ZA   DOBRO   VOLJO
O nekem možu. ki je romal v Sveto deželo, beremo: Na parniku so iraeli tudi opico, ki je bila potuikom vtasih v za-bavo, včasih je pa pokazalfl iiidi svojo navihanost. Naš dobri romac je nekoč pozabil denaroico za kovance na stolici, kamor se je običajno hodil hlatlit. Opica ie to brž opazila. V isiem bipu \c že ime-Ia denarnico v svoji taci io ocibrzela na SToj najvišji kotiček na jambori. Zveda-vo pregleduje vsebino. Kar naenkrat začne drobiž razmetavati tako, da je vrgla po dva komada oa krov ladje, tre-tjega pa vedno v morje. Ko ui bilo več, spusti denarnico na Ua.
Mož je pozneje žeui potožil, kaj se mu je pripetilo na morski vožnji. Ženica ga potolaži: »Vesel bodi, da se ie tako zgo-dilo. Drobiž, ki sem ti ea dala na pot, sem zbrala, ko sem prodajala mleko, T katerem je bila tretjina vode. Bog pa m botel, da bi ti hodil na božjo poi s kri-vičnim denarjem; zato je tretjina drobi-ža afreala  v  vodo.t
128