WARD IZPUŠČEN
PROTI VARŠČINI
Sin milijonaria, ki je hladnokrvno ustrelil človeka, izpuščen proti jamščini $50 000.
White Plains. X. T.. 12. julija. Walter S Ward ki jo hil izpuščen na prosto proti jamšcini v zn»">ku $T»0.000, sp je zopet po-svetil svojim običajnim poslom, prav kot da nima nol*ene«ra opravka z o!»tož.hr) radi umora po prvini re«lu. dviernj^no proti njemu, ker je ustrelil Clarence Petersa. prejšnjega mornar i sko«ra vojaka, ki je l>aje skušal izvabiti iz njega velik*1 svote denarja. Want no<f ničesar govoriti o svojem slučaju ter pravi, da imajo eelo zadevo v rokah njejrovi zagovornik i.
Okrajni pravdni k Weeks ni li° tel podati nobenega komentarja glede akcije sodnika Seeger-ja ki je p V volil v Izpuščen je Ward;« proti jamščini. a od drugih uradnikov v Westchester okraju se j' izvedelo, da smatra okrajni prav-dnik izid eele zadeve za veliko zmago za oblast^ ker se ni potlačilo obtožb radi umora po prvem redu. dvignjene proti mlademu Ward u.
Prijatelji okrajnega pravdnika trdijo, da bo Imel sedaj dosti časa na razpolago, da pripravi proces proti Wardu, a vsa znamenja kažejo, da se ne bo vršila tozadevna obravnava pred januarjem mesecem naslednjega leta. Glasi se. da je okrajni pravdni k proti temu, da bi se spravilo slučaj« pred oktobersko porotno zaseda- j ifje, ker hoče imeti več časa. da j zasliši večje število važnih prič. j od katerih upa dobiti izjave, ob težujeoče mladega Warda.
Povelje za oprošeenje Warda je spisal sodnik višjega sodišča Seeger, potem ko je mladi Ward preživel šest in dvajset noči v ječi.
Kakorhitro je bilo povelje podpisano ter je Ward izvedel, da lahko odide iz ječe. se je odpeljal na svoj dom pri New Roehelle \ spremstvu svoje žene in tašče. Doma sta ga pričakovala njegova dva otroka, štiriletna deklica in dveletni sinček.
ODNOŠAJI MED VATIKANOM IN RUSIJO. r
Rim, Italija. 11. julija. — Vatikan je konečno sklenil dogovor s sovjetsko Rusijo, na temelju katerega nporejo pomožne ekspe-dicije, odposlane od papeža, priti v sovjetsko Rusijo. Sovjeti so za-jamčili članom ekspedicije nedotakljivost, dočim je Vatikan s svoje strani obljubil, da se bo vzdržal kakršnakoli agitacije.
Prva ekspedicija. sestavljena iz treh sekcij, bo razdelila zaloge v gmbernijah Moskva. Kijev in Saratov.
OPOROKA. KI JE BILA SKRITA PETDESET LET.
Worcester, Mass.. 12. julija. — Tukaj se domneva, da Rta postala WiUiam Bacon Scoffield in njegova sestra, Mrs. Thyer. oba z tukajšnjega mesta, dediča en mi-Ijon vrednega posestva na Škotskem in sicer na temelju oporoke, ki je bila skrita skozi pol stoletja na domu nekega Jonas S. Clarka. Oporoka je bila sestavljena pred pet in sedemdesetimi lfti v Edinburghu na Škotskem: Brat 'n sestra, ki nista nikdar nj^esar domnevala o tej oporoki, sta se obrnila na tukajšnje odvetnike, ki so mnenja, da je o-poroka pravomočna.
VOLUME XXX. — LETNIK XXX.
OBRAVNAVA PROTI MLADEMU KLUXENU
Č i ta tel j i se brez tlvoma še spominjajo beštijalnega umora, izvršenega nad ne-doletno Žaneto Lawrence.
i "
Morristown, X. -T.. 12 julija. — Ob poldesetih danes zjutraj se je pričelo z nadaljevanjem obravnave proti petnajstletnemu Fr. Kluxenu. katerega se dolži, da jo umoril na brutalen način 11-lctno Zaneto Lawrence. Sodnik Parker je izjavil, da se bodo morale najbrž vršiti no"-ne obravnave. če se hoče zaključiti proces še tekom tekočega tedna.
Državno pravdništvo je dokazalo/da so videli ndadega Kluxe-na približno petnajst minut pre«l izvršenjem umora v gozdu in si-eer v neposredni bližini mesta, kjer so pozneje našli drusri otro-ci truplo umorjene deklice. Istega popoldne, kot je pričala neka priča, so videli mladega Kluxe-na v gozdu v spremstvu neke deklice. ki pa ni bila Zaneta in si-cer približno eno uro pred izvršen iem umora.
Slučaj države pa je bil omajan, ko je ena izmed prič izpremenila bistveno svoje prvotno pričevanje. Ta priča je bil neki Viktor Ainser. zaposlen pri stari materi mladega Kluxena. Rekel je. da je sel po zavrženem delu v prvo nadstropje, kjer je legel na posteljo ter pričet črtati. Nekako ob polšestih je slišal, da je nekdo pri vodnjaku.	1
—	Ali veste, kdo je bil ta človek? — so ga vprašali. *
—	Ne, nisem vstal, da bi pogledal
—	Koliko časa je bil ta človek pri vodnjaku?
—	Približno toliko časa kot ga potrebuje človek, da izpije poži-rek a*ode.
Državni pravdnik je rek^i nato, da ni priča izpovedala tako tekom zaslišanja pred veliko poro to. kjer je rekel Ainser, da ne ve. koliko časa se je mudil d >-tični pri vodnjaku.
Državno pravdništvo je namreč skušalo dokazati, da je mladi Kluxen opral pri vodnjaku svojo krvavo srajco.
VELIKA NESREČA PRI CUX-HAVEN.
Berlin, Nemčija, 12. julija. — Trideset ljudi je bilo včeraj popoldne ubitih ali ranjenih tekom neke eksplozije, ki se je završila v nekem municijskem skladišču pri (irodon, v bližini Cuxhavena.
Železniški promet je bil prekinjen. ker je bil nasip močno poškodovan. .Številne šipe v Cuxha-venu so bile zdrobljene od zračnega pritiska in več ljudi je bilo ranjenih od kosov stekla, ki so padali na cesto.
- _ _ i
SEDEM SLONOV POGINILO PRI ŽELEZNIŠKI NESREČI.
Mason City, Iowa. U2. julija.— Sedem slonov Hagenbeck-Wallace cirkusa je poginilo včeraj pri Plymouth Junction tekom neke železniške kolizije, pri kateri je zavozil neki drugi vlak v cirkuški vlak.
Pogrešano nemško zlato.
Ženeva, &vica, 11. julija. — Neue Zuerieher Zeitung izjavlja. da se/ je pogrešalo veliko po-šiljatev zlata iz Nemčije v Italijo, kakorhitro je dospel vlak v Chiasso in potem, ko so švicarske postne oblasti sprejele potrdila "na italjanski meji
KI SE DOBRO GODI.
RUSKIM SIROTAM V AMERI
W4-
S.ika nam kaie tri izmed sedmih ruskih sirot, katere je bil vzel pred dvemi leti za svoje ameriški admiral Newton McC n 1 Iv. \'si pohajajo v šolo in bodo postali sčasoma d«'bri Ameri-kanei.
KONFERENCA ZBORUJE BREZ ROSOV
> ----...
Delegati v Haagu skušajo izdelati načrt za nadaljevanje pogajanj. — Krasin trdi, da lahko izhaja Rusija brez kreditov in da je bolj stabilna kot pa zapadro Evropa. — Poroča Edwin L. James.
Haag, Nizozemska, 12. julija. — Na tukajšni kon ferenei so bili Rusi potisnjeni na stran in načelniki de le-aeij ostalih dežel, zastopanih na konferenci, so pre živeli celi vcerajšni dan s poskusi, da izdelajo načrt, nr temelju katerega hi se haagška konferenea lahko vršil; naprej ter dosegla svoj ril j.
Stališče Rusov, ki""niso hoteli, pristati v pogoj, ki se tiče privatne lastnine v Rusiji, je spravilo podajanja na mrtvo točko, a Angleži hočejo na vsak naein nadaljevati s posvetovanji, kr so mnenja. da sovjeti le barantajo in da bodo konečno pristali v stavljene jim poboje.
To naziranje pa ne odgovarja izkušnjam, katere so imeli zavezniški diploinatje v Getnovi. Kljub temu pa je bilo sklenjeno včeraj poslati Rusom štiri vprašanja de-finitivnega značaja, kojih namen je dobiti od Rusov ugotovilo glede njih dejanskega stališča, ti-kajočega se zahtev inozemeev, ki so izgubili svojo lastnino v Rusiji na temelju nacionalizacijskega programa boljiševikov.
Sovjetski delegati bodo najbrž podali svoj odgovor v četrtek in nato bo sklenjeno, če naj se vrši konferenca še naprej ali ne.
Angleži in Italjani so edini, ki niso za to, da bi se konferenco zaključilo še tekom tega tedna. Francoskemu stališču je dal izraza M. Alphand, načelnik francoske delegacije:
— Haaška konferenca, na katero so prišle vse sile z dobro vt»-lj°r je pokazala nemožnost dogovorov in sicer radi stališča Rusov. Dali so izraza princi pijem in nazorom, katerih nemogoče spraviti v soglasje s starodavnimi o-bičaji in prineipiji drugih dežel. Če pa imajo druge delegacije še vedno vprašanja, katera hočejo staviti sovjetom, so Francozi z veseljem pripravljeni ostati tukaj še nadalje.
Belgijska vlada jo dala baronu Cattier pohiombe, da se umakne s konference, kadarkoli bi s^ :nu zdelo primerno.
Angleška upanja na uspeh kon ference so bila izdatno zmanjšana odkar so Rusi pokazali, da se hočejo rajše pobotati s posameznimi upniki v slučaju, da jim velesilo ne bodo dovolile zahtevanih kreditov.
Po poteku dobe, tekom katere so izključene vse separatne pogodbe, bodo Rasi brez dvoma stavili Angliji ponudbo, tikaiočo se
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI *n ZASEDENEM
OZEMLJU
•e potom nai« banke !«rrfujejo «ane*ljivc, hitro "in po nizkih
cenah.
VferaJ m bile naše cen«
Jogotltvija:
Razpotif}« na erunfe pofite In Izplaftije "Kr. pofttnl Pekomi nrad ln -Jadranska banka" r Ljubljani, Zagrebu. Beogrartn: Kranju, C-lJu, Mariboru, Dubrovniku . SpHru, Baraje-v ali drugod, kjer Je pad za hitro
IrpInJHlo natnaodneja.
300 kron .... $ 1.15	1,000 kron ____ $ 3.50
400 kron ---- $ 1.50	5,000 kron ____ $17.00
600 kron ---- $ 1.85 10,000 kron ____ $33.00
Italija Id a^aedeno o Remi.'* :
RaxpoMIja na cadnje poeta In Izplatnj« "Jadranska banka**- ▼ Trstu. Opatiji in Vedra.
50 lir 100 lir 300 lir
$ 2 .90 $ 590 $15.00
500 lir 1000 lir
... $25.00 ... $49.00
aH pa iratiaot lir
Za peftlQatve, ki pmecaje znesek dvajsettiaof dovoljujcoM po —yafawil Se potfebni popust.
Vredrnat kronam, dinarjem b Hram aedaj nt atalns. menja ae vefkrat In nepričakovano; la tega razloga nam nt mocofe podati natančno cene t naprej Ki ra^uolmo po can^ onega dne. ko nam 4oape poaJ-jal d«»nar r roke.
Glede Irplartl v aaxri*klh doiarjih glejta poaeben oglaa v trm listu.
Denar nam je pnatetl naJbo»Je po Domeetlc Money Order all pe New T« n-k Dank Draft.	1
FRANK SAKSERTSTATE BANK
N«w York, N Y.
diploniatiene pogodbe med obema deželama ter «*»lnega priznanja so v je t s k ega rež i ma.
PROTI VMEŠAVANJU V POŠTNI PROMET
V svoji proklamaciji je re kel Harding, da se ne smejo stavkarji vmešavati v prevažanje pošte.
Washington, I>. C.. 12. julija. Zvezne čete na strategičnih točkah so dobile povelje. naj bodo pripravljene za aktivno službo pri^izvedenju proklamaeije pn d sednika Hardinga. ki se tiče krize. nastale vsled stavke železniških uslužbencev.
1'por.abo čet, če bi postaTo potrebno, se smatra /a naslednji korak po proklamaciji pre<K^ Ini-ka. soglasno s katero se ne sme nikdo vmešavati v reilni r>roimt pošte ter v meddržavno trg-v.no.
Predsednik Harding in njegov kabinet nista mnenja, da bi postala uporaba, zveznih čet pitreb-na. vendar pa kaže pov« I h> orl ločno voljo administracije, da se bo izvedlo predsednikovo proN;--macijo. če ne drugaee pa z orožjem.
Splošno se domneva, da bo pr ?d sednikova prokamaeija pospešila kone(- stavke uslužbneev v /.-delniških delavnicah. V svo ji proklamaciji je predsednik ožigosal «!»•-lavce. ker se niso hoteli pokoriti
sklepony zelezniškejra delavske^ sveta, a obenem tudi železnice, ici so splošno ignorirale odloke železniškega delavskega sv<*1 ter dajale kontrakte privatnim podjetnikom, ki niso spadali pod pravosodje železniškega delavskega sveta.
IZ AMERIŠKE NOTRANJE PO LITIKE.
Washington, D. 12. julija. Senatorja Edge iz New .Jersey ter Moses iz New Hampshire sta izjavHa, da bosta glasovala proti carinski predlogi, če se ne bo črtalo nekaj previsokih davkov.
NEMČIJA DOBILA DVELETNI ODLOG
Moratorij, katerega je privolila reparacijska komisija, bo imel usodepolne posledice.
Pariz, Francija. 12. ju' .b. — Iz oficijelnega vira je izvedel poročevalec I'niversal Service da se bo sprejelo angleški predlog glede moratorija, tikajoi se vseh plačil v gotovini od strani Nemčije tekom bodočega lctn h>i delnega moratorija za naslednje leto. Ta sklep reparacijsk* ko?^i-sijo bo imel najbrž za posledico skorajšni prdoni franeosko angle ške zveze.
Ta de.i^tva so največje važnosti. kot je izvedel poročevab*«' po izvanrednem sestanku francosk«' delegacije pri repara«'ij>ki komisiji z ministrskim predsednikom Po in (-are jem.
John Bradbury, ki je stavil an-treški predlog za moratorij na ne-oficijelnem sestanku reparacij-ske komisije, je vrtrel s tem bombo, ki je skoro razbila zborovanje.
Kljub mrzličnim protestom od strani franeo.ske dele«raeij^ p-i j^ večina delegatov sprej-1 j predlog. kar znači. da bo predlog n-dobren še tekom današn jesra <lue.
Francoski deretrati so h'tio zapustili sestanek ter se oglasil: pri ministrskem predsedniku Poin-careju. ki je takoj sklieai k -nf"-
l
renco, da raamišlja r> položaju, ki je nastal vsled angleškega predloga.
V oficijelnih krogih ni bilo mo-1- jroee dobiti nobenega potrdila tozadevnih vesti, a v ameriškem poslaništvu se jih je zanikalo. Poročila, da je ameriška vlada neofieijelno obvestila francosko vlado, da je pripravljena za n»-določen čas odpovedati se plačevanju interesov za francoska vojna posojila, so imela za posledico. da je padel ameriški d'--J&r na pariški borzi za celih pet-
deset točk. Vest o tem so zanikali tudi finančni ' krogi, ki drže dolarje pripravljene za nadaljni padec franka.
Izjavo ministrskega predsednika Poincare-ja, da ne namerava Francija zasesti Ruhr dolino brez privoljenja ostalih zaveznikov, se splošno smatra za poskus, da se ugladi nastale težkoče ter pomiri tudi radikalee. ki so že pričeli govoriti o izbruhu nove vojne.
UMAXNITEV AMER. ČET.
n
Kot se je oficijelno objavilo, se bo polagama umaknilo ameriške čete iz republike Sacto Domingo.
POLOŽAJ V PBEM08ARSKI STAVKI
Pred«ednik Harding je prepričan, da bodo tako delodajalci kot unija sprejeli načrt — Nikakih pretenj glede drastične akcije. — Šerifi, ki so napadli štraj-karje, so bili aretirani. — Kompanije mečejo štraj-karje iz stanovanj.
Washington, D. C., 12. julija. — Predsednik Harding j«' prepričan, da bodo tako premogarji kot delodajalci sprejeli njegov predlog ki določa komisijo, ki naj hi preiskala j>oIožaj v premoga rs k i industriji ter določila plače.
Po kahin»*tii<-iii sestanku, ki se J.' vršil vV-emj v Bell hiši. je irlasil't. da predsednik prepričan. <la l»o mr^rore najti pr>t »z •»••danje zagate. Nadalje je prerl-sednik Hardinp uverjen. da ima n« razfxdas'o vretlstva. s |>omoč-.»o .katerih ho mo}»f»^(f ohraniti deželo raloieno s p^>trej»nim pre moRAm,	'
V tem upotovilu ni najti noh«*. ne prptni#» jrledo kake drastične akejjp strani /vrzne vlade, (ilasilo se ^je. d« ni predsednik zapreti! niti premojrarjem niti premotfarskim baronom, kojih de-!ej»aeije sf> se pr^mtn mudile v Beli hiši tekem zadnjih par dni. Predsednik je mnenja, da ni mo-jri.«> trajnega miru v premogar-Kki industriji s silo izvesti s pomočjo kake zunanje agencije. f>z«lravljcnje mora priti na teme-ljn dopovora med delavci in de-lodajalci samimi.
Bituminozni delodajalci so pre-7i vel i veeraj popohlne pno uro v driuhi predsednika a niti od po-^etnikov, niti od prebivalcev Bele hiše ni bilo mnjofc izvedeti ni-cesar pozitivnega glede te kon-ferenee. Izvedelo pa se je, da so delodajalci objubili predsedniku, da bodo dali nvnj odgovor na predlog predsednika do nedelje. Antraeitni delodajalci pa bodo dali svoj odgovor najbrž tekom današnjega dne.
Kar se tiče premoga rje v je iz stališva nekaterih njih voditeljev razvidno, da se ho vprizorilo napore na sestanku političnega ko-rniteja d'nit^d Mine Workers, da se de*« ugodno glasovanje <rle-de vprašanja, ^c naj bo premo-gatska organizacija zastopana v predlagani komisiji za u velja v-I i en je miru v industriji ter dolo-«'enje plae. Splošno prevladuje mnrnje. da bodo dHavski zastopniki zahtevali nfldaljno plačevanje mezd kot ko bile veljavne pred Izbruhom stavke mesto uve-Ijavljenja zaeasne plaeilne le. »t vice.
Uniontown, Pa . 12. julija. — Premogarski stavkarski položaj
, v Faj'ette tikraju je postal včeraj J najwt vsled u-mnenja Alojza Ku-j skija. nekega premogarja. ki je bil smrtno ranjen tekom nek^tra boja s pomožnimi šerifi pri neki šotorski koloniji v bližini Point Marion TVkom teh spopadov sta bila ubita nadaljna dva stavka rja. *
Pomožni š»'rifi. ki sr. napadli stavkarje. so bili aretirani ter se nahajajo v ječi. Kradniki 1'nitefi Mine Workers pi-avijo, da s«» slali zveznim oblastim v Washinsr-tonu poročilo glede te«;a drznega nastopa f>omožnih šerifov.
Po cel"in okraju mečejo kompanije Š4> nadalje stavkarje i r kompanijskih hiš. Iltimatum delodajalcev. da morajo stavkarji zapustiti vse kompanijske hiše. bo postal pravomočen danes.
Walter Zeubank. štirinajst'/ten deček, je bil ustreljen v vrat in njegov oče^ John Zeubank. je bil grdo pretepen, ko sta oba upr I a šerifom . ki so pričeli metati pohištvo družine iz kompanijske bajte.
REPUBLIKANCI PROGLASILI IRSKO REPUBLIKO
London, Anglija. 12. julija. — <'ete proste irske države so zavzele Wexford, kateri kraj se je nahajal dosedaj v rokah ust ase v. N'eredne čete niso čakale na vojaštvo proste države, pač pa sej razkropile, še predno so prišli redni vojaki.
Glasi se. da so ustaške čete v | Torku proglasile republiko. Po i njih porazu v Dublinu so napra-vili ustaši Cork za svoj glavni stan ter vodijo iz tega mesta vse rperaeije v južni in zapadni Irski.
, V nekem na daljnem pofročilu se glasi, da so ustaške čete v r»-kraju -Donegal zajele dvanajst deklic, ki jim morajo služiti.
J^ |	CZf ^l^kHT	jyf\T\ A	^Thc largest Slovenian DaUy
Vei>a zrn. vse leto' - . . $6.00 g	ItI I f\ ^ ' I Al f\ K I II I Ijk	|	^ United State,
j: p	Ulxkj X^ niiV/L/il.	I -—snsSysrday-
Za inoiematro celo leto ' $^7.00 J	t	W	-rc rmo o _.
o^^^^oJ	List slovenskih. delavcev v Ameriki	L	^	" j
TELErON: CORTLANDT 2876.	Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, »t the Port Office at New York,N.V. Und^rtheAct of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: CO RTI. A NT) T 9R7r,
WO. 11*2 - tTEV 162_ *	*_. _NEW YORK, THURSDAY, JULY 13, 1922. — ČETRTEK, 131 JULIJA, 1922.	VOLUME XXX - LETNIK XXX _
>
GLAS
* PANIKA y NEWYOR&KEM SUBWAYU.
JUL. 1922
Peter Zgaga
Z Madejre poročajo. da je Cita izgubila vso odporno silo. , Naprej, fantje. Avštrijaki! Kdo •
bo oče domovine?	!
* * * ' '
Ponavadi se očetje jeze ift pri- j duša jo, če jim uide z doma hči ter j se poroči proti njihovi volji.
V gorenjem delu države New York, je pa neki farmer zadovolj-J no vzkliknil, ko so mu povedali, j tla mu je ušla hči: — Hvala Bogu,. čas je bil.
Stara je bila namreč petinštirideset let.
_* * *
, Kraljeva poroka je stala 53 mi-Ijonov dinarjev.
Moj Bog. kako strahovit razloček" je med kraljem in navadnim človekom.	[
Našemu navadnemu človeku v' Ameriki je pred pr-ohibieijo v medenih tednih popolnoma zadostovala postelja in pelca za pivo. * »
*
Onemu, ki me je vprašal, kaj je j z Leninom, odgovarjam : i — Lenin še ni umrl. In tudi možgani s«? mu ne kisajo. Njegovi I možgani še vedno odtehtajo mož-
1 gane evropskih diplomatov. * *
*
V	Trstu izhaja list "Delo". To 1 je komunistični list.
Urejuje ga Italjan. To je slabo za slovenske komuniste. Italjani predpostavljajo i narodnost leomunizmu. In sieer
italjansko narodnost.
* * *
Pri procesiji na praznik sv. 1 Rešnjega Telesa so peli v Sloveniji duhovniki evangelije v slo-1 venšeini.
Tako je konštatiralo slovensko časopisje s klerikalnim vred. — . Tozadevni migljaj je najbrže pri-1 šel iz Belgrada. To je korak k p ni vosi a v ju.
Slovenski duhovniki so se mu seveda navidez pokorili. 1 Po procesiji so se pa po latin-| ski med seboj jjomenili kako' bo» do po laški pisali v Rim. da papež ne bo jezen.
* * •
V	Zagrebu izhaja list, ki nosi . ponosno ime "Hrvat".
Zadnja številka, ki mi je prišla
■	v roko, vsebuje šestnajst oglasov. . In med temi šestnajstimi oglaša-
telji, je trinajst Judov.
Na pročelju se pa bleste velike
" črke "Hrvat"' . . .
* *
Večerna idila.
Oj. sveti mir! j Ko vsak večer
ves gozd ti tiho šepeta: , Pst: Pst:
► A vsalc večer t dva motita.
ta sveti mir. -* ta mir globok.
1 Iz njunih u>*.
prižetih ust 1 se sliši sleherni večer: Cmok! Cmok! . . .
*	-s *
Po zaključku vojne je posku-j šal;i Evropa vse mojroče stvari. Poskušala je slepariti. izogibati se. izgovarjati, odlašati, počivati itd., pa vse skupaj brez koristi in brez ha.ska.
Sedaj, po štirih letih, pravi, da se bo dela lotila.
i To bo najbrže pomagalo.
*	* *
Ameriška dekleta.
Z visoke šole se je vrnila do-• mov šestnajstletna hčerka na po-
■	čitniee. Tako je demokratična, da ' ne zahteva niti kuharice, niti
h;šne in niti strežaja. *
Mati kuha zanjo. posteljo ji postilja in čevlje snaži. '[ Hčerka je z materino postrežbo
še precej zadovoljna.
# * •
Če prej ne. se vitlrmo v nede-! Ijo na Slavčevem pikniku v SmiAiwood parku.
Bomo pa tam katero na dušo pihnili in kaj zvrnili, da bo kraj-; še dopoldne, kratko popoldne in I daljši večer.
Piknik «e začne ob desetih zju-
i
i traja in traja do -----
O tem pa v pondeljek»
'i *
Poljubi v javni zbornici.
v e
SEMEN
5EVER0VA ZDRAVILA VZDRŽUJEJO
ZDRAVJE V DRUŽINAH
Ojmmog&s, /rwwcgmi yemdke,
bodo gotovo dobile uspešno odponioc -kadar uživajo
5 EVER A'5
REGULATOR
Tonika za žen&Ke
?pema5a bolečine, popravi neredne funkcije, ponjava naravi okrepčali oslabele ženske o^anein jim 4 povrne nofrijalne razmere.
C£MA 41.25
ijfe v lekarno^
rprdMj
W. F. 5EVERA C0.
CEDAR RAPIDS. IOWA
Nezgoda.
V Ptuju j-' trgovee Milko Senear v svoji trgovini padel z lestve tako nesrečno, da si je pretresel •možgane in zlomil k< st v plečih.
I._ l _ ^ _ _ _ 1 _	---
ADVERTISEM E N T S
Slovanskim volilkam in volilcem v Ely, Minn.
Naznanjam, da sem kandidat za urad »
Nadzornika Independent School District No. 12
ter se V;«.m priporočam za Vašo [pomoč.
Volitve se vrši v soboto popoldan. dii«' 15. ji'Mja v prostorih
Iz Slovenije.
Community Center.
Ako bom izvoljen, obljubil jem delovati nepristransko za korist Districta.
JACK GIANOTTI
Slovenskim volilkam in volilcem y Ely, Ninn.
Naznanjam, da -em kandidat za urafl
Nadzornika Independent School District No. 12
te?* se priporočam slovenski volilni moči, ka*< .a je danes odločilna moč na Ely, ako se uporabi.
Volitev se vrši v soboto popoldan. dne l-~\ julija in sicer v prostorih Community Center.
Za vašo pomoč bodem vedno hvaležen in ako bom izvoljen, bodem deloval v korist našega naroda.
LEONARD SLABODNIK
Skrajno smešen prizor se je r.a-vršil v francoski poslanski zbornici.
Vršila se je debata, s katero so 1 skušali naprtiti tozadevno kriv- i do na rame sedanjega francoskega ministrskega predsednika in takratnega predsednika francoske republike. Raymond Poinearc-ja.
V obrambo Poincare-ja se je dvignil takratni ministrski predsednik "Viviani, ki je v navdušenem govoru prevzel na svoje rame vso krivdo ter izjavil, da je bil on dotični. ki je dal povelja za mobilizacijo in tako naprej.
Tem izjavam je sle,lil čuden prizor, ki je mogoč le na Francoskem. Poincare se je dvignil s svo jega sedeža, pohitel proti go^or-niku ter ga pričel poljubovati n.t j oba licav kot kakšno "frajlieo."
Resni zastopniki francoskega naroda pa so zrli z navdušenjem na ta prizor in marsikateremu so ■stale solze v očeli.
Nadaljni pomen pa je dobila c*> la stvar, ne le za javnost, temveč tudi za bodoče zgodovin o pis-ee rn-ditega. ker se je Viviani označil j kot resnični povzročitelj vojne s : francoske strani, kajti odgovornost za to. kar se j* zgodilo, je prevzel nase. Za enkrai mu je Ta prizor, kot ni bilo drugače pričakovati vspričo ustroja franco ske poslanske zbornice, prinesel odobravanje, katero si je brez dvoma želel, a prišel bo brez dvo-ma dan, ko ga bo postavil francoski narod oberem s celim osta-l lini svetom na sramotni oder obe-J nem z drugimi neposrednimi pnv-zročitelji velike svetovno morije.
Dogodki v francoski poslanski zbornici nam nudijo vpogled vse vedno skrajne šovinistično razpoloženje francoskega ljudskega zastopstva. To razpoloženje je razumljivo. če se pt-misli, da vidi Francija svojega tekmeca in nasprotnika poraženega, nasprotnika. iz katerega upa izžeti še mi-• lijarde in milijarde. (V ne bodo prišle tev.milfjarde. če jih rte bo i mogoče iztirjati ter bo prišel p»<-' lom francoskih financ, bo slerlil tej rožnati pijanosti francoske poslanske zbornice silen maček. ---
Pošta v Kranju podržavljena.
Pošta Kranj je začela s 1. junijem poslovati kot "državna pošta.
ADVERTISE M E N T S
ZNIŽANA CENA
Cipar, najboljše rrsto, jako velike
Jagode, baksa L'8 funtov $4.2*' Brinjeve jagode, vreča 132 funtov $9.— i Maškatel, sladke debele jagode.
baksa 50 funtov	$6.40
Malo črno grško grozdje.
baksn 50 funtov	$6.7*
rige (v rrStab« najtolj^ vrste.
Baksa 110 fantov	$10.50
R naro^iiu priložite Monev Order.
MATH. PEZDIR
Box 772, City HaO Sla. New York, N. Y.
DEDSČINA
Oglasi n^J se na spodnji naslov ANA FOTOČAR in njeni mlado letni hren ANA in MARIJA, žena in otroka Dred nekako dvemi leti ubitega Lou.s POTOČAR-ja. člana društva št. 32. S. N. P. J. ' v Brouflhton, Pa.	,
Sluč-t|no pa. da kdo ve za njih ; naslov. r>ai hh opozori na ta ocjlas a' lavi njif* naslov banki, i
P OTTER TITLE k TRUST GOMPAMY
Administrator of the Estate of Louis Poticber PITTSBURGH. PA.
SVEŽE GROZDJE.
SVEŽE GROZDJE.
Kot v prejšmh letih smo tudi sedal pnur,i»l ieni nap a*.ti po •«■•-! L.o .i katerokoli vrsto svežega GRCZDJA. Mi crfrosiljan varno n točno. Ne o-botavljajte se glede nakupa. Današnje ce^e so n!ž c kot bodo ot otvoritvi ■ezijc. Danišnje cene so sled~če:
JIIŠKATF.L, belr. sv/.- proxdje. tona. t-t ............. { ;;n
SHASTA	p-rzdjtf. »«'»na. n»-t ...................i (.',>•»
ZINFAN't'KU trm. Rr-.z-lje, toll*, net .................... ? ST 00
.................... Iiio.«.
B.\RBKRA. . rnii (rr.-rrfj.-. tona, n^t .............
II prodajamo samo na kare. Za nadaline podrobnosti
Pistte na:
Pacific Grape Company
FLOOD BUILDING
san! francisco. california
ZA VAS DOLAR =
ste pošteno In hitro postrežem kadar rabit« uro. zlatnino, irabrntno, prstan. Diamond, dalje ako telite pravi glasni Columbia gramofon, slovenske plošče, -In če društvo potrebuje pravo svilnata zastavo, rega!tje, kape Itd.; ie s« obrnete do znanega večletnega trgovca Slovenca, kateri razpošilja blago po celi Ameriki nad 16 let pa Is nikdar	kako
napravllnost. Poskusite ms enkrat »a se boste prepričal!. _
Pišite po brezplačne cenike na
IVAN PAJK, 24 Main St-, Conemaugh, Pa.
POZOR!
Slovenci, Hrvati in Srbi,
ki potujejo skozi New York.
Ne pozabite na moj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča in boste najbolj postrežem.
,	sobe s eno mli dvema posteljima. Prostor n
880 eseb. Domača kuhinja. Najnižje cene.
AUGUST BACH* 63 Creemtich St, New York
✓
"GLAS NARODA"
__________(SLOVENIAN DAILY) __• ;
Owned and Published by
filovenic Publishing Company
(A Corporation)
rRANK lAKtER, PraslO^wl__LOUIS BENEDIK. Treaaurer
S-f B""'n«aa of lb« Coreeration and Addresses of Above Officers: ■2 Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
GLAS NARODA ___ _ ___C Voice of the People)______
___»eeued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za ceio i«to w«fja list za AminKo ' Za New York za celo leto.......„	S7.00
In Canada .................... je.oo	M pol leta ____»3.50
Za pol lets ........................ $3.00 Za Inozemstvo za celo leto ............$7.00
Zrn Četrt leta ......................»1.50 i__za pol leta ................$3.50
_ ___________Subscription Yearly $6.00
Advertisements on Agreement.
_**Q»ee Narod s« taWoja vsaki dsn bvmnU nedelj In praznikov.
DopM brez podpisa In ceebnostl se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli po-ftiljatl po Moncjr Ordrr. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam __tudi pre J tn jo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
O L A 8 NARODA
„ ® Cortlandt Street, Borough of Manhattan, New York, N. Y.
Telephone: Cortlandt 2876
PREMOG
'/ Newyorski 4'Times" piše:
4'Bil je dr. Walter Rathciiau, mož, katerega je poki ieala Nemf-ija v prvih dnevih svetovne vojne, da organizira produkcijo in razdelitev surovin; bil je Rathen-an, inoz. na k&tereg* se jo obrnila Nemeija v .svojem obupu po izgubljeni vojni, da vodi delo rekonstrukcije in bil je ta mož, ki je definiral premog kot "najbolj plemenito surovino na zemcljcskem planetu".
"Prišel je d<> te.»»a sklepa ne le na temelju svoji i; izkušenj iz prve roke. temveč tudi po obširnem in temeljitem proučevanju "blagrov naše dobe".
"Proučil je vprašanje, če izvira blagostanje iz industrije ali iz trgovine.
"Tekom svoje zaključne analize je rekel, da je blagostanje odvisno v prvi vrsti od premoga. Dostavil je, da bi nas problem glede produkcije premoga prenehal
vznemirjati in da bi prenehal tudi boj s premogar-ji glede njih plač. če bi častili premog na tak način kot častimo pšenico in kruh.
"Premog je rutinska snov, ki je bila v teku sto in sto tisoč let nagromadena v zemlji To snov so pričeli smotre no izrabljati šele v teku zadnjega stoletja, in dr. Rathenau je rekel, da sta v premogarski industriji bistvene važnosti dva razmisleka, "namreč v prvi vrsti blagostanje delavcev" in v drngi vrsti "zavarovanje pred nevednim trošenjem" tega naravnega zaklada.
44Premog je treba kopati na vsak način. Gorkota v domovih, šolah in uradih, gonilna sila z aindustrije in transportaeijo, — vse to čaka sedaj rok, ki počivajo. To ni stvar, ki briga le premoga rje in premogarske delodajalce.
"V zvezi s tem se jr treba spomniti nekega nadalj-nega izreka Rathenaua.
4iKdor trati delo, delavski čas in delavska .sredstva, ropa občino. Tako delodajalci kot preogarji morajo pomisliti, da imajo gotove obveznosti do 4 4 spi ošn ost i".
To je vse le j K) in dobro, a treba je pomisliti, da so bili premogarji direktno prisiljeni zastavkati. ker skušajo delodajalci še nadalje skrčiti že itak bedni zaslužek in ker nočejo ničesar slišati o kaki reorganizaciji industrije, potoni katere bi takozvana "javnost" dobivala cenejši premog ter bi se tudi premogarjem nudilo boli stalno delo.
Nepopustljivost je v zadevi premogarske stavke izključno le na strani kapitalistov.
To je dokazana stvar, katere ni mogoče ovreči z nobenimi lepimi t razami.
Dlo p i s L
Pueblo, Colo.
Tekom pretekle jtwni »em bil ve« prt-v-nK-en, ko govoril jmj telefonu iz Saerauienta v Kaliforniji »• l*in-bl«» na razdaljo priWiiaio l.'iOU milj preko prerij gora in rek trr eu! glas svojih bratov tako raz-loriio in	k«'t da so le par ko-
rakov vstran.
l*retl par tedni pa st-m zopet poslušal rH<lio-koneert, katerega si» igrali v m-situ New Yorkn, nu*d-lem ko sem sedel jaz v neki re-sia\rai-iji v Cliieagti. in moje pre-seneeenje v spričo r-udes najnovejših imajd je bilo tie v«<-je.
Amerika »se j« oprijela radija in U> kmalu p<ipolnoma »AladaJa to najnovejšo iznajdbo.
"Kmalu bodo peli v Evropi koncerte in mi v Ameriki jih bomo poeltt&Ui ter ruli tako razločno kot ee bi sedeli v Evropi ter po^lu^ali žive pevce", je rekel dr. -Josip Goričar na nekem prijetnem majhnem sestanku, ki smo ga imeli pred kratkim v Clevelandu.
44Ko bo oni slavni čudoviti moški zbor prepeval celemu svetu, bodo žalostni otroci m odrasli ljudje slovanskega <pokolenja, da so zanemarili svoj materni jezik in da ne morejo v*Jed tega uživati v polni meri petja, ki ga ni primerjati z nobenim drugim na svetu", je zaključil gospod doktor. Kratka pripomba dr. Goriearja
Collinwood Cleveland. O.
K^k«»r drugod, Tako tudi tukaj ^ii na»i m -fje in bratje 1. julija na stavko | n New York < Vn tral /»'le/u;*ki dmžbi. Iz v.seh od- j delkov so Mi odzvali klieu svojih vudiieljev, samo v takozv&niti i ar fc»h«»ps v« >Uoro vn! ostali, da jedo kruh samim	in drugim.
Družba tlela >edaj s samimi r*kf-bi. XajVx»tj žalostno pri tem pa je. : da so med njimi tudi Slovenci in nekateri so brez žen in otrok. Z<»-pet drugi lastujejo svojo liiwt in. en«kga poznam, ki lastuje tri. Edtn je prodajalee melikth pijač lastu-je takozvani eandv Kt«»re, pa® o-pravlja vkebsk<» delo..Imen ne povem sedaj, ako pa IkhIo opravljali svoje umazano delo naprej, pa naj javnost izve za njih iinena. Če njih ni sram skebut. tudi mene ni za imena povedat. Kakor je čuti, so jih že par prav pošteno ltakle-stili. Po m^jih mitdih ne zaslužijo drugega.
Jaz mislim, da bi bilo dobro, ako bi se žene vsake na «voji ulici zbrale, pa pazile zjutraj, ko idejo na delo, zvečer pa, ko gredo do-i mov, bi jim zlepa .povedale. Ako pa ne pomaga, pa z metlami po njih. Ako smo se lani preživeli, ko so dali počitnice za 7 mesecev, pa bi se letos zopet. Sram bokli vsakega Hlwflwi, kale« gre akebat!
Mrt. J. Mrgole. J
Pred kratkim bi se bila kmalo pripetila v newyorski podce??tni železnici velika nesreča. Na vlaku, obstoječem iz petih voz, je nastal kratki stik. En va «ron je začel goreti. Uslužbenci so skušali pogasiti požar z roe nimi brizgalkami. Tekočina iz brizgalk pa, proizvaja j/in. ki je v zaprtem prostoru smrtonosen. Kakih petsto ljudi je bilo več ali manj omamljenih, katere so pa še pravočasno spravili na sveži zrak. Slika nam kaže ambulantnega zdravili ka. ko preiskuje napol omamljenega konduktorja.
Tridesetletnico
svojega sodelovanja pri ljubljanskem opernem zboru sta praznovala letos tenorista tenorista Fran Rus in Jak. Lumbar. Rus je nastopa! .svoječasno že tudi kot solist.
Velikodušno darilo.
Lesna industrijska družba '"Sava'* v Ljubljani je naklonila zbirki slovenske starešinske organizacije za revne slovenske dijake, ki študirajo na Češkem, velikodušni prispevek v svoti 100,000 K ler s tem dokazala, da umeva važ-
se mi je zdela kot prerokovanje, ki se bo kmalu izpolnilo.
Na istem večernem sestanku je bil navzoč tudi Ivan Zorman, slovenski pesnik iz Clevelainla. Na-i slednjega večera sem šel z Mr. j Zormanom iz središča (,'levelanda proti njegovemu domu na 628 Ed-' na Ave. t^r govoril ž njim o Številnih zanimivih stvareh. Na njegovem domu. h dolgo po poln o C-i in pri čaši rti j nega vina mi j«* prečkal več svojihh originalnih pesnitev in tudi nekaj svojih angleških pfvvodov najboljših slovenskih pesnikov. Ali ni krasno. kak<* opisuie starko:	*
STARKA.
Kakor bela sveča, ki v svetiš/- i plapola, b-p '»braz je starke, kadar se smehlja.
Kakor zimsko sobice, ki izčrpano ž;«ri. zie <>ko nj" trudno, ko razmišlja mlade dni.
Zarod njen odšel je — tihe T!jene /."ljt*. kakor pod raaspalim Uilhiom tihe sit vode.
V sv .ii oajn'«v« ;ši knjigi, ki ravnokar dot iskana, i>ri«»l*čil 44 slovenskih "pes^ui in angleških prevodov najboljših p4*snitev Pre-šenia, Zupančiča, (irt gorčiča. Jenka. Funtka in drugih.
Cdj Mr. Zormana pri prevajanju najboljših sl.ven-kih duševnih proizvodov je bil, pokazati ljudem, ki ne razumejo slovenščine, kakšne krasne pesnitve imamo. Človek lahko pokaže s ponosom na te kravne *n umetniško dovršene prevode, še govori s katerimkoli ameriškim odvetnikom, urednikom, gospodarjem ali sodelavcem. Nikako pretiravanje ni reči. da je za vršil Mr. Zorman s tem svojim delom najbolj hvalevredno nalogo, kar jih je kdaj izvršil kak ameriški Slovenec. Lahko smo prno^ni. a obenem tudi dolini nuditi vso zasluženo priznanje svojemu rojaku. Predvsem pa moramo materijalno kot moralno podpirati mo<že k»f je Mr. Ivan Zorman.	\
Walter Predpvieh.
.»» t
nost inteligentnega naraščaja za slovensko industrijo, da bi njen vzgled našel obilo ponemaleev tu-<!i med drugimi industrijskimi podjetji.	C^kem študirajo
skoru izključno le tehniki in medici ne i, ker svojih študij ne morejo končati na naših univerzah, ki še ni-so popolne.
» * f : ,
Imenovanje v državni službi.
V	ministrstvu za poljedelstvo *in vode je imenovan za kabinetnega šefa v činu načelnika II. razreda Miloš Stabler, vršilec dolžnosti načelnika splošnega oddelenja.
Prost inštaliran za župnika.
Znani koroški rodoljub, bivši j prost v Tinjah, Gregor Einspieler, jki je po izgubi Koroške živel pri i Sv. Lenartu v Slov, goricah, je j imenovan za župnika pri Sv. Jur-jju v Slov. goricah. Dne 1. jun. je bil inštaliran na ono župnijo.
Posestvo Gradac.
Z ozirom na tozadevno vt-st se i je oglasil Josip Hofman izjavi! 'sledeče: Res snio kupili "Hofman in tov;,iMši" posestvo Gradae. Jaz i pa nisem češki Nemec, ampak za-veden naroden r«-b. živim že 25 !» t med Slov-uei iu s<-!ii pri vsaki priložnost i žrtvoval /.a narodne n%tiiene v<-ike svot»*. Sedanja go-. s.p(»darska akcija, tekom katere je bilo kupij -no nekdaj Kienelovo' posestvo Grada«-, je v zv»>7! z rtid-' n ikoni "' Belakra juta *" v ('moml ju in je le želeti, da se 711-ojekt. ka-kor .'e zasnovan. ureo,i,"i. Vseki-l;or TiJ bilo treba pozdraviti novo industrijsko podjetje, ki ni v tuji!*. anv>ak domačih rokah.
Strašen umor.
V	bbžnii <»1;<il:i-i in;»ril>orvki odirala krvava dramri. V Po-
r.režju je ž'vel neki Filip Čep v i.:ivjem zikonu z ločeno ženo Eli-zo » Vh. ( ep je znan nasilnež, ki se prc?.:vlia s popravljanjem dežnikov ter brus,i tudi britve iii škar-.>♦•. Z«* več ilni io popival s svojo ptiležnieo iu njeiiimi soro«lniki. Te dni pa j«' nastal med njimi prepir. < Vip je Cehovi o-"ital. da mu j^ nezvesta. Zgmbil je nož in ji prereza! trebuh, tako da so izstopila čreva. iVhr^vo so prepeljali v bolnišnico. Njeno stanje je brezupno.; ('ep je pod ključem.
Okraden farovž.
V	župnikov! odsotnofctr se je te r?ni priplazi! neznan uzmovie v od-' ]>rto stanovanje župnika Fr. brnita v. Podlip: ter r.dnesel 1000 K gotovine, mrsti. me«a in perila.
Tatu doslej Še niso prišli na sled. ^
j
r
Visoka starost.
V	Novftn me«tu je umrl te dni
i najstarejši tamo^nji meščan Janez ( Kondrič y starosti 94 let.
.'"'.i
O LAS NARODA, 13. JTTL. 1932
Glavni odborniki.
Predsednik r.t'DOLPH PERL«AX. '.'-Z E. lS5to St.. Cieveland. O. Podpredsednik: LOL1S BALAM. Box 10S I'earl Ave., .Lorain. O Tajnih: JOSEPH PISHl^ER. Ely. Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH. Ely, Minn."
Blagajnik neizplačanih smrtnin: John Movern. 624 N. "nd Ave. TV. luih, M inn.

L»r. JOS. V
Vrhovni zdravnik-
GRAHEK,	E Ohio Street. N.
S.. Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
A.VTuN ZBAŠNIK. Room 20t> Baktweil Bldg.. t or. D amond and (J, ant
Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR. ML.ADIC. 2603 So. Bawndale* Ave., Chicago. 111. FRANK SK11ABEC,	Washington Street. I'er.ver. CoI«».
-Porotni odbor.	*
LEONARD S L. A BODX1 K, Box 4S(», Ely. Minn. CKEUOK J. P« »RENTA. Black Oiamond. Wash. FRANK ZORICH, 62X7 SL Clair Ave.. Cleveland. O.
Združevalni odbor.
VALENTIN riRC. 313 Meadow Ave.. Rockdale. Joliet. 111. PAFLINE ER.MENC. D3f» — 3rd Street. La ^alU. HI. JOSIP STE H LE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CEL,ARC, t<»6 Market Street, Waukegan. 111.	•
--Jednotino uradno glasilo: "illas Naroda'*.	__
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne pošiljatve jiaj se poS.ljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pobija na predsednika porotnega odbora. Prošnje Ka sprejem r.mih članov in bolniika. spičev^ia naj se pošilja na vrh^nega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom z:i obilen pristop. Kdor 'eli postati član te organiz leije. na.i se ztrlasi t;«jn.ku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnite na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanov; z S člani ali članicami.
Iz urada vrhov, zdravnika J. S. K. J.
I	-
i	Graduacija.
i .
Z velikim veseljem sem izvedel, da je dosti mladih slovenskih fantov in deklet dovršilo višje j Sole in da jih je med njimi dosti, ki so dosegli ! najvišja odlikovanja. —
Če pa gledam naokrog ter vidim veliko števi-; lo nadaljnih, ki bi morali biti v šoli. ki pa ne u»--
lajo drugega kot postopajo. sem užaloščen. _
; Oče lahko zapusti svojemu sinu ali hčeri pre-: moženje. katero pa človek lahko preko noči izgubi, dočim izobrazbe ne more izgubiti. — Vsak oče in j vsaka mati bi morala, če le mogoče, primerno vzgo-j jiti in izobraziti svoje otroke. — To ne bo le ponos g! za sta riše. temv<č bo tudi spravilo Slovenec v os. |,i>redje v javnem življenju ter pokazalo, da imajo I; tudi oni možgane in sicer prav tako dobre ali Sjše boljše kot njih tovariši. _
Veseli me. da je med našim narodom vedno več i ravnikov, odvetnikov, učiteljev, inženirjev itd. j Brez dvoma ste že zapazili, da se v krajih, kjer je || par takih izobraženih ljudi tudi višje ceni pleme.
lratpppmn nrireifl^jo
Večina Slovencev v tej deželi je prišla sem. da ostane tukaj zast;ii-tia. Zakaj bi torej ne izvedeli drugi narodi, da tudi mi Slovenci živimo in obstajamo tukaj.' — Urez dvoma imamo možgane, a treba jih je razviti. St;u-i pregovor; —-Jaz delam trdo in'moji otroci naj delajo prav tako-je pov>em nana-fen. — Resnica je. da so nekateri otroci, katere pošljejo v višje šole, neuspešni, a takih je malo. — Znanost ne more nikomur škodovati. dočim lahko vsakemu pomaga. — t'c boste prišli v zadrege, vam bo znanost več koristila kot vsaka druga, stvar in Slovence ho storil za vas več kot pa kak tujec. —
Našim ljudem bi svetoval predvsem. naj vlada med njimi večie soglasje kot dosedaj. — f"im večje bo soglasje med nami. temvečii rešpokt bomo uživali pri drugih. (V le mogoče, nudite svojim otrokom primerno izobrazbo. _ Za
marsikaterega bo to seveda težka stvar, a posledice bodo razveseljive. —
Co se ozrete na seznam Slovencev. ki so si izbrali pirfifesijn. lm-ste takoj videli, da so morali korakati po relo tmjevi poti. — Manjkalo jim j" denarja n bili so polni ambicije, in številni <0 sedaj pravi ponos svojih starišev.
Vzemimo moj lastni slučaj. — Vsakdo v mojem domačem kraju ve. kako trdo sem moral delati. Bil sem majnar in vem.jkaj p-oii"-n.ia težko delo. Delal sem vro-vih tekom svojih počitnic. _ Trdo delo pa je rodilo obilne sadove.
Vzemimo, da bi se moji stariši ne hoteli odpovedati nekaterim svojim zabavam, in v -takem slu čaju bi bil najbrže še danes pre-mogar brez vsake bodočnosti. >:•! vse. kar imam. se moram zahvali ti svojim starišem. Vi imate mogoče izvanredno brilitn^ga otroka z dobrimi rnf>^ani. a če mu ne boste nudili prilike, bodo ostali ti možgani nerazviti. — Nobenega vzroka ni. zakaj bi ne imel Slo venec tako dobre možgane kot rsak drugi. — Možgane je mogoče primerjati s semenom, ki rodi rchilen sad. če ga. vsadite v pravo zemljo.
Semenu morate dati bogato zemljo. obilo solnea in vode. k=<jti le v takem slučaju lahko pričakujete obilnega sadu. _
Pred nekako petimi leti je prišla k meni po nasvet neka mati. ki je imela jako brihtno hčerko. FTčerka je ravno zaključila drugo leto višje šole. Njena mati je hotela naj gre v tovarno delat zn deset dolarjev na teden. Jaz sem
VABILO!
Društvo sv. Jožefa št. 53 JSKJ. v Little Falls, N. Y.
priredi
PLESNO VESELICO
v soboto, dne 22. julija na 36 Danube Street
Tempotom uljudno vabimo člane in članice tukajšnih slovenskih društev, kakor tudi vse posamezne Slovence in Slovenke, da se izvolite udeležiti te prireditve.
Začetek veselice ob 7. uri zvečer. Za obilno udeležbo se priporoča
Odbor.
i'. iJrv
Glasil® Jugoslovanske © Katoliške Jediote
, V stanovi j ena leta 1898.	"	Glavni urad Ely, Minnesota.	Inkorporirana leta 1901.
Iz urada glavnega tajnika J. S. K* J J
Ase«, št. 288,	mesec julij 1922. ]
Poročilo umrlih članov in članic katerih posmrtnine
so bile nakazane tekom meseca junija 1922.
Fmrli brat, John Križan, rert. št. 13351 član društva Sv. Jurija št. 61, Reading, Pa. Umrl dne 2. junija 1922. Vzrok smrti. Jetika. Zavarovan je bil, za $1000.00. Pristopil k jednoti dne 21. julija 1910.
Imrl brat. Frank Mikš. cert. št. 13343, član društva Sv. Roka. št. 94, Waukegan, 111. Umrl dne 3. junija 1922. Vzrok smrti: Rak v ledvicah. Zavarovan je bil za $1.000.00. Pristopil k jednoti dne 6. julija 1910.
Umrli brat. Frank Krashmvitz. cert. št. 13005.' član društva Sv. Martina št. 83. Superior, \Yyo. U-; mrl dne 'J7. maja 1922. Vzrok smrti-. Pljučnica. Zavarovan je bil za $1000.00. Pristopil k jednoti dne 24. aprila 1910.
I'mrl i I »rat, d»r<ip Rukavina, cert. št. lilfST. član društva Sv. Jurija št. 22. So. Chicago. 111. I'mrl dne 27. maja 1922. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan jej bil za $1000.00. Pristopil k jednoti dne IS. decembra 1906.
Umrla sestra, Uršula Baznik. cert. št. 8461, članica društva Sv. Jožefa št. 14. Crokett. ('al. Umrla dne 12. maja 1?>22. Vzrok smrti; Vnetje ledvic. Zavarovana je bila za $500.00. Pktopila k jednoti dne 1. januarja 1906.
Umrli brat, Josip Lesko. cert. št. ltM29, član društva Sv. Jožefa st. 29, Imfx-rial, Pa. Umrl dne 3. junaja 1922. Vzrok smrti: U-mobol. Zavarovan je bil za $10C0. 00. Pristopil k jednoti dne 22. julija 1908.
Umrla sestra. Ivana Krajne. c«rt. št. 9379. članica društva Sv. Janeza Kristnika št. 37. (leve-land, Ohio. Umrla dne 25. maja 1922. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovana je bila za $500.00. Pristopila k jednoti dne 20. maja 1906.
Umrli brat, Simon Verbich. cert. št. 19951. član društva Sv. Janeza Kr-tnika št. 37. Cleveland. Ohio. Umrl dne 7. junija 1922 Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan je bil za $1000.00. Pristopil k jednoti dne 28. januarja 1908.
Tekom meseca junija se je izplačalo kakor sledi:
Za pmmrtnine članov in članic......... $ 7DOO.OO
7.a bolniško podporo operacije, rhlškrnlRine
ir; odpravnine....... 6,507.56
,Za izredno pod[M>ro iz sklada onemoglih,..	40.00
Skupaj:	$ 13.517.56
Z bratskim pozdravom
Joseph Pishler. t;i jnifc.
Naznanila in dopisi.
* Earberton, Ohio.
Se nismo pretrpeli izgube, ki je zadela naše društvo lansko leto. uo naln je «<nirt jxtbrala v-brata I* t anka Ucbevpi ko je že zop«»t posegla med našo »-rodu ter nam vzela so brat.i Josipa Režcla. Pokojni ie /ivel v Kittmanu, Ohio. V Združenih državah je živel «»ko|, 1> let. Ifojen j«, bil v vasi Hinci t e t»ri .Muni jx. i na Dolenjskem. Ud je v najlepši :ii4<^ki dobi. star • I* let. V Kittmanu zapušča vdovo in štni otrok« v slarosti 4 do let, v starem kraju pa mater. Pri našem društvu sv. Martina št 44 je bit član blizu dve leti, lem ko je k nun; pristopil od dru šiva sv Frančiška št. 99 JSKJ v Ho<tn Runu. Pa. V Jed not o pa je pr;*topd leta 1910. Pokojni je •sil Vsled svoje nesebičnosti, pri jaznost. do vsakogar in pa vsled dobrotljivo*ti napram manj *reč-nun zelo priljubljen nuni rojaki. Kakor t ud' med drugi>r<*lei Na dan po£Teba, .«nu videli po m««*tu RittniMu viseti zastave na pol dro-gik <>'iienjNni sobrat je šel dne * julija z vie drugimi rojaki in t*>-Miii lovit rd»e kakih 8 milj pro«"-od Rittmaiia. Ko je pri tej priliki njegov sinček Joe plaval čez vodo. je naenkrat izginil spod vodo. Prišel je z«»jH't na površje in (»omajal v strahu z r«>ko očetu, rek«*" : "<»fM»d bve, pa p*t ? * * So brat Rexnl je /a v pil na pomoč. Prvi je skočil za sinčkom Frank Repovš«k, kateri ga je t ml i reflul. V istem trenutku pa je skočil 11a pomoč tudi ]M*kojni sobrat. Vsled splošne zmešnjave, ki je pri tem nastala, pa je sobrat Reirl nevešč piarva
Zahvala.
Podpisana se zahvaljujem vsem darovalcem, ker ste mi darovali za mojo družino. Nepričakovano sem dobila svoto $50.55 in še mnogo drugih reči. Zahvaljujem se tudi nabiralcem in našemu društvu sv. Antona št. 108 JSKJ. v Youngs-townu, Ohio, ker mi gre vedno tako na roko. še enkrat lepa hvala celi girardski naselbini.
I
Rozi Kikel. j
VELIKO NEURJE V SOFIJI. I
}
•- l
20. junija se je nad Sofijo utrgal oblak, ki je več delov mesta popolnoma poplavil. Vsled povod-1 nji se je mnogo hiš podrlo. Voda j je odnesla pohištvo in domače ži-! vali seboj. Vsled neurja in porn- j šenih hiši je 10.000 ljudi brez stre hc. Kolikor jc doslej znano, ni < nihče utonil.
izkaz daroy za asesment stavkujočih članov.
Poprej izkazano........................................................$ 164.00
Nabrano na društveni seji društva Sv. Alojzaja št. 43,
Ea.st Helena, Mont................................................2.90
< lani društva Sv. Barbare št. 60, Chisholm, Minn.: Jo-ip Jancžič — 75c. j o 50c.: John Vujčič, Anton Panjan. .ouis Sustar. Frank Stare in Martin Govednik. Po 25c.: \nton Poilržaj, Frank Krajnik, Anton Ivane. Frank Ko-
nidar. Anton Klančar in John Susak. Skupno ................4.75
Leonard Slabodnili. predsednik jmrotnega odmora
I.S K.J............... .......................................5.00
Skupaj dosedaj prejeto:	$ 176,65
rja izginil pod vodo, ne da bi »j to takoj zapazilo. Ko je njegov >osed zatem plavai jh> vodi, se ga je naenkrat prijel za obleko ]>u-kojni sobi at. J'a se je zopet prijel drnirega v strahu, da ua potegne poko.j-ii s-.';rat |>o-J vini » in nevar-u st je bila, tUi In'do vsi trije utonili. Obleka, katere se je držal pokojni sobrat, pa se je pri tem, ko so vlekli, tnltrgala m pokojni .so !o"at je ostal v \odi. Tla v vodi so-l»:l i namreč blatna in voda kalna to je l»o\/:!'(>čil< . da niso mogli
rešili s< brata še živega. A'zelo je skoro trič"ti*t ure, predno sij jra 'lobilj na površje, sevala že mrtveca. Poyre!> .je vršil tlne 4. ju-itj.i. I*o«rrebne clm-de yut poikojnim je opravil katoliški duhovnik v ifittuiaim /. mašo za pokojnega. Zakoj>au pa j«- na Lukew;>od po-ii>-pal'š'-u v I »a j Inert 011 u. Narav-:iost \ >rce pretresljiv je bil prizor. ko je pogrebni k zapiral krsto u pri kateri priliki so otroci in /.ena milo klicali pokojnega t "O moj papa'" "O ljubi moj Joe!*" Pokojnega Miirt je bila častna in - ponosoMi si 1 ee»t e vi njegovi o-rr.»ej labl:o spominjali vašega •*papa" ker storil Je smrt vsled skrbi za enega izmed vas Naše društvo tem potom izreka Iskreno sočutje vdovi pokojnega v »brata
in vsem n^ejr*»vlm yiptdnikoiu. Hi! Mani je zvest -obrat in kot tak je vreden, da ohrani naše društvo opomin na njega.
« M-.-1 si, Joe ni te več med nami. Vzela te j«- kruta smrt, Zastonj toče solze za tabo tvoji dragi.
Ne bo te 1j1 nazaj več irr J>.
liil si dober oče. mož družini. /Ca svoje drage šel si v smrt, Zato pri nas bmlo opomini Nate ostali, drag sobrat.
> pa vaj sladko v hladni grudi In čakaj tam vstajenja dan, Ko zopet s ta' 10 bod<* s<» združili Vsi tisti, ki obraz s"daj jim jc sniz&n.
A. Okoliš, tajnik.
Braddock, Pa.
S tem se naznanja vsem članom in članicam društva sv. Alojzija št. 31 JSKJ., da prihodnja seja je glavna, zatorej vabim, da se člani polnošteVilno udeleže, ker je več važnih stvari za rešiti. Vse oddalji ne pa pozivam, da ]>oravnajo mt.s-čne as.*-im-iite ali pa pridejo na	in prosijo društvo, da jih
jK«čaka. "
Nadalje se poživlja nadzornike, ;!a pridejo na sejo in pregledajo iestinesečni račun.
Offctnem moramvnaznaniti, da je M>hratu Josipu Mulcu umrl kletni.
sinček Andrej, kateri je bil tudi član v mladinskem mldelku. Dragi mi očetje in matere, to je težko. a ko stariši izgubijo otroka, ali nekoliko jih pa vseeno potolaži, ako je otrok pri Jednoti. Seveda, kateri so b->!j premožni, že prenesejo lahko, ali tankih je kaj malo med nami delavci. Torej, stariši, kateri nimate še zavarovane mladine, zavarujte jo, ker ne voste, kateremu skoči smrt za vrat. Ona. nič ne izbira, p >kos: zdaj mladega. zdaj starega.
Nadalje poročam, da našemu sobrat u in prejšnjemu tajniku se žc na bolje obrača. Fpamo, da bo kmalu okreval in se bo zopet veselil med zdravimi. kar mu želi
celo društvo.
r	„	1
Pozdravljam vse društvene člane kakor tudi Jednotne ter sem1 vdani
John A. Germ. 507 Cherry Way, Braddoek. Pa.
Johnstown, Pa.
Na zadnji redni seji društva sv. l irila in Metoda št. 16 JSKJ. smo sklenili, da se vsi udeležimo piknika, kateri bo na slovenski zem-j 1 ji sv. Cirila in Metoda v Morrell-t velle v nedeljo 16. julija 1922. Zal pristno zabavo in da ne boste suhih u.st imeli, bo že dobro preskrb-' ijeno. Vsi vemo, da s > slabe delav-j ske razmere, ali upamo, da se sko-j raj na boljše obrne. Društvene j prispevke morete plačati na pikniku. ker seje ne bo v dvorani ka-kor ponavadi. Vstopnina na piknik je prosta.
Tudi s» opozarja cenjene sobra-ie. da smo se namenili, da si nare-,dimo novi dom. zato ste prošeni. da vsak po svoji in oči de'uje. da se bo kaj- najprej začelo s stavbo, ki bo v naš ponos in ccdi naši slo-' ven si: i naselbini. ,
i
Društveni odbor.
Collinwood-Cfleveland, O.
Članice društva Marije Vnebo-vzete št. 103 JSKJ. so »»rošene. da. se vdeleže redne mesečne seje 16. julija. Pridejo naj tudi nadzorni-i ee. da pregledajo društvene knji-j ge. Prebral se bo šestmesečni ra čun. Torej pridite v večjem, številu kakor ponavadi. Ako paVam ni mogoče priti 11a sej<». pa vsaj pošljite plačati svoj asesment na s- jo. Nikar ne čakajte do zadnje-; ga dne. Ako katera slučajno nc more plačati asesmenta in ne želi niti suspendirana, je prošena o pravem času m«*ni sporočiti, dru ga če se ne založi za nobeno
Šeste rs k i pozdrav!
Anna Pierce, tajnica. (Nadaljevanje na 4. strani.)
Premembe med drustyi in Jednoto za mesec junij
Družtvo »v. Cirila in Metoda, stev. 1, Ely, Min«.
Pristopile:: — Barbara Mateslio 0.". 22122. r>(X). IG. — Mollie Air-nich. 06. 22140. 1000. 16: — Elsie Prijatelj. 06. 22141. .",00. 16.
Prestopila k društvu št. 129. Elv. Minn.: Marv Gruden, 97, 18317 1000. 18.
Društvo Srca Jezusa, iter. 2, Ely, iw»iti
V mri: Marko Sertič. 69. 13032. 1000. 41.
Prestopili k društvu št. 128. New Duluth. Minn. Louis Plut. 80. 479, 1000. 20; — Karolina Plut, 78, 8140. .100. 28- — Frank Plut 05 21653, 500. 16.
Društvo sv. Barbare, št. S, La Saile, HI.
Prestopil k društvu št. 14, ( rokett. Cal. Joe Bratkovieh. 75 619^ 1000. 31.
Društvo Sv. Alojzija, št 6. Lorain, Ohio.
Pristopila: Margareta Kral, 05. 22129. 1000. 17.
Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 9, Calumet-, Mich.
Pristopil: John Butala .Tr. 04. 22124. 1000. 18. Zopet sprejeta: Mary Klobučar, lf>70. 8286. 500. 36. Prestopila k društvu št. 70. Chicago, 111. Mary Sternisha, 88, 8353, 500. 19: — Frank Sternisha. >3. 885. 1000. 19.
Društva sr. Štefana, štev. 11, Omaha, Neb. Pristopil: John Černelič, 05. 22125, 1000. 17.
Društvo sv. Joefa, it. 12, Pittsburgh, Pa. * Pristopila : Štefan Cvetkovič. SO. 22118. "HX>. 4'»- — Fr. Krese 06 22119. 1500. 16.
Umrl: Anton Oft. 83. 19212. 1000. 34.
Društvo sv. Alojzija, iter. Baggaley, Pa. Zopet sprejet za bolniško podporo: Mike Pavžel. 80. 18590 1000
36.
Suspendirani: Geo. Mu<"nak, 80. 17131. 1000, 1000. 33; _ Veronika Mučnak. f>:{. 1906r>. 50O. 24: — Štefan Kovačič. <>G 19^85
i 500. 20.
Suspendirani od bolniške podpore: Frank Kojenc. 74. 5496. 1000. i 32; — Mike Jankovitz. *2. 21468. 1000. 38; — Louis Kin-of 81 15109. 1000. 31.
Umrl: John Pihlar. 83. 18163. 1000, 32.
Prestopil k društvu št. 77. Greensboro, Pa. — Geo Jamss 01 21624, 1500. 21.
Društvo sv. Petra in Pavla, štev. 15, Pueblo. Colo.
Suspendirani: Jakob (>i nač. 89. 14534. 1000. 22; — Frank Kameni. 8<, 17279, 1000. 26: — John Sterle. 82. 16594. KnfJ. 31.
Pre/.topil k društvu št. 10S. Yoiuigstown. Ohio. Frank Janesh 97, 17821. 1000. 17.
Društvo Sv. Cirila in Metoda, št ev. 16. Johnstown, Pa.
j Pristopil: Joseph Intihar. 06. 22134. 500. 16.
Droštvo sv. Alojzija štev. 18, Rock Springs, Wyo.
Pristopil; John Jenko. 06, 22130. 1000. 16.
Zopet sprejet t.a bolniško podporo: Frank Vehar. 88. .">999. 1000.
i18-
Suspendiran: John Hafner. 8:t. 6264. 1000. 23. Odstopil: John Dcrmota. 65. 6263. 10C0. 42.
Prestopila k društvu št. 139. Cadillac. Mich. — Frank Eržen. 73. 1348, 500, 29: — in Neža Eržen. 79. 8659. 500. 27.
Društvo sv. Jurija, štev. 22. So. Chicago. ID. Pristopil: John Crnkovich. 97. 22123, 1000. 25.
Društvo sv. Ime Jezus, štev. 25, Eveleth, Minn.
Suspendirani: — John ("hod. 92. 14971. 1000. 20:____ John Dolin-
sek. 81. 12562. 1(MK). 29: — Marv'Dolinsek. 9:i.	1000. 21: —
Martin Stukel. 7"». 755. 1000. 24: — Jera Stuk-1. 72. 822S. 500. 34: John Prestjak: »7. 17423. 1(IC0. 27: — J os. -Jugovič. 82. 7764. 1000. .25; — Mar>" Jugovič, 94. 9853. 500. 23.
Društvo sv. Štefani, štev. 26, Pittsburgh, Pa. Pristopil: Frank Pecman. 87. 22126, 1000. 35.
Društvo sv. Marija Danica, štev. 28, Sublet, Wyo. Zopet sprejet: Joseph Bastil. 89. 20805. 1000. 32.
Društvo sv. Jožefa, štev. 29. Imperial, Pa. Umrl; Joseph Lesko. 92. 10429. 1000. 16.
Drnštvo sv. Jožefa, štev. 30, Onishoun, i._______>
Presfopil k društvu št. 1. Elv, Minn. — Joseph Moravec. 72. 234. 1000. 28.
Društvo sv. Alojzija štev. 31, Braddock, Pa. Suspendiran: Štefan Car, 88. 21228, 1000. 32.
Droštvo Marija Zvezda, štev. 32, Black Diamond, Wash. Pristopil: Mihael Grubiša. 87. 22136. 1000. 35.	j
Suspendirani: — Joe Kolenc. 75. 2111. 1000. 27; — Anton Ma-Ijavec. 85, 16808. 1000. 28.
Društvo sv. Barbare, štev. 33, Trestle, Pa. Suspendirani: — Gregor Bogataj. 75. 1991, 1000. 28; — Frank! Dovjak. 86. 13146. 500. 24.
Drnštvo sv. Alojzija, štev. 36, Conemaugh. Pa. Suspendirani: — Louis Klučevšek.. 06. 22107. 500. 16. Umrla: — Draga Solič, 98. 16156. 1000. 17.
Društvo sv. Janeza Krstnika, štev. 37, Cleveland, Ohio. Pristopili: — Frank Smrdel. 95. 22132. 1000. 27; — Frank Ru-par, 95, 22131. 1000. 27.
Zopet sprejeti: — Milan Žagar. 85. 19313. 500. 33;_Frank Ar-
--
(Nadaljevanje na 4. strani.)	]
0 inicijativi.
Sobrat < elarc, član združevalnega odbora, je v kratkem pojasnil, zakaj je pripon vi ji vo podpirali inieijativo društva št. 61, katera bi. ako sprejeta, postavila združevalni odbor v akcijo.
Tudi jaz ne bom obširen. Ker sem* bil svoječasuo v združevalnem iKlboru. ki je I>:1 uspešen, .se smatram opravičenega, izraz ti nekoliko mnenja o inieijativi društva št. 61.
Obstoječe določbe pravil omejujejo tlelo združevalnega odbora na pogodbo, sprejeto na z.-idnji kon-vtneiji, za kar je potrebno združevalni odbor rešiti teh verig, ako želimo uspeha. Ako je že omenjena pogodba v tem času brez moči, je potrebno lozadrvne točke pravil spremenit". k-*r vežejo odbor na neveljavne stvari, kar pa je <*b enem p« trebno nadonn^stiti z boljšim. ili»gth"e in se i>ii moglo združenje preprečiti na podlagi obstoječih določb v pravilih. Vsekakor bi pa v vsakem slučaju izvrstno služile združitvenim nasprotnikom v argumentih pr»t: združenju. Ako ni drugega, s ■ te določbe v pravilih velika cokla v združeval-nem delu. vsled šesar je najbolje, da >e odpravi.
Združevalni odbor mora imeti kol.kor mogi -e proste roke \ po-gajanju z drugimi organizacijami, da zaruore a-jtešno delovati. Ako b . vsaka oroanizaeija predložila svojo pogod'*«» in privolila v združenje edino na podlagi svoje pr>-godbe so spi* *h vsa pogtijatija brez pomena.
r»ojaze?i. da bi združevalni odbor •zdelal ^prejel in uveljavil združevalno p'^wlbo brez vednosti član-lv:i. ]e ?ie-aii^elna. Vsa do-sedajšnja z lruž»*nja so s-' »zvršila na način da s» <e združevalni od-jiioj-i sporazumeti /ji zdrnž. pogodbe. ki so bile za tem sprejete od članstva prizadetih organ zaeij. in to se bo nioa-lo tudi \ b'*d »če zgoditi. ker državni zakoni tako zahtevajo.
j Neki kritik onvnja. da inieija-tiva določa. <1:» more t»it-i p^prodha
j (Nadaljevanje na -I. strani.>
j -T! ~ .	7
ji odgovarjal ter jo končno prepričal. da je najboljše za hčerko, če ji nudi primerno vzgojo, kar bi stalo mater za štiri leta nekako 1400 dolarjev. —
Mlada dekliea je graduirala ter dobila takoj prvo leto službo učiteljice za 140 dolarjev na ms-iee. Precej razlike je. če zaslužite deset dolarjev na teden ali petintrideset. Sedaj p;i pomislite, koliko časa bo trebala mati. da dobi nazaj svoj investirani kapital 1400 dolarjev, ee prinese hčerka vsak mesec domov ček za $140 ln sieer za delo petih ur na dan. V kratkem času bo imela mati svoj denar nazaj, njena hčerka ima vzgojo, s katero bo lahko vzdržala sebe in mater v slučaju potrebe. Svoje izobrazbe ne more izgubiti dočim bi lahko izgubila denar. —
Nudite svojim otrokovi priliko in s presenečenjem boste videli, kako dobre možgane imajo Slo-venci. — Le v takem slučaju bodo uživali Slovenci v tej deželi kred it. ki jim <_rre. M j potrebujemo zdravnikov, dentistov In odvetnikov. Polje je dosi i obširno za nas vse. Priborimo si svoj do-lež pri teh ugodnih pozicijah.
D. Joe. V. Grahek
843 E. Ohio Street, N. S. Pittsburgh. Pa.
OLASNARODA, 13. JUL 1922
0 inicijativi.
(Nadaljevanje s 3. strani.)
Premembe med društvi in Jednoto za mesec junij
i t ~ '"" (Nadaljevanje s 3. strani.)
ko, 94, 16087, 10000. 19; — John Lunder, 97, 17240. 500, 16. Suspendiran: — Frank Leskovec, 84, 12295, 500, 2A. Umrli: — Ivana Krajnc, 65. 9379, 500, 41; — Simon Verbič, 85, 19951, 10000, 33.
Droitve sr. Mihaela Arhangela, iker. 40, Glaridgo, Pa. Suspendiran: — Louis Korpar, 93, 19051, 1000, 24. Suspendirani od bolnrižflte podpore: — Matija Hrovatič, 93, 15187, 1000, 33; — Josip Luzar, 79, 2034, 1000, 23; — Josip Pučnik, 79. 2016, 500' 29; — John Radež, 77, 21320, 10000. 19.
Droitro sv. Martina, itev. 44, Barbotoo, Oblo. Pristopili: — Paul Centa. 77. 22120. 500, 45; — Anton Ujcich,
81,	22113, 1000, 41.
Društvo it. Petra* iter* 60, Brooklyn, H. X Suspendirana: — Fany Cotman, 92, 21069, 500. 29.
Društvo «v. Jurija, iter. 61, Reading. Pa. Pristopili: — Anton Jaklowieh, 06, 22117. 100, 16: — Rozi Lu-kens, 06, 22116, 500. 16.
Zopet sprejet: — John Springer, 77, 15326, 1000. 34. Umrl: — John Križan, 91, 13351. 1000, 18.
Društvo sv. Flori j ana, št. 64, Bo. Range, Mich. Suspendirani: — Anton Bukovae, 70, 6916, 500; — Luka Žagar, 73, 19532, 1000.
Društvo sv. Petra štev. 69, Thomas, W. Va. Suspendirani od bolniške podpore: — John Urbas. 70, 5956. 1000, 36; — John Zadnik. 79, 10521, 1000. 29; — Peter Šmit, 66, 10107, 1000. 42.
Premenile zavarovalnino iz $500. na $1000 — Elsie Loehiner, 04. 20612. 1000. 18: — Anna Loehiner. 01. 19594. 1000. 21. Društvo "Zvon", štev. TO, Chicago, m. Suspendiran: — John Tomše, 85. 19422, 500. 32
Društvo sv. aanesa Krctnika, štev. 71, Oollinwood, O. Zopet sprejeta: — Anton iiarolt. 79, 20462, 500, 41; — John Vel-kovrh, 76. 17502, 1000. 37.
Premenil zavarovalnino iz $500 na $1000 — John Bijek, 77. 17692. 1000, 45.
Društvo sv. Bešnega Telesa, štev. 77, Greessburg, Pa. Pristopil: — Thomas Slieffer. 06, 22133, 500. 16: Zopet sprejeti: — Ivan Barie, (neenakopraven) 76, 18557. 1000. 40; — Jela Barič, 76. 18622. 1000. 40; — Tomaž Mikan, 79, 16994. 1000. 34; — Marija Mikan, 87, 1771."}. 1000, 27; — Jurij Meclorpč, 87. 1S620. 1000. 29: — Marija Medonič. 94. 18621, 1000. 22: _ Anton MedoniČ. 95, 200001. 500. 24: — Stefan Ozvald. 88. 12639 1000 22
Suspendirani: — Joseph Globokar, 81,7794,1000,26; — Joseph Marnilie. 84, 19495, 1000. 34; — Frank Sokol. 80, 14977, 1000. 32; Slava Sokol. 83. 14978. .300. 28; — Joseph Spolar, 93. 18708. 1000 23.
Društvo sv. Alojzija, štev. 78, lalida, Colo.
Pristopil: — Anna Fear, 06. 22143. 1500. 16. Suspendiran: — Joe Silz. 80 19719. 500. 38.
Društvo sv. Jsrneja štev. 81, Aurora, UL Suspendirani: — Frank Poldan, 96. 21591. 500. 26; — Joseph Hribar. 87, 21592, 500. 3^.
Prestopil k društvu št. 66. Joliet, 111. — Joseph Resetieh 87 17640. 500. 27.
Društvo sv. Martina, štev. 88, Superior, Wyo. Umrl: — Frank Krashowitz, 86, 13003, 1000, 24. Prestopil k društvu št. 139. Cadillac, Mich, — John Lazar 89 5997, 1000. 17.
Društvo sv. Andreja, štev. 84, Trinidad, Oolo. Prestopil k društvu št. 21, Denver, Colo. — Joe Gregorc 71 12891, 1000, 39.
Društvo sv. Jožefa, št. 85, Aurora, m™« Zopet sprejeti: — John Skul. 80. 514. 1000. 25; — JSTarolina Skul
82,	9068, 500. 24.
Suspendirani: — John Žagar. 72 1513. 1000. 29- — Frank Gerl 85, 20991, 10000, 36; — Anna Strgar, 95, 20878, 500, 25. Društvo sv. Alojzija, štev. 87, St. Louis, Mo.
Suspendiran: — Marin Markovich. 93. 19226, 500. 24.
Društvo sv. Mihaela, štev. 88, Roundup, Mont. Suspendiran: — John Smilanič, 82, 19150, 500, Društva Orel, št. 90, Hew York, N. Y. Pristopil: — John Perme, 96, 22145, 500. 26.
Društvo sv. Mihaela, štev. 92, Rockdale* UL Suspendirani: — Anton Buščaj, 86, 13404, 500, 24; — Jafcok Kokol, 88, 13686, 500, 22; — Louisa Kokol, 96, 18140. 1000, 19; John Spehar, 03. 21965, 500, 19.
Društvo sv. Roka, št. 94, Waukegau, UL Umrl: — Frank Mikš, 75, 13343, 1000. 35.
Društvo sv. Frančiška^ štev. 99, Moon Run, Pa. Zopet sprejeti: — Frank Nagode, 72, 6233, 1000, 34; — Neža Nagode, 96, 9151, 500, 21.
Umrl: — Joseph Kavčič, 74, 5107, 1000, 32.
Društvo sv. Feliksa, štev. 101, WaJsenburg, Oolo. Suspendirani: — Urša Kastelie, 83, 17861, 1000. 31; — John Ka-stelic, 97. 17959, 1000, 28; — Joseph Dolanc, 96, 20859, 250. 25. Premenila zavarovalnino iz $1500.00 na $1000.00 Fany Ursich,
83,	12145, 1000, 36.
Društvo sv. Marije Vnebovsetja, štev. 103, OolHnwood, Ohio. Pristopila : — Alvirvi Sega, 05. 22121, 1000, 17. Zopet sprejete: — Mary Nagode. 1900, 18693, 500, 16; — Johana Valenčič, 88, 18077. 500. 24; — Jo*efa Dolgan, 83, 19842, 500, 35.
Suspendirane: — Fany Jarc, 88. 20096. 1000. 31; — Jera Duša 76, 15120. 500. 35: — Frances Mesee, 77, 21493. 1000. 44.
Društvo sv. Janesa Krst. štev. 106, Davis, W. Va. Su-spendirani od bolniške podpore: — John Bogdanovieh, 78, 14590, 1000, 33; — Joseph Sluga. 87, 15577. 1000. 25; — Frank Štrukelj. 92. 21720. 500, 29.
Društvo "Dulatski Slovani", štev. 107, Dnluth, Minn. Suspendiran: — Anton Sturin, 81. 20365. 250. 39.
Društvo sv. Anton* štev. 106, Yonngstown, Ohio. Pristopila: — Frances Dobrovole. 91, 22144. 1000. 31. Zopet »prejeti: — Mike Jerina. 83 13771. 500. 27; — Frances Jerina. 88. 14630, 500. 23.
Društvo sv. Fra&Aška, štev. 110, McKinley, Minn. Zopet sprejeti: — Josip Ahlin. 85, 18962. 1000. 32: — Frank! Tonija, 76, 15257. 1000. 35; — Ivana Tonija, 89. 17524. 1000. 25.
Premenila zavarovalnino is $500. na $1000 — Neža Arko, 88,, 15764, 1000. 34.
Društvo Slovenec, štev. Ill My, Mtts. Pristopila : — Anna Kaplan. 06. 22142, 500. 16. Zopet sprejet: — Joseph Romanieh. 77, 17745. 1000. 43. Premenil zavarovalnino iz $1000.00 na $l?»0O.OO — Frank De-jak, 91, 17411, 1500. 22.
Društvo sv. Pavla štev. 116, Dehaont. Pa. Zopet sprejeti: — John Kern. 82, 6070. 1000, 24; — Matija Pri-j možic, 83, 2182, 1000, 20.
Društvo sv. Ane štev. 119, Aurora, UL Pristopila: — Katarina Oberman. 94 22135, 1000. 28. Odstopila: — Anna Bučar. 98. 19186, 500, 20. Prestopil k društvu št. 66. .Toliet, lit. — Anna Jurkas, 74, I180R, 500. 35.
Društvo sv. Hta^ja Cisti«« Spofirtja, itev. 190, By, Mina.
Pristopile.- — Roza Kolawsky, 83, 22115, 1000, 39; — Agnes Ga-Liti, 99, 23114, 1000, £9. 1 -»i	s :>i.atiqn2ž: m no am
. taka, da bo garantirala zavarovalnine in pravice članstva JSKJ. Omenjena točka pa ne puve, kake zavarovalnine iu ipraviee. Samo ob hebi je razumljivo, da zavarovalnine in pravice, ki jih že. imamo pri JSK.I. Ako z združenjem dosežemo kaj več, se tudi ne bomo bra-iiili.
Ker m:ui prepričan, da zamore večja organizacija dati več ugodnosti svojemu članstvu kot manjša, zato -.-m tudi prepričan, da bi n.me članstvo dosegla r. združenjem več ugodnosti kot jih za moremo imeti razdruženi, in to je; kar želimo, ter je vzrok da želimo združenja.
(J lede enakopravnosti / družen i organizaciji naj omenim 1»* toliko: Kakorhitro *iu<> taktično združeni, smo podrejeni enim pravilom, ki no merodajna /:\ članstvo vseh združenih organizacij. Ali je mogoča neenakopravnost m« d članstvom, podrejenim istim pravilom Pravila združ. organizacije garantirajo enakopravnost združenemu članstvu v isti meri kot garantirajo pravila posameznih t rganizaetj svojiru oanom — ue more biti druga?«".
Iniciativa določa, da ima združevalni odbor pravico najeti odvetnika. kar je popolnoma umest-no. Združevalno delo ne gre brez odvetnika vsbni legalnih vprašanj, ki morajo biti zadovoljivo rešena. ;
ak<» boeemo, da •»«* vse ur»*di v za-' Jovi)ljxt \ j dr žavnih zakonov. Zdr. j odbor bi iiio«_:el najbolje \edeti do- i ločiti odvetnika, ki bo zadevo \ prid združenja najbolje uredil.
Združevalni odbor, obstoječ iz ]
4 članov, izvoljen od konvencije, naj bi n»- ime! toliko zinoj anja. tla ( bi smel najeli odvetnika v svrho t re*it\e hgalnih zadev, spadaj »čili v njegovo področje.
Nekoč je nek preniogar druge- j mu premogarju kupil kramp, na- • kar se je lastnik novega krampa . pritoževal napram .svojemu kole- , gu, da mu je prijatelj kupil« j kramp, ki je s < er dober, a ga ne »nore rabiti, k-M- ui prav nasajen za njegovo roko. Kolega mu je dal popolnoma priprost nasvet: Pojdi v pri dajalno in si kupi drugega. tega pa daj tvojemu prija- • telju. ki ti ga je kupil, in videl > bo«, da bodita <J»a zadovoljna s > krampi.	]
Združevalnemu odboru določati I odvetnika proti njegovi volj je I isto, kot poverili i/delanje zdru- > žitvene pogodbe združitvenim na-'* *protnikom in tako o«J.«»4>riti.	1
Nekdo pravi, da muo spravili > JSKJ. na tako dobro stališče, da I se nam ni potreba bali propada v sled česar n združenje potrebno.' Priznati m.ramo, da v naiu v sled tega ne mudi združiti. Priznati moramo, da *e tudi druge organi-! zaeije ni-o do -..-daj združile vsled ' tega, ker so se bale propada. Ka- J kor druge napredne organizacije, * ki vi se že združile, moramo tudi1' mi -krbeti m bodočnost in za iz-boljševanje. Ako bomo samo to ' Msili. kar moram*., se ne moremo * ponašati z naprednostjo.
S »prejetjem inieijative društva 1 št. 61 bi j«p mojem mnenju odpra- c vili zapreko. Ui ovira delo zdrože- ! val ne mu odboru, zato želim, da je ( inieijativa zadestuo podpirana in'1 sprejeta potoni splošnega glasova-'1 nja.	1
Bratski pozdrav Članova JSKJ. 1
Bias Novak, član dr .Jugoslovan st. 1<»4 JSKJ.
Chicago, III.
r
TRGOV ZBAKOPLOVSTVO. t
t
Angleški minister za zrakoplov * bo je izjavil v »podnji zbornici ' na tozadevno vprašanje: Po prt*- * d ležeč i statistiki je imela Franci- r ja dne 1 maja 1922. 558 trgovskih letal, Belgija 39 in Holandi- * ja 15. Kakšen odstotek trgovin- ' skih letal je bil neporaben. se ne 7 ve, gotovo pa je bil zelo majhen. x Nemčija je imela ta dan 225 tr- * gov. letal, od katerih ni bilo niji eno nerobno. V Združenih drža- * vah je bilo dne 1. maja približno
1200 trgovinnkih letal. ,č --
" ! Otvoritev telefonske centrale v Kočevju
Pri poHti Kočevje je bila otror-jena centrala z javno govorilnico j za krajevn* in medkrajerrni pro- i Mt x omejeno dnevfto službo, j
Naznanila in dopisi.
(Nadaljevanje s 3. 6trani.)
-	__New York City.
Tem potom se vabi vs»c člane in
-	clanice društva Orel št. 90 JSKJ.,
>	da se udeleže v sobote 15. julija -ipolletne seje točno ob 8. uri zve-|
>	čer. Ker -<o jako važne točke za re-
-	š ti, ste pro^eni. da se te seje za-
-	gotovo udeležite. Neupravičena od m »t n ost m- oglobi po društvenih pravilih.
Z bratskim pozdravom vdani Valentin Orehek, tajnik.
Reading, Pa.
Vsem članom in članicam dru štva sv. Jurija št. 61 JSKJ. se tem ( potom naznanja, da je zadnja redna mesečna seja, za eno tudi pol-' . letna seja, koja se je vršila v navadnih prostorih dne 8. julija ob 7. uri zvečer, sprejela sledeči ' predlog:
1.7
^ >i člani in članice morajo pla-1
•"•ati svoj a-isme»;t do 25. v mese-* en. Ako bi se kateri nahajal v ta-iii st:ski, «la mu ui nikakor mogo-> če plačati s<- mora opravičiti pri di ust v enem tajniku u^Uneno ali pa pism.Mio, sicer se taic'.-ga eno-siavno suspendira, kot to določa člen XXI.. točka ua sti-a^ii 55 i-ravil .T^K.J
1'rete eno leto je bil predlog sprejet, in to na oktoberski seji, da se vsakega člana počaka za dobo treh mesecev za asesment, torej. ako ni tretji mesec plačal, se ga je suspendiralo. Zadnje ome-,njeni predlog je bil sprejet, ker se 'je članstvo nahajalo v velikem brezdelju in ni hilo stalnega dcla7 | i< tos <e je pa začelo nekoliko bolj stalno delati vsaj pri nas. ne re-i' čem drugml. Kolikor pa bolj stalno delam««, delamo pa za "boglo-naj". Torij v.saj vidimo, kak je denar vsaka dva tedna, dasi j>re-t(s".-no lete nismo delali po 6 me j s*H'ev. Članstvo društva ^t. 61 pa opozarjam, da se naj ravna po tem predlogu, da ne bo potem kakega "kikauja"\ kajti nisem tega spi->al z^olj po svoje, pač pa po na-' ro -ilu društva, oziroma sprejetega | " preti loga.
Bratsko pozdravljeni!
John Pezdirc, tajnik, j
Chicago, 111.
Članstvu društ \ a Zvon štev. 70 .TSKJ. se naznanja, da je bilo na "■ji one IS. junija sklenjeno, da se vrši prihodnja seja dne 16. julija in se prične točno ob pol dveh', popoldne zaradi pikniku, katerega priredi sosedno društvo sv. A5oj- , /iia it. 47 KSKJ. v Summit, III. •l iani društva Zvon po seji se od- i peljemo skupaj z najhitrejšim' vlakom na piknik, da preživimo par Veselih ur v prosti naravi.
S sobratskim pozdravom
John Jurečič, tajnik.
Ely, Minn.
Na zadnji seji društva Severna H Zvezda št 129 JSKJ. dne 2 julija ' je bilo sklenjeno, da bomo dale prosto Jfr stopnino. in sicer za tri i mesece: julij, avgust in september. Rojakinje, sedaj je lepa pri- . bka. da pristopite v naše društvo'' vse, katere še niste v okrilju naše slavne JSKJ Zatorej na delo, drage sos^stre! Dajte, da borno dobile v teh mesecih kar največ mogoče novih članic v našo sredo, j f Ce pa slučajno, kaka želi pristopiti ,in da je ne bo nobena obiskala,; • naj se obrne na spodaj podpisano, ali pa na organizatorieo Katie m Bruse.
S sestrskim pozdravom	j.
Anna Zaje. tajnica. !
Baggaley, Pa.
Društvo ^v. Alojzija št. 13 ic na ] redni seji dne 18. junija sklenilo, da vsak član plača 5<V v društveno blagajno, da se i>okrijejo društveni stroški Ta naklada se bo pobirala meseca julija na *edni
Prošeni ste, da vpoštevate to;« naznanilo.
Dalje bi rad izvedel za člana .Mike Jankovi?. Cul sem. da se na-!' lia.ia na Canbon No. 3. Če kateri zna za nietra. ie prošen. da ga ob- ' 1 ve-ti. ker mu mora biti xnaino, za-' kaj. On je rodom Slovak
Obenem ste tudi pročeni. da se; bolj udelernjete društvenih aej. |
S lKizdravom do vseh članov in 'i , član Le.
Frank Žab k ar, tajnik. - 11
I
Ostra kaseu sa prekoračenje
meje.
Okrajno glavarstvo v Maril>oru l je kaznovalo Tvftna Rovola na trii | mesece zapora, ker je prekoračil državnaTflspjo po akrlvj^lrpotih: 1
Društvo sv. Fnačiika, fttov. 122, Homsr Oitj, Pa.	!
Zopet sprejeti: — Simon Klipa, 93, 20708, 1000, 27; — Dragotin' Marečič, 00, 21384. 1000, 21; — Joseph Stulac, 88, 20759. 1000. 32; Steve So&tarič, 95 21728, 250, 26; — Steve Galovich, 81, 21727, 1000. 41; — Joseph Jevševar, 84, 12825. 1000, 26.
Suspendiran: — Benedik Juran, 93, 20491. 500, 37.
Društvo "Sofe", itev. 125, Tsetin. Pa Zopet sprejet: — Ignac Golob. 93, 20615, 500, 37.	v
Suspendirani: — Valentin Batišto. 97. 20199, 500. 23: _August
Juretig. 96, 21771. 1000. 26: Louis Marting, 94, 21770. 1000, 29; John Polugnak, 90, 19260. 1500, 37.
Prestopil k društvu št. 38, Cleveland, Ohio. — Ludwig Kadoli-na, 92 21220, 1000 29.
Društvo sv. Jožefa, štev. 124. Hew Deny. Pi Zopet sprejet: — Joseph Bretvič, 79. 19565. 500. 40. Suspendiran: — Joseph Volk, 75. 20327. 500. 43».
Društvo sv. Srcu Jezusa štev. 128, New Duhxth, Minn. Pristopili: — John Lubina. 98, 22128, 1000, 34; — Nedeljka Lu-bina, 90, 22127, 1000. 31.
Drnštvo Napredek, it. 132, Euclid, Ohio. Pristopil: — Joe Cecelič. 06, 22112, 500. 16. Zopet sprejti: — Geo. Samson. 78, 21891. 500, 44: — Johana Samson. 80. 21889, 500, 42.
Suspendirani: — Frank Slajpoh. 03. 21629. 500. 19.
Društvo sv. Anna, štv. 133, Gilbert, Minn Zopet sprejtaa: — Frances Rradaeh. 93. 21499. 1000. 28.
Društvo sv. Ana, št. 134, Rock Springs, Wyo. Pristopile: — Marv. Taucher. 06. 22138. 1000. 16; — Mary. Tolar, 89, 22139, 1000, 33; — Frances Tominc, 94, 22137. 1000. 28; — Amalija Hafnar. 05. 22111. 1000. 17.
Društvo Jutranja Zvezda, št. 137, Cleveland, Ohio. Zopet sprejeta : — Marjeta Temažin, 96. 18645. 50O, 20. Sus-pendirana: — Karolina Kcliop, 1900. 20259, 1000. 29.
Drnštvo Studence podakalo, štev. 138, Export, Penna. Suspendiran: — John Fabec. 96, 21S20. 1000 25.
OPOMBA: Poleg članovega imena navedene številke zna&ijo: orra leto rojstva, druga certifikata o številko, tretja *a varovala« •voto. šotna rasred.	J. PisMler, fl. tajnih
Moj križev pot v Jugoslavijo.
Iz Italije v Jugoslavijo brez vizeja. — Prvo razočaranje v Logatcu. — Kralj in kraljica na Orient ekspresu. — Ne-j prijetno presenečenje v Zagrebu. — Iz potelje v ječo.' Birokratizem jugoslovanskih oblasti.
Poroča A. Šabec.
Dne 6. junija sem dospel v Trst j in v okupirano ozemlje, o čemer bom pozneje natančneje poročal. 11 nakar sem odšel v družbi svoje mlade nečakinje v Jugoslavijo. Ker je moj dom skoraj tik meje | (Postojna—Rakek), in ker sem vedel, da mi bo dolgo čakati na Jvizej svojega potnega lista — go-: spod a v evropskih pisarnah je: namreč zelo komodna — sva jo mahnila peš preko meje. Hodtla sva po prosluli cesti "Ravbar-ko-Jmandi", ki teče skosii mogočen l , smrekov gozd, v katerem so imeli ; oaje nekdaj razbojniki svoj glav-, j ni stan. Vse je šlo ddbro in neopa-ženo cva obšla italjansko in jugoslovansko obmejno stražnico ter »rečno dospela na Une. na jugoslovansko ozemlje. Tam pa, že v Jugoslaviji in skoro sredi vasi. naju ustavi obmejni stražnik, oficir bivše Wranglove armade, ter naju odvede na policijski koniisa-c rijat na Rakek. Ondi se je pričela 1 moja Kal vari ja. Nesrečjia moja zvezda je hotela, da sem j>adel v roke komisarju, mlademu in inteligentnemu, toda nič manj oholemu in surovemu človeku. Na oster 1 način naju je nahrulil ter ukazal orožnikom, da naju odvedejo na glavarstvo v Logatec. Izjava, da sem dober Jugoslovan in slovenakn . ' časnikar, katerega je iskala Avstrija za časa vojne po svojih žan- , » dar jih na domu bratov, da mu za- i drgne vrat na visJdeah, ni poma- < gala ničesar in vsaka beseda je < bila bob ob steno. Zato sem se vdal 1 v usodo. Čakala sva torej z neea- ;
kinjo potrpežljivo, da naju odve- : 1 de orožnik s prihodnjim vlakom ; v Logatec. Gospodom orožnikom i (Slovencem) se imava zahvaliti, i da naju niso — kakor bi morali j, !— zaprli v zapore, pač pa nama ^ 'dovolili, da čakava v orožniski pi- : j sarni. Sedla sva torej in čakala. | Kazalca stenske ure sta se pomi- ] k al a naprej s pckževo hitrostjo. ; Končno udari ura eno. udari dve. < j Popoldneva ni hotelo biti kraja i ne konca. I"ra udari tri in na ko- i llodvor pribrzi Orient-Express! vlak. Izstopi samo troje, četvero < , oseb: dva ai: trije view>ki častniki 1 '! :n ena dama. Gredo skozi vežo na ; cesto, kjer sta stala ravno piyd ] 'oknom or^žniške pisarne dva av-i: Itomobila. V zadnji avto i-stopijo'i dva ali trije častniki, v jrvega i i mlad oficir ▼ generalski uniformi < z damo-spremijevalLko: Aleksasi- -der, kralj Jugo«davije s svojo so- t
progo, kraljico Marijo___Za kra- 1
ljev prihod ni vedela živa duša, i ker prišel ie s kraljico nenadoma 1 ;in nenapovedan. Spremljala sta i namreč z Oritfit-Expressom an- .« i pivškega in italjanskega princa, ki i sta se udeležila kraljevskih poroč- i nih »ve^anoflti ter wta «e tedaj vra-ji •sla S'xioluMn <k»uov. - ilhh iC-i ta
Ob -priliki kraljevega prihoda na Rakek sem se nehote spomnil, cla sem kot majhen deček čital o ponipoznem sprejemu 'pokojnega avstrijskega cesarja Franca Jože-, fa v Planini, kamor je prišel na medvedji lov. Ob tic^ti priliki so pregrnili po peronu preproge ter okrasili postajo s cvetjem in zastavami. a orožnik" in oinitelji domačih oblasti so tvoi ili špalir. Sedaj pa ničesar vsega tega, m to mi je imponiralo iu ugajalo. Kralj in kraljica sta sedla v avtomobil, ki je odbrzel i njima no lepi Sloveniji skozi Vrhniko in Ljubljano' na divni Bled. kj -r preživlja mla-] di vladar Jugoslavije s svojo kraljico medene tedne zakona.
Zvečer ob devetih sva odšla z nečakinjo v spremstvu -orožnika v Logatec. Temu rahločutnemu in taktnemu gospodu orožniku se imava zahvaliti, da pravzaprav nisva hodila v njegovem spremstvu ter da nisva prenočevala v logaških zaporih,. pa£ pa v najboljšem prenočišču v Logatcu, v hotelu Kramar. Naslednjega jutra sva odšla h glavarstvu, kjer sva bila zaslišana pri ondotnem okrajnem komisarju Slovencru; fiiiem in taktnem gospodu, kateremu sva razložila stanje stvari. Dasi bi oa-1 ju g. komisar 'brez vseh nadaljnih' ceremonij najrajše izpustil, naju je moral vendar postaviti vsake-1 ga pod 1000 kron varščine, in si-1 cer zato, ker je morala iti zadeva' od instance do instance svojo pot J Dal nama je mesec dni časa, da se zglasiva h končni rešitvi zadeve,' .-»icer zapade varščina v korist dr-1 žave. Ker se nama ni delalo nika-kih ovir, sva odšla po tem skrajno mučnem in negostoljubnem spre-1 jemu v Jugoslaviji v notranjosti Slovenije, na Vrhniko in v sloven-' sko metropolo Ljubljano. ,
Po par krasnih, užitkapobiih izletih ^o naši divni Gorenjski, sko-1 zi Vintgar na Bled, katere bom1 opisal v petsebnih črticah, sem od-' potoval v Zagreb, v največje in' najlepše mesto Jugoslavije. Da bi' nikoli ue hodil tja! V Zagreb sem j dospel ob enajstih ponoči ter šel takoj v hotel. Utrujen sem kmalu zaspal, a zbudil sem se v jako* neprijetnih okolščinah. Ob štirih! zjutraj zaslišim trkanje na vrata in nekdo zahteva energično vstop.' Odprem. Pred seboj vidim civilno\ oblečenega človeka — detektiva' — in policaja s puško na rami ter z nasajenim bajonetom — Re-i vizija potnih listov! — Na zahtevo mu dam svoj potni list, ka je bil seveda brez jugoslovanskega vizeja Na vprašanje, kje je vizej, sem detektivu odgovoril ter raz-tQlmacil zadevo v Logatcu in mu1 tudi pok.ioml pobotnico'o položeni! kavciji. Pedantnim jugoslovan-skim, po&Cfueut tersprtalira pa*a-|
'grafrajtarjem pa to ni bilo do- j "volj: "Alo. oblecite se in v spremstvu stražnika na stražnico!" — Na stražnici protokol. Nekoliko oddiha, da p i idem k sapi. Vmes I neumestne opazke idiotskega in pred svojimi predpostavljenimi do tal se klanjajočega klečeplaznega policaja, ki je mislil, da ima pred sel »o j zanikanega Balkanca. Ves moj odgovor napram temu ignorantu je obstojal v prezirnem molku. Ali proti tem gentlema-lioni, ki so varst\ o in cašeita dr- I žave , v .Jugoslaviji ni instance, 1 do katere bi se s svojo pritožbo I obrnil? Ali imajo policaji neogra-nieeno moč? — S stražnice nato I ob polšest ih zjiiTraj na policijsko j ravnateljstvo. Tamkaj znq>et pro- 1 tokol, nakar mi je policaj izpraznil ž«-pe. pri čemer je debelo gledal. ko je našel pri meni pnporo- I čilna pisma na g ministra dr. Žerjava in na jugoslovanskega generala g. Rudolfa Maistra. V vsaki drugi kulturni državi bi novinar- I ja. ako že ne izpustili do zaslišbe I »od varščino ali častno besedo, vsaj nastanili v pošteni, človeka dostojni sobi. č<\sar pa je v Jugo- I s?avi j i zaman pričakovati. Vtaknili so me v neko luknjo na hod- J niku. kjer s<> bili zapori vlačug, j žeparjev, tatov ter ostale mestne sodrge. Tudi top»i^ sem se imel zahvaliti srečnemu slučaju, da sem zadel na policista Slovenca, ki mi je odkazal brlog, ki ni bil sicer nič boljši od ostalih, imel pa je to neprecenljivo prednost, da ni bil > v n jem golazni ter da so se nahajali n»»tri le na pardnevne kazni radi malih političnih deliktov obsojeni ljudje. Moja t ova risi ja je (sest nja ln iz nokega zd razlika, ne-jkegH pri 'Mugoslov. Llovdu" za-'poslenega novinarja ter nekega J uglednega za«;reb?keira meščana. Vsi 11 ljuklje so brli obsojeni na ' pardnevni zapor radi mleležbe pri J demonstracijah ob priliki Starce- j vičeve proslave. Družba je bila torej dobra in to je bila zame ve-tlika sre'*a, kajti presedeli mi je •bilo v onem brlogu polnih 27 ur. 1 Ipredno sem bil pozvan k zaslišbi. ■Vse moje prošnje in energične za- i lit eve po zasbšhi «o bile zaman.— ."tekajte, gospodine, ima vreme-i.'ia!..." mi je odgovoril z mefi-|stov«kim nasmehoni kot^afri trospod 'jetničar. — Hrana delikventov in j (psevdod-likventorv obstoja v red-(-;em. tmirdljivem ričetn. katerega iSe servira enkrat na dan. Izjem .jetničarji, ki se obnašajo v zapo-I f ih liki pfl^e v 5c\-ojrh paša likih, ne J delajo. tfPT-fč ravnajo pn onem starem nemšikem reku: <{Mitsre-fangen — mifrgehangen!" Med žepa r ^ko obrtjo in političnimi de-likti ne prznajc razlik! K^r onih pomij tore! nisem mocrel jesti.
bil prisiljen k 27 urne mu po-(stu, kajti zaslišan sem bil šele naslednjega dne ob devetih zjutraj., torej celih 27 nr potem, ko so me privedli v zapor. Ugledavši moje .izkaznice in poveri!na pisma, so gospodje avsknltantje osupnili ter |pr*čeli begati o<l instance do instance. dokler ui prišla moja zadeva pred samega polieijskega še-,fa. ki je takoj ukaza*, da se me izpusti in se mi d? uradni doku-jment. ki naj svedoči, da mi je pot po Jugoslaviji prosta. Ono listino (mi je izročil neki g. pristav z iz-.razi obžalovanja, ker ni prišla moja zadeva prejšnji dan na vr-|Sto. Veselega <?rca sem torej odšel ?ia zlato solnee. bogatejši na brid-.kih izkušnjah, ki sem jih doživel v svobodni naši domovini Jugoslaviji. Osar nisem doživel v de-jsetih letih svojega bivanja T Ame-■ riki. tej lepi, demokratski deželi jsvobode. to sem doživel v Jugo-j sla vi ji v par dneh: Vandranje iz .zapora v zaj>or v senci žar.darskih (bajonetov, šikaniranje od strani J jignorantnih policajev ter zapr>r v j jdružbi mestnih barab, tatov in I |vlačug...
j Ako merodajr.i Faktorji in čini- i tel ji v Jugoslaviji mislijo, da bodo s tako taktiko privabili tujce m turiste v deželo, se zelo motijo; [obratno: še oni redki inozemski (prijatelji, ki jih mlada Jugoslavi-ija v* ima. ji bodo obrnili hrbet za (vedno ter v svojem časopisju opijali in ožigosali taktiko, katere se poslužuje Jugoslavija naa>ram tujcem, ki — hočeš ali nočeš — mo-• rajo dobiti vtis, da .«v> zašli v pra-ivo pravcato *policajsko dr^afvo, no j (pa v kulturno deželo svobodnih ljudi!
ET BOJAKI, NAROČAJTE SH J 1 NA "GLA8 NARODA" NAJ i I | VEČJI SLOVENSKI DNEVI I ' NIK V ZDR. DRŽAVAH. ^

/
GLAS NARODA, 13. JUL. 18122
LJUBEZENSKE AF^RE LANDRU-JA waham Leoueux gj
— laz te ljubim, moj dragi Henri. — j* dostavila. — Ljubim te * celim svojim srcem.
—	O, moja obfržcvana. — je vnkliknil Landru, jo objeJ ter pričel fftrnstno oljubljati. — Midva ljubiva drug drugega — in vse o-', stalo je postranska stvar	[
Ženska je ostala vkljenjena v| objemu Landru-ja — in ta objem \ je l«il v vsakem slučaju usode-j»oln.
Monsieur Cachet je potom skrbnega izpraševanja dognal, da i-ma njegova nedolžna žrtev. — Brevjl jo je imenoval v svojem ko de«et tisoč frankov premoženja. vključno par dragocenih delnic ter koiiečno ttidi lepo p<»hrš-tvo. Bil je ta denar, na katerega je mislil, ne p« njeno srce.
On jo j.- v svojem srcu zaničeval. — k«»t je pač zaničeval vsr žen>ke. Ta brezprimerni morilec pa je rnal tako umetniško zataje vati svoja prava čustva ter govoriti tako izbrane fraze, da jf zmešal	ženske, s katerimi J« f
prišel v dotiko. Prav posebno ! izjavljal. <la ljubi cvetke, ptice in prosto, naravo. Raditega je rud5 silil v*e ženske, naj gredo z njim T na deželo.
Se isteyra večera, ko je odstranil vse sledove uboge madam*
Cuehet njenega nesrečnega sina, je predlagal svoji novi zaročenki, naj da svoje pohištvo v skladišče t^r odpove svoje stanovanje .
—	luiSin majhno vilo zunaj v Vernouillet — je rekel. — Nisem preje govoril o njej. moja draga. — moja bodoča ženska, kajti hotel sem ti pripraviti malo prese-nečenja. In ne izgleda« dobro. To sem zapazil že pred enim tednom. Zrn k na deželi in mir ti bosta brez d voma storila dobro. Zakai ne prideš ter me obiščeš? Junija! meseca se l ova poročila. Jaz i-1 mam velike kontrakte in moj p<>- J ložaj v Parizu in zunanj na de-; želi, v vili. Moja majhna hišica . v Vernouillet zadostuje za moje skromne potrebe kot samec, a je; premajhna, kot boš sama videla.J ker hočeva zabavati in sprejemati svoje prijatelje.
Na ta način je padla madama , Laborde-Line dobro-oh ranjena u-} dova. a domišljava in brez poznavanja sveta, v nastavljeno ji past.
—	Izvrstno, — pe vkliknil gospod Cuehet navdušeno. — Jutri popoldne od treh pridem p<>-te r
avtomobilom in odpeljala se bova ven.
Nato sta šla skupaj ven, preko Opernega trga v Grand Cafe, kjer
sta sedela kake pol ure ter poslušala godbo. Bilo je skoro polnoči. ko jo je s taksijem odpeljal na njen dom. kjer se je poslovil od nje s jsdjubom ter obljubo, da se bo oglasil naslednjega popoldne od treh.
Poslovilni poljub Landtxt-ja je pomenjal smrtno obsodbo.
Naslednjega jutra se je hotel pripraviti ra sprejem. Kupil je v ta namen m*ka cvetja ter mrzle-ga prigrizka ter se odpeljal v Vernouillet.
Bil je ravno zaposlen z vezanjem, cvetk v šopek, da ga postavi na obedno mizo, za katero Je pred p«.r urami zastrupil inada-ino Cuehet in njenega sina, ko sv je naenkrata oglasil zvonec pri vratih. Le z'obotavljanjem je šet. da jih odpre, kajti on ni marjfl obiskov.
Na pragu je stal visok človek s črnimi brki.
Tak je bil čudoviti inštinkt zločinca da je takoj duhal nevarnost.
Zadr^aval je sapo ter stal par sekund nepremičo. kot da se je izpremenil v kamen.
—	*j!ospod I>iard. — je rekel tujec. — i»r. sem policijski uradnik. Staviti vam moram par vpra sanj.
* * *
Nenadni in povsem nepričakovani pojav policijskega uradnika na pozoriščii zločina, na mestu dvojne.-ra umora jf presenetil Landrv-ja. V naslednji sekundi pa je bil.zopet gospodar svojih čustev. Njegovo samoobvladanje je bilo naravnost čudovito.
—	Da in kaj hočete ? .— je vprašal ter zadrževal sapo. čeprav ni na zunaj kazal nobenega razburjanja.
—- Jaz sem tukaj, da uvedem preiskavo. — je rekel policijski uradnik resno. —
—	V naš urad je prišlo več pritožb. Tekom noči ste sežigali nekaj zelo smradljivega. Gospod Meunier, mesar iz Hue de Nantes, je rekel, da je videl od dveh zjutraj. ko je šel s svojo ženo mimo vaše hiše. gost dim. ki je prihajal i r. vašega dimnika in ki je strašim smrdel. Prišel sem. da uvedem
preiskavo.
Landru se je zasmejal policistu v lice.
—	Vaš prijatelj mesar je moral trpeti na motenju Čutov, —-* je rekel. — Jaz nisem ničesar sežigal. Pridite noter ter poglejte. Stopite r kuhinjo in prepričajte se. Ob dveh zjutraj nisem bil pokonci, kajti na srečo imam zelo trdno s-panje.
J — Pritožila sta se še nadaljna dva človeka. — neki zdravnik Iz Triel, ki je bil poklican k nekemu bolniku v Rue de Hameau. — je rekel policist. — —vsled tega sem dobil povelje, naj uvedem preiskavo.
—	Dobro. — se je smejal Landru. — Vaša dolžnost je priti m se prepričati. Popolnoma prosto se lahko ozrete naokrog. —"je rekel ter odvede] uradnika na po-zorišče zločina, kjer so bili vsi sled ovi seveda popolnoma izbrisani.
Landru je s svojo čudovito brezbrižnostjo in hladnokrvnostjo popolnoma razorožil vsak sum katerega je mogoče gojil policist, kajti slednji, ko si je ogleda: majhno kuhinjo, je prišel v obed-nico ter izpil tam čašo vina n istega kozarca iz katerega je Izpila madama Cuehet strup.
Skozi ves ta čas je bil Landru •seveda strašno vznemirjen ter se vpraševal, če se ni morda pojavil sum proti njemu. Na zunaj pa se je delal veselega ter dobre volje vspričo domneve mesarja in zdravnika. da se je dvigal dim iz njegovega dimnika ob času, ko je on trdno spal....
—	Kdo drugi še je bil v tej ln-ši ? — je vrašal policist, ko srebal po čaši vino. zelo dobro belo vino iz Anjou. katero je Landru vedno držal v hiši.
—	Moja žena in njen sin iz prvega zakona. Andre. — se je glasil nagli odgovor morilca.
—Kje sta sedaj* Mogoče bosta potrdila vaše ugotovilo. To bi bilo dosti boljše.
—	To bosta tudi brez .dvoma storila, ee bo potrebno. Oba pa sta seda.i v Parizu, na obisku pri prijateljih.
—	In kedaj se vrneta?
Za trenutek se je Landrji obotavljal. To vprašanje jč izgledalo kot stavljeno kot vada. Videl je. da je dobil navidezno omejeni In priprosti vaški policist navodila od svojega brigadirja, naj uvede boli kot površno preiskave.
Nikdar se mu ni niti sanjalo, da bi mogel dim in iz tega izvirajoč
Vladimir Levstik:
VIŠNJEVA REPA TIC A.
(Nadaljevanj«.)
Spustil se je v razigran pomr-nek, to|M>t brez vsake scnčice sve-tožalja; Pohlin je moral celo priznati, da je prof naj spre t ne jš i šaljivec. kar jih jc kdaj poznal. (V z pol ure je spremil profesorja tik do hišnih vrat, odzdravi jajc na detmo in levo; v seka ko je imel že na kupe znancev med našimi ljudmi.,V Hričnih izrazih je hvalil prijetnosti novega stanovanja, kjer je prebival že drugi dan. pripovedoval in |»ovpraSeval o uglednih osebah vseh krogov in htrank. s katerimi je bil slučajno navezal stike, ter povzdigoval vrline ljubkih babščet, ki so prihajala mimo. ne da b» pozabil omeniti Vide.
"In vaša mila hčerka? Oh. vrste kaj — izmed dam. kar wm ji'i tu spoznal, dajem nji prvenstvo; ne. brez šale. R svojo ljubko vna-n j os t jo in visoko naobrazbo bi bi-la vsakemu dvoru v čast in ponos...."
"Oho!" se je namuznil srečni Pohlin na znotraj. "To si velja zapomniti; če Špekulira dohtar. hom pa še jaz. Nazadnje je vendar res. da se niti Dora ne more primerjati z Vido, kaj avša-sta Nina; moja kaže na atiku in telesu znake plemenite krvi. Prav čedna grof ieiea' bi bila.*-
Jadrno je povabil grofa naj jih počasti, čim najprej tnore.
"Vida me zmerom * vprašuje. kdaj pridete spet....*'
Grof je povesil oei v enak slad-dke zadrege, ki je profesor ni prezrl.
<fI>a*\ je rekel o*r hipee. "od ^rea radi Jutri moram k HmnB-
ne? Pojutrišnjem, ako vam je prav ; ah veselim se že! Vljudnost veže človeka marsikaj in ga sili marsikam. toda res dobro, ljubi profesor, in res po domaČe se n*-sem zabaval nikoder razen pn vas."
"Svoj svojemu diši"', je pomislil srečni učenjak. "Kaj bi šele dejal, če bi slutil, da sem baron-ski sin!"
Ko se je vrnil po dolgi krizi tako izpremenjen pred obličje zbegane gospe Ane. bi si bila sirota oddehnila če ne bi bila vedela. »"M
sanjalo, revam, nad koga so se skopali s svojem napuhu; Pohlin ni kdorsibodi. on ni kmet kakor Smučiklas, vzlic Buttertopfu in Antoinetti. Nihče ga ne ceni v vsej njegovi vrednosti razen edinega prijatelja, ki ga ima, in te prijatelj je grof Beaupertuis von Kunnigsbruch. da. brez šale!
"To hi ga morala slišati." Je vzkliknil, nkakaje po tenkih nogah okrog strmeče polovice, "to bi morala videti, kako se je muzal ,nad njimi, prifrknjnei. meni Da ie stiskal r*>ko____ 'Snmn vi'
izvira sleherni obrat v Pohlmovi duši iz novih, pogosto še neužit-nejših muh. Tako pa je zavladalo v hiši namesto* veselja zgolj soparno pričakovanje; humanist je čutil napetost in dejal tem skriv-nostnejši obraz. Izbral si je bil trenotek po večerji; takrat je položil servet na mizo. popravil naočnike in začel zarodevati, opazujoč zdaj hčer. zdaj soprogo, kako jima tekne njegova modrost.
Najprej je podal celotno sliko Smuči klasovih prizadevanj, s ponovnim dostavkom. da jc vse. kar smatra odvetnik za svoj uspe V. rgolj njegova milost in zasluga, ter opisal razen političnih zlasti tudi intimnejše. ženske nakane v-koli grofa, predstavlja je vsaSto najmanjšo domnevico kot gotovo stvar; potem je spustil bob-nečo filipiko zoper "nehvaležne purgarje". kako gledajo njepa, erganizatorja^ in diplomata v vsej tej naglavni zadevi, ošabno preko ramen, in kaj si izmišljajo, da bi ga zasenčili s svojim gosport-*tvom; v to skrbno pripravljen« panoramo na d n te častihlepnosti je izstil mahoma svoj homerski/ i ttntogfeslafrti	t'e4>i *e jim
je dejal. 'vi edini ste človek med to golaznijo; kaj maram za druge. da imam le vas! Po vaših besedami se hočem ravnati, ker vem da so suho zlato : vi ste moj vodnik. in za vas storim vse.... 'O. velike reči se mi obetajo, dragi moji; Pohlin s<j ne bo več dolgo skrival v temi. Tudi njemu je napočila ura povelrcanja! Zato pa." je izbruhnil s povzdignjenim glasom. "odlagam od zdaj zanaprej vso ponižnost in stojim zase z odprtim vizirjem : s ponosom, ki temelji na stoletjih časti!" jedo-dal. spomnivši se grof o ve fraze. "Te je napravil Smučiklas iz Ton eke Antoinette, si ti odslej Aii-netta, in konec; če misli on lovit> srrofa na svojo a hotno rahljo in branjevec Grabunec na svojo bahavo zel. so tudi »e drugi na sve-. tu. ki uživajft vse drugačen ugled. Videli bomo!"
S tem izzivalnim vzklikom je ustavil oči na presenečeni hčeri, ki je le napol razumela pomen očetovih besedi.
"O. nič ne zardevaj. dete moje, saj nima« po čemu: tvoj ece ve, kar ve. Po grofovilj lastnih beee-dah ekhp*m> nmmUjif*, dirW»

so, kaj ne. da mi boš odpustila ? j njega dober družinski oče. — z	knjižici", katero se je pozneje
— je vprašal ter se ozrl vanjo t omadeževano proteklostjo, to je	predložilo sodišču. _ je zazna-
onim čudnim, intenzivnim pogle- res, a kljub temu ljubljen v nje-	moval Landru stroške tega svodom. kateremu se je moglo le ma- govih krogih, — bo za vse bodoče	jega izleta v Lyons pod zaglav-lo žensk ustavljati. označen kot največji, najbolj skri	je Bresil, s katerim imenom je
—	Seveda, dragi moj. — je od- vnostni in najbolji brezobzirni	zaznamoval madamo Lahord-Li-vrnila ona. ko sta stala, tesno ob- zločinec, — človek, ki je bil ta-	ne. Njegov duh ni bil nič. če ni jeta v njenem, lepo opremljenem ko previden in smotren v svojih	bil izključno kramarski in skraj-salonu. —r- Kedaj Se boš vrnil? akcijah, da je varal najbolj Iz-	no metodičen. Vodil je natančno
—	Tega žalibog ne morem po-j vodene justične uradnike, vodil	knjigo kot kak bankir in žensko vedati. Mogoče bgm proč en te- za nos pariško varnostno službo	srce je precehil kot bi ocenil meden ali celo še dalj časa. Vendar; ter javno smešil predsedujočega	sar kakega prašiča. _ koliko bo
pa ti bom pisal. — Potem ko Jo sodnika pri obravnavi, ki se je	namreč znašal njegov dobiček,
je večkrat poijuhfil -ter ponovil vršila proti njemu.	Kljub temu pa je bila nje«ova
one svoje papigi slične obljube. Istega večera, ko je policija do-	dvorijivost brezprimerna in nje-
Lr u fai*o i a t«vi a 1	Z /v..	M n ^.... 1.. ,1.. _ _____ 1* i4	i •	___ __	i	»	•	_ ...	_ _ _
katere je imel vedno na jeziku, mnavala, da mora biti nekaj na- govo obnašanje očarljivo. Bil ie je odšel od nje ter se odpeljal do pačnega v vili v Vernouillet. jc poln dobTo zaokroženih fraza, mov, k svoji družini, za katero so zavžil on z užitkom dobro kuha- sladkih in strastnih ki so dihale
no večerjo ter nato mirno kadil j čisto in pošteno nagnenje svojo Cigareto, dočim je njego- Tekoni zadnjlh tlni živjjen va zena pospravljala mizo. Nato 1 madame Cuchet je gf {] Land; kot rta se ie spomnil na neki
I«
Landru
, . _ ,	,	' °"!l>otom enega svojih ženitbenih o-
pravek. je Landru vstal ter rekel
svoji ženi:
glasov v stik z neko mlado, do-
broizgledajočo vojno udovo.
, T	.	brijelo Nadaud. Nien mož. poro-
de Lyons. Imam namreč jutri o- r.nik prj	je }>jl ubh nu
I jeti moram vlak na Gare
pravke v Lvonsu.
fronti ter je pustil svojo ženo v
Vzel je majhen ročni kovčeg!	■ siromaSnih razm?rah,
ter odpotoval ,z Pariza z vlakom | . je imela velifco stanovailjo
ob poide vetih. V Lyons je dospel na Avenue de villiere ki . vso.
malo pred peto uro ziutrai _ u^.. i i.--.	. * -
,, , . 1 t m	bovalo pohištvo, vredno vee ti-
\ zel je sobo v Terminus hote
bile njegove odsotnosti z doma. no večerjo ter nato mirno kadil J čisto in pošteno nagnenje. seveda "po opravkih" tako po-' goste, da se jih ni več omenjalo.
Madama Landru. poštena, težko zaposlena ženska, ni seveda ničesar vedela o ljubezenskem gnez decti svojega moža. o onem lepo opremljenem stanovanju na Rue des Petits Champs ali oni vili v Vernouillet, v enem najbolj slikovitih delov Francije.
•Smatrala je svojega Henri-ja za zaposlenega, marljivega moža. ki je sicer prišel v navzkriž s postavo radi malo preveč korenitih trgovskih metod, ki pa je bil kljub temu udan mož ter skrben družinski oče.
Landru je bil v vsakem oziru abnormalen. j>rav kot svetovno-znani menih Rasputin. Slednji se je rad bahal ali postavljal, kar je do veti 1 o do njegovega razkrin-kanja ter žalostne smrti. Landru na drugi strani pa je postopal tiho, molče, z dobro premišljeno zlobnostjo in zakrknjenostjo v svojem srcu. Bila je ta prav posebna poteza v njegovem značaju. ki je spravila iz tira njegove
tu -r bližini postaje in potem ko je zavžil časo kave. je sedel ter napisal pismo policijskemu načelniku v Mantes, v katerem je o menil obisk policijskega agenta v Vernouillet ter dal izraza svo' jemu obžalovanju, da je moral nepričakovano zapustiti Pariz radi nujnih poslov in da bo odsoten en teden ali še več.
V svojem pismu na p.olicijske-
soč frankov.
Ob drugi priliki ko sta se sestala, se je delal Landru kot da je na smrt zaljubljen vanjo in ko sta sedela skupaj, kajti povabila ga je. naj pride. — jo je o-bjemal ter ob istem času premišljeval s svojo peklensko domišljijo. kako bi se polastil njone-ga imetja.
Mlada ženska mu je odkritosr
ga načelnika je pisal med drugim i ^o obrazložila svoj položaj, na-
tirdi naslednje;	'---- -----"-1 *	v mm
— Dogovoril sem se r. vašim a<w?ntom. da se oglasi pri meni ter zasliši mojo ženo glede ab-sodnike. Kadar se je smejal ter | snrdnih pritožb, da se je iz ino-zbijal šale. je nosil okrut umor v > jega dimnika kadilo v oni noči. svojem srcu in kadar je gladil la- Ta sestanek bo treba prd'oziti. se kake ženske ter jo nežno po- kajti moja žena in sin sta odpo-1 j ubija], jč v istem trenutku v sv0 i tovala v London v nujnih dru-jem duhu hladno premišljeval, ko j žinskih zadevah. Kakorhitro se lilco frankov dobička bo imel. če i bosta vrnila, vas bom informiral, umrje ona. Ali se je njena smrt Medtem pa sem mislil, da je naj-izplačala ali ne? j boljše, če vam pojasnim to. ker Tekoni svoje presenetljive ka-, bi se drugače mogoče čudili mo-rijere je strastno poljubljal ust- j ji odsotnosti iz Vernouillet _
nice več kot dvesto žensk vseh | Potem ko je oddal pismo, je šel brnela, bi "lahko "proda vše'stvn-mogocih .s'tarf>s1t.1.jn VSeh ™°gočih j *Pat ^ eno uro ter preživel o- ri v tvojem imenu brez vsakega zivljenskih staliscih ter ob istem stali dan z ogledovanjem bučne- zavlačevanja, času kalkrrTiral v frankih, ee je' ga in zaposlenega mesta, nakar njih lastnina vrena sitnosti, da se se je zvečer odpeljal nazaj v Pa-iznebi njih pepela in ostankov. • riz.
Henri Landru. Parižan do kon-j V svojem stroškovniku, to je cev svojih prstov in za vse krog v oni majhni bilježnici. "črni
kar jo je vprašal, če se hoče poročiti z njim. Po kratkem premisleku je privolila. Mlada udova. v svoji nedolžnosti in neizkuše-mrsti, je smatrala to za romanco .jubezni na prvi pog]e».I.
— Ti bi morala prodati svoje pohištvo. — ji je rekel Landru pozneje zvečer. — Jaz sem prodal pohištvo svoje sestre v opustoše-nem ozemlju za štirikratno vrednost pred enim mesecem. -— ji je rekel. — Na ta način bi dobila gotov denar. Če bi hotela prepustiti stvar meni, moja draga Ga-
»ja.
Udova se je Oiiotavljala. Le težko se je ločila od svojega stanovanja. a je nujno potrebovala denarja.
'i I
1 4
A^sak previden vlagatelj vpošteva pri naložitvi svojega denarja
Sigurnost in dohodek
Vložite Vase prihranke pri nas na
"Special Interest Account99
km uživate to prednosti ▼ pohrf meri MOUBHOBT vloge Vam je zajamčena t pokritju z najboljšimi ameriškimi Sondi, eisti DOHODEK, na iznaša 4% na leto.
Vloge se lahko začnejo s $5.00.
.r r> - - V '	R . . e.	%
. m " " *' Frank Sakser State Bank
JADRANKE SANKE 82 Corthndt Stnct	New York City
huk! — Pochlinenburgtalhusen."!
Gospa Annetta je spala v Vidini sobi; učeni aristokrat je ob-hrčal neslecen preko zakonike p.» stelje. V nemirnih sanjah se .je zibal pred njim do jutra veseli j grofov obraz in so zvenele naklo-j njone besede, s katerimi je bil izpodbodel Pohlinovo dušo k toli visokemu poletu....
Dobra volja zadnjega iz rodbine Beaupertuiških je bila upravičena. Vse mu je šlo kakor namazano : tokovi našega malomest nega življenja so ga nesli naravnost proti zaželjenemu cilju, skoraj ne da bi mu bilo treba krmariti. Lepšega razvoja svojim skrivnostnim načrtom res ni mogel želeti!
j Neprevarljiv nagon, ki ga odlikujemo pri ljudeh iz tfejra sveta z imenom prirojenega političnega talente, ga je.zanesel kmalu pu njegovem nastopu v nemško kazino, zbirališče vladnih uradnikov, oficirjev, provinčnega plemstva, nemškutarjev vsakatere sorte tn , drugih. na " nteroda jnem " mestu i priljubljenih oseb. Pri biljardu
I je sklenil znanje, ki mu je odprlo dostop v najvišje vladne kroge .ter zvede^ da se celo ekseelen-ca hudo zanima zanj ter čaka samo njegovega migljaja, da bi mu bilo vabilo dobrodošlo, ivakor meščani, ga je zavijala tudi ta družba v vato pobožnega cešee-nja; sivolas dvorni svetnik »e vstal, ko ga je grof nagovoril, di-vizijonar je stal pozor pred njim in dame, stare in mlade, so mu ponujale še gorke'stole. Vse to ga je zabavalo nepopisno; njegov smeh. ki se je razsipal od hipn do hipa. so zapisovali v srca kot znak visoke priljudnosti in posebno. le njim dodeljeno čast.
ADVERTISEMENTS « —
Josip Rems
JAVNI NOTAR
3327 Putnam Av»
Ridgcwood, L. I., N. Y Porast A *«. Station
—	—	aasa __i.±g
smrad vzbuditi pozornost kakega človeka sredi temne noči.
Landru je takoj spoznal, da predstavlja položaj največjo nevarnost. Vsled tega je ohranil o-no sfingi podobno obnašanje, ki je predstavljalo njegov glavni znak.
—	Vrnila se bosta jutri kot domnevam, — je rekel. — Vrnite se prosim takrat ter se informirajte.
Landru. ki je bil zvit ter se znal hitro izmotati iz zadrege, je hotel pridobiti nekaj časa. Imel je že pripravljen svoj izgovor za dejstvo, da sta mati in sin izginila, a ni se mu zdelo primerno, da bi spravil ta izgovor na dan pred naslednjim dnem. Če bi policija v Parizu vprašala madamo Fried man glede njene sestre, bi odgovorila. da je ni videla. V takem slučaju bi reke.l on. da se je spri z madamo Cuchet. ki je nato pobrala svoje stvari ter ga zapusti-la.	'
Kakorhitro je policijski uradnik odšel, se je vrnil morilec > malo obeduico, prijel š?p?k cvetk, katerega je. bil pripravil za sprejem madame Labord-Line. ga odnesel na vrt ter vrgel na smetišče.
V spričo tega povsem nepričakovanega ohisovalca se mu je zde lo nevarno povabiti svojo najnovejšo žrtev v Vernouillet. Vsled tega se je odpeljal s svojim avtomobilom nazaj v Neuilly. Tam je spravil svoj avtomobil v garažo, vzel taksi ter se oglasil pri dobro izgledajoči udovi iz Južne Amerike.*
Ko jo je pozdravil, se je sklonit navzdol ter poljubil njeno roko s skrajno* dvorljivostjo. Nato pa je rekel:
—	Strašno mi je žal draga moja. Mesto da bi te odvedel s seboj v svojo malo vilo. sem ravnokar izvedel za strašno žalostne stvari. Neki moj sorodnik je bil ubit v zračnem napadu tekom pretekle noči v Belleville in prisiljen sem odpotovati v Lyons, da prinesem strašno novico njegovi ubogi ženi in družini.
—	Kako strašno. — je vsklikni-la udova. — Čula sem bombe krojr tretje ure zjutraj. Pravi io. da je bilo ubitih nad dvajset ljudi.
—	Da — in šestdeset nadaljnih
ranjenih. Ubogi ljudje. _ se je
glasil odgovor njenega bradatega ljubimca. — Strašno mi je žal, da sem te mco; razočarati, moja draga, a vsprico okoliščih kot
poprosi lepega dne za tvojo roko, 'Obožujem jo', mi je dejal, 'za-; kaj vzgojili ste jo tako. da ji ni | pra na celem svetu kaj neki vtem ! zakrknjenem gnezdu, ki niti ni j vredno njenih stopinj!' Zato pa I glej. da se boš vedla temu primerno; bodi prijazna ž njim. zakaj mož je fina duša in ne mara takoj z besedo na dan. kakor tukajšnji rovtarji. Ta-kšna je moja volja, razumešf Pri nas bomo crle-dali zdaj na uspeh, da veš. Annetta---- Kaj se spakuješ tako žičnici ji vo ?*' je za vreščal .mahoma. "Ime, praviš, ti ni povšeči ? O, vem, da si Urša in zaročen sto*; [ ves najin nesrečni zakon je priča tega! Ampak jaz ti ukažem, fn mir besedi! — In ti," se je obrnil ir hčeri, "čemu se cmeriš? Ne moraš biti grofica, kaj* Sajša bi bila gospa Križajeva in hoaila z Jer-basom na trg lc'akor vsaka plebej-ka? Ne boš: tvoj oče je dal tako- ' rekoč že besedo. Sic volo„ sic iu beo. sit pro ratione voluntas!**
"Za božjo voljo!" je zastoka la gospa Annetta in prepadeno I sklenila roke. Poznala je ogromni delež fantazije v vsqJi Pohlino-vih pridigah in računala približno. koliko se mu blede in koliko je dejstva ; prav zato pa se je resno zbala za njegovo pamet. "Ali te ni nič več sram? Naju dve sprj, viš v javno zasmehovanje, sefee pa — že veš. kam! f*e si ti oee. sem jaz mati; smešenja in zvodm-čenja ne trpiia!"
Humanist je v prvem hipu oka-menel. ko je slišal glas upora« pravzaprav pa je Čakal nanj. Oči. so se mu zablisnile kakor tigru ; njegova usta so se izpreme-mV v rjoveče žrelo z rumenjmij eekani. njegova roka z o pil j enim! nohti v krvoločno zversko šapo. SladoKtrasn* je odložil baronske-ga sinu in omikanega človeka ter pretepel ženo in hčer tako spretno in, temeljito, da bi ga bil priznal vsak plebejec za dovršenega mojstra. *I>om klamčnih muz se Je . izprementl v vnanjo temo, kjer bil jek m škripanje z zobmi; za-
dovoljen s seboj, je pograbil profesor klobuk in prijei za kljuko.
"To je gospodska pest!" jč proglasil na pragu, spomnivši se, da ni zaključil prizora. "To rd pokorna kmetska dlan. to je roka vladajočih...."
Do pozne noči je sedel v gostilni. zalivaje dobre vesti in koristna dejanja današnjega dne z mno gobrojnimi požirki starine ter u-gibaje. kako bi najlepše iznenatlil svet z odkritjem svojega žlahtnega pokolenja. Ko se je vračal, so plesale plinovke liki vešče, fronte hiš so se zgrinjale ter grma-dile druga na drugo, in vsa Gorenjska ulica je bila njegovi vijugasti hoji en sam goljufiv tro-toar. Še sreča, da je prišel "hišnik Martin s podobnega izleta; našel je gospodarja klečečega na pr.-«-<ni. s ključem v roki in z glavu med koleni.
"Hvala vam knez." je blebetal humanist,"dočim ga je vlekel angel varih po stopnicah. "Izredno me veseli.... Huk! Dovolite, da se predstavim — huk T...
Baron Pochlin — huk! — von —
. i
OLAS NARODA. 13. JUL. 1922
v v
ČUDNA ZAPUŠČINA
E o m a c . — Francoski spisal L. B.
Poslovenil G. P.
A D V E R T I S E M E N T
-ZASTONJ-
Vam bomo poslali našo slovensko knjižico glede iznajdb in t patentov. Iznajditelji in drugi pišite ponjo danes.
Patentni odvetniki: pošteni. toC.nl. zanesljivi.
k. M. MfiLSON, Inc.
Patents
320 Victor Building
Washington, d. c.
rw
Kretanje parnikov - Shipping News
NOORDAM	15 Julij« — Boulogne	AMERICA
LA BAVOIE	15 julija — Havre	AQUITANIA
0. WASH'OTON	tt Julija — Cherbourg	PARIS
ARGENTINA	15 Julija — Trat	YORCK
| KROONLANO	lb juiija — Cherbourg	MINNEKAHDA
MAURITANIA	1S julija — Cherbourg	PRES. POLK
HANOVER	19 julija — Bi imen	SAXCNIA
I PRES. ADAMS	19 julija — Cherbourg	FINLAND
| CHICAGO	20 lull la — Havre	CMeilC
j SUSQUEHANNA	20 lullja — Bremen	BERENGARIA
LAPLAND
4IMDANIA
ROTTERDAM
HOMERIC
LAFAYETT«
PROPESA
HUDSON
flESOLU*£
MONOOLIA
PRANCE
22	julija — Chert"»urg RELIANCE
<2	JUMJa — Cherbc-jrg P. GARFIELD
S2	julija — Boulogne MANCHURIA .
22	julija — Cherbourg I QEuvCUKRt
12	JbllJa — Havre ! LA SAVulE
97	Jui'J* — Hamburg ZEELAND
ti	Julija — Bremer. PRES. TAFT
25	Killfa - K#-nburo! SEVOLITZ
26	Julija — Hamburg I LAFAYETTE '26	lullja — Havre KROONLANO
P. VAN BUREN 26 lullja — Cherbourg PARI8 CARONIjf	29 julija — Cherbourg j PRES. WILSON
MAJESTIC	» lullja — Cherbourg1 LAPLAND
RYNDAM	*» Jullla — Boulogne I ARABIC
VANDYCK	» JUI'a — Hamburg 'HANOVER
2t julija — Cherhou.<*g 1 avg. — Cherbourg S avg. — Havre
1	avg. — Bremen
2	avgusta—Hamburg
2	avgusta—Cherbourg
3	avg. — Hamburg 5 avgusta—Cherbourg S avg. — Genoa S avgusta—Cherbourg S avaueta—"Cherbourg 9 avgusta—Cherbourg 9 avguste—Hamburg
10 e*g. — T*e» 1t a#g. — H«vr» 12 avgusta—Cherbourg 12 avgusta—Cherbourg
18	avg. — srtman 1t avg. — Havre
19	avqusta—Cherbourg 23 avg. — " Havre M avg. - Trat 26 avp'r. ta—Cherbourg C9 avg. — 3*nof SO avg. — Srtnii«
A D V £ ft T I A
MEN T.S
SKUPNO POTOV AN JVE SLOVENCEV.
FRANCOSKA LINIJA PRIREDI SKUPNO POTOVANJE SLOVENCEV PREKO HAVRE V TRST IN LJUBLJANO S SVOJIM NAJMODERNEJŠEM IM NAJHITREJŠIM PARNIKOM "PARIS", KI ODPLUJE IZ NEW YORK A V SREDO. 2. AVGUSTA 1922.
Potnike bo spremljal prav do Liubljane Mr. L« ;> Zakrajše^-, r^ne slov. tvrdke Zakralšek & Češark v New Yorku. ki bo gledal na to, da bodo potniki čim hitrejše in udobnejše potovali in da ne bodo imeli sitnosti s svojimi kufri.
19 STATE STREET
Za potnike III. r*7reda bodo pripravljene kabine z 2 ali 4 ali 6 posteljami. Slov. potniki dobre posebno hrano, vino in razne druqe uaodnnstl.
Od Havre naprej bodo potniki imeli svoj vagin do Trsta ali celo vlak. ako se Jih dovolj priglasi
Iz New Vorka do Trsta stan« voinia za od rastle skupno 2 davkom $113.86. do Liubljan« $1 več.
Za natančnejša pojasnili se obrnite do svojega agenta aH direktno na	, '
FRENCH LINE
■_NEW YORK. N. Y.
mSUUCHiiMF
•Naravnost v Jugoalnvij^+m
ZNANI PARNIK*. IZBORN£ UGOONOSTI Ne Imejie brezpotrebniVi atrotkov In zviti ud«.
ARGENTINA......15. julija
BELVEDERE.....15. a'gusta
[PRES. WILSON 22. avg.; 21. okt.
Vnaprej r lačan« kart« 11 sorodnika ali prijatelje atr lahke praakrbl pri bllinM parobrodnl agenturl ali prt
PHELPS BROS. A CO.,
Generalni Ag;nU
u-tc* C	v^ri/
Domača zdravila.
Začimbe In zeliščna zdravila, katera priporoča mgre: Knelpp v knjigi
"DOMAČI ZDRAVNIK"
Imam vedno v zalogi.
Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi.
MiTH. P E Z D IR
Box 772, City Hall Sta New York, N. Y.
Glede izplačil v ameriških dolarjih!
Po novi odredbi finančnega mm-ster -tva v Jugoslaviji bankam tam seda prepovedano izplačevanje čekov	dru-
gih nakazil v tujih valutah. Ako torai jošljete denar v ar lenka-tsKi veljavi, bo lisi potom č«<ka al nakazila, aa tianK v Jugoslaviji ne sme izplačati v dolarjih. temveč do dnevnem tečalu v domači valuti, to ie v kronah oziroma dinarjih
H sreči se Je pa pri sestavi omenjene odi eoDe vpostcvaia um" 'jj t
-»IJef-ev v tnlit n Ha "^mn^^rnn T «tr.
ke, ki imalo potovati v Amer'" o. Izvršiti še vedno Izplačila t ameriških do larjih. vendar t>a nakazilo ne sme pre-legati zneska $250.— za vsakega posa-■n«neqi potnika. Do t* svote pa labko izplačamo poljubne zneske. Amerirki denar se izplača le proti predložitvi potnega lista -v uradu Jadranske banke v Ljubljani ali Zagrebu.
V AVSTRIJI. ITALIJI in ZASEDE. NEM OZEMLJU pa še vedno l?:;ko brez ovfr Izvršujemo izplačila v ameriških dolarjih.
Na nakaznici ali "aročilnerr listu na| bo vidno o^riitčene. da se Ima izvršiti izplačilo v ameriških dolarjih.
Poleg zneska. Ki nai se izplača v ameriškem denarju, se nam mora poslati tudi za poštnino in druge stroške kakor sledi.
Za izplačilo do- S 10.— po 50 centov, za Izplačila od $ 10.— do $ 50.— po $ 1.—, za izplačila, ki presegajo znesek % 50.— po 2 centa od vsakega dolarja ali ro $ 2.— od sto.
Denar nam Je poslati najbolje po Domestic Money Order ali pa New v«rk Sank Draft.
Frank Sakser State Bank
12 Cortlandt St.	New York, N. Y.
ADVERTISE IN "GI.AS NARODA1
SLOVENSKEMU OBČINSTVU!
Otvorila sva
TRGOVINOie DELAVNICO u
URARSKO in ZLATARSKOJ OBRT
V popr?- j sprejemava ure. zlatnino ' in vat., kar spada v to stroko. Iz-■ vršujeva tudi vee kar spada v gra-j versko obrt. Vse nafte delo je prvovrstno In garantirano. Cene nizke in solidne. Poskušajte In boste za-do^oljni.
K SVOJIM!
V. Sie 4 P. L. Kordaisky
83 Chyrstie Street
Betw. Grand & Hester New York
Kje je FRANC MERŽEK? Doma je iz Komna št. 12 pri Trstu. Rojaki. ki vedo zanj, naj spgrroce oziroma na.i se sani ogla«i na naslov: Andrej Meržek. Sežana št. 46, Venezia Giulia, Italia.
(12-13—7)
Pozor!
Sorodnike in snance Jt sopet mogoče dobiti iz starega kraja,
ker je bila dosedanja postava (triprocentna kvota) podaljšana za nadaljn": dve leti. Dobiti sorodnike in znauee iz kraja inajo prednost ameriški državljani in oni. ki imajo prvi paoir. Kdoi že-•i dobiti koga iz p*arega kraja, oaj nam piše za pojasnilo; točna m solidna postrežba jamčena.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street : : New York t
SLOVENSKA BANKA
Zakrajšek & Cešarek
70
9th AVE.,
• med 15
NEW YORK. N. Y.
In IS. cesto »
pošllla denar v JuooslaviJo. Italijo itd.
—	prodata vozne listke za vse va> inejše črte: — izvrSule notarske do-sle. ki so v zvezi s starim, krajem.
—	Cepe vedno med najnižjimi. —
•Telefon Watklns 7522.
Brezplačno onim, ki trpe { f sled mrzlice in naduhe.
Brezplačna poskušnja metode, katero mo- . e vsak rabiti brez heprilike in izgube Časa
Imamo način. Itako kontrolirati naduhe- .
Wmo, da poskusite na nai raCun. Ni< ie de, ako ;e to ie dolga bolezen. aH pa j «e je pojavil« fte-le pred kratkim,ako J* <enena mrzlica ali pa kronična aaduha i laročitl morate brezplačno poskuSnjo na- i tega načina. Ka to s« n« gleda, ▼ kaki i dimi Urite, ne gleda ee na vato atarost j UI opravilo, ako vas muči naduha aH mnlica. nai način vam bo takoj pomagal i
Posebno želimo poslati onim. ki se na tajajo navidez v obupnem stanju, kje* liso pomagala vsakovrstna vdihavanja, i brizganja, zdravila opija. dimi. "patenti-a.no kajenje" itd., želimo pokazati vsako- ' nur, da Je ta novlntfUn določen, da veta- [ rt vsako težko dihanje, vse hropenje lr se stra&ne napade takoj.
Ta brezplačna ponudba Je prevažna. de •I Jo zanemariti. Plilte sedaj ter Jo tahoj »rlčnlte. Ke poflIJite denarja. Potljlt* rupon uMiM. Kiti poitnlne ne plačate
Frank Sakser State Banlc
82 Cortlandt Street, New York
GENERALNO ZASTOPSTVO
JADRANSKE BANKE
in vseh njenih podružnic. JUGOSI-AVIjA
aeograd. Celje, Cavtat« Dubrovnik- Ercegnovl. Jalas, K^r6uls. Kot«*, Kran;, LJubljane. Marl-?cr» Metkevtd. Sarejsvo. Split, ftlbenlk Zagreto.
ITALIJA	NEMŠKA AVSTRIJA *
Vre«. Oostlja, Zadar.	Dunaj.
IZVRŠUJEMO bftrg in porjni denarna lx»Mila ▼ Jnfoalcvlit rtattj^ In N«nftld Avstriji ter lximjamo teke v kroaah. Urah in Marjik, plafljtve aa rmM pH MrwM tanki ta	ajenlh r*
PRODAJAMO parobrodne In felemlKce tww httte aa w kraj« k i» vse trt«. (Vidi *<oraJ k ret an je pan<ikov.) Kadv *te mm pota t staro douovine in n nahajate v New York o, se Vam L* b plavalo, ake se zghuftt« flede vreditve VaSih denarnik sade? prt ravnateljstvo naie banke v prvem nadstropju Kes sidra na ta, ake kupite parobrodnl listek pri aas ali ste ga morda knplli drugje. Zajamčeni se nam pri Jadnmskl banki tzvsnredno nradnl psfalll U bode velike kerlsti aa vse ane. U m *e aH se
Frank Sakser State Bank
B«EZPLAd.NI POKKUSNI KUPON.
FRONTIER /i 8THMA CO., Room SS9G
i Sls.* Bsffsls. K. T.
ROJAKOM V NAZNANJE!
Cenjenim rojakom naznanjam, da sem preselil svoje botaniko pisarno zopet nazaj v Bakewell poslopje. Bakewell poslopje Be nahaja kakor je vsakemu znano, v srcu mesta , nasproti okrajtiega sodišča (County Court) in moja soba se nahaja na prvem nadstropju (2nd floor) takoj nad vbodom. Kakor sem do sedaj tako bodem tudi v bodoče sprejemal v izvršilo vse v notarski posel spadajoča dela. Cenjenim rojakom se na j-.topleje priporočam! ANTON Z B A Š N I K	%
slovenski javniv notar. 206 Bak'Vreli Bldg., cor. Diamond and Grant.JSts., ---- flttsbnrgfa. P>;
Prvo poglavje.
bikoborec.
—	Corrida de toros, corrida de toros! — je zvenelo iz ust raz-' glašalcev, ki so jahali, okrašeni s pestrimi trakovi in cvetjem po ravnih ulicah no-i a Buenos Aires. Corrida de toros je bil predmet.
0	katrrun so razfjavljali že več dni na dolgo in široko vsi listi in corrida <le toro«. .ie pred.-ta vi jal p redni t-1 povora v vseli javnih in privatnih lokalih.
Corrid« d«- tor' s ali po naše bikoborba. je besedil. ki lahko nav- I duši vsakega elov»ka. po kojepa žils^li se pretaka le kapljica španske k i. (hi m- ue lirika za upovore. katere spravljajo na dan na-' sprotiuki te njegove najljubše zabave v nanmiu, da dokažejo, da je bikoborca ne Ie nioralično. temveč tudi v drugih ozirih obsojanja ' vr« dna naprava. < >11 j>ohiti v areno, tla uživa trpinčenje živali ter ne j ves razvna ine. kadar razpara kak Ijnt bik ubogemu konju trebuh ali natakne kakega pikadorja ali espado na svoje rojrove.
ll.i. i ' rrida d- turo! Ze dob.ro časa niso videli v Buenos Aire* nobene bikoborbe. Že dolgo je bilo >ejra. ko je odmevalo na Plaza I de top«, iez-jetanje konj. tulenje bikov, kričanje borilcev ter ploskanje novzoi ih. Potekla so dolga b'ta izza časa. ko so se vršile zadnje bikoborl e. Te»a pa so bile krive nestalne in zmedene politične razmere v deželi.
Vojna, katero je bil napovedal diktator Lopez iz Parapuava ar-] gentinski k< nfcd« raciji. je stala slednjo do štirideset miljonov do- j larje\ t»r petdt-s^t tisoč človeških življenj, ne plede na dvesto tisoč , /rtev. katere je zahtevala kolera, ki je izbruhnila tekom vojne. Te- i daj ni bilo ea-a misliti na zabavo. Argentinska armada je bila ved- <: no po i ;i /' na od • ■? Lojn-za. Tekom zadnjega tedna pa si je pribo- , rila odli.en u p*li. Ta ii-jkIi >e je proslavilo v Buencs Aires z raz-'! svetljavo n ►lov« sniin: obhodi ib novoizvoljeni predsednik, ki si je skušal pridati naklonjenost naroda, se je poslužil fe prilike, da je dal dovoljenje za bikoborbo.
Čeprav l ilo malo časa za tozadevne priprave, so vendar dale n« pi y.:kovane okolišeine povod za domnevanje, da bo biko-borba izvam-edno mi«'na in privlaena. Buenos Aires na je imel več , bikoborvev. ki >o si priborili odlično ime t*T bili ponosni na dejstvo, da , h ni vv^el š«- n«d)en bik. Polni navdušenja so stremeli le za tem. da dokažejo, kdo in« d njmi je najbolj j-preten. Tedaj pa se je prijavil neki tu.i«e. Spanee iz Madrida ter prosil za dovoljenje, da ► e sme potezati za prv«n>tvo. K^ je povedal svoje ime. so bili jro-sp1 d je v komite u r radostjo j ri j .ravljeni dati svoje dovoljenje. K.ijti ta mož ni I>:1 nikdo dniiri kot senjor Crusada. najslavnejši e-pada v eelem španskem kraljestvu.
Nov ca o na topu t« ira odličnega toreadorja je navdušila javnost. ki pa je morala 1 iti pripravljena še na boljše stvari. Prijavila sta se nami e.- še nadal.ina dva pospoeta, kojih ponudbe so spravile /e itak razburjeno javnost na višek mrzličnega navdušenja. Eden t« h dveh je bi lastnik velikih <"r«d živine. Pred nekaj časa je uvedel na svoja posestva z velikimi stroški | ir seve^oameriškib bivolov ali bufalov. kajti skušal jih je pomešati z domačo jrovedino. Bi-/"iii pa s<> izka/ali tako divjim in neukrotljivim, da jih je sklenil u-tre!:?i. Najmočnejša in najstarejša teh dvojih bizonov je vsled tejra ponudil komiteju.
Drujri spod p.i je bil po-estnik neke haeiende v okolici San N*ie>'!as. Xj< *_*o\ i j eom so izkopali več jam. da zasačijo nekejja ja-•ruar.ia. ki je klal živino 111 posrečilo se jim je ujeti tej;a jaujrarj^ živepa ter nep< kodovane^a. Haeiendero je nato sklenil podariti te-t:a jaguarja komiteju, da nastopa v areni.
Vsled tepa si j«- lahko misliti. <la je bil ta raznolični program največje zj:iiimivysti ne le r a splošno občinstvo, temveč tudi za to-readorje same.
Bik' borei se imenujejo v španskem jeziku toreadorji ali to-rerji m b<seda i/vira iz španskega izraza tr>ro ali bik. Bikoborci so razdeljeni v več delov, kojih vsaki mora vršiti natančno določeni mu posel. Prvi *o pikadorji. ki sede na starih in izrabljenih konjih in ki imajo nalogo draž;ti bika. Nato pridejo takozvani čuljos ,ali banderi-ljos. kojih nab»vra je odvrniti pozornost bika od pikadorja, če pri<le sbdn : v nevarnost in sieer s [ximočjo pestrobarvnih cunj ter ostrih siil!r. katere zapičijo biku \ vrat. Konečno ]>a nastopijo espade. to, je resnični bojilci. kojih nalopo je umoriti 1,-ika s spi-ftn^m sunkom v tilnik. Svoje ime so dobili po besedi »»spada, ki pomen j a meč. Ime-nujejo j h tudi mat.'.ibuje. p- plaprolu matar, to je ubiti.
Kot ze omenjeno v pričetku so šli znani!ei po ulicah Buenos Airesa t« r oznanjali, da »e bmio vr-šile bikoborbe naslednjejra dne. Od <"as;i do ča>a sr» obstali, da navedejo navzočim kričavo celi pro-pram ter \ m' podrobnosti. Bilo je proti večeru. Vsakdo. !vi je le mo-pel. je zapustil svoj po-,(-l ter »,» napotil v bližnjo «rosi:!no ali kavarno. ija si- razpovarja s svojimi prijatelji r#<lopo<lkih dneva.
Cafe de Pa:.s. katero smatrajo za najboljšo kavarno v celem Parizu, .ie b 1 tako ]Kdn postov, da ni bilo videti niti en epa praz-nepa pi< ra. Raziirranest. ki je prevladovala, je bila velika, prav po.s- bno pri n<k; mizi. proti kateri so se obračali p ipledi vseh navzočih. Pri dotični mizi ^o sedeli r r i j * • arpentinski bikoborci, ki naj j bi na-Iednjepa' tlne pokazali svojo spretnost. Čeprav polni medse-bojnepa ljubosumja, so bili vendar e<lini v tem. da m storil komi-tej prav. da je dovolil Spancu nastop pri bikoborbah. Sklenili so storiti vse. kar bi bilo v njih moči. da mu iztrpajo slavo, katero Je užival dotedaj. Eden med njimi, ki je imel največjo besedo, je izjavil, da bo umoril s< veroameriškepa bizona s prvim sunkom ter izjavil, da stavi s katerimkoli kakršnokoli svoto denarja, da bo to tudi resnično storil.	i
V njepovi bližini so sedeli pri neki drupi mizi štirje lepo oblečeni pospodje in med njimi je bil prav posebno eden. ki je vzbujal rplošno pozornost. BI je velikanske postave ter nosil, čeprav ni mo-pel biti star več kot petdeset*let. dolpo. polno brado, ki je bila sko-ro *ncžJioheIa. Tudi njepovi lasje so bili beli. Od solnca obžpani o-! braz je pričal, da je živel ta mož večinoma na pro^-tem. v campi. a ' njepova elepantna obleka, prikrojena po najnovejšem pariškem uzorvu. je p< vorila proti temu. Tudi njepovi. trije tovariši so bili prav tako obžpani od solnca kot cn. Eden teh se je obrnil proti njemu z naslednjo pripombo:
—	Ali si cul bahača, Carlos?
Mož z belo brado je prikimal.
—	Kaj praviš k temu?
Vprašani je skomipnil z rameni in na njepovem rednem licu Re je prikazal zaničljiv usmev.
1	_	(Dalje prihodnjič.)
Prisega ob polnoči.
—— .„
kak cigan. No to je \:erjetno. Te polazni je polno povsod. Amnak dete ni cipansko in nI, to se mu vidi. Jaz bi takole rekel, da se je cipati hotel nad kom maščevati, pa mu je ukradel otroka, in ga ho tel umoriti. Tako bo, tako! Pa o če, kaj boste sedaj napravili z 0 t rokom?"
"I kaj, s svojo staro sva se do govorila, da ostane pri nas, do kler se ne izve kaj natančnejšega o njem. Ako imava jesti midva bo že še za črviča tudi nekaj o stalo/'
"Kako ste dobri, sosed.' je pov zel spet Marinovec. "Sicer bomo pa tudi mi sosedje nekoliko po skrbeli zanj. kaj bi tisto. Še Po žarju morate povedati, on je do bregu srca in bo tudi rad kaj sto di! za sirotka."
Tako so se vrstili pogovori a Koritnikovi koči skoro ves dan.
In mali Albineek je ostal pri Kcritniku. Bil je zelo lep in pn kupen otrok in stara dva sta ga ljubila, kot bi bil njiju lastui sin.
Ljudje so pravili, da se za Al-bmeka posebno zanima Požarje-va Anka. To seveda nj bilo prav r?;e čudnepa. Anka je imela sočutje z vsakim ubožcem, kako pač bi se ji ne smilil nedolžen otrok, ki je takoj po svojem rojstvu padel v roke tako kruti usodi____
* •
*
Od teh dogodkov je preminilo dolgih deset let. Marsikaj se je Jz-premenilo v tem času. Oče Požar 'n njegova Žena Že počivata večno spanje tam za farmo cerkvijo šentviško. Tudi potovka Lovrin-ka ,ie dokončala svojega življenja trnjevo pot. Na Požarjevini grm podari sedaj mlad. ponosen 'človek. Ankin mož. Poroči! se je » Anko pred dobrimi petimi leti Bil je sin bopatepa kmeta iz bližr nje vasi« in je prinesel k hiši pre-ee; tisočakov. Sosedje ga zel„ b valijo, trdeč, da je vreden naslednik svojepa pokoj/sepa tasta.
Le nekaj sosedom ni bilo po volj«. namreč da mlada Požarja 5e nista imela potomcev.
"Takim, ki imajo vsega dovolj naj bi Bo p dal vsaj de.et otrok " Ro godrnjale z otroci obilo obdar jene matere.
Vendar so pa jezikave z en Te. trdile, da ta pogrešek prav nie ne kali Požari eve zakonske sreče \ljt da se mlada dva razumeta holTe kakor vsak drusr zaKonsfci par v vasi. Vo. kar take ženice trdno tn bo rado res. Sicer pq na An-m zdravem in vedrem licu o-pazamo. da je srečna s svojimi možem.
Koritnik in njegova stara še živite. Njiju jrlavi ležeta k tlom E-dmo veselje jima je desetletni b»ne?k. ki je krasen kakor roža uren kot vrtalka, marljiv in razumen, da ga vaški učitelj kar prehvaliti ne more. Sosed Mari-r.ovec, ki je Albinčku tudi velik prijatelj, je rekel nekoč Koritni-ku:
"Veste sosed, jaz tako rad gledam dečkove lepe oči in njegov*, dolge, črne kodre. Pa ta bei obrazek ! Povem vam, da lepšega otroka ni na svetu. In kadar se zapTe-dam vanj, mi pride na misel tisti cigan Marko, ki je znal gosti, da bi pa bili poslušali sami angeli In ki je bil po hudirjevo lep, četudi je bil cigan, di se mi. da bo kakih deset let od tega, kar je dni-naril pri Požarju."
"Ljudje so podobni ljudem," Je zagodrnjal Koritnik in oddrsal po svojih opravilih.
Tisto jesen so bili lrudi nalivi in Sa va je zelo narasla. Koritnik že davno ni več prijemal za vesli., tem raje je pa lovil les, ki ga je spotoma poplavljala deroča Sava. »ko deževno jutro je stal na tem lesnem lovu, ves premočen celi dve uri in to je bilo za njegovo staro telo preveč. Dobil je rudo pljučnico in v par dneh je bilo po njem. Odnesli so ga tja, odkoder ni več vrnitve. Albinček se kar ni mogel vtolažiti ob gomili dobrega rednika.
Nekaj dni po pogrebu je vdova Koritnica vsa obupana premišljevala. kako si bosta z Albinčkom uredila svoje malo gospodarstvo, ko stopi v kočo mladi Požar.
"Čujte, mati," pravi po kratkem pozdravu, "kaj me jo napotilo k vam. Ko ste sedaj izgubil' moža, se bostč vi, stara oslabela ženska kaj težko vzdržavali v tej ubogi kočiei, ker st<» nezmožni za vsako težje delo. Fantiček van« pa tudi še ne more biti v nobene izdatnejšo pomoč. Zanj bi bITo najboljše, ako bi še nekaj časa o biskoval šolo. Župnik in učitelj ga zelo hvalitaon. tudi .menL se fant
(Konec.)
Dospevši na določano mesto, so jc Anka še enkrat sklonila nad košarico, odgrnila odejico in nalahno poljubila spečega otročič-ka. Že je stopila na obrežje, ko s» veslač spomni še na nekaj.
"Eh no, Anka. skoro bi bil pozabil. Kakšnega spola pa je to otroce ?n kako mu je ime?"
"Deček jo, deček. Krstili so ga za Albina," je komaj slišno šepnila Anka ter izginila proti rodni hiči.
Koritnik je postavil košarico i varno sredi čolna in zaobrnil čoln nazaj. Pozno je že bilo, a on jc sedaj čisto pozabil na spanje. "Veslal . jc počasi in mislil mnogo, mnogo----
4'Kapa kosmata, to mi ne gre skupaj in mi ne gre. Dobra du5a. zlata duša ta Anka, ali vrag me potiplji. če rečem in magari še s pestjo pribijem da mi nocoj ni, povedala resnice. E. stari Korit- ' nik je že preveč trave potlačil na tej žalostni zemlji, da bi se dal siepomišiti takimle punearam. O-či mi sicer pešajo, a toliko vendar ne. da bi celo pri mesečnem svitu ne bil opazil Ankinih upadlih lic. Morala je biti bolna. Kaj se je zgodilo z njo?.... Da bi njena | sestrična oddala svojega otroka' semkaj, kjer je nihče ne pozn*. ■ no. to bi že bilo. Neverjetno pa je. da bi Anka iz obzirnosti do sestričine celo lastni materi zamolčala ta dogodek, ker je umevno. da bi Požarjevk i. kot dobra ženica, skušala b» omiliti sedanji žalostni položaj zapeljane nečakinje. Naka. 1u mora biti nekaj vmes. Ha. pa kako me je pestila s to prečudno prisepo! In celo tja na sredo vode ie hilo treba-iti. da j sem dvignil svoje koščene prste. Odkod potem ta njen strah, ako je nedolžna pri vsej tej komadi- j ji. Sieer bi pa te smešne prisege prav nič ne bilo treba, če se jaz enkrat zaobljubim molčati, potem to drži kot jeklena ključavnica in še pečat povrhu. Hm. hm, nič j ne rečem, prav nič. zdi se ml pa le. da se tistikrat potovka Lovrln-ka ni motila 111 da je tiste dneve j po nedolžnem klepalu nezabeljem j ričet."*
V tem premišljavanju je prive-slal na svoje navadno pristanišče. zavil k raju in priklenil čo"n...
Na*lednjepa dne pa jc ]>očila pr-vasi nenavadna, preeudna novica. Mislite si. kaj se je pripetilo prejšnji večer Koritniku* \a polnoč le šlo in mož je že zaf>enjal svoj čoln. hoteč se odpraviti k počitku. Kar začuje pri nasprotnem bregu Si^ve robato kletev in takoj nato jok malepa otroka. V neki temni slutnji je Koritnik hitro spet odpel svojepa 'konjiča' ter se polagoma nasprotno stran. Tam je izstopil ter se polajroma in previdno bližal kraju, kjer je še ve- j dno čul kletev in otroški jok. —1 Naenkrat se mu nudi prozen prizor, toda hvala Bogu, prišel je še pravočasno. Na bregu je stala ostudna, divja moška postav*, držeča v rokah malo dete. &e par kletvic in privzdignil je otroka vit sok o v zrak. nato ga pa neusmi-l jcno treščil v valove. Koritnik Je v tem trenutku čisto pozabil, da je star. Ta prizor mu j\ vlil v stare ude mladeničko moč : skočil je v vodo in srečno otel dete goto- ( ve smrti. Tedaj pa je čisto razio-eno začul odmev bežečih korakov zlobnega zločinca. Želeč izročiti; hudobneža rokam pravice, je položil dete na tla in stekel za njim. Toda bežeči se je obrnil in pozdravil Koritnika z glasnim srelom. nak;:r se je brodnik veseda hitro o-brnil. pobral dete in zbežal v čoln. •
Tisti dan je imela Koirtnikova koča toliko obiskovalcev kakor še nikoli preje. Vse je hotelo videti 1 drobljačka. katerega je rešil Koritnik tako tragične smrti. Starec' je že neštetokrat ponovil^rso zgodbo, a vedno je vstopil nanovo kak radovednež in hočeš nočeš, pet je moral pripovedovati vse od kraja.
"Kako lep. kako krasen deček !*' to je bila splošna sodba vseh.
"Bog ve. ali je krščen," skrbele so ženske. -
I "To je takoj zaskrbelo tudi me-1 ne," je prepričevalno lagal Koritnik. "In ker sem se upravičeno bal. ostane li dete pri življenju, sem pa naprattfl krst v sili, kakor so nas učili rajnki pospod župnik, j ZajeL sem v klobuk vode. mu o blil glavico in mu dal ime svetega Albina šKofa."
"Torej po vaših mislih oče." jc i modroval Korit piko v sosed Mart-do vac,2' .^e- hudobnež moral biti
dopade. ,Zato sva z ženo sklenila, če vam jep rav, da vzameva Al-j^binčka k sebi. Ali vam je prav
"Ti moj Bog," je vzkliknila starka, "še ta edini zaklad naj bi dala od sebe! Ne, za ves svet ne! Kaj naj počnem tu cisto sama."
"Čakajte, mati, da se domeniva. Anka pravi, da bi tudi vi prišli k nam. Toliko prostora !n ' jedi še imamo. Fanta dam par let 1 v mestne šole. kajti tudi kmetske-mu gospodarju je dandanes treba nekaj
znanja. Potem lahko ostane j pri nas za vedno. Če bo vseskozi priden »o, — Bog mi ni dal otrok i — se lahko zgodi, da bo po moji I smrti on gospodar na Požarjevini. To je moja želja in Ankina." t Starko so polile oslze blaženepa veselja. Z obema rokami je stisnila Požarjevo desnico, hoteč Jo ' nesti k ustom, kar ji je pa mladi ' »o? za branil. Zavest, da bo njert ljubljeni rejenček kedaj še bogat , in spoštovan mož, dvigala jo je nad oblake.
, "Jutri pa kar pridita!" je rekel smehljaje Požar in zapusti ko-i čo.
Drugi dan sta preselila oba na , Požar je vino.
I A D V E T ' S E M E N T S
Tukaj podpisane Ana Koren ir ; Marija Dermaž, najini deklišk imeni -rta bili Ana in Marij; I Kronovšek. bi rade izvedele zc družino JOHN in At»NP> KORPNfK, doma tudi iz Mozir ja v Savinjski dolini na Sp. Šta jerskem. Posebno bi rade izve dele za stciejšo hčerko Marij* Koipnik, stanujočo nekje a Cumberland!!, Wyoming, llib smo dobre prijateljice v star domovini, zato bi s* rade vn ž njo pomenile. Prosive, aiko či ta sama ta oglas ali kateri o< družine Korpnik.. naj piše m j naslov: Min. M arv Dermaž 2635 West Walnut St.. Indiana polis. In d.	(13-15—7