedala Franja Tevž. Voliti bo možno tudi doma, po pošti in prej Volilni zakon zagotavlja pravico vsakomur, ki izpolnjuje osnovne pogoje: Franja Tevž, tajnica volilne komisije 7. volilnega okraja 5. volilne enote nam je pojasnila nekatere stvari, kijih je v zvezi v državnimi volitvami dobro poznati. daje državljan republike Slovenije in polnoleten, da se lahko udeleži volitev. Zato je za tiste, ki bodo na dan volitev, 10. novembra, odsotni in ne bodo mogli priti na volišča, predvidel več možnosti: glasovanje po pošti in predčasne volitve, ki bodo potekale 5., 6. in 7, novembra. Tisti, ki so v bolnišnicah, domovih za ostarele, v vojski, pa morajo željo, da želijo glasovati po pošti, sporočiti volilni komisiji in to najpozneje do 3. novembra. Na dan volitev bo "obstojal" tudi mobilni volilni odbor, ki bo volilce obiskal tudi doma, če na volišče iz različnih razlogov ne bodo mogli priti sami, bi pa želeli voliti. ■ Milena Krstič - Planine S seje upravnega odbora Savinjsko-šaleške območne zbornice Prepočasno lastninsko preoblikovanje Na zadnji seji upravnega odbora Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice so ocenili tudi potek lastninskega preoblikovanja v okolju, ki ga pokrivajo. Ob tem so opozorili na mnoge težave, ki pestijo podjetja. Borut Meh (Gorenje) je med drugim poudaril, da smo začeli v Sloveniji lastninsko preoblikovanje z nedodelanimi akti. Privatizacijski postopki so se zavlekli, to pa je povzročilo tudi neenakopraven položaj podjetij, ki so se lastninila v začetku in tistih, ki se sedaj, ko je že znana privatizacijska luknja in ko se skuša družbeni kapital čim višje ovrednostiti. Problem so tudi stroški, ki so veliki, vodstva podjetij pa so veliko časa, ki bi ga morala nameniti za izboljšanje proizvodnega procesa, porabila za pripravo potrebne dokumentacije. Tudi Milica Tičič (Figaro) ugotavlja, daje privatizacija tekla prepočasi, da je v tem času zamrla investicijska dejavnost in da je prišlo do drobljenja podjetij. Tone Vrhovnik (ZKZ Mozirje) je povedal, da so se tri podobna podjetja v tej dolini lastninila po treh različnih sistemih. ZKZ seje privatizirala leta 1992 na osnovi zakona o zadrugah, imajo 450 zadružnikov in 50 zadružnikov zaposlenih. Glin se privatizira kot skladovo podjetje, z zadolžnicami in zbranimi sredstvi bodo izvedli interno razdelitev in notranji odkup. Ob tem je razveseljivo, da posluje Glin brez izgube iz tekočega poslovanja. V Gozdnem gospodarstvu pa imajo denacionalizacijske težave, poleg tega pa se bo podjetje razdelilo na tri dele in sicer javno, zadružno in izvajalsko. Gvido Omladič je povedal, da je sistem Ere je vpisan v sodni register, trenutno pa pripravljajo strategijo nadaljnjega razvoja v kateri skušajo upoštevati interese večinskih notranjih lastnikov in Krekove družbe, kije odkupila delež od skladov. Menil je, da bi morala Gospodarska zbornica Slovenije predlagati povezovanje nekaterih družb, da bi iz njihovega lastništva podjetij nastal poslovni smisel in kapitalski interes, kar bi okrepilo slovensko gospodarstvo. Iz ankete, ki so jo napravili pa ugotavljajo, da so lastninsko preoblikovanje z vpisom v sodni register sklenili v APS, Eri, Figaru, M clubu, Tiskarni, ZKZ Mozirju, Elektroniki, MGA, TES, JP Komunala Velenje, JP Komunala Mozirje, Nami, HKS Šoštanj in Elkroju. Drugo soglasje imajo v ESO Montaža, Trgovskem podjetju Dolina in Smreki Gornji grad. Prvo soglasje pa v Eku, Esu Oprema, Gorenju, Merxu RTC Golte, PUP Velenje, Premogovniku Velenje, Savinji Mozirje, Termah Topolšica in v Veplasu. V podjetjih, ki so sklenila lastninsko preoblikovanje je zaposlenih skoraj 17 odstotkov zaposlenih, v tistih, ki imajo drugo soglasje dobra dva odstotka, prvo soglasje pa imajo podjetja v katerih je zaposlenih tričetrtine delavcev območja, ki ga pokriva območna gospodarska zbornica. ■ Mira Zakošek _ ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje PODJETJA, PODJETNIKI, 0DRTNIKI! Postanite tudi vi člani plačilno-kreditnega sistema EUR0CARD! Sprejemanje kartice LB Eurocard na vaših prodajnih mestih je gotovo dobra poslovna odločitev. Zakaj vam to svetujemo? Prepričani smo, da je dvajsetletno obdobje poslovanja z mednarodno plačilno kartico EUROCARD zadosti dolgo obdobje, da je ni potrebno podrobneje predstavljati. Na svoji dolgi poti je doživljala spremembe, ki so ji omogočile širok krog uporabnikov. Kartica pomeni za prodajna mesta: - povečanje in pospeševanje prodaje - enostaven obračun za trgovca - zanesljivo plačilo - možnost izbire dneva plačila - brezplačno dobavo propagandnega materiala in obrazcev - nudenje strokovne pomoči (navodila) - varnost poslovanja (24-urna avtorizacija, stop lista) V imenu Nove Ljubljanske banke d.d. Ljubljana, ki ima soglasje (licenco) lastnika - podjetja Europay International, sklepa pogodbe tudi naša banka. Vabimo vse obrtnike in podjetnike, ki imajo sedež dejavnosti na območju občine Velenje in s področja Zgornje Savinjske doline, da se oglasite v LBSB Velenje d.d. na Rudarski 3, v Sektorju varčevalne dejavnosti (III. nadstropje) oziroma nas pokličite, da vas bomo dodatno informirali, po sklenitvi pogodbe pa tudi opremili z vsemi potrebnimi materiali. Mejni prehod Pavličevo sedlo Samo laži in sprenevedanja Kakšna tri desetletja neuspešnih prizadevanj za mejni prehod na Pavličevem sedlu že minevajo, pa tega prehoda za motorni promet zanesljivo še dolgo ne bo. Največkrat doslej je bila za vse zgode in nezgode "kriva" avstrijska stran. Za večino že, za vse pa ne. Sosedje onstran meje gotovo budno spremljajo "napore" na slovenski strani, se včasih nasmejijo in "prilagodijo." Težko je namreč valiti krivdo na soseda, če sam stvari nimaš pospravljenih in pripravljenih. Ob najnovejšem primeru se Avstrijci spet naslajajo. Pustimo državniške vljudnostne izjave in obljube, (resnici je bilo tudi nekaj konkretnih pogovor, vendar brez haska), za čisto vsakdanje in otipljive zadeve gre, za velike napore občine Luče in njenega župana, krajevne skupnosti Solčava in domačinov tostran državne meje. Pa kaj, ko država laže in se spreneveda. Iz Logarske doline do Pavličevega sedla je seveda treba urediti primerno cesto in napori glede tega tudi že nekaj časa trajajo, zlasti lučki župan se je z vso vnemo lotil napornih in zoprnih formalnosti, pa še kaj drugega tudi. Postopek torej teče, žal po vseh znanih "zakonitostih", ki si jih sproti izmišljajo razni državni organi in funkcionarji. Med mnoge obljube lučkemu županu sodi tudi nedavno zagotovilo državnega sekretarja v ministrstvu za promet in zveze Marjana Dvornika, da bodo po pridobitvi lokacijske dokumentacije za prvi del ceste ustvarjeni pogoji za pridobitev gradbenega dovljenja, da že imajo posebno postavko za odkupe zemljišč in za spremembo njihove namembnosti in da bodo to izvedli. Kako lepo se sliši in kako grdo se kasneje bere! Torej, Upravna enota Mozirje je izdala lokacijsko dovoljenje aza cesto od 0 do 4,35 kilometra. Veliko naporov je bilo potrebnih za kaj takega, med drugim uskladiti zahteve z Zavodom za varovanje naravne in kulturne dediščine, kar zanesljivo ni mačji kašelj. Lokacijsko dovoljenje je romalo v Ljubljano, od koder je priromal pismeni odgovor: "V kolikor bodo v proračunu za 1997 zagotovljena sredstva, se lahko pristopi k pridobivanju gradbenega dovoljenja, pred tem pa je potrebno odkupiti zemljišča." Krasno! Prej bilo problem lokacijsko dovoljenje, sredstva so bila, zdaj dovoljenje je, pa naenkrat ni sredstev. Kako naj torej kdorkoli še verjame kakšnemu ustnemu zagotovilu, če že napisano ne velja nič - kadar seveda tako ustreza raznim državnim organom in organčkom!? ■ JP 4 NAS ČjIS AKTUALNO 10. oktobra 1996 Tudi med klepetom spoznaš delo študijskih krožkov. Na prav simpatičen način. ■ Obeležen teden vseživljenskega učenja •••••••••••• Učenje za razvoj, uspeh in veselje "Učenje je kot veslanje proti toku. Takoj ko nehaš, te odnese nazaj." Tako so zapisali v propagandni material, ki je vse, ki še vedno radi sežejo po knjigi, se udeležujejo študijskih krožkov ali se kako drugače izobražujejo, spomnil na teden vseživljenskega učenja v Sloveniji. Potekal je od 30.9. do 5. 10. V Velenju so ga obeležili na različne načine. Tako so se v četrtek zvečer zbrali v Erini sejni sobi ob knjigarni Kulturnica predstavniki različnih organizacij, ki izvajajo študijske krožke, prišle so slušateljice in tudi predstavniki financerjev. Pripravili so razstavo v krožkih narejenega in večer posvetili sproščenemu pogovoru. V njem pa smo lahko spoznali tudi dva študijska krožka. Enega je izvajalo podjetje INVEL, drugega Kata Talajič preko javnih del. Nekaj uvodnih besed je spregovoril tudi mag. Alojz Filipančič, direktor Invela in med drugim poudaril pomen izobraževanja za tiste, ki preživljajo krizo brezposelnosti. Večerje s svojim igranjem popestril tudi kantavtor Rajko. Več o posameznih študijskih krožkih, ki so jih tokrat predstavljali pa preberite v prihodnji številki NČ. ■ bš 10 let Univerze za tretje življensko obdobje Ko je jesen življenja pisanih barv "Nekega dne smo dobili odločbo in postali upokojenec, upokojenka, brez poklica," je pričela hudomušno pripovedovati Anica Pistotnik, kije povezovala proslavo ob 10. obletnici Univerze za tretje življensko obdobje Velenje. "Kaj sedaj?", so se verjetno vprašali mnogi izmed njih. In tisti, ki so si v svojem prostem času odločili svoje znanje poglabljati v katerem od krožkov, ki jim jih je ponudila njihova Univerza, so se zagotovo odločili za plodno jesen življenja. Ti danes ugotavljajo, da so "barve jesenskega cvetja najlepše". Začetki pred 10 leti so bili pogumni, a skromni. In potem je bil razvoj več kot hiter. Ni manjkalo ne volje in ne razumevanja okolja, zato je danes Univerza za tretje življensko obdobje Velenje še kako prisotna in vsidrana v Šaleški dolini. Vsako leto je obisk v študijskih krožkih večji, prav tako Univerza vsako leto ponudi nekaj novih krožkov. Tako bogati jesen življenja mnogim prebivalcem Šaleške doline, tem pa se v zadnjem času pridružujejo tudi brezposelni in tisti, ki se na upokojitev pripravljajo. Prijeten glasbeni program na svečanosti ob 10. obletnici Univerze za tretje življensko obdobje je pripravil Kvartet saksofonistov Glasbene šole Velenje (kjer se je tudi zgodila proslava), potem pa sta o začetkih tovrstne Univerze v Sloveniji in Velenju spregovorili Dušana Findeisen iz Ljubljane in predsednica velenjske Univerze dr. Nena Mijoč. Začetke sta predstavili na zanimiv način, v obliki dvogovora in vprašanj ena drugi. Med drugim smo izvedeli, daje velenjska Univerza zaživela druga v celotni bivši Jugoslaviji in do danes doživela prav neverjeten razvet in razvoj, prav tako pa se je zgodilo z izobraževanjem odraslih v Ljubljani. Še nekaj o velenjskih začetkih. Kot prvi sta se izobraževanja, namenjenaga mentorjem, udeležili dr. Nena Mijoč in Slavka Mijoč. Takoj zatem sta v Velenju pričeli z resnimi pripravami za organizacijo študijskih krožkov za upokojence, pri tem pa takoj naleteli na podporo velenjskih Brez mentorjev ne bi bilo nič. občinskih institucij, šol, podjetij in zasebnikov. Oktobra Ž86 so pričeli s petimi krožki, letos jih je delovalo že 21, v novem študijskem letu, ki se pričenja v teh dneh, pa jih bo še več. Lani so pridobili tudi svoje prostore, sedaj razmišljajo o drugačni organiziranosti. Skratka, jesen življenja je za vse udeležence krožkov bogata in motivirana. O tem pa je spregovoril na pravem malem, zelo zanimivem predavanju prof. dr. Vid Pečjak, ki je naredil paralelo med mladostjo in starostjo na več področjih in nas prepričal, da je starost lahko več kot ustvarjalna in lepa, sicer pa od posameznika do Zato so se jim tokrat še enkrat zahvalili. Z rožico in darilom. posameznika različna. Še veliko pozdravnih govorov in besed vzpodbude slavl-jencem smo potem slišali. V imenu MO Velenje je slavl-jence pozdravil Bojan Kontič, tudi predsednik slovenskih upokojencev je bil prijeten govornik in nič manj mag. Jože Miklavc iz Ministrstva za šolstvo in šport. Zatem smo zaploskali mentorjem krožkov, ki so prejeli darila v znak zahvale in kar 20 študentom, ki krožke obiskujejo že vse od začetka, torej celih 10 let. Ce jih ne bi videli, ne bi verjeli, da je lahko jesen življenja tako vedra in čila. ■ Bojana Špegel Zaživeli bodo študijski krožki V ponudbi jih je šest V Velenju je kar nekaj izvajalcev, ki izvajajo t. i. študijske krožke. Ti so namenjeni vsem, ki si želijo novih znanj, v mnoge med njimi pa se vključujejo upokojenci in brezposelni, čeprav si organizatorji želijo, da bi se tudi drugi. Morda je prav novo študijsko leto priložnost, da se zato odločite tudi vi! V okviru Andragoškega društva Slovenije, podružnice Velenje, bodo letos delovali naslednji študijski krožki: ob ponedeljkih ste vabljeni v krožek z nazivom "Učenje in mentorstvo". Na sedežu društva v Domu učencev bo potekal vsak ponedeljek ob 17.00 uri, prvič 21. oktobra. Krožek je nov, kot tudi naslednji "Cvetlični aranžmaji". Ta bo ob torkih, prvič je že bil, ob 17.00 uri v Domu za varstvo odraslih. Ob sredah se lahko odločate med tremi študijskimi krožki. Včeraj so se prvič sestali tisti, ki jih zanimajo "Ljudske vezenine". Poteka na CSD ob 17.00 uri. "Slovenska lončarska tradicija" je naslednji študijski krožek, ki poteka v Topolšici 76, vsako sredo ob 16.00 uri, prvič 16. oktobra. Nov pa je tudi krožek "Učimo se bridge", ki se bo pričel 16. oktobra ob 17.00 uri na sedežu Andragoškega društva. V prostorih ZPIZ Velenje pa bo ob četrtkih ob 18.00 uri potekal krožek "Priprava muzejske zbirke". Prvič ste vabljeni 17. oktobra ob 18.00 uri. Radi pa bi vas obvestili še o treh krožkih, ki potekajo v okviru Univerze za tretje življensko obdobje. Po pomoti smo zadnjič pozabili povabiti na Plavanje, ki ga v bazenu Velenje izvaja Marjan Pistotnik. Mentor vas vabi vsak ponedeljek ob 11.00 uri dopoldne. Prvič ste vabljeni ta ponedeljek, 14. oktobra. Prišlo pa je še do dveh sprememb. Ob četrtkih se boste po-hodniki na avtobusni postaji Velenje zbrali ob 14.00 uri in ne ob 16.00, kot je bilo sprva načrtovano. Krožek za ohranjanje gibčnosti pa bo potekal vsako sredo ob 17.00 uri in ne vsak četrtek. Prvič ste vabljeni v sredo, 16. oktobra. ■ bš Ljudska univerza Velenje Dv v Murski Sobort v Ulid arhitekta Novaka 13, tel-069/21-136 V Z reč ah na Cesti na Roglo I Ih. tel.: 063/762-575 * V Šoštanju v Ulici Lole Rjbarja 2 tel.. 063/883-020 V Ljubljani na PogaSarievem trgu 2. te!. 061/13 2$ 135 * V t^ubljani ru Linhartovi cesti 9. tel. 061/301-722 V Novem mestu na Prešernovem trgu I, tel.: 068/322-190 • V Novi Gand na Bevkovem trgu 2, tel.. 065/2b-6S4 V Kopru v UBdi Zore Pereilo godita 2. ret.: 066/392-31 i Emil Šterbenk: "Prav je, da ime projekta otroci izberejo sami!" še podjetje PUP, ki odpadke zbira. Tam so jim pokazali različne posode, spoznali so, v kakšnih razmerah delajo smetarji in potem še končno odlaganje odpadkov na velenjskem odlagališču. Bojda so zelo presenečeni, ker ne pričakujejo, da je odlagališče tako dobro urejeno. Mlade ekologe pa njihovo pravo delo šele čaka, saj bodo z lastnim delom šele pričeli. Izdelati morajo mariskaj. "Mislim, da starejši prevečkrat otroke zatremo in jim ne pustimo, da bi svoje ideje izrazili brez omejitev. Zaradi tega smo jim dali pri nalogah proste roke, od iyih si želimo, da bi napisali prispevek, kako oni vidijo ločeno zbiranje odpadkov, kaj lahko oni storijo za boljše zbiranje odpadkov. Od njih želimo shemo , sestavek o kompostiranju na njihovih domovih in končno, najkrajša in morda naježja naloga , želimo dobiti ime za projekt od qjih. Saj je projekt namenjen njim in prav bi bilo, da tudi ime izberejo sami!,"je zaključil Emil Šetrbenk. Decembra bo slika projekta popolna. Raziskovalci ERIC-a so pripravili strokovni del besedila za zbornik, polovica pa bodo prispevki šestošolcev. Vse spoznano bodo predstavili na posebni okrogli mizi. ■ Bojana Špegel KREKOVA BANKA ALI DALJŠI ONOSNO? To lahko storite z nakupom I. emisije obveznic Krekove banke! Čas je sedaj - na voljo je le še omejena količina obveznic. Izkoristite priložnost, poskrbite za svojo prihodnost. bo di^je.? v'rjfazl/L 'tfšMfe- 6 ms i as MNENJA IN ODMEVI 10. oktobra 1996 Kofetar'ca sporoča Gospod Bojan Kontič, ki se podpisuje v množini kot "predstojnik urada župana in splošnih zadev", je v prejšnjem Našemu času zapisal, da "so" presenečeni nad sporočilom Kofetar'ce, da župan nima zakonskih pristojnosti, ki bi mu omogočale poseg v pristojnosti inšpekcijski služb, da župan ni govoril in ne sklepal o delu inšpekcijskih služb na področju gostinstva, da ni bil seznanjen z odločbo o zaprtju Kofetar'ce in da je zato sporočilo Kofetar'ce na izložbenih vitrinah lokala neresnično. Kofetar'ca ugotavlja, da je presenečenje "župana in splošnih zadev" pristno in upravičeno, prav tako kot je pristno tudi presenečenje gostov lokala in meščanov Velenja nasploh. Malokdo je verjel, da se bo našel nekdo, ki se bo javno in neposredno uprl županovi samovolji, ki Velenje spreminja v_mesto zatohlosti, zaplankanosti in nazadovanja. Zato, ker "župan in splošne zadeve" priznavajo, da vedo, da župan nima zakonskih pristojnosti, ki bi mu omogočale poseg v pristojnosti inšpekcijskih služb, je dejanje župana toliko hujše, saj predstavlja neposredno kršitev zakonov. Kofetar'ca ima priče, ki bodo potrdile, da je inšpektor ob izdaji odločbe dejal, da ga je poslal g. Srečko Meh. Kofetar'co pa preseneča izjava župana, češ da se "nima časa med službenim časom sprehajati po Velenju". Kofetar'ca pozna razmere v sodobnih evropskih mestih, kjer se župan mora sprehajati po "svojem" mestu in to med službenim in prostim časom. Če tega ne počne, ne ve, kaj se v mestu, ki mu županuje, v resnici dogaja, zato ga meščani odstavijo. Sploh pa ga odstavijo takrat, ko se izkaže, da v predvolilnem času zlorablja službeni položaj v korist svoje politične stranke. Da se je v primeru poizkusa zaprtja Kofetar'ce zgodilo prav to, je odveč ponavljati. Inšpektor je namreč odločbo napisal že junija letos, Kofetar'ci pa ga je izročil šele oktobra, torej tik pred pričetkom volilne kampanje. Zupan torej pravilno ugotavlja, da je politika umazana zadeva. Škoda, da jo je za takšno naredil prav on. In na koncu še o dovoljenjih. Splošno znano je, da je v prostorih, kjer je danes Kofetar'ca, gostinski lokal že dolgo časa. Najprej ga je imelo podjetje Modni salon (ki je, mimogrede, izredno korektno do Kofetar'ce), zatem pa g. Čeplak. Inšpektorji niso imeli pripomb, čeprav lokal ni imel sanitarij. Ko je prostore prevzela v najem Kofetar'ca, je že pred odprtjem investirala velika sredstva v zgraditev ustreznih toaletnih prostorov (uredila je odtoke, napeljala vodo, prenovila lokal, uredila prostor pred lokalom) in zato zaprosila za vsa potrebna dovoljenja. Pristojni uradniki so zahtevali tudi pridobitev lokacijskega in gradbenega dovoljenja, čeprav je vsakomur jasno, da hiša, v kateri je Kofetar'ca, stoji že več kot 30 let. Kofetar'ca je zaprosila za lokacijsko in gradbeno dovol- jenje. Lokacijsko ji je bilo izdano, gradbenega pa upravna enota doslej ni hotela izdati. Ker pa ni gradbenega dovoljenja, tudi ostalih ni mogoče pridobiti. Zato se načelnica Upravne enote Velenje, gospa Milena Pečovnik (iz iste stranke kot g. župan!), grdo spreneveda, ko trdi, da red pa mora biti in da se zakoni morajo spoštovati. Kofetar'ca javno sprašuje, zakaj nimajo nikakršnih težav drugi trgovski in gostinski lokali, ki bi morali pridobiti gradbeno dovljenje, pa so lahko dozidavah, prezidavah, spreminjali zunanjost zgradb, rušili nosilne zidove in spreminjali namembnost prostorov le na osnovi priglasitve del? Morda bo lahko odgovorila tudi na vprašanje, zakaj župan svečano odpira lokale, ki nimajo niti lokacijskega niti gradbenega dovoljenja?! Saj zakoni so zato, da se spoštujejo, ali ne? In red mora biti! A ga ne bo, saj je državna uradnica javno razkrila škandalozno resnico, da je njeno "osebno mnenje, da so zakoni zato, da se spoštujejo". Osebno bi torej uradnica bila za spoštovanje zakonov, službeno pa jih veselo krši in to tako, da državljane šikanira selektivno, več kot očitno na podlagi političnih kriterijev. To pa je že zadeva, s katero se bodo morali ukvarjati notranji minister g. Ster, predsednik vlade dr. Drnovšek, varuh človekovih pravic g. Bizjak in tudi slovenski parlament. Slednji zato, ker visoki državni uradniki kršijo sveto ustavno načelo, daje Slovenija pravna država. V taki državi pa ni prostora za državne uradnike, ki so prepričani, da spoštovanje zakonov ni njihova najpomembnejša dolžnost, ampak le stvar osebnega prepričanja. Zato to sporočilo Kofetar'ca pošilja tudi vsem omenjenim naslovom. Kofetarci je izredno žal, da se je v njeno gostinsko dejavnost grobo vmešala politika in to politika ene stranke. Obenem pa izraža veliko zadovoljstvo, da so inšpektorji takoj pojavnem sporočilu Kofetar'ce že v soboto, 5. oktobra, dobesedno počistili mestno središče in pregnali vse šušmarje, ki so brez dovoljenj na stojnicah prodajali blago sumljivega izvora in brez plačila davkov. Le tako naprej, inšpektorji! In zavedajte se, da vas plačujejo tudi gostje Kofetar'ce! In še sporočilo našim gostom! Kofetar'ca od petka, 4. 10., normalno obratuje, predvsem v vaše zadovoljstvo. Če bo gospa Pečovnik še naprej zadrževala izdajo gradbenega dovoljenja, bo obratovala do takrat, ko bodo oblasti zaprle vse lokale in objekte v mestu Velenje, ki so bili zgrajeni ali prenovljeni brez ustreznih dovoljenj, pa četudi so dovoljenja oblasti izdale kasneje, ko je bilo dejanje že izvršeno. Kofetar'ca razpolaga z vsemi podatki ■ Kofetar'ca Pojasnilo bralcem na pismo "Zupan ni povedal vsega" z dne 3. oktobra 1996, št. 38 v rubriki "Mnenja, odmevi". V pismu bralcev se je Borut Korun (ali SLS Velenje) obregnil ob praznični intervju ge. Mire Zakošek v Našem času. Borutu Korunu, kije tudi sicer reden pisec v rubriki "Mnenja in odmevi", ne mislim odgovarjati. Bralcem Našega časa želim povedati le, da sem v prazničnem intervjuju govoril o dosežkih in načrtih v Mestni občini Velenje, ki so lahko moji (to je županovi) ali pa tudi skupni, v odvisnosti od odločitev na Mestnem svetu in volje ljudi, izraženih na lokalnih in parlamentarnih volitvah. Pisec je zapisal nekaj svojih razmišljanj, kar je njegova legitimna pravica (ne želim jih komentirati) in nekaj neresnic. Bralce obveščam, da ne kandidiram za poslanca v Državni zbor, saj še vedno želim skupaj z občani in Mestnim svetom zagotavljati v Mestni občini Velenje življenje po meri prebivalk in prebivalcev. Seveda v okviru pristojnosti, ki jo ima lokalna skupnost. Povedati pa je potrebno, da na listi kandidatov za stranko ZLSD, ki jo v intervjuju nisem imenoval, kandidirata gospa Herma Groznik in gospod Bojan Kontič. Moja želja, ki jo je novinarka Mira Zakošek korektno zapisala v zaključku intervjuja, še vedno ostaja. Želim si, da tisti, ki ne morejo (želijo) pomagati, ne škodujejo. Župan Mestne občine Velenje ■ Srečko Meh Učimo se vse življenje! Mednarodni teden učenja je potekal prav sedaj. Odpirajo se vrata andragogiki in z njo učenju in družabnosti starejših. Članica angleškega krožka je takole zapisala: "Univerza za tretje življenjsko obdobje je zame sladko breme in hkrati dolžnost." Lahko rečemo, izredna osveščenost starejše slušateljice, ki se zaveda, da bo v jeseni življenja lahko pridobila še prenekatero misel v tujem jeziku. In tako je prav. Ni res, da se človek v starosti ne more nič več naučiti. Kajti tudi učenje je tehnika urjenja spomina. Tega se zavedamo prav vsi. In bolj obremenjujemo naše možganske centre, bolj uspemo kako snov osvojiti. Res je - učenje je permanenten proces življenja. In res je, da starejši teže pomni, toda zato je bolj uporen, bolj natančen, bolj človek, ki ves, kaj hoče. V Velenju smo veseli, da je takih upokojencev, ki se izobražujejo, vse več. Tudi podatek, da je v občini Velenje nekaj tisoč upokojenih, marsikaj pove. Ker tudi v Univerzi za 3. življenjsko obdobje povsod povezujejo prijetno s koristnim (Dulce et utile!), je učenje pri njih ne samo zanimiv proces, ampak tudi zelo koristen. To občutimo prav sedaj v jesen-sko-zimski sezoni. Prosti čas je tako bogato izpolnjen in odrasli učenci odhajajo iz učilnic bolj srečni in bolj samozavestni. To pa je tudi nekaj, kajne? ■ Viš Kdo hoče uničiti Šoštanj? Premoženjska bilanca je sramota za šoštanjskega župana in večino svetnikov Spoštovani občani občine Šoštanj! Verjetno ste mnogi že razmišljali o tem, kakšna krivica se nam znova dogaja. Trpeli smo v bivši državi, pod bivšim sistemom in vsi smo upali, da bodo v novi državi za nas končno nastopili boljši in pravičnejši časi. Žal se to zaenkrat še ni zgodilo. Tokrat imam v mislih premoženjsko bilanco. Z nastankom novih občin na območju nekdanje občine Velenje je prišlo do mnogih prevar, zaradi katerih je prikrajšana predvsem občina Šoštanj. Za kakšno delitev pravzaprav gre? Po bilanci naj bi mestni občini Velenje pripadlo 83, 1 % premoženja, občini Šoštanj le 14,3 % in občini Šmartno 2,6 %. Naravnost neverjetno je, da se je večina svetnikov naše občine, vključno s samim županom uklonila predlogu iz Velenja. Popuščanje je sramotno in sam kot svetnik se s takšno delitvijo niti slučajno ne morem strin-jati.Takšno je moje mnenje in menim, da je to tudi mnenje večine naših občanov. Kakšni so interesi šoštanjskega župana in ne nazadnje, kakšni so interesi večine naših svetnikov, se sprašujem. So v ozadju kakšne skrite obljube, ki prihajajo po skrivnih kanalih. Se bomo Šoštanjčani še naprej zadovoljili s tem, da bomo v zamenjavo za celo posestvo dobili le prašiča in bomo potem zadovoljni?! Na sploh je treba v zvezi s premoženjsko bilanco poudariti nekaj zelo pomembnega. Narejena je bila na osnovi števila prebivalcev, kar je povsem nesprejemljivo zaradi nekaterih nespornih dejstev. Dolga leta je rudnik za svoje potrebe kupoval zemljišča v Šoštanju in okolici, za to pa so v Velenju gradili nova stanovanja.To ni edini primer, dejstvo pa je, da smo Šoštanjčani izgubili zemljišča in ljudi ter gradili Velenje, danes pa hočejo pri delitvi premoženja te stvari enostavno spregledati in jih zamolčati. Gre za premoženjsko bilanco, ki so jo napravili politiki iz različnih strank, mi pa menimo, da bi bilo najbolj pošteno, če bi jo napravila skupina strokovnjakov, sestavljena iz sodno zapriseženih cenilcev , oziroma zahtevati arbitražno komisijo . Šele na osnovi njihove ocenitve bi se lahko pogovarjali in razpravljali o tem, kaj bi bilo za vse še najbolj pošteno. Najprej naj svoje torej opravijo strokovnjaki, politiki pa naj potem podajo svoja mnenja in pripombe. Ne vem, kaj je dal župan velenjske mestne občine, gospod Srečko Meh,spiti našim svetnikom, da so se takoj strinjali z njegovim predlogom. Zahtevamo revizijo oziroma obnovo postopka za oceno premoženja bivše občine, da bomo potem lahko sploh potrdili sklepe smernic delitvene bilance. V nobenem primeru ne morejo biti nekdanji Šoštanjčani, ki so se po sili razmer preselili v Velenje, izključno številke, ki se hote ali nehote uporabljajo za štetje proti šoštanjskim interesom. Pri predlogu premoženjske bilance nista bila odločilna razum in poštenje, pač pa je znova prevladala enoumna politična moč. alostno! Zaradi takšnih in drugačnih stvari, ki so se dogajale v preteklosti in se na žalost še vedno je Šoštanj vsestransko nazadoval.Nimamo sodišča, policijske postaje ,poročne dvorane,naš rokomet smo preselili v Velenje, vse pisarne skupnih javnih podjetij so v Velenju, tudi šolstvo nazaduje, zato ker smo morali podpirati razvoj Velenja. Mirno trdim, da smo zaradi Velenja, žal predvsem po lastni krivdi, izgubili vrednost premoženja še enega današnjega Šoštanja. Občutek imam, da je v interesu nekaterih še vedno to, da Šoštanj dokončno izumre. Dragi občani! Sprašujem Vas, če se strinjate s tem. Se strinjate s tem ,da si moramo pravico izboriti sami? Verjetno se, ker natančno veste, da se za nas ne bo nihče boril. Se strinjate s tem, da razpišemo referendum za rento občanov? Zaradi Termoelektrarne in Rudnika smo že vrsto let obsojeni na počasno umiranje in prepričan sem, da se tudi vi strinjate s tem, da bi morala mesečna renta znašati vsaj 200 nemških mark na občana Šoštanja , s tem da bo treba napraviti tudi poračun za vsa leta nazaj, ko smo bili prevarani. Namesto tega plačujemo elektriko, po prav takšnih cenah kot tam, kjer neposredno zaradi teh energetskih objektov ljudje sploh ne trpijo. V bistvu plačujejo še manj, saj ni ogroženo njihovo zdravje tako kot je pri nas v Šoštanju. Rudnik in elektrarna sta res tu in tam kdaj namenila nekaj denarja za razvoj kraja, vendar je bila to kaplica v moije, prijela pa se je le nekaterih. Revežev prav gotovo ne. Vsi, pa naj si bomo bogati ali revni, moramo dobiti svoj pravični delež. Nekateri omahujejo in pravijo, da iz vsega skupaj ne bo nič. Omahovanje v tem trenutku ni na mestu. Zahtevajmo referendum! Prepričan sem, da se večina strinja z vprašanji, ki sem si jih postavil in da ima večina tudi takšne odgovore, če je tako, potem bi nas za usodo Šoštanja ne smelo biti strah. Ne sprašujmo se, kdo nam bo hotel kaj dati. Ne gre za to. Dobiti moramo to, kar nam pripada ker je to naša pravica, če pa kdo pričakuje, da bo kaj dobil od politike ali političnih strank, potem se moti.Sicer pa je tu še vprašanje občinskih meja,komunalne dobrine in še vrsto drugih nerazjasnjenih stvari, a o tem kdaj drugič.... Svetnik občine Šoštanj ■ Marjan Vrtačnik -Cigler Odgovor gospodu Gabru Odgovoriti vam moram, gospod Gaber, na tisto, kar ste zapisali v Našem času, 3. oktobra. Posedujem namreč nepravilno listino, ki ste jo izročili meni osebno na Geodetski upravi v Velenju. Ne gre za nobene klevete. Celotni postopek za ureditev meje v sodnem postopku na vi. št. 8- v katastrski občini Lokovica seje vodil v času od 7. oktobra 1985 do izdanega sklepa sodišča in to na osnovi NEPRAVILNIH in tudi PONAREJENIH listin. Sodni izvedenec namreč ni smel postaviti mejnika na mestu, kjer gaje 12. junija 1991 našel. Kot sem že navedla v Našem času, je sodnica Germova s prvim sodnim izve- dencem 16. junija 1986 ugotovila in zapisala v zapisniku sodišča, da manjka 355 kvadratnih metrov zemljišča, kar odgovarja dejanskemu stanju. S tem je potrdila vse geodetske nepravilnosti od leta 1959 naprej. Ker po letu dni nisem prejela nobenega sklepa meritev in ugotovitev z dne 16. junij 1986, sem pri Temeljnem sodišču v Ljubljani zaprosila za sodnega izvedenca. Od vas je prejel nepravilne listine in ne, da bi sporno zemljišče videl, te primerjal s stanjem v Arhivu Slovenije v Ljubljani in mi v pismu 21. julija 1988 obrazložil, da so nepravilne. Kaj je napravilno? Sodnica Grmova je štiri leta zavlačevala in ni nikdar izdala odločbe o tem, ali bo kot sodni izvedenec sprejet ali ne. Poznala ga je iz meritev v Šmiklavžu pri Gornjem Gradu in pred njim se nepravilnosti ne da prikriti. Sodni izvedenec 12. junija 1991 ni smel postaviti mejnika tam, kjer bi se po njegovem moral nahajati. Za ugotovitev meje je prejel nepravilne listine, tako da je nevede v IZVEDENSKEM MNENJU prekril napake GU Velenje. Njegovega IZVEDENIŠKEGA MNENJA ni bilo priloženega k sklepu sodišča. Prejela sem ga 8. maja 1992 v glavni pisarni tukajšnjega sodišča z zapisnikom meritev z dne 8. november 1977, kot sem že navedla, z drugačnim očetovim podpisom. Ne pa njegovim. Aprila 1995 sem na Geodetski upravi v Velenju prejela drugačne listine kot se nahajajo v IZVEDENŠ KEM. MNENJU meritev 12. junija 1991. Z moje strani predlagani sodni izvedenec ni nikdar vršil meritev kot navajate vi. V zvezi z navedenim se nimam nikomur za ničesar opravičeveti. ■ Štefanija Vuga Deset bogatih let je knjižica, ki jo je izdala Univerza za tretje življenjsko obdobje v Velenju. V njej je shranjen ves dragoceni material, govoreč o desetih letih plodnega ustvarjanja. Od petih krožkov pred desetimi leti jih je sedaj že 21. Vsi so spregovorili o delu in povsod je čutiti, kako vzpodbudno in ustvarjalno je delo v vseh krožkih. Tokrat prvič so sporočilom dodali tudi literaturo ustvarjalcev iz velenjske občine. Trdimo lahko, da je kvalitetna in da bodo upokojenci tudi na tej poti dosegali še večje uspehe. Sicer pa - knjižico, kije izšla v dvesto izvodih, so razgrabili. Potreben bo ponatis. ■ Viš Nagrajenci pohitite! Ob otvoritvi ce^te na Graško goro je pripravil gradbeni odbor tudi bogat srečolov, žal pa so mnogi, ki so kupili srečke, zaradi slabega vremena odšli pred žrebanjem glavnih dobitkov. Pet jih še vedno čaka na nagrajence. To so srečke številk 93,801,195,776 in 104. Gradbeni odbor obvešča imetnike teh srečk, da lahko dobitke dvignejo le še do nedelje 13. oktobra. ■ 10. oktobra 1996 NAŠI KRAJI IN LJUDJE NAŠ ČAS 7 Jesenska reportaža Zajetna knjiga o ravenskih hišah in dušah (Franc Pečovnik: Ravne nekoč in danes. - Ilustracije: Jože Svetina. Izdalo Kulturno-umetniško društvo Ravne, september 1996. - 305 str.) Kot ravenskemu rojaku mi je že dlje časa pobliže znano najrazličnejše ljubiteljsko delo (za ta, tudi v ožji lokalni skupnosti morda kar malce krivično zastrti slovenski kraj) še kako prizadevnega in svojevrstnega vaškega kronista, priložnostnega verzifikatorja, družabnega pevca pri vaškem pevskem zboru, predvsem pa marljivega čebelarja Pečovnikovega Franca, p. d. Konovskega. - Gospod Pečovnik (roj. 1.1926 na veliki kmetiji v Ravnah pri Šoštanju) je posebnež svoje vrste. "Večno mlad" je ljudem tod naokoli najprej znan kot prizadeven čebelar; na njegovi poštirkani in skrbno urejeni domačiji ima sedež Čebelarska družina Ravne, on sam pa je na tem svojem velikem domu postavil stalno in edinstveno čebelarsko razstavo ter za ta namen s fotografijo in besedo zložil poljudno kroniko njihove čebelarske družine. - Domačinom je Pečovnikova (p. d. Konovska) posest dobro znana; še nekaj let nazaj so tu tradicionalno prirejali "vinske trgatve" in znamenite čebelarske veselice. A tudi takšni veseli dnevi so se v tem vaškem življenju nekoliko utrudili. Ljudje iz bližnje in nekoliko daljne okolice vedo, da je pri Francu doma dober med in vsak obisk pri njem skoraj zagotovo gostoljubno pospremljen z medico, škoda, da takšnih prijetnosti ne znamo vključiti v turistično ponudbo naših krajev! Franc Pečovnik je seveda tudi priložnostni pesnik; doslej se je podpisal že pod tri knjižice pesmi: leta 1994 je v samozaložbi objavil zbirki "Pesmi mladih let in moje domovine" ter "Čebele in narava", leta 1995 pa je s knjižico pesniških nekrologov-žalostink zapel svojim "Sovaščanom v slovo". In že je pred nami nova Pečovnikova samostojna publikacija, ki je spet svojevrsten dokument. Naslovil jo je preprosto "Ravne nekoč in danes" ter zanjo dobrih pet let popisoval zgodovino hiš v tem kraju. Nadvse domiselno, ni kaj! Skrbno popisano bo težje ušlo človekovi pozabi. Čeprav je njegov jezik skopo paberkovalen, je vendarle zajel najnujnejše: topografijo vseh hiš in splošno zgodovino s\eheme h\še\ Prek 300 domov in domačij stoji v tem kraju in do vsake hiše se je pomudil s fotoaparatom ter poizvedel, kdaj je bila zgrajena, kdaj je kdo od koga kupil zemljo zanjo, kdo je bil prvi lastnik in kdo danes živi v njej itd. Seveda se mu je, ljudski pesniški duši, pri vsaki hiši zapisalo še iskreno voščilce, da bi vsi domači še dolgo kar najsrečneje živeli vtem svojem domu itd., ponekod pa mu je veselje do srečanja z domačijo in njenimi domačimi narekovalo kar celo pesem (taka je npr. pesem Lipa stara pred hišo Epihovo idr.) - Kakorkoli že, Franc Pečovnik je na izviren in poljuden način zbral obsežno in dragoceno gradivo o svojem kraju. Prenekatera domačija je celo vaščanom že zbledela iz spomina, v njegovem popisu pa še živi; knjižica je pravi zapisnik duš vseh krajanov (tudi njihovi izobrazbeni in poklicni statusi), zapisana so domača imena hiš, - nastala je pravcata vaška kronika, ki jo bo že zaradi čustvene pripadnosti, če ne drugače, zagotovo vzel v roke sleherni Ravenčan, vsekakor pa je publikacija lahko že danes koristna morebitnemu raziskovalcu tega podeželskega kraja. Seveda avtor ob osrednji topografiji hiš ni pozabil zapisati najnujnejšega o ravenski cerkvi sv. Duha (v virih prvič omenjeni 1.1545 in 1845. močneje predelani, takrat dobila tudi oratorij); za lokalno zgodovino in širše so od tod znane današnje razvaline forhteneškega gradu (Forchthenegg, nekdanji šentpavelski fevd); ravenski biser je tudi marovška graščina (Gutenbuchel, prve omembe I. 1575); Ravne imajo tudi predvojni spomenik šolskega poslopja z letnico 1929, zgodovina ravenskega ek-skurendnega šolstva pa seveda sega še mnogo nazaj, v leto 1899. - Franc Pečovnik prav tako ni prezrl društveno-kulturnega življenja v svojem kraju, kjer aktivno delujejo folklorna skupina, moški pevski zbor, dramska skupina, čebelarska družina ter krajevna organizacija Rdečega križa; tu mladi od nekdaj odraščajo z malim nogometom, tu je cela vrsta memorialnih in drugih kulturnozgodovinskih spomenikov itd.. Ravenčani so postali nekateri Šoštanjčani, Družmirčani in tudi Velenjčani, prenekaterega je prineslo sem, največkrat priženitev, druge želja po bolj umirjenem življenju na vasi itd. Seveda pa je na podoben način tu in tam koga od tod tudi "odneslo". Tudi pričujoče, še kako prizadevno Pečovnikovo delo je vredno vse pozornosti. Strokovnjaški zgodovinar bo morda poočital: "Preveč preprosto." A ravno preprostost te Pečovnikove topografije ravenskih hiš nas prijetno očara, domačine pa bo najverjetneje razveselilo, ko se bodo našli v knjigi svojega najljubšega kraja. ■ Iv o Stropnik Creta Srečanje borcev Kljub deževnemu, hladnemu in meglenemu vremenu se je v soboto dopoldne na Čreti na Dobrovljah zbralo kar veliko število borcev iz Savinjske, Šaleške in Zadrečke doline in drugih na tradicionalnem srečanju, ki je bilo na mestu, kjer so se oktobra 1941 leta slovenski partizani prvič frontalno spopadli z okupatorjem. Zbrane je najprej pozdravil predsednik žalske borčevske organizacije, Janko Cvikl, slavnostni govornik pa je bil predsednik demokratične stranke upokojencev Tone Delak (na sliki med govorom). Najprej je govoril o pomenu narodno-osvobodilne vojne in partizanstva ter o vedno pogostejših poskusih izkriviti resnico o tem. Dotaknil se je tudi bližajočih se volitev in pozval borce in upokojence, naj volijo tiste stranke, ki narodno-osvo-bodilni boj ne poskušajo degradirati in ga priznavajo kot odločilen korak tudi k današnji samostojni Sloveniji. Srečanja se je udeležil tudi udeleženec te bitke in prvoborec Ivo Zupanc-Ludvik, ki je bitko na kratko opisal. V kulturnem programu so nastopili učenci ■■■■II braslovške osnovne šole in braslovški pevci. Letošnje srečanje je pripravilo ZB in udeležencev NOB Žalec in Mozirje ter domicilni odbor II. grupe odredov s sedežem v Celju. -er KS Polzela Ceste, vodooskrba, povečana dvorana... Ob praznovanju praznika - slavijo ga v spomin na žrtve druge svetovne vojne - KS Polzela je bila tudi svečana seja sveta KS Polzela, ki je bila tokrat v prostorih polzelske osnovne šole. Po krajšem kulturnem programu, ki so ga pripravili učenci Osnovne šole Polzela, je mag. Marinka Marovt, ravnateljica OŠ Polzela, predstavila šolo, nato pa sta učenki Petra Košmrlj in Aleksandra Šturbej predstavili raziskovalno nalogo o polzelski košarki. Predsednik sveta KS Polzela Stanko Novak (na sliki) pa je spregovoril pomenu praznovanja, nato pa o opravljenem delu od lanskega od lanskega do letošnjega praznika. Med drugim so posodobili krajše odseke krajevnih cest v Slatine, v Založah in na Bregu v skupni dolžini 2 km. Na področju vodooskrbe so pri izgradnji vodovoda Dobrič-Podvin v glavnem končali polaganje primarnih in sekundarnih vodov. Med pomembne pridobitve na Polzeli uvrščajo tudi razširitev in posodobitev športne dvorane pri osnovni šoli. Tudi na področju varstva naravne in kulturne dediščine je bil storjen napredek. Park Šenek dobiva lepšo podobo, obnovljena pa je bila tudi cerkev sv. Florjana in bo pripravljena za blagoslovitev in posvetitev 12. oktobra ob 10. uri. Ob koncu pa je Stanko Novak popudaril: " Spomin na žrtve in spoštovanje življenja in žrtev nas mora zdramiti in zbližati, pa nam bo lepše med sosedi, v KS in naši že pet let samostojni državi Sloveniji." Na svečani seji so podelili srebrni grb KS Polzele Slavku Resniku in bronastega Marku Slokaiju. ■ -er Dogodek, ki ga ne smemo pozabiti! Obstrelil psa in ga pustil Kaj pa lovska pravila in etika?! Resnično brezobzirnih dejanj nekaterih lovcev, ki si lovska pravila razlagajo po svoje in jim lovska etika ni mar, je bilo že precej in tudi pisali smo že o njih. V nedeljo, 22. septembra, je v Šentilju, pravzaprav v Silovi - Kote, še neznani lovec znova obstrelil psa, nemočnega pustil in izginil. Poklical nas je Ivan Pajenk iz Silove - Kote in povedal: "Imeli smo sedem mesecev starega nemškega ovčarja. Bil je redno privezan, le enkrat dnevno smo ga za nekaj minut spustili z verige, da je stekel okoli hiše in se zdivjal. Tako je bilo tudi tisto, zanj usodno nedeljo. Mene takrat ni bilo doma," pravi Ivan Pajenk. V nadaljevanju pravi, daje žena slišala dva strela iz puške, seveda pa ji na kraj pameti ni prišlo, da sta bila namenjena njihovemu psu. "Bil sem že doma, ko je okoli 11. ure soseda privedla psa domov, k njej se je namreč zatekel. Z grozo sem zagledal prestreljene kovinsko ovratnico z značko o ce- pljenju in strelno rano skozi vrat oziroma golšo. Rana je bila velika in ni dvoma, da je bil obstreljen s kroglo velikega kalibra in z večje razdalje, ker ni bil takoj pokončan. To je kasneje potrdil tudi revirski lovec, ki je psa tudi pokončal, saj s takšno rano ne bi mogel preživeti. TVdim, da pes v času, ko je bil obstreljen, ni bil v gozdu, saj ga lovec s kroglo sploh ne bi mogel zadeti," pravi Ivan Pajenk. Povedal je še, daje bil to že tretji njihov pes, ki so ga lovci pokončali na tako nerazumljiv način. Po tem dogodku smo iz zanesljivih virov izvedeli, da je lovec dolžan najprej opozoriti lastnika, če zaloti psa na kraju, kjer lahko ogroža divjad; nadalje, če ga že ob-streli, ga mora pokončati in zakopati in o tem nujno obvestiti lastnica, nikakor pa ne sme obstreljenega psa pustiti kjerkoli. Torej je takšno dejanje brezvestnega lovca, ki je s puško pač močnejši od živali, toliko bolj obsojanja vreden. ■ S./VI. Nad Plešivcem se proti Graški gori dviga z gozdnim drevjem porasla strmina, imenovana Grmada. Prav na vrhu te Grmade je med smrekami in grmičevjem s planinsko travo poraščena jasa, ki se skriva radovednim občudovalcem narave in tudi tistim očem, ki niso smele videti vsega, kar seje na tej jasi dogajalo in snovalo. Kot je bila ta jasa na Grmadi skrivnostna pred 55-imi leti, to je leta 1941, tako nema, tiha in prijazna je ostala tudi danes. Vendar danes v tem jesenskem času, ko se narava tudi ob tej jasi odeva v jesenske barve, so stvari in razmere, v katerih živijo ljudje, ob vznožju precej drugačne in spremenjene. Dogodek izpred davnih 55 let pa ostaja nespremenjen. Dogodek, ki je dejstvo in je delček polpretekle zgodovine slovenskega naroda. Dogodek, ki je vtkan v žalostni in krvavi del zgodovine nekega malega naroda, ki seje odločil preživeti in obstati na tem koščku slovenske zemlje za ceno mnogih človeških življenj. Obstal je, preživel in živi drugačno - boljše življenje, kot mu ga je namenil tedanji gospodar - okupator. Septembra 1941 je pokrajinski komite KPS za Štajersko pripravljal združitev partizanskih čet in skupin, da bi ustanovil štajerski bataljon. Do ustanovitve je prišlo 5. 10. 1941 na Grmadi nad Plešivcem. Tu je na vrhu majhna jasa, obdana z gozdnim drevjem. Na tej jasi se je zbralo 46 partizanov, ki so bili razdeljeni na tri čete. Za komandanta bataljona je poveljstvo slovenskih partizanskih čet imenovalo Franca Rozmana - Staneta. Tako je ta enota postala največja formacija slovenske vojske na Štajerskem, kije rasla v nove formacije do divizij. Morda ni niti golo naključje, da je tri leta kasneje prav na teh območjih Graške gore bojevala najhujše boje naša slavna XIV. divizija, kateri je sovražnik napovedoval uničenje prav na tem delu, kjer je pognala korenine prva večja partizanska enota. Napovedi in predvidevanja okupatorja se niso uresničila in so iz junaštva in krvi mladih življenj partizanov vznikli cvetovi, ki so naznanjali novo - boljše življenje Slovencev v tem delu Štajerske, ki je bilo zapisano uničenju in genocidu. Iz zapiskov in spominov redkih preživelih partizanov, ki so bili navzoči pri ustanovitvi I. štajerskega bataljona na Grmadi, povzemamo, da je zamisel za napad na Šoštanj v noči iz 7. na 8. oktober 1941 bila sprejeta prav na ustanovitvi bataljona. Kot je bila ustanovitev I. štajerskega bataljona zgodovinski dogodek, tako je tudi napad in osvoboditev Šoštanja za nekaj ur pomenila za tisti čas in razmere dogodek, ki je napovedoval, da se slovenski človek prebuja iz zaostalosti, in da so na obzorju novi časi, ko bo tudi slovenski človek hotel biti gospodar na svoji zemlji. Na opisane dogodke, ki jih v polpretekli zgodovini Slovencev gotovo ni malo, ne bi smeli pozabljati, saj so prav ti dogodki in odločitve doprinesli in pozvročali spremenjen odnos do vsega, kar našim prednikom ni bilo dosegljivo. Polpretekla zgodovina slovenskega naroda je prav gotovo pomemben del sprememb, ki so vse bolj očitne in postajajo realnost. To je tudi razlog, da bi mnogi želeli prav ta del zgodovine zamolčati, ker so bile njihove odločitve napačne. Rane, ki so skelele v najbolj težkih dneh za Slovence, so bile še bolj pekoče, ker so jih posipali s soljo nekateri, ki so se v svojih odločitvah ušteli. Nepravilne in napačne odločitve, pa čeprav bolijo, ne morejo in ne smejo biti povsod za spreminjanje zgodovinskih dejstev in resnic. Tkko naj tudi napis na granitem kamnu na jasi na Grmadi spominja in opominja prihajajoče rodove, da tudi na tem odmaknjenem, tihem kraju drevesa čuvajo nemo resnico delčka slovenske zgodovine in prehojene poti osivelih in sključenih rodoljubov, ki so bili pripravljeni za dobrobit in obstoj slovenstva darovati svoja mlada življenja. Mnogi, premnogi so ga tudi žrtvovali. Spodobno bi bilo, da vsaj ob obletnicah dogodkov, takih, kot se je zgodil 5. 10. 1941 na Grmadi, posvetimo skromno pozornost preteklosti, ki vsak dan bolj postaja zgodovina. ■ J. P. 8 NAŠ ČAS KULTURA 10. oktobra 1996 Gledališče pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki Je živelo 20 iet, živi in še bo ! S premiere Izgubljeni sin, v kateri je nastopilo 23 igralcev iz dveh generacij Iskanje novega je osnova za razvoj. Toda ohranjanje starega, ki je dobro, je umetnost. Prav to počnejo šmarški odrski ljudje že dve desetletji. Da ime, ki si ga je nadela sedanja igralska družina v Šmartnem ob Paki "Gledališče pod kozolcem", ni slučajna. To je simbol za naravno, pošteno in radoživo življenje ljudi ob Paki, ki delovni in skrbni v sebi nosijo bogato notranje življenje. Toliko ga je, da ga razdajajo tudi drugim. Leta 1976 so ime gledališča ponesli po Sloveniji z igro Veseli berači. V duhu te igre, pravi dolgoletna članica šmaških kozolčanov Lija Modrijan, so nadaljevali vseh teh 20 let. "Imeli smo srečo, da smo nastopili v letih, ki so bila ljubiteljski kulturi naklonjena, kar za sedanje čase ne moremo trditi. Imeli smo srečo, da smo začeli z delom, ki je bilo res nekaj posebnega. Vabilo so nas na vse konce in kraje, in ko prideš s predstavo na republiško srečanje gledaliških skupin, so ti odprta vrata tod in povsod: v Sloveniji, ki smo jo prekrižali do dolgem in po čez, tudi na večje turneje po republikah bivše Jugoslavije smo se podali, gostovali smo v Švici, Avstriji, na Madžarskem, v Berlinu,... Poleg tega, da smo ponesli slovensko besedo po svetu, smo imeli srečo ob tem spoznavati še kulturo in življenje v takratni Evropi." 253 predstav so do sedaj našteli, brez tistih, ki so jih zaigrali ob najrazličnejših priložnostih; 54 različnih ljudi je v njih nastopilo, brez otroške gledališke skupine, ki tudi z njimi večkrat sodeluje. Poskušali so se na področju kabareja, igrali so tragične predstave, nekatere so bile krstne uprizoritve. Njihov paradni konj je Linhartova Zupanova Micka, ki so jo zaigrali več kot 50 krat, čeprav ne gre pozabiti na igre Zakaj pa ne, Musical za dobro jutro, Nekoč in danes, Bližina človeka, Golobčka, ...."Ob vsem tem se mi zdi več kot le vredno opozoriti na skrb za kakovost, ki je bila vedno prisotna, in ki nas je ločevala od drugih ljubiteljskih skupin." Krize v zadnjih nekaj letih res ni mogoče odmisliti. Nastopila je, po besedah sogovornice, v precejšnji meri iz objektivnih razlogov. Nenazadnje menjale so se generacije. Po nekajletnih težavah se je Gledališče pod ko- zolcem "pobralo" z edino možno in dobro potezo. Združili so se starejši in mlajši igralci, povabili "hišnega" režiserja Bogomirja Verasa in nastalo je kar nekaj projektov pri katerih so nastopili hkrati na istem odru. Tudi pri zadnjem Izgubljeni sin. Načrtov za prihodnje šmarški gledališčniki nimajo, ker jih tudi nikoli niso imeli. Samo rekli so si vedno: "Drugo leto se dobimo!". Dober poznavalec ve, da se za tem skriva tiha želja in dogovor, da bi še dolgo sodelovali, delali nekaj malega za veselje ljudi in v svoje zadovoljstvo. Niso potreb- -ne velike vloge, pravi Lija, ampak bodo dobrodošle tudi stranske, kajti tudi za šmarške ljubiteljske gledališčnike so odrske deske življenje. In ker je temu tako, ker je tu obetavni mladi rod, ker v njih še ni zamrla želja po sproščanju ustvarjalne fantazije, ker se vedno znova ne dajo povoziti kolesju materialnih dobrin, ker bi ljudem v domačem kraju in tudi širše še vedno radi kaj povedali in pokazali, bomo šmarške "odrske deskarje" še srečevali. Nenazadnje se vsi skupaj še kako dobro zavedamo, da se politika menja, kulturniki pa ostajajo. Ostajajo tudi v pričakovanju trenutka, ko bo za sedmimi sušnimi leti prišlo sedem debelih. ■ (tp) Razstavišče Premogovnik Velenje Razstavljena nagrajena deia Rudarskega Ex tempora Ob praznovanju 20-letnice delovanja Gledališča pod kozolcem je predsednik ZKO Velenje Srečko Meh podelil 8 bronastih, 11 srebrnih in dve zlati jubilejni Linhartovi znački Ob premieri ljudske igre Izgubljeni sin V veselje ustvarjalcem i n v ponos občanom« Med tistimi, ki so kot zadnji zaznamovali 90-letnico ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti v dolini pod goro Oljko ob sotočju Pake, so bili člani Gledališča pod kozolcem. Ob praznovanju tega zavidanja vrednega jubileja so minulo soboto zvečer pripravili premiero ljudske igre Izgubljeni sin. Hkrati so z njo proslavili tudi 20 - letnico delovanja skupine. 90 let torej kulturna dejavnost v občini Šmartno ob Paki združuje občane, jih razveseljuje in kot so ob praznovanju jubileja dokazale posamezne skupine, jih še nekaj časa bo. Sploh glede na besede, ki jih je zbranim v dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki izrekel šmarški župan Ivan Rakun. "Gotovo občinskemu svetu in meni samemu ni vseeno, kaj bo z našo kulturo. Dosegla je zavidljivo kakovostno raven in tako moramo obdržati ali celo poskrbeti za njen dvig. Prav kulturna dejavnost je potegnila iz anonimnosti naš kraj širom po Sloveniji, v republikah bivše Jugoslavije in tudi po svetu. Skupaj si bomo prizadevali, da bo kultura v občini imela ob vstopu v deseto desetletje svojega delovanja kar najboljše pogoje." Kaj reči o Drabosnjakovi igri Izgubljeni sin? Po programu naj bi jo zaigrali že februarja, a sojo zaradi objektivnih razlogov prestavili na jesenski čas. Niso je izbrali kar tako, ampak so želeli domačemu občinstvu zaigrati nekaj starega, jubileju in sedanjim časom primernega. Izbrali sojo torej tudi zato, ker je klasična, moralna, ker je to igra o dobrem in slabem, o stranpoteh, o iskanju doma, rešitvi, o odpuščanju,.... Skratka o vrlinah, kijih danes manjka, pa prav te naj bi tudi današnji svet držale po konci. Po zasedenosti dvorane in aplavzu občinstva ob koncu predstave sodeč, so se odločili prav in tudi tokrat odigrali stvar tako kot jo najbolje znajo: v svoje veselje in v ponos občanom. Prepričani smo, da bodo gostje, ki so si predstavo ogledali (med njimi sta bila župan Mestne občine Velenje Srečko Meh in šoštanjski župan dr. Bogdan Menih), priporočili ogled ali vabilo za gostovanje skupine še kje drugje. Aplavza obiskovalcev predstave si niso zaslužili le igralci na odru, ampak tudi tisti, ki so jih nanj poklicali. Ob koncu predstave je namreč predsednik Zveze kulturnih organizacij Velenje in velenjski župan Srečko Meh članom "šmarškega kozolca" podelil jubilejna Linhartova priznanja. Prejeli so jih: bronasta: Peter Podgoršek, Jernej Pečnik, Andreja Modrijan - Konovšek.Urša Peršič, Andrej Hofer, Emil Šterbenk, Rajko Goršek, Mirko Žerjav; srebrna: Ana Glamočak, Alenka Podgoršek, Jože Krajnc, dr. Jože Robida, Franc Fužir, Lija Modrijan, Zvonka Peršič, Mija Žerjav, Slavica Pečnik, Adi Hofer in Bogomir Veras; dobitnika zlatega priznanja pa sta bila Franc Rudnik in Pavla Letonja. ■ (tp) V razstavišču Premogovnika Velenje so v teh dneh postavili na ogled najboljša, torej nagrajena dela letošnjega že 17. Rudarskega Ex tempora Šaleška dolina Ž96, ki je potekal v času letošnjega poletja. Na letošnjem Ex temporu je 54 avtorjev žigosalo 92 podlag, oddali pa so 65 likovnih del. Izmed teh je bilo izbranih 30 likovnih del 30 avtorjev, med njimi dva diptiha. Njihova dela so že bila razstavljena v Razstavišču na Velenjskem gradu od junija do septembra 1996. Komisija v sestavi dr. Mirko Juteršek, Marlen Premšak in Kornelija Križnič je podelila pet nagrad; 1. nagrado je prejel Milan Todič, 2. nagrado Terezija Bastelj, tretjo nagrado Nataša Tajnik, dve odkupni pa še Lojze Zavolovšek in Stane Žerko. Vsa ta nagrajena dela so sedaj razstavljena v Razstavišču, v bodoče pa bodo krasila poslovne prostore Premogovnika Velenje. Prvo nagrado je prejel Milan Todič za Antonijo, olje na platnu. ■ bš ABONMAJI 96/97 V Kulturnem centru Ivana Napotnika Velenje vpisujejo: GLEDALIŠKI RUMENI ABONMA GLEDALIŠKI BELI ABONMA ZLATI ABONMA CANKARJEVEGA DOMA MLADINSKI ABONMA PIKI N ABONMA Program in informacije lahko dobite v pisarni prireditev Kulturnega centra Ivana Napotnika ali na telefon 862 002 (nova telefonska številka za prireditve). Vpisovanje je možno vsak delovni dan, od 9.00 do 13.00, v sredo do 17.00. Upokojenci naj prinesejo s seboj zadnji odrezek pokojnine. Rezervacij brez plačil, ne sprejemajo! Razstava slik Jožeta Šubica Od 26. septembra je v razstavišču Gorenja Servis odprta razstava slik akademskega slikarja Jožeta Šubica iz Maribora. Jože Šubic je leta 1982 diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, nadaljeval študij slikarstva na slikarski specialki, ki jo je končal leta 1984. Ukvarja se s slikarstvom, risbo, grafiko in knjižno opremo. Kot piše v katalogu sedanje razstave v organizaciji Gorenja Kulturnica, je Jože Šubic v sodobno slovensko slikarstvo vnesel pomemben delež v pomenu razvojnih likovnih vsebin in teženj v smeri abstraktnega ekspresionizma. Svoj slikarski slog je izob likoval skozi razmišljanje o aktualnih vprašanjih v likovni umet nosti in hkrati intuitivno odogovarjal svojim doživetjem. Njegov izjemno velik in ploden ustvarjalni opus nastaja že več kot pet najst let, za seboj ima preko 40 samostojnih in gotovo še dvakrat toliko skupinskih razstav, tudi tistih na mednarodni ravni Razstava v Gorenju Servis bo odprta do 23. oktobra in Gorenje Kulturnica vabi na ogled. Po mnenju obiskovalcev te svojevrstne likovne galerije v delovnem okolju, posebej tistih, ki so bili na krajši otvoritveni slovesnosti, je sedanja razstva ponovno ena izmed presen etljivejših in zaradi tega vredna ogleda. ■ Hinko Jerčič Zgodilo se je... Leta 1920 10. vinotoka Na današnji dan leta 1920 je bil na slovenskem delu današnje avstrijske Koroške izveden plebiscit, s katerim je bil velik del Koroške priključen k Avstriji. V Sloveniji je od Koroške ostala le Mežiška dolina in Jezersko, Kanalska dolina pa je bila priključena k Italiji. Po razpadu Avstro - Ogrske in ustanovitvi samostojne južnoslovanske države je ostalo vprašanje slovenskih severnih meja dolgo nerešeno. Slovenski general Rudolf Maister io s svojo vojsko razorožil avstrijske čete v Mariboru in v slove.iskem delu Štajerske, za slovenski del Koroške pa se je razp'amtel dolgotrajen boj. V tem boju za severno mejo so slovenske čete nekajkrat premagale avstrijsko-nemške enote, vendar je nazadnje obveljala odločitev zaveznikov, da na Koroškem izvedejo plebiscit. Na glasovanju 10. oktobra leta 1910 seje na plebiscitnem območju izreklo za vključitev v Kriljevino Srbov- Hrvatov in Slovencev 41%, za republiko Avstrijo pa 59% volilcev in tako je velik del slovenskega narodnega ozemlja ostal izven meja matične domovine. Med udeleženci bojev za našo severno mejo je bilo tudi veliko prebivalcev iz Šaleške doline, mnogi med njimi pa so v tem boju izgubili tudi svoja življenja. Leta 1939 V rubriki "Iz Šoštanja" so v Slovenskem narodu veliko prostora namenili tudi dogajanju v Šaleški dolini: "Komemoracija za pokojnim kraljem Aleksandrom. Sokolsko društvo je priredi- lo za peto obletnico smrti kralja Aleksandra komemoracijski večer, ki se je vršil v ponedeljek v dvorani Sokolskega doma. Ob sprednji strani dvorane je bil postavljen oltar z veliko sliko pokojnega kralja, okrog nje pa so bile postavljene vaze cvetja in goreče sveče. Društveni starosta Janko Rozman je imel lep govor o življenju kralja Aleksandra, katerega spomin so navzoči počastili s slava klici in s pietetnim molkom. Komemoracijski večer je bil lepo obiskan." Kot verjetno veste, je bil na jugoslovanskega kralja Aleksandra Karadžordževiča 9. oktobra leta 1934 v Marseillu v Franciji izvršen atentat. Za posledicami strelnih ran, kijih je dobil v atentatu, je kralj naslednjega dne umrl. Druga novica iz Slovenskega naroda ima naslov "Odlikovanje": "Glavni odbor Rdečega križa v Beogradu je odlikoval s srebrno medaljo za zasluge na polju RK funkcionarja velenjskega krajevnega odbora RK g. Košiča Rada in g. Pevca Miroslava. V soboto zvečer jima je slovesno pripel odlikovanje predsednik g. Simon Blatnik. - Cest i ta mol" "Na ledeni plošči" je naslov naslednjega prispevka rubrike "Iz Šoštanja": "Sokolsko društvo pripravlja v režiji Draga Karbe trodejanko "Na ledeni plošči". Predstava se vršila v kratkem." Članek Slovenskega naroda pa se zaključuje z naslednjo vestjo: "Spremembe na orožniškipostaji. Komandir tukajšnje orožniške postaje Franc Kranjc je premeščen v Dravograd. Na njegovo mesto je prišel Ivan Iljaš iz Selnice ob Dravi." Pravzaprav lepa navada, da so ljudi obveščali tudi o spre-membeh na tako pomembnih in občutljivih delovnih mestih, kot je komandir orožniške postaje zagotovo bil. ■ Damijan Kljajič * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO... LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo ob 17.3o na Radiu velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Izid glasovanja v nedeljo, 16. oktobra: 1. FANTJE IZPOD URŠLJE: Moj očka ima..." 2. POLJANŠEK: Mehke steze" 3. SLOVENIJA: Gosli, citre, orglice" 4. PLUT: Preko plota" 5. MIHELIČ: Na svidenje" Predlogi za nedeljo, 23. oktobra: 1. FANTJE TREH DOLIN: Vaški casanova" 2. KOVAČI: Tri stvari" 3. PETRIČ: Moja žena" 4. ŠIBOVNIK: Alko polka" 5. ZUPAN: Pregovori" Viti Grabner 8 glasov 4 glasovi 2 glasova 1 glas O glasov IMOKIA CONNECTING PEOPLH GSM MOBILNI TELEFONI V SLOVENIJI. Pooblaščeni prodajalec: Vladimir Joge? s.p., Leveč 46, Leveč tel,/fsx: 063 452 000 CENTRAL PROBLEM -149 Festival lokalnih radijskih postaj Slovenije Za intervju prvo, za komentar drugo mesto Za nami je sedmi festival lokalnih radijskih postaj Slovenije, katerega gostitelji so bili kolegi iz Štajerskega vala, potekal pa je od srede do petka v Atomskih Toplicah. Svoje radijske izdelke je tokrat v presojo trem strogim komisijam poslalo kar šestnajst radijskih postaj. Med njimi je bil tudi Radio Velenje, kije sodeloval v vseh tekmovalnih kategorijah. Naša predstavitev je bila solidna, v nekaterih kategorijah pa celo odlična. Še posebej je izstopal intervju naše novinarke Milene Krstič Planine z direktorico ESO Montaže Zofijo Kukovič. Člani komisije so pohvalili obe, Mileno kot odlično novinarko, kije dobro izpeljala pogovor in postavljala ostra in direktna vprašanja, njena sogovornica pa je nanja odgovarjala konkretno, kratko in jedrnato. Ta intervju sije pridobil prvo mesto, tako pa so odločili Boris Dolničar (dolgoletni urednik Radia Ljubljane, sedaj pa direktor in glavni urednik Kmečkega glasa), mag. Lenart Šetinc (direktor Univerzitetne knjižnice) in Brane Kastelic (dolgoletni urednik poročil na Radiu Ljubljana, trenutno pa urednik slovenskega programa BBC v Londonu). Ta komisija je ocenjevala tudi komentar. Saga o Santa Barbari, avtorja Dareta Hriberška, našega honorarnega sodelavca, sicer pa študenta prava, je pritegnila veliko pozornosti in v zelo ostri konkurenci, smo si pridobili drugo mesto. Velik uspeh za Radio Velenje, še toliko pomembnejši v času, ko si lokalne radijske postaje utiramo svoje mesto v slovenskem medijskem prostoru. V času festivala seje zvrstilo še cel kup posvetovanj, med drugim smo se novinarji pogovarjali tudi s predsednikom slovenske države Milanom Kučanom, podpisali pa smo tudi sporazum o gospodarskem interesnem ... , ....., , v iii. . i . Novinarka Milena Krstic zdruzeniu lokalnih radiiskih . , . . J Planine in urednica Mira postai Slovemie. - , . - . . v J J Zakošek, navdušeni nad uspehom naše radijske postaje Festivala se je udeležil tudi predsednik slovenske države Milan Kučan. Z novinarji se je pogovarjal o aktualnih vprašanjih, na sklepni slovesnosti pa je čestital nagrajencem in poudaril pomen lokalnih medijev. nad njegovim angelskim glasom in če se bo strinjal z določili pogodbe, bo gotovo postal njihov član. Ob tem buri duhove še ena stvar povezana s skupino Van Halen. Njihov nekdanji pevec David Lee Roth namreč trdi, da so ga člani skupine zavedli, ko so mu ponovno ponujali mesto pevca v skupini. Roth se je bil namreč pripravljen skupini pridružiti za stalno, ponudili pa so mu le sodelovanje na njihovem novem albumu, na katerem naj bi odpel le dve pesmi. JAMIROQUAI Član skupine Jamiroquai, Jay Kay, bo vse prej kot zadovoljen z odločitvijo o šestmesečni prepovedi vožnje, ki ga je doletela, potem ko je z avtomobilom krepko prekoračil dovoljeno hitrost in ga je pri tem ujela policija. Zanj je kazen še posebej huda, saj je znan kot velik ljubitelj hitrosti in hitrih avtomobilov. Doma ima namreč kar dva Ferrarija, tri BMW-je ter po enega Aston Martina, Mercedesa in Lamborghinija. Vsi ti lepotci bodo morali sedaj kar šest mesecev ostati zaklenjeni v garaži. OASIS Že pred časom smo poročali, da se Multi in poli sta predponi, s katerima bi lahko dovolj dobro okarakterizirali pričujoči album, prvenec mariborske skupine CENTRAL PROBLEM. Multi zato, ker gre za multikulturološki in multiinstrumentalističen proizvod urbane sredine, razpete v četverokotnik: Maribor, Linz, Praga in Zagreb, poli pa za to, ker gre za poliglotski kolaž, ki celo presega, v tem smislu prav skopo omejeno,omenjeno področje in se razteza vse od daljne Kitajske, na vzhodu, do ZDA, na zahodu zemeljske oble. Kar deset različnih jezikov so namreč potrebovali mladi ustvarjalci omenjenega albuma, da so lahko na svojevrsten in originalen način vtisnili svojo ustvarjalno dušo v metalizirano površje plastičnega pioščka, ki so ga za namenček ovili še v domiselen ovitek. Če bi se Frank Zappa rodil v sedemdesetih (morda tudi če bi bil še vedno živ, kljub letom) bi verjetno delal prav takšno glasbo. Taka misel se vam utrne U2 &REM Po skoraj štirih letih bodo končno izšli zgodovinski skupni posnetki skupin U2 in REM. Skupini sta namreč na enem od predvolilnih zborovanj Billa Clintona v njegovi borbi za mesto presednika ZDA leta 1992, skupaj zaigrali skladbo One, ki jo je sicer napisal Bono. Skladba bo izšla prihodnji mesec kot ena od pesmi na dobrodelnem albumu, ki bo izšel pri založbi Polygram in katerega iztržek bo namenjen britanski dobrodelni organizaciji, ki skrbi za pomoč otrokom. Album bo izšel ob deseti obletnici obstoja te organizacije. Vodja irske skupine U2, Bono, je tudi sicer znan po tem da rad sodeluje v različnih humanitarnih akcijah. Tako je pred kratkim v dobrodelene namene za pomoč romunskim otrokom daroval eno svojih slik iz otroštva. Dogodek sam po sebi niti ne bi bil zanimiv, če ne bi prišlo do manjšega škandala, ko so njegovo risbo na kateri je menda upodobil kačo klopotačo razumeli kot podobo moškega spolovila, kar je pripeljalo do burnih reakcij odgovornih. Kljub vsemu se je hitro našel nekdo, ki je za risbo ponudil tisoč dolarjev. SNOOP DOGGY DOG Losangeleška rapperska scena se vedno znova srečuje z organi pregona in pravice v tem milijonskem kalifornijskem mestu. bil namreč obtožen za dve kaznivi dejanji: nedovoljeno nošenje orožja in sodelovanje v uličnem streljanju, v katerem je umrla ena oseba. Druge, hujše obtožbe so ga oprostili, medtem ko se bo moral zaradi prve ponovno zagovarjati. Obravnava bo 13. novmbra. VAN HALEN Vodja ameriške hard ročk skupine Van Halen, Eddie Van Halen, je v nekem intervjuju na radiu potrdil, da bo skoraj gotovo (99 %) novi član skupine Van Halen postal nekdanji frontman skupine Extreme, Gary Cherone. Ostali člani skupine so nad njim navdušeni, še posebej je eden ob obeh bratov Gallagher, Noel, odločil za sodelovanje z britanskim dance duetom Chemichal Brothers, s katerim je posnel skladbo z naslovom Setting Sun. Skladba je doživela nesluten uspdh, saj se je kmalu po izidu povzpela na vrh britanske lestvice, že v prvem tednu pa so prodali kar 250 000 primerkov te plošče. Pobudo za sodelovanje s članoma dueta Chemichal Brothers, Tomom Rovvlandsom in Edom Simmonsom, je dal Noel sam, potem ko so se srečali v nekem nočnem klubu v Londonu. Kako bo ta uspeh vplival na odnose z njegovim bratom Liamom, ki niso najboljši in kaj bo to pomenilo za nadaljno usodo skupine Oasis, bo pokazal čas. MiČ Potem, ko je za posledicami streljanja izgubil življenje rapper 2pac, se bo moral zdaj ponovno s sodniki srečati znani Snoop Doggy Dog. Sodišče v Los Angelesu je namreč odločilo, da mora Calvin Broadus, kakršno je njegovo pravo ime, ponovno pred sodišče zaradi stare obtožbe nedovoljene poseseti orožja iz leta 1993. Junija 1993 je ob poslušanju tega albuma, ki ga odlikujejo številni različni preskoki, tako vsebinski kot glasbeni, ko se sprehajate po devetnajstih trackih 63 minut in 2 sekundi trajajočega albuma. Rdeča nit albuma, čeprav ta klasifikacija velja le pogojno, sta vendarle funk in rap, začinjena in obogatena s še drugimi nekonvencionalnimi glasbenimi smermi. Besedila so bizarna in nenavadna in včasih, če ne obvladate tudi češko in kitajsko, tudi nerazumljiva. Kar je odpeto in odrepano v hrvaškem, nemškem in angleškem jeziku, je razumljivo, če razumete tudi francosko, toliko bolje. Teme, ki so avtorje pri snovanju glasbe inspirirale, so zelo različne in vari-rajo od tako bizarnih vzgibov kot so stripovski junaki bivšega jugostrip tržišča, v skladbi Zagor, do parodično diskoidne himne plesnim junakom diskotek, v skladbi King Of The Dance Floor. Pri tem je pomembno predvsem to, da se fantje stvari ne lotevajo površno in da ne poskušajo z duhovitimi domislicami poslušalca zavesti, pri tem pa mu servirati povprečno glasbeno znanje. Nasprotno. Obvladovanje inštrumentov je vrhunsko, kar ne preseneča, saj imajo člani skupine precej bogate glasbene izkušnje. Njihov vodja Van Jemeršič, sicer absolvent filmske kamere na Akademiji dramskih umetnosti v Zagrebu, je namreč že šest let tudi član skupine Buldožer in sodelavec jazz-funk skupine Black Baloon. Sebastijan Duh, drugače tudi član skupine Black Baloon, pa je absolvent tretjega letnika klavirja na Akademiji za Jazz v Linzu. Tretji član skupine je pevec Boštjan Andjelkovič. Pri snovanju njihovega debitantskega albuma je sodelovalo ogromno drugih glasbenikov, ki so vsak po svoje prispevali k njegovi raznolikosti. Povprečen poslušalec bo med njimi morda prepoznal vokal Bigge J., člana mariborske rap skupine Dandrough, v skladbi No Joke. Album je bil sicer posnet v študijih Činč v Ljubljani in Stayerc v Rušah. Izšel je pri založbi Helidon, distribucijo na hrvaškem trgu pa bo prevzela založba Dallas. Ta trg je za skupino še posebej pomemben, saj so prve uspehe pravzaprav dosegli na hrvaški televiziji, z videospotoma Zagor in Mercedes že v lanskem letu. Za razliko od drugih skupin so namreč Central Problem še pred izdajo CD plošče posneli omenjena videospota. To je razumljivo, glede na to, da je njihov vodja absolvent filmske kamere, kakor je razumljivo tudi to, da je za montažo obeh spotov izbral Prago, filmsko prestolnico srednje Evrope, kamor so od nekdaj gravitirali flmski delavci s tega konca. In da bo zadovoljeno še enemu stereotipu, namreč tistemu, da Maribor teži k nemško govorečemu delu stare celine: njihov videospto Mercedes so že predvajali tudi na nemškem satelitskem kanalu Viva. 10 W vas NASI KRAJI IN LJUDJE 10. oktobra 1996 Srebrni inovatorji iz Šoštanja Dober gospodar prisluhne naročniku V družinskem podjetju Kaiser v Šoštanju so se pred več leti ukvarjali z mnogimi rečmi, za svoje izdelke pa na raznih predstavitvah poželi zavidanja vredna priznanja največkrat kot in-ovatoiji. Ker vedo, da povsod ne moreš biti najboljši, so svoje delo in inovatorsko žilico "usmerili" na področje pakiranja in etiketiranja. Daje bila to umna poteza, dokazuje priznanje, ki so ga Vladka in Tomaž Kaiser ter njun sodelavec Zvonimir Mitič dobili na letošnjem mednarodnem celjskem obrtnem sejmu. Dodelili so jim ga Slovenska podjetniška inovacijska mreža, republiški Ministrstvi za znanost in tehnologijo ter za gospodarske dejavnosti, Zveza inovatorjev Slovenije ter slovenski zbornici - obrtna in gospodarska - za odlepilec etiket z rotatorjem in odlepilec etiket z datumirko. Vladka Kaiser nam je ob obisku dejala, da niso nič posebnega, ampak da poskušajo ravnati tako kot ravnajo dobri gospodarji -"imeti kar najboljši posluh za naše naročnike. Specialne zadeve so to, kar pomeni, da naša proizvodnja ni serijska, ampak da rešujemo vsakdanja vprašanja naročnikov. Ker so potrebe slednjih različne, so zato skorajda vsi naši izdelki inovacije. Vse naredimo sami - razvijamo, konstruiramo in nato izdelamo vse od najbolj preprostih ročnih do avtomatskih naprav." Po besedah sogovornice inovatorstvo zahteva veliko mero intuziazma, strpnosti, nenehno nadgradnjo znanja, pa še to vedno ni dovolj. "Naš posel zahteva vrsto odločitev. Skrbno moraš pretehtati vse, da prideš do željenega cilja. Tlidi samokritičnos-ti ti pri tem ne sme manjkati." Delajo kot skupina. Vladka pravi, da skrbi skorajda za vse, v glavnem pa sodeluje kot konstruktorica, skupaj s sodelavcem Zvonetom, sin Tomaž "pokriva" področje elektronike in krmiljenja. Inovacija je nekaj, kar prinaša prihranek pri materialu in času, boljše delovne pogoje. Glede na vse to, bi moral biti, po mnenju sogovornice, tudi odnos družbe do inovatorstva drugačen, da bi ta morala na proizvodno dejavnost gledati drugače kot na trgovino. "Moram reči, daje danes nekaj inovativnega narediti v naši družbi težje kot pred leti. To je prinesla odprtost praktično na vse konce in kraje. Zato mnoge tiste obrtnike in podjetnike, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, sama spoštujem in jih uvrščam med inovatorje." Vladka Kaiser ob eni od nagrajenih inovacij: "Trudimo se,da bi bil prihranek viden čim hitreje, cena izboljšave pa sprejemljiva tudi za naročnika." Čeprva v družinskem podjetju Kaiser ne delajo za priznanja, ampak naročnike, so bili pozornosti veseli. Vladka pravi, da zato, ker tu in tam človek v tej dejavnosti priznanje nekoga potrebuje, da se novim inovacijam na pot poda spet z nekoliko bolj napolnjenimi "baterijami". Kar nekaj železa imajo še v ognju za prihodnje. "Veseli bomo, če nam bo od tega kaj ratalo. Če ne, se bomo poskušali na poti s toliko in toliko ovirami "pretolči" kot se bomo najbolje vedeli in znali." Še vedno so se in prepričani smo, da se tudi v prihodnje bodo, saj jim volje, idej in zagnanosti ne manjka. Eden od porokov za to, da bodo tradicijo uspešnih invatorjevnadaljevali, paje po svoje tudi Vladkina hči Mojca, ki je študentka strojne fakultete. ■ (tp) Krajevna služba Ravne Ne kaze najbolje Krajani krajevne službe Ravne, v občini Šoštanj, so v letošnjem programu zapisali največ potreb pri vzdrževanju in posodabljanju lokalnih cest. Že nekaj let namenjajo prav njim precej pozornosti, a še vedno jim ni uspelo poskrbeti za vse kot bi si želeli. Viktor Potočnik, predsednik ravenske krajevne službe ni preveč zadovoljen z dosedanjim delom. "Slabo kaže glede naših zapisanih potreb. Dela prepočasi napredujejo pri sanaciji oziroma obnovi treh mOstov na cesti Ruml - Ravne -Vrhovski graben, ki jih je poškodovalo predlansko neurje. Bojim se, da bo zima prej tu, in da nam, kot je obljubilo vodstvo šoštanjske občine, ne bo uspelo asfaltirati še 1300 metrov na tej cesti." Prav tako so že v lanskem načrtu predvideli cestno povezavo Podvinski most - Avgust Hudournik in asfaltiranje približno 600 m danes še makadamskega dela omenjene ceste. Cesta proti Konovšku, Krištanu nista v programu od včeraj. "Poslali smo sicer vlogo za pomoč pri tem v Teš, vendar odgovora še nismo dobili, zato tudi ne vemo, če bomo k predvidenim delom lahko še letos pristopili. Načrtovana preplas-titev dotrajane ceste v Pristavi proti domačiji Apat je tudi pod vprašanjem." Preglavice jim povzroča še približno 19 km cest, ki so predvsem v hribovitem predelu in nujno potrebne rednih vzdrževalnih del. Zaradi vodne ujme so precej uničene, občina Šoštanj paje zanje v proračunu predvidela le 652 tisoč tolarjev. "To je mnogo premalo, saj samo eden prevoz peska s tovornjakom stane 10 tisoč SIT. Nekatere kmetije so zelo oddaljene in jim moramo pri vzdrževanju dovoznih poti pomagati." Viktor Potočnik verjame vodilnim možem občine Šoštanj, da denarja ni dovolj za vse, vendar... Ceste bodo najbrž še lep čas med prednostnimi nalogami v prihodnje. Kot tudi reševanje oporečne pitne vode v nekaterih predelih Raven. Analiza vode je pokazala, da se bodo tega zalogaja morali lotiti. Z vodstvom občine so o tej temi že spregovorili in se tudi dogovorili, da bodo na kmetiji Antona Hudournika zgradili malo večji zbiralnik, ki bo "napajal" vsa gospodinjstva, ki imajo težave z oskrbo vode ob sušah, kjer pije- jo oporečno vodo ter v Lajšah. Omeniti velja še pobudo o izgradnji plinovoda kot nadaljevanje izgrdanje severne veje. Gradili naj bi ga skupaj s krajani Gaberk, k aktivnostim pa bodo pristopili, če bodo tudi krajani za to. Njihovo pripravljenost za sodelovanje bodo preverjali z anketo. Želijo pa si še, da bi odgovorni z ogledali ali kako drugače poskrbeli za večjo varnost na njihovih cestah.« (tp) Inovator Čedomir Mitič iz Velenja Pomembna je uporabnost izdelka Čedomir Mitič iz Velenja je obrtnik dobro leto dni. Splet okoliščin ga je privedel na pot, za katero pravi, da je bila njegova rešilna bilka, in da bo (po prvih izkušnjah sodeč) trnava. Zapiralnik steklenic s kronskim zamaškom ter zapiralnik kozarcev z Alu pokrovom je predstavil že obiskovalcem letošnjega spomladanskega sejma v Celju, nato na sejmu v Gornji Radgoni, na 29. mednarodnem obrtnem sejmu pa so ga poleg obiskovalcev prireditve opazili tudi člani komisije Slovenske podjetniške mreže, republiških ministrstev za gospodarske dejavnosti, znanost in tehnologijo, slovenski gospodarska in obrtna zbornica ter Zveza inovatorjev Slovenije ter mu za omenjena izdelka namenili bronasto priznanje. "Bilo nas je kar veliko, komisija pa je izbrala kot je. Ne bom trdil, da tega bronastega priznanja za mojo inovatorsko dejavnost nisem bil vesel, čeravno na tem področju nisem začetnik. Cenim ljudi, ki so opazili moja prizadevanja. Precej več mi pomeni uporabnost izdelka. Oba sta skorajda nepogrešljiva pripomočka v vsakem gospodinjstvu", je povedal Čedomir. Zapiralnika sta namreč, po besedah sogovornika, edina tovrstna izdelka v Sloveniji. Da seje lotil uresničitve zamisli, je narekovalo več dejavnikov: na trgu zapiralnikov do sedaj še ni bilo, ljudje pa so kaj takega pogrešali. Njegova prirojena inovatorska žilica je bil naslednji, najodločilnejšo "vlogo" pri tem paje imelo kruto dejstvo, daje po 25 letih dela v Gorenju pred nekaj leti postal tehnološki višek. "Zakaj, še danes ne vem povsem natančno. Konjiček je tako prerastel v nekaj, s čimer sem reševal svoje takšne in drugačne Čedomir Mitič: "Vso orodje, ki ga potrebujem pri svoji dejavnosti, sem naredil sam. Zapiralnika sta nekaj, s čimer sem reševal svoje težave in potrebe na trgu." težave in danes si z njim služim kruh. Zelo tenak je, saj proizvajalcu ostane najmanj. Vsi imajo v tej verigi več od tega kot sam." Čez mnogo ovir in stisk na življenski poti je moral do sedaj, pa ni vrgel puške v koruzo. Naj bo vse prej kot rožnato biti obrtnik, ki se ukvarja s proizvodnjo, bo Čedomir vztrajal na poti vsaj do upokojitve. Še vsaj 2 inovaciji, boljši, trdi, kot sta zapiralnika, ima pripravljeni in že zaradi njiju ter njune vrednosti se je vredno truditi do konca. ■ (tp) V občini, Mislinja veliko gradbišč Voda v Doliču bo pritekla iz lastne vrtine Po tem, ko sta občini Velenje in Mislinja tehtali možnosti za izgradnjo zajetja vode za potrebe pre-potrebnega novega vodovodnega omrežja na področju Doliča, je "zmagala " nova vrtina v mislin-jski občini, z zelo dobro in neoporečno vodo. Od 5 litrov vode, ki bo pritekla iz nje v sekundi, jo bodo Mislinjčani porabili liter, s tiri pa bodo odstopili >o v jfaŽ&B, chvžfZs1- V Mariboru na Slomškovem trgu 18, teL: 062/222-261 • V Murski Soboti v Ulki arhitekta Novaka 13. tel.: 069/21-136 V Zreiab na Cesti na Roglo I th. tel.: 063/762-575 • V Šoštanju v Ulici Lole Ribana 2, tel.: 063/883-020 V Ljubljani na Pogačarjevem trgu 2. tel.: 061/13 28 135 • V Ljubljani na Linhartovi cesti 9. tež: 06!/ 301-722 V Novem mestu na Prešernovem trgu I. tel.: 068/322-190 • V Novi Gori« na Bevkovem trgu 2. tel.: 065/26-654 V Kopru v Ulici Zore Perello Godina 2. tel.: 066/392-3II ■ ^ Državno prvenstvo v mučarskih skokih 0eilraz// prvenstvo V velenjskem smučarsko-skakalnem središču je bilo v soboto in v nedeljo tretje letno državno prvenstvo v smučarskih skokih na 80-metrski skakalnici. Med člani je nastopilo 61 skakalcev, med mladinci do 18 let 59, med mladinci do 16 let pa 51. Prišli so iz devetih klubov. Državni naslov je med mladinci do 16 let osvojil Blaž Vrhovnik (Ilirija Center Ljubljana, do 18 let Primož Peterka (Triglav Kranj), med člani pa Samo Gostiša (Ilirija Center). Žal si je prvenstvo zaradi deževnega vremena ogledalo le nekaj deset ljubiteljev skokov. Prvenstvo so v soboto dopoldne začeli mladinci do 18 let. Primož Peterka je v prvi seriji skočil kar 80 metrov, kar je bila tudi naj daljava obeh dni in postal podobno kot lani državni prvak, saj ^e bil tudi v drugi seriji najdaljši. Med člani je bil Peterka krajši, najboljši pa Samo Gostiša, kije bil v vodstvu že po prvi seriji. Toda mladi Peterka je bil v drugi seriji kar za pet metrov krajši od Sama in zadovoljiti se je moral z delitvijom četrtega jr -sta. Med Velenjčani je najbolj navdušil Škalčan in "Kranjčan" (sedaj ska e za klub iz tega gorenjskega mesta) Milan Živic z drugim m t itom med mladinci do 16 let, med mladinci je bil najboljši med domalčimi Vinko Drev z enajstim mestom, med člani pa Rolando Kaligaro s trinajstim.Nekoliko sta razočarala Peter Kolenc (ni bil zadovoljen z merjenjem) in Jure Jerman - junaka zimslega Harachova, saj je bil celo kombinatorec Igor Jelen boljši od njiju. Pokrovitelj prvenstva je bil župan občine Šoštanj dr. Bogdan Menih. Rezultati: Mladinci do 16 let: 1. Blaž Vrhovnik (Ilirija Center) 217,0 (74.5, 78.5), 2-3. Ji ilan Živic (Triglav Kranj) 73.0, 76.5 in Grega Lang (Tržič) 74.5 in 76.5 (208.5); 15. Luka Ajnik (Ljubno), 16. Marko Zorko , 24. Tkhi Globačnik (oba Velenje), 31. Primož Piki (Ljubno), 34. Marko Perše, 36. Uroš Kočnik (oba Velenje), 39. Mitja Finkšt (Ljubno), 51. Denis Safran (Velenje). Mladinci do 18 let: 1. Primož Peterka (Triglav Kranj), 221.0, (80.0,76.0); 11. Vinko Drev, 29. David Adamič , 31. Bojan Hriberšek, Marko Zorko, 44. Luka Ograjenšek, 45. Tkhi Globačnik, 50. Dejan Tovornik, 54. Uroš Kočnik ( vsi Velenje), 58. Mitja Finkšt ( Ljubno) . Člani: 1. Samo Gostiša (SSK Ilirija Center), 224.0 (78.5 in 78.0) ; 2. Primož Kopač (SSK Alpina Žiri), 214.5 (75.0 in 75.5) ; 3. Damjan Fras (SSKIlirija Center), 208.5 (74.5 in 76.5); 13. Rolando Kaligaro, 19. Igor Jelen, 21. Peter Kolenc, 28. Jure Jerman , 38. Peter Čeh (vsi Velenje), 42. Gorazd Robnik (SSK Mislinja), 44. Bojan Hriberšek, 47. Vinko Drev, 49. David Adamič, 53. Luka Ograjenšek, 61. Dejan Tovornik (vsi Velenje). Solčava - Olševa V soboto 3. Brodarjev pohod Planinski društvi Solčava in Velenje bosta v soboto, 12. oktobra izvedli 3. Brodarjev pohod od Solčave mimo sv. Duha do Potočke zijalke na Olševi. Pohod bodo med 7. in 8. uro pričeli pred gostiščem Firšt, sklenili pa po 16. uri v središču Solčave. Nova sijajna zmaga Polzelanov Košarkarji Kovinotehne Savinjske Polzela so v torek zvečer dosegli novo pomembno mednarodno zmago. V 4. krogu evropskega pokala so v skupini A v Skopju v hudem boju premagali Godel Rabotniči 91:89 (49.42). Kinološko društvo ZSD Uspešni na državni tekmi Kinološko društvo Zgornje Savinjske doline je v soboto na svojem vadbenem prostoru v Varpoljah izvedlo državno tekmo šolanih psov. Nastopilo je 39 vodnikov in psov iz vse Slovenije, kar je največ od vseh letošnjih tekem. Nastopili so v treh kategorijah, zelo uspešni pa so bili tudi gostitelji. V programu A je bilo 22 tekmovalcev, osem domačih predstavnikov pa se je uvrstilo celo do 11. mesta. Drugo mesto je delil Roman Kvas, četrto pa Vinko Jeraj. ■ jp Na državni tekmi morajo vodniki in psi obvladati različne preizkušnje Balinanje RLV v prvi državni ligi Balinarji RLV-ja so dosegli doslej največji uspeh, saj so zmagali v 2. državni ligi-vzhod in se uvrstili med najboljše slovenske ekipe, torej v 1. državno ligo. V zadnjem krogu so doma z 12:4 premagali mlade igralce Trate in drugo Plešivico iz Notranjih Goric na lestvici prehiteli za štiri točke. V18 krogih so zmagali 14-krat, enkrat igrali neodločeno in štirikrat izgubili. Z veseljem ob uspehu pa se že pojavljajo skrbi. Čim prej namreč morajo vsaj s platneno streho pokriti balinišče. Tekmovanje doma ob vsakem vremenu seveda ni muhavost ali oholost, pač pa nuja, saj so stroški za gostovanja drugod preveliki in znatno podražijo tekmovanje. V Šaleški ligi si je Megrad že pred zadnjim krogom zagotovil prvo mesto, za napredovanje v 2. ligo-vzhod pa se bo srečal z zmagovalcem dolenjske lige. Drugi je Vegrad, Žalec tretji in Velenje četrto. ■ Boris Knavs Kegljanje Presenetili v Črnomlju V drugem krogu kegljaških tekmovanj je bilo precej presenečenj, za eno pa so poskrbeli tudi kegljači šoštanjskega drugoligaša. V Črnomlju so namreč nepričakovanu premagali favorizirane domačine. Nastopili so kar s tremi mladimi igralci, ki so domačinom povzročili precej glavobola, žal pa zaradi neizkušenosti in ostrega tempa niso zdržali do konca. Pri izidu 2:2 in prednosti domačih za 69 kegljev je že kazalo na njihovo zmago, takrat pa so na "sceno" stopili šoštanjski vijoličasti. Postopno so zmanjševali razliko, jo izničili in na koncu slavili s 6:2 in za 81 kegljev. V 3. krogu to soboto bo njihov nasprotnik v Šoštanju trboveljski Dadas Rudar, tekmo pa bodo pričeli ob 16. uri, že ob 13. uri pa bodo srečanje s Kočevjem pričele igralke Šoštanja. ŠOŠTANJ: S. Fidej 855 (1), Arnuš 387 - Novak 378 (0), Kramer 848 (1), Petrovič 790 (0), L. Fidej 860 (1), Hasičič 871 (1). Šoštanjčanke v 2. krogu niso beile dorasle razpoloženim tekmicam druge ekipe Norika v Ljubljani. Na težavnem kegljišču so se bolje znašle domačinke in zmagale s 6:2 in 2397:2250. ŠOŠTANJ: Mihaljev 366 (0), Lesnik 372 (0), Drev 415 (1), Premic - Lozič 341 (0), Hojan 200 - Prelog 179 (0) in Podbrežnik 390 (0). ■ L.F. Karate Marko Očko najboljši Na 4. spominskem turnirju Zdravka Pavlije v Celju je nastopilo 150 tekmovalcev iz vse Slovenije, med njimi tudi člani KK Velenje. Znova je bil odličen letos najboljši slovenski mlajši pionir, kije zanesljivo zmagal, četrti v tej kategoriji pa je bil Dejan Guberinič. Pri mladincih seje Boštjan Jelen takoj za reprezentani uvrsti) na 5. mesto. Naslednja preizkušnja za karateiste bo državno prvenstvo, kjer se bo Jelen z dobro uvrstitvijo skušal uvrstiti v reprezentanco. Podkraj •••••••••••••• V soboto kostanjev tek V Podkraju pri Velenju bodo v nedeljo popoldne va lepi jesenski naravi spet uživali tekači na 2. kostanjevem teku. Prijave pri balinišču bodo sprejemali od 14. ure dalje, teke v 14 kategorijah pa bodo pričeli ob 15.10. Startnina za otroke je 200 in za odrasle 500 tolarjev, vsak udeleženec pa mora prispevati vsaj 5 kilogramov težak zavoj starega papirja. Atletika Srednješolci bodo tekmovali Na mestnem stadionu v Velenju bo v torek ekipno slovensko atletsko prvenstvo srednjih šol. Na njem bo nastopilo po dvanajst ženskih in moških ekip, ki so si ta nastop priborile na področnih tekmovanjih. Med njimi bodo tudi dijaki Šolskega centra Velenje. Uradna otvoritev bo ob 14.30, ob 15.00 pa bodo začeli tekmovanje. Konjeništvo Končana tekmovanja za Pokal Slovenije Tekmovalci KK Velenje so se 5. in 6. oktobra udeležili tekme v preskakovanju zaprek v Ljubljani. V soboto so potekala tekmovanja v nižjih parkurjih od kategorije A0 (0,80 m) do kategorije A2 (1,10 m). V najzahtevnejši tekmi tega dne, kategoriji A2, je zmagala naša članica Maja Novak z Okserjem Gitanom. V nedeljo se je tekmovalni dan začel s parkurjem kategorije A2 (1,10 m). Ponovno je zmagal naš izkušen par - Maja Novak in Okser Gitano. Le po času je za njo zaostajala Sabina Rajh iz KK Piramida Maribor. Tretji je bil naš član Uroš Štraus s Csakom, ki je osnovni parkur prejahal brez napake, v baražu pa je dobil tri kazenske točke zaradi Csakove neposlušnosti. Dobro se je uvrstila tudi Valerija Primanšek (Moreš), ki je v osnovnem parkurju podrla eno zapreko, kar je zadostovalo za peto mesto. Nato se je začel napetejši del tekmovalnega dne. Na vrsti sta bili zadnji tekmi za Pokal Slovenije. Za končno uvrstitev v Pokalu Slovenije štejejo najboljše štiri uvrstitve od petih tekem. Najprej so se pomerili mladinci, višina zaprek je bila 1,20 m. Vsi trije favoriti so v osnovnem parkurju naredili eno napako. O zmagovalcu je odločal čas. Najhitrejši je bil naš Lovro Blatnik, druga je bila Voharjeva iz KK Grad Rakičan, tretji pa Kocbek iz KK Maribor. Končna razvrstitev za Pokal Slovenije je: 1. Maja Vohar (KK Grad Rakičan), 2. Lovro Blatnik (KK Velenje), 3. Uroš Kocbek (KK Maribor). Sledila je še zadnja, najtežja tekma, ki je štela za Pokal Slovenije za člane (1,30 m). Ponovno je zmagal Kučer iz Gotovelj, drugo in tretje mesto je prišlo v Velenje z Majo Novak (Okser Grece) in Matjažem Čikom (Delano II). Končna razvrstitev za Pokal Slovenije je: 1. Andrej Kučer (KK Gotovlje), 2. Maja Novak (KK Velenje), 3. Tomaž Laufer (KK Piramida), 4. Matjaž Čik (KK Velenje). V končni razvrstitvi za Pokal Slovenije smo torej dosegli pričakovane uvrstitve, s katerimi smo zelo zadovoljni. Tekmovalce čaka v letošnji sezoni še nekaj turnirjev v preskakovanju ovir, nato pa trd trening čez zimo, da se bmo tudi naslednjo sezono veselili tako dobrih uvrstitev. 11. plitvički maraton Lepi uspehi Velenjčanov Več kot 260 tekačev iz devetih držav se je udeležilo 11. plitvičkega maratona, med njimi pa so bili najštevilčnejši Slovenci, saj je samo ekipa maratoncev pod sponzorstvom Gorenja štela 33 tekačev. Najodmevnejši uspeh iz te skupine sta dosgeli Katariana Žagavec z zmago na 15 kilometrov in Lojzka Felicijan z drugim mestom v klasičnem maratonu (42,195 km). Organizatorji so se izkazali z lepo organizacijo in čudovitim programom, za velika prizadevanja pa so jim predstavniki svetovnega gibanja za mir podelili v svetu uveljavljeno priznanje Cvet miru. Rezultati -15 km članice: 1. Žagavec, 4. Jona, 5. Beltram (vse MTS Gorenje); veteranke nad 40 let: 1. Bukovec, 3. Žigon, 4. Jejčič, 5. Bedenik; 15 km člani: 11. Barborič; veterani od 40 do 49 let: 3. Štingel, 4. Uranjek; veterani od 50 do 59 let: 1. Bartol, 2. Jerčič, 3. Srimac (vsi MTS Gorenje); maraton - ženske: 2. Felicijan (MTS - prva med veterankami); maraton - člani: 21. Lipičnik, 39. Žnidar. ■ Hinko Jerčič Mali nogomet Še je tesno in napeto V1. ligi malega nogometa Škale 96 so odigrali 16. krog. Rezultati: Tempo Floijan-Plešivec Rib.koča 0:1, Mušketirji Cigrad-Zlatorog Škale 1:2, KMN Fori Škale-Mušketirji Cigler 3:4, Mister X-Vigo 0:1 (prek.), Saloon Mins-Kamnoseštvo Kozjak 3:4; vrstni red: 1. Zlatorog Skale 24, 2. Vigo 24 (tekma manj), 3. Mister X 20 (tekma manj), 4. KMN Fori Škale 19, 5. Saloon Mins 19, 6. Mušketiiji Cigler 15, 7. Kamnoseštvo Kozjak 12,8. Mušketiiji Cigrad 10,9. Plešivec Rib.koča 10,10. Tempo Florjan 5. Izidi 20. kroga v drugi ligi: Kamlimero-Mins Saloon 6:1, Zavodnje-Kremenčkovi 1:1, Krokodilčki-TTG 0:5, Pizzeria Toplica-Dekor Stropnik 0:3 b.b., Club Duo-Avtoprevozništvo Sovič 1:2, SK Cirkovce proste; vrstni red: 1. TTG 30, 2. SK Cirkovce 28, 3. Avtoprevozništvo Sovič 28, 4. Kalimero 21,5. Kremenčkovi 20,6. Zavodnje 20,7. Club Duo 16 (-1), 8. Dekor Stropnik 14, 9. Pizzeria Toplica 13 (-2), 10. Krokodilčki 8,11. Mins Saloon 2. Fun Šport najboljši Na 3. turnirju v malem nogometu za prehodni pokal Jožeta Knezarja je nastopilo 15 ekip iz vse Slovenije. Na prva tri mesta so se uvrstile ekipe Fun Šport, Dnevi želja (obe Velenje) in Konovo. Najboljši igralec turnirja je bil Imširovič (Dnevi želja), najboljši strelec in vratar pa sta bila Rednak in Breznikar iz zmagovite ekipe Fun Šport. Šmartno ob Paki Tradicionalne vaške igre Na prostoru pri osnovni šoli v Šmartnem ob Paki bodo v nedeljo potekale že tradicionalne vaške igre. Kot vse dosedanje bodo tudi te organizirali člani šmaškega turističnega društva. Za zdaj so sodelovanje na njih potrdile ekipe vseh 10 vaških odborov. Tekmovalci in tekmovalke bodo merili svoje spretnosti v 4 igrah. Organizatorji, poleg "sladkega butika", obljubljajo obilo dobre volje, po igrah pa tudi družabno srečanje z živo glasbo. Igre bodo začeli ob 14. uri. ■ (tp) 1. Davidov memorial Lepo nedeljsko jutro, 15. kimavca, seje v Strugah v Savinjski dolini zbrala kar velika skupina vodoljubcev, avanturistov, mirnih gledalcev, začudenih opazovalcev ter Davidovih prijateljev. Razlog je bilo prvo organizirano tekmovanje v spustu s skati pri nas in jasno v svetu. Člani Šaleškega rafting kluba smo z organizacijo tekmovanja obudili spomin na našega tragično preminulega člana Davida Čelofigo. Hladno jutro smo premagovali na različne načine: gledalci s toplimi oblačili, tekmovalci z neoprenskimi oblačili, nekateri pa kar s kratkim "neosvinčenim". Začudeni pogledi nekaterih gledalcev na našo opremo so kmalu izginili, ko so se na lastne oči prepričali o atraktivnosti plovila, s katerim smo tekmovali. Posebno plovilo skat, ki je dobilo ime zaradi svoje posebne oblike, je kmalu osvojilo simpatije vseh prisotnih. Okrog enajste ure smo se tekmovalci pognali v sicer nizko, vendar še vedno dovolj hitro in predvsem hladno Savinjo. Tistim, ki smo bili še nekoliko zaspani, je voda kaj kmalu zbistrila glave ob srečanju s pršečimi kapljicami. Na začetku še sicer zaskrbljeni pogledi dežurnih potapljačev Velenjskega potapljaškega društva, ki so nam priskočili na pomoč, so se kaj kmalu razvedrili, saj smo tekmovalci pogumno in varno premagovali brzice in nasproti drveče ribe. Nekateri so se sicer občasno skrivali pod vodo (verjetno zaradi prvega nastopa pred številnimi gledalci), vendar nihče ni ostal dolgo pod njo, saj smo se vsi prej ali slej primerno ohlajeni pojavili na površini. Sama proga tekmovalcem ni delala posebnih težav, le tesen prehod s skokom je gledalcem tu in tam postregel z zanimivimi figurami ter vratolomnimi akcijami vrlih junakov. V glavnem je šlo vse "mirno" in brez poškodb. Pri tem moramo seveda pozabiti ne nikoliko obolele kolenske in komolčne kosti, ki pa jih je hladna Savinja kaj kmalu pozdravila. Tekmovanja se je udeležilo 16 tekmovalcev iz Maribora, Ljubljane, Velenja in Šoštanja. Kot vsako tekmovanje, je tudi 1. Davidov memorial imel svoje zmagovalce in osmoljence. Zmagovalci so bili vsi prisotni, organizatorji, gledalci in tekmovalci, saj so se na lep način spomnili Davida, ki je s svojim očetom Draganom bil eden od pionirjev raftinga ter vožnje s skatom v Šaleški dolini. Ure so malce bolj natančno razvrstile tekmovalce in tako je zmagovalec 1. Davidovega memoriala postal Jani Gorjanc, drugi je bil Tomi Praprotnik in tretji Sašo Puhmajer. Poleg praktičnih nagrad in priznanj, ki so jih prejeli vsi tekmovalci, so trije prvouvrščeni tekmovalci prejeli domiselne in unikatne pokale. Organizatorji se zahvaljujemo vsem, ki so si ogledali tekmovanje, predvsem pa gre zahvala štarterju Zdenku, reševalcu Zdenku, potapljačema Antonu in Daniju, višji medicinski sestri Vlasti, vodji tekmovanja Janiju, šoferju Jožiju in vsem ostalim, ki so se trudili za čimboljšo izvedbo tekmovanja. Tekmovanje so omogočili: Premogovnik Velenje, ESO Oprema, ESO Montaža, Promel d.o.o., Vematic d.o.o., Trgovina in bistro Urbane, Sinapsa s.p., SPESS, Milan Novak s.p., Černjak Franc s.p. in mnogi drugi. ■ Šaleški rafting klub DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 3. oktobra -dnevni dežurni dr. 0. Renko, nočni dr. Friškovec in dr.Rus Petek, 4. oktobra - dnevni dežurni dr. D.Vrabič, nočni dr. V. Renko in dr. Kozorog Soboto, 5. oktobra in nedeljo, 6. oktobra - dežurni dr. Friškovec in dr. Lazar Ponedeljek, 7. oktobra - dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dr. Urbane in dr. Ramšak Torek, 8. oktobra - dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dr. D.Vrabič in dr. Rus Sreda, 9. oktobra - dnevni dežurni dr. Urbane, nočni dr. Stupar in dr. Vidovič Zobozdravstvo: Nedeljo, 6. oktobra - dr. Majda Budna v dežurni zobni ambulanti Zdravstvenega doma Velenje - Zobozdravstvo (od 8. do 12. ure). Urgenco ob sobotah izvaja zobozdravnik, ki je dežuren v nedeljo. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 4. oktobra do 11. oktobra - Franc Blatnik, dr. vet. med., Stanetova 47, Velenje, mobitel: 0609/618-117. LEKARNA ŠOŠTANJ obvešča cenjene stranke, da jih lahko pokličejo na novo telefonsko številko 883-002. AVTOSHOP ^Podijo ižeJi d. o. %talcev 3 3325 //'Man/ Bel. VfcuK 063/882-283 JloUtel,- 0609/628-277 Nudimo Vam: Cenjene stranke obveščamo, da imamo od 1. olctobra dalje spremenjen delovni čas: pon. -pet. 7.30- 18.00h sob. 8.00- 12.00 h 10.00- 1100 h * ■ ned. - zimske gume - disk ploščice (za 100 tipov avtomobilov) - izpušne lonce (za vsa vozila) - kleparske dele - dele motorja in podvozja -... in veliko dodatne opreme. Vse za Vaš avto na enem mestu - Avtoshop Podgoršek! VABILO Spoštovane upokojenke, upokojenci in simpatizerji! DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE, OBMOČNI ODBOR VELENJE IN OBČINSKI ODBOR ŠOŠTANJ organizirata SHOD UPOKOJENCEV ki bo 12. oktobra ob 10. uri na letališču Lajše pri Šoštanju. Na shodu se bosta predstavila kandidata za državno zborske volitve, ki bodo 10. 11. 1996, in sicer za: - 7. volilni okraj JOŽE ŠUHEL, ing. org. dela - 8. volilni okraj ROZA-ANA HRIBAR, ing. rudarstva Slavnostni govornik bo predsednik DeSUS gospod Jože Globačnik. Za prijetno vzdušje in golaž bo poskrbljeno. NIČ O NAS - BREZ NAS! V primeru slabega vremena prireditev odpade! Volilni štab DeSUS Velenje GIP "VEGRAD" Velenje Prešernova 9/a, p.o., 3320 VELENJE JAVNI RAZPIS za prodajo stavbnega zemljišča ob cesti Simona Blatnika v Velenju Stavbno zemljišče zajema parcele št. 1730/1,1730/10, 1715/1,1716/2,1716/1,1717,1719/2 in 1719/3 v skupni izmeri 9451 m2. Izklicna cena je 100 DEM/m2, plačljivo v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju banke Slovenije. Interesenti morajo poslati pisne ponudbe v zaprti kuverti na naslov: GIP VEGRAD VELENJE, Prešernova 9/a, 3320 Velenje do 21.10.1996 z oznako "JAVNI RAZPIS" - ne odpiraj. Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko interesenti dobijo pri g. Kroflič Ivanu (PE Inženiring, tel.: 063/853-148). ■iiiiiiii rmffl TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE, OBČINE ŠOŠTANJ IN OBČINE ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 30. septembra do 6. oktobra 1996 so povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g SO^m3 zraka v naslednjih dneh: 30.9. AMP Zavodnje 130 mikro-g/m3 MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOLJA MAKSIMALNE POLURNE KONCENTRACIJE S02 od 30. septembra do 6. oktobra 1996 ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKA G. ■ 30. 9. D1.10. D2.10. 13.10. D4.10. D5.10. 16.10. S Pticapjgjdel V ČASU SEJMA ELEKTRONIKE V LJUBLJANI NOVOSTI IN UGODNOSTI! POKLIČITE NAS NA TELEFON 063/ 852-890 DEMO CENTER Stari trg 36 Tel.: 063 / 852 - 890 mobitel SLOVENSKI OPERATER NMT S CSStM httpy/www. mobitel .si OPRAVIČILO KOLEKTIV ERINE TRGOVINE VELMA SE GOSPE VLADIMIRI TISNIKAR IZ STANTETOVE I V VELENJU ISKRENO OPRAVIČUJE ZARADI NEUUBEGA DOGODKA. ZGODILA SE JE TEHNIČNA NAPAKA. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroka: Ragib Imširovič, Velenje, Splitska ul.št. 25; Selma Huskič, Velenje, Tomšičeva c.št. 10. Smrti: Ludvik Zbiljski, roj. 1928, Celje, Na otoku št. 13; Angela Gartner, roj. 1916, Šoštanj, Heroja Šercerja št. 2; Branko Podgoršek, roj. 1958, Velenje, Šalek št. 90; Marija Pukl, roj. 1912, Cesta bratov Mravljakov št. 1; Adolf Slomšek, roj. 1924, Slovenske Konjice, Vinogradna ul.št. 2; Ivan Kumar, roj. 1921, Slatina št. 20; Alojzija Zupane, roj. 1905, Šoštanj, Cesta talcev št. 2/a; Ana Hriberšek, roj. 1925, Kajuhova c.št. 6. Upravna enota Žalec Poroka: Darko Rančigaj, Trnava in Anuša Hanžič, Rakovlje. Smrti: Janez Drča, star 56 let, delavec, Kapla št. 42; Tomislav Turnšek, star 25 let, Vransko št. 37; Ciril Mastnak, star 39 let, Velika Pirešica 6/a; Franc Janžovnik, star 63 let, inv.upok. Mozirje št. 42; Alojzija Fotivec, stara 72 let, upok., Andraž nad Polzelo 54; Ivan Gnus, star 93 let, upokojenec, Griže št. 10. Upravna enota Mozirje Poroke: Franc Fricelj, 1970, Potok 5 in Irena Kumprej, 1972, Potok 5; Andrej Glušič, 1966, Dol Suha 29 in Zdenka Orel, 1977, Radegunda 21 b. It AIII0 TELEIJE ČETRTEK, 10. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasvet; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 11. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 umazanih vmes ob 8.45 Kličemo UNZ; 9.00 Zanimivosti z Rogle; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 12. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 13. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Trič trač in druge čveke; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 III. blok čestitk; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 14. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila;6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 in 8.30 Poročila; 9.00 107,8 Avtomoto hereov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 15. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkar-jem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 16. OKTOBRA: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Vi in mi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; ...KINO DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 10.10. ob 20. uri ZGAGA - komedija Režija: Ben Stiller, vloge: Jim Carrey, Mathevv Broderick,... Steven Kovacs se je preselil v novo stanovanje. Nekdo mu prišepne, da lahko za 50 $ dobi zastonj vse kabelske programe. Ko Steven to predlaga instalaterju kabelskih programov (Jim Carrey), ta izkoristi ponudbo v zameno za večno prijateljstvo, ki postane neznosna mora in obsesija. Steven bo tako spoznal, da zastonj kabelski programi ne obstajajo. Zaradi nenadne odpovedi dvorane v torek, 8. 10., ko je bila najavi/ena predstava tega filma, ga torej predvajamo v nadomestnem terminu 10.10.! Petek, 11.10. ob 23. uri ALCATRAZ (The Ročk) - akcijski Režija: Michael Bay, vloge: Sean Connery, Nicolas Cage, Ed Harris,... Dolžina: 135 minut General Hummel se že leta bori za to, da bi vojaki, ki so padli v tajnih akcijah, dobili poseben status kakor tudi njihove družine. Da bi dosegel svoje namen, zasede Alcatraz, za talce si izbere turistično skupino, ki si ga je ogledovala ter grozi, da bo na San Francisko spustil raketo s strupenim plinom. FBI ima strokovnjaka, ki bi to raketo lahko uničil, toda kako bo prišel na Alcatraz? Pri tem angažirajo edinega človeka, ki je uspel pobegniti iz Alcatraza, kaznjenca Masona (Sean Connery). Akcija, ki je ne smete zamuditi! Sobota, 12.10. ob 21. uri Nedelja, 13.10. ob 18. uri SKRIVNOST JEZERA LOCH NESS - avanturistični Režija: John Henderson, vloge: Ted Danson Dolžina: 101 minut Zasmehovani naravoslovec dr. Dempsey se odloči priti do dna skrivnosti jezerske počasti Nessie. Jo bo našel? Ponedeljek, 14.10. ob 20. uri TRENUTKI ODLOČITVE - drama Režija: Barbet Schroeder, vloge: Meryl Streep, Liam Neeson,... Dolžina: 107 minut Življenje družine Ryan se spremeni v peklensko moro, ko sin Jacob izgine v trenutku, ko se razširijo novice, da je bilo njegovo dekle brutalno umorjeno. Oče in mati se na vso moč trudita, da bi odkrila, kaj se je v resnici zgodilo. Na tragedijo reagirata vsak po svoje, oba pa skušata sina zaščititi, a vsak na svoj način in ne da bi vedela ali bo to sinu koristilo ali škodilo. KINO ŠOŠTANJ Petek, 11.10. ob 20. uri SKRIVNOST JEZERA LOCH NESS - avanturistični KINO ŠMARTNO OB PAKI Nedelja, 13.10. ob 15.30 uri SKRIVNOST JEZERA LOCH NESS - avanturistični Naslednji filmi: Štirje možje in ena žena, Kretenčkovi, Dan neodvisnosti, Tvvister. Rezervacije vstopnic: vsak delovnik samo na št. 856-384 (Kino) od 8. do 14. ure! ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta in brata JANEZA KORENA iz Bevč 28.5.1914 - 25.9.1996 Se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani in nam kakorkoli pomagali. Posebna zahvala velja Bolnišnici Topolšica zh vso pozornost in nego v času njegove bolezni. Enaka zahvala GD Bevče, pevcem, govornikom in gospodu župniku za opravljen obred. VSI NJEGOVI MALI OGLASI NUDIMO ZIDARSKE IN FASA-DERSKE STORITVE. Telefon 885-144. RJAVE KOKOŠI ZA ZAKOL ali nadaljno rejo so vam na razpoiea-go na farmi Ivana Kotnika, Ljubija 6, Mozirje od 14. do 18. oktobra 96 po ceni 200/sit/kom. 59-033. DOBRO OHRANJENO sedežno garnituro, trosed raztegljiv in dva fotelja, prodam. Telefon 851-594. LOKAL 20m2, na Stantetovi ulici v Velenju, prodam. Telefon 856-065 po 20 uri zvečer. PRODAM vso živino po izbiri. Telefon 728-828. PREKLICUJEM VEUEVNOST VOZOVNICE na relaciji Celje -Gorenje na ime Majda Kop št. 1520. KRAVO FRIZIKO, visoko brejo ter bikca simentalca, 120 kg, prodam. Telefon 893-210. V VELENJU NUJNO NAJAMEM telefonsko številko. Telefon 063-858-260. KLAVIRSKO HARMONIKO 96 basno, zamenjam za diatonično. Telefon 854-885 popoldan. ITALIJANSKI KOMBINIRAN VOZIČEK, prodam. Telefon 854-901. KROJAČICO-A za osebno izdelavo ženskih oblačil po meri, iščem. Telefon 852-996. 210 L SKRINJO, napo univerzalno, okroglo jedilno mizo in itison, prodam. Telefon 862-594. TOVORNO VOZILO TAM 110 T10 kesoner, neregistriran, vozen, dobro ohranjen, prodam. Telefon 0602- SPALNICO iz jesenovega lesa, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 857-070. GOLF DIZEL, letnik 83, zelo ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 858-130. DIATONIČNO HARMONIKO, znamke pečaver, oglasitev C,F,B, prodam za 150.000 sit. Telefon 063-892-263. V MOZIRJU PRODAM GRADBENO PARCELO in hišo, zelo ugodno. Telefon 832-756. SVEŽE ZELJE po 25 sit ali zribano po 35 sit, dobite pri Novaku na Polzeli. Telefon 722-396. ENTLERICO 5 nitno in šteparico z odrezom niti, prodam. Telefon 882-170. BAR V ŠOŠTANJU išče prijazno natakarico. Telefon 882-191. R-9, letnik 83, reg. 8/97 prodam za 2.300 DEM. Telefon 063-864-202. BIKCA 100 kg, prodam. Koroška 38 Šoštanj. POLOVICO MESA 400 kg bika, sive pasme, prodam. Telefon 885-652. TELICO SIVK0120 kg, prodam. Telefon 852-032. PLASTIČNO CISTERN01000 L, V KOVINSKI PALETI, PRODAM. Telefon 882-883. MAČEHICE PRODAM. Telefon 893-071. TELICO SIMENTALKO brejo, 8 mesecev, prodam. Telefon 882-710. ŽENSKA SREDNJIH LET išče manjšo ogrevano in opremljeno sobo s souporabo sanitarij, brez kuhanja, za občasno nočitev zaradi terenskega dela v Velenju ali bližnji okolici. Naslov ali telefon pustite v uredništvu. MARIJA ŠPEGEL iz Mute obvešča, da bo v nedeljo 13.10. prodajala mlade kokoši nesnice, rjave, tudi peteline, stare 6 mesecev, cepljene, od 8. do 8.30 ure v Šaleku pri cerkvi. Telefon 0602-61-202. PIŠČANCE 2 kg, domače reje, prodamo. Kladnik, telefon 885-116. ODDAM TRI UREJENE PISARNE v centru Velenja s telefonom za 13 DEM/m2. Telefon 859-074. MITSUBISHI EKLIPSE letnik 12/92, rdeč, ugodno prodam. Telefon 063-893-274. ROLETE, ŽALUZIJE in lamelne zavese izdelujemo, montiramo. Telefon (063)471-943. ZAPOSLIMO VKV PEKE in ambu- Radost je odšla od nas, nič ni več, kot je bilo nekoč. Bol je črna kakor noč, ki vaju od nas je ločila. V prsih teži nas bridkost, v nemem spominu na vaju, ki osrečiti sta znala in polno ljubezni iskrene vsak dan sta nam darovala. ZAHVALA Ob tragični in boleči izgubi naših najdražjih MARTINA KNEZA in IVANA MEDVEDA U. U. 1928 - 4.10.1996 9.12.1954 - 4.10.1996 iz Zavodenj se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih tako številno in nesebično pomagali. Iskrena hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njuni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo duhovnikoma gospodu dekanu Jožetu Pribožiču in gospodu Silvu Molanu za opravljen pogrebni obred. Hvala ministrantom, pevcem, pogrebcem, govorniku Vladu Kompanu, Andreju Hudobrezniku za zaigrano Tišino, praporščakom in mladincem. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Morana. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: VSI NJUNI ZAHVALA Zapustil nas je oče, dedek, pradedek JOŽEF JELENKO 6.2.1918-28.9.1996 iz Florjanekovega grabna Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, krajanom Pake, znancem in sosedom, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in nas tolažili v najtežjih trenutkih. Hvala Gostinski enoti Gorenje, Priprave RLV, ESO Oprema in Premogovniku Velenje za njegov zadnji "SREČNO". Hvala za poslovilne besede govornikom, pevcem, godbenikom in gospodu župniku za opravljen obred. Žalujoči: hčerka Mira, hčerka Marjana, sin Jože in hčerka Tončka z družinami, vnuki Nevenka, Romana, Robi, Damjan, Branka in Barbara, pravnuki Katarina, Anja, Monika in Dominik. lantne prodajalce. Telefon 0609-632-431. BIKCA SIMENTALCA težkega cca 120 kg, prodam. Telefon 882-396 po 15. uri. 0609-644-327 od 19. do 21. ure. PRAŠIČE od 25 do 35 kg za oddojke ali nadaljno rejo prodam. Telefon 885-734. V VELENJU IN OKOLICI prodajam in kupujem stanovanja, hiše, parcele, vikende. Telefon 857-872. OPTIKA FORTUNA, (nad Ero Šport), okulistični pregledi. Telefon 852-839 po 15. uri. VW DERBY L.79, reg. 3/97 prvi lastnik, dobro ohranjen, 160.000 km prodam. Telefon 857-363. NAJAMEM STANOVANJSKO HIŠO v bližini Velenja oziroma Celja z možnostjo naknadnega odkupa in kupim zazidalno parcelo v Velenju oziroma okolici Celja. Telefon 861-846. MERCEDES 12-13, DOBRO OHRANJEN, z zagotovljenim delom, prodam. Mobitel 0609-644-327 od 19. do 21. ure. ŠTIRISTRANSKISKOBEUNI STROJ za izdelavo opaža in nudim tudi delo, prodam. Možna zamenjava tudi za osebni avto. Mobitel AVTO ŽAREK d.o.o. Ulica Janka Vrabiča 10/a, Velenje. VSE NA ENEM MESTU: -komisijska prodaja in prepisi!!! - krediti do 5 let, naj obrestna mera T + 7%, -kredit na 25 ali 37 položnic: kupec lastnik premičnine takoj! - Leasing za vozila in opremo! Telefon 063-856-537. PUJSKE TEŽKE 25 kg prodam po 360 sit/kg. Telefon 882-802. DIATONIČNO HARMONIKO PEČAVER, oglasitev C,F,B prodam za 150.000 sit Telefon 063-892-263. JABOLKA ZA MOŠT IN OZIMNICO, neškropljena, prodam. Telefon 885-625. SADIKE ZA ŽIVO MEJO - liguster prodam. Telefon 858-495. TROSOBNO STANOVANJE v Nazarjah (štiristanovanjski blok), 66 m2 in 13 m2 kleti, prodam za 70.000 DEM, informacije 832-984. KUPIM RABLJENO STRESNO OPEKO. Telefon 893-607. PRODAM MANJŠO KMETIJO 2 ha v Poijčanah. (Gozd, travnik, vinograd) s telefonom in asfaltnim dovozom. Telefon 857-561 Andrej. TELIC0170 kg težko, prodam. Telefon 778-523. IZDELAVA TEKSTILNIH Graškogorska 32, Velenje, tel.: 854-066,853-095 POPRAVILA IN PREDELAVA OBLAČIL (menjava zadrg, krajšanje, daljšanje, oženje/menjava podlog...) IZDELAVA TEKSTILNIH IZDELKOV PO NAROČILU PRIČAKUJEMO VAS vsak torek, sredo in četrtek od 9. do 12. ure, sredo in četrtek od 17. do 19. ure. POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO TEL.: 063 / 720 - DOS, 720 - 660,720 - 662 Kako pozabiti gomilo, kjer Tvoje dobro spi srce, ki nas srčno je ljubilo, vse do zadnjega je dne. Nihče ne sliši, kadar jočem, nihče mi roke ne poda, le komu naj svojo bol izlijem, vse molči odkar te ni. V SPOMIN Mineva leto žalosti in bolečine, odkar ni več med nami našega dragega očeta in dedija SLAVKOTA MAJCENA 15. junij 1943 - 7. oktober 1995 Težko je izgubiti človeka, ki ti je bil drag, a vendar je najteže naučiti se živeti brez njega. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, prinašate cvetje in sveče ali pa s toplo mislijo na njega. Hčerka Jožica z Romanom ter vnukinji Teja in Anja. Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili, ko Tebe smo imeli, a zdaj Te od nikoder ni. V SPOMIN Boleč je spomin na 14. oktober 1995, ko si nas za vedno zapustil, naš dragi JANI KRAJNC Bolečina se da skriti, tudi solze ni težko zatajiti, le dragega moža in atija nam ne more nihče več vrniti. Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu, mu posvetite trenutek spomina in prižgete svečke. Žena Klavdija, hčerkici Klavdija in Andreja Pomlad bo na Tvoj vrt prišla in čakala, da prideš Ti in sedla bo na rožna tla in jokala, ker Tebe ZAHVALA Tako tiho in mirno, kot je živela, nas je 6.10. zapustila naša draga sestra in teta ANA HRIBERŠEK 1925 -1996 Vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu iskrena hvala! ŽALUJOČI VSI NJENI Novi prostori Elektronike Velenje Letos že 93 milijonov mark prometa V prisotnosti številnih poslovnih partnerjev iz domovine in tujine, so delavci Elektronike Velenje v torek opoldne svečano predali namenu nove poslovne prostore in ob tem napovedali še uspešnejši razcvet. Začetki proizvodnje televizorjev v Velenju segajo v leto 1970, ko si je Gorenje za partnerja izbralo nemško podjetje Koerting. Z njihovo pomočjo so prenašali znanje in tehnologijo v Velenje, kjer so leta 1977 razvili prvi domač barvni televizor. Žal pa se načrti Gorenja, da bodo s pomočjo nemškega partnerja prodrli s slovenskimi televizorji na zahod, po stečaju nemškega podjetja niso uresničili. To podjetje je bilo leta 1983 likvidirano, s tem pa tudi proizvodnja televizorjev v Velenju ni imela prave bodočnosti. Povpraševanje po Gorenjskih televizorjih pa je bilo v takratni Jugoslaviji veliko in tudi proizvodnja je dosegla v osemdesetih letih velik razcvet in prinesla dobiček. Drugače pa je bilo po razpadu jugoslovanskega trga. Elektronika ga je pričakala nepripravljena in sredi leta 1992 se je tudi Gorenje odreklo svojemu prezadolženemu podjetju ter ga prepustilo Skladu Republike Slovenije za razvoj. Sklad je podprl sanacijski program kriznega vodstva pod taktirko mag. Draga Šuleka. Program je temeljil na lastnem razvoju in na možnostih za povečanje rentabilnega izvoza na evropska tržišča. Kljub perspektivnemu programu niso dosegli soglasja z upniki, zato se je Sklad aprila leta 1993 odločil za stečaj in za nadaljevanje posla v novem podjetju Elektronika Velenje, vodenje pa je ponovno zaupal mag. Dragu Šuleku. Novi Elektroniki je uspelo dobro izkoristiti poslovne priložnosti. Strmo so povečali izvoz televizorjev, v celoti izkoristili zmogljivosti in si zagotovili pogodbeno proizvodnjo računalniških monitorjev in satelitskih sprejemnikov. Tako so se že po prvem letu poslovanja uvrstili med 100 največjih, po vrednosti izvoza pa celo med 30 slovenskih podjetij. Ob vsem tem niso zanemarjali lastnega razvoja televizorjev, katerih proizvodnjo tudi nenehno povečujejo, povsem pa so zaradi nekonkurenčnosti izdelkom iz daljnega vzhoda ukinili proizvodnjo satelitskih sprejemnikov. Namesto njih so se prejšnji mesec z ISKRO TEL SIEMENS dogovorili za proizvodnjo modulov za telefonske centrale. Danes ima Elektronika 490 zaposlenih od tega jih je 80 odstotkov v neposredni proizvodnji. Računajo, da bodo imeli letos okoli 93 milijonov nemških mark prometa, kar 82 milijonov pa bodo ustvarili s prodajo na tuje in to pretežno v Nemčijo, Češko Republiko, Švico in na Hrvaško. V zadnjem času dobro sodelujejo tudi z Alžirom in Izraelom in se dogovarajo za izvoz kompletnih televizorjev brez ekranov v Indijo. Z odprtjem poslovnih prostorov se za Elektroniko končuje proces sanacije in stabilizacije. V prostore so vložili sedem milijonov nemških mark. Od tega so s kapitalom iz naslova dokap-italizacije pokrili 66 odstotkov, za 20 odstotkov so pridobili dveletni kredit izvajalca montažne linije, preostalih 14 odstotkov pa so pokrili s kratkoročnimi viri. V obnovljene prostore so se preselili že pred prvomajskimi prazniki in to brez izgube enega samega delovnega dne. Izvedbo vseh gradbenih in obnovitvenih del so zaupali podjetju Cigrad Gradnje, montažno linijo pa je dobavilo nemško podjetje TC Consulting. Obema izvajalcema se je direktor mag. Drago Šulek zahvalil za dobro in v predvidenem roku opravljeno delo. Zahvalil pa se je tudi svojim sodelavcem, vsem zaposlenim, poslovnim partnerjem in Skladu republike Slovenije za razvoj. Slovesnosti se je udeležil tudi državni sekretar za industrijo Vlado Imovski, ki je poudaril, daje Elektronika primer podjetja, pri katerem je sklad svojo vlogo dobro odigral in veseli se uspehov, kijih dosega Elektronika Velenje, kije bila še leta 1993 v popolni negotovosti. \ Elektorninikih uspehov se je zelo razvelilila tudi Nataša Orop iz Zreč, ki je sodelovala v njeni nagradni igri. Odločili so se namreč, da najstarejši Gorenjev televizor zamenjajo z najnovejšim. Srečnica je bila torej Nataša, kije prinesla Gorenjev televizor iz generacije prvih šestotih televizorjev, izdelanih leta 1970. ■ Mira Zakošek Veliko slavje na Mozirski planini Stoletnica priljubljene postojanke Sobotno slavje ob 100 - letnici Mozirske koče je precej pokvarilo vreme z dežjem, meglo in vetrom, ki pa lepega slavja ni preprečilo. Udeležencev je bilo seveda manj, ni pa vreme zmotilo domačinov iz Šmihela in obronkov Mozirske planine, planincev iz Mozirja in sosednjih planinskih društev iz vse Zgornje in Spodnje ter Šalšeke doline, s Koroške in Kamnika ter od drugod, ki so z vsem planinskim srcem obeležili visok in pomemben jubilej. Roko na srce -slovenski planinski zvezi se ni zdelo vredno pozdraviti tega planinskega praznika, razen če upoštevamo suhoparno telegramsko opravičilo in čestitko njenega predsednika Andreja Brvarja. Nič ne de, vseeno je bilo prav lepo, po planinsko pač. Kulturni spored je bil seveda na ravni, slavnostni govor pa je prispeval predsednik mozirskega planinskega društva Jože Kumer. Pomudil seje sto let nazaj, ko so natančno pred 100 leti, 5. oktobra torej, "naši predniki mozirski planinci v okviru Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva slavnostno otvorili svojo kočo na Golčki planini. Slovesnosti se je udeležilo 48 planincev s slavnostnim govornikom Franom Kocbekom na čelu," je med drugim dejal Jože Kumer. V naslednjih besedah seje govornik obširno pomudil ob burni zgodovini te priljubljene postojanke, ki je previharila mnoge zgodovinske viharje, neurja glede lastništva, upravljalcev, oskrbnikov in še česa; in jih še danes ni v celoti rešena. Koča je dvakrat v celoti pogorela, prvič me drugo vojno in drugič v uničujočem požaru poleti 1950. Planinci so jo vsakič postavili nazaj, vsakič lepšo in večjo. Skrb zanjo je v naslednjih letih na vso žalost krepko nihala, prehajala iz rok v roke, žal v vedno slabše. Izrabljena je januarja 1984 spet prišla v zemljiško knjižno last matičnega mozirskega društva. Pred desetimi leti ob njeni 90 - letnici so planinci morali zapisati: "Izropana in uničena koča skoraj ni bila sposobna sprejeti utrujenega planinca. Gola kuhinja, postelje brez postelj- imnmnmflm Prisrčen pozdrav je vsem izrekel ravnatelj šole za gospodinjske storitve Ivč Kotnik Šola za gospodinjske storitve Velenje Lepo srečanje učiteljev Slovenije "Včasih se srečujemo ob slovesu, lepše in prijetneje pa se je srečevati ob začetku nečesa novega, ko smo še polni zanosa, pričakovanj in volje, da čim uspešneje izpolnimo vse naše cilje in naloge," so na vabilu na vsakoletno srečanje zapisali učitelji in sodelavci srednjih gostinskih šol in šol za gospodinjske storitve iz vse Slovenije. Letošnje srečanje je bilo četrto po vrsti, njegov gostitelj je bil Šolski center Velenje, izvedla pa gaje šola za gospodinjske storitve, saj praktični del njenega učnega programa s kuhanjem in strežbo sodi v gostinstvo, organizatorji, njihovi sodelavci in pokrovitelji pa so se zares izkazali. Takšnih srečanj se vsako leto udeležijo vsi učitelji strokovnih in teoretičnih predmetov in praktičnega pouka, njihovi strokovni sodelavci in ravnatelji posameznih šol. Letos jih je v Velenje prišlo 130 iz Izole, Tolmina, Bleda, Višnje gore, Ljubljane, Novega Mesta, Zagorja, Maribora, Ptuja, Radencev, Celja, Zreč in Velenja. Na uvodnem sprejemu v restavraciji Jezero so vsem udeležencem izrekli dobrodošlico, jim predstavili mesto in dolino, šolski center in šolo za gospodinjske storitve župan Mestne občine Velenje Srečko Meh, direktor Šolskega centra Velenje Peter Robida in ravnatelj šole Ivč Kotnik, za svojo dobrodošlico pa so seveda poskrbele še učenke. Na sestankih aktivov za posamezna področja so učitelji izmenjali izkušnje, se kasneje pomerili v raznih športnih in razvedrilnih igrah, vmes pa si delno ogledali mesto in dolino, saj je turizem vendarle eden strateških ciljev tega področja. Izvedba takšnega srečanja je razumljivo velik zalogaj v vseh pogledih, šolski center in šola za gospodinjske storitve pa sta bila tudi tokrat deležna razumevanja in pomoči vseh, s katerimi tudi sicer stalno in tvorno sodelujeta. To sta oba soustanovitelja centra, mimogrede - to je edini tak primer v Sloveniji, Premogovnik Velenje in Mestna občina Velenje, Gost, Era, Nama, Kmetijska zadruga Šaleška dolina, Mesarstvo Sušeč in Mesnine Celje, Mlekarna Arja vas, pekarne Klasje, Tratnik in Ročnik, pokrovitelj srečanja pa je bila Pivovarna Union. Lepo sodelovanje se je tudi tokrat pokazalo v najlepši luči in v zadovoljstvo gostiteljev in zlasti gostov. ■ jp nine, dotrajana oprema in kot rešeto luknjasta streha so bili izziv za planinsko društvo." Preteklik zaradi tega, ker so mozirski planinci od leta 1984 do slavja 1986 za temeljito obnovo porabili 15 milijonov tolarjev v sedanji vrednosti in opravili preko 9.000 prostovoljnih delovnih ur. Seveda opravljeno delo ni bilo za vse čase, zato so se lani v društvu odločili, dajo do njenega jubileja dodatno obnovijo in polepšajo. Z velikimi napori in pomočjo domačinov, kmetov, podjetnikov in podjetij iz Mozirja in okolice so zmogli velik zalogaj in priljubljena planinska postojanka danes vabi vse planince in ljubitelje narave urejena, lepa in prijazna. Vložek je bil vreden 4,5 milijona tolarjev ter 1.500 ur prostovoljnega dela članov matičnega društva. Prav slednje je v minulem letu spet oživelo, pri čemer je treba posebej pohvaliti domačine, ki so sami po mnogih letih spet postavili razgledni stolp na najvišjem vrhu Mozirske planine Velikem Boskovcu. Predstavniki vseh sosednjih planinskih društev so ob iskrenih željah mozirskemu društvu izročili lepa spominska darila, zelo lepe so bile želje župana občine Mozirje Jakoba Presečnika, ki je ob čestitkah poudaril, da so planinci in domačini kočo že večkrat polepšali, ob visokem jubileju pa so z vso dolžno skrbjo polepšali njeno starost in novo mladost. ■ jP Kofetar'ca ponovno odprta Sobotna kava je bila res brezplačna Prav je, da dokončamo zgodbo o zaprtju lokala Kofetar'ca na Cankarjevi cesti v Velenju. Če lahko za konec štejemo to, da se je uresničila napoved najemnika lokala, kije tega odprl že v petek in ne šele v soboto, kot je pisalo na vratih. V dneh, ko je bil lokal zaprt, pa je poskrbel tudi za lepšo notranjo podobo lokala. Torej je "mrtvi čas" koristno izkoristil. Mnogi so na "kofe" v Kofetar'co zavili že v petek, sobotnega brezplačnega pa so tudi veliko skuhali. In mnogi so se spraševali, ali je Bojan Šalamon že dobil podgovor na pritožbo zaradi vročene odločbe, po kateri bi moral lokal zapreti že prejšnjo soboto, to pa je storil v ponedeljek. Ali pa je le izpolnil svoje besede in prepričanja, ki smo jih zapisali v prejšnji številki Našega časa. Kot veste, je napovedal, da bo v soboto v vsakem primeru lokal odprt. In je bil. Zakaj, lastnik pojasnjuje v rubriki mnenja in odmevi. Na Upravni enoti Velenje smo včeraj izvedeli, da Bojan Šalamon še ni pridobil gradbenega in uporabnega dovoljenja za Kofetar'co. Od teh dveh dovoljenj pa je posledično odvisna tudi pridobitev vseh ostalih manjkajočih dovoljenj. Obrnili smo se tudi na celjskega tržnega inšpektorja Ivana Gaberška, ki pa nam ustnih informacij ni želel dati, poslal pa nam je odgovor na pismo Vaneta Gošnika (tega smo v prejšnji številki Našega časa objavili tudi mi), v katerem so pravzaprav vsi odgovori, ki smo jih želeli dobiti. Ker je bilo to že ob zaključku redakcije, bomo ta odgovor objavili v naslednji številki. ■ bš, foto:vos Bojan Šalamon je izpolnil napovedi in lokal ponovno odprl