Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt let« 4 gld., za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veijii: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za en mesee 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. vee na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške uliee št. ?, II., 28. Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat; 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStro je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/»6- uri popoludne. Štev. 295. 7 Ljubljani, v ponedeljek 24. decembra 1888. Letni Ii XVI. Jložieno pozdravilo. A „Cast Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji, ki so dobre volje!" Te blažilne besede so prepevali nebeški duhovi prvo božično noč. Pomenljive so izjave s"ce-sarskih in kraljevskih prestolov do milijonov prebivalcev, a malenkosten iu minljiv je njihov pomen nasproti božjemu razodenju celemu človeštvu, neštetim človeškim rodovom in vsem tisočletjem. Nebo je pozdravilo zemljo, Stvarnik je govoril s v o j i m s t v a r e m. Nobena beseda božjega razodenja pa ni bila pomenljivejša od onega božičnega pozdravila, ki deli dva veka, končuje temno paganstvo in pričakujoče judovstvo ter naznanja sveto vzhajajoče solnce krščanstva, novorojenega Odrešenika. Malone 2000 let ponavljajo milijoni to veselo pozdravilo in vsak božični večer zveni kot novo veselje v srcih človeških: razveseljuje otroke, osrečuje odrasle in vse z mogočno silo vzdiguje v svetle višave notranje zadovoljnosti ali oživlja želje po njej. O Božiču je zemlja v ledenih okovih, ker se je obrnila od solnca, kiji daje luč ingor-koto; ravno tako odrveni duševno-nravna sreča ljudi, ako se obrnejo o d Boga, ki je vir in konečni nameu vseh bitij. Ako človek Bogu odpove čast, tudi v človeškem srci zamre pravi mir in notranja zadovoljnost. O tem priča temna zgodovina paganstva in slaba vest posameznega človeka. Jeden prvih modroslovcev starega veka je trdil, da človeštvo ne bode našlo pravega pota iz temine neresuic, ako Bog ne pride na zemljo iu človeku ne razodene resnice. Zgodilo se je prvo božično noč, in za človeštvo se je pričela nova doba odrešenja, in prvi svetovni dan se je pričel z božičnim pozdravilom nad betlehemskim hlevom. Zato krščanski narodi praznujejo božični praznik s poživljenim veseljem, ker nebeško pozdravilo donaša človeštvu največje dobro, notranji mir, ako časte Boga z „dobro voljo". Zato je božični dan v palačah in kočah, v mestu in vasi praznik ljubezni, občne radodarnosti, posebno pa družinski praznik, ki vzbuja gorke želje in vesele spomine. Stariši razveseljujejo otroke z darovi, prijatelj prijatelja ; odpirajo se usmiljena srca revi in nadlogi, na sirote in zapuščene, ki nimajo nikogar na svetu, padajo dobrodelni žarki one nebeške ljubezni, ki je ta dan človeštvu darovala Odrešenika. V srcih človeških klijejo najkrasnejši cvetovi človekoljubja, sočutja in dobrodelnosti. Sveti večer imenuje naš narod nocojšnji večer, pa praznuje spomin rojstva Gospodovega, ki je bil nevednim učeuik, revnim pomočnik. Spomi-njajmo se tudi mi trpečega človeštva, odprimo srca zapuščenim sirotam, in naj ne omahne radodarna desnica, ko bodo minoli krasni ti dnevi božični. Nocojšnji sveti večer naj Bog vzbudi v srcih človeških čutila človekoljubja in radodarnosti! Eekli smo, da je Božič tudi družinski praznik. Družina je naš narod slovenski. Doživel je vže žalostne čase, težki udarei so padali nanj, mir je bil zapustil domača selišča. Naj zopet pravi mir združi vse k skupnemu, požrtovalnemu in blagemu delovanju za narodovo časno in večno srečo. Soparno je politično ozračje kakor pred bližajočim se viharjem. V božični sveti tihoti zveni jeklenega orožja glasni odmev in moti evropski mir. In kakor pred nevihto vsak gospodar hiti pospravljat pridelke svoje, tako želimo narodu svojemu, da bi v tej viharni dobi pred svetovno nevihto pospravil zlate pridelke narodnih pravic v varno zavetje. Ne bodi prazno naše božično pozdravilo! Zvezda betlehemska, ki bo nocoj zopet zasijala na krščanski svet, naj prinese človeštvu v resnih bojih sedanjih dni pravo srečo, v srcih pa: „Cast Bogu na višavah in mir ljudem na zemlji!" O razkosavanji kmetij. (Govor dr. Gregorea v drž. zboru.) (Dalje.) Hočem navesti še nekoliko dokazov! Jugoslavjani, izvzemši Slovence, Hrvati in Srbi na Hrvatskem, Slavonskem, v poprejšojej Krajini, v (jelej Bosni iu Ercegovini, na Srbskem, Bolgari v Macedonskem in zapadnem Bolgarskem imajo celo posebno agrarno napravo, osnovano na podlagi staro-slavjanskega rodbinskega in običajskega prava. To je jugoslavjanska — zadruga. Tukaj posedanje zemljišč ni osobua last, ampak rodbinska, vse je vseh. Spominja nas to na kristijanski komunizem v apostolski dobi. „Omnia habeant communa" t. j.^imeli so vse občno. (Dejanje apost. 2, 44.) Več oženjenih parov živi skupno s svojimi otroki, stariši in sorodniki, gospodarijo vsi vzajemno pod vodstvom izvoljenega starejšinejali „kučegospodarjai'. Vzgledna takšna zadruga šteje po 15—20 osob, poseda zemljišča 25—50 in 60 oralov, poslopja za stanovanja in gospodarstvo, pohištvo, živino ; 6—12 volov, G—20 konj, 15—20 krav, 50—100 svinj, 50—100 ovac, perutnino, 150—300 veder vina. Vse to je vseh. Dednega prava še treba ni, ker nema nobeden pravice samovoljno z imetjem razpolagati. Sleherni pa ima pravico uživati in rabiti pridelke in dohodke od rodbinske lastnine. Vsak otrok dobiva svojo odgojo, sleherni bolnik svojo postrežbo, vsak stari človek svoje oskrbovanje v rodbini. Prevažna socijalna vprašanja o oskrbovanji bolnikov, ubožcev in starcev rešujejo se tukaj na zelo jednostavni in naturni načiu v rodbini samej. Star graničar je dejal svojemu sinu, kateri je visoke šole obiskoval ter bil zavzet za razdelitev rodbinskega imetja mej posamezne sorodnike: „Služil sem tri cesarje, videl Italijo, Francijo in Nemčijo pa moram reči, da se ubogim, bolnim in starim ljudem povsodi slabše godi, kakor pri nas v zadrugah." Sveti večer zapuščenih. (Svetovečerna črtica.) Na praznik svetega večera, Vrat nikdo tujcu ne odpera. Stritar. Oh, koliko nežnih spominov vzbujaš v razburjeni duši, ti sveta doba božična! Da, nežnih! Kiiko nepopisno veselje otročičev krog božičnega drevesca ali pod pisanimi jaslicami! Občutljiv je bol onih, koji ne mogo prebiti ta večer v krogu rodbinskem, ki ga objemata blagoslov in ljubezen starišev; bolesten tak sveti večer onim Zemljanom, katerim je na ta večer nemila osoda nastlala na pot bodeča trnje brez belega cveta, koji bi bil njim zadnja podpora, poslednja uteha v žalosti in stiski. Na vsakem tožnein lici prikaže se ti solza, koja te speče globoko v srce in razburi prsi. A kako so si nesličue te solze in različni ti čuti! Kakor jutranja rosa med cvetjem, ki se v hipcu posuši in izgine, je solza tvojih radostij, toda kot deževna ploha, ki gino v daljavi ter se izgublja v oblake in megle, znova napojena in oživljena, so solze žalosti in bolečine. — * Sveti večer. Mala vasica pod visokimi gorami, v belem kožuščku sneženem, utihnila je kot mala piščeta v mehkem gnezdeei, niti psi ne lajajo in tudi težki koraki poznega potnika ne motijo — svete tihote. Kakor bi se bile vse misli, sanje in želje zatekle v te razsvetljene in osnažene kočice z deskami pokrite, kojih mala oknica se leskečejo ven v tiho pokrajino, kakor te svetle zvezdice na širnem nebeškem prostoru. Današnji večer jo nizka izba z razsvetljenim Betlehemom in košatimi smerekami gorjancem ves svet, misli njihove odtodi se ne zatekajo drugam, da, celo ustne njihove jih še izgovarjajo ne; ti srečni ljudje v svojem srci in duši so jednaki plahemu ptičku, kajti vsakdo se boji, da bi blaženosti svoje ne preplašil. — Na konci te male vasice, za belo, a lično cerkvico, katere zvonik štrli snežen v nočno tmino, stoji koča kot bi bila prilepljena k vrhu, podobna gnezdu lastavičinemu. Malo oknice, na katero je mraz vpodobil najkrasnejše cvetke, gleda otožno v hladno, sveto noč. V borni pa snažni izbici sedi zamišljena na klopi tik tople peči, s skloneno glavo v dlan, stara ženica. Samo „tik-tak" lesene ure in praskot butarie v zakurjeni peči moti dobrodejno tihoto. Lani je bilo pač drugače. Oj, gotovo se starka dobro spominja, kako jo je lani pri besedah: „Ako Bog d&, bomo čez leto dni zopet vsi skupaj zbrani", zbolo v srce, kot bi bila imela bolestno in hudo slutnjo. Tu je sedel njen dobri mož, pušeč iz kratke pipice, iu zravon njega sedel je njujin koreujaški Tine, podpora in veselje obeh postarnih sivolascev. Seveda je Tinče lani še postavil jaslice, kakor pravimo, iz lepe navade in vendar iz pobožnega namena, kajti sam se je veselil lepih jaslic prav po otročje. Iu kaj je sveti večer na Slovenskem brez jaslic? Letos jih ni. Trohne gori pod streho. Iu kedo bi jih neki postavil? Jedva je minulo leto, počival je ta plemeniti, dobodušni mož globoko pod črno grudo. Tinče je daleč tam doli v Ercegovini pri vojacih, a ona sama, zapuščena doma, s tako težkim spominom v duši in z b6lom v srci! Polijo jo solzč. Ubogi Tinče! Poslal jo stari materi pismo. Najmanje desetkrat čita dragi njegov a kratki list, poljubljajoč ga in blagoslavljajoč z najgorkejšimi solzami materinimi; in zopet seže po njem ter čita in čita. Ura se pomiče proti poluuoči; podolgovata okna cerkvena blesto lepše od zlata; pobožni glasovi orgelj in vbrano petje lepe pesni: Zgodovinarji trdijo, da baš tem krepkim rodbinskim zadrugam imamo zahvaljevati se, da so jugoslovanski narodi turški jarem bistveno ueoško-dovani prestali. Tej čudoviti agrarni napravi preti sedaj uničenje in v to svrho služi rimsko pravo in nja svobodno trganje zemljišč. Nespamet — govorijo tudi o zlobnosti — Madjarov (Grof Lažanski: Zelo resnično!) je 1. 1839. v ogerskem državnem zboru sklenila svobodno razkosavanje zemljišč. Vsled tega se je mnogo zadrug razdružilo v očivestno škodo kmet-skemu stanu na Hrvatskem in vsemu hrvatskemu narodu. Zatorej je ban Jelačič 1. 1849. prepovedal nadaljno rušenje zadrug. Toda hrvatski sabor je isto 1. 1870 in 1873. zopet dovolil. Vsak zadrugar mora iz zadruge izstopiti iu odmeriti morajo mu njegov delež. Kaj se zgodi? Baš najbolj zanikerni zadru-garji zahtevajo razdruženje delitev. Ti zapravijo kmalu svoje deleže in se pozgubijo v nemauištvo. Pridni zadrugarji pa imajo premalo zemlje, ne morejo obstajati, zakopajo se v dolgove in naposled tudi s posestev izginejo. Imam zanimivo poročilo iz varaždinske okolice. Ondu nahaja se več zadrug, katerim se dovolj dobro godi. Zraven živijo raz-druženi zadrugarji na svojih zelo majhnih parcelah. Nemajo ne živine, ne orodja. Kadar hočejo svoje njivice izorati, gredo k sosednej zadrugi ter si ondi izposodijo vprežno živino in plug. Beda na Hrvatskem je velika na kmetih, menda stanje hrvatskih kmetovalcev najžalostnejše v celej Avstriji. (Dalje prihodnjio.) Politični pregled. V Ljubljani, 24. decembra. I^sotranfe dež©!©. Češki deželni zbor se bo ob enem z gali-škim sešel zadnji pot v svoji šestletni dobi. Čaka ga še ogromno delo, nič manj nego 85 poročil deželnega odbora in 46 poročil raznih odsekov. Nekateri predmeti prihodnjih njegovih obravnav so jako važni; ustanovitev preskrbovalnega zaklada za onemogle delavce. Deželni odbor je, kakor znano, darovaf povodom cesarjeve štiridesetletnice pol milijona v ta namen. Drug predmet velikega pomena posebno za trgovino in obrt je prireditev deželne razstave iu zgrajenje stalnega razstavnega poslopja v Pragi. Daljne predloge zadevajo češko akademijo, zboljšanje gmotnega stanja ljudsko-šolskih učiteljev, ustanovitev deželne banke itd. j Dogodki v dunajskem mestnem stara- | šinstvu nam kažejo v pravi luči gospode »liberalce" in njihovo doslednost. Finance dunajskega mesta so take, da mora magistrat odpuščati celo ženske, ki pomivajo in znažijo tla. Vzlic temu pa daje mesto na leto podporo v iznesku 500 gld. »talmud-thora-šoli" drugega okraja, to je zavodu, ki je zavetišče Židov najčrnejše barve in kateremu je namen dajati židovskim sinovom priložnost, da se morejo odtegovati učenju na javnih šolah. Toda ne dosti temu, neki liberalni mestni „oče" je predlagal celo, naj se poviša ta letna podpora. Nasvet je sicer šolski svet odbil, a osvetljuje nam liberalce: Liechtensteinov šolsti načrt, ta jim je trn v peti, ta je nazadnjaški, ker mu je smoter krščansko-verska šola; potezajo pa se za ž i d o vk o ver sk o šolo. Take doslednosti seveda ne razumevajo na-zadnjaki. Pastirci vstanite, Pogledat hitite! . . . razlegajo se in done v nočni tihoti kot angeljski kori; že so župnik odpeli vzvišeno: »Slava Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji!" V zvoniku oglasi se dvanajsta ura ter oznanuje seljanom tako milo in ljubo, tako vabljivo in tolažno najlepši spomin Božjega rojstva, mir in odrešenje, — a starka še vedno tu sedi zamišljena in čita dragi list Tinetov: »Draga mati, moje najdražje na svetu! Veselil sem se kot malo dete, da mi bode vendar dovoljeno pri vas o Božiči biti in se veseliti z vami lepih praznikov, toda kruta dolžnost hotela je drugače. V domačo deželo vleče me nevidna moč in gorko hrepenenje, a žalibog na ta sveti večer stal bodem na straži. V mislih iu molitvi sem pri vas. Da bi srečni in zadovoljni uživali praznike. Lehko bi pisal več in obširneje, toda nočem vas, draga mati, spravljati v jok z mučnimi spomini. Poškropite mesto mene grob ljubljenega očeta. Ohrani vas vsegamogočni Bog. Stotisočkrat vas pozdravlja vaš Tine." In ko se doma v gorski vasici stara mati tako živo spominja svojega sina, stoji Tinče sveti večer na daljnem jugu na straži vrh ercegovskega gorskega grebena zavit v plašč, pod njim planjava in Graška splošnja bolnišnica je praznovala minolo soboto stoletnico svojega obstanka. Pri slavnosti so bili navzoči namestnik in mnogo drugih odličnjakov. Bolnišnico je ustanovil cesar Jožef II. ter je od leta 1863 v deželni poseBti in oskrbi. Kakor pišejo ogerski listi, vršile se bodo v kratkem premembe v ogerskem ministerstvu. Tisza hoče izročiti finančni portfelj državnemu tajniku pl. Weckerle-ju, trgovinski minister grof Sze-chenyi pa je sklenil odstopiti. Tisza je želel imeti v kabinetu plemiča, a Szecbenyi je bil preveč ple-menitaš in premalo minister. Tnanje države. Papež Leon XIII. bo šel dnč 30. t. m. v cerkev sv. Petra, kjer bo navzoč pri zahvalni pesmi k sklepu slavnostnega leta. Obravnave mej Vatikanom in Rusijo so vsaj deloma dosedaj imele ugoden vspeh. Uradni »Dnevnik Varšavski" poroča, da je zadeva glede ruskega poslanika pri kuriji rešena iu da bode kot tak prišel v Rim Butenjev, ki je bil prej ruski pooblaščenec za obravnave s sv. Stolom. Sodbe o znanem govoru francoskega senatorja Challemel-Lacourja so jako različne. Oportuuski iu zmerno-republikanski listi ga hvalijo ter si mnogo obetajo od odobravanja mej desničarji. Radikalci pa stokajo pod silo težkih udarcev ter se branijo z je-dinim orožjem, namreč s tem, da imenujejo govornika renegata. Ravno tako se hudujejo tudi bou-langisti, ker je Ohallemel-Lacour imenoval generala »največjega mej zanikrneži". Priznati pa se mora na vsak način, da govor ni dosegel tega, kar je nameraval. Hotel je pozvati vse prijatelje miru in reda, naj rešijo republiko pogina, vendar je bil le hud udarec za republiko. »Univers" piše: Ta stari prostozidar (Ohallemel-Lacour) ni ua govorniškem odru nikogar prevaral, kdor ga le pozni. Ako mu je desnica ploskala, storila je to le zaradi tega, ker je udrihal po republiki, nikakor pa si ne obeta od njega, da bode odprl zopet vrata samostanov, dal nazaj mladini krščanske učitelje in bolnikom usmiljene sestre. V italijanski zbornici je naznanil predvčerajšnjim ministerski predsednik Crispi, da finančni minister Magliani ne more predložiti v določenem obroku finančnega ekspozeja zaradi bolezni. Kakošna je ta bolezen, pove nam istega dne številka »Tribune", ki pravi, da se je Magliani — odpovedal službi. — »Oberdankove" slavnosti, katero je priredilo deset rimskih društev, vdeležilo se je vsega skupaj blizu 500 oseb. V društvu na »Piazza Na-vona" so govori tako razburili navzoče, da je okrog 200 zborovalcev pridivjalo z zastavo na trg ter nečloveško kričalo. Redarstvo jih je hotelo razkropiti, pri tem pa je navstal boj, v katerem je bilo več razgrajalcev, pa tudi redarjev ranjenih. Konečno se je posrečilo orožnikom, napraviti mir in red. Angleški ministerski predsednik Salisbury se je izjavil pri njemu na čast v Scarboroughu prirejenem obedu, da se Anglija noče zakopati v egipt-ske puščave ; toda dokler želi kedive, izpolnjevala bo Anglija Gladstone-ove obljube, da zasede pristanišča v Rudečem morji. Zapustiti se tedaj ne sme Snakim1 posebno ne sedaj v trenotku, ko se bije boj zoper trgovino s sužnji. Tudi ne sme Anglija pozabiti svojih zavez nasproti sultanu, ker je po pariški pogodbi zavezana ohraniti Turčiji nedotakljivost. V rumunski zbornici je naznanil na neko interpelacijo minister Carp, da se obravnave zaradi trgovinske pogodbe z Avstro-Ogersko nadaljujejo na podlagi predlogov Bratianovega kabineta. Največjo težavo prizadeva izvažanje živine; ako bo to vprašanje rešeno, ne bo nič več oviralo trgovinske pogodbe. Vlada pa bo na vsak način skrbela za to, mesto. V daljavi vidi Mostar, koje osvetljava sto in sto svetiljk; gotovo so v njem to noč ljudje srečni in zadovoljni, toda kaj je njemu tuja sreča, tuji blagor. Duh njegov plava gori v lepo gorenjsko stran, tija v pogorsko vasico k očetovi koči, k ljubljeni, zapuščeni stari materi in odtodi na grob dobrega očeta, in ko se drugi vesele in radujejo — v njegovem srci glojeta trud in otožnost. Davno je že odbila polunoč, sneg mu škriplje pod nogami in ostra burja brije mu preko obraza. Konečno ga oproste — v gorki hišici se Tine vleže na trdo ležišče vojaško v kali — a sladko zaspi. V tem trenotji letel je angel miru od materine koče tija doli k Tinčetu, in česar ni mogel doživeti v istini, podelil mu je angelj vsaj v sanjah. Stara mati že spi, a tam na tujem tudi Tinče, oba sta srečna, blažena. Oba sanjata, kako se njuna borna kočiča topi v lesku in sreči. V kotu majhne izbice tičd jaslice z Betlehemom, nad njim se suče in blesti velika in pozlačena zvezda; peč prijetno ogreva vse, a vsi sede zadovoljno skupaj. Dobri in skrbni oče so tudi med njimi, so srečni in se usmevajo. Oj, koliko si imajo povedati jeden drugemu, iu pri tem jim je tako blago in mirno, da se srce kar topi! . . . . Slava Bogu na višavi in mir ljudem ua zemlji! A. S. da bo ta strogo trgovinska zadeva obvarovana poli-tiškega strankarskega rovanja. Reuterjevo izvestje poroča dne 21. t. m. iz Zan-zibara: Iz Stanley-Fal!sa so danes prinesli seli Tippo Tipova pisma. Pisana so dniš 29. avgusta ter javljajo, da je došel dan poprej list od 8tanleya, ki je bival oni čas v Bonalyi ob Abuvimiju. Zapustil je 22 dni poprej Emina pašo popolnoma zdravega in z vsem dobro preskrbljenega; prišel je po živež ter se je nameraval deset dni pozneje povrniti kEminu paši. Vsi beli člani ekspedicije so bili zdravi ter jim ni ničesa primaujkovalo. V zadnjem boji pri Suakimu so bili derviši popolnoma potolčeni ter so izgubili vso svoje topove. Angleška in egiptska konjiča jih jo preganjala do Handuba. Mej ranjenimi in mrtvimi je mnogo emi-rov in zet Osmana Digme. Granfell namerava zasesti Ilandub. Zmaga je bila Angležem tem lažja, ker so bili Arabci popolnoma nevtralni. Angleških vojakov je osem mrtvih, devetdeset ranjenih, mej zadnjimi dva častnika. Izvirni dopisi. Iz Trsta, 15. dec. Čitaje v Vašem cenjenem listu minoli teden dopis od naše sinje Adrije o „du m me Jugendstreicho" , popolno sem priznaval resnico g. dopisnika, a zakaj tudi ne, ker so mi tržaške razmere prav dobro znane. Običajno je vže pri naši »tetki" (.Triester Zeitung«), da vedno zagovarja in prikriva naše neodrešence, in to na željo rumene hiše. Opazujem pa tudi, da se »irre-dentovci", ali »circolo Garibaldi", ali pa tajno društvo »alpine Giulie", naj se zovejo, kakor hočejo, vedno nekako o obletnici smrti svojega malika Oberdanka bolj gibljejo in tudi kaj na dan spravijo ter so se tudi vedno po »tetki" kolikor mogoče prikrivali. Meni se stvar nič čudna ne zdi, ker tržaška gospoda, na jedni strani nemško-liberalna, na drugi pa tudi italijanska, vse raje ima, nego pohlevne Slo vane. O slovanskem gibanji kar nič čuti ne smejo, pa jih kar nekaj boli po kosteh, kakor bi bilo Bog zni kako zlo. A tu hočem le primerljej navesti, kateri je pa naša »tetka", dasi sam na sebi ni imel nič posebnega, vendar na zvonec obesila, in to zlobno. Pred nekimi leti je namreč napravil naš »Sokol" sijajen ples, na kateri se je vabilo mnogo odličnih osob, in med temi je dobil vabilo tudi ruski konzul, kateri si je pa seveda tudi ples ogledal in bil zelo zadovoljen o lepi zabavi. A glejte čudo! Drugi dan takoj je prinesla »tetka" vest o plesu, a dostavila zlobno, da se je plesa vdeležil ruski konzul kot jediui »oficijelno" vabljeni, ter kazala s tem na strašni „panslavizem" I To je logika! Irredentovsko svojat zagovarja, katera vedno predrz-nejša postaja, nam Slovanom pa celo veselo uro zavida in kolikor mogoče po svoje zavije. Društveno življenje je pri nas, namreč naše slovensko, nekaj zelo mirno, kakor da bi mislili zaspati kot polhi, ko bi nas ravnokar na vzdramile naše dame s Ciril-Metodovo podružnico, na katero se s ponosom oziramo. Čast, komur čast! V Ljubljani, v metropoli Slovenije, niste prišli še do ženskega oddelka te družbe, »šulverajnsko" pa vendar imate; pa naj g. Dežman solze toči, da na Kranjskem Nemci minejo, kakor »kafra"! Da je naše društveno in obče tudi politično gibanje nekam tiho postalo, je pomanjkanje delavnih moči vzrok; dasi imamo tu spretne moči, vendar jeduim se ne »ljubi" veduo ukvarjati se z društvi in politiko, drugi zopet ne »smejo", ker imajo službe tu in tam ; najboljša dva moža pa krije črna zemlja, katera sta nepre-strašeno delala ob Adriji, in to sta Dolinar in Dolenec. Ako to vse pomišljam in zrem v prihodnost, prihaja mi nekaj tesno okoli srca, posebno ko se bližajo volitve v mestni, oziroma deželni zastop, nimamo odkritih, noustrašljivih agitatorjev, kateri bi tako šli, kakor Dolinar in njegov adjutant, katerega žalibog pri nas tudi pogrešamo. Posebno mlajši »gardi" bi srčno želeli, da se vzdrami zopet jedenkrat, da probudi svoje »stare" znance, zopet nove pridobi in tudi politično malo izpodbode zaspane gospode. —y— Iz Idrije, 20. decembra. Sicer precej pozno, pa ker se ni nihče drugi oglasil, naj pa jaz slovenskemu svetu sporočim, da tudi naša šolska mladina o slavljenji štiridesetletnice cesarjeve ni zaostala proti drugim krajem, kajti tudi ona je dn4 3. decembra t. 1. slavila štiridesetletno vladanje presvetlega cesarja, in sicer s tem-le sporedom : Že zjutraj zgodaj je vihrala na šolskem poslopji črno-žolta zastava. Ob 1lil0. uri se je zbrala vsa šolska mladina praznično oblečena v svojih raz- (Dalje y prilogi.) Priloga 295. štev. „Slovenca" dn6 24=. decembra 1888. redih ter šla potem pod nadzorstvom učiteljstva s šolsko zastavo v farno cerkev k sr. maši, katero je daroral č. gosp. dekan Jožef K o g e j. Med mašo je pela šolska mladina; po povzdigovanji je zapela »zahvalno pesem", po sv. maši pa prvo in zadnjo kitico »cesarske pesmi". Po sv. maši so se zbrali v okrašeni dvorani za teloradbo povabljeni gostje, šolska mladina, učiteljstvo in mnogo druzega občinstva. Tii je bila cesarjeva podoba okinčana s cvet-ličjem in zastavami. Ko so vsi otroci vsak svojo zeleno jelkino vejico vzeli v roko, nastopil je učitelj g. A. Novak in govoril dnevu in šolski mladini primerno daljši goror, po katerem je zapela šolaka mladina prvo kitico cesarske pesmi. Na to je dekla-moral učenec 5. razreda Lebanovo: »Šolska mladina o slovesnosti štiridesetletnega slavnega vladanja presvetlega cesarja Franca Jožefa I." Za njim so zapeli dečki nemško »rudarsko pesem", zložil Beda Weber, uglasbil Jožef Petz. Po tem je govorila učenka 4. razreda: »Cesarska pesem", zložil A. J. Moshamer. Zdaj zapoje vsa šolska mladina: »Avstrija moja", besede J. Kerstnikove, uglasbil Anton Nedved. Za tem je bilo 81 revnih učencev iu učenk z obleko in obutvijo obdarovanih, katera se je za zbirko, kojo je napravil šolski vodja med domačimi odliČnjaki, in za doneske dveh gledališčnih predstav diletantov narodne čitalnice omislila. Za to obdaritev se zahvali učenec slovenski, učenka nemški. Temu je sledila še zadnja kitica cesarske pesmi. Vse petje je bilo spremljano s harmonijem. Slednjič pa se zahvali še šolski vodja navzočim odličnjakom za izdatno zbirko in gospem in gospicam za pogoščenje šolske mladine. Zdaj pa se je vsa šolska mladina v svojih prostorih zbrala, kjer je bila s knjižicami: »Naš cesar" in »Cesar Franc Jožefi." obdarovana, katero je slavno c. kr. rudniško ravnateljstvo blago-dušno kupilo. S tem je bila dopoludanska slavnost končana. Popoludne pa se je zopet vsa šolska mladina v svojih razredih zbrala, kjer je bila s kruhom, sadjem, poticami in vinom obilno pogoščena. Tudi to veselico so g. c. kr. rudniški nadsvetnik in mnogi drugi odličnjaki s svojim pohodom počastili. Šolska mladina je bila pri tej zabavi prav dobre volje, kajti kaj tacega še ni doživela. Proti 4, uri je bila šolska mladina razpuščena in tako se je končala slavnost, katera bode vsem ostala r prijetnem spominu vse žive dni. Konečno pa si dovoljuje šolski vodja vsem tistim, ki so k izvršitvi te slavnosti kaj pripomogli, vzlasti slavni c. kr. rudniški direkciji, slavnemu mestnemu zastopu, velecenjenim gospem in gospo-dičinam in slavnemu občinstvu: vimenu šolske mladine tem potom najsrčnejšo zahralo izraziti. Bog poplačaj 1 Dnevne novice. (Podpornemu društvu za slovenske velikošolce na Dunaji) sta pristopila kot podpornika državni poslanec dr. Ferjančič in Ivan Gabršek, okr. tajnik na Vranskem. Hvala njima I (Občni zbor narodne čitalnice ljubljanske) se je vršil zadnjo soboto zvečer. Predsednik gospod dr. vitez Bleiweis je pozdravil navzoče člane, tajnik g. E. Lah je prečital jako marljivo in vestno sestavljeno poročilo o društvenem delovanji v mi-nolem letu, blagajnik g. EY. Kadilnik je poročal o denarnem stanji čitalnice. V odbor so bih izvoljeni gospodje: dr. vitez Bleivveis, Fr. Drenik, Fr. Gerbič, dr. Gregorič, dr. Hudnik, Fr. Kadilnik, E. Lah, A. Ledenik, Josip Pater-noster, M. Pakič, Avg. Skabernč, P. Skalč, M. Soss, A. Trstenjak in A. Zagerjan. Gospod Fran Bavnihar je z ozirom na tesne čitalnične prostore izrazil željo, naj bi čitalnični odbor v dogovoru z odborom »Narodnega doma" delal na to, da bi se hitro pričel graditi »Narodni dom". Ta predlog so vsi navzočni člani z veseljem pozdravili. (Nova deželna postava o deželui nakladi na žgane pijače.) V zadnjem zasedanji deželnega zbora kranjskega skleneni postavni načrt, ki preminja § 2. dež. postave z dne 5. avg. 1884 o pobiranji deželne naklade na žgane pijače in vravnava določbe z državno žganjarsko postavo, je dobil Najvišje potrjenje. Nova postava stopi v veljavo z 1. dnem januarija 1889. (Umrl) je sinoči ob 5. uri trgovec in predsednik kranjske hranilnice, gosp. Aleksander Dreo. Pogreb bode jutri popoludnč ob 4. uri. (Vojašnica za deželno branibo) se bode pričela graditi v Ljubljani prihodnjo spomlad na deželne troške, ki so proračunjeni na 140.000 gld. (Koncert.) Znani umetnik na kontrabasu, gosp. Blaž Fišer, priredil bode dn^ 13. januarija v re-dutni dvorani koncert, pri katerem bode sodeloval moški zbor ljubljanske čitalnice. (Sokolov »jonr flxe") v soboto večer je bil dobro obiskan. Vojaška godba je vrlo igrala več slovanskih komadov. Čitalnični pevci so zapeli več pesnij. Govorili so gg. J. Hribar, ces. svetnik Murnik, dr. Vošnjak in Leustek. (Poročil) se bode dnč 27. t. m. v graški stolni cerkvi c. kr. mornarski poročnik Rudolf grof Hohenvvart, sin svetnika pri najvišjem računskem dvoru grofa Hohenwarta, s Konstancijo baronico Miin ch • Bel 1 i ngh au sen. (Vabilo) k rednemu občnemu zboru „Glasbene Matice" v Ljubljani, kateri bode dn^ 29. decembra 1888 v društvenih prostorih (Virantova hiša) ob 7. uri zvečer. Vspored: 1. Nagovor prvosednika. — 2. Poročilo tajnikovo o društvenem delovanji. — 3. Poročilo blagajnikovo. — 4. Volitev novega odbora. — 5. Posamezni nasveti. — Častite gospode člane vljudno prosimo, da se tega zbora mnogoštevilno vdeležiti izvolijo. Odbor. (Umrl) je v Vitanji minolo sredo tamošnji zdravnik g. J. Lautner. (Slovensko gledališče.) V sredo 26. t. m. ponavljala se bode opereta »Pot po nevesto". (Slovenska predstava v Trstu.) »Tržaško podporno in bralno društvo" priredi dnč 9. februarija 1889 v gledališči »Fenice" slovensko predstavo z igralnim osobjem ljubljanskega dramatičnega društva. Igrala se bode narodna igra »Revček Andrej-ček" v petih dejanjih. Obširnejše poročilo priobčimo. Odboru podpornega in bralnega društva pa, ki gladi pot dramatičnemu društvu na obalih jadranskega morja, kličemo: »Slava!" (»Slovensko pevsko društvo.") Letos pri občnem zboru »Slov. pevskega društva" v Krškem jednoglasno izvoljeni odbor se je v svoji zadni seji sledeče konštituiral: Predsednik: g, Miha Lešnik; podpredsednik: č. g. o. Bonaventura Ciček; denar-ničar: g. Fran Suhar; arhivar: g. A., Jurca in tajnik: g. A. Porekar. Namestnika sta: g. Josip Mihelič in g. Fran Copf, vsi v Ptuji. Zunanji odborniki pa so: g. dr. Franjo Gross v Ljubljani, g. dr. G. Ipavec v St. Jurji na Južni železnici, g. dr. Josip Srnec v Celji in g. dr. Anton Žižek v Ormoži. Namestniki teh so: g. Stanko Pirnat v Zatičini, g. drd. R. Pukl na Dunaji, in g. Tomaž Romih v Krškem. Pregledovalci računov so: g. dr. Fran Jurtela, g. Anton Klobučar in g. Luka Kunstek, vsi v Ptuji. Letno poročilo, ki se je po darežljivosti necega čast. uda nameravalo izdati in vsakemu udu poslati, pride v prihodnjem društvenem letu na vrsto. Kratko poročilo o minolem društvenem letu pa se bode v časnikih razglasilo. Nekateri čč. gg. poverjeniki in posamezni udje, ki še doneskov za preteklo leto niso poslali, naj to sedaj ob novem letu store, da prihranijo vodstvu nepotrebnih pisarij in troškov. (Novi rezervni poročniki.) Poročniki v rezervi so imenovani v 17. pešpolku gg.: V. Rudholzer, Fr. Gostiša, R. Venedikter, E. Seeland, J. Auerhann, Fr. pl. Knapitsch, Pr. Grasselli, V. Erben, L. Ledenik; pri topničarstvu: R. pl. Schrey in Fr. Detela. (Izredni avancement.) Tekom tega tedna objavil bo »Verordnungsblatt fttr das k. k. Heer" izredni avancement, od katerega bodo izključeni štabni častniki. V vsakem pešpolku bodo imenovani po eden nadporočnik stotnikom, po dva poročnika nadporočnikom in po trije častniški namestniki poročniki. V ostalih oddelkih vojne se bodo vršila tudi povišanja, a ne v toliki meri. (f Karol Tedeschi.) Danes popoludne ob 3/41. je v Gorjah umrl prečasti gospod župnik, duh. svetovalec in zlatomašnik Karol Te de s c h i. Pogreb bode v četrtek 27. t. m. ob 10. uri dopoludne. Rojen jo bil ranjki v Šmartinu pri Kranju 1. 1807 dne 5. avgusta; posvečen 10. oktobra 1830. Kdor koli ga je poznal, ga je tudi spoštoval. Izguba bridka. Priporočen bodi v spomin. R. I. P.! (Listu »Sclnvarz - gelb") je ogerska vlada odvzela poštni debit na Ogerkem in Hrvatskem. (Praški črkostavci) so po vzgledu svojih dunajskih tovarišev vstavili delo, ker zahtevajo, da se jim poviša plača pri 1000 črkah za dva krajcarja ter določi najmanjša črkostavčeva plača ua 13 gold. Lastniki tiskarn so pripravljeni le deloma ustreči tej zahtevi. Izid dotičnih obravnav še ui znan. (O prihodnjem ljudskem štetji) so se minoli teden vršile obravnave mej vdeleženimi ministerstvi, t. j. onim notranjih zadev, domobranstva in trgovine. Novo štetje se bo bistveno razločevalo od zadnjega, kar je pa tudi želeti posebno gledč „ob-čevalnega jezika". Telegrami. Belgrad, 24. dec. Velika skupščina je izvolila radikalca Vukoviča začasnim predsednikom, zmernega radikalca Popoviča predsednikom verifikacijskega odseka. Zadnjo volitev smatrajo znakom, cla so radikalci spravljivega mišljenja. Sofija, 24. dec. Salbašev je imenovan finančnim, Tončev pravosodnjim ministrom; s tem je končana kriza, ker sta odstopila le Načevič in Stojlov. Bruselj, 23. dec. Kralj je dobil poročila, ki potrjujejo najnovejše vesti o Stanley-u in Eminu paši. Rim, 23. dec. Zbornica je v današnji redni seji rešila vojaške predloge ter potem pretrgala zasedanje do 15. januarija. Domoljubi? Z odlokoma c. kr. ministerstva za notranje zadeve z dne 18. februarija 1885, št. 851 in c. kr. deželne vlade za Kranjsko z dne 3. marcija 1885, št. 1987 bila so pravila za delniško društvo „Prvi Narodni dom" v Rudolfovem potrjena. Po teh pravilih se smo delniško društvo konstituirati, ko bode 200 delnic po 50 gld. podpisanih in vplačanih. Do konca leta 1886 prodalo se je in vplačalo 120 delnic v skupnej svoti 6000 gld. Od te svote posodilo se je društvu »Narodna Čitalnica" v Novem Mestu za dozidanje njenega poslopja 5300 gld. proti temu, da se je ta svota s 5%mrni obresti vred na njenem poslopji »I. Narodni dom" zastavno vknjižila. Na istem poslopji, katero je od c. kr. okrožnega sodišča na 15389 gld. cenjeno, nahajale so se pa še prejšnje intabulacije na korist gosp. viteza Schneida dedičem in še nekaterim drugim upnikom v vkupnem znesku blizu 7500 gld. Vsled pupilarne varnosti in s posebnim ozirom rednegav plačevanja obresti, niso ti upniki posojene svote »Čitalnici" odpovedali. Radi tega je delniško društvo „1. Narodni dom" smatralo po podpisu in vplačilu 120 delnic s svoto 6000 gld. svojo nalogo dovršeno in je sklenilo število delnic od 200 na 120 znižati ter nadaljno nabiranje delničarjev ustaviti. Toda visoko ministerstvo tega sklepa ni odobrilo inje vsled tega treba še 80 delnic oddati. Po vplačilu istih se bo nabralo zopet....... 4000 gld. torej z nabranimi...... 6000 „ skupaj 10000 gld. V novič nabrana svota se bode naložila ali v hranilnici ali pa na ta način, da se potom cesije prevzamejo na poslopje »I. Narodni dom" pred delniško glavnico vknjižene terjatve. Delniškemu društvu je potem mogoče poslopje, ko bi kedaj prišlo do dražbe, kupiti in svojemu prvotnemu namenu ohraniti. S tem se podjetje okrepča in za narodne namene dani denar reši. Da se to doseže, sklenil je podpisani odbor ustavljeno nabiranje delničarjev ponoviti in je v dosego tega g. Ljudevita Mlakar-ja z legalizovanim pooblastilom do znanih rodoljubov na Slovenskem in Hrvatskem s prošnjo poslal, da pristopijo sami kot delničarji k društvu »I. Narodni dom" in nabiranje delničarjev po možnosti pospešujejo ter pooblaščenca g. Ljud. Mlakar-ja pri podpisovanji delnic krepko podpirajo. Iz javnih listin (poverjenega cenilnega zapisnika in zemlje-knjižnega izpiska), dalje iz letnega računa in izkazov izročenih pooblaščencu g. Ljud. Mlakar-ju, se lahko vsakdo prepriča, da se nobenemu ni bati izgube in da bodo delnice že iz po-četka vsaj toliko obresti dajale, ko vhra-nilnici naloženi denar. S tem, da se sme v obrokih plačevati je slehernemu mogoče vsaj eno delnico podpisati, s kojim činom bo sebi kaj prihranil, ob enem pa narodnemu zavodu koristil in čast narodnega podjetja rešil. Ni dvomiti tedaj, da bodo vsak pravi domoljub prav rad po kaki delnici segel. Z ozirom na to priporočamo g. Ljud. Mlakar-ja še jedenkrat najtopleje. V Novem Mestu, dne 25. uovembra 1888. Za odbor društva »I. Narodni dom": Dr. Albin Pozuik 1. r., c. kr. notar iu župan, načelnik. Ivan Krajec 1. r., Adolf Panser 1. r., pos. tiskarne iu knjigo- posestnik in trgovec, tržeč. Za delničarje w Novem Mesta: •Vnelnv -Hdmieh 1. r., postni «radnik. Andr. Seite-kovitf 1. r., c. kr. gimnazije ravnaMj. Dr. Dragotin Treo 1. ,r„ odvetn. koncipijent. Franjo Kastelic 1 r., posestnik in trgovec. Ivan Skerlj 1. r., c. kr. drž. pravnika namestnik. Anton Virant 1. r., trgovec, drd. Franjo Rosina, odvetn. koncipijent. J. Štnnu 1. r., c. kr. profesor in akad. slikar. Za v nanje delničarje: Ivan Hribar 1. r., gl. zastopnik banke „8kvije", itd. Miha Fivkič. 1. r., posestnik in trgovec. Fraujo Jakopič I. r., posestnik in trgovec. Dr. Fran Papež 1. r., odvetnik in deželni poslauec. Dr. Alf. Jlosche 1. r., odvetnik, deželni posl., itd. Viktor Rohrnianu 1. r., posestnik in trgovec. Luka Svetec 1. r., c. kr. notar, dež. poslale, itd. Iga. Žitnik 1. j\, korni vikar in .vrednik „£lovenea". ■ Izjava, Javno izrekam, da nisem niti jaz, niti kedo mojih v n ika korš d e j zvezi z oniin 8 o d n i j i poslanim pismom o uaglej .smrti J. Vir-a (Češko-ta). Prim9r.au sem tor.ej vse raz š i rj e v a 1 ce te vesti imenovati grde laž-nike iu obrekovalee, ki skušajo s tem zlobnim činom med mojimi zuauei v z b u d i t i nezaupanje do mene. V Pečah, 13. dan decembra 1888. Janko Nep. Jeglie, (1) učitelj. Javna zahvala. Akaderaičnemu društvu .Sloveniji" blagovolili so darovati naslednji p n. gg. državni poslanci: Ekse. grof Hohenvvart 10 gl.; svetli knez WUldi«phgratz, eksc. baron Sclmegel, dr. Ferjančie. dr. Gregorec, svet Jakob Hren, Karol Klun, Viljem Pfeifer, dr. Poklukar, prof. Pr. Šuklje, dr. vitez Tonkli, Miha Vošnjak, dr. Jordan po 5 gI. Ivan Nabergoj 2 gl., skupaj torej 72 gl. Za to blagodušno podporo izreka tem potom najtoplejšo in najiskreijejšo zahvalo. Odbor. K A DUNAJI, 21. deeembra 1888. (J m ril so: 21, decembra. Marija Bonač, knjigovezova hči, 16 mes., Poljanska cesta št. 10, škrlatie«. — Frane Nsgodi', prižigalec plina, 59 let, Cesta v mestni log št. 5, morbus brigth i. — Jožef Hlain, nadlovčev sin, 15 dni, Poljanska cesta št. It, ecclampsie neonat. 22. deeembra. Ana Šavs, črevljarjeva hči, 10 mes., Opekarska cesta št. 15, božjast. V bolnišnici: 2?. decembra. Franc Germ, delavčev sin, 15 let, vsled pljučnice. Vremensko »poročilo. s Cas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja srakotutim. » mra toplomera po Celziju 17. u. zjut. 22 2. u pop. 4 u 7/ f-Č. 7 29'6 728-1 730-0 2 2 4fi 32 sl. zap. n brezv. oblačno dež megla 2-00 dež 23 7. u. zjut. 2. u. po£. 9. u. zvee. 731 6 731 9 733 0 1-8 4 6,, 40 brezv. al. svzh. brezv. megla n n 0-00 dež Srednja temperatura obeh dni 33° in 3'5°C., za 5-7° in 6 0° pod normalom. Dunajska l»orxa. (Telegrafično poročilo.) 24. decembra. Papirna renta 5% po 100 gl (s 16% davka) 81 g) 80 kr. Sreberna „ 5% „ 100 „ „ 16% „ 82 „ 65 „ 4% avstr. zlata renta, davka prosta . . . 109 „90 „ Pap;rna renta, davka prosta......97 „ 60 „ Akcije avstr.-ogerske banke ...... 876 Kreditne akcije ..........307 London.............121 Srebro..............— Francoski napoleond....................9 Cesarski cekini ..... ..........5 Nemške marke ..........59 „ 40 „;j 60 30 58 74 40 \ajnovejSe leposlovno (leto. POBRATIM!1 Roman. Spisal dr. Vošnjak. Gena n elegantno mm kip 1 gld. 20 kr. Dobiva se v vseh bukvarnah. čisto nov anierieanski g 1 I . . S marmorni! I J ® | s pedalom (30 tipk), ki ima eden ma- m | nual s petimi oktavami, 18 spre- jg| | menov, mogočen glas; posebno pri- m | praven za take, ki se žele izobraziti v g| | pedalnem igranji, ali za kako kapelo v jg| | semeniščih iti drugih ustavili. Več pove m g P. Hugolin Sattner || | v Rudolfovein. (2—1) |j|| Služba ospislova ii cerk^enikova. $ Pri farni eorkvi Mirna Peč na Dolenjskem se išče sposoben organist in če mogočo bodi lo-ta cerkvenik ob en»m. Služba se lahko precej nastopi. Ker je stanovanje le za eno osebo, imajo samci prednost. Kdor želi to službo nastopiti, naj se precej pismeno oglasi. Cerkveno predstojništvo Mirna Peč, dne 15. deeembra 1888. (4-4) Št. 20.871. Janez Dovič, župnik. Vabilo. (3-2) Že mnogo let oproščajo se blagotvoritelji čestitanja ol) novem letu in ob godovih s tem, da si jemljo oprostno listke na korist ubožuemu zakladu. Na to hvalevredno navado usoja si mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da sta razpeča-vanje oprostnih listkov tudi letos drage volje prevzela gospoda trgovca Karol Karinger na Mestnem trgu št. 8 in Albert SchiiJTer na Kongresnem trgu št. 7. Vrhu tega bodo v smislu obstoječega ukrepa občinskega svela mestni služniki kakor vlani tudi letos raznašali oprostne listke po hišah. Za vsak oprostili listek, bodisi za novo loto ali za god, je kakor do sedaj položiti petdeset krajcarjev in na vpisni poli poleg hncua pristaviti število vzetih listkov. Velikodušnosti niso stavljene meje. Pismenim pošiljatvam bodi pridejana razločna adresa. Imena blagotvoritcijev se bodo sproti razglašala po novi n ah. Mestni magistrat ljubljanski 14. dan decembra 1888. Župan: Grasselli. CXXXXXXX««XXXXX Udano opozarjamo na našo v Ljubljani, v Šelenburgovih ulicah št. 4, razstavljeno galanterijsko in košarsko blago ter palice, piipravno za ibožična in novoletna kila. Za prvo domačo industrijo v Kočevji: (3-2) Fran Stumpfel. !xxxxxxxxx xx«««: !I|ffl 1 j a ii a, Turjaški trg št. 7, priporoča se za napravo vseh v to stroko spadajočih predmetov, posebno pa cerkvene, Slišne in gostilni-čarske oprave po iinjiiižjili ceiifili. (105) Črnilniki gratis in franko. "•fij Biimniimiiii L F Slovenski Žepni koledar izšel je ter se dobiva v jako lični obliki v Katol. Bukvami, pri Jos. Gerberji in J. Giontiniju komad po 20 kr., po pošti 2 kr. več. Knjižica je posebno primerna kot novoletno darilo za kavarne, kojim se dovoljuje primeren rabat. — Razproda-jalcem po jako znižani ceni. Tudi je dobiti v „Katol. Bukvami" v Ljubljani« za 1.1889, namenjen zlasti slovenski duhovščini. Med drugim podaja veroučiteljem zapisnik učencev za več nego 40 0 otrok. Udje „Katol. tiskovnega društva" dobivajo ta krasnovezani Koledar zastonj; neitdom stane 1 gld. 20 kr., po pošti 5 kr. več. Bifiimiiim ■ m ril Ravnokar so izšli (7-7) SMiujeM zbrani gpM, vkup v šestih zvezkih * podobo pesnikovo v bakrotisku. Mehko vezano stane vseh šest zvezkov gld. 15*00 v platno vezano....... „ 18*00 v pol platno vezano........20*70 v prekrasni vezbi z zlatim obrezkom „ 22*50 V Ljubljani v 17. dan decembra 1888. Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg. Založila knjigo tržnica. Želofaa esenca ni nikakor sredstvo, ki skoraj raztrga črevesa in sili naravno njih delovanje! Marveč ta esenca je polajševalna pa vendar gotova, uspešna pomoč, ki le podpira naša notranja telesna delovanja in tedaj 110 škodi črevesom nikdar, če bi so še toliko časa zavživala. Ona ozdravlja vso obolelosti želodčove in telesne, vranične in jetrno bolezni, kakor posobno zlato žilo, vsako telesno zaprtje, vodenico, dolgotrajajočo drisko vsled pokvarjenih čreves, in je povrhu najuspešnejše sredstvo zoper gliste pri otrocih. — Izdelovatelj jo pošilja v zabojekih po 12 steklenic za 1 gld. 36 kr., poštne stroške trpe p. t. naročniki. V steklenicah po 15 kr. dobiva so v skoro vseh lekarnah na Štajerskem, Koroškem, v Trstu, na Primorskem, Tirolskem, v Istri in Dalmaciji. — V Kudolfovem so dobiva v lekarni Kizzioii-jevej. (9) mmm f najboljša in najcenejša nakladna snov. Porabiti se moro tudi za ol&la-zinovanje , napolnjevanje modroeev in slanmic. Priporoča jo kilo od 4 do 10 kr. (6-D fiiii Tesie% Ljubljana, Valvazorjev trg štev. 5. Drkalice v veliki izbiri, obilja in tatvine varne in tudi iz slovite tovarne (7—i) C. Folzer & Comp., kuhinjsko opravo, in ravnotežne tehtnice, JlCZe, kakor sploh ponuja najceneje FRANC TERČEK, Ljubljana, Vavazorjev trg štev. 5. Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo zavarovanje življenja. Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobhodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tolikorih slučajnosti, da ne smemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavarovanje življenja," katero je urejeno tako, da dajo priliko vsakemu udeleževati se njenih dobrot. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostale rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi, 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota izplača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjenej starosti (n. pr. v 40., 50. ali 60. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej. Vse te načine zavarovanja upeljane ima Ibsa-mlf SK " -w H1* 5 , katere prednost je še to, da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 1887 iznašal 10%, v prejšnjih letih pa tudi že po 20%, 25% celo 48%. Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLAVIJI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila daje brezplačno (75) glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani, v lastnej hiši (Glosposke nlice ±2.) ■x i x X x t • X- Nič več se ni treba bati pralnih dnij! Pralni in izžemalni stroji (sistem Strakosch & Boner) so tako praktična in izvrstna iznajdba, da se zaradi svojih koristi vedno bolj udomačujejo in da bodo sčasoma postali neobhodno potrebni v vsakem gospodinjstvu. Koliko sitnosti provzročujo čiščenje umazanega perila, znano je zadosti vsaki gospodinji. Kako hitro in kako priprosto pa se to vrši z nepopisno praktičnim pralnim in izžemalnim strojem, iz kojega pride perilo že na pol suho, čisto in snežno-belo 1 Brez ropota in brez vsakega truda morete s tem slrojem dve osebi v dveh urah več storiti, kakor pa pri navadnem in dolgotrajnem pranji 4 do 5 ženskih v ravno tolikih dneh. Perilo se pri tem prav nič ne poškoduje in se jako temeljito očisti. Stroj se moro postaviti kamorkoli si bodi, ker deluje hermetično zaprt in ne one-čistuje tal. Na tisoče priznalnih pisem je došlo tovarni Strakosch & Boner, kjer so tudi na razgled. Tudi jaz nameravam pri nas uvesti to novost, ki daje toliko koristi; v nastopnem nekaj spričeval o izvrstnosti tukaj prodanih strogo pre-skušenih strojev. Vabim tedaj najudanjo p. n. gospodinje, posestnike hotelov itd., da si oskrbe prav mnogoštevilno te stroje. Najodličnejšim spoštovanjem (2) Kranc I )eti ei*, v Iyiil)ljani, nasproti železnemu mostu. Gospodu Francu Detterju v Ljubljani. časa, kuriva in dela in se perilo čisto nič ne pokvari V LJUBLJANI, dno 10. oktobra i^- Gospodu Francu Detterju v Ljubljani. Karolina Drelse 1. r. tovarnarjeva soproga. Pri Vas kupljeni pralni in izžemalni stroj (sistem Strakosch & Boner) popolnoma zadostuje vsestranskim zahtevam, ker ž njim se prihrani jako veliko dela, časa in kuriva in pri tem čisto nič ne trpi perilo; iz lastne izkušnje ga smem tedaj vsaki gospodinji najbolje priporočati. Z vsem spoštovanjem V LJUBLJANI, dne 10. oktobra. Ivana Schlegel I. r. Podobar, pozlatar. II itr Umetni marmorirar. V KAMNIKU priporoča se prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom v izdelovanje podob iz lesa, marmor-cementa in peščenca. Altarje, leče, krstne kamne in obhajilne mize iztleljujem podobno pravemu marmeijnn iz najfinejšega angleškega inarmor-eementa. Preiiovljenje lesenih podob, lesenih altarjev, lec itd. izvršim na željo marmorirano ali pa najbogateje poliliromovano. — Vsa cerkvena dela, spadajoča v mojo stroko, kot: pozlatenje, preiiovljenje itd. oskrbim po najnižji ceni in jamčim za trajnost meni izročenih naročil. Za častna naročila prosi najvdaneje Matija Ozbie v Kamniku. mM 'ii' • ■1 »Jan. •>» Visokočastiti duhovščini in vsem cerkvenim predstojništvom voščim podpisana prav veselo in srečno m ter priporočam s^rojo Ito^stlo 2E3E0-X«»£*«» g na s* za vsa- koršno ccrfcvcito ©telefeo kakor tudi izgotovljene mašite plašče, pluvijale in dalmatike, bandera, baldahine in banderčke pred sv. Rešnjim Telesom. Blago za cerkveno perilo, pa tudi izgotovljeno cerkveno perilo kakor: albe, korske srajčice, korporale in raznovrstne rutice so čast. naročnikom obilno na razpolago. Naročila na vezenje izvršujem točno ter preskrbim zauieno, popravo in preuovljenje starega cerkvenega orodja. V zalogi imam tudi svetilnice, križe, svečnike, monštrance itd. Vsa naročila izvršim pošteno, točno in po najnižji ceni. Ana Hofbauer II ras (6-3) v Ljubljani. ildŠISllSlSljiS SJijSUa GjlSsJčl dobiti so v Katoliški Bukvarni v Ljubljani komad po jeden krajcar. Izvrstno sredstvo zoper kašelj, liripavost, kakor tudi izborilo bra-nilno sredstvo zoper tlavico, bolezni v grlu, pljučnih vejah iu pljučali so (20-7) protikataraličiie krogljice, koje izdeluje lekarnar l?iecoll JtiJuliljan.!, Dunajska cesta. Njemu naj so pošiljajo tudi zunanja naročila, koja izvršuje proti povzetju izneska. Škatljica 20 kr. Krogljice iz sladnega ekstrakta, salmijaka, eks-trakta sladkih korenine, sleznega testa, poprove mete in santonina v škatljicah po 10 kr. Pri večjem nakupu rabat. * Brata Eiberl9 u X izdelovalca oljnatih barv, firnežer, lakov X ^ napisor. X Pleskarska obrt za stavbe in meblje. X J ZK.J a ta fi Js«. aa sa, g g za Frančiškansko cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. i. JJ priporočata prečast. duhovščini in p. n. občinstvu vse f5 ^ v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot ^ znano reelno fino delo in najnižje cene. Posebno priporočilne za prekupee so oljnate barve v ploščevinastih pušicah (Bleehbiiohsen) v domačem lanenem oljnatem flrneži najflneje naribane in boljše y nego vse te vrste v prodajalnah. Ceniko na znlitovaiije. Janez Dogan, mizarski mojster v Ljubljani na Dunajski cesti št. 15, (Medijatora hiša) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstne - w politovane in likane: altarne podstavke po 5 gld. 50 kr., divane, garniture, modroee na peresih po 10 gld., žiinnate inodroce po 20 gld., vozičke za otroke, okvire za svete in posvetne podobe po mogoče nizke ") ceni. Tudi prevzema vsa mizarska in stavbena dela. Cenilnik s podobani zastonj in franko. "K „diwieiovcUcc" je edini sfcvensfii, gcspcSazsfii tist s podoSami. „dimciovaXcc" izhaja dva* fizat na mesec na celi peti. „Mmcto-vaiec" pzinaša petjedets/ie, čzivinazsfie, vinazsfie in dzitge čtanfie, gospcdazsfva nazcčnificm svojim novice Saje dcSze gcspccazsfie svete. ovcUcc', stoji na teto 2 g (d., za gg. učitetje in finjiinice fjudsfiifi šef pa te 1 gtd. Slazcčnifiif fii vstopijo med tetem, doSa števitfie tistega tetnifia. vse ttio urediti t dobiiko* wjo ktrtttnc.') s podcSami, fii pzinaša sac in spten vztiiazsfie čfanfie. Zi- ja tis t jazsfie ^^Vzln-az" izdaja dva fizat na mesec. „r. Radenska kisla voda in kopališče. Radenci na slov. Štajerskem ob vznožji Slovenskih goric. Kot Zdravilna, voda, Eadenska M* ima med vsemi evropskimi kisleei največ J , , k , ViVUU"" natrona in litija. Posebna njena lastnost je, da pomaga pri vseh boleznih koje dobi človek vsled prevelike kisline v svoji vodi, kakor pri hudiči, pri kamnu v želodcu mehurji in ledicah, ter jo neprecenljivo zdravilo pri zlati žili, pri boleznih v mehurji, pri zasliženjih kadar se napravlja kislina v želodci in črevesu, pri vredu, katarili in živčnih boleznih. Kot namizna VOda Vsled obilno oglene kisline in °fl'enokislega natrona, prijetnega .. ... o^usj, jn močnega penjenja je radenska kisla voda najbolj pri- ljubljena poživljajoča pijača. Pomešana s kislim vinom ali s sadnim sokom in sladkorjem je močno šumeča žejo gaseča pijača, koio imenuieio mineralni šamnanien žejo gaseča pijača, kojo imenujejo mineralni šampanjec. UDVarOValnO Zdravilo Jako razširiona i° in mnoS° so rabi radenska kisla voda kot t j-j-v. varstvo in zdiavilo zoper davico, škrlatico, mrzlico in kolero. Kopeli in Stanovam a. Kopeli SG P^rejujojo iz železnate in kisle vode z raznovrstno • o gorkoto. Skušnja uči, da pomagajo posebno zoper: hudico, trganje po udih, ženske bolezni, pomanjkanje krvi, bledico, histerijo in neplodovitost. (Cena kopeli 35 kr., cena za eno sobo 30 kr. do 1 gold.) Ogljeno-kisli litij kot zdravilo. Liter radenske kisle vode ima v sebi .. - 0'06 gr. dvakratno ogljeno-kislega litija, to je množina, ki se težko prekorači pri enkratnem zavžitku. Koliko vrednosti je ta jako močan lužnik kot zdravilo, dokazujejo Garrodovi poskusi, ki so se vsestranski potrdili. Položil je koščke kosti in hrustancev od protinastih bolnikov v onako močne tekočine kalija, matrona in litija. Prvi dve niste skoraj nič vplivali, slednja pa tako odločno, da so bile protinastih snovi navzete kosti v kratkem proste vse nesnage. To ga je napotilo, da je začel poskušati z litijem pri protinastih bolnikih, kojih scavniške prevlake so postajale vedno manjše ter konečno popolnoma prenehale. Vspehi, koje so dosegli pri enačili razmerah tudi drugi zdravniki. Cenilce razpošilja zastonj in franlco kopališče radenske slatine na štajerskem. (52) V zalogi imata kislo vodo Ferdinand Plautz in Mihael Kastncr t Ljubljani. J. Pserhofer-jeva lekarna na I >iiiBoji, ^ingerstrasse 15, „Zum goldenen Reichsapfel". ilm* Lrno-liipo P°Prej »Univerzalne lcrogljiee" imenovane, zaslužijo po-,su fioniuc- JllV^lJll^, slednje nazivanje s popolno pravico, ker res je ni skoro bolezni, pri katerej bi ne bile že na tisočkrat te krogljice pokazale svojega čudovitega učinka. V najtrdovratnejših slučajih, ko so se zaman rabila druga zdravila, so te krogljice mnogobrojnokrat popolnoma ozdravile. 1 škatljica s 15 krogljicaini velja 21 kr., 1 zvitek s 6 škatljicami 1 gld. 5 kr., pri nefrankovani pošiljatvi po povzetji 1 gld. 10 kr. Če se poprej posije denar, stane s poštnino prosto pošiljatvijo vivd: 1 zvitek krogljie 1 gld. 25 kr , 2 zvitka 2 gld. 30 kr, 3 zvitki 3 gld. 35 kr., 4 zvitki 4 gld. 40 kr., 5 zvitkov 5 gld. 20., 10 zvitkov 9 gld. 20 kr. — (Manj n^go jeden zvitek se ne pošlje.) fliF" Pristne krogljice so le one, katerih nakaznica ima imenski podpis J. Pserhofer-jev in katero imajo na pokrovu vsake škatljice isti imenski podpis z rudečo barvo. Nebrojno pisem jo došlo, v katerih se zahvaljujejo konsumenti teh krogljie za svoje ozdravljenje po najrazličnejših in težkih boleznih. Kdor jih jo lo jedenkrat poskusil, priporoča jih dalje. Tu navedemo le nekaj zahvalnih pisem: Schlierbach, 17. febr. 1888. Vaše blagorodje! Udano podpisani prosi, da mu zopet pošljete štiri zvitke vaših koristnih in izvrstnih kri čistilnih krogljie. Spoštovanjem Ig. Neureiter, praktični zdavnik. Hraše pri Smledniku, 12. sept. 1887. Blagorodni gospod! Božja volja je bila, da so mi prišle Vase krogljice v roke, in sedaj Vara pišem, kak vspeh da so imele: Prehladila sem se bila v otročjej postelji, tako, da nisem mogla opravljati več dela svojega, in bila bi gotovo že mrtva, da me niso rešile Vaše čudovite krogljice. Bog blagoslovi Vas tisočkrat. Zaupam, da me bodo krogljice Vaše popolnem ozdravil?, kakor so drugim k zdravju pomagale. Terezija Knific. Dunajsko Novo Mesto, 9. dec. 1887. Vaše visokoblagorodje ! Najtoplejšo zahvalo izrekam v imenu 601etne tete svojo. Trpela je za kroničnim ka-tarom v želodci in vodenico. Življenje bilo jej je muka in mislila je, da je že izgubljena. Slučajno je dobila škatljieo vaših izvrstnih kri čistilnih krogljie, in je ozdravela, ko jih je dlje časa rabila. Spoštovanjem Jožefa ^Veinzettl. Mitterinzersdorf pri Kirchdorfu na Zgor. Avstr., 10. januarija 1886. Vaše blagorodje! Blagovolite mi poslati po pošti zvitek Vaših izvrstnih kri čistilnih krogljie. Ne morem, da ne bi Vam izrazila popolnega priznanja glede vrednosti teh krogljie, in priporočala jih bodem, kjer bodo priložnost, najtopleje vsem bolehajočim. Pooblaščam Vas, da smete to mojo zahvalo porabiti, kakor hočete. Spoštovanjem Terezija Kastner. Gottshdorf pri Ivohlbahu v avstr. Sileziji, 8. oktobra 1886. Vaše blagorodje! Prosim Vas prijazno, pošljite mi G škatljic svojih univerzalnih kri čistilnih krogljie. Le Vašim čudovitim krogljitam se mi jo zahvaliti, da sem rešena želodčeve moje bolezni, ki me jo mučila pet let. Jaz nikdar nočem biti brez teh krogljie in izrekam Vašemu blagorodju svojo najtoplejšo zahvalo. Spoštovanjem Ana ZvvickI. Rohrbach, 28. februarija 188G. Vaše blagorodje! V meseci novembru m. 1. naročil sem pri Vas zvitek teh pil. Jaz in žena moja opazila sva najboljši vspeh; oba naju je glava bolela ter sva bolehala za zaprtjem, tako, da sva že skoro obupala, četudi sva le 46 let stara. In glejte, pile Vaše napravile so čudež in oprostilo naju bolezni. Spoštovanjem Anton List. Ozebljinski balzam?-3f2°XJ« kot najboljše zdravilo proti ozebljini vsake vrste, kakor tudi proti zastaranim ranam. 1 lonček 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. Knv tiftlr proti kataru, hripavosti kr- llJIUlttl MIH, čevitemu kašlju itd. 1 steklenica 50 kr. Amer. mazilo proti protinn, najboljše sredstvo pri vseh protinskih in revmatičnih boleznih, trganji po udih, išiji, trganji po ušesih itd. 1 gld. 20 kr. Prašek proti potenju nog. Cena škatljici 00 kr,, s frankovano pošiljatvijo 75kr. Balzam za gušo, ^»^.^o.pr,« Angleški čudoviti balzam, 1 steklenica 12 kr., 12 steklenic 1 gld. 20 kr. Fijjakarski prašek, pikagu S 1 škatljica 35 kr., s frankovano pošiljatvijo 60 kr. Tonnocliiniii - pomacla najboljše sredstvo, da lasje hitreje rastejo. 1 lonček 2 gl Univerzalni obliž KjfKSft pokazal za dobro zdravilo, če se kdo udari ali vbode, pri ulesih na nogah in trdovratnih bezgavkah, bolečih krvavih žuljih, črvu v prstu, pri ranjenih in vnetih prsih, protinskih tokih in jednacih boleznih. 1 lonček velja 50 kr., s frankov, pošiljatvijo 75 kr. Univerzalna eistil na sol A. W. liullrich-a. Izvrstno domačo sredstvo proti nasledkom težkega prebavljanja, kot: glavobolu, omotici, krču v želodci, zgagi, zlatej žili, zaprtju itd. 1 paket velja 1 gld. Romersliauscn-a. 1 ste-tFlA MBtl CNLIfll tl klenica 2 gld. 50 kr., pol steklenico 1 gld. 50 kr. avstrijskih listih objavljeno domačo in inozemske farma-cevtične specijalitete in so vsi predmeti, ki bi jih morda no bilo v zalogi, na zahtevanjo točno in ceno preskrbe. S/tT" Pošiljatve po posti so najhitrejo izvrže proti predpošiljatvi zneska, večjo naročbo tudi proti poštnemu povzetju. Če se denar naprej pošlje (najbolje po poštni nakaznici), poštnina mnogo manj stane, kot pri pošiljatvah s povzetjem. (12—2) Največ zgoraj imenovanih specijalitet so tudi dobiva v Ljubljani pri gg. lekarjih G. Piccoli in J. Sv/oboda. __napenjanju vratu. Jedčn flacon 40 kr., s frankovano pošiljatvijo 65 kr. (Praške kapljice) proti sprijenemu želodcu, slabemu prebavljanju, vsakovrstnim trebušnim boloznim, najboljše domače sredstvo. Steklenica 22 kr. Razven tu navedenih preparatov so v zalogi vse Zdravilna esenca