[Naj Teč j i slovenski dnevnik ▼ Združenih državah Velja za Tie leto • • • $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za Ne« York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n J GLAS NARODA Lisf .slovenskih idelavcevvAmerikL frhe largest Slovenian Daily in the United State*. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Blatter September 21, 1903, at ths Post Office at Hew York, N. Y., under Act of Congreia of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 152. — ŠTEV. 152. NEW YORK, FRIDAY, JUNE 30, 1933. — PETEK, 30. JUNIJA 1933 VOLUME XIJ. — LETNIK XLL NESTRPNA FRANCIJA JE STAVILA ULTIMATUM profesor m0ley je imel tajno posvetovanje z angl. min. predsednikom Evropske države, ki imajo zlato valuto, so stvorile močan blok proti Angliji in Združenim državam. Danes poteče rok. — Amerikanci nočejo ničesar slišati o stabilizaciji dolarja. — Vse napeto pri-čakuje nadaljnih navodil iz Washingtona. LONDON, Anglija, 29. junija. — Svetovna gospodarska konferenca čaka iz Washingtona odločilne besede. Ako ne bo te odločilne besede, se bo konferenca razšla, ne da bi kaj dosegla. Francoski, belgijski, švicarski in nizozemski delegati so zapretili, da bodo odšli s konference, če ne bodo valute takoj stabilizirane. Iz precej zanesljivega vira se je doznalo, da skuša angleška vlada naprtiti predsedniku Rooseveltu odgovornost za usodo konference. Zastopniki držav z zlato valuto so dali Angliji le kratek rok za stabilizacijo angleškega funta. Rok poteče nocoj ob šestih. Ameriški delegati se niso udeležili debat, ki so se vršile med francoskimi in angleškimi delegati. Ameriški državni podtajnik profesor Moley, ki je baje prinesel iz Amerike najnovejše Roosevelto-vc instrukcije, se je dolgo posvetoval z angleškim ministrskim predsednikom Ramsayem MacDonal-dom. O čem sta razpravljala, ni bilo mogoče dognati. Moley je pri vedel seboj ameriškega finančnega strokovnjaka Jamesa P. Warburga. Niti on niti Moley nista bila oficijelno priznana kot člana ameriške delegacije. V glavnem stanu ameriške delegacije zanikujejo govorice, da je konferenca brez njihovega posredovanja izdala poziv na predsednika Roosevelta, naj skuša odpraviti mrtvilo na konferenci. LONDON, Anglija, 20. junija. — Francoski delegati so na gospodarski konferenci predlagali ustanovitev svetovne parobrodne zveze s posebnim o-žirom na paroplovbo v severnem Atlantiku. Položaj je tako kaotičen, da je treba najti iz njega ta ali oni izhod. Francozi predlagajo, naj bi bila za nove parnike predpisana tonaža, za vožnjo naj bi bile pa določene fiksne cene. WASHINGTON. D. C., 29. junija. — Dean Acheson, poslujoči tajnik zvezne zakladnice, je odločno dementiral vesti, da se že izza časa, ko se je podal predsednik Roosevelt na počitnice, bavijo v Washingtonu z mislijo, kako bi bilo mogoče dolar čimprej stabilizirati. Govorice so se pojavile najbrž zato, ker so imeli Dean Acheson, proračunski ravnatelj Lewis W. Douglas in prvi statistik zvezne rezervne oblasti, E A. Goldenweiser, več važnih posvetovanj. Acheson je rekel, da so se pri teh prilikah posvetovali izključno le o proračunskih zadevah, ker se bli ža konec fiskalnega leta in je treba dne 1. julija začeti z novim knjigovodstvom. LONDON, Anglija, 29. junija. — Tukajšnje časopisje poroča, da se bo najkasneje do l. julija odločilo. če bo svetovna gospodarska konferenca u-spesna ali ne. Do tedaj bo Francija bodisi prodrla s svojimi zahtevami, ali bo pa pozvala svoje delegate nazaj v Pariz. Katoliška stranka bo razpuščena za znižanje pridelka hudasušana konec ruske žita PoljedeL tajnik Wallace priporoča zmanjšanje polja za 20 milijonov akrov. — S tem hoče doseči višjo ceno za žito. Kansas City, Kans., 29. junija. Poljedelski .tajnik Henry A. Wallace priporoča farraerjeni na zapa-dit, da zmanjšajo žitna pol ja za 20,000,000 akrov, da .se .s tem prepreči preobilna, prireja, goveje živine in prašičev. — Povem vam. — je rekel II. A. Wallace, — da boste v nekaj letih priredili preveč živine. Ako bomo imeli dva dosedanja pridelka koruze, bo preveč prašičev. Zunanji trjr smo izgubili. Odvisni »smo .samo od domače porabe. sred. zapadu Ze dolgo ni bilo dežja. — Zemlja zelo potrebuje mokrote. — Po farmah je velika škoda. St. Paul, Mo„ 29. junija. — Neusmiljena vročina muči farme rje osrednjega, za pada. Pripekajoče solnee je požgalo poljske pridelke. Po nekaterih krajih je sem in tam nekoliko deževalo, toda ne dovolj. V splošnem je za zemljo treba mnogo dežja. Koruza po visoko ležečih krajih zelo trpi ivsled suše in ravno tako krompir. V Minnesoti bodo pridelali komaj polovico krompirja. Po mnogih krajih je žito v rasti zelo zaostalo in mu že skoro tudi dež ne bi več pomagal. nadvlade ob pacifiku Tudi kobilice so napravile ve-— Ako odvzamemo 20,000,00 < ijk0 škodo. Suša prevladuje po državah Missourv, Minnesota, No. Dako. »pravil vrč denarja, ako je J (Nebraska, Wisconsin, Kansas obdelane (zemlje, pomeni to, da bo cena žitu rast ta in vsak farver cena žita visoka kot pa če je nizka. ROOSEVELT JE OBISKAL SVOJ KANADSKI DOM Campobello Island, N. B., 29. junija. — Danes je prišel sem predsednik Roosevelt in si ogledal polet no .bivališče Rooseveltove družine. Tukaj ga ni bilo že devet let, torej od časa, ko se ga je lotila paraliza. in Illinois. BOMBNI ATENTAT Srasicton, Pa., 29. junija. — Pred hišo superintendents. Pitt-!son Coal Company je eksplodirala davi bomba, ki je pa povzročila le malo škode. Oblasti so mnenja, da so bombo vrgli ipremogarji. NEVTRALNA KOMISIJA SE JE UMAKNILA Washington, D. C., 29. junija. Nevtralna komisija, ki je skušala končati boli vtijsito-pa rag vojsk o vojno zaradi draco okraja, je sklenila, da opusti svoje delovanje, toda je pustila odprta, vrata za obe državi, če bi katera izmed nih v bodoče Iskala 'kake pomoči pri komisiji. Komisija, ki je prepustila nadalj nje posredovanje. Ligi narodov, je 'bHa sestavljena iz delegatw Združenih držav. Mehike, Urugvaj, Colombia in Cuba. KONEC RAZOROŽITVENE KONFERENCE Ženeva, Švica, 29. junija. — Razorožit vena konferenca je bila odgodena do 16. oktobra. Delegati so razočarani nad neuspehom, ko niso mogli najti poti, kako bi bilo mogoče zmanjšati breme. Pred'no je brl a konferenca odgodena, je nemški delegat Rudolf Xadolny izjavil, da bo glasoval proti odgoditvi. Njegov glas ni (zadostoval, da konferenca ne bi bila odgodena in nek delegat je rekel, da se je končala s pogrebom. FATTY ARBUCKLE UMRL V četrtek je umrl v New Yor-ku Fatty Arbuckle, ki je bil nekoč znan kinematografski igralec. Smrt ga je dohitela na neki pojedini. Pred enajstimi leti se je dosti pisalo o njem, ker je povzročil smrt igralke Virginije Rappe. Pri porotni obravnavi. ki se je vršil« proti njemu, je bil oproščen. SMRTNA KOSA HINDENBURC JE BOLAN Strassburg-, Francija, 29. jimi-'denburg je ime-1 srčni napad in je >a, — Qjist "Dernier Nil tri dni napol v nezavesti. Ven-<*bjavlja porodilo iz Berlina, ki dar pa »e je sedaj njegovo stanje pravi d* so zdravniki »v velikih j toliko izboljšal«, da je mogel ne-l&rbnh zaradi Itrndenrburga. Hin-' koliko hoditi. V četrtek opoldne je umrla Mrs. Marija Mlakar, 53-66, 72 Plaee, Maspeth, Ij. T., «tara 40 let. Bolehala je na .srčni bolezni. Pogreb bo v soboto ob 10. uri iz slovenske ioerkve v New Yorku na Cail va ry pokopališč e. Užaloščenemu možu izrekamo naše iskreno noža!je. Rusija mora ustaviti ja-- ponsko prodira n j e v Azijo. — Zgoditi se more samo z vojno. Washington, D. C., 29. junija. Ruske pomorske sile na Pacifiku bo kmalu konec, ako Rusija .ne potegne meča proti Japonski. Ker sovjetska unijai spoznava vojaško in gospodarsko nevarnost svojega položaja, zato utrjuje svoje diplomatične zveze v Evropi za oni čas. ko se bo morala 'boriti za svoje življenje v Aziji. V Tokio se vrše ki * <*"«»- _____j cen katoličan, v svojem govoru j na sestanku časnikarjev in ured-Dunaj, Avstria, junija. — nikov v Stmt t ga rtu. Vlada pripravlja nove stroge natančnem vežbanju je bilo skoro gotovo, da bo 1(H) italijanskih letalcev v 24 aeroplanih odletelo na razstavo v Chicago, toda vsled skrajno slabega vremena je moral biti polet zopet od-goden. Italijanski zrakoplovni minister, general Italo Balbo, ki bo vodil ta polet, je ukazal, da se ae-roplani zopet pokrijejo, ker so v °ja,s ° i prišla poročila, da po Alpah sneži in dežuje. JAPONSKA KRŠI PREMIRJE Šanghaij, Kitajska, 29. julija. redbe za os»be. ki so udeležene pri nasilju iv politične namene. Do sedaj pa kabinet še ni prišel v tem oziru do nikakega zaključka. 'Smrtna kazen bo mogoče dolo-čela za nasilja1, kjer je kdo izgubit življenje. Ravno tako se kabinet zavzema za koncentracijske tatwure. toda tudi v tem še ni bilo ničesar odločenega. Vendar pa so ministri enega mnenja, da je treba proti fašistom nastopiti ostro in naglo. Xazijski Usti. četudi so prepovedani, izhajajo v ne kol ko izpre-menje.ni obliki. Toda vlada bo vse te liste »zatrla. Nemški nazijbiki agitatorji, ki se pod kakoršnokoli pretvezo še vedno nahajajo v držatvi. bodo izgnani. Deželni zbor Nižje Avstrije bo na svoji seji v petek izključil ilo sklenjeno pre-! newvorski Park Bast bolnišnici mi rje, so Japonci tudi aavzeli ne- nekega sedem let starega fanta, kaj kitajskih postojank. »Med operacijo je pa zdravnika Japonski vojaki tudi ropajo ki-j zadela srčna kap. Njegov asistent tajske kmete in sprejemajo iv svo- je nadaljeval z operacijo in jo jo armado zloglasne ljudi. _ ' jo srečno završil. DEMONSTRACIJA FRANCOSKIH BREZPOSELNIH Saint Nazaire, Francija, 29. ju- nijai. — Nad tritisoč brezposelnih je odšlo na tridnevno pot v Nantes, kjer bodo zahtevali od oblasti, da zopet pri eno z delom na velikem parni k u "Norman die", katerega so nehali graditi *v januarju, ko je pogorel parnik "Atlantique'. NaroČite se na "GLAS NARODA", največji slovenski dnevnik . v Združenih državah. ALFONZ NA LONDONSKI KONFERENCI London, Anglija, 28. junija. — V torek je nepriea-kovano kot poslušalec obiskal londonsko gospodarsko konferenieo bivši španski k rail j Alfonz Xllf. Tiho je prišel v zborovalno dvorano in je z velik im zainimanjem poslušal govor ameriškega senatorja Cofl.ize.nsa in angleškega zakladnica rja 'Ne vili? Chambenlaina. Alfonza je stražilo veliko število vladnih in privatnih detektivov. ROMUNSKA SE BO POGAJALA Z RUSIJO Varšava, Poljska, 28. junija.— Ker je poljski zunanji minister Josip Beek sprejel sovjetskega-poslanika v Varšavi, Vladimirja Antonova Ovsijenka, so nastale govorice, da bo Poljska posredovala med Rusijo in tRomunsko, da se zopet obnove jx>gajanja med obema (državama za nenapadalno pogodbo. ^Medtem ko so bila tozadevna pogajamja med Ruhijo in (Romunsko pred nekaj meseci prekinje-nias, je Poljska podpisala z Rusijo nenapadalno pogotfbo* j ______ j "OCAS tlBODr 1 1TEW YORK, TODAY, JUNE 90, 1933 THE LARGEST SLOVENE DAILY te V. 8. A. Glas Naroda" Owned and Published by ILOVKN1C PUBLISHING COMPANY '(A Corporation) , L BffMiik, Trail. «f the corporation and addrc—ee of above officer*: •f Manhattan. New Yerfc City. N. Y. GLAS NARODA" (Velee ef the People) Bvery Day Except Sundays and Holiday« ▼eUa aa Ameriko hi jpOl l^tjl e*|e*e9«4 USt-f^ eeeeei »••eeteeeeei W.oo $3-00 $1.60 ha New York sa celo leto Ea pol leta Za Inozemstvo aa celo leto Za pol leta.............. $7.00 $3.50 $7.00 $3.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement *H3laa Naroda" labaja vsakl (tan Izvzemat nedelj In praznikov, brea podpisa In osebnosti se ne prlohčujejo. Denar naj se blagovoli PO Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se tadl prejfloje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. iz ne. "GLAS NARODA", 216 W. 18tb Street. New York- N- 1 Telephone: CHeleea 3—3878 RAZOROŽITVENA KONFERENCA Razorožitvena konferenca, ki je že vee mesecev zborovala v Ženevi, ne da bi kaj bistvenega dosegla, se* je zopet odgodila in sicer do srede oktobra. Za vzrok navajajo dejstvo, da so svetovno diplomati »v sedanjem času tako zaposleni z gospodarskimi vprašanji, da ne morejo posvečati potrebne pozornosti zadevi razorožitve, pa naj bo ta zadeva še tako važna. To je nemara res, toda po pravici se je treba vprašati, ali bi se ne dalo v Ženevi že vsaj nekaj doseči, če bi imeli delegati količkaj dobre volje i | ln nadalje nastane vprašanje, če se sploli izplača obnoviti pogajanja na bregu Ženevskega jezera, ker je vse, kar se tamkaj govori in dogaja, le mlatva prazne slame. t Razen boljševiškega zastopnika Lirvinova ni prišel frioben delegat na dan s konkretnimi predlogi. ^ Litvinov je povedal konferenci, da je Rusija takoj pripravljena zače*i z razoroževanjem, pod pogojem, seveda, da store isto tudi druge države. t Nekateri delegati so mu pritrjevali, nihče pa ni prišel p sličnim predlogom na dan. Zelo značilna je vloga Nemčije, ki je v vojaškem oziru precej ponižana, J Njeni delegati so na konferenci, koje svrha je odpraviti orožje, zahtevali, naj se dovoli Nemčiji graditi vojna {letala in kanone velikega kalibra. j Francozi so predlagali, naj ima Liga narodov posebno mednarodno armado, Angleži pa, naj bodo velesile enakopravne v orožju. Po nesreči ustreljen. Obstrelil se je aa binkoštni ponedeljek popoldne Jeriič Ivan. posestnikov sin v Podgradu št. 18. Postav?! je puško v grm. Ko jo je vzel v roke se sprožila. Strel pa je zadel v stran prsi; krogla je obtičala v životu. PeJjali so ga v 'bolnišnico, po potu je umrl vsled notranje izkrvavitve. Star j* ibil '28 let in zapušča vdovo in dva otročiča Škoda po toči v Palovičah. V »vremenskih zadevah velja že dolgo vrsto' J-st v Kamniku trditev : Kjer spomladi najprej zagrmi, <>d ta»m bodo -skozi eelo leto prihajale 'nevihte. Reničnost tega pravila se je izkazala letos že v mesecu maju. Kamni can i so si dobro zapomnili, da je že v marcu najprej zagrmeJo nad Paloviški-mi hribi, -ki leže jugovzhodno od Kamnika in so tvisoki do 700 metrov. Od ftann so tudi prišle vse večje in manjše nevihte, kar jih j>e bilo do sedaj v tem okraju. Prav karakterističen primer za nevihte, ki prihajajo od strani, smo imeli prvo izletniško nedeljo v mesecu maju. Xebo je bilo »ves dan skoro brez vsake meglice. katero se je slavijenec v svoji moški dcfbi ponovno kot občinski odbornik uspešno udejstvoval. Posebno mu je bil" vedmo na srcu raaroj krajevnega, šolstva in nič manj zaslug si ni stekel tudi za izboljšanje sreskili in občinskih cest. Smrtna nesreča zaslužnega gasilca. 15. junija se je vršil v Skocija-nu letni sejeini, na katerega sta se peljala z vozom /tudi posestnik Janez 'Klobučar iz Vinjega vrha pri Beli cerkvi in še neki drugi posestnik. Ko sta prinesla* v Dobravo, kjer se je na gmajni paslo več konj. je skočilo majhno žrebe na cesto pred konja. Ta nenaden pojav- žrebeta je konja tako pre t ra šil, da se je postaevil na zadnje noge in prevrnil voz v j>ol-drugi meter globok jarek. Oba posestniika je voz pokopal pod seboj. Z velikim trudom se je ponesrečencema naposled posrečilo, izkopati se izpod voza! Klobučar je čutil v reibrih. hude bolečine( vendar pa ni posvečal tej na »videz laihki poškodbi nikake pozornosti Napotil se je naprej peš in prišel slednjič v Skocijan. V Ško- 7> t DELAVSKO GIBANJE PO SVETU V okvirju mednarodnega detov-nega urada je imel dne 27. in 28. marca 1933 v Ženevi svoje drugo zborovanje odbor za naineščenska vprašanja. Zastopniki delodajalcev se tega zborovanja niso udeležili. Na-zborovanj u seje sklepalo o skraj šanju delovnega časa; o odpiranju in zapiranju lokalov, ki naj se zapirajo najpozneje ob 19 uri; o nedeljskem počitku in poleg tega še o poldnevnem počitku med tednom (v soboto). Dalje se je sklepalo o mednarodni ureditvi plačevanja dopustov. Dopust naj bo plačan in ; V FRANCU I se pojavlja gibanje, ki gre za tem, da se omeji število inozemskih delavcev. Posebno mnogo je v Franciji zaposlenih i-nozemskih inženjerjev, dočim dobijo domači inženjerji že dokaj težko primerne zaposlitve. To vprašanje se je zaenkrat rešilo na ta način, da mora vsako podjetje, ki potrebuje kakega inženjerja. sporočiti to delovnemu ministrstvu. Ministrstvo sporoči to francoski in-ženjerski strokovni organizaciji. Če organizacija v 8 dneh ne odgovori, Mr sme prazno mesto oddati inozem- zvečer pa se je privlekel izza Sta-1 se zaradi hudih boteem. le 10 odstotkov. Med mladino šte- rega grada temen oblak m n^n- mnM malo £asa p,rj ^.anjll iejo ^ moške in žen.ke delavce od krat se je vlila nad Kamnikom ' pfoti domu se jp kogSBaj privlekel 14 leta do polnoletnosti. velika ploha, ki je trajala nad četrt ure in je naimočila samo Kamnik in bližnjo okolico do Homca, kjer je padlo le par kapelj. Zadnjega maja se je zopet vli- do 'Doibruške vasi, odkoder ga je prepljal posestnik Prijatelj domov. kjer je ponesrečenec legel takoj v posteljo. Poklicali so zdravnika, ki je u la nad Kamnikom velika ploha ^vil. da je poškodba zelo hu- kot »bi se utrgal obrak. Med dež- ^ačaja. jem je padala tudi preeej debela j ^Bomljeno rebro se je poškodo- toča, ki v Kamniku m zapustila vaneu zasadilo ,v pl^a. ki so za- nobemh dedoiv. pač pa je napra- (,ela krvawti. Sta.nje ponesreeen- vila veliko škodo v Palovičah. Ta ca je ,bilo ,vedno slabše in Klo. neznatna vasica; leži v kotlini med War ,n,3tp<*vled v strašnih bo- Palovškimi hribi, nekako poldru- leg^h UTnri. go uro od Kamnika. V okolici Pa-iovie je najugodnejše podnebje , naj traja najmanj 14 dni na leto, cu, sicer pa le francoskemu prosi 1-pri daljši službeni dobi pa več. ,eu. — Mislimo, da bi se ta sistem : tudi pri nas prav dobro obnescl. V NEMČIJI je bil med tekstilnimi j dtlavci in njihovimi delodajalci sklenjen dogovor, po katerem osta-j y ROMUNIJI so pomorski de-nejo plače do 21. januarja 1934 ne- h.vci ustanovili svojo strokovno or-izpremenjene in ostane v veljavijganizacijo z imenom "Marea". Or-prejšnja kolektivna pegodba. Pre-1 gauizacija je objavila obširni program. Zahteva breraizjemno izvajanje 8urnega delavnika in plačevanje nadur. Na Japonskem so proti skrajšanju delovnega časa tako delodajalci kakor tudi delavci, kar je morebiti edinstven primer na svetu. Delavci pravijo, da je treba vse delovne prilike izrabiti. Zahtevajo edi-nole to, da smejo delati delavci le dve uri preko normalnega delovnega časa. ki traja 10 ur dnevno. Delavci opravljajo namreč običajno po 4 nadure dnevno. Kakšne bodo socialne posledice takega dela. bo japonski narod kaj kmalu videl. Danes še zdrav narod bo postal množica izmozganih hiralcev. Japonska je v oblasti najhujšega kapitalizma. koračeno tlelo se bo tudi v naprej 1 plačevalo po starih pogodbah. Ta dogovor zadeva 600,000 delavcev. * Na POLJSKEM je minister za socialno politiko izdal naredbo s katero se določa, koliko mladine sme biti zaposlene v industriji stekla. Tovarne s 300 delavci smejo i-meti 12 odstotkov mladih delavcev, tovarne z nad 300 delavci pa za sadje, zlasti pa za češnje, ki nikjer v kamniškem okraju tako 8trela udarja. JEZERO IZLOČA PLIN i Lorain, Ohio. Dne 9. julija bo v Clevelwndu nastopilo devet pevskih društetv, to je čez petsto pevk in pevcev. Do>lgo smo pričakovali tega za „ , ....... . , ? Posebni biološki oddelek ?e dve nas Slovence zelo pomembnega . .. . , . , . . .j . . leti raziskoval in vrtal ozemlje •i* Noben predlog ni bil sprejet. Letos je leto neviht. Skoro ni j nastopa, in ideja se je uresničila. Tr?nsba;kaliie Jskal ;e ležišča dobro ne uspovajo. Med -treska dneva v Ljutomeru brez naliva. &eda«j Jtomaj čakamo dne. da »b-• fte deloval ie v nedostopnem njem je v velikem nalivu pričela Tudi točo slo že imeli. Rožljala je širno ta mogočni klic pesmi. Lorovju in se prerival skozi i>ra padati toča. ki je nekaj časa pa- 10. junija popoldne debela kakor j Veseh smo. da je glavni od- ] - ' , • ' . dala suha in tako gosta, da je o- koruza, saiulo da ni segala daleč v, bor tako agrlen m ponosni smo , ^ J_______. klestila vse wdno drevje in na- gorice. Takrat so se tudi Štirje • nanj. pravila veliko škodo na žitu. Ko- S m od i še vi delavci, kr jih je ne-j Predsednik je Mr. M. Lah, taj- misija si je v sredo dne 7. junija vihta zalotita na njivi, zatekli pod Mr. J. Birk, blagajnik >Mr. F. ogledala -kodo na licu mesta, je neki torast. Vasaj je udarila stre- Kova postrežnico. fnje doze morfija, da bi bolj spali. Rekla je, da so jo prepogosto klicali ponoči in ji tako kra.tili spanje. Ne gre morda zia* sestro usmi-Ijenko, temveč za navadno bolni- denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu V JUGOSLAVIJO Din 300 ............................ $ 4.20 Dfcn 300 ............................ 1 615 Din 400 ............................% 8.10 Din 500 ............................$10.— Din 1000 ............................ $19 70 Din «000 ............................ $06.70 V ITALIJO Lir 100 ............................ $ 7.70 Ur 200 ............................ $14 90 Lir 300 ............................ $22.20 Lir 400 ............................ $29.20 Ltr 500 ............................ $35 35 Ur 1000............................$70.10 Za izplačilo T«*yih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali Urah dovoljujemo ie bolje pogoje. IVUCIU V AMERIŠKIH DOLARJIH Sa Izplačilo $5.00 morate poslati— $ 5.7$ • » " $10 00 " " ________$10.85 M » $15.00 M " ______416.— »» /t $20 00 " " ....... » »' $40 00 " » .......J41J8 " »» (00j00 " " ........$51.50 Prajetnnlk dobi ▼ etaram kraja lspla£Uo t dolarjih. ITajna aakaaUa lsrrftujemo po Cabto Letter sa pristojbino $1._ ! SLOVENIC PUBLISHING COMPANY MGU. Naroda" iatk 8TKMET, .. KWW. XOBK. K. X, 50%. Toea je padala isamo v va .si tPailovčice. na soNednji Vranji pe^i, 'kjer je far a. pa ni napravila škode. Sadje, ki je ze4o lepo kazalo, je zdaj .skoro do malega nii'reeno. reA*ni pa so ob i^diui dohodek. Požar v tovarni na Grosupljem. Med silno nevihto, ki se je 15. junija okoli 20.30 pojavila nad Orosupljem. je .strela udarila v {glavni elekt rieni vod. kar je dalo }x>vo lahko n-sak udeložW tega krasnega prazni i ka*. 'Pevci in pevke se odpeljejo H. julija ob 9.30 izpred S. X. Doma. Ostale, ako ne bodo hoteli iti dopoldne, bo odpeljal bus ob 1. po-ga hleva pri svoji hiši na Kamen- [ poldne. Prevoz za nečlane stam-ščaku je posestnica -Fožefa Kar-1 samo $1.00 za sem in tja. bova trebila salato. ko se je bi i-j Vstopnine na velikem festi vazala nevihta. Zdajci je udariH lu ni nikake. kjer so se kmalu zavedli. Dne 12. junrja ,ye strela udarila v cerkveni stolp; ker je strelovod najbrž slab, je šinila na streho hiš«1 Vrablove ter zdrobila nekaj opeke. Dva dni pozneje. 14. jimijas «i je ffltreha izbrala celo človeško žrtev. Xa pragu krav je- na mezgih, večkrat tudi peš po o-bronkih pogorja Munko-Sarduck liameji Mongolije tja do sevedne Ankare. — Povej mi no. prijatelj, kam skrivaš denar, da ga žena niksoli ne najde ? — V košarico pod raztrgane nogavic?, ki jih itak nikoli ne bo vzela v roke. * — Xo. kako se godi vašima sinovoma. gospa/ — »Starejši se je oženil, mlajšemu se pa godi dobro. * — Zdravnik je vam prepovedal alkohol? To je «v vašo korist, kar potolažite se, — so rekli rojaku. — Že prav toda s čim naj se tolažim Ravnatelje.va žena telefonira svojemu možu v pisarno. — Gospoda ravnatelja ni tu, —-se ogla,si sluga. — Kam je pa odšel ? — Xe vem. — Pa vprašajte njegovo tajnico. — Tajnica se je odpeljala z njim. * Lepo in mlado služkinjo so vprašaji, čemu je ta.ko hitro zapustila službo. — Zato. ker mi je rekeaj ti je vendar dobro plačal. — Saj bi ostala, .pa je sinoči gospodinja slišala, ko mi je zopet rekel "srček moj zlati". * Država za državo obrača hrbet prohobiciji. Suliači pa- še vedno niso izgubili upanja. Prepričani ko, da jih bodo rešile države, ki i imajo vsega skupaj par stotisoč I prebivalcev. Par stotasoč je malo število ali pa veliko, kot se pač ivzame. V mestu Xe^v Yorgu je bilo še lani po uradnih cenitvah štiri-daset tisoč s pik iz i je v; v resnici jih je bilo pa dosti nad šestdeset tisoč. To je čudovito razmerje, ki bi ga suhaai nikakor ne smeli prezreti. Htrela v hlev in oplazila Karbovo po hrbtu. Posestnika je bila pri priči mrtva. Zapušča štiri nedorasle otroke. Letošnje vreme je sploh zelo neugodno. Deževja je preveč, posebno sedaj ob času košnje. Tudi koruza se na zvija nepo voljno in v goricah bo vlaga pospešila razvoj raznih bolezni. Obupen čin mladega obrtnika. 16. junija dopofdne si je pognal 28-"letni ko lanski mojster VI. Cajhen v svojem stanovanju v Gaberju z vojaško puško kroglo v srce. Cajhem je bil takoj mrtev. V obup ga je gnala huda pljučna 'bolezen, zaradi katere je moral r zadnjem času opustiti izvfseva^ nje svoje obrti. Oajhen je 'bil že dalje časa zelo potrt. NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN U (Spisal Janko Kač) kar jih je izšlo po svetov« ni vojni, ima v zalogi KNJIGARNA "GLAS NARODA" Cena 50 tNihče naj ne zaimudi in naj si pravočasno preskrbi vozni listek, kajti po «>. juliju se ne bo več 'listkov prodajalo. Preskrbi te si jih pravočasno. Dobite jh pri tajnici Miss Marv E. Polutnik. Dva 'busa. sta za pevce in nevke, za ostale bodo rezervirali tndi dva. Za en dolar vsedete na bus pred S. X. Domom, slišite krasni festiva'l in zopet izstopite pred S. N. 'Domom. Toraj vsi na dan! Louis Balant. Delo ekspedieije ni bilo zaman. Odkrila je tri okraje z bogatimi ležišči nafte. Našla je tudi zaloge prtmoga. ki se raztezajo vzdolž oh transhajkalski železnici. Te zaloge k«, velikega industrijskega pomena. Ekspedicija je tudi rešila drugo u-ganko. V Bojkalskem jezeru >e večkrat pojavili ostanki olja. ki si jih geologi niso mogli razlagat. — Kkspedcija je postavila na dnu jezera svedre iu vrtala v globino. Ugotovila je. da se od dna jezera izločajo ogromne množine plina, ki gredo v milijone kubičnih metrov na dan. Še to leto bo espedicija nadaljevala svoje delo. Xa Bajkal-jsfcem jezeru bodo postavili stolpe za ■vrtanje, s katerimi bodo iskali nat-to. Sedem stolpov bo lahko skupno vrtalo rove, ki bodo dosegli skupno dolžino 4650 m. En sam stolp bo lahko vrtal 1200 111 globoko. Naročite se va "GLAS NARODA" največji slovenski dnevnik v Združenih državah. D NAMERAVATE PRIREDITI veselice, zabave OGLAŠUJTE "GLAS NAHODA" m Ste samo wU 1 • • , ■ r ■ {luutro, pač pa nl SloTcnd t nil okolici. CENE ZA OCLASESfr ZMERNE O Hrvatih se zadnji čas nič več ne sliši, da bi .se puntali, odkar je Začela beograjska vlada baje r^s-no ra zimi vi j a ti. da bi se jih rzne-j bila in jim privoščila "svobodo", j bodisi pod Mus.solinijeVo peto ali i pa pod habsburškim žezlom. j Ej. *aj na h če ne pravi, da je v Jugoslaviji vs~m z rožicami postlano. saj nihče ne reče,( da ni nikjer boljših razmer iie«*o so tam. Trij« bratje stanujejo skupaj v lični hišlici pod eno streho. Od začetka jim nr bilo prav nič hude; ga. v sedanjih časih je pa pač težko »vsakomur — ne ^amo Sr-bf>ni. Hrvatom in Slovencem. Mi-zeitija je tudi v Italiji, proti ki-•teri obračajo Markovi pristaši svoje poželjive oči. še večja je pa v Avstriji, kateri bi se- v skrajnem slučaju priključili v edinem namenu, da se nad Srbi mašču-j jejo. Samostojna in neodvisna Hrvat-j s-ba je pa v sedanjem času tako nekaj nemogočega in absurdnega kot bi bika kočevska republika, za katero so se bili koj po svetov, vojni pognali Kočavci z velikim "haj-li" in "hajlo". Toda Kočevce je kmaLu miniilo, ker so pametni in razsodni 'ljudje. Upati je. da bo tudi hrvatske seiparatiste, ki v temi pogledu precej zaostajajo za Kočevarji, prej ali slej srečala pamet. * Po mestih je vsepolno beračev. Profesijonalnih in ta'kih, ki iz potrebe beračijo. Tudi dosti razcapanih otrok je videti po ulicah, ki vsa'kemu pripovedujejo svojo žalostno, toda priučeno zgodbo. Toda otrOk je otrok. Vsegai se da naučiti.• nazadnje pa le zine katero. ki škoduje njegovi obrti. N »primer: Ubogega razcapanega, komaj deset let stiarega 'beračka so vprašali : — fVmu pa joče«? — Oh, kdo bi ne jokal! OČe mi ja umrl, moja mati mrtva, moja stara mati je v nebesih, moji bratje so pomrli in moje sestre. (V ibom prišel brez dena«rja domov, bodo vsi skupaj planili name in me »pretepli, da bom črn. a L* t li'lODA" CTW YOME, TODAY, JUHI 90,1999 TEM LAKOMT BLOTPM DAILT ti V, A 1 POŠTA ANGLEŠKEGA PRESTOLONASLEDNIKA NKO: STANOVANJSKA BEDA Izbral ftora si, veste, mlado, dobrodušno ženico. A sobe nisem imel. Misiji sem, da ne bo privolila v možitev radi neek in da se bom moral odreči drnžnuJcemu življe- Državljani. pred kratkim se je pomikal po ulicah voz z opeko. Za Boga! Srce mi je drhtelo od ve-fcelj«. To pomeni vendar, d« bomo kmalu zid ali. Ojvek«1 ne vozijo zaman. Že zidajo kje kako hišico. Dobro, le začnimo! M «rda bo čez dvajset let ali »e poprej i ujel vsak državljan svojo Ustno sobo. In če prebivalci ne razmnože ,pre hudo. Ixvsta. prišli na pno glavo morda celo dve ali tri Hibe. fn se kopalnica povrh. Potem bomo <|nbro živeli, državljani: Ena soba. recimo, !»'► spaltii- ea. drug« ^prejemnica iroHte, * niče>ar sliiati o prezidavi tretja pa iv za kaj drugega. Zaposlitev bo ob takem svobodnem življenju kar sama po sebi prišla. Sedaj je pa še * (prostorom ,v|a-bn. Temna slika se nudi očtMU v tej stanovanjski krizi, kar tiče proctors. Jaz sem !ia primer stanoval v Moskvi. Nedavno sem se vrnil. Na lastni koži sem skusil to krizo. Pridem, m Ulite si. v Moskvo in se na- Neka priletna dama iz Glasgo-wa pošilja princu Waleskemu že deset let vsak dan pisma z izpiski iz Razodetja sv. Janega. Policija je zaman išče. Neki dopisnik iz llamburka pošilja princu vsakega prvega bankovec za K)0 mark. Denar dobivajo reveži, ker pošiljatelj . ... , . . ničesar ne piše o namenu. Dosti pri- kopl.pte se v nedeljo, baj »eni tre-i^^ ramltv* prjneu d/^ njegovi bratranci ali da imajo več pravic do prestola kakor on. Drugi , , . „„ DiU zopet priporočajo razne i-7:ume A teh ljudi, teh lopovov, je ,12. ba kopati vsak dan. Kdaj pa. naj 1 otem stanujemo.' t Zamislite vendar v naš položaj!'' ali čudovita zdravila. Nabiralci pod-i pisov, preroki iu berači so nešte-vilni. Lani je dobival princ vsak dan ovitek rz časopisnega papirja s konopcem in slabim tobakom. — Prihajal je iz nekega londonskega predmestja in policija ni znala u-gotoviti pomen teh daril. Neki modni list je letos poročal, da bo nju in domačnosti. A ni me zavr-'P* vsi kolnejo. In vsi so priprav-nila. Samo melanholična jf bila | Ij^ni. vsekati koga po gobcu, malce pa dejala je: | Torej je ni pomoči. In stanovali "Dobri ljudje lahko žive tudi v smo, kakor se je pač dalC. nečkah. V skrajni sili s*> tudi lahko i (Vz nekaj časa je iprišla mamka fjostavi pregraja. Tukaj, recimo, moie soproge s kmetoy v našo ko-na.i b*» boudoir, tukaj jedilnica." palnico in se je tamkaj nastanila. Dejal sem: "Lahko se postavi "Tako zelo sem se veselila, da bom pregrada, drugi najemniki, ti vragi, ni.«lH zibati svoje vnučka. Ne mo- ,ire>toionaslednik jeseni obnovi, ^ ne ImmIo tega dovolili. Ne marajo leta mi kratiti te sre<-e. 1 Dejal .sem:"Saj vam je tudi ne No. stanovala sva. kakor je pač kratim. Le-le mamka, le zibljite bil«. Še eno leto ne. ipa sva dobila, ga! Za vraga! Lahko tudi spustite jaz in moja žena. precej malega o- vodo v nečke iir greste z vnučkom t rok a. Nazvala >va ga Volodko in vred pod vodo. kolikor se vam za-Kva nadalje stanovala tamkaj, hoče." V nečkah sva kopala otroka in sta-j Svoji ženi pa sem rekel: "Mor-novala In. veste, vse je šlo izvrst- j da. državljanka, bodo prišli k vam no. Otrok se je kopal vsak dan pa še drugi smodniki? Tedaj povejte se ni prehladi!. I rajši kar takoj. Ne pustite me v ne- Samo neka je bilo nerodno: vsak "gotovosti." In odgovorila je: "Morda le moj bratec za božične počitnice...." Toda bratea ni>.em hote! čakati in s< m se odeljal vz Moskve. Denar pošiljam svoji družini po pošti. "LJUDJE, KI ŽIVE DALEČ ZADAT , večer >o prišli drugi stanovalci, da potim h prtl.iag-j po ulicah. Pa me , t,j kopali. Tedaj smo morali — O" puste v nobeno .stanovanje. Še\sa na;a družina — iti ven na hod-Mopiti ne smem nikamor, da bi n;k Odložil svoje stvari — nemogoče. | pr0hij ij vidi: — "Državljani. Dva tedna sem se klatil po ulicah. Brada ini je rasla in izgubil m m vse svoje stvari. Tako sem se potikal brez prtljage okrog in iskal Uakfga lokala. V neki hiši nazadnje pride po Celebes je Men največjih in naj- (čtvne strani in najbolj čudno je stopcieah doli neko človeče. "Za bolj pestrih otokov Holandske Indi- to. da je bas izkoreninjene temnih .!<> rubljev,' pravi, "vas lahko na- ie toda njegova notraujost z ne-.jr groze polnih predstav, česar ne slanim v kopalnici. To vam je go- (»koč ni m i pragozdovi in mogočnimi J morejo ti ljudje preživeti. Življe-fcptam stanova/ije. Med drujrim so ^ jezeri je temna in nevesela. Nepre-1 n je teh ljudstev izpolnjujejo nam-i «»tri tudi neoke. \ nečkah lahko jstano romajo deževni oblaki in do. reč predstave o neštevilnih, po o--tanujeje. Oken sicer ni. pae pa so jev„P vihre nad njegovimi gora- promni večini zlobnih silah, ki obrni in vodnimi gladinami, nebo ie j kroža jo človeka od vseh strani. Nu- jo garderobo. Njegovi tajniki so nato prejeli neštevilne prošnje vojnih udeležencev, ki bi hoteli imeti Ktare obleke. Morali so objaviti v tisku, da dobiva vse obleke samo bolnišnica v Whitechapelu, ki jiii potem razdeli revežem. JAPONSKA REKLAMA DVE SIROTI Spisal A. D. ENNERY i *« i, — Naj bo druga najina hčerka, ljubljena] In v takih razmerah se je gospodična Henrikina sestra. , Matilda omožila s svojim bratrancem; čim — Zdaj pa gremibrž kupit nekaj jestvinJ jeibil zakon sklenjen, je odpotovala s svojim ženica. možem v Clievreusv, kjer je preživljal on — Ali, le pojdi, dragi mož; — je odgovo- " rila Te reza vsa srečna. — Pojdi in nakupi mnogo, ker bomo imeli goste na večerji. — Nič ne skrbi... A jutri... Tereza ga je prebila, prijela ga je za roko Rumena javnost zahteva, učinkovite pretirane reklame. Zato čitamo v japonskih dnevnikih oglase, ki niso slični našim. "Topovska krog-1h je počasnejša kakor naš sel, ki vam dostavlja blago na dom." — "Naš papir je močnejši od slonove kože." — "Tudi žolč najhudobnej. še. hudiču podobne tašče ni tako močan kakor naš vinski kis." Mu lejši izrazi niso sposobni zamikati japonske kupce. W AONERPEYSER JE V A PREDLOGA. vrata. Tudi vodo imate na raspo-Iflgo. Lahko nalijete," pravi, "polne neeke vode in ste lahko, če se \am zdi. ves dan p<»d vodo!" Jaz pa mu pravim: "Nisem riba. dragi tovariš. Ni treba, da hi bi-vnl pod vodo. Na kopnem bi rad živel. Odnehajte mahi srlede mokrote." "Ne moreni, tovariš." odgovori. "Bi rad. pa ne morem Ne zavisi od mene. Stanovanje .p1 skupno. In za nečke imamo določeno ceno. "Dobro." pravim, "<"e ne £.•<* drugače. Odščipnite mi 30 rubljev ir. me spustite hitro noter. Že tri tedne se potikam po pločniku. Bojim se. da bom obnemogel od utrujenosti." Vendar!" mi me --motili noter. In črnosivo. Ta barva, ta mračnost j listala duševnega življenja maloštevilnih. izumirajočih rodov, ki živijo v teh ozemljih. Energični in vedre j ši rodovi, ki prodirajo v to ozemlje iz bleščečega jugovzhoda in jiigozapada. so jim dali .značilno ime "To Bela", "ljudje, ki živijo daleč zada i". ('ud no je. da ne izumirajo toliko zaradi telesne osla-lwlosti. kolikor zaradi svoje dušev-n<*ti, ki l»i jo tahko torneje označili z i/.razoin "duševna i'.koren in je-post * *. O primitivnih nalovih. ki izumiraj'* vsepovsod, v Ameriki, v Južnem morju, v Afriki, pravijo, da jih pokončavajo import i civiliziranega sveta: alkohol, bolezen, si-filida. Toda to so zunanji čmitelji. začel sem *tan«v«ti. Kopailiiea j«' ki pet-atijo le usodo notranje oslabila zares ir-cposka. Kamor si sto- K-lih ljudstev. Vsekakor pa ti zu-pil — marmornate nečke. cel trop činitelji ne uničujejo To Be- krilatih živalic. A nič p^tora, ka- |ov <),ikar so Holandei (I. 1007.) nor hi človek sedel, sicer si lahko f,*Vjgjij notranjost (Vlebesa. sospr^- sedel na r«>!». toda tedaj >i pal na tla in sicer naravnost v marnior-rate nečke. Dal »»em si narediti za 30 ruh-Ijev leseno stojalo in tako sem živel. Me*ec pozneje sera se poročil. KDOR KAJ VE o mojem očetu Andy Kraaovic je prošen. da javi njegovi hč^ri: — Eleanor Kraaovic, Box 823. Gove, W. Va. (6x 19,21.23,26,28&30) vili v to ozemlje red in mir. re-nehale so neprestane medsebojne vojne, prenehal se je .strašni lov za s ižnji in glavami, kužne bolezni, ki so razsajale med temi rodovi, soj pod naporom vladnih zdravnikov prenehale razsajati, inlsionarji skrbijo za pouk in bogočastje. ljudje sami imajo z nabiranjem raznih svil in z drugim delom dovolj za- Holliday jslužka. In vendar izumirajo! i To je mogoče razlagati le z du- Važno za potovanje. Kdor je namenjen potovati v stari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v vseh stvareh. Vsled naše dolgoletne skušnje Vam zamoremo dati najboljša pojasnila in tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se zaupno obrnite na nas za vsa pojasnila. Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje za povratna dovoljenja, potne liste, vizeje in sploh vse, kar je za potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno. za najmanjše stroške. Nedriavšjani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ker predno se dobi t« Washingtona povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec. Pišite torej takoj za brezplačna navodila in zagotavlja-mo Vam, da boste poceni t* udobno potovali. SLOVENIC PUBLISHING CO. . TRAVEL BUREAU 216 .West 18th Street New York, N. Y. vtdrega in veselega ni v verskih .predstavah teh rodov, kakor ni vedra in vesela njih dežela. Njih prva dolžnost in najgloblja potreba je. da tešijo zlobne "anituje" (demone s tem. da jim polagajo človeške žrtve, oziroma človeške glave. In značilno .za njih brezdanje mračni značaj je to, da jim niso potrebne baš glave v odkritjem boju ubitih n< vražnikov. temveč da zadostujejo tudi glave zahrbtno umorjenih žensk in kupljenih sužnjev!Ti darovi pomiraj-j duhove in prenašajo na morilca telesno ali duševno silo u-morjene žrtve. Odkar so holandske oblasti ustavile lov za glavami, ni potemtakem čudnega, da se ti primitivci ne čutijo več varne pred zlobnimi .silami in smatrajo, da jim j * odvzeta tnd možnost za regeneracijo telesnih in duševnih moči. To naziranje pa jim je odvzelo voljo do življenja in potomstva. Značilna poteza teh ljudstev njih praznoverje in mitologija. — Volkodlaki .čarovnice in črni magi imajo tu glavno ulogo. Volkodlak je človek, ki nosi v sebi brez svoje vednosti strašno, nevidno bitje. To b^tje ostavlja ponoči ali tudi podnevi svojega nosilca in napada na samotnih krajih popotnike, jih hipnotizira iu jim jKižre jetra. Potem zr.šije telo s svojim dolgim, lep-livim jezikom in človek brez jeter se vrača, ne da bi vedel, kaj se je ž njim zginlilo. domov in umre če/, nekoliko dni. &e hujše je s čarovniki in čarovnicami. Ti imajo sposobnost, da si ponoči snamejo glavo, ki odlefi potem v hiše, napada ljudi v spanju in jim izsrkava kri. Na teh poletih jih nosijo ušesa, ki zra-sejo kakor krila. Zjutraj pa se glave vračajo k svojim lastnikom. Nekemu misijonarju so pripovedovali o bagotem možu, ki je potoval s svojim sužnjem. Ponoči se je nekoč zbudil in je opazil, da manjka sužnju glava. Misleč, da so jo snedli krokodili.-^ je vrgel truplo v vodo in spet zaspal. Zjutraj pa 6e ie glava sužnja - čarovnika vrnila in ko ni našla, svojega telesa je sedla gospodarju na ramena, tako da je i-mel sedaj dve glavi. Od žaloati je ta potem skočil v vodo in utonil. — .4 ADVERTISE in "GLAS NARODA" ■fell P.»to. m V i Wagner - Peyserjevo predlogo je pred kr-itkim podpisal Roosevelt in je tor.ej postala zakon. Tega je. narod težko čakal tekom hudih let depre^4ije. Predloga je bila sprejet« že te-tekom zadnje administracije, pa jo je predsednik Hoover vetiral. (Vrnu se je to zgodilo, se ne da dognati, kajti Hoover je večkrat izrazil upanje, da bo stična predloga sprejeta. Wagner-Peyser jeva predloga /a zvezno pasredovaln9cdajalec delavce. Približno petindvajset držav imajo po.sredovalniixte za delo. ki pa nimajo nobenega stika z zvezno posred ova I n i ©o. Wa gn er - Peyse rje va pred I oga določa : 1. 1 "sta no vite v »veznega urada v Waslwingtonu, ki bo posloval kot "clearing house". 2. Sodelovanje med "Hearing house" in državnimi agenturami. 3. Posredovanje in nameščen je 'bo za delavca brezplačno. Agenture. led preskrbujejo delo vojnim .veteranom, ne bodo odpravljen«. Predsednik Roosevelt je bil zelo ivesel, ker je bila ta predloga sprejeta in pripravljena za podpis tekom posebnega kongresnega zasedanja. Predloga je spojni člen v njegovih splošnih načrtih za izboljšanje trgovine in gospodarstva. in dogovorila stavek: — Jutri, dragi Mihael, zapustiva Pariz, kjer vladata beda in propast. — Da, v moj rojstni kraj pojdemo, v Ev-reux. vsi štirje! Mihael Gerard je hitel ves srečen po stopnicah, da bi T-im prej prinesel ženi jesti, Tereza je pa položila ta čas oba otroeieka skupaj v zibelko. — Tu je dovolj prostora za dva, srčka moja. — je šepetala smeje... In mnogo topleje i bo vama skupaj. i Zagledala se j-e s pravim materinskim po-Igledom v njuna drobna lieeea in nadaljevala: "Obema boni mati. Da, ker je vaju združila usoda, ne bosta ločena niti v mojem srcu, draga otročička. In z nepopisno nežnostjo se je uboga žena sklonila nad zibelko, da bi poljubila oba o-tročička. Toda takoj so ji solze zalile oči. Zroč na Luizo je pomislila, da je bilo ubogo dete gotovo vzeto materi... da morda tava ta hip nesreeniea vsa iz sebe po ulicah in išče izgubljenega otročička... kakor bi bila storila tudi ona sama, če bi ji Mihael ne bil prinesel njene Henrike nazaj. Mihael se je kmalu vrnil in našel ženo sklonjeno nad zibelko. Vračal se je vesel in brž je razložil nakup-Ijene jestvine. Kar je nepremično obstal, videč otožen Terezin |x>gled. — Kaj ti pa je, žena ? — j-e vprašal v strahu. — Mar težkih preizkušenj še ni konec, mar se najine skrbi ne bodo razpršile pred veliko srečo, ki je naju doletela tako nepričakovano * — Ah! — je vzdihnila Tereza, — mislila sem na mater te punčke. .. Nehote se mi vsiljuje misel, da se« skriva za nsodo uibogega o-tročička strašna tragdija. .. j^tarši izpostavijo navadno otroka le, če jih prisili k temu beda iti .. — In če jih s tem rešijo smrti... neizogibne smrti! — je pripomnil Mihael. — Toda. — je nadaljevala Tereza. če po- ^at. kako je z njenim zdravjem, je odšla v loži kdo v plenice izpostavljenega otroka za- salon. Da bi jo malo razvedrili, so začeli go-vitke zlata, mora biti pač bogat, dragi moj... voriti o tem in onem, o toaletah, o glasbi in In tako ponavljam, tla mora tirati za tem slednjič o zelo hudem spopadu, ki so ga ime-strašna tajna... francoske čete pri Verdunu. Zmagali so — Poskusila bova pojasniti jo... pozne-; Francozi, toda zmago so plačali zelo drago je, — je menil Mihael. — Zaenkrat se pa za- i in mnoge rodbine je zadel hud udarec, ker so dovoljiva s tem, da se zahvaliva nebu, ki je i izgubile svoje može in sinove. Diana je ves naju rešilo... 'čas molčala. C'im so pa njeni prijatelji odšK in je ostala sama, jefbrž vzela iz kota novi- skoraj vse leto, a markiz je ostal v Parizu sam s svojo drugo hčerko, Diano de Vaudrev, ki ji je bilo šele štirinajst let in ki je bila že zelo oboževano bitje. Še dve ali tri leta, pa markizu ne bo težko najti ji moža. Zadostovalo bi mu v ta namen ohraniti svoje stike z velikim svetom; nič mu ni bilo lažje, kajti samote in miru meščanskega življenja se je bal. Potrebno mu je bilo burno življenje, svečanosti, versaill-ski plesi ali pa plesi imenitnega okraja pozimi; markiz ni mogel živeti (brez potovanj, brez morja sredi poletja in brez velikih lovov na jesen. Diana je postajala od dne do dne lepša iu mikavnejša. Bila je zelo nadarjena za glasbo, plesala je očarljivo, jahala je liki ama-zonka.In koliko src je ranila, koliko čestilcev je imela! Bilo ji je komaj sedemnajst let, pa so srečnega očeta že oblegali najimenitnejši snubači. Nobenega ni hotel zavrniti, toda Diani je bil že izbral moža, ne da bi kaj povedal. Grof de Liniers je bil aelo lep mož tridesetih let, zelo uglajen in priljubljen na dvoru; v Diano se je bil zagledal, ne da bi mu dala za to najmanjši povod. Markiz je to kmalu opazil in bil je zelo vesel. Grofu de Linieresu se je obetala sijajna bodočnost; pri prvi priliki postane poslanik. a pozneje, kdo ve, morda postane eelo minister. Zima. ki se je že bližala koncu, je bila ena najsijajnejših; ples je sledil plašil skoraj brez presledka, in Diana, ki je bila nežnega zdravja, je bila že pošteno utrujena. Nazadnje je začela izgubljati zdravo barvo in se izogibati ljudi. Po cele dneve je preležala doma na otomani, zatopljena v sanje, ki si jih ni znal nihče razlagati, ki so pa delale domačim hude skrbi. Nj-c, ki je bila vedno tako živahna in dobra, ni nobena stvar več zanimala; zanimala se ni niti za.svoje dekliško delo, niti za svoje ptičke, ki jih je tako ljubila; star mo-litvenik, ki ga je vedno nosila s seboj, je bil zdaj edino njeno čtivo, če ne računamo novin. ki jih je puščal oče na mizi ali na stolu; toda prodno si je upala vzeti jih v roke in prečitati, se je vedno prepričala, če je nihče ne vid i. Nekega dne, ko so prišli prijatelji vpra- CENA ML KERMBV£Cil BERILA JE ZNKZAN A Berilo $2. m. Istega dne, ko sta morala prestati naša prebivalca ulice de la Moriellerie v svoji podstrešni sobici tako težke preizkusne, je bila pripravljena v krasni palači najbogatejšega in najimenitnejšega pariškega okraja velika svečanost. Markiz de Vaudrev je bil prenapet tip tistih velikašev starega kova, ki je njih poko-lenje skoraj že popolnoma izumrlo. Zanj je bila edina resnična vrednota na svetu, edini cilj hrepeneja in predmet spoštovanja: odlika imena. Ime Vaudrevev! To je bil naj-krasnejši briljant in gorje tistemu, ki bi se dotaknil njegove čistote! ,. Markiz se je bližal petemu križu, ko je izgubil že«no in z njo vse dotlej gojeno nado, da bo imel sina, ki bi podedoval neposredno vse njegove naslove, premoženje in gospod-stva. Veselil se je misli, da nosi^njegov nečak isto ime in da njegova ženitv s starejšo markizovo hčerko dom Vaudreyev ne bo u-gasnil. Nečak je bil ibogat! V ehevreniseski dolini je imel starinski grad, obdan s krasnimi lovišči, in zdelo se je, da je hudo zaljubljen v lepo Matildo, ki ga je tudi rada videla; toda to ni bilo važno; pri Vaudreve-vih je bila že prastara navada, da je oče izbral za možitev godni hčeri moža, a ko je bi mož izbran, ni preoatajalo hčeri drugega, nego ukloniti se očetovi volji. ne in jih začela hlastno prebirati. Pri seznamu mrtvih in ranjenih je za hip obstala, se prijela za srce in napela vse sile, da je mogla nadaljevati. Kar je pretresljivo kriknila in se onesveščena zgrudila. Tez nekaj časa je vstopil markiz; bil je čas obeda in prišeJ je bil po hčerko. (Dalje prihodnjič) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste^asli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne« Knjigarna "Glas Nafeda" oor WSW YORK, FRIDAY, JUHE 30, 1933 US LARGEST SLOVEN* DAILY is U. I. 1 DEDSClNfl BOMAV, B ŽIVLJENJA Iz Jugoslavije. ZA " O ODA" PRIREDIL I. H. 60 , — Ti mi moj« ljuba Sena. ki me nikdar tie jezi. Oprosti mi, ti očetovo voljo. — Ali jih ibos Se 'branila * — Ne, toda ne razburjaj «e tako. — Samo, niwo zmenili za njegruvo voljo, so je odpeljal v *ilo Hod»*nberg, h trdnim sklepom, da jima pove svoje mnenje. Henrik je že <>dčel v tovarno in Me rt en* dobi samo Evo Marijo. Jezno Ji drži časopis pred oči. — Kaj f je to? — zavpije. Toda v njegovo presenečenje mu mirno in brez strahu gle*la oči. — Saj vidiš sam; to oglas, katerega je stari oče hotel imeti v časopisu in ttbenem izjava, da je stric Ludvik brez vsake k ri vde. — Toda jaz sem strogo prepovedal dbjavtti oglas v časopisu. — Meni jf bila želja starrtga očeta ibolj merodajna kot pa t«vo-ja prej»ov«d,, — odvrne Eva Marija mirno. Mertens se jezno zasmeje. — kolaga.ti s svojim denarjem. Zato pravi mirno, da bi tudi Henriku prihranila kako očitanje: — Gotovo; nakazi denar na moj račun. Merten*a tare jeza, ker j«* videl, da tukaj nlrna nikake pran i-ce upirati ae. In z ari o samo pravi; — Ti si pa vendar navezana nami t iti mi vsak večji znesek, kakor f>a 7.H cObleke. — In to storim sedaj. — odvrne Eva Marija, ne da bi se kaj bala. — Žalita*}?, da ne morem zavrniti, če bi tudi hotel. — «N>. HivhIh Bogu! Zato ti tudi prej o tem nisom hotela ni* leči Drugave bi mi odklonil in to se ni smelo zgoditi. THga ixph-čila mi tudi ne mores zavrniti, ker je bila izvržena izrecna želja at n rr<_'H oče t a. MertflTM stilne zobe in Hp čez nekaj časa reče: — Postaviti bi te bilo treba pod nadzorstvo, ker tako nespametno ruizmrtavaA denar. Eva Marija prebledi. Vedela je. da bi to kaj rad napravil. Toda mldahne ne, — Za to. hvala B<»iru. nrmaa nikake praviee. Kajti, kot rečeno, k tom M*m izpolnili! ž**!jo ikiik^jth .starega očeta. Tn poleg tejja sem popolnoma pri »kivm razumu in nobenega denarja, ne izdam po nepotrebnem. - S to neumnostjo .si pokazala ravno nasprotno. — pravi Mer-tenw wtrupeno. — Se enkrat povdarjani. da sem izpolnila željo st^reira očeta, kwkor je rlolovil v svoji oporoki. Ker tega nisi napravil, kakor je bila tvoia dolžnost, mw napravila iaz. V*nlel je. da je ni nwlgoče o plašiti in če ga je jewi še tako ku-» h al A, je premagal in pravi bolj prijazno: — Torej dobro. Jh« pa tudi sama nosila stroške. Tz tovarne ne vzamem tega zneska in tvoji sodediči s tem tudi ne bodo obteženi. ■— Povedala »tem ti že, da sama nosim te stroške. Dala ti bom raeiui, ti pa boš itako dober, da boš z moje glavnce nakazal denar na odvetnika dr. Corel I v Frankfurt u. — Kako vendar pride« do tega dr. Corella ? —* Njegovo rme na« Ivi v čaf»opiwu, popolnoma slučajno, in ker sem nekoff* •morala imeti, da mi ivs*> to presknbi. sem se obrnila nanj. — In sedaj če odvetniški otroški;! Saj bi vendar zadostovalo oglan iaročiti kaki (»glasni tvrdki. In vse to za mnjkm hrbtom! Eva Marija jra pojrl«h z velikimi očmi. — Taiko »Mlltrmi *t odklonil. da jiatna ni drouega 7>reostalo. kot da Mva storila brez tvoje ve^lnonri in brez tvojega dovoljenja. Nama ni bilo mogoče tr|x-ti. da želja starega očeta ne bi tbila izpolnjen*, pa naj bo pri tem kak uspeh, ali pa brez njeira. Ker proti nji ni imel ničesar, se je njegova jeza obrnila proti llenriku, — Prav gotovo je to »koval tvoj lepi bratec, samo da me jezi. Zelo težavno rkih sauinic. Eva Marija m* zravna pred njim. — Enkrat aem ti že |»ovedala, da je boljše, da tega ne storiš. Nikdar tu ne bi odpust Hh, a ko bi kdaj pnicah. da »eni ga potegnil Tiraaj. Toda (takoj za menoj je bil tudi dr. Bemd in oba Kkupaj sva poteipnH*1 Henrika iz nevarnega položaja. In tedaj sem aele občutil, kitco aelo mti je pri »rcu. Zato morež misliti, da nikdar ne bi lian j položil avoje roke. Vae to j« .govoril a svojim 1 jubeznjivim. hinavskim gla-som, ki vedno ni prav Urno vplivi na Evo Marijo. (Dalje prihodnjiS.) Zaklad kralja Matjaža iščejo. Iz Subotice poročajo: Kmet Peter Petrič iz Ta van k u ta je na ta-kozvanem "zla t eni kraju" na njivi vdove Marije IValaževič našel kamniti ivrč, v katerem je bilo nekaj zlatnikov iz dobe kralja Matjaža (Matije Korvina) in Ferdinanda 1. Ta slučaj je povzročil pravo mani jo kopanja hi Iskanja zlata. Prišli so celo nekateri s posebno sestavljenimi aparati, ki naj bi točno ugotovili iwesto, kjer j? zakopano zlato. Seveda s pomočjo teh aparatov še nihče ni ničesar na-šel. Po vski trdijo, olnoma izvedlo. 8trašen zločin v Mostam. Te dni je izbruhnil v Mostam v Joriieevi ulke.i j>ožar v hiši (iH. letine vdove Mare Koprvice. roj. Kruljeve, ožje sorodnice bivšega bana dr. Krulja. (iasilci, ki so prihiteli na pomoč, so našli nesrečno ženo s rt nI i sobe vso v plamenih. Nesrečniea je bila že mrtva. Drugo jutro pa so ugotovili, da je bila starka umorjena m da so zločinci zažgali hišo. Za 40 poneverb in ponarejanj odgovarjajo pnd sodiščem v Jagod in i Milim Popovič in njegova dva sinova, ki so, kakor poroča-jo.* vodil i in tudi uničili Paračin-sko banko. V knjigovodstvu so našli strašen nered in inora sodišče izaradi tega ponovno zaslišati veliko število vlagateljev nekdanje 'banke. Veliko tihotapsko organizacijo je /te dni odkrila policija v l$ro-du. Tihotapci so se ba vil i s prodajanjem utihotapljenega tobaka. vodnjikoveI! knjige za leto 1934 lahko že sedaj naročite. — Pošljite narr Ji in knjige Vam bodo poslane naravnost ne dom. Naročila sprejema: "GLAS NARODA" 216 W. 16th Street New York. N. Y. j imeli so organiziran tudi izvoz igralnih kart iz Avstrije in Madžarske. Ker je iv afero zapletenih mnogo oseb. ki še niso pod ključem, so podrobnosti preiska-I ve tajne. Padanje "n rasalje". V vasi Duboki, v hribovju, ki se dvigna nad Dunavom nižje Velikega ii rad i št a, kjer na nasprotni strani prihaja romunska meja do veletoka, živi erncar.sko prebivalstvo, ki je kljub šoli, ki se nahaja v vasi. zelo daleč zaostalo v prosveti. Jiazilk. ki ga govori ljudstvo, je neka tmešaniea srbščine in romunščine. b, pri čisto mladih ileklirah. odraslih deklicah. poročenih ženah in starkah. Toda ne pri vseh, Jtemveč samo pri potomkah nekih družin, ki so se pa zelo razrastle v vasi in okolici, in se mreni, da ta bolezen izvira od ene družine, toda že pred nekaj stoletji. j O binkoštih te ženske postajajo nemirne, poblede. začno drhteti, v obrazu se jim kaže bol in trpljenje, začno biti z rokami in nogami ter kričati, dokler se v nezavesti ne zgrudijo na tla. V vojnem easu so inem'ki vojaški zdravniki poizkušali vse mogoče, j da bi (nlkrili vzrok te bolezni, ; zbadali m> nezavestne ženske pod | nohti in jih skušali obuditi k zavesti. pa vse ni jKunagalo nič. Obudi jih -K- poseben način zdravljenja. Priti mora »rodeč z "gaj-dami" wli "čenamii" in šest plesa le,tiv. trije moški in tri ženske, ki se morajo postaviti v "kolo" takole po vrsti : moški, ki vodi "kolo", ženska, moški, dve ženski, ino-ki. ki zaključuje "kolo" in ga imenujejo "kec" ("as"). Ta šestorica zapleše "kolo" okoli nezavestne ženske, ki se prebudi potem po tretjem, sednveim, de ve- ] tem in dvajsetem kolu. vedno v lihem številu. Nezavestno žensko preneso do vode, kjer kolovodja srkne polna usta vode in a njo t poškropi žensko po obrazu. Potem 1 vzame «v usta zelenega česna, pelina i=n tr;;ive. razžveči to in ji tudi prsne v obraz. To se ponavlja po vsakem trikratnem kolu. med katerimi se ipoje vetlno Isti stavek v cirtcarščini. ki p<»meni nekako: kar je bih«, »-bodi zopet. Vse to. dokler se ženska ne prebudi. Za | tako zdravljenje je treba plačati j 10, 20 ali pa celo 30 Din. kolikor pač traja. Mislilo se je. da je we to le lili-njeno. Toda kakor .so ugotovili, kakor zgoraj omenjeno, že nemški vojaški zdravniki v času vojne, je to nekaka d"dna histerija, ki s<* pač vzdnžuje tudi z avtosu-gest i jo. .držali. Orožniki so ga aretirali. Stroga obsodba razbojnikov. Pred velikim senatom zagrebškega sodišča se je vršila razprava proti 30-Ietnomu knjigovezu Kranju llercovu in 21-1 tuemu mehaniku Kranju CJencu. ki .sta ]*). februarja najiadla t vomica r-ja Antona CabasM' v njegovem stanovanju v Vrhove »vi ulici in ga oropala. Na vesti .sta imela poleg tega se ver ivlomov. Z njima vred sta sedeli na obtočni klopi 40-1. t-na gostilniearka .Itdka Krstičeva in 27-let.na pletilja Zlata Kranj-čeceva. llereeg je bil •(»'bso.jen na 17. O lene ni 10 let ječe. oba tudi na izgubo častnih pravic za vse življenji*. Obe ženski sta bili o-proščeni. Dva dclavca utonila v Savi. lilizu Srejnske Kače se je pripetila težka nesreča, ki je zahtevala dve človeški žrtvi. Neka tvrdka iz Sl.uveni.je gradi tam čez Savo most. Pri zabijanju pilotov je bilo zaposlenih osem delavcev. Nenadoma se je oder porušil in vsi so padli v Savo. IX>čim so šest delavcev rešili, sta Mile Piklič in M'Htto Sporljarič utonila, liešene delavce so morali prepeljati v bolnico. I. julija: I'uri» v Havre Lafuyee.« v IJuvrt 3. julija: Kuropa v Bremen 5. julija: Huturnia v Trat J\quitana v Cherbourg L»eutscliiand v Oierbuurg G. ju! ja : | lie de Franc« * Havre 8. julija: Cuntc dl Sdvula v Genoa II. julija: , Bremen v Bremen 12. julija: • N<■ w York v Cherbourg Olympic v Cherbourg 14. julija: ChamplHin v Havre Rotterdam, Rotterdam . 15. julija: It. x v Genoa Ltereriguria v Cherbourg 18. julija: | Leviathan v Cherbourg 19. Jul.^a: Mjiiimitan v Havre Albert Malliri v Cherbourg j 20. julija: j Majestic v Cherbourg j 21. Julija: j Lafayette v Havre i Kuropa v Premen Slaft-riflarn v Boulogne 26. julija: ..........K v Cherbourg Pros. UooBeieJi v l ta vre I 27. julija: j Ureusen v Iiremnn j 28. julija: Veeritlarn v Boulogne ' lie de Franco v Havre I 29. julija: IVuii-MiiiH v Trat Aqultanla v Cherbour* V JUGOSLAVIJO Preko Havr« Na Hitrem Ekspresnem Parnim PARIS 1. JULIJA 11. Avgusta — 9. Septembra ILE DE FRANCE G. Julija — 28. Julija CHAMPLAIN 14. Juliji (ob polnoči)—5. Avgusta NI SKE CENE DO VSEH DELO^ JUGOSLAVIJE Za pojianila in potne nate *pra> ftejte naše pooblaščena agenta 9reoeh J&ne |19 STATE STREET, NEW YORK 2. avgusta: Washington v Havre Deutschland v Hamburg 4. avgusta: Olympic v Cherbourg 5. avgusta: Ch--implain v Havre Contf di Savoia v tlenoa Berefig:iria v CherbuuiK 8. avgusta: Leviathan v Cherbourg Kuropa v Bremen 9. avgusta: New York v Hamburg 11. avgusta: I'a ris v Havre Majestic v Cherbourg Rotterdam v Houlogne 12. avgusta: Saturuiu v Trst Aquitai.ia v Cherbourg 15. avgusta: Bremen v Bremen Stateudum v Iloulogne 16. avgusta: Manhattan v Havre Alb-rt Ballin v Hambuig 19. avgusta: 1 !e> de France v Havre Bex v Genoa 21. avgi-sta: Reliance v Hamburg 23. avgusta: Olympic, Cherbourg 24. avgusta: Champlain v Havre Kuropa v Bremen 25. avgusta: Ve«*ndam v Boulogne 26. avgusta: Roma v Genoa Berenguria v Cherbourg 29. avgusta: I^evlathan v Cherbourg 30. avqusta: I>e ilrasse v Havre Majestic v Cherbourg Manhattan v Havre Heulschland v Hamburg 31. avnusta: Bretnen v Bremen 2. sept-mbra: Coni« di Savola v Genoa Volenditin v Boulogne 5. septembra: lie rle France v Havre Sta!en<1am v IlouloKiie 6. septembra: A«iiiitatiia v ChiTluiurK New York v Hambuig 8. septembra: Olympic v Cherbourg- 9. septembra: 1'aHs v Havre Vulcania v Trst Kuroo.-i v Bremen 13. septembra: Ijifayctte v Havre Manhattan v Havre 1 Serenpa r i« v 1'licrlKiiirK Albert Ballin v Iliunbuig 15. itptcmbra: Rotterdam v Boulogne Majestic v Cherbourg 16. septembra: Rex v Genoa Kremen v Premen 18. septembra: Reliance v Hamburg 20. septembra: Champlain v Havre 21. septembra: Aquttnnla v Cherbourg 23. i:ptembra: Saturnia v Trst lie